-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P.--Glasilo JugoslovaiKtfce Socialistične Zveze •. GLASILO .}. PROSVETNE MATICE J. S. Z. Publinhed Wtekly at 2301 S. L*wndal« Ave. LETO—VOL. XXXII. JT. — NO. 1558. * * a u^ ^T"** u?," • ue r "^V * Ar T*«*^ r •••' ^mt' Mmvvh r5T*i CHICAGO, ILL., 21. JULIJA (July 21), 1937. POVPREČNA MEZDA LETOS SAMO $24 NA TEDEN milijone delavcev zelo daleč od dostojnega življenskega^ standarda Direktorji korporacij verujejo v zelo visoke plače, toda le zase in svojce Sistem ekonomskih rojalistov treba odpraviti! Prej ljudski interesi ne pridejo do veljave -J______ IT4 ZIVLJENSKI standard milijonov ameriških delavcev je vilic vrnitvi takozvane proaperitete ae vedno akrajno nizek in predsednik Roosevelt sam priznava, da trideset milijonov prebivalcev te dežele nima virov za potreben kom-fort in za protektiranje zdravja, pač pa žive v pomanjkanju. Is statistike, ki jo je nedavno objavil trgovinski tajnik zvezne vlade Daniel C. Roper, je razvidno, da je znašal lani povprečen zaslužek ameriških delavcev $1244. Torej povprečno niti $24 na teden! Ker so v poprečnih plačah všteti tudi visoko plačani delavci, je tu na dlani, da milijone uposlenih ameriških delavcev ni prejemalo NITI 15 dolarjev na teden. Mar je potem kaj čudnega, če taki delavci v stavkah vzki-pe, kajti kriv/ca je pretežka, da jo bi mogli vedno molče prenašati. leta 1933, ko je bila ekonomska kriza na vrhuncu, je znašal povprečen zaslužek $1082; torej se je do konca leta 1936 dvignil v primeri z letom 1933 samo $162. Resničen povišek pa znaša v lanskem letu v primeri z letom, v katerem je kriza postala najhujša, §amo $17, kajti treba je upoštevati, da so se cene življenskim potrebščinam od leta 1933 znatno dvignile in še naraščajo. Na podlagi podatkov, ki jih zbira vlada in A. F. of L., tudi Isto* ne bo povprečna plača ameriški delavcev dosti čez $24 •a teden, kar pomeni, da je milijone prebivalcev te dežele zelo zelo daleč od blagostanja. Primanjkuje jim celo za najnujnejše potrebščine, dočim o kakih udobnostih in "luksusu" med njimi ni govora. Vse drugače je med direktorji korporacij, ki si plače sami določujejo. Zanimivi so podatki, ki jih je zbral in natisnil isti department zvezne vlade. Iz njih je razvidno, da si plačujejo na stroške delavcev, kateri produeirajo bogastva, od $40,000 do $150,000 na leto. Večinoma ne opravijo za svoje plaee drugega dela kot da se udeleže letne seje direktorija. Predsednik korporacije General Electric je imel leta 1936 $146,500 plače in bonusa; Gerard Swope, predsednik direktorja iste korporacije, je je prejel istotoliko. Direktorji califor-»ijdce Standard Oil družbe so lani prejeli od $59,400 do $70,-000 plače. Dva glavna direktorja (predsednik in podpredsednik) R. H. Macy & Co. sta imela lani $102,075 vsaki, ostal/h d«et direktorjev pa si je določilo po $51,707.50 na leto za en d»n seje ... In tako naprej od korporacije do korporacije. Ekonomski rojalisti niso zadovoljni niti z dvema tisočakoma na mesec pač P»»i plačujejo po pet, po deset in tudi po 15 tisoč dolarjev na "»»•c, dočim naj znaša povprečna plača delavcev le kakih 24 Mtrjev na teden. Sistem, ki te razlike omogoča, je treba odpravili ® odpraviti ga morejo edino le delavci in farmarji. Ekonomski roialisti ne bodo ustvarili socialne pravično-»ti. kajti oni so stebri kapitalistične ekonomske uredbe, ki je 'frajena na soc talni krivici. Svoj razredni značaj so spet jasno kmonstrirali v zadnjih stavkah ameriških delavcev. Rajše kot d* bi delavcem kaj znatnega popustili, se poslužijo proti njim ^ršnegakoli sredstva, samo da jih premagajo? (Nadaljevanje na 3. strani.) STAVKE TER RED IN MIR "Stotine duhovnikov ubitih, nune mučene, cerkve razrušene .. Gornji na.slov je bil prošle dni glavni predmet propagande klerikalnega tiska po svetu. Naglašal je borbo "katoliške (fašistične) Španije, ki se j bori z tla i že nad leto dni proti krvavemu, brezbožnemu "'ko-! munizmu". V dokaz je navajal številke. Par sto duhovnov je bilo ubitih, mnogo cerkva porušenih, uganjali so zločinstva nad nunami, požirali in ubija-1 !i. Grozno! Ampak klerikalna propa-1 ganda je pozabila omeniti, da je bilo v prvem letu civilne vojne ubitih poleg par sto duhovnikov, nun in imenitnikovi tudi milijon drugih ljudi — delavcev in kmetov, njihovih žen in otrok! Mar niso tudi delavci in kmetje ljudje? In kontno, kdo je pričel z moritvijo? Fašistični zarotniki dne 18. ju-ija 1936! JAPONSKI IMPERIALIZEM HOČE NOVE KOSE KITAJSKE DEŽELE NEGLEDE NA POSLEDICE Wm. Green pravi, da je AFL edino za mirne stavke, ve pa nasilja, kakršnih »e poslužuje CIO. V resnici so bile sprrmljane z nasilji tudi vse stavke, ki jih je v prostosti vodila AFL, kakor so danes. Kajti družbe jib provocirajo in ni čudno, ce ttavkarji vskipe, ko vidijo, kako je vse mobilizirano proti njim in kako jim korporacija in oblast tepta vse človečke pravice. ŠPANSKI FAŠISTI PRAZNOVALI KONEC "TRIUMFALNEGA" LETA Z MASAMI IN B1K0B0RBAMI General Franco zdaj v "II. letu triumfa". Investicija Italije in Nemčije slabo kaže Španski fašisti so se po prvem letu civilne vojne, ki je minilo 18. julija, ponašali, da je dve tretjine države v njihovi posesti. Vse španske kolonije, razen enega otoka, so pod njihovo komando. Postavljajo se, da je izmed 50 provinčnih glavnih mest 34 njihovih, in da so zasedli sest izmed enajstih mest, ki imajo nad sto tisoč prebivalcev vsako. Vsled teh velikanskih (?) uspehov je fašistični glavar general Franco odredil, da se naj prvo obletnico "triumfalnega" leta svečano praznuje. Zato so se vršile prošlo nedeljo 18. julija po tistem delu Španije, ki ga imajo v kleščah fašistični rab-Iji, procesije, slovesne maše, banketi v palačah posvetnih in cerkvenih velikašev, preprostemu ljudstvu v zabavo pa so bile poleg procesij prirejene bikoborbe. Vsi dokumenti fašistične Francove "vlade" se od 18. julija naprej označujejo z "V letu gospodovem 1937, pričetek II. triumfalnega leta nacionalistične Španije." Ampak špansko ljudstvo v ostalih delih države, ki je zvesto svoji republiki in njeni vladi, in španski kmetje, so praznovali konec prvega leta ci- vilne vojne ne z mašami in bi-koborbami, ampak kakor ponosna človeška bitja — z manifestacijami in na shodih. Za-I obljubili so se znova vztrajati, dokler ne bo fašistična kontrarevolucija v Španiji poražena. Naloga je težka, kajti proti njim ni samo stara španska reakcija s svojimi fevdalci, generali in aristokratskimi svečeniki, ampak Mussolinijeve in Hitlerjeve čete in več ali manj kapitalizem vseh dežel. Kar se tiče "prvega" triumfalnega" leta se fašisti po krivem bahajo, kajti že prve dni so trdili, da bo Španija v dobrem tednu vsa pod njihovo kontrolo. Potem so osvojevali Madrid dan za dnem in osvojitev spet odložili na "jutri", a Madrida še danes nimajo. Zgodovinsko dejstvo je, da je Francov "triumf" laž, kajti kar je dosegel,! je dosegel z izdajstvi, ki so jih izvršili oficirji v službi republike nad republi* ko, in z izdajstvi drugih, ki so prisegli republiki zvestobo, pa so svojo "častno besedo" prelomili čim se jim je ponudila prilika udariti po ljudski vladi. Ampak tudi s temi judeži ne bi Franco ničesar dosegel, če jim ne bi prišla na pomoč dva naj- (Nadaljevanje na 2. strani.) Mussolini ve, kako je treba varati maso, da sebe ohrani Italijansko ljudstvo pod bremeni fašizma silovito trpi. Ampak fašistična propaganda :a tolaži, tla je vsi to Zf. d< vino in njeno bodočnost, ki bo tako slavna, kakor nekdanjega rimskega imperija. Dne 25. julija bo spuščena v morje iz tržaške ladjedelnice velika nova vojna ladja. Mussolini je izbral ženo nekega "zaslužnega" težaka, tla jo krsti. Prej so take funkcije izvrševale le dame iz višjih krogov. Zdaj pa bo razbila steklenico šampanjca! v krstitveni ceremoniji prole-tarka! Tak je Mussolini! časopisje mu poje slavo, kako zelo je on za delovne ljudi. (V starih monarhijah so rekli "za u-boge ljudi". Ampak v Italiji ni več ubogih. To je prepovedano. Namreč, označba "ubogi ljudje" je v Italiji za Italijane pod fašizmom nedovoljena.) Kakor Mussolini v Etiopiji, I Ijivost kitajskih mej. Tudi ko tako prodira tudi japonski im Je japonska udrla v Mandžuri-perializem na Kitajskem skoro! Je Kita)«ka apelirala, am-nemoteno. Ko si je Japonska »)ak ™ ničesar. Liga ,, ... , . i narodov je takrat sicer poslala odločila za osvojitev Manžuri- , ... ,, .. ..... . . J komisijo v Mandžurijo, ki je je in poslala v njo svojo arma- ugotovila, da so Japonci res na-do loviti "bandite", je Kitaj- padalci, ne pa Kitajci, zato je ska protestirala pri ligi naro- kršila pravila liige narodov Ja-dov, toda z enakim uspehom ponska. To bi komisija lahko kakor bivši etiopski cesar Hai-le Selassie. Ko si je Japonska utrdila svojo pozicijo v Mandžuriji, je začela z osvajanjem Mongolije in pa severne Kitajske v smeri Pekinga (zdaj se f to mesto imenuje Peiping).j| Pred dvema tednoma se je dogodil blizu Peipinga večji spopad med prodira jočimi japonskimi četami in kitajskimi vojaki. To je dalo Japonski vladi pretvezo za nove provokacije. Zahtevala je, da mora Kitajska vlada prositi Japonsko o-; proščenja, kaznovati kitajske častnike, ki so bili udeleženi v spopadu, ustaviti na Kitajskem propagando in bojkotno akcijo proti Japonski, ustvariti politiko prijateljstva do Japonske in zatreti "komunizem" v ^^ kitajskih provincah. V ta na-; men je Japonska pripravljena "pomagati" Kitajski z oboroženo silo. Ker kitajska vlada v Nan-kingu ni mogla sprejeti tako poniževalnih poigojev, je japonska vojaška kasta pripravila s propagando v časopisju ljudstvo na "neizogibnost vojne s Kitajsko". Japonska je v primeri s Kitajsko po obsegu dežele in šte- DIKTATOR CIANG KAI-šEK ugotovila ne da bi ji bilo treba iti na daljni vzhod, kajti Kitajska ni imela od njene izjave nikake koristi. Ako bi se kitajski diktator čiang Kai-šek v preteklih letih pripravljal na odpor proti japonskemu imperializmu, namesto da je pošiljal svoje ar- Nemčija v stiski za kruh Poročevalec čikaške "Tribune" Siisrfrid Shultz piše iz Berlina, da je bila letošnja žetev v Nemčiji jako slaba in ji bo drugo leto primanjkovalo tri milijone ton žita. denarja pa nima, da si bi zaloge naročila iz inozemstva. Velik pa je v Nemčiji pridelek krompirja, ker so ga morali nemški poljedelci usaditi več kot kdaj prej. Vlada nemške gospodinje že uči, kako lahko pripravlja razna okusna krompirjeva jedila, pa ne bo treba toliko kruha. Koruzo Nemčija naroča iz jugovzhodne Evrope, kjer je je veliko in poceni, v zameno zanjo pa pošilja razne industrialne izdelke. vila prebivalcev majhna. Toda made v vojno proti takozvanim poseduje mogočno vojno mor- j kitajskim komunistom, bi se narico in dobro izvežbano mo-1 Japonska na kitajskem oZem-torizirano armado, kateri se jju ne mogla šopiriti. Ampak Kitajska vzlic svoji ogromno- vzlic temu, da tega ni storil, bo sti ne more uspešno postaviti v jmel japonski imperializem ze-bran. Jo težko delo, predno si Kitaj- Namen Japonske je zavla- sko resnično podjarmi, če se dati s časoma nad vso Azijo, j mu to sploh kdaj posreči. Za-Zdaj si podjarmlja Kitajsko i vladati hoče nad njo zaradi ki-kos za kosom, pripravlja se naj tajskega trga in kitajskih pri-vojno za osvojitev Sibirije in .rodnih zakladov, kakršnih Jako opravi to, se bo lotila kolo-1 ponska doma nima, zato pose-nij, ki jih imajo v Aziji evrop- ga p0 drugih, ske dežele. Ambicioznost ja- ponskega imperializma je torej velika in dozdaj se japonski agresivnosti ni še nobena velesila resno postavila po robu. Anglija ima polno skrbi doma, Francija istotako, Zed. države pa bi same v vojni z Japonsko tudi ne mogle dosti storiti. Kitajski poslanik v VVash-ingtonu je ameriško in druge vlade velesil opozoril, da