KA.TOLJŠK CERKVEN LIST.
,Danica- izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 80 kr.. za ietert iMa » gL 20 kr.
V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol letalgl. 8()kr..za 1 4leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica-dan pop. ej.
List 30.
Tečaj XLVI.
V Ljubljani, 28. mal. serpana 1893.
S o n e t.*)
Častitemu gospodu novomašniku Antonu Pad. Lavrenčič-u v prijateljski spomin.
Sem gledal sliko ljubeznjivo nežno:
V oblakih z Jezuščkom v rokah svetnika.
Ki bil je Cerkvi, domovini dika.
Pred njim naioda množico betežno.
Zaupno v vanj zre narod in hvaležno
Je v njem imel zdravnika, priprošnjika;
Še danes čast njegova je velika
In ni nehala z našo dobo bežno. —
Oj novomašnik! serčne so mi želje.
Za Cerkev, rod. posnemaš da patrona,
Naj spremlja ljubo zdravje te. veselje!
Da si pogumen, močen varh Sijona.
Da angelj tvoj te vodi, v raj pripelje —
Lavrenčiča živi naj Bog Antona!
¡indozlav.
Modroversko kermilo zdrave omike.
O verskih skrivnostih.
(Dalje.)
Postavimo pa brezbožnika proti njemu samemu. Skrivnosti neče priznavati, ker, češ, jih ne more zapopasti. Zapopade li pa smeli smertnik puntarske nazore in uke, ktere si prederzne trositi po svetu? Ali zapopade izmišljeno „večuo snovo," ktera bojda po svoji naravi ne mara za gib in pokoj, ktere tudi kdo drugi ne gane, pa se vendar sama začne ob sebi gibati ? Zapopade li sanjar večen svet, ali spočet v času po slučajnem stoku večnih drobcev? Ali zapopade tva-rinega boga, kterega sili neka osoda k vsemu kar je vstvaril; ali duhovnega boga. kteremu se ne spodobi vladati svet po svoji modrosti, kte-
*) Za novo rnašo v Verlipolji :-io. julija 18i'.'».
rega je vstvaril v svoji vsegamogočnosti ? kteri ne mara ne za greh, ne za krepost: ne za preklinjanje, s kterim ga gerde, ne za molitve, s kterimi ga časte? Zapopade človeka, kteri je brez vse prostosti, in vse kot golo orodje opravlja, pa vendar ob enem terdi. da pretresuje. veli in prosto ravna? Razume li nove nezavedlovce, kterim nek nekaj, ki nima nobene zavesti o sebi in svojem početji, vender pa jim vravnava ves svet popolnoma varno in nezmotljive» modro? Pa dovolj. To niso nadumne skrivnosti, teniuč od-umne blazni je. „Ni je ne modrosti, ne razumnosti, ne svetu zoper Boga."*)
Ti zahtevaš razjasnilo skrivnosti rekoč :*) Kako je to mogoče? Neprimerno prašanje! Vedi, da se skrivnost ne predlaga umu v pretres, temuč, da se jim um podverže. Po svoji naravi je nadumna; in bi nehala skrivnost biti, ako bi se dala razumeti. ,.Si mar slišal božji sklep in bo njegova modrost manjša ko tvoja ? *i ,,Gorje mu, kdor se s svojim Stvarnikom prepira. ? O revna cepina ilasta! Mar pravi glina svojemu lončarju: „Kaj delaš?" in Tvoje delo je neročno?*) V skrivnostih razločujemo bistvo in način, kako se godijo. Bog nam je razodel bistvo, ne načina. Razodel nam je. na primer, eeznaravno zedinjenje človeške narave z večno Besedo: prikril pa je način, kako se je izveršilo ti» neizrekljivo zedinjenje. Berzdajmo svojo radovednost in
*) Nun est sapientia. non est prud'-nOa. n<>n e<t «onsilium contra Deum. Prov. 21. H"
*') Quidam ¡ne <|uaent. <juo sit factum m«»d<». cum vid«*a> factum esse <|uocum<(ue modo. >i ap««to|o «-r*-iti- alctuo mudi», qui mentari potuit nullo mod«>? S. Au-_'.
*t Nunnjuid consilium Dei audi<UV intern t t«- erit «ju-sapientia? Job. 15. S.
" Vae 'jiii eontradicit iictori	'<Ma de ^amlis terra«
numquid dicit lutum tisulo suo Huid - -t <>pu< finim al»«"|ii rnanihus --st. Izai. *5. 0.
deržimo se uka sv. pisatelja, kteri opominja: Nikar ne išči. kar je za te previsoko, in ne pretuhtuj, kar tvoje moči presega?"
Altiora te ne quaesieris, et fortiora te ne scru-tatus fueris Sirah. 3. 22.
In his. quae ad Deum spectant. ignorantiam confiteri magna scientia est. S. Cyril. Hieros.
(Dalje nasi )
Ali je pekel večen?
i Konec. )
Morda bode kedo vprašal: Bi li ne bila že zadostna kazen, ko bi Bog uničil grešnika po smerti? Bi li ne bila to že zadostna sankcija božji postavi?... Nikakor ne; kajti v vničenji se razodeva le mogočnost božja, ne pa božja pravica. Dalje dok' y1jejo uprav samoumori. da bi to nikakor ne bila zadostna kazen za grešnika. Kaj je namreč samoumor druzega, nego poskus samouničenja! Ako bi grešnik vedel, da Bog ne more z njim druzega storiti, kakor uničiti ga. tedaj bi smel grešnik, ki je zabredel v globočino pregreh, z nekakim zaničevanjem zreti na Boga. Vse drugače pa je, ako so kazni pekla večne. — Pomislimo tudi, da Bog ni vstvaril stvarij za-to, da bi jih zopet uničil, ampak zato, da so in ostanejo. Preobrazil bode enkrat stvarstvo, a uničil ga ne bode. Bog bi nasprotoval sam sebi, ako bi uničil grešnikovo dušo. Bog je odloČil dušo za večno življenje in vsadil to prepričanje v serce slehernega človeka. Ko bi pa Bog uničil grešnika z dušo in s telesom, tedaj bi grešnik ušel kaznujoči pravici božji, ne da bi zadostil za svoje hudobije, ne da bi bil kaznovan, ker je rušil nravni red.
Prav imaš, bodeš dejal; toda večna kazen zdi se mi še vedno preostra. Zadostna bi bila že kazen za grešnika, ako le izgubi večno veselje v nebesih, ne da bi mu bilo treba večno terpeti. — Tudi temu oporekam. Za veliko večino ljudij bi večno življenje brez bolečin ne bilo nič strašnega. Človek je že po svoji popačeni naravi zelo nagnjen k poželjenju in brezskerbnemu vživanju časnih slastij. in marsi-kedo je pripravljen odreči se nebesam. da bi le tukaj imel vsega obilo in živel po svojem poželjenji. „Ani-malis autem homo non percipit ea, quae sunt spi-ritus Dei." d. Cor. 2. 14.) Le mislimo si človeka, ki se je popolnoma zakopal v vživanje tega sveta, ki čuti v sebi le še prav malo ali morda skoro nič več ljubezni do Boga; opominjaj ga: Nikar ne delaj tako, sicer ne prideš v nebesa. Skoraj ti bo odgovoril: E, kaj nebesa! da se mi le tukaj godi dobro, tam če je prav malo slabeje. nič ne de. Zatoraj pogansko: rEdite. bibite, post mortem nulla voluptas!"
