36 Didakta 195 POMEN GIBANJA IN VLOGA STROKOV- NIH DELAVCEV Pomen gibanja kot enega izmed po- dročij v otrokovem razvoju v pred- šolskem obdobju je naveden tudi v nacionalnem dokumentu za vrtce – Kurikulumu. Potrebi po gibanju in igri sta namreč osnovni otrokovi potrebi; gibanje telesa vpliva na ce- lostni razvoj otroka: motorični, in- telektualni, socialni in emocionalni. Gibanje torej omogoča zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe (Bahovec in drugi 1999). Pome- na aktivnosti, povezanih z gibanjem, se zelo dobro zavedamo tudi strokov- ne delavke v našem vrtcu, zato skozi vse šolsko leto skrbimo za nudenje spodbudnega gibalnega okolja. Pred- nostne naloge se v osnovi vselej nana- šajo na sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja. Z utrjevanjem le-teh lahko v nadaljevanju otrokom po- nudimo zahtevnejše gibalne naloge oz. izzive. Vemo namreč, da so prav naravne oblike gibanja tiste, ki pred- stavljajo temelj razvoja kompleksnej- ših gibalnih vzorcev. Pri načrtovanju gibalnih dejavnosti vselej upošteva- mo potrebe in interese ter zmožnosti otrok oz. njihove telesne značilnosti. Le na ta način lahko otrokom ponu- dimo igro, ki jo doživljajo kot nekaj prijetnega, obenem pa razvijajo do- mišljijo, ustvarjalnost in iznajdljivost. Igra in vadba, ki sta otroku prilago- jeni in v katerih doživlja veselje in ugodje, gradita otrokovo samozavest in samozaupanje. Tako z gibalnimi igrami otroci spoznavajo dele telesa, urijo orientacijo v prostoru ter na- vezujejo stike z vrstniki. Preko igre se seznanjajo tudi s plesno ritmiko, krepijo mišice in se zavedajo svoje te- lesne koordinacije. Čut za ritem usva- jajo z glasbeno-didaktičnimi igrami, pri katerih usklajujejo glasbeni ritem z ritmom gibanja. Plesno znanje naši otroci pridobivajo v enostavnih kore- ografijah, rajalnih in gibalnih igrah – basnih ter spontanem plesu ob glasbi z in brez re- kvizitov. Elementar- ne igre pa otrokom ponudijo priložnost za spoznavanje smisla in pomena upoštevanja pravil igre ter na ta na- čin krepijo socialne stike med vrstniki. Pomemben cilj gibalnih dejavnosti v našem vzgojno-izobraževalnem za- vodu je namreč tudi spoznavanje po- mena sodelovanja v igralni skupini in medsebojne pomoči ter upoštevanja »športnega obnašanja«. Ena izmed nalog naših strokovnih delavk pa je tudi seznanjanje otrok z ustreznimi oblačili in obutvijo ter varnostnimi ukrepi, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih aktivnosti. Vzgojiteljice vselej skupaj z otroki pripravimo in po končani igri pospravimo športno orodje in ostale pripomočke, ob tem pa otroke seznanjamo še s pravilnim poimenovanjem le-teh. Zavedanje naših strokovnih delavk, da je moč pohvale pri otrocih zelo velika, še posebej takrat, ko jim ne gre povsem po pričakovanjih in načrtih, je ključ do zadovoljnih, ponosnih otrok. Ve- likokrat namreč izrečena pohvala pomeni nov začetek, nov poskus re- ševanja gibalnih problemov. In če uspe, je super, če ne, prav tako; vse- kakor je vredno poskusiti in vztrajati. To je po mojem mnenju sporočilo, ki bi ga morala vsaka izmed nas, vzgo- jiteljic, podajati otrokom, ne glede za katero področje dejavnosti gre. V skrbi za zdravje in nemoten razvoj naših malčkov se pri nas vsako leto odvija projekt, ki smo ga poimeno- vali Z gibanjem do zdravja. Otroci, sta- ri 2– 6 let, pa so v okviru omenjenega projekta vključeni tudi v gibalno-špor- tni program Mali sonček, ki pome- ni dodatno motivacijo ter osvežitev vzgojno-izobraževalnega procesa. Ponuja namreč pestre vsebine in je sestavljen iz štirih stopenj z ustrezni- mi nalogami glede na starost otrok. Za vsako opravljeno nalogo prej- mejo otroci sončka ustrezne barve; najmlajši modrega, malce starejši zelenega oz. oranžnega in najstarejši rumenega. VPLIV GIBANJA NA ZDRAVJE IN SPA- NJE OTROK Spanje opredeljujemo kot pomem- ben fiziološki proces, ki zajema tako odraslega kot tudi malčka. Pomanj- kanje spanja odločilno vpliva na spoznavne funkcije (pozornost, kon- centracijo, spomin) ter čustveno in telesno zdravje (Vir 1). In da pri otro- cih ne bi prihajalo do pomanjkanja (kvalitetnega) spanja, lahko s svojim ravnanjem pripomoremo tudi mi, strokovni delavci v