jamčijo s posebno pogodbo, ki so Nezadovoljstvo s sovjetskimi letalci Nekateri kapitalistični listi v Ameriki so zelo nezadovoljni, ker se je že drugi skupini sovjetskih letalcev posrečil nepretrgan polet iz Moskve preko severnega tečaja v Zed. države. Pa se bodo že privadili jo sklenile pred leti, nedotak-i— letalci in še bolj pa časopisi. Važnost milice . Milica je za varovanje reda In mira jako potrebna. Dne 12. MUa je udrla v urad CIO v paNillonu, O., in ga zapečati-Paketom pa prepovedala še *aJ piketirati. Krivi so seveda s|avkarji, ker so napadli poli-JUo. Dva — ampak ne polica-Ja »H vojaka — sta bila ubita, "p bo kmalu pozabljeno in delavci bodo spet glasovali za Kapitalistične kandidate. Nemisleče glave ljudje, ki ne čitajo in še manJ Pa mislijo, se delavskih najbolj branijo, in če se *a kdo izmed njih nartvči, ga °dPove ko hitro mogoče. Kampanja za unije napreduje vzlic navalu reakcije Veselje korporacijskih vodij vsled njihovega uspeha v boju proti uniji jeklarskih delavcev je bilo prezgodnje. Ako so mislili, da so zadali novemu unij-skemu gibanju s porazom jeklarske stavke smrtni udarec, kakor sft javno trdili, so se zmotili. Organizatorji unij CIO so zdaj posebno aktivni med delavci v tekstilni industriji. Ta je že zelo močna in mnogokje od kompanij tudi priznana. V avtni industriji je unija zdaj koncentrirana v agitaciji za organiziranje Fordovih delavcev, Fordovo družbo pa je unija obtožila, ker to gibanje ovira z nasilji in drugimi nepostavni-mi sredstvi. Zaslišani so bili delilci letakov za unijo in organizatorji, ki so jih Fordovi najeti pobojniki pred tovarno do nezavesti pretepli, načelniki Fordovega špijonskega oddelka, reporterji itd. Henry Ford je smrtni sovražnik unije in je pred par meseci izjavil, da je on ne bo nikoli priznal. Pa se bo prej ali slej premislil, kakor se je že v marsičem. Unija je pri organizatoričnem delu močno aktivna tudi v in- dustriji kavčuka, med delavci v železnih rudnikih v Minnesoti, Michiganu in Alabami, v raznih obratih na jugu itd. CIO se je odločil organizirati tudi delavce, k1 jih ti poslu jejo države, okraji in občine, da jih otmo podan istva In pa izrabljanja, ki ga uganjajo nad njimi "politišni". Tudi A. F. of L. poroča o povečanih aktivnostih v svojih vrstah. Iz njenega urada so dne ir>. julija poročali, da jc pridobila v prošlih mesecih 650,000 članov in da jih ima zdaj skupaj 3,091,049 — brez Ionih, ki so bile črtane ali pa odstopile in se pridružile CIO. Knako so v ofenzivi unije železničarjev, ki zahtevajo povišanje plače 20 odstotkov. V kampanji za organiziranje ameriških delavcev se dogajajo tudi razne taktične pomote, kar je v tako velikem gibanju in v očigled neizvežba-nosti večine ameriških delavcev za unije razumljivo. S časoma bodo vzroki za hibe prešle in unije se razvi jejo v vzorno delavsko gibanje, ne le na industrialnem. ampak tudi na političnem polju. {milijon ubitih v enem letu vojne v španiji T« teden jc minilo leto dni civilne vojne v Španiji. Pričeli so jo »paniki fašisti, ki so se za napad na špansko republiko s sodelovanjem Hitlerja /n Mussolinija ter Vatikana dobro pripravili. Posledice tega fašističnega zločina so tragične. Okrog milijon vojakov, žensk in otrok je bilo ubitih in nad pet milijonov ranjen/h. Stotisoče vojakov, žensk in otrok je pohabljenih. Mnogo mest in vasi je porušenih. Velik del polja je opustošenega. Milijone prebivalcev je moralo prestati ogromno gorja. Ampak fašizmu vojne ni še dovolj in vztraja v nji, ker se je zaklel, da španska republika mora pasti, pa naj stane kar hoče. Ampak napade mednarodne fašistične reakcije špansko ljudstvo junaško odbija in prehaja v ofenzivo vzlic močni italijanski in nemški armadi, ki jo imata v Španiji Mussolini in Hitler, špansko ljudstvo »e proti nji bori z vsemi svojimi močmi, ker noče izgubiti svobode in pravic, katero je dobilo s postankom republike. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Itd«ja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v £t«liiiji>nih državah /a colo leto $3.00; za pol leta $1.75, ia četrt leta $1.00. Inozemstvo; /.a colo loto fM.fiO; na |>«1 l«'ta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo hiti v našem uradu najpozneje do pondeljka |»o|H>l(lne m priobči te v v številki tekočega t«Mtna. POSLEDICE HITLERJEVE IN MUSSOLINIJEVE INVAZIJE P It O LETAKE C Published ervery Wedneaday hy t h" Jutfo«lav Wopknuin,a Publtahintg Co., Inc. Katabliflhed 1906. Editor ... .. ......... ... ................................ Frank Zartz. Biminens Manager ................... Charles Pogorelec. A.1«t. lOdttor and As« t. Business Manager .. Joseph Draaler. S UBSCIUi T ION R A T BS: United States: One Vear $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Forei^n Countries, One Vear $11.50; Six Months $2.00. , PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. Telephonc: ROČKWELL 2864. CHICAGO, ILL. William Green in voditelji CIO "Noben sovražen delodajalec v Ameriki ni napravil stvari organiziranega delavstva več škode kot tisti, ki so skozi pr »slih 18 mesecev formulirali, uvedli in upravljali taktike odbora za industrialno organizacijo." To je izjavil VVilliam Green, predsednik A. F. of L. v posebnem članku, ki je bil v celoti ali pa v Tzčrpku priobčen v vseh kapitalističnih dnevnikih in v glasilih unij omenjene federacije. Priobčili so m vsi s stališča sovražnosti do CIO. "Kršitve pogodb, zasedbe privatne lastnine, nasilstva, izgredi in upori ne morejo imeti prostora v socialnem, ekonomskem in industrialnem življenju te dežele," je izjavil isti predsednik. "Nobena unija, ki se v Zed. državah poslužuje takih metod, ne more uspeti." pravi 011. Odbor za industrialno organizacijo posluje 18 mesecev. Prejšnje stavke je vodila skoro vse A. F. of L. Ali je Green pozabil, da so jim predbacivali nasilja, zaseganje privatna lastnine itd., in da so stavkarje vedno označevali za drhal? Milica je bila uporabljana proti stavkarjem, ki so bili organizirani v Ameriški delavski federaciji prav tako in z enakimi učinki, kakor je bila na primer uporabljena proti uniji jeklarskih delavcev CIO v Ohiu. Ubiti delavci v So. Chicagu niso prvi. ki so morali dati življenje v stavkovnih bojih. V stavkah, ki so jih vodile unije A. F. of L., so dali delavci enake in v nekaterih slučajih celo mnogo večje žrtve. Pretepani so bili od privatne in občinske policije ter od šerifovih deputijev enako kakor jih pretepajo danes v tistih stavkah, ki jih vodi CIO. Izgubljene stavke, ki jih je vodila A. F. of L. so bile izgubljene vsled na-silstev, ki jih je izvajala nad stavkarji oborožena in sodna ob-last-in protektirala skebe. Danes jih delavci izgubljajo vsled istih vzrokov, neglede ali vodi stavko A. F. of L. ali (TO. Greenove izjave proti voditeljem unij CIO .je John L. Le-wis označil za blebetanje in za izdajstvo nad ameriškim delavstvom. Ti kvarni od noša j i morajo nehati in čim prej začne mednarodna zveza strokovnih unij posredovati za zbližanje in združenje obeh nasprotujočih si skupin v enotno organizacijo, toliko boljše za vse ameriško delavstvo in vse delavsko gibanje po svetu. Najstarejša slovenska podporna organizacija, Kranjsko slovenska katoliška jednota, ima v svojem vodstvu 24 glavnih odbornikov. Po velikosti jc druga izmed (slovenskih podpornih jed not in zvez. Glavni odbor Slovenske narodne podporne jednote, ki je največja izmed slovenskih podpornih 01-ranlzacii, šteje po pmšli konvenciji 21 članov, torej enako število kakor KSKJ. V SNPJ glavni zdravnik ni član glavnega odbora. Ravno tako nima SNPJ v glavnem odboru pravnega svetovalca. V* KSKJ sta oba ta dva člana gl. odbora in ob enem i duhovni vodja. Nadzorni odbor ima v KSKJ dva člana več kakor v SNPJ. Gospodarski odbor K. S. K. J. šteje tri člane, v SNPJ Bunibe iz Hitlerjevih in Mussolinijevih aeroplanov napadih na spanska mesta ubitih. Na sliki je bolnišnica pa Štiri. V slednji SO prideljejli so porušile v špan«kih mestih nešteto poslopij. Deset- v Almeriji, oiiroma kar je po fašističnem napadu ostalo (j.pju odboi'11 tlldi trije lipntVlli Števila glavnih odbornikov jugoslovanskih podpornih organizacij tisoče ljudi, med njimi veliko žensk in otrok, je bilo v od nj«. U PARIŠKA KOMUNA" V KINU S0N0T0NE V CHICAGU I Congress St., Plaza in Grand Park. člane in članice kluba brez- poselnih št. 61 Illinois Work ers Alliance se poziva, da se te podporna organizacija, ki stal- odborniki (predsednik, tajnik in blagajnik). Največ stalno nameščenih odbornikov ima izmed slovenskih podpornih organizacij SNPJ, ker je največja. SNPJ je edina slovenska demonstracije udeleže v čimvečjem številu. Komur mogoče, mu priporo- Sovjetska filmska ustano- junaško je znal nastopiti fran- va A m kino je storila Pariški coaki proletariat že leta 1*71. -uri;.. • . • Ob enem si bo gledalec s teh *am, da naj gre piketirati pred komuni s svojim sijajnim por- ^ lahko Rrozovile City Hali. Piketira se pred njo tretiranjem pionirskega upora te^aVe ^ jj^ jma španski pro- v^ak dan in oglaša našo de- modernega delavskega giba- letariat v sedanji civilni vojni, monstracijo od 19. do 24. ju- njuTeliko uslugo. Veliko zate- Poleg filma "Pariška komu- Nja. Toliko v obvestilo o tem, gadelj. ker je to epohalno delo na" boste videli pohod pariške- ker se naša seja brezposelnih Amkino vprizoril s stališča ga delavstva pred dvema leto- ne bo vršila pred to demonstra- ma v spomin padlih komunar- cijo. — Joseph Oblack. dov. 40,000 ljudi je bilo pokla- -•- zgodovinske resnice, torej delavskemu gibanju in Pariški no u posluje glavnega predsed nika in upravnika; oba sta odbornika in člana uprave. Pro-šle njene konvencije so smatrale, da je to v njenem interesu in so jima dale ta mandat. Svoječasno je bil v SNPJ tudi zapisnikar član glavnega od-1 bora, kar pa se je po konven-j ciji v Springfieldu 1. 1918. odpravilo. Glavni odbor Jugoslovanske katoliške jednote, ki je med slovenskimi podpornimi orga-tretja po velikosti, mi v odsekih. Zapadna slovanska zveza s sedežem v Denver-ju jih ima 13; izmed teh je stalno uposlen le glavni tajnik. Slovensko-hrvatska zveza s se-dežem v Calumetu, Mich., inia 12 odbornikov. Družba Sv. Družine v Jolietu, Ul., ima 13 odbornikov. To so menda vse slovenske podporne organizacije, ki ne jih lahko označuje za take. Glavne so seveda prvo omenjene, posebno še SNPJ, KSK.j, JSKJ, SSPZ in izmed hrvatskih HBZ. Upravni stroški nn d eno ali drugo se prilično razlikujejo. Točno diferenco med njimi je radi razlik v poslovnem sistemu med eno in drugo nemogoče navesti, razen ako bi utegnil kdo iskati vse potrebne podatke. Vsaka ima svoj poseben asesment za upravo. Polej tega pokrivajo nekatere razne stroške tudi iz drugih skladov. Vsekakor je gotovo to, da do zdaj plače upravnih odbornikov večinoma niso bile visoke, pri nekaterih komaj srednje, in da tudi ostali glavni odborniki so prejemali v splošnem le več kot pa so sami potrošili pri svojem delu. S časoma se bo to dokaj spremenilo, ker se "ame-rikanizirajo" tudi jugoslovanske podporne organizacije. Charles Pogorelec se poročil Charles Pogorelec, tajnik JSZ in upravnik "Proletarca" je končno sklenil, "da človeku ni dobro samemu biti". Za dru- nich, hčerko znanega Mirka Ciganicha in njegove soproge, ki sta v Chicaigu že dolgo na- komuni pravično. Prejšnji po- nih v onih bojih in današnje "Zarja" na počitnicah skusi s prizori iz te krvave dra- pariško delavstvo je svojim parne, ki so bili uvrščeni v razne dlim žrtvam priredilo manife- Cleveland, O. — Ker si vsa zacijami filmske igre, so portretirali dc-j stacijski pohod, kakršnega Pa- kdo želi v poletju počitnic, si ^ttije o() članov. V izvrševalm žico si je izbral Anno Ciga- lavstvo za krvoželjno drhal, riz še ni videl. jih ^ vzel mesec dni tudi i (upravni) odsek šteje JSKJ Od kapitalističnih filmskih Med korakajočo množico pevski zbor "Zarja". Z rednim tudi vse podpredsednike poleg družb, pa bilo v Ameriki ali \ boste opazili tudi bivšega poukom prične spet v četrtek drugih upia-vnih odbornikov, ............................ Evropi, se pač ne more priča- francoskega premierja, socia- j 5. avgusta. Upam, da nastane katerih inia skupno s pod pred- seljena. Mirko'je aktiven član kovati, da bi gojile "delavsko lističnega voditelja Leon Rlu- 1M) štirih tednih počitka med >S(.,jnikj deset, dočim jih ima kluba št. 1 JSZ. Charles in propagando", kakor jo one o- ma in številne druge voditelje pevci in pevkami več energije upraviij odbor SNPJ samo šest Anna sta šla uživati medene čitajo A111 kinu. francoske ljudske fronte. »n volje za nadaljevanje nalog, jn v rcsnici tudi izvršujejo vse tedne na zapad, kjer se on po- Oitatel jem priporočamo, po- Vstopnina v Sonotone znaša katerim je posvečen ta zbor in upravne posle jednote. Uprav- čuti "kakor doma", kajti v Co- sebno še članom JSZ, da gredo do 6:30 samo 35c in potem 50 da bodo nje/ovi uspehi v pri- nj 0(n)0r KSKJ, ki ima tudi de- loradu je živel mnogo let in do konca tega tedna v kino So- j centov. Ne prezrite prilike vi- hodnji sezoni obilni. Prihodnji set članov, v resnici ni admini-jtam so skoro vsi sorodniki, kar notone, na Van Ruren Ave.. deti ta film in spoznati, kaj po- koncert se bo vršil na Zahval- strativni odbor; upravne funk-jih ima v Ameriki. Pravi, da nekaj korakov od Wabashjmeni resnična borba proti re- ni dan 25. novembra. Predva- Cjje \v ;l>sl njenih odbor- ibo med potoma tudi agitiral ia Ameriško delavstvo in politična akcija CIO je investiral lani v agitaciji za Roosevelta in mn >ge druge kandidate demokratske stranke nad pol milijona dolarjev. Politično kampanjo je vodil pod firmo "nestrankarskega delavskega političnega odbora". V prošlih mesecih so se voditelji CIO lahko naučili, da ne-strankarstva ni. Demokratska stranka je strankarska stranka. Njeno strankarstvo je za kapitalizem. Pomagala je slojem, ki kontrolirajo in posedujejo bogastva, iz kaše, v katero so zaga-sili v krizi, in zdaj z njimi vred tolče po delaskem gibanju, posebno še po tistem delavskem gibanju (CIO), ki je bilo za demokratsko stranko v lanski kampanji najbolj aktivno. V Nevv Vorku imajo delavci od lanskega razkola med socialisti novo stranko, ki jo označujejo American Labor Part.v. Letos je v mestu Nevv Vorku kampanja za županske volitve. Demokrati bodo nominirali svojega, in republikanska stranka tudi. Sedanji župan LaGuardia je republikanec, dasi ne Hoov-rove sorte, pač pa se ga lahko primerja k progresivcem LaFol-lettove vrste. LaGuardia je kandidat za ponovno izvolitev. Poteguje se za nominacijo na republikanski listi, a zaeno deluje, da ga uvrsti za svojega županskega kandidata tudi American Labor Party. V njenem načelstvu so večinoma odborniki unij, predvsem voditelji dveh unij delavcev oblačilne industrije. V tej stranki so tudi bivši socialisti, ki smo jih imenovali stara garda. Ameriška delavska stranka (ALP) je bila lansko jesen ustanovljena največ na njeno pobudo. Ampak, ko se je začela politična kampanja zares, je ta stranka indorsirala demokratske kandidate in jih uvrstila na svoj tiket. Zdaj kani proglasiti za svojega županskega kandidata LaGuardio, čeprav se noče odpovedati republikanski stranki in kandidaturi na republikanskem tiketu. Delovala bo torej za kandidata, ki hoče le delavske glasove, ne pa biti član delavske stranke. Glasilo bivše socialistične stare garde "Nevv Leader" v izdaji z dne 17. julija odprto priznava, da je to za social-demokrate (kakor se starogardisti naziVajo sedaj) težko vprašanje. Prišli so 7. dežja pod kap. Delovali so proti politiki Normana Thomasa in "mili-tantov", a zdaj ne morejo drugega kot pomagati k izvolitvi demokratskih in republikanskih politikov, katere si za svoj tiket izbere takozvana delavska stranka. Le vv i so ve skušnje, skušnje farmarske-delavske stranke v Minnesoti, in zagate bivših socialistov v newyorški American Labor Part.v so nauk, da bo delavska politična akcija DKLAV-SKA samo ako bo samostojna in temeljila na socialističnih načelih. Vse drugo je oportunizem. Ave., kajti gledišče oglaša, da bo film predvajan samo še par dni. Delavci današnjih dni se iz tega filma fahko uče, kako škega življenja. akciji in žrtve, ki jih je delav- Jala se bo opereta "Pri zlatem nikov. stvo že doprineslo, da si pribo-|sodčku". Prejeli smo jo od Pro- ^^ o||bor ^ . ^ ri svobodo in pravico do člove- svetne matice. Torej pevci m rinajsf elR , h ik-Pir« 7 i vi fpn \n — F Z pevke, pridite vsi spet na vajo ..........1; pevke, pridite vsi spet na vajo . ., 11 . . . , r , ■ i stalno uposhenih. v četrtek 5. avgusta v prostore1 j list in Zvezo, kolikor je v takih okolšeinah sploh mogoče. Prijatelji žele "r^ovoporočencema mnogo sreče. Kanadski Slovenci bodo *kozi Vineland, pazite na de-j kluba št. 27. kot po navadi. . .. • 1 sni strani ceste na malo šolo z1 Prošli seji soc. pevskega imeli svoj dan Hrvatska Rratska Zajed niča, ki je največja jugoslovanska podporna an zvonikom Na nii ie iriuis Clin- ^ora "Zarja" je bilo tudi skle- Ponporna organizacija, - Poletje j ton School Tik nje na tele- njeno, da priredimo dne 8. a v- J™ J , Sonce j grafskem drogu pa boste vide- *usta za člane m prijatelje iz-: ^^ 1 Toronto, OntarJo je zdaj že 1 a vrhuncu ___________ - sije z vsemi očarujočimi žarki li znak SNPJ. Tu krenite na I(lt na Tanckovo farmo v Men- tudi v našo deželo, pravo "se- desno in se peljite preko želez- tor- Pripravljalni odbor bo Ka*or n,UM 0 !Ae' verno Ameriko". — Mesta soriške proge, druga farma na podrobnosti pravočasno sporo- * svojih uradih ima HBZ u-vroča, poslopja v njih so raz- desni. 0llim- ki še niso bili na poslen.h deset načelnikov, to- greta od sonca in zrak je na-| Naj bo šc pojasnjeno, da je Tanckovi farmi, naj služi sle- nimajo vsi odborniskih pra- jsičen težke soparice. Zato nas pred Vinelandom še eno me- deče navodilo; Peljite se v Wil- | mika le ven v prosto naravo —; steče, imenu je se Jordan. Od loughbav do konca in nato pre-v prirodo — kier človek lahko table z napisom Jordan je š-2 diha na svežem zraku. Ampak kje bo ta piknik Vse te organizacije imajo Program demokratske stranke pozabljen Predsednik Roosevelt je narekoval demokratski stranki program, ki ga je sprejela brez ugovarjanja. Predsednik ga je označil zia "nevv deal". Njegova stranka je program po volitvah hladnokrvno zavrgla, kot je bilo pričakovati. Predsednik, ki ji je pomagal do zmage, se zdaj morda potihoma jezi, ampak na glas nič no protestira. Gre rajše vsakih par dni na ribolov, pa si ohladi nejevoljo. kanadskih Slovencev? In ke- ko malega mostiča, dalje se »lavne odbornike v raznih dr nekaj nad tri milje do Clinton peljite ob reki do pristana za zavah. Kadar pridejo na seje, šole. ko obrnete z glavne ceste zrakoplove, tam krenite na de- 'im povrnejo vozne stroške in na desno. Ako pa vse to zgre- sno napisa Salvation Army, plačajo dnevnice od 7 do 10 daj? V Reamsvillu, blizu Nia- šite, vprašajte v Beamsvillu v Pa ste na cilju, gara Fallsa, v nedel jo 1. avgu- Thomson's Drug Store za M o- John Krebel, predsednik. sta, pri rojaku Možinatu. Pri- žinovo farmo. Torej 1. avgu----* j. reja ga društvo SNPJ iz To- sta na veselo svidenje v Reams- j Diskuzija V klubu Št. 1 ronta. Na ta izlet vabim vse rojake in rojakinje od blizu in daleč v Kanadi in Zed. državah. Ker je Heamsville zelo blizu slovitih vodopadov Niagara Fallsa, kot že omenjeno prej, si lahko ta poset določite tudi za obisk villu na pikniku SNPJ). Vinko F. Ručigaj. o stavki jeklarskih delavcev S polja aktivnosti brezposelnih Chicago, III. — Zadnjo sre-|na kateri bo razprava o stavki do 14. julija se ie vršila kon-1 jeklarskih delavcev. Za refe- vt• , , v , 4 i ferenca združenih organizacij ronta sta povabljena Steve N.agarskega slapa. Ne boste ga I y ^^ Chicafff) Commons. Malnarič in Jos Kosič, oba iz Navzočih je bilo 70 delegatov, South ('bieaga. kjer je na Spo-ki so zastopali različne orga- minski dan policija napadla nizacije. Sklicale so jo Illinois stavkarje kakor v toliki meri VVorkers Alliance, sekcija o- nikjer drugje v sedanjih indu-kraja Cook; Technical and Re- strialnih bojih, razen v North soarch Kmplovers Union; Chi-1 Chicagu pri Fansteel. Kosič je dolarjev na dan. Odbor Slovenske dobrodelne zveze, katera posluje v državi Ohio, ima 18 članov. Vsi žive v Clevelandu, ali pa v bližini Clevelanda. Juge »slovanska podp. zveza Sloga v \Viseonsinu ima glavni Chicago, III. — V petek 23. odbor 11. članov in še par od-| julija bo redna seja kluba št. 1, bornikov z omejenimi nraviea- Spanski fašisti praznovali konec "triumfalne-" leta z mašami in bi-koborbami ga (Nadaljevanje s 1. strani.) večja rablja današnje dobe in sovražnika ljudske svobode — "il duce" in "der fuehrer". Njima je za španska prirodna bogastva, a v "drugem letu tri-umfa" izgleda, da sta italijanski in nemški denar in življenja svojih vojakov zelo slabo "investirala". Socialist Indale-cio Prieto, ki je v sedanji španski vladi minister obrambe, in general Jose Miaja pravita, da je za Italijo in Nemčijo najboljše, da priznata polom pustolovščine njunih diktatorjev in umakneta svoje čete iz §Pa; ni je, predno jih bodo lojalisti lenimi pravica-i pobili. ■ ■ ■ ■ lili pozabili. Lansko leto smo imeli veliko rojakov iz Zed. držav na našem pikniku. Letos jih pričakujemo še več. Povabil bi tudi Frank. Rarbica iz Clevelanda, a bo težko kaj, ker njegova "štrit-kara" ne vozi v Reamsville. Zato bo Frank mogoče poslal sem kakega drugega prijatelja. Tudi detroitski rojaki nimajo preveč daleč do Fallsa. Detroitčani lahko pogledajo malo čez mejo, malo pa se vozijo, pa so pri nas. V orlašanjti piknikov je v Zed, državah med Slovenci navada, da bodo imeli vsega zadosti za vse in take stvari. Tudi pri nas bo postrežba, kakor si jo le morete misliti. Piknik se prične že dopoldne in vstopnina je prosta. Kažipot Amerikancem: NAŠE PRIREDBE , _ - 1 • • 1 , , V soboto 21. julija piknik kluba St. 11» J. S. & c ago Teachers Union of Adult ta»,llk društva Delavec" št. 8 stk\k\\k 1» v Education; Federal Theatre SNPJ- v katerem je mnogo je- ' 11/11 1 Council. To zborovanje je bilo p.,^ Km|frm|re „ , Js/ , , arv |Vo sklicano v namenu, da se skle- *er 00 ia lazprava zanimi-| # " pa. kako čimboljše pomagati va- kajti čuli bomo razna m ne "Vrtne malicc v ucdrljo 1. avgusta. MOON Ml \ delavcem WPA in drugim, ki nja o taktiki CIO, priporoča- so za preživljanje odvisni od mo- pridete na sejo vsi čla- javne podpore. Delegati, kate- ni in članice. — P. O. rih je bilo okrog 70, so sprejeli razne resolucije in jih poslali Dne 24. julija v Dreni- kov park na pristojna mesta. V zadnjih par tednih je bilo pri VVPA samo v Chicagu odslovljenih ka-; Strabane, Pa.