Nasproti pa, ako mu pretiš z večnimi mukami začel bode tudi naj zlobnejši kmalu resno misliti: 1. v pekel bi pa vendar ne prišel rad; treba se bode poboljšati. In res. koliko jih je. katere je spravila uprav ta misel na pravo pot? Res je sicer, da ne delamo iz naj boljšega namena, ako delamo iz strahu; toda nahajajo se trenutki, da zamerje boljši človek v nas: kadar nas nadlegujejo prav posebno hudo skušnjave, in pri tem je treba močnega klica, da nas vzdrami iz spanja, in to je uprav misel na večnost pekla. —
Toda, ne bode li Bog na onem svetu odpustil tistemu, ki se bode kesal in delal pokoro ? Ne ; ura smerti je ura računa, ura žetve, ura v kateri se odloči za celo večnost. „Kamor drevo pade. tam obleži." Potem velja skozi celo večnost: Prepozno je. Ako bi bilo za onega, ki se je ločil iz tega sveta v sovraštvu do Boga. še možno poboljšanje in kesanje, kaj bi bilo po tem to življenje! To je uprav resnost tega življenja, kajti sedaj velja rešiti dušo, katera stoji na groznem razpetju med večnostjo polno veselja, ali polno terpljenja. Spremembe se godé v naši duši le toliko časa. dokler biva duša v telesu, kjer zamore težiti po svojem smotru, stanje onega sveta je stanje doveršeno (status termini) ; je noč, v kateri ne more nihče več delati. Tedaj ne bode časa več „tempus non erit amplius," kajti čas je mera spre-minljivega, mera razvoja. Tam pa ni razvoja, ne spremembe, ne skušnjave, ne skušnje, zato tudi nobene odločbe ne. Kdor je zapustil svet odločen od Boga, ostane ločen na veke. Njegovo spreobernjenje bi bilo novo stvarjenje. Bog pa drugič ne stvarja več. Ako bi bila na onem svetu še možna sprememba, možna bi bila v jednaki meri pri krivičniku kakor pri pravičnem, tedaj bi moralo tudi nebeško veselje biti spremembi podverženo. Ako je pa temu tako, o blaženosti sploh več govoriti ne moremo. Kakšno blaženstvo bi bilo to, ako bi se nam bilo še vedno treba bati, da ga ne izgubimo? Kar je bil pri ange-Ijih padec, to je za človeka zadnja ura (Th. Aq.). Pač bode kesanje tudi tam. pa kesanje se bode spremenilo v obup. Gore. padite na nas, hribi pokrite nas! Takrat bode spoznala goljufana duša, da je bilo vse to, kar je želela, kar je obožavala, prah, nič druzega nego prah Takrat bode spoznala, da ni iskala njega, ki je sam iz sebe blaženstvo, večno zveličanje. In vender teži taka duša še vedno po Bogu. največji dobroti; toda na veke je zaveržena od njega. In sedaj se to teženje, katero je vstvaril Bog v serce slehernega človeka, spremeni zaveržencu v pekoči ogenj, ki ne ugasne, v červa, ki ne umerje. Iskrica ljubezni božje, ki še tli v njegovih persih, postane grozno sovraštvo do Boga, katerega meni za vzrok svoje nesreče, klic hrepenenja postane krik obup-nosti... O to je grozno, bodeš rekel, — Bog kaj ta-cega ne more dopustiti! Toda vprašam, ali naj bi pravični Bog. ki je podal grenki kelih terpljenja svojemu jedinemu Sinu za naše grehe, vprašam, ali naj bi prav tisti pravični Bog ne mogel in ne hotel razliti čaše svoje pravične jeze na grešnika, ki rešno Kri njegovega Sina od sebe peha? Da pekel je večen, mora biti večen !
Vprašam le še, so li oni. ki terdovratno tajé večnost pekla v resnici tudi tega prepričani ? Kaj še. Le poglejmo jih, kako jim je pri sercu. kedar slišijo govoriti o večnosti pekla! Pri vsem tem. da tako terdovratno tajé, čutijo vender v sebi nekak skriven strah, ki jim pravi : morebiti je pa vender le res tako. Zato se vedno na tihem jezé, kedar jim začneš buditi vest s to resnico. Ako bi bili prepričani, da v resnici ni pekel večen. — da sploh pekla ni — no potem naj bi se raji smejali, ne da bi se jezili, čemu se namreč jeziti in repenčiti, ako je vse to le — bajka ! In vender se ne smejajo. le z nekakim strahom smešijo to resnico; in ta strah skušajo kolikor mogoče zatreti. a dalje ne pridejo v svojem modrovanji, kakor, da — dvomijo. Kdor pa dvomi, ali je pekel
večen, ali ni, in vender tako dela, kakor bi bil prepričan, da ni večen, no o takem smemo z gotovostjo terditi, da se je skregal s svojo pametjo! — Sploh se taki ljudje nehote sami sebe bijejo v obraz. Tako n. pr. se čisto nič ne spodtikajo nad tem, da se kaznuje hudodelnik tu na zemlji z dosmertno ječo, ali tudi s smertno kaznijo: to zahteva seveda občni blagor deržave in deržavljanov. Toda. kaj pa je brezvercu, ki ne veruje v prihodnje življenje, dosmertna ječa druzega nego neskončna kazen — večni zemeljski pekel ? Tedaj zemeljski postavodajavec sme tirjati takega zadoščenja za prestopek postave, večni postavodajavec Bog, seveda — bi kaj tac-ega nikakor ne smel, to bi bilo prekruto!
Pokazal se vam toraj razloge, ki jasno govorč. da je pekel večen, da mora biti večen, da že naš um more to spoznati in temu priterditi; sicer je pa tudi ta nauk, kakor toliko druzih. resnica, ki jo uči sv. vera in smo jo dolžni verovati, kakor vse druge resnice. Vemo tedaj, kaj nas čaka po smerti: večna sreča v nebesih ali večno terpljenje med zaverženci v peklu .. Pa tudi to nam je znano, kaj nam je storiti, da se ognemo tej neskončni nesreči: „Ljubimo Gospoda svojega Boga in hodimo po njegovih potih in spolnujmo njegove zapovedi" (Deuteron. 30. 16.). To pač nič težko, saj Njegov jarem je sladak in Njegovo breme je lahko. — Ako bodemo tako ravnali, ni se nam treba bati pekla, temveč prepričani smemo biti, da zaslišimo enkrat veseli glas iz ust pravičnega Sodnika: „Pridite oblagodarjeni mojega Očeta in posedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta." (Mat. 25, 34. j. Tedaj bode pozabljen ves trud tega sveta, kajti Bog sam bode obrisal solze z naših oči in On bode naš Bog. mi pa njegovo ljudstvo na veke. (Apokal. 21, 3. 4 )	V. M—č.
Cerkveno leto,
ali letni sveti časi in dnevi.
Spisal Ivan Komljanec.
Tretje poglavje. iDalje.j
Velikonočna doba. §. 22. Nadaljevanje.
