Pod Lipo. Podnčevni in vgodni pogovori. Osebe: Ljubomir učitelj v penziji in kmetovavec, Senienko, župan v Ribjivasi, Debelko kovač, lglič krojač (žnidar), Blagotič in Pelinič kmeta in srenjska svetovavca; kmeti, kmetinje, točarica. V krčmi: D e b e 1 k o (sedi pri mizl ima pred seboj maselček vina in košček pšeničnjaka. T o č a r i c a sedi pri peSi.) Semeiiko (nastopi, se strese od mraza in si tere roke.) Strašen mraz spet danes! Debelko: Saj pa je tudi zdaj čas za njega, bolje da dojde zdaj, ko da bi došel spet mesca maja in nam odnesel polovieo ali še rnorebiti več žlalituega vinca iu mnogo drugega živeža. — To iinate, gospod župan, (rau da kvpico vina) izpite ga in si zakurite ž ujim v želodcu in mraz bo k malu pri čuku. S e m e n k o (vzeme kupico in malo popije). Lepa hvala sosed, saj pa res ni po norcii. Točariea (stopi k županu in ga pita). Kaj boste zašafali, gospod župan? Semenko: Hodi k euku s tvojini ,,kaj boste zašafali," jj ne rnoreš reči, kaj hočeteV ee drugače ne veš, tvoje nelimno neniškutarenjc mc še bo celo iz vaše krčme pregnalo. Prinesi mi maselček naj boljšega, kterega imate. Točarica: Tako seidlc fircigarja V Semenko (zlo jezno.) Hodi k šmencu ti fircigarca ti! (Točarica odide). — Tak > daleko smo že došli, da je vsaka dekla že ponosna na to, ee more vpletati v naš lepi slovenski jezik kako nemško besedico, če jo ravno krivo izgovarja; pa samo počakajte, to niora spet vse drugače biti; če Bog da, sc bo tako smetje spet cclo iz slovenskega jezika iztrebilo. — Jaz sicer čislam nemški jezik in tudi vsakega drugega, kajti nam je v danešnjih časih res potreben, in sem zato celo za to, da se ga vsaki, ki ima piiložnost tudi uaj uauči, ker ,,kolikor jezikov znaš, toliko Ijudi veljaš" pravi pregovor, ne morem vendar trpeti, da se jegove besede mešajo ined slovenskega. Ali ne bi bilo sinelia vredno, če bi Nemci začeli slnvenske besede v svoj jezik vpletati? Sicer so tudi Nemci zlo ponosni s tem, če morejo francoske besede v svoj jezik vplesti in mislijo, da s tem kažejo veliko izobraženost, učenost in Bog ve kaj ; pa naj oni imajo, kar hočejo, nii bočemo čisto slovenščino. Res sicer je, da se tudi v našeru jezikn nahajajo ninoge grške in latinske besede, p. apoteka, telegraf itd. ktere so naši bratje Hrvati že tudi začeli iz svojega jezika trebiti, pa po mojetn mnenju take besede tudi lahko ostanejo, ker se tudi v vseh drugih evropejskih jezikih nabajajo in so že tako rekoč vdomačene. Debelko : Kaj pa je telegraf? Semenko: Hrvati pravijo brzojav t. j. kar brzo, t. j. hitro javi, naglasi. D e b e 1 k o : Kako pa to gre, da se po tistib strunah, ktere setn tam v Ptuju videl po kolikih napete, besede naznanjajo? S e m e n k o : Moj dragi to gre tako — no viš — tako (med tim ko Semenko premišljava stopijo v sobo: Ljubomir, Iglič in Se mnogi drugi kmetje, vsi se pozdravljajo in prej žfe nasoča ponuciita prihodnikom kupice z vinonu) Seinenko (učitelju). No gospod učitelj povžite ga malo in po tem me spravite iz zadrege. Ljubomir (popije malo). V kaki zadregi pa ste g. župan ? Setfra Seruenko: Debelko nie je ravno pital, kako se telegrafira in nioram ret'i, da tega sani ne vem. Ljubouiir: Sloj dragi, to se ne da tako hitro razložiti, če veudar boeete to vedeti, vam ob svojem času pri meni donia raci to na tanko razložim. Dojdite zatoraj vsi k nieni, kteri želite kaj takega znati, jaz varu bom iz srca rad vse razlagal, kar vcm. Vsi (soglasno): Prosimo, prosimo! Ljubomir: Dobro, dojdite vsake 14 dni ali vsak teden, kakor vaui je Ijubo k nieni, po zimi se bomo pogovarjali pri topli peči, poletu pa pod niojo veliko lipo. Semenko: Lepa bvala g. učitelj, nji bodemo marljivo prihajali, vi pa nani boste inarsiktero besedico iu stvar razlagali, ktere ue zastopimo in te pogovore bomo imenovali: Pod I i po. Ljubomir: Povejte še drugim kmetoin. kteri sehočejo vdeležiti, vsi nii bodo prav prijetni. Ce vas lio več prihaja!o, Ijubšc nii bo in če vani je prav se prvikrat snidemo taki po novem lctu. V s i: (se mu priklanjajo in obljubijo, da bodo marljivo prihajali. Igiič (pa vpije.) Bog živi častitega gospoda Ljuboniira. — Živel! (odidejo.)