—Klub št. 118 kih 8.000 delavcev, ne da bi se JSZ vabi rojake v tej in sosed-jim zagotovilo druge priložno- nih naselbinah na svoj piknik, sti za delo. Dne 1. oktobra na-j katerega priredi prihodnjo so-meravajo število odslovljencev j boto 24. juli ja v Drenikovem Reamsv ille ie od Niagara j pri WPA še bolj povečati. Pro- parku. Igral bo John Boletov Fallsa 20 milj daleč. Ko pride- ti temu odslavijanju je ome- orkester. Piknik se prične opol-te pri Fallsu na kanadsko stran njena konferenca sklenila pri- dne. Ker so člani kluba aktivni krenite po glavni cesti št. 8. rediti v Chicagu velik manife- ne samo v klubu, ampak v raz- SAM,K. II.I Predno dospete v Reamsville, stacijski pohod, ki se bo vršil nih podpornih in kulturnih boste dosegli kraj. ki se ime- v soboto 24. julija ob 10. do-1 društvih, se nadejajo 1 velikr nuje Vineland. Takoj ko ste poldne. Zbirališče bo na East I udeležbe. — N. N. ■■■■■■ 1*1 rt članstva iu prijateljev kluba St. 1 JSZ v nedeljo 22. avgusta v WILLOW SPRINGS, ILL. Piknik kluba St. 222 JSZ v uc, OHIO. K011 IVruira klubov JSZ in ilručtrV Prosvetne ni«-liee % nedeljo 21). avgusta, LIKK\RY, PA. Piknik kluba st. 17 JSZ v nedeljo K. avgu^ SPRINGHLLIK ILL. Piknik kluba st. t JSZ v nedeljo I. avgusta, •(p® VALERIJ AN I»IDMOGYLN YJ s MESTO Poslovenil za H O M A X Proletarca" TONE SELISKAR ti (Nadaljevanje.) Stepana so zajeli dvomi. Ali je mogoče da je ta resna žena ona smejoča se musinjka, ki je vedno vesela, ki bi se neprestano šalila? Nenadoma mu je postalo neprijetno, da ima U iena, ki jo je tako dobro poznal,, svoje tajne, ki jini ne bo nikdar bližnji znanec. Nato je revolucija uničila njegove milijone. Luka je v enem mesecu osivel, nas pa so pregnali semkaj. Tedaj naju je šele opazil. Neko noč je prišel k meni v sobo in me vprašal: "Tamara, ali me sovražiš?", Odgovorila sem mu: "Zame te ni!" Od takrat pa ge me je pričel bati. Bilo mu je strašno, kadar me je moral pogledati. Pričel je nositi sinje očala ... A Maksim je postal mladenič. Morda sem sama kriva ... blazno sem ga ljubila. Zazdelo se mi je včasih, da mi ga hočejo ugrabiti. Stražila sem ga vse noči. Ko je pričel hoditi v šolo, sem umirala od hrepenenja po njem in od strahu. Doraščal je v tihega in nežnega dečka. Lovil je metulje, hrošče, pozneje je začel zbirati znamke. Zelo rad je čital. Nikdar ni imel tovarišev razen mene. Zvečer mi je pripovedoval o vsem, kar je doživel in videl čez dan.. Pomagala sem mu pri učenju dokler sem zmogla. Ko pa je postal mladenič, sem se pričela strašno dolgočasiti... Moral bi me zapustiti. Jokala sem. Ni me razumel. Nekoč mi je dejal: "Mama, nikoli te ne bom zapustil!" To je nemogoče, sem ga zavrnila. On pa je trdil: "Nikoli! Boš videla! Mar sem te že kedaj nalagal?"... Resnično, nikdar se mi ni zlagal. Utihnila je. Vlovila jo je žalost svojih lastnih besed, kakor da bi ji nekdo drugi zdaj prvikrat pripovedoval o njenem življenju. Vse drugače je, če sam v sebi z molčečo mislijo iščeš spomine, če pa z besedami dvigaš spomine iz sebe, nekako zažive, zvok jih po-duhovi, da postanejo rezki in vidni. Tudi Stepan je molčal, kadil, strmel je v okno, poslušal tiktakanje ure, ki se mu je zdelo vspričo te tišine neobičajno glasno. Misli so se trudile sprejeti vse to, kar je slišal in česar se bo moral privaditi. Dalnje slike njene prošlosti so ga prestavile v nekak temačen dolg hodnik, po katerem ga je vodila, posvetila zdaj tu, zdaj tam, odprla te duri in spet one, potem pa je spet nenadoma vse obledelo in kar sam od sebe se mu je pritihotapil nasmeh na usta. Kakšen smisel pa ima pravzaprav vse to? Kaj pa je zanimivega v tej banalni zgodbi ponesrečenega zakona? To je navadna sličica iz zigodovine malo-meščanstva, ki se pod temi nizkimi strehami predmestja, kjer je jedro življenja ljubezen in zatišje, venomer obnavlja. Pokorna hči trgovca, njen mož goljuf in tiran, jesenske sanje, materinstvo — in na koncu konca lju-bavno razmerje z mladeničem, ki ni ničesar drugega kakor pohlep po poslednji niti življenja, bolestna želja, izpolniti ga na pragu starosti, kjer tako žalostno ugaša poslednji plamen v ženski krvi vsaj z majhno vsebino. Nič novega, prav nič izrednega. Kljub vsemu temu pa ga je navdajalo zadoščenje, da se je znal vrniti v njeno zadušljivo življenje, da ga je razgibal in si ga podredil. Prišel je in vse se je spremenilo. To poslednje se mu je zdelo najvažnejše. Iznenada jo je objel, pri-žel k sebi in zašepetal: — Musinjka, kajne, da me imate le majceno radi? In tako je po tem razburljivem tednu steklo njegovo življenje spet v ravno in močno strugo. V šoli in doma je bil dobro razpoložen. Imel je preveč dela, da bi imel čas za neprijetne misli. Musinjka pa, ta čudovita ženska, mu niti z eno besedo ni nikdar zagrenila njegove radosti. V skrivnostni hiši trgovca Gnidyja se je vse nekam umirilo. Vrgla je iz sebe človeka, ne da bi se zato svet podrl, v nji pa je razpadal in umiral počasne smrti stari Gnidy, in umiral bo najbrže še mesece in morda tudi leta. Skozi vrata te razpadajoče hiše pa je padlo v njeno lastno prst drobno seme, ki že sveže odganja. V tem trhlem gnezdu že rase perje zablodelemu ptičku, ki že razprostira krila. Da, po onem znamenitem dogodku je postal Stepan neomajen gospodar ne le kuhinje temveč tudi ostalih sob, kamor poprej nikoli ni imel dostopa, postal je vladar gospodarstva ne da bi se oklical zanj. In ko je (le za trenotek pogledal v njeno odprto dušo, se ni prav nič obotavljal. Presadil je kore-niko svoje volje v to rodovitno prst, zrahljal jo je, da so jo korenine vso porastle in utapljal se je v tem živem soku nepopisne slasti, ki jo zmore le zdravo, neizčrpno žensko telo. Vso jo je zavojeval. Njena lica so gorela od plamena, ki jo je sežigal, njega pa ogreval in vsa je zorela kakor sad, ki bo od prepolne zrelosti zdaj zdaj odpadel z veje. Zima se je zakasnila. Zdavni so jo že bili napovedali, zdaj pa je noče in noče biti. Zjutraj je nekako plaho poskušal padati sneg, toda čez dan se je spremenil v blato, ki Ste-panovim škornjem res da ni bogsigavedi kako škodil, tembolj pa je ugnal podgane, ki so rinile v zimska stanovanja in v toplejša gnezda sredi smetišč. V tej neznosni brozgi so bili ljudje videti sivi kakor blato na ulici. Nekega jutra pa je zavel mraz, sneg se je usul, vse mesto se je razbohotilo v sveži sne-žini in nekako ponosno zadihalo. Zatrpano s hladom se je še bolj razgrevalo v delu, dozorevali so tečaji in vse, kar se je učilo. V XIII. Pomladi v mesto ne prinašajo lastavice, temveč delavci, ki prično razkopavati sneg, iga nalagati na sani in izvažati venkaj na piano. Nobena vejica si ne upa nabrekniti pop-ja, dokler se no pojavijo ti prvi oznanjevalci toplih dni. To bi bilo preoholo kršenje tukajšnjih predpisov in barbarski punt proti mestni civilizaciji. Tudi na Stepana je vplivala bližajoča se pomlad. Njegova duša je bila kakor občutljiva fotografska plošča, ki je snemala vse trenutke najvažnejših pojavov v mestu. Ničesar drugega ne razkrinka tako podobe mesta, kakor pomlad. Tudi v mestu se topi sneg — toda razkrivajo se le mrtvi pločniki namesto zelenja. Stepan pa si je zaželel duha vlažnega polja, zaželel je potopiti pogled v zeleno prostranost livad in v črne brazde prhke zemlje. Tu pa je videl okoli sebe le strašno okrnjeno naturo in drevje na tlakovanih ulicah in v ograjenih vrtovih, kakor da bi bilo zaprto v kletkah. Kje pa je občutiti v mestu to spomladansko spremembo? Mar le samo v obleki? Kaj naj bi le to spominjalo na mogočno izparivanje stepe ter na radost človeka. ko sliši pod plugom šelest rodovitne zemlje? Tam zunaj je pomlad kakor val svetega božanstva, oznanjevalka sreče in dela — v mestu pa pomeni le konec stanovanjskega kvartala ter pričetek voznega reda krajevnih vlakov. Mesto se je razlezlo na solncu kakor velik razvajen maček, mežikalo je v svetlobo z neštetimi očmi, pretegovalo se in zehalo od naslade. Mesto se je pripravljalo k počitku. ~^foda pomladni opoj vasi, ki so ga prinašali južni vetrovi in sveže deževje, ni zasužnjil Stepanovega duha. Težko mu je bilo po otroški mladosti, žaloval je za vsem onim, ki prav v tem času klije v prelest novega življenja, vendar je le upal. da se bo ta pomladna žalost njegovega srca razpršila, kakor temna meglica. Morda pa je iskati vzrokov za njegovo- žalost le v dal jn jih slutnjah nekega nejasnega hotenja, nekih nedozorelih želja, ki vsako pomlad razživijo srce, mu še-pečejo opojne obljube, mu navdihavajo hrepenenja po spremembah, sprostijo ga, da se duša ožeja po semenju rož, ki se ponajveč-krat iznakažejo le v grenko pelinje. Kajti življenje je ena sama od sile kričava loterija s pestrimi lepaki, z mnogoobeta.jočo reklamo, ki ponuja največje dobitke, četudi v resnici vsakih tisoč srečk le ena sama zadene. V zavodu se je pomlad izkazala z izpitno boleznijo, z raznimi slabostmi, ki napadajo le dijake. To umrtvičenje študentovskih sil pričenja polagoma. Vidni znaki te bolezni so naraščajoča lenoba, zbiranje raznih konceptov in debele črte pod tekstom v učbenikih. Zato so tu zdravniki — profesorji, ki ozdrar-Ijajo prve znake te nevarne bolezni z opomini, če pa kljub temu preide v štadij temperature in vročičnih blodenj, ga skušajo ozdraviti v sobi za izpite z vsemi izkustvi pedago-vršil politično ekonomijo ter ekonomsko geografijo, se je domislil tudi ukrajinskega je-ške medicine. (Dalje prihodnjič.) PRETITI PREDSEDNIKU JE NEVARNO MILIJONE DELAVCEV ZELO DALEČ OD DOSTOJNEGA 2IVLJENSKEGA STANDARDA Predsednik Roosevelt dobiva med drugimi tudi pretilna pisma. Nekaj mu jih je pisal 72-letni Morton D. Wainwright (na vrhu na desni); detektivi zvezne vlade so ga izsledili in ga zaprli v Bostonu. Predsedniku je grozil z nasiljem, ker smatra, da se mu godi pod nevv dealom krivica, ki je predsednik noče odpraviti. (Nadaljevanje s 1. strani.) Kapitalistični sistem ima močno oporo med takozvan/mi boljše plačanimi delavci, katerih je v primeri z onimi, ki prejemajo nizko mezdo, majhen odstotek; ravno tako ima močno oporo v srednjem sloju. Ko zavedni delavci te prepr/čajo, da bo boljše za primeroma dobro plačane delavce in za srednje sloje, če pomagajo delavskemu gibanju v boju proti izkoriščanju in drugim socialnim krivicam, namesto da poverjajo politično moč služabnikom ekonomskih rojalistov. Potem šele bodo /z VVashingtona prihajale drugačne statistike. a > OGLAŠAJTE —— _ t i > » V » > > '» i » PROLETARCU \ » > Važno za organizacije v zapadni Pa. Pittsburgh, Pa. — Avgusta meseca bo imela Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice priredbo in pa zborovanje zastopnikov. V nedeljo 1. avgusta priredi piknik v Moon Runu. v Po rt m a-novemu parku. V nedeljo 20. avgusta pa se zberejo v naselbini Librarv, Pa., zastopniki klubov in Prosvetne matice, da razpravljajo in sklepajo o raznih problemih in zadevah. Zavedne delavce v zapadni Penn-sylvaniji vabimo, da pridejo v nedeljo 1.. avgusta na piknik, društva in klube pa, da zastopnike gotovo izvolijo.—Odbor. Klub st. 1 vabi v forest preserve Chicago, 111. — "Kranjski hribček" v Willow Springsu nad Stežinarjem je v poletju prijeten, mikaven kraj in človek si tam res odpočije, čeprav balinea po hribu. Sem priredi v nedeljo 22. avgusta izlet članstva in prijateljev klub št. 1 JSZ. Zabave bo dosti in vabimo vse, da se je udeležite. V slučaju slabega vremena bo zabava v Slov. del. centru. P. O. Piknik druš. "Pioneer" Ch icago, III.—Društvo "Pioneer" SNPJ priredi svoj veliki letni piknik v nedeljo 25. julija na Stežinarjevem vrtu v WilIow Springsu. Posebni busi odpeljejo izletnike naravnost na pikniški prostor. Ustavili se bodo na linearna \Vood in Cermak (22nd St.) najprvo ob 11. dop., potem ob 1. in ob 3. pop. Vsaki teh busov ustavi 15 minut pozneje na 23 rd in Lavvndale (SDC) in pol ure pozneje od prvo označenega kraja na ulicama Cermak in Austin v Ciceru. Nato odpelje direktno na pikniški prostor. Na sporedu bodo športne in šaljive igre, preskrbljeno bo še posebno za otroke, ko vsako prejšnje leto na Pioneerjevem pikniku in sploh bo razvedrila na prostranem Stežinarjevem vrtu za vse dovolj. V slučaju dežja se bo Pio-neerjeva zabava vršila v dvorani SNPJ. Nekaj o pokojnemu Viljemu Sitarju Cleveland, O. — Eden izmed zelo znanih rojakov v Ze-dinjenih državah je bil Viljem Sitar. I'mrl je v Clevelandu 28. junija t. 1. V mladih letih je bil zanimiv družabnik. Na društvenem polju se je uveljavil posebno v Slovanski delavski podporni zve/ti (zdaj združena s SNPJ) in pozneje je postal član glavnega odbora SNPJ. V Clevelandu je do kri.