Kerstna voda se blagoslavlja po nastopnem obredu: Kot vvod bere ali poje masnik 12 prerokb, ki govore o stvarjenji sveta, in o predpodobah sv. kersta. Nekdaj so jih brali kerščencem v poduk, da se je nad Kristusom spolnilo vse, kar koli so preroki napovedovali o Mesiju. Mašnik se potem poda v sprevodu h kerstnemu kamenu. Proseč, da bi Bog po kerstni vodi množil dušna prerojstva, ter prenavljal narode po vsi zemlji, prereže vodo z roko v podobi križa v znamenje, da ima kerst svojo posvečevalno moč od Kristusa križanega. Nadaljevaje prošnjo, da bi zadobili milost očiščenja vsi, ki bodo s to vodo obliti. dotakne se vode z dlanjo; to pomeni, da biva nad to vodo posebno varstvo božje. — Nato vodo trikrat prekriža, govoreč blagoslovdno molitev, in je na štiri strani nekoliko izlije. S tem se naznanja, da je vse človeštvo poklicano, deležno biti kerstnega posvečevanja, ki ima svoje korenine v smerti Kristusovi na križu. — Bog je, ki po sv. cerkvi vodi podeli posvečevalno moč. Zato mašnik v nadaljni
molitvi prosi, da bi Bog storil to vodo pripravno za očiščevanje duš. Pri tem trikrat v vodo dihne, v podobi križa, naznanjajoč, da ima kerstna voda oživ-ljajočo moč od Boga. — Med nadaljno molitvijo se velikonočna sveča trikrat potopi v vodo. Kristus, ki je. stopivši v reko Jordan, isti podelil posvečevalno moč, naj bi posvetil tudi to vodo.
Naslednje molitve se ozirajo na pojedine učinke sv. kersta, po katerih postane človek, očiščen vseh grešnih madežev, otrok božji, in dedič nebeškega kraljestva. Med učinke sv. kersta spada tudi podelitev moči, da more človek spolnjevati dolžnosti, ki mu jih nalaga sv. cerkev s sv. kerstom. Zato vlije mašnik v vodo nekoliko kerstnega olja. ki simboluje moč in jakost. — Nadalje prejme čiovek po svetem kerstu tudi posebno čast in dostojanstvo; postane nekako kralj in duhovnik, da more darovati samega sebe Bogu v prijeten dar, vkrotivši v sebi nižjega posvetnega človeka. To se označi s tern, da vlije mašnik v vodo tudi nekoliko krizme. Obojni ta učinek sv. kersta pa se poočituje s tem. da mašnik potem h krati v vodo vlije kerstnega olja in krizme.
O sklepu tega opravila se zapojo litanije vseh svetnikov, in mašnik se v sprevodu verne k velikemu oltarju. Tu popeva litanije ležeč na obrazu. Pri ver-stici: „Mi grešniki" vstane, in se poda v zakristijo, pripravljat se za sv. mašo. V litanijah se kličejo svetniki v pomoč, da bi mi po njihovi priprošnji vstali v novo življenje, ki smo bili s Kristusom pokopani v smert starega človeka.
4.) Sv. maša velike sobote se je brala nekdaj po noči, kakor je bilo že opomnjeno, in sicer v nekaterih cerkvah okoli polnoči, v drugih pri pervem jutranjem svitu, v druzih pa v pervih večernih urah. To je bilo po nekaterih cerkvah običajno še v 13. stoletju. Vendar so pa že v tem času sv. mašo tudi prenašali na dopoldanje ure velike sobote. — Pri nekdanji ponočni sv. maši je bila cerkev krasno razsvetljena; svetili so tudi novokerščeni z bakljami. ali svečami. Vhodne molitve ta maša ni imela, ker se z njo bogoslužje ni pričelo, ampak le nadaljevalo. Nje molitve se obilno ozirajo že na vstajenje. Pri „Gloriji" zvonovi zadonč, in orgije zapojo. Cerkev se raduje pred drugim bližajočega se vstajenja, pa tudi novih svojih članov-kerščencev, ki so bih nekdaj v ta dan slovesno kerščevani. in so jih v slovesnem sprevodu med zvonenjem in svetim pevanjein per-vikrat spremili k sv. maši. Na ta nekdanji običaj spominjajo nekatere rnašne molitve, n. pr. „zbiralna molitev,- molitev „Hanc igitur- pred povzdigovanjem. Kerščenci so pervikrat prejeli sv. obhajilo; na to spominja poobhajilna molitev. Izostane pa v masnem obrazcu „Čredo," „Ottertorium." „Agnus Dei." in „Pax." Vstajenje Jezusovo namreč še ni bilo sploh znano, in apostoli zadevnim izpovedbam pobožnih žen niso hoteli verjeti v pervem hipu „Poljub" se pri slovesni maši ne da. ker Kristus ni še izpregovoril pozdrava „mir vam bodi."
Po odpetem „listu" zapoje mašnik trikrat, vsa-kikrat z višjim glasom, veselo ..Alelujo'", t. j. „hvalimo Gospoda!" in s kora se glasi 117. psalm: .Hvalite Gospoda" itd.
Kako pomenljiv je ta klic! Smertna tibota in globoka žalost velikega tedna se vedno bolj urnika velikonočnemu veselju. Klic: „Aleluja*- privre iz radostno ganjenih persi. ki pa ne morejo še v polnih
*
besedah duška dati svojemu vzradostenju; od todi petje v preterganih glasih. Čim bolj pa se premišljuje vesela vest o vstajenji Gospodovem, tim bolj radost vzkipeva; zato se poje rAleluja~ s čedalje višjim glasom
Pr»ti koncu maše se opravijo večernice. kot del duhovniških dnevnih molitev. Večernice so prav kratke, ker le malo časa še bo Kristus ležal v grobu. Z mašo s»- združujejo večernice že od 7. stoletja.
.V» Vstajenje se marsikje verši že v soboto popoldne. po druzih eerk/ah pa v nedeljo zjutraj. Tudi t<» opravilo se je nekdaj godilo v noči velike sobote, ('•rkev so pri tej priliki krasno razsvetlili. Razsvetljava je po besedah sv. < I r ego r i j a N i si j s k ega presegala blesk staroveškega ognjenega oblaka. Vzlasti je lesketala posoda z Najsvetejšim. Verniki so raz-svitljevali tudi svoje hiše. in ta razsvetljava je trajala v najstarejših časih celo noč. v 5. stoletju do polnoči.
Po dandanašnjem obredu za praznovanje vstajenja se najprej odpojo „Zgodnjice." Mašnik se potem poda v božji grob. cgemjen z večerniškim plajščem. Vzemši monštranco z Najsvetejšim v roke, in odger-nivši tanjčico. zapoje trikrat, vselej z višjim glasom ..Aleluja'- Pevci isto trikrat odpojo. Potem se verši obhod. ined zvonenjem in svetim pevanjem. K sklepu se ljudstvo z Najsvetejšim blagoslovi, in zakrament se potem shrani v tabernakelju.
f Dalje nasl. i
Ogled po Slovenskem in dopis:
Ljubljana. Prevzvišeni metropolit knez in nadškof goriški dr. Al. M. Z o r n bili so preteklo soboto gost našega prevzv. knezoškofa. Pri obedu na čast prevzv. gosp. metropolitu, h kateremu so bili povabljeni preč. gg. stoljni kanoniki ljubljanski, izrazili so knezoškof ljubljanski svoje veselje, da mo-morejo v Ljubljani pozdraviti svojega ljubljenega me-tropolita zdravega in krepkega, kakoršnega naj mili Bog ohrani še mnoga leta v radost vsej metropuliji.