-ze obratoval zlatarsko trgovino, v kateri je bil nekaj časa u posle n tudi Iiouis K veder, brat slovenske pisateljice Zofke Kvedrove. l'mrl je v starosti 5fi let. Prišel je parkrat obiskati tudi delegate prošlo konvencije SNPJ, po bergljah seveda, kajti eno nogo .so mu odrezali. Zdravniki so mu jo vzeli v nadi, da ga ozdravijo. Doma je bil iz Trbovelj. Po mišljenju je bil svo-bodomislec, a še boljše bi se ga označilo, ako bi rekel, da je bil sličnega prepričanja kakor liberalci v starem kraju v predvojni dobi. Precej let nazaj ga je zadela neljuba afera, katera je prejkone največ pripomogla, da je moral kreniti navzdol. Socialistični stvari ni bil naklonjen in na konvencijah SNPJ se je družil s protisocia-lističnim blokom. A vzlic temu je bil to, kar ga omenjam, liberalec sta rok rajske sorte. Pokopan je bil cerkveno. Pomagal je kolikor je v mejah svojega prepričanja mogel — in s tega stališča — časten mu spomin. J. P. Bogastvo" Leninove vdove Nedavno so ameriški časopisi priobčili vest, kako neprijetno je bilo sovjetski vladi, ko je izvedela, da je Nadežna Krupskaja, vdova po pokojnem Nikolaju Leninu, "milijo- NA DEŽNA hV.UPSKAJA Darka"; omenjali so, da je sovjetska oblast uvedla preiskavo, da dožcne, kako je stara revolucionarka, ki je z Leni nom živela do padca carizma v izgnanstvu v velikem po manjkanju, prišla do milijo nov. Resnica je, da je dobivala Leninova vdova že več let precejšnje honorarje za svoje članke in razprave, ki jih je prispevala raznim časopisom po svetu. Sovjetski zakoni nikomur ne zabranjujejo imeti denar, hišo z nekaj zemlje, avto itd. Tudi če bi Nadežna Krupskaja res imela 'milijone rubljev", bi se proti sovjetski ustavi s tem nič ne pregrešila. Davey pohvaljen Dnevnik Columbus Dispatch je zelo pohvalil ohijskega governerja Daveyja, ker se je tako možato postavil za koristi ljudstva. (Razbil je namreč stavko jeklarskih delavcev s pomočjo milice, ki jo vzdržuje ljudstvo.) Izdatki za relif marca Meseca marca so zvezna in državne vlade ter okrajne oblasti potrošile v podpiranju bednih $201,514,708, ali kakih 12 milijonov dolarjev manj kakor marca lansko leto, kakor izkazuje statistika urada za socialno varnost. Največji sovražniki Največji sovražniki delavcev so tisti, ki se jim laskajo, kadar jim nese. Jako nezanimiva vest V Sullivanu, Ind., je bilo 15. julija ubitih dvajset premogarjev. življenja so izgubili v eksploziji. Ker nis obili ne slavni letalci, ne filmske zvezde, so se za katastrofo zanimali le domači ljudje. Vabilo na letni piknik Johnstown, Pa. — Slovensko bratsko podporno samostojno društvo "Moxham" vas vabi vse na piknik, ki ga priredi v nedeljo 25. julija v Highland parku. V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila v društveni dvorani. Rojaki in rojakinje iz vseh krajev tod o-krog so vabljeni, da nas pose-tijo. Vstopnina je prosta in nikomur ne bo žal> ki pride. Vsak član tega društva, kateri se ne bo udeležil piknika, pa naj si bo oddaljen ali bolan, bo moral prispevati $1 v društveno blagajno, kakor so morali prejšnja leta. Prihodnja seja društva se bo vršila v soboto zvečer 2 4. julija. Udeležite se je vsi. Vsem drugim pa kličem, na svidenje na pikniku. Joseph Rogel, tajnik. Novi tajnik kluba št. 4 JSZ v La Sallu La Salle, III. — Tu je bil izvoljen za tajnika kluba št. 4 JSZ s. John Streli. Prejšnji tajnik je bil s. Frank Karun, ki je za klub veliko deloval. Nadejamo se, da bo novi tajnik deležen od članov in somišljenikov pri svojem delu čimboljše kooperacije. Izjava "neodvisnosti" Julij je že skoro pri kraju, 4. julij je pozabljen in prav tako tudi "Izjava neodvisnosti", ki so jo ponatisnili v celoti ali v izčrpku skoro vsi angleški in tujejezični listi, kakor vsako prejšnje leto. Piknik kluba JSZ v La Sallu bo 1. avgusta La Salle, III. — Klub št. 4 JSZ priredi piknik v nedeljo 1. avgusta na prostorih klubo-vega tajnika John Strel la. Vsi člani in drugi rojaki tu, v O-glesbyju in drugod v tej okolici so vljudno vabljeni, da se ga udeleže v obilnem številu. Zagotavljamo vas, da boste imeli prijetno zabavo in dobro postrežbo. John Streli, tajnik. Skupni piknik Kemmerer, Wyo. — Društvi št. 267 SNPJ in 94 KSKJ priredita v nedeljo 1. avgusta skupni piknik v Quarriju pri ()akleyju, ob državni cesti št. 30. Ker se je na tem kraju vršil tudi lanski piknik, je vam prostor večinoma znan. Na ta izlet vabimo vse rojake iz te in iz rockspringske o-kolice. Zabavali se bomo fino in vsega bo za vse preskrbljeno. — Anton Tratnik. INA SLOKANOVA-: ŽENA S HARFO Vsekrižem ceste sveta teko, vsekrižem po njih ljudje gredo in v bodočnost svoje skrbi neso — in med njimi žena — o ne samo ena — žena s harfo in sinkom in težko skrbjo--- Dan za dnem noč za nočjo hodi po cestah položnih in strmih. In harfa je težka, sinko je lačen — in v srcu skrb teži, teži, poti pa ni konca in ni-- V krčmi obcestni sta se odpočila, . žena je harfo z ramen odložila in igra — >^jen deček pa se presrečen smehlja. Zdaj se je vzpel k materi in ji na uho povedal, da je na mizi neumiti, z vinom politi, zagledal kruh — bel kruh .. . Najnevarnejši prostor v vojni je miza, okrog katere je bila napovedana in potem pri nji sklenjen mir. — "A. G." Potovanje v Jugoslavijo Skupina jugoslovanskih a-meriških urednikov in prijateljev gre v Jugoslavijo na par-niku "Saturnia" na skupen obisk. Odpelje so dne 24. julija. Potovali bodo v Jugoslaviji in drugod dva meseca. Skupini načeljuje predsednik Foreign Language Press asociacije John R. Palandech. Njihov parnik jih pripelje v Dubrovnik : poleg te bodo obiskali tudi druge dalmatinske luke. J. R. Palandech bo pisal o svojih vtisih in spis dal na razpolago raznim časopisom. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU KOMENTARJI Etbin Kristan jo zanimiva movina" z dne 2. julija. Kje osebnost. Se bolj pa so ranimi- vraga je našla "ubite polici-vi tisti, ki so tolkli po njem ko ste"! je bilo to v modi in ki ga zdaj * hvalijo, ker je to zdaj taka| Nekateri slovenski listi v A-moda. meriki se poslužujejo free lun* v . ,f * , . . . ,cha to,iko» (,a človeka prese-. ^M»rugi v t ieveianrtu, čemu Ko se je Math ^rovich ob neča. Namreč, preseneča Ka!Hi m, b, v Ur jc, llktivnih. na-priliki konvencije SNPJ v (le- zat(), ker ne povedo, da priob- Ali "common grm,ml" in delali velandu pobahal da tolikšne kujejo "free luneh". Na pr., skupno na njemu proti skup je, kakor pa načela še tako načelno močno orientirane delavske organizacije. « Mil vvauški "Oh/.or" še vedno ni zapopadel smernic, kakršne bi moral zastopati slovenski lasopis v Milvvaukeeju. To je zelo slabo /a "Obzor" in še veliko bolj pa za milvvau-ško naselbino. * Sodrugi v Clevelandu, če POLNA TABORIŠČA POLITIČNIH IN VOJNIH JETNIKOV množice na banketni prireditvi SNPJ še ni bilo, je prezrl bau-ketne kokoši, radi katerih so nastale debate na sejah, velike zamere in tudi take besede, kakršnih se v časopisih ne more napisati. In pa dopisi, ki so obravnavali to kokošjo stvar. Ali je bil že kje slovenski ban- ■■ HHH^H 11 članek v elevelandski "A. D." „im neprijateljeni, z naslovom, "Hela Kun velik jmat(. n\(, kolik«) vrst? skuj katerih rubelj ljudi". "Amerikauski Slovenec" ponatiskuje iz staro-krajskih katoliških li? niške članke in poročila * ' V CIO vo u pos| poleg «1 » stov ured brih tudi /lokaj slabih organi ila, ne da zatorjev. Jl«*l njimi John D č bi navedel vir, in tako njego-1mana. gluvnegu odbornika vim naročnikom izgleda, da so Kranjsko Slovenske Katoliške i, l, 4 i • . •« .i vse uredniki njihove- Jednote. Jemal je od (TO čeke ket, na katerem bi bile |.utke|KU lista. Ampak delala je ie in ji (lt.,al nič drueega kak »r najvažnejše vprašanje? I uiii roka in škarje v nji. Nekateri' škodo < radi vina. je nastal kreg. Pa j slovenski listi uporabljajo vse. pravimo, da smo načelni, napredni in kaj vem kaj še vse. — J. P. KAREL VAVPOTIC: >1 I II Po naših plečih udarja živi je- nja bič, gnjusobe, zasmeha požremo nemalo, kakor da bi nam živalsko bit je dalo življenje, ki je veliko, a vendar nič. Ko čreda sestradanih volkov blodimo. Uii, gor je, obup in dejanja nas teže, polno razočaranj, bridkosti je srce, a vendar po imenu "ljudje" živimo življenje sestradane puščavi. zveri v mi s svojim i govori. kar jim pošlje FLIS, prečrtajo Izjavo neodvisnosti so pr<>- pa označbo FLIS, zato da bi šlega 4. julija ponavljali g >- članek izgledal "domače" v vorniki in časopisi kakor se po- uredništvu izvršeno delo. 99 navija očenaš. Air rak vprašaj N« »liki je taborišče političnih jetnikov v Bilbau v 'a >o pred nekaj tedni okupirali laiiiti, Mnogo jetnikov ufttrele, bodisi političnih ali vojnih. Slabi" posestniki ; V Chicagu je nad 14,000 po- Spanski fašisti se v biutalnostih odlikujejo prav tako KestnikoV, ki Iliso poslali davku kakor nrnitlii in italijanski. ništvo "Proletarca" odgovornost, s pojasnilom, da niso ne na nepremičnine že od. leta 1932 naprej. Linhlianska oner« i.> našlo-' navija Oienas. .Ampak vprašaj- , , ' . ' «.«-» n' oila v Trstu Še nre 1 nar 1 eC °(lstotkov Pove*U v slovenskih te tepene siavkar e, ali pa ,i- ' ang, rhole. ne Andrevv so jo ita H j a ns k f 1 ist i o z nače va- ,istih v Ameriki 80 tudi "free rote in vdove ubitih stavkar- ^nk Podboy po- H za absol iftno zanič za k V lunch • Slovenskim pisateljem. jev. kaj pomeni tMa izjav v "Proletarca" ničesar n za aosoiutno zame za k a- ki na.M)lnjlljejo veiik del glo. , ne da bi se tudi podpisali s pra- vrno ponaredbo "italijanske kulture' Prijateljska" pft- na polnjujejo venskih ameriških listov, bi se zelo prilegel kak ameriški pe "Zanimivo pismo", Priobče-no v "Am. Slovencu" z dne 1. godba med Italijo in Jutfosla-i "V ^ 'fJ . ,T , • 7 '' vijo je spremenila tudi mnenjeampak le ma,okat<>ri ^jjulija. "» bilo nikdar poslano jim kaj pošlje, četudi vsi vemo. od nikogar. Tzkuhano je bilo v Italijanov o "svin kili" >■ .'tir ' p^oijt, »nuiu vcnm, vm , iAMnutnu jr mitj \ a j ov o a it s m pci-- -l"*rCja ti duševni delavci v starem glavi "uredniškega štaba". Tu- ffCMnStdZ: pomanjkanju. Ker di najh.,J kl,r«. Imenikzastopnikov Proletarca Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše i pod p -ali s pia- \ ,jpravništvu, ki ho poslalo potrebne listine in informacije. Na tu vinu imeni. Menimo pa, da so ... , ,. . , . . . . . . . bili verodostojni tudi ostali do- Pnobč*n* Upnike apeliramo, na, skušajo ob vsak, ugodni pri- pisi iz Johnstovvna, čeprav niso hkl Pndobiyatl naročnike temu listu. Pravzaprav je, dolžnost vsa- bili podpisani. \keZa stovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Ampak Slovencem pod lijo še zmerom ne dovoli jo moliti v cerkvah v svojem jeziku, razen tu in tam kak očenaš. Drugače rhora biti vse italijansko in latinsko. * V metropoli so poslednjih par let najbolj izboljšali pogrebne zavode. Trije — vsi slovenski — so resnično moderni in pomenjajo odslavljanje stare generacije v večna lovišča. * "Predsednik Roosevelt ima prav, ko je dejal, da naj kuga oplazi obe strani", pravi uredniški članek v "Ameriški Domovini". Nekaj tednov prej pa je "A. Domovina" priporočala Najvztrajnejši dopisnik 'Pro- Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, jih pisateljevanje veseli, mu kalnega tiska lahko zapopade-1 t0. v I>asJ'» dneh Frank naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. žrtvujejo ves svoj "prosti čas", jo, kdo piše "članke" in pisma 1,5ar,)!f' Veas! Jil P^ekaSa! 