Prevzvišeni knez in nadškof so se zahvalili za prijazen bratovski sprejem ter častitali prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu na lepih vspehili. katere poraja 1. slov. katol. shod ne le za ljubljansko, marveč tudi za sosednje škofije in žele. naj mili Bog razsvetli tudi zapeljane nasprotnike, ki naj spoznajo, da imajo pri svojem delovanju jedrno njih dušni blagor pred očmi. — Prevzv. knezoškof Jakob čestitali so tudi mil. gosp stoljnemu proštu dr L. Klofut ar ju. ki bode obhajal v kratkem petdesetletnico svojega maš-ništva. Zahvalili so mil. gosp. zlatomašnika za petdesetletno vsp« šno in s toliko zaslugami odlikovano delovanje v vedi. v šuli. v dež. šolskem svetu, v kcn-zistoriju itd., katero naj dobri Bog povrača z vsemogočnim blagoslovom. Milostni gospod prost se je globoko ginjen zahvalil za preblago voščilo in omenil, da za visoko starost, ki mu jo je Bog milostno dodelil. se ima zahvaliti molitvi svoje preljube matere, ktero jo pa tudi sam preserčno ljubil, ker od pete latinske šole je sam zderžal svojo ubožno mater. Ko je bil hvaležni sin na višjih študijah na Dunaju (kakor smo slišali», dobra mati ni mogla sterpeti ter je šla t je na Dunaj svojega sina obiskat. In milostni gosp. prost, kakor so bdi dobili službo, so precej vzeli mater k sebi. kakor je tudi pri naj boljši strežbi po-
slednjič v naročji svojega sina izdihnila svojo blago dušo. — Prevzvišeni metropolit so tudi ob tej priliki izročili tajniku izveršujočega odseka za katol. shod 2o0 kron za katoliški sklad, želeč skladu obilno radodarnih podpornikov. — V soboto zvečer odpeljali so se v Gorico, ker so imeli drugi dan deliti mašniške redove. — Ljubljanski knezoškof pa so se 24. t. m. odpeljali v Marijino Celje z dosluž. provincijalom P. Evstahijem in svojim tajnikom g. J. Šiško, kjer so na tihem obhajali svoj god, katerega, daj Bog, naj obhajajo zdravi še mnoga, mnoga leta! („Slov".).
Idri ja, 24. julija 181)3 Izmed veselih nedelj naj-veselejša bila je za nas včerajšna. Zopet, že v tretjo pot. imeli smo novo sv. mašo. Daroval jo je Čast. g. Rafael Winkler, seminiški duhovnik ljublianski. Pridigoval je preč. gosp. konzistorijalni svetovalec in profesor dr. Jožef Lesar iz Ljubljane. Predmet njegovemu govoru bil je lep in vzvišen, zvesto pa bilo je treba slediti toliko skrivnostnim mislim, obravnavajočim za-ročitev ženina duhovnika s prestaro, a vendar de-viško mlado nevesto, z nevesto, ki je vsa lepa in krasna, brez peg in gub (sine macula aut ruga), z nevesto odkupljeno s presveto Kervjo Sinu Božjega, t. j. s sveto Cerkvijo. Priporočal je preč. g. govornik novomašniku zvestobo do izvoljene neveste; zvestoba ta terdna in krepka, kakoršno ima današnji slavni dan, taka naj ga spremlja do smerti. Priporočal mu je med drugim, naj goreče moli za oba stara očeta, ki sta se vedno odlikovala v svoji rudarski službi po svoji zvestobi, prav posebno pa tisti strahoviti dan, 2 3 nov. 1846, ko se je bil vnel globoko v rudniku grozoviti ogenj in je postal stari oče od očetove strani, Winkler, žertva dolžnosti, stari oče od materine strani. Zupančič, pa žertva ljubezni v strašnem jamskem ognju!
Bila je ta tretja nova sv. maša idrijska v resnici dan, katerega je Gospod naredil! Veselje radi te slovesnosti bilo je vse stransko, in kako tudi ne? V treh letih praznovali smo tukaj pet novih maš, in ta nova maša bila je perva. pri kateri je prejel iz rok svojega sina tudi oče novomašnikov presveto Telo Gospodovo. Vse druge čč. gg novomašnike pripeljale so le skerbne matere pred altar Gospodov, njih očetom ni bilo dano gledati sinov darujočih daritev nove Zaveze, preselili so se bili vsi poprej v nezmerno večnost, včerajšnega novomašnika pa je oče, ki še dela kakor službeni cesarski rudar, ki je vklonjen od težavnega podzemeljskega dela. da si ni v visoki starosti, — on sam ga je pripeljal v svetišče Gospodovo. Zato so si pa idrijski rudarji šteli v prav posebno častno dolžnost posla viti kolikor mogoče naj-veličastneje č. gosp. novomašnika in njegovega očeta, svojega sorudarja. To počeščenje videlo se je v cerkvi; kar trumoma prihajali so rudarji k cerkvenemu darovanju med sveto mašo, v sredi med njimi, njim v čast in spodbudo položil je na altar svoj dar tudi visokorodni c. kr. rudniški nadsvetnik gospod Adolf Plaminek; to počastenje videlo se je pa tudi na domu novomašnikovem. Kar cel drevored, z raznobojnimi zastavami okinčanih drevesc, bil je postavljen ob cesti ki vodi do mestno-dekanijske cerkve; vmes pa sta se vzdigovala dva lična slavoloka s pomenljivimi napisi. še enkrat se mora omeniti, da so vse to storili prav iz lastnega nagiba in ob lastnih stroških sami rudarji. Zagradarji in prebivalci Kurjega Verha, rojstnega kraja nepozabnega kneza in škofa Antona
Alojzija \Volf-a. S tem so dali svetu dokaz svoje katoliške zavesti, otrokom svojim pa glasen opomin, naj se trudijo in učč, da pridejo tudi sami enkrat do duhovniške časti.
Prav je tako; Idrija slavi svoje sinove, ki so se popeli do časti maziljencev Gospodovih — in to je njej sami največja čast! Saj se je v preteklih letih Idrija odlikovala po velikem številu verlih mašnikov, katere je pošiljala v domačo, goriško in prav posebno v teržaško škofijo — daj Bog. da bi katoliška zavest v njej tudi za naprej vedno bolj cvetla, se krepila in rodila Gospodu obilo prijetnega sadu!