1 kajti za preživljanje se morajo ukvarjati z drugimi deli. • Petinpetdeset let je malo a v gotovih slučajih, vendar ve- naročnikov, ki se "nočejo pod- "larsik(,(>. Pa -K' on v prvi pisati" | klopi. KaroTTDzi in tuhta. Pri- Čudna politika Razni kandidati za newyor-škega župana bodo označeni na republikanski, demokratski in delavski listi. Neumni zakoni jim to dovoljujejo, toda sprejeli so ga zviti "politišni". liko. Nedavno je praznovalo znalo, da it gibanje CIO v A-tako obletnico društvo Sv. Jo- meriki potrebno." Tako poroča žefa v Calumetu, katero trdi, da je najstarejše slovensko društvo v tej deželi. Vsi ustanovitelji društva so že umrli. CALIFORNI A. Fontana; Anton Blasich. * I de domov in piše. Poleg pa re-:?akU"d: u . , Lo« Angele«: Hank Novak. "Papeževo glasilo O-ervato- su,t' P°r«»tne in mnoge drugelSlin Fr.ncitco: A u.kiwn. re Romano je te dni javno pH-•zadtwe- KrePak človek. Rekli so, da mu bo patlec. "s porča' škodoval. A izkazalo se je, da Vr^nlhZ'^-. COLORADO. I Created Butte: Ant. Slobodnik. Am. Slovenec" renm potem- mu ^rlava vso boljše deluj • vv.l.cnbur, in okolica: Frank L. Na banketu, prirejenem v počast konvenciji SNPJ v Clevelandu, so bili poleg stolorav-natelja na častnih mestih tudi demokratski in republikanski voditelji mesta Cleveland in o- slovenskim delavcem, da naj kraja Cuyahoga. "Vsi so hva- slede CIO, ne pa komunistom in socialistom. V resnici je "kuga udarila" samo CIO, kajti jeklarski magnati se bahajo z lili SNPJ", je bilo zapisano v "Prosveti". Torej OK. Ampak kaj pa zdaj, ko so ti naši "delavski prijatelji" razbili stav- zmago "na celi črti". Piačali jo ko — ne samo eno, ampak več bodo jeklarski delavci. Zaslu- stavk! Mar ni bilo boljše prej, go za njihov poraz pa nimajo ko je SNPJ vztrajala, da z "de-samo jeklarski magnati, am- lavskimi prijatelji" noče imeti pak v prvi vrsti demokratski opravka? To je bilo seveda stranka s predsednikom Roo- pred springfieldsko konvenci-seveltom vred. 1 jo leta 1918. Načelno smo za * | resolucije na papirju, a v j>ra- "Do danes je bilo ubitih 13 ksi pa tako kakor pač kažejo delavcev in policistov v jeklar- skem štrajku", pravi "Am. I)o- razmere. In razmere ter okol-ščine, te so pač čestokrat jač- "\ajjl»oljjsi vvvvpt /a HLADNO IN ČISTO KUHINJO AUTOMATIC GAS RANGE • Ix-tno kuhanji« bo mnogo udobnejšo in lažjp ako so po-nlužite i/boljsanih AVTOMATIČNIH plinskih poči. Njihova KONSTRUKCIJA je ona od najboljših na trgu, oproniljona z vs»»mi pripomočki, da drži temperaturo nizko. Vse nov« jš(. plinsko peči imajo dvojno insu-lirane steno, kar drti VROČINO ZNOTRAJ. Tudi vrh peči jo hladnješi radi novih grelcev, ki o s red o t oču jejo vso vrooino |H»d po^odf,. Kljub temu vam plinske peči dajejo TAKOJ maksimum vročine, kar skrajša čas uporabe. Bodite si gotovi hladnejše in čistejše kuhinje to poletje. Obiščite najbližjo trgovino People« (ia* in si oglejte ixstavljene krasne avtomatične plinske peči. Nabavite si model po svoji volji in po ceni, ki vam jo omogoči. THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANV i takem ga ameriški katoliški in drugi "krščanski" duhovniki toliko pobijajo? Nu, saj se poznamo ! * Mr. Pire je bil na počitnicah na zapadu. V Ročk Springsu je šel na sveti misijon in molil rožni venec ter litanije. Vats-temater, Lojze? Ali si res tak grešnik? Ali pa le spokornik? Hm. hm. — J. P. * Pire in Debeve sta navihana. Začela sta konkurirati "Am-relec, Anton Andrvs, Justin Zaje in Frank Bizjak. La Salle: Frank Martinjak in Frank K a run. Ogle»by: Anton Udovieh. Springfield: Joseph Ovca in Goršek. /irden: Fr. Ilersich. Dva slovita avstrijska socialisia umrla Piney Fork: Nace Žlemberger. N<-wburi»h: Jos. Lever. Nile»: John Plahtar. VVarren: Jot' JeZ. OREGON. Oregon City: Frank Strvasnik. PENNSVLV ANI A. A!iquippa: (ieo. Smrekar, Bartol Ye- rant. Central City: Vincent Maljevac. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg.Strabane: Marko Te- kave, John Terčelj in Jacob Puvčič. Cuddy: John Jenko. I Export: Jos. Britz. Jt»hn | Forest City: Frank Hataic. j Point M.«rion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik/ i» it i it i:iiiii •trn S. VVaukegan in North Chicago: Fran Imperial: Frank Autfuštin. Johnstown in okolica: Andrew Vi dri h, John I.jij]gvrholc, Ilija Bu ce« Zakovšek. INDIANA Clinton: Ignac Sp< iidal. Indianapolis: Anton Ivančič. KANSAS. Arma: Anton šnlar. VVest Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Na Dunaju je umrl v 04. letu starosti sloviti avstrijski socialistični teoretik Max Adler. Zadnja njegova knjiga o soci-._ , . al nih vprašanjih je izšla leta John /ormk in nd. Ko,- 1935. Po postanku diktature v Avstriji so jih t-iskali v inozemstvu. Max Adler ni bil politik, ampak socialistični znanstve-l nik. Živel je >amo temu namenu. V Los Angelesu pa je dne 10. julija umrl bivši socialistični podžupan mesta Dunaj MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chiaholm: Frank Klun. ' Duluth: John Kobi. Ely: Juhn Teran. MONTANA. Butte: Frank Jeniker. Ea»t Helena: Jo eph Mihelich. Klein: Peter Yel!ar in John Jane. Red Lodge: K. Krznožnik. NEVV JERSEY. Elizabeth: Andrew Spr(»gar. NEVV YORK. C>owanda: John Matokovich. Little FalU: Fr. Petaus OHIO Akron in Kenmore: Leo Bregar. Bridgeport: Joseph Snoy. balo. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawr#nce: Louis Britz. Library: N i C k Tri Her. Lloydeli: Frank Sustarsich. Luzrrne: John Matičič. Park Hill - Conemaugh: Frank Tod-boy. R'-nton: Anton Bogataj. Sharon: Joseph Cvelbar. lire Hill: .Jacob Streli. Wc»t Nowton: Jos. Zorko. Yukon; Budolf Fradel. UTAH. Helper in okolica: Jose]»h Skerl. VVASHINGTON. Enumclaw: Ciril Krmenc. Renton: Frank Repenšek. Seattle: Lucas Deboljak. VVEST VIRGINIA. Star City: I«iwrence Selak. Ihomas: I.enJiart VVerdinek. VVISCONSI N. Milwaukee: Jakob Rožic, Leonard Alpner, Sheboy g« n: Fr. Stih Barbekton: Jonb Jankovich in M k VVett Allis: Vineenc Pugelj. Kopač h. Cleveland: John Krebelj, Anton Jankovich. Girard: John Kosin in John Tancek. Glencoe: Albina Kravanja. Likbon: J. Bergant. NEVV MEXICO. Sugarite: Anton Orožen. Willard: Mike Krultz. Anton WYOMING. Diamondville in okolicat Tratnik. Kemmerer in Frontier: John IL Krzi-.®n k. Rotk Springa: John Jereb. V sledečem seznamu so priredb« klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih kulturnih dru. »tev: JULIJ STRABANE, PA. — P.knik klub. »t. 118 JSZ v soboto 24. julija. Kj« »t. 118 JSZ v soboto 24. julija » Drenikovem parku. AVGUST MOON RUN. Pa.—Piknik v prid Konference JSZ in P. M. v nedeljo 1. avgusta. LA SALLE, ILL—Klub st. 4 JSZ priredi piknik v nedeljo 1. avgusta pri s. John Strellu. CLEVELAND, O. — Piknik soc. "Zarje" 8. avgusta na Tanckovi ffcr« mi. Menton, O. SPRINGFIELD,. ILL. — Piknik kluba it. 47 JSZ v nedeljo 8. avgusta. Prostor bo naznanjen v dopisik. CHICAGO, ILL. — Zlet clanstr« in prijateljev kluba st. 1 JSZ m "Kranjski hribček" v VVillovv Springs. GIRARD, O. — Piknik kluba it. ))222 JSZ v nedeljo 22. avgusta. .. LI BRAR Y, PA. — Konferenc, klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 29. avgusta v Izobraževalnem domu. OKTOBER CHICAGO, ILL. — Dramska pri-f reditev kluba it. 1 JSZ v nedeljo 17. oktobra. NOVEMBER CHICAGO, ILL. — V nedeljo 28. novembra spevoigra soc. pevskega zbora "Sava" v dvorani CSPS. DECEMBER CHICAGO, ILL., — Dne 31. de-crmbra Silvestrova zabava klub. it. 1 JSZ v dvorani SNPJ. 1938. CHICAGO, v nedeljo 13. febru-arja dramska predstava. CHICAGO, v nedeljo 10. april, koncert "Save". CHICAGO, v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje. (Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče »»e svoj. prireditve ca uvrstitev v to kolono in da nam pošljejo popravke, ako so podatki o priredbah napačno sabe-leieni.) M A X VVINTER Max VVinter. Mnogi ameriški kalci do nedavna zbrali $500. jsiovenci se ga lahko spominja Določili so S; 1000 in tisoč na- ' ročnikov, predno bi revijo pri- la med mladino). V vzgo.jeva- čeh izdajati. Ideja je bila za-poeeta na pobuno ljudi, ki so pričeli z agitacijo za Cankarjevo revijo (Cankarjev Glas- nju delavskih otrok za delavnik). Ampak ideje jo bilo pri sko misel je bil veščak, ki mu stvari jako malo, pač pa kori- v Kvropi ni bilo primere. Sti tiskarne "A. S.", ki rabi de- Max VVinter je prišel v Amc-lo, drugače ne more uspevati, j riko kmalu po fašističnem pu-* ču v Avstriji. V Chicagu je g.>- Frank Somrak ni šel pred voril na shodu kluba št. i JSZ vrat m Pircevejra urada z lopa- in čeških socialistov, ki se je to \\PA, ampak se lotil agita- vršil v dvorani Sokol Havliček Nevtralnost v Španiji Nevtralnost evropskih držav ' >— i ......— » .... . —------ ----- j —, --■ • ■ i1ivi c jo s shodov, na katere so ga v sP"ni)i je prav taka stvar ka- več soditi.-—Clarence Darrow. povabili po civilni vojni v Av- kor nevtralnost demokratskih striji. Sodrug Winter se je pro- in republikanskih oblasti v slavil najbolj vsled svojega de-!zadnji stavki jeklarskih delav- Nepristranskih sodnikov še nikdar ni bilo. Nepristranski je se le kadar umrje, ker ne more cev. cije za svojo mestni svet. kandidaturo v * Iz Johnstovvna jo bilo nekaj larsk pod p Nespametno bahanje A. F. of T j, se ponaša, da je dobila v prošlih mesecih nad 050.000 novih članov. Ce jih bi dobila 6 milijonov, pa bi bilo še zmerom več kot polovica delavcev neorganiziranih. RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd .l« Av«. Chicago, 111. Tal. Crawford 138w Pristn. in okusna domača jedila Cen® smerne. Postreiba točna. Tyrš na Lavvndale Ave., ob navzočnosti okrog tisoč ljudi. Na tej. priredbi in drugih sličnih §e en predlog za "enot-prilikah so naši sodrugi in so- r . dopisov o stavki jeklarskih de- mišljeniki zbrali v p »moč av- no tronto lavcev. P.ili so brez podpisa in ! atrijskim socialistom prilicno sum se meče na razne ljudi, v^oto. Max VVinter je na čika-John Langerholc, ki ni še ni- škem shodu slovenskim sodru- kdar skrival svojega delavske-j Rom dejal, da so mu bili slo-|ne avtoritete pred nacijskim >ra prepričanja, čeprav je tr- venski socialisti v starem kraju I omreževanjem obeh vodilnih govec, smatra, da bi bilo bolj- pod Avstro-Ogrsko zmerom cerkva v tretjem raihu se. ce bi se poročevalci podpi- najbolj simpatični, ker jih je ___1. sali kakor se on. Nekateri soUmatral za praktične in iskre- Zmag se na krožniku niko-se. Za prevzame ured- ne socialistične delavce. I murne prinaša. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI at NAROČITE SI DNEVNIK PROSVKTA Stane sa celo leto $6.00, pol leta 13.00 Ustanavljajt* nova druitv*. Deset članov(ic) je treba novo društvo. Naslov za liat i-za tajniitvo j«? 2657 S. Lawndale At«. CHICAGO, ILL. Katoličani v Nemčiji so predlagali protestantom "enotno fronto" v obrambi crrkvr- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBPNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 183« N. HALSTED STREET, CIIICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. Proletarec, July 21, 1937 "No, kako se pa reče?" je | rekla druga. Fantek je-gledal v dinar v roki, sedaj ie " pogledal dami. Videlu ne je, da ne ve, kaj ga sprašuje. "No", je silila dama. "Kaj ne ves, kako reče? 