Nova maša v Boh. Bistrici. (Dopis z Gorenjskega.) Preteklo nedeljo t. j. 16 julija, obhajali smo v naši domači farni cerkvi na Bohinjski Bistrici prelepo cerkveno slavnost. Daroval je namreč naš domačin č. g. Valentin Marčič pervikrat sv. mašo. Že v saboto so prihajali obilni gostje z daljne Save, in ta večer napravili so mu tudi domači pevci lepo podoknico, med katero so se mogočno razlegali možnarji tje v tamno noč. V nedeljo zjutraj že na vse zgodaj naznanjalo je veselo zvonenje in streljanje prelepi dan. Ob 9ih zbrali so se gostje na župniškem dvorišču in ob 3/4 10 pomikal se je lep sprevod v farno cerkev med lepo vbranim zvonenjem in veselim pokanjem možnarjev. Med prelepim petjem stopil je novomašnik v zalo okrašeno in razsvetljeno cerkev in je stopivši pred altar krepko zapel „Veni Sancte Spiritus." Za tem sledil je cerkveni govor preč. gosp. Šimena Ažmana, ki ima največ zaslug, da je čast g. novomašnik dosegel to veliko čast. Govornik je posebno povdarjal, kolikega pomena da je posebno častitljivo opravilo za vso faro zato. ker se že kakih 32 let ondi ni obhajala enaka slavnost. Nato sledilo je darovanje in potem sv. maša med obilno asisten-cijo (gg. bogoslovcev, sošolcev in domačinov;) preč. gg. župn. so bili J. Berlic, Š. Ažman, Pajar, Dobrovec in domača gospoda, pa č. g. Železny iz Srednje vasi. Po sv. maši je bila zahvalna pesem in potem smo šli v lepem sprevodu zopet v župnišče in od tam na kosilo. Da se je ta slavnost v tako lepem redu ver-šila, gre hvala pred vsem pevstvu, kakor tudi domačima gospodoma, gosp. tajniku za prelepe mlaje, ki so od zunaj jako povzdigali slavnost. Verli Bohijnci. le še pri naslednjih novih ss. mašah tako odkrito-serčno priznavajte svoje versko prepričanje, kakor sedaj!
Iz daljnih krajev prihiteli so ljudje k tej lepi cerkveni slavnosti in ni jih zaderžaval ne dež ne vihar. Cerkev, dasi je precej prostorna, bila je natlačena vernih Bohijncev, v veliko veselje čas. g. novo-mašniku Po kosilu je preč. govornik v kratkih potezah popisoval, s kakimi zaprekami se je moral č. gospod novomašnik boriti in kako je vse te zapreke srečno premagal, ter sedaj že v tretjem letu bogoslovja dosegel mašniško čast. Čast. gos novomašnik se mu je zato zahvalil in kazal, kako velik njegov dobrotnik da je ravno preč. g. govornik, ki je prego voril stariše, naj ga dajo v šolo, mu preskrbel hrano in stanovanje v mestu, toraj če bi njega ne bilo, ne bila bi tudi danes fara tolikega veselja vžila. Glasile so se še mnoge druge napitniee na č. g. župnika in drugim, zlasti č. g. novomašniku.
Bog daj, da bi č. g. novomašnik tudi v prihodnje v obilnem številu ovčice okoli sebe zbiral, kakor danes, in da bi dolgo, dolgo deloval v prid in razširjanje sv. katoliške vere.	—č—
lz Bosne. Travnik 4. julija 189:> «Slovenci v Bosni. Mlada sv. misa.i (Khh»-<- 1 A sada da koju rek-nerno i o lijepoj svečanosti, koja se je ovih dana u nas obavljala. te kakove Travnik još za cijelo doži-vio nije. Bilo je na ime zadnjeg dneva mjeseca juna Da si se. dragi štioče. tada desio (nahajal sei u travniku. pa došetao do sjemenišne zgrade. uočio bi tu na njoj liiepu razvijenu zastavu papinsku. a pred njom lijepo poredanu kitu bogoslovaca. veliki broj pitomaca Alojzijaništa. sjemenišnu glasbu i priličan broj otaca Isusovaca. Sve je na to sječalo (spominjalo). da njekoga očekuje. I nijesi se prevario! Jer nješto malo iza kako je odbilo tri popodne. začu se topot konjskih kopita, zatutnji kočija i do mala ustavi se pred vratima crkve sv. Alojzija Iz nje stupiše dva mladjahna lica. bila to dva mlada mis-nika: g. Niko Odič i g. Nikola Džebič. oba rodom Dolačana. odakle je i presvitli biskup Banjalučki Fra-Marijan. Netom izadjoše iz kočija, zaori zrakom rživio.~ a onda glasba zasvira. Po dovršenom pozdravu glasbe, pozdravi ih zanosno u ime brače bogosl<»vaca mlad bogoslovac. a u ime pitomaca sjemeništa pre-fek ovdješnje kongregacije, nošto se č. g. inladomis-nici dadoše u crkvu. gdje svakome napose udijele sv. blagoslov Kad je bilo 1 jula u večer, držahu u dvorani gimnazijskoj pitomci sjemeništa divn«- lzrad-jenu alegorijsku akademiju. Na pozornici bi«* priregjen krasan perivoj. urešen sa četiri jake piramide, u usred njega širila se krošnjata lipa sa slatkim 1 obilnim plodom. Pitomci su vrlo vjesto sadu ozbiljnuj i hladnoj prozi, sad u kičenoj poeziji, sad u živom dialogu razjašnjivali. kako onaj perivoj (rajt prestavlja ponosnu Bosnu i kršnu Hercegovinu. ona četiri stupa četiri biskupije: Vrhbosansku. Banjalučku. Trebinjsku i Mostarsku, ona krošnjata lipa ovo ponosno sjeme-nište, a onoj plod. štono napokon iza dugog vremena i poslije mnogih sreča i nesreča dozrije, jesu ova č. g. mladomisnici. Deklamacije zadagjivale su skladne pjesme. dok se sve ne dovrši urvišenoin pjesmom: „Tebe Boga hvalimo." L'to jeknuše zvena sa zvonika, a pobožni puk pohrli u crkvu. da pri-sustvuje večernjici. što ju je držao g. Niko Džebič.