'Hvala lepa" lik » otr;>-I škega prezira, da mi je bilo dame žal. "Skozi kožo sibirskega žrebeta pač tisti pogled ni m >-gel prodreti", je rekel medici-! nec. A SURVEY OF THE PRESS IVAN VUK: SKČNA KUTTtJRA Kc|iorta/.a i/. \»uk.itve na Fisha jako hudi, ampak povedal je svoje in kaj se hoče! Dejstvo je, da kadar je treba plačati davke, niso imoviti sloji prav nič "patriotični" in ogoljufajo vlado na davkih ako jo le morejo. Davki so najbolj nepriljubljena stvar, pa naj bo v gornjih ali spodnjih plasteh prebivalstva. Razlika je le, da si morajo ljudje v spodnjih družabnih plasteh radi davkov mno-\jokaj pritrgati — tudi pri hrani — dočim jih imoviti ljudjj laViko plačajo. REGISTRATION DRIVE PROCEEDS Approximately one-third of the locals and branehes of thc Socialist Party have responded to tl\e regia-tration drive now in progress, reported. Uoy K. Burt, executive secretary, t<» members of the national executive comm ttee. State seeretaries have been sent the list of bianches and locals in their states registering and are now asked to throvv ali their energies be-hind those units of the organization not yct responding. s Over 100 locals in that many citie over thc country have reported they aru at vvork registering their mem-bership. A small percentage of them have completed the work and mailed in their registration card« to state and national offices. A FR1END IN NEED Kdo ustvarja "javno mnenje"? Voditelji unij A. F. of L. pravijo, da je CIO s svojimi nasilnimi in nepostavnimi metodami v stavkah obrnil javno mnenje proti sebi in storil s tem vsemu linijskemu pokretu ogromno škodo, kajti v vseh legislaturah in v kongresu so predlagani novi zakoni za oviranje stavk in unij. Taki zakoni so res predloženi, in nekateri so tako drastični, da če jih legislature sprejmejo bodo unije v dotičnih državah brez moči in vsled tega brez vrednosti za delavce. Ni pa res, da je CH) sam na sebi vzrok tem predlogam, ampak strah izkoriščevalcev pred organiziranjem delavcev. Mala A. F. of L. s svojimi par milijoni članov korporacijam ni povzročala skrbi. Ampak kaj, če se organizira v unije ostalih .?5 milijonov delavcev! Ko se je te naloge lotil CIO in so delavci trumoma pristopali v unije in šli v stavke pod vodstvom teh svojih novih unij, tedaj so izkoriščevalci najprvo osupnili, potem pa pričeli s silovitim bojem proti CIO. V propagandi proti novemu gibanju so potrošili milijone. Naravno, da so s svojim časopisjem, cerkvami, bogataškimi klubi, organiziranjem vigilantov, s hujskajočimi "patriotičnimi" govori po radiu in z drugimi agitacijskimi sredstvi, ki jih imajo v izobilju, ameriško ljudstvo zelo zmedli in ustvarili javno mnenje proti CIO ln njegovim "komunističnim" metodam. Ako se bi nalofgc organizirati ameriške delavce lotila konservativna A. F. of L. bi prav tako udarili po nji, kakor so proti CIO. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFTCE HOUR.S: At 3724 W. 26th Street 2;00—1:00; 7:00—H:.'}() l>aily Tel. Cr« w f ord 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—f, :00 p. m. Daily Tel. Cenal 1100 Wednesday and Sunday b? appointmenta only Retidence Tel.s Cr»wford 8440 If ao »n»wer — Call Au.tin S70C (Continued from page 6.) a real issue in thc stcel strike. Why thi* unasked for attack on the CIO —just novv? Right novv labor has a big job on its hands; to l.ck "little stcel." But once that is over, the vvorkers vvill have to think about putting people into office vvho are not just "pals" of labor but vvho ARK labor, vvho are thc controlled und disciplined members and candidate« of a labor party. — Nevv beader. donald j. lotrich INSURANCE REAL ESTATE — LOANS NOTARY PUBLIC 2634 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. baretincic & son Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Rroad Street JOHNSTOVVN, PA. theac FRANK GRILL, predsednik 1727 1731 W. 21 »t STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NaAi vozniki pobirajo perilo no v»em mestu. Ciceru In _____Berwynu in dovažajo čistega na dom TOfNA POSTREŽBA DELO JAMCRNO Telefoni« CANAL 7172-7173 A Yukomimv t* ceklv Devoted to the Iniereat of t ne VVorkers OFFIC1AL OHO AN OF Yutfos)av Federation S. P. PROLETAREC &DUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH 1 j NO. 1558. Publitkad w««klJ .t 2301 S. Lawndal« Av«. CHICAGO, ILL, July 21, 1937. VOL. XXXII. ilPoderii Voh tli a.s hud in INoihti* l*i«*iiK<* The annual prizp und Juvojillc pic nie sponsore J hy the Pioneer I>idu SNPJ. wil) be held Sunday, July 25, In the past few years there ha.s ferent in nature, but been a vast amount of discussion qua!ity; niavhe wors«. !at ^r«'tinar's Red (late« Grove. about the youth of this generation. Always it is the minority of folk-I ','Hy's prodam consists of It is said that they have broken away of any ago that leaven the luinp. I Kante-, race*, da ne i rit; and refr« h-from ali the old moorings, Some It ia not different vvith the young nu>n^- Tvvo grand pri/.e are iu the people think it i* terrible—others people. The vvorst of them have; off^ing; 1 »uit of elothe- (M«n'-) think it is grand. Some think the broken away from some of tlio moral 1 ladio ' Ta lor! Suit. Mu-.« youth are going straight to the devil restraints that have been found furnished by St ve Pni i an ! —others think they vvill regenerate vvorth vvhile. The best of them hi* Orchestra. In n , of raiu tli ' af- the vvorld. have broken away from sumo of the tai, W»H the SNPJ Hali, j Ah usual, the truth ia probably mental and emotional restraints that 12,5r>7 s- Lawtplale Vve. Bu top*: j some vvhere in betvveen. prevented their pare nt« from adjust- [■ Ivun k . »k »«nd VVood; 2 Some of the youth of today are ing themselves to a chang ng vvorld-1 Slovene Lah >r Cenkor, .!.'{(> 1 S. Lavvi, , Our Doinfzs Here aml There By Joseph Drašler MILWAUKEE YOUTH CONGRESS been sent to ali JSF new purehases. The nevv material is fraternal lodges vvhojordered but vvill not be on hand for a of the Kducationa! j few weeka yet because it is in Pennsvlvania and ; from a Buropean source. undoubtedly going to the »levil vvhatever that ift—just as some of the youth of aH precading genera-tions did. VVe never heard of a gene- These latter are the ones vvho vvill leaven the luinp. They are dissatisfied vvith the ration of youth that did not break ™tU'n ^ th* worl,,! has «iv',r! away from some of the moral moor- th°™ far« w,,th u«K.mploymeiii and ings and play the dickens for a vvhile ™ fl,ture »n'h'.r, hV t «y,.em. h> ' l..,»*t l„ far a- th.. «f Th** invitej to come out to Stezinarv< C.'rove and spend the day vvith the Poneer . I.eters havt Branch«4 and are members Mureau, JSF, the surrounding territory uir'"" thi •m to elect delegates to th«* i* Conference vvhi h vvil! be "held iti Library, Penn-ylvania, Sun lay, Au gust 21». Jacob Ambrozich is sooretary of thi Conference, Our off eial organ. Th.- Sand Ihine* Trip of the Soc al Slud.v Club, Branch No. 1, has been po-« t period to a lat -r date vvhich vvill be announced soon. The tvvo t ho u sand delegates and vvant vvork, to produce, to build but observers to the Fourth A mer can mjllions of us are forced to be idle Youth Congres« ended their four- We graduate from achools and rob day\< woi k vv ith the endorsement of leges, etjuipped for careers and proi a Declaration of Rights of American fensiona, but there are not enoueh Vouth, hailed by most of the young jobs." * coming people as au event of great import- j Vet, "vve refuse to be the loit g* ance to the nation'* rapidly grovving neration!" the Declaration vvent on" youth movement. j in a ringing challenge to reaction Of overvvhelming sign ficance vvas the statement declared; the wide representative base of this! "The vvorkers of hand and bran year's Congress. VVhereau the three j the pfoducers of <»ur wealth, the former convention« had been domin- buildcra of our country are the de-ated by fraternal and študent groups, cisive force vvith •1" , t . ... . ,, ,,, , I...... "J .........— ■ —.............. "<.|' M v »nm- i«iO(' vvith which the trm .................. , „ -f iK,. at \\e,tern Pelt VV.oks, trade unions, both Of the (TO and A. friends of peace freedom an,! , I »oletarec, the Fducational Ilui.au < hua.-o. m vvhich a ?iumber of S],, r ..r i ..................., _______ ,.....i . '""j0"1 and pro- material sm of the age, as every ...__, .u . .u 1 right-mindeti |n»rson must be. Thev cation, there us no hope that they tUmt> tU J ............,t______ ________• ting vvorld vvhile do ng that. But they wi„ accnrapliah .nvthin« in th. | ^ ^^ i t t ,. . tL ... the curing »>f the ills of the vvorl 1, vvill probably come to, after a whtle, , . . . , or »t u«st Of them u,iii Th...J fo» th<> k'ood reason that those meth- or at least some of them vvill. These things have huppened every year for thousands of years, in every generation of the past. Why single out the youth of the present as excep- i tions to the rule? VVhen we vvere kids, the boys and girLs vvere good, bad and indifferent — industrious, lazy and so-so — altruistic, selfish and middling—just as they are novv. Their dissipations vvere slightly dif- ods have faile 77//; M Can you evpla n vvhv it that tho dietator^ — Muss l * nT' Wf!ch.VV,U twice a year. Pivnic. Th. location is one knovvn to <,uite sur, that the coni pa ny will J 1 m,ghty ,ndu,tnes, the Other dec, sions call for encourage- mod of the Ch cago Slov,ie have a« mi*hrv ha,d t,m, rving n ," vid L lif ^f ' t ""'V "'" h «f ^«fl' /.'f S" g.- enough s,-ah- into the plant to fort for ull. But todav'vve out m VV,l!ow .Spring »p« rate, beran-e th-e nfen and wo- pmvitltM, with thl, .„(M;ritv< ':;:;■ KS+TJ** g ^mu, tnjoy iu ,„Mlf need be. Mav they have the courage. ^ th"*< « »» «' ' <'h HI-devotion an> and vvork into this affair. Begin novv Milvvaukee Leader. | 000. \V ha» the e\pla'.ation? I>r. Ira S. V^le ventur« a fevv e.x- j planar on> whit h seem to cover th • ground very vvell. He argues that: "People < annot !>.- brihed or coer- I ced into having mor« ditions ali around. to a 'eomodate a large crowd. Kvery nn mber vvill have to put hn interest ♦ Michael Kuni -r, on«' of Pennsylva-bv advertising the Branch picnic nia'- active SNPJ members visited among yo ir friends and having them the Proletarec office vsrhile in Chi-reservp the date. MRS. ■ EARLE SAYS SOMETHING A national meeting vvas called b.v the Johnstown Citizens Committee last vveek to form a nationvvide organization to "guarantee the funtrK . th vwll,. .. , , J resent govern uen tnter f< rr• nce 1 Maybe t n«* boys g<»t so . . , , 1 vvhat thc> feel «h»uM be a pnvaV mat 11 r. Most of aH they resent iht idea of raisir.g boys a> cannon f<-.l- der. Hecently tjl I>ace'^ offi-ial jour- nal sad that Italv has Most betvve» n A nirnber of calh have been re For reporting the coronat on to ; she Ls a social parasite has been firm-American newspapers Mrs. George j |y established by her ovvn admiasion. cago la-t Saturda.v and Sunday at- 'L Karle, vvife of Pennsylvania's gov- i The food she has been eatin*, the fend nu the SNPJ Athletic Board »'»nor, received $-150.00. jgaiments she has been vvearing, the Meeting. Michael is a class-conscious Whcreu|K»n t h«* ( . t i «> aaa i boys to fill th- rank- • C arrnie> is a had a capacity of productng 0,000 ,, J u- w t i-i ' contradic' ion of eve-v.hing that : gallon« of moonshine whiskey dauy (JH 4ues ii^' operettas. The Bureau ha a selec,t on of operettas in its ar-eh ie ve |»u: in view of the demand.-. for them it has decided .to make »ome V number~of i-.-ue< vvith h.m. because read in part: " 1 shops. he *eprcsenl< a trend in the labor am particularlv proud of the We repeat, vve do not blame or movement vvhich some of .»ur you:h (.htH.k wh long to earn anything. Our con- is follovving. urn iu it snii ssi s to rrr i:im < \to»s ed . . . Novv vvhat do you think of that? Here vve have a mature vvomen .,,. . . „ , vvho ha, al vva y s enjoyed the be>t that h" mi'1,ons of v,ct,ms of.that 8y9' dt •mnation is heaped only upon the system vvhich permits parasitism to exist—and our reproaches are for ..... '.. • , ' f nest in parenthoo(L" Some of the boys in this tovvn Ma>'bt' ,tha s •"other realni why our saloonkeepers complain ab »ut bad business. * The question of vvhether beer and liquor can be »old in Dunlo, Krayn. St, Michael and other nearby places in this distriet of Pennsylvania vvill The V m riean Fret man. since the steel strike, »ought employ-ment elsevvhere. One of them travel-pd aH the way to Peoria, 111.,. and had a job until he told the employ-ment manager that he vvas from Johnstovvn. Although he vvas not an employpp of Bethlehem he was turn- ed down and told there was nothing, . „ doing. Looks like we Johnstowncrs ^ held sometime^in September. Pe- tion of The N .v Votk \m. vi are novv on the black list. * A fevv months ago employees a t By LOUISE B. JURSEY Apparently there are time^ t transe j This vvorld of our< needs many, many mon* thinkers and Iecturers wn' l! with the courage to expresa their and vvoti lerful things seem part cular point of v;ew on the theo- life affords admitting that never in I her life has she earned any part of the abundance she consumcd! Because vvp render ali due homage to the human instinets vvhich promp-i ted Mrs. Karle to , contribute her teni vvho vote to continue it. For Mrs. Karle vve have only pity. For to be truly happy one must be a useful* part of society. Her f?ift and her admission helps us understand the vv.stfulness vvith vvhich many ladies play the role of soci*l HEARST Socialists have not been hackvvard in pushing tha Don*t Read Hearst be decided at a primary eliM-tion to campainrn. Susjiendin-; the puhlica- •«» happen. I am mainly and e pecial- ries of Kari Mai v. for lecturps of this t'arnin^,s t0 a worthV caust'. and be- j work«r and seek for ways to serve titions vvith a sufficient number of king-pin of his jour? alist c empire; signed voters have been filed vvith for over 10 y» u -hovv- that Heursi the county c^mmissioners of that j*n't having much -uc e eoin-ng: HH , „ .. ™ distriet. Th,- leaders of this move-, ^Jd out «•'' the m-i- -f \m - . r; the National Radiator Plant got an , mf,nt aro „t.veral ministers and vvorkers, vvho are d man lin- a .li'"-inerease in vvages, but not for long. In order to cut their vvages again, the management closed the plant for ten days and a petition vvas circulat-pd, asking the employeps to takp a voluntary cut. Novv the boys are | comes when it does, because on Sun-back on the job—grumbling about (jay, August 15, the SNPJ Federa-it, but working npvprtheless for(tio'n of distriet vvill hold a.pic- v rt tecring to the fa t that the Uvpo can do a vvorld of good in open- j ause ue do but blame her in the i tht. vietims of the systpm which ce«. , uU , wf rrr lfljl ftn . ing the eyes of youth an l shouing k'ast f,,,r conaummR vvithout produc- pels thosp of ample means to be /e. m, recenMv l^on * t th' >ometh ng else besides vvhat ,n* undt'' tht' economic ar- iUk,ra; •ro ZrT 1 boui g. oH-t'ained school teachers rfngement, we almost regret that Even thow who eat the swwte of .hilc^ph tli co^t,i :tn 1 ^ -uL^Z^ " ^ ^ »™th ^^ they real,te lis point of vievv pirticula-Iv on le- Kvery študent shoubl include "Ca- ' , ' what it is doing to them and vvhat it I....... .,e I- .... X. -r,. , 11 i t: 11" h v k* url vi .iv hi. N e verthele .s, here is an opportun- threatens to do to their children— are preachers. I supj»ose they blanie th« ferenr fare from that vvhich he ha emptyness of their churches upon aN been dishinu out. In the vvar betvveen the exploited and the ejcplo.ters Hearst is the out-It's a good thing that this eleetion standing mouthpiece of the exploit- ers. coholic drinks. progi; 1< philosophers of the country, stressin his point of vievv particulai ly on tht theorips of Kari Marx. Thi- phtlc-sopher recommended that both con- ^ servatives and radicals ought to read the vvork of Marx. He cla ms, that it I is decided!y a bad poliev for anyone j to condemn anything of vvhich ont knows little or probab)y nothing about; antl that it is e<-pecially con lidered as eonservativc. .................. Marx, if thev have never made nn I ^'»ebrat.ons there vvould are allovved t<> teach them. K ve ry študent f the should vvish for a Socialist Co-oper- cat»italist system vvhich vve can not ative Commonvvealth. For under So- pass by. cialism every able adult vvould be VVnat Mr». Earle reccivcd without made happv by arrangement vvhich e«rr;ng othrr prople had to earn vvould enable them to serve as vvell Hovv fortunate n<»t a- man.v ft»lk> ^ithout receivin«. Hovvever fair and as be served. vvere killod in the vvar living occa- sweet thp lady ma.v be, the fact that —Reading Labor Advocate. Lucky Forefathers an act of hvtK.cHsv foH'Ki,,J fftl'1Fourth1,,f July celebrations e.s to try to con,iomn a^ have been killed in Fourth of July smaller wages. * After a month of prohibition, thp saloons of this tovvn vvere allovved to seli btw antl liquor again. Thp pro-prietorsXexpected a rushing business the firstViight, but vvere utterly dis- ur , HB . VVha* makt-> t.i. mc in Krayn. VVere going to have|an(, h<.avy (o }( .a speeches by John Podboy from have never made an attempt to understand h s vvorks., these t imc> so hartl This philosopher aid in part. quote: j Cl'lebratl(,ns* tha: the tla, k j "Btith the conservative and the - ftu* if there had been, be no Fourth of July Canonsburg, Pa., and V t ^ ^^ ^ th'>' ^>'1 The b ,t way for ka- from Chu-ago. So reserve the [k ^T* ^ ^Uch to »>y not rel ev-ir date and come out for a good tirne. tH< Vshlte man S back- ' fr0m Marx." I vvealth they create,1. relieving the ving them t»f the ■■ii..................... i Searchlicht date antl come out for a gootl tinit It may be the last in Kravn if th "drys" vvin the elect on. — N. K. A FRIEND IN NEED V l)AIIK Mtair ANO A LONELV ROAD This is the timp for labor to look about for its rpal fripntls. And in so doing. to put thp old tpst that a "fripnd in nppd is a frientl indeed." Whpn thp 1)10 approachptl thp task of unionizing "littlp stppl," it matle no nevv startling demands upon Tom Labor has retorted—under the e inhunian provocations — vvith bare hands. Its on!y ansvver has been to display its members, its ntassed strength. I^abor can not ansvver vvith the ntatly fittetl troops and gunner bt>y< Girdler and his crew. The SVVOC of capital. The vvorkers have had t<> asked of "littlp stppl" no more and no less than it sought in its agre-ments vvith Gpnpral Motors and vvith Carnegie-Illinois. Indppd, if labor can bp accused of making any excpption for "little steel," it did so on the side of gpn-tility antl not groffnpss. Against "little stepi" it did not pmploy the sit-down, as it had on previous oc-casions. Thp atmosphprp of civil war vvhich rpccntly pnshroudetl thp stpel arpas vvas ali of Mr. Girdlpr's making. He and his fellovv capitalists are res-ponsible for thp violpnep in stppl— and not labor. Girdlpr bpgan it vvith an oppn tle-fiancp of thp Nat onal I>al»or Relations Act. He vvould talk terms, but he vvould not sign an agrppment. He proclaimed himself to be out of sym- . ..... , . , • pathy vvith the špirit of the times a, I TK° Place ^th labor and cap.tal , vvell as o u Uide the lavv. th(> sam° ,lockt,t now" to accu,w> tht 1 "Tom" talked tough—and then he acted tougher. He hetalded the at-tpnipt to organizp his Chicago plant with thp blast of thp policp pistols in the Memorial Day Massacrp. Girdlpr was baring his tppth to let the wholp vvorld knovv that hp vvas out for blood. From Memorial Day onvvard, the *tory of stepi is vvrittpn in blood, spillpd by thp stpel bosses and thpir hpnchmen. From pvpry point of vipw, the v o go out on to the firing line vvith' pticks in their hand; they have had to dravv upon every last ounce of energy, to face tleath vvith their vvives antl k ds. Ves, these are the days of need. Antl these are the days vvhen the "fair vveather friends" begin to vvalk on the other side of the street vvhen they see labor facing them. "A plague on both your houses," says Roosevelt. Indeed! So thp masacred ten steel vvorkers of Chicago are equally guil-ty with Tom Girdlpr for the violence in steel. So John L. Levvis is equal1y responsrble vv th the bosses of "little steel" for thp continuptl vvarfare. So labtir and capital are alijce guilt.v! Roosevelt's haughty "impartialit.v" at this timp is not impartiality at ali. in thp same tlocket novv, to accuse tht m alike of the erimp, antl to sentence them ptjually is not impartial; it is vpry j»artial—altogether on the side of the stepi bossps. Spcrptary of Commprce Roper curaed both labor antl capital antl vvarnpd them that the "public vvill not long patiently forbear" this un-necessary str.fr. As if labor enjoys thi« "strife!" Francis Perkins also chimes in vvith an attack upon the sit-down strike as "full of hazards to the pro- lence in steel issues from the camp fr^iv; f*™™"* developrnent of of Girdler. It was hP vvho vvould not ™dp and union,am etc After at- mimm. -- ______ .. r,Ir. tempting to evadp anv deffnite sfano sign an agreempnt—not thp ( IO. It - .. .. . i «« i »u for somp months novv, Madame Per« was he vvho took to the gun antl the club; it was he vvho organized the armed gang; it vvas he vvho turned to murder aa a vveapon in the claaa vvar. k ns takes a stand, at the very vvor t timp, Thp issup of the sit-dovvn is not (Continued on page 5) Reactionar.v nevvspapers like the Chicago Tribune have done every-thing the.v could to minimize the importance and braverv of the six Rus-sian fliers vvho made the transpolar flights from Moscow to the vvestern coast of America. They pditorialized that th»> value of the flights vvere overshadowpd by the redness of their 1 creed anolar flight to Moscovv. I vvonder ht>w h cM like that? Ali kidding asidc, it is eriminal vvhat these loudspeak-ers tlt>n't get avvay vvith. VVorse yet, their circulation is grovving vvhile a true labor paper ean't exist a year. VVe peoplp vvili never learn, it seems. * Dur ing the vveek I drovp some peti-ple to Dttvvners Grove, 111. to have them vievv somp proporty ovvned by our Build ing antl Loan Association. On the return trip vve stopped at j the home of John Olip in Clarendon Hill.«, IU., to look ovpr thp finp gar-tb n. ()lip's garden antl lavvn is a trtat for sore eyes antl for people vvho must continuously gaze at ash-cans and broken dovvn shackes and alleys cluttered up with refuse. It ' most of the 10% are on his payroll in ont' shape or another. — Another story tells us of the fuss being made in Polantl about the remains of Gen. Pilsudski antl vvhether it should lie in the cathedral or not. The vvhole of Polantl is upset about it though it |doesn't matter a tinkers dam vvhere Pilsudski's bo d.v is buried. But pett.v IKiliticians vvant to make t>i^r issues out o f littlp things so they excite the population of a vvhole nation. — Japan is goinij into China to save the Ch nese from pxtinction. Althoujfh 100,000 Jap poltliprs are being trans-|x>rtptl to China to movv tlovvn the Chinese, the saving vvill be that Japan vvill grah the fertile land. * It vvill be a big day Sunday for us people. Old and young vvill gather at Stezinar'« Grovp to spend the oint of architpctural construction 1 1 :00 A. M., 1 :00 P. M. and 3:00 P. M. They vvill stop at the Slovene Labor Center at 11:1 p, 1:1 S and .'1:15. They vvill stop at Austin Boulevard and Cermak abtvut 11 :30, 1 :.*I0 and 3:30 P. M. The admission is onl.v 25 cen t s vvith courtesy t ckets. VVithout tickets it vvill be 3ftc. The usual seems mtire appealing. Shrnbs and 1 Pioneer picnic program vvill take trees abound antl ndd to the beauty of the home. Joško has n library full o f book s and, in that, is his pride. And rightly sol Young Mitzi Oven vvas pro va i led upon lo g.ve us a sam-plp of her piano playing teehnique vvhich she has inherited fher mother, Mary. Antl the young lassie gave a n,ighty good account of her« s»df. It's really ashame that we ali couldn't enjoy the comforts, pleas- placp including dancing and refresh* ments. Again, vve extend you an in-vitat ion. NOTE i More English reports and Articles on Page 5.