Kad Zdrava Marija odzvonila. mrak pao na zeinlju. a sitne (drobne) zvijezde zatreptjele nebom, grmnuše mužari dolom Travanjskiin. i u taj čas ci-jeli prostor pred sjemenišnom zgradom planu 1 zasijali u živom svjetlu. Vatrometi svake vrati i u najljepšim bojama. skladni zvuk sjemenišne glasbe zabavljao je mnogobrojno opčinstvo sve do njeke dobe noči. Uto i mjesec se iza gora pomoli, kao da je i njega divni ovaj prizor irraamio. al zakasni, jer baš tada bi svemu kraj i zavlada nočna tišina. Drugi julija pozdraviše strašna rika (pokanje nnužara i miloglasni sklad zvonova. Odmah čim se je otvorila crkva. hrlio izbiral se» je pobožni puk. da zgodno zaurne mjesto u crkvi i da se ispovjedi. Kada bilo več > sati. pomoli se na vratima sjemeništa časni «častitljivi» križ. za kojim stupahu u redu pitomci (gojen, i» zavoda, za ovima u roketima obujeni bogoslovci. za ovima oba g. mladomisnika. okružena (obdana 1 č. o. Isusovcima. L*z sviranje muzike pomikala se procesija k crkvi. gdje prvi zapjeva svečanu mladu misu g. Niko Džebič uz mnogobrojnu i divnu azistenciju Za-ista mnogomu zaigra suza na oku. kad vidje inla-doga misnika. gdje prvom kao namjesnik Isusov stupa k oltaru Oca nebeskoga, da ga dostojnom žrtuom počasti, a za cijelo i srce zaigra od veselja
dičnih i velezaslužnih otaca Isusovaca, kad vidješe gjde im prvi sin duhovni prikazuje (daruje) Ocu ne-beskomu Jaganjca prečistoga, kad vidješe. da im dobri Bog blagoslovi jedanaest godišnji trud naporna i teška djelovanja. Odmah iza mlade mise (po novi maši) g. Džebiča započme g Niko Odic' Obojici mla-domisnika držao je govor ovdješni župnik g. Juraj Pušek, osobito ih sokoleči (budi) na ustrajan rad za krst časni i slobodu zlatnu, al slobodu, ne kako ju propovjedaju današnji liberalci, vec (temuč) kako ju je propovijedao naš Spasitelj Isus, uz to navadjajuci razloge, s kojih da se duhovnici danas imaju štovati i napokon križ, što ih u buduče čeka i koji njima ima biti naj milija zabaua (posel, opravilo). Za cijelo to vrijeine neprestano su č. otci pobožni puk po is-povjednicama ispovijedali, pače (pač da) njeki, kao P. Vrhovac. rodom iz Slovenske, ispovijedavali su punih devet sati (9 ur) neprestano, a pričeščivali (obhajali) su sve do četiri po podne. Pričesnika (ob-hajancev) je bilo do 900, što je vrlo rijetko ovdje, gdje je tako malo katolika, a do jedne trečine ih je bilo. koji su neispovjedjeni otišli. svečanost napokon zaključili su privatno bogslovci medju sobom zauje-ravajuči se. da če im biti geslom one riječi propov-jednikove: „Za Krst časni i slobodu zlatnu, da če uvjek sinovsku vjernost iskan vati svome vrlome i mi lome nadpastiru dr. Josipu Stadleru, ljubav i sinovsku odanost prama svojim duhovnim očima i prezaslužnim i neumornim učiteljima o. Isusoucima.
Ovako se svrši ta krasna svečanost, koja če dugo ostati u blagoj uspomeni, koje de se dugo sječati (spominjati) bijeli Travnik, pa kako i ne če, kad je to prvi slučaj, što se zbi (dogodila) iza četiri stotine godina. Sretna Bosno!
Razgled po svetu.
Mariannhill. (Šmarnice. Pervo sv. Obhajilo. Spre-obračanja. Duhovne vaje.) Listič „Vergiessmeinnicht-4 od ondod pravi: Morebiti si je nebeška Kraljica ravno našega reda poslužila, da bi v našem obširnem okrogu stanujoče pogane dala podučiti, kako se prav časti Bog in Marija. Naj kdo pogleda krog in krog od tod in prevdarja razloček, kakor je bil Natal pred 10 leti in kakor sedaj! Zdaj je že na stotine duš ktere tako kakor mi pozdravljajo mesec maj za mese'- Božje Matere. To je neizmerno bogastvo milosti z nebés. kterega nikoli ne smemo pripisovati našemu revnemu delu. in ga ne bomo. Božje neskončno usmiljenje naj gospoduje nad nami, da bi jih v drugi desetini l-'t šteli dvakrat ali trikrat toliko, kakor zdaj • »krog šmamičnega oltarja!
Per vega majnika piše listič „ Vergiessmeinnicht" J'* slovesno pristopilo ondi v trapiški red 17 novincev z očitnimi obljubami, med kterimi so tudi 3, ki so bili poprej navadni mašniki med svetom in so talar zamenjali z redovno obleko. Tako se red množi in s tem misijonarji med divjimi Kafri, ktere učijo nauke svete vere in vse verske in svetne olike ob enem.
Neizrečeno ginljiva slovesnost je bila 23. aprila v misijonski postaji Oettingen-u. namreč pervo sv. Obhajilo Že samo priprave k temu so bile kakor prazniki, tako splošno je bilo vdeleževanje pri zadevnih podukih in slovesnih vajah. Oodilo se je v dan
sam pa tako-le: Najpred je bilo kerščenih 24 ker-ščencev (pripravljancev na sv. kerst). med njimi ti spreobernjencev (ki so bili kot prejšni krivoverci, se ve, kerščeni pogojno). Dalje je bilo 6 tistih srečnih, ki so pervikrat pristopili k mizi Gospodovi, med njimi tudi 4 spreobernjenci, ki so bili kerščeni že prejšno soboto in so bili zdaj še poprej pri spovedi. Ako Človek opazuje, s kolikim svetim spoštovanjem ti najbolj divji černuhi prejemajo sv. kerst in s kakim svetim strahom se bližajo božji mizi, mora ga navdajati misel, da je tudi za zamurce prišel čas, ko jih Bog z vso resnobo kliče v sveto Cerkev.
Naj o tej priliki še malo nazaj pogledamo, da tudi že 9. aprila je pervo sv. Obhajilo opravilo 9 šolarjev, 20 šolaric in 23 druzih oseb izmed ljudstva, tedaj skupaj 51 duš. — Že mesca sušca pa je imela vsa duhovna občina perve duhovne vaje. eksercicije, odkar so tam naseljeni 00. trapisti, ker zarad silnega dela jim perve leta to ni bilo moč. „Moramo pogledati bolj resno tudi v svoje serce. da ne bomo sami pogubljeni, ko drugim evangelij oznanujerjo," pravi poročevalec.
Bogata Amerika. Kresni dan letos naznanjali so iz Vašingtona: Zlato v deržavni zakladnici je vredno danes 24 milijonov, 261 tisoč, 431 dolarjev.
V rudniku Ely je v začetku tega mesca Jurij Mihelič padel v 150 čevljev globoko rudniško jamo in bil je pri tej priči mertev. Bil je doma iz Blaže-vice na Hervaškem.
Eolera v Arabiji hudo roji. V Džeddi (Djeddah), jih je v začetku tega mesca v enem tednu napadla 4079, umerlo jih je bilo že pred nekaj časom 3640.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec veliki serpan (avgust), a) Glavni namen:
Vspeh duhovnega jmstirstca.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII
prihodnjič)
b) Posebni nameni.
1.	dan. (Verige) SV. Petra. — Ta in vsak dan zaznainnjane pa ne še zapisane ali nenavadne zadeve. Nepopustljive pravice sv. rimskega Stola.
2.	S. Alfons Llgvorl. Jezuitovski red. Zelo važni misijoni in duhovne vaje. Razsvitlenje moč resnobnega prašanje za poklic.
3.	Najdenje sv. Štefana. Določno odvračanje nevarnih knjig, časnikov in spisov. Pomoč v bridki brezdelavnosti.
4.	S. Dominik. Pridigarski red. Pospeševalci molitvenega apostolstva. Odvernjenje krivih priseg. Težavne operacije.
5.	Marija D. Snežnica. Marijanske kongregacije. Mašniki in obhajanci. Odvernjenje neblagih mešanih zakonov.
6.	Spremenjenje Kristusovo. Porcijunknla. Spoznanje častit-ljivostij Jezusovega božjega Serca. zlasti za moške. Novoposvečeni duhovni.
7.	S. Kajetan. Važne in pritežne šolske zadeve. Odprav-ljenje lakomnežev pri bolnikih v bolnišnicah. Važne poskušnje.
(Dalje nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, 6v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Domače ponesrečeno živinče. da bi se ohranilo na priprošnjo N. ljube Gospe presv. Serca in sv. Jan. Kerstnika. — Neka nerodna ženska za poboljšanje. — Mladomašnik za zdravje. — Za neki dober svet priporočena v molitev.
Zahvale
Opravljali smo Ddnevnico na čast presv. Jezusovemu Sercu. k Naši ljubi Gospej presv. Serca. k sv. Jožefu, sv. Antonu in sv. Frančišku Seraf. v neki nevarnosti hude zgube. Očitno naznanjam, da je bil prav čudež, da sem bila uslišana; zatorej večna čast Jezusovemu presv. Sercu. najbolj živo češčenje Marijinemu Sercu. priserčna hvala imenovanim svetnikom!	Fr. D. v Z.
Bila sem v veliki zadregi radi neke pogrešane reči. ki ni bila moja. Obljubila sem sv. Antonu, da hočem v Danici naznaniti. ako jo zopet dobim. Res čisto nepričakovano jo dobim od daleč. Slava sv. Antonu Paduvanskemu za uslišanje. M. K.
Čast in hvala Mariji, prečisti Devici, sv. Ani in sv. Jožefu, ki so mi sprosili ljubo zdravje.	K. K.
Škofja Loka, 2«. julija 1898.
Prikazala so se znamenja terdovratne bolezni. V tej nevarnosti se obernem z gorečo prošnjo do sv. Antona P. ter obljubim v Danici naznaniti, ako se stanje zboljša. Čudo; nevarnost je kmalu minila. Tisočera hvala toraj sv. Antonu za toliko pomoč.
F.—
Listek za raznoterosti.
I^jubljana. Razstava paramentov v uršu-linskem parlatorji, zadnjič napovedana je velikanska! Dve veliki sobi ste po vsih stenah in prostorih gosto napolnjeni z najlepšimi paramenti ter najbolj raznoterimi umetno izdelanimi rečmi za cerkveno rabo. Čuditi se mora gledavec umetnim rokam, ki tako lepe reči doveršujejo. Tako drage in lepe razložbe cerkvenih reči gotovo ni v Avstriji in tudi daleč čez meje ne! Bog plačuj z vso obilnostjo dobrotnikom in delavnim moččm!
Ljubljana. Dobili so duhovnije čč. gg.: J. Berlic je dobil Mošnje; Jak. Koritnik Bloke; Ljudov. Jenko, župnijo sv. Duha v Vel. Ternu pri Kerškem.
V vodicah je preteklo nedeljo slovesno novo sv. mašo obhajal Č. g. Fr. Žužek, nečak č. g. župnika.
Zlato mašo je 23. julija pri podružnični cerkvi, Matere Božje obhajal preč. gosp. Jakob Gruden, žup. v pokoju v Turjaku. Prelep cerkveni govor je imel č. g. župnik L. Gerjol.
Maribor. Premilostni gosp. kn. in škof so 21. t. m. vstanovili več odličnih gg.: za prošta pn. g. Ign. Orožena; pn. g. dr. Jož. Pajeka za kan.; in pn. gg. častne kanonike: Ivan Bosino, dek. v Kozjem. Karol Gajšek, dek. v Slov. Bistrici, in Jak. Meška, župn. pri sv. Lovrencu v Slov. Goricah.
Duhovske spremembe v Teržaški škofiji. Čast. g. Jurij Rastelli od star. sv. Antona k nov. v Terstu kot
italijanski govornik; č. g. Just Buttignoni je nameščen kot stolni vikar pri sv. Justu: č. g. E. šašelj od sv. Ivana pri Terstu v Vatovlje kot kapelam na njegovo mesto pride Č. g. A. Furlan; Č g. A. Žajdala iz Vato velj v Starado kot kapelan; Čast. g. Karol Mecchia. škof. kapelan pojde na svojo prošnjo v Rim v višje šole. na njegovo mesto pride č. g Hugo Masten; č g. Franc Brejcha iz Roča v Kerašico kot kapelan. na njegovo mesto pride v RoČ č. g. V. Hradek. Vič. gos. Josip Omers, župnik v Kortah, je izvoljen za župnika v Sežani. Preč. gosp. Fr. Mujesan je bil vmeščen kot kanonik v Piranu. Č g Iv. Tiringar gre kot kapelan v Karkovce; č. g. Fr. Halama iz Lovrane gre v Berda pri Momjanu; v Lovrano pride č. g. J. llabat; č. g. Josip. Sternad gre kot kapelan v Preloko; č. g. Rud Valensitz gre kot kapelan v Skedenj (Servolai — Dne 19. t. m. so bili posvečeni čč. gg. mašniki: H. Mioni, Vinko Dubrovič in Elij Madelana.
V Eerški škofiji. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Franc Stingl iz Sveč kot provizor v Št. Janž; Rudolf Perne iz St. Vrbana v Sveče in na njegovo mesto Primož Matevžič v Št Verban. Kot kapelani so postavljeni čč. gg. novomašniki: Jožef Brabeneo v Št. Andražu; Alojzij Kremen v Blatogradu in Karol Šivu-v Šmarju. Gospod Jakob Papler, provizor v Gorenčah je stopil vsled bolehnosti v pokoj.
Duhovne vaje za lavatinsko škofijo bodo letos v Mariboru od 28. avgusta do 10. septembra.
Za bratovščino Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca je v. č. g. župnik Jož Samin Predloški poslal 131 novih družbenikov. Vivant serjuentes!
Stara Loka, 2G. jul. (25 letnica.) Ta dan je bila v prelepi župni in dekanijski cerkvi slovesnost, kakoršna se redko kdaj nameri. Prečastiti. preža-služni gosp. Matej Kožuh je po željah duhovni-janov slovesno obhajal 2oletnico. odkar je v Stari Loki župnik in dekan loškega dekanata. Priprava verlih faranov je bila tolika in tako goreča, da se je jasno videlo, kako globoko iz serca jim gre vse to pripravljanje. Veliki zvonik je bil že na večer prekrasno razs viti jen in vsa Fara v luči h, vse hiše razsvitljene, brez števila mlajev, raznih zastav in druzih olepšav je venčalo ceste, hiše in poslopja. Ko so v večer nekteri gospodje s prečast. gospodom Slavljencem vred ogledovali razsvitljavo. je mladina obdajala preč. gosp. dekana in razlegali so se navdušeni pozdravi „živ i o, živi o!" Prelepo je bilo cerkveno opravilo naslednji dan ob 9ih v farni cerkvi, ki je bila bogato in prav ukusno znotraj okin-čana, kakor tudi zunaj, mnogo pomenljivih napisov se je čitalo ob dekanijskem poslopji, kaplaniji in drugod. Iz vse dekanije, kakor tudi iz mesta Loke. je prišla večina gg. duhovnov in do malega vsi še živi bivši kaplani in drugi gospodje iz množili krajev; pa tudi redovni, njih skupaj do 30, med temi 4 gg kanoniki, namreč: prelat Čebašek. Klun, Sušnik in Jeran, ki je pred sv. mašo v cerkvenem govoru po-znamnjal dogodbe, terpljenje in zasluge prečast. g. 25letnika. Častitljiva je bila slovesna sv. maša med obilno azistencijo in polno cerkvo vernih faranov ter mnozega ljudstva. Opomnjeno bodi, da pred sv. mašo je bila mladina v praznični obleki razpostavljena od dekanijskega poslopa do velikih cerkvenih vrat, pri sv. maši pred vel. oltarjem, in po maši zopet, kakor pred mašo; pred in potlej so prečast. gospod slav-
Ijenec prejeli dva prezala šopka, ob vhodu iz roke deklice in potem enega od šolskih dečkov, med čver-stim deklamovanjem. Verli gospod župan pa je precej potem med čverstim nagovorom gospodu 25let-niku izročil zalo diplomo, ktera je naznanovala prav častitljivo odlikovanje, da hvaležna Starološka občina si j»* svojega velečastitega odličnega duhovnega pastirja. dekana itd. izvolila za častnega občana. Slava pridnim Staroločanom! S tem lepim činom, kakor spi'h / vsem proslavljanjem tega dneva oni časte n»- I- velečastitega slavljenja, ampak tudi sami sebe.
Pri naslednjem svetičnem obedu se je kazala ljubezen, ktera gospoduje med vrednim župnikom in vrednimi župljani. med vrednim dekanom in vrednimi gospodi duhovni in verniki iz dekanije. Lepe besede so se slišale v napitnicah. med drugimi tudi ponos Ločanov, da Slavljenec tega dneva je eden njihovih, ker zibka mu je tekla v prijaznih Loških hribih.
S tem je le nekaj stavkov v naglici načertanih: morebiti bi bilo koristno, ako kdo in. pr ondotnih gg. duhovnih pomočnikov) ta znameniti dogodek v korist loške zgodovine obširniše popiše.
Sv. Oče Lecn XIII. kerstni boter v naši cesarski družini. One 1«. t. in. je kerstil prevzv. g. dr. I. Flapp, škof poreški. novorojenega sina nadvojvode Karola Štefana, kateri stanuje v Pulju. Zastopnik kerstnega botra sv. Očeta Leona XIII. je bil nadvojvoda Albreht Salvatur. Novorojeni nadvojvoda je dobil sledeča kerstna imena: Leon, Karol, Marija, Ciril in Metod!
Prečastni dekan in mestni župnik Janez Oblak, v
resniei vse časti vredni in mnogozaslužni gospod, je postal častni kanonik ljubljanskega stoljnega kapi-teljna. P»og daj srečo!
2Tovo mašo je preteklo nedeljo imel čast. gosp. P Klemen Orampovčan, iz reda sv. Frančiška. Pri-digovali so mu preč. gosp. župnik frančiškanski P. Kalist Medic. Vdeležilo se je silo veliko pobožnega ljudstva. Ginljivo opravilo s prelepo pridigo je bilo v podružnici presv. Trojice na Verhniki. — Ravno to nedeljo je obhajal novo mašo v Horjulu č. g. Tomaž Rožnik. Opravilo ginljivo, jako slovesno, pridigar g. prof. dr. Jož Marinko.
Milostni gospod stoljni prošt dr. Leonard Klofutar
so včeraj. 27. t. m., spolndi petdeseto obletnico, odkar so bili mašnik posvečeni. Prečast. stoljni kapi t »dj ljubljanski je iz tega ozira, ker je odlični zla-t<»mašnik o tej priliki v Radolici. telegrafično svoje s»rčn»' voščila poslal tje gori!
Prošnja za šolski» mladino.
Deržavni poslanci in drugi, ki imate izdatno besedo, mislite na šolsko mladino, zlasti na g;m-nazijah!
Storite, da bode tudi revež mogel študirati! —
Napovedana so vpisovanja za sprejetje v gimnazijo. Pa precej plačaj vpisnine 3 gld. 10 kr. Kako bo revež plačal, ko morebiti še o soldov za kosihe nima v žepu: pravico do naukov pa
vender ima. Dalje plačaj za knjige za pervo leto vsaj kacih 20 gld.
Plačaj za hrano v mestu k manjšemu loO do 200 gld. na leto!
Plačaj 20 gld. šolnine na pol leta, ako dečku le malo v kaki tvarini spodleti ali dobi „entsprechend" itd.!
Plačaj po naj manj kake 3—7 gld. za ..inštruktorja'4 na mesec!
Plačaj za manjše potrebe, za obleko itd. kacih 30 gld. na leto itd.!
Koliko je staršev, ki morajo že brez te^a velike davke plačevati, da bi to zmogli? In vender imajo pravico do šole. Tedaj, ljudski zastopniki, zastopajte reveže in izposlujte take šolske vravnave, da si tudi revež premore naprej pomagati!
Materna smert.
Nemilo zunaj burja divja tuli Po logu širnem drevje tam trepeče Ko sapa ojstrega ga vetra peče, A v gozdu bližnjem sova tužno tuli.
Tam v hiši kmečki borni pa bori se Ljubljena mati smertjo nevsmiljeno In gleda sinov četico ljubljeno Ki serce žalosti jim polno bije.
Še enkrat draga milo na razpelo Se mati slednjič še ozre. miljena. In nje terpljenje je verhunc doseglo.
Še enkrat burja žalostno zatuli. Tam v hiši pa zasliši glasni jok se Sinov, ki mamco dobro so zgubili.
Tone.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubočttih cerkev: Iz Brezovca pri Ljubljani 36 gld. .V) kr. — Marjeta Skvarča 1 gld. — S Srednje vasi Bohinjske 26 gld. 36 kr. — Z Gore pri Sodražiči 12 gld. — S Kopanj 11 gld — Z Bohinjske Bele 21 gld. 40 kr. - Iz "Velike Doline 16 gld. — Iz šmihelja pri Žužemberku 11 gld. 80 kr. — h Ihana 21 gld. mi kr. — S Trebelnega 22 gld. — Iz Zagorja 2<> gld. - Z Gori-čice 52 gld. 65 kr. — S Tunjc 16 gld. 95 kr. — Iz Knežaka 5 gld. Ti kr. Z Javorji nad Loko 12 gld. — Iz Dovjega 26 gld.— Iz Mirne Peči 28 gld. — Z Vinice 25 gld. 20 kr. — Iz" Banje Loke 12 gld. 80 kr. — Od sv. Trojice pri Mokronogu 26 gld. 5 kr. — Z Boš tanj a 21 gld. 50 kr. — S Homca lil gld. 15 kr. — Iz Sostrega 38 gld. 80 kr. — Č. g. župnik J. Preša \ gld.
Z> dijaško mizo: Čast. gosp. adm. Jan. Muller 2 »Id. --Prerasli t i gospod dekan Mat. Kožuh 10 gld — Č. g. župnik Ant. Jamnik 5 gld. — Z Vipave 20 gld. — Č g. župnik J. Preša 3 gld. - Neimenovana 1 gld. — Bla^i sosed in profes. 3 gld. — K. K. I gld. 50 kr.
Zt >r. Očeta: Sorški farani po č. župniku *> gld. — Č. g. župnik Jan. Eder 5 gld.
Zt ..katoliški sklad:'1 Čast. ¡jrospod župnik .Anton .Jamnik
7 gld.
Za najbolj potrebni milijone: D. M. v Polju 2 gld. 20 kr. Zt Marijanišče: Č. g. župnik Jož. Preša 3 gld.