vrtcih. Znano je namreč, da otroci, ki se veliko giblje- GIBANJE KOT ENO IZMED PODROČIJ DEJAVNOSTI V VRTCU Martina Kostanjšek, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtec Ringaraja pri OŠ Artiče V kolikšni meri se bodo naši otroci gibali in predvsem uživali v gibalnih dejavnostih, je odvisno predvsem od nas, odraslih: doma od staršev in v vzgojno-izobraževalnih zavodih od vzgojiteljev. Ustvarjanje oz. nudenje spodbudnega gibalnega okolja, prepojenega z veliko mero zaupanja, je tisto, kar dela igro in učenje odra- slega z otroki tako zelo posebno. In le v takšnem vzdušju, kjer je tudi za napake in neuspele poskuse dovolj prostora, ima otrok možnost razvijati svojo ustvarjalnost. V skrbi za zdravje in nemoten razvoj naših malčkov se pri nas vsako leto odvija projekt, ki smo ga poimenovali Z gibanjem do zdravja. Didakta 195 37 jo, predvsem na svežem zraku, spijo bolje. Poskrbeti moramo torej za to, da v načrtovane dnevne dejavnosti vnašamo čim več tistih, ki temeljijo na gibanju. Kajti, bolj ko bo otrok gi- balno aktiven, bolj bo utrujen in po- sledično bo njegov spanec mirnejši in kvalitetnejši. Potrudimo se torej, vzgojiteljice in starši, in vzbudimo zanimanje za gibanje v slehernem otroku! Otroci nam bodo hvaležni, kajti z malo naše spodbude in pred- vsem s svojim zgledom bomo poskr- beli za to, da bodo zvečer prav sladko zaspali. Z gibanjem bomo, odrasli in otroci, znatno izboljšali kakovost svo- jega življenja, okrepili imunski sis- tem in poživili telo. PRIMERI IZ PRAKSE VADBENE URE Ena izmed osnovnih organizacijskih oblik športne vzgoje v našem vrtcu so vadbene ure. Le-te so vselej skrbno načrtovane, upoštevajoč potrebe, in- terese in zmožnosti otrok, in potekajo v zgornji dvorani šole oz. na prostem. Potekajo po urniku, kajti dvorano si delimo s šolarji. Tako na začetku šol- skega leta izdelamo načrt, ki temelji na dogovoru glede mesečne uporabe organizacijskih metod in oblik dela. Na ta način poskrbimo, da je le-teh zajetih oz. zastopanih čim več različ- nih. Tedenski čas izvajanja za posa- mezno skupino otrok je po navadi določen vnaprej, včasih pa se nam zaradi določenih spremenjenih oko- liščin ponudi še dodatna priložnost za izvedbo te oblike športne vzgoje, zgodi pa se tudi, da je kakšna kdaj tudi odpovedana. V tem primeru jo skušamo čim prej nadoknaditi oz. najti alternativno rešitev, ki zadovolji tedenske potrebe otrok po gibanju. V poštev pridejo predvsem igrala na našem igrišču ali pa sprehod v oko- lici vrtca; še posebej pa smo ponosni na Banovo hosto, kjer je zagotovo že vsak izmed nas napisal svojo gozdno zgodbico … Tako se v okviru vadbe- nih ur naši otroci preizkušajo še v poligonih, vadbah po postajah, pan- tomimi, elementarnih igrah (skri- vanja, lovljenja, skupinskih tekov), gibanjih z različnimi žogami, ustvar- jalnem gibanju ob plesni spremljavi, gimnastičnih vajah, gibalnih igrah s pravili, vožnji z različnimi otroškimi vozili, igri s padalom … OSTALE OBLIKE GIBALNIH DEJAVNOSTI Organizacijske oblike gibalnih aktiv- nosti so pri nas poleg vadbene ure še: – jutranje razgibavanje, – minutka za zdravje, – izlet, – športno dopoldne, – športno popoldne, – tečaj plavanja, – sprehod. Jutranje razgibavanje uresničujemo v jutranjem krogu. Lahko poteka v okviru določene zgodbe ali pesmice oz. instrumentalne glasbe, velikokrat pa gibalne vzorce narekujejo tudi otroci sami. Predvsem takrat, ko se odločimo za spontan ples ob glasbi, pride otrokova ustvarjalnost še po- sebej do izraza. Minutko za zdravje si privoščimo kar tako, med dejav- nostmi, ko opazimo, da postajamo utrujeni, zaspani oz. nam zmanjka volje za delo. Naši izleti se nanašajo predvsem na zaključna druženja z družinami ob koncu šolskega leta. Skupaj izberemo kraj in znamenito- sti, ki si jih bomo ogledali. V okviru športnega dopoldneva smo v tem šolskem letu že izvedli tradicionalni »Tek za zdravje«, v mesecu aprilu nas čaka še čistilna akcija v okolici vrtca ter majski kolesarski poligon. Špor- tno popoldne letos pozno pomladi načrtujemo na našem igrišču, kjer bodo imeli glavno besedo naši atiji in seveda njihovi otroci. Otroci, tisti najstarejši, pa imajo vsako leto glav- no besedo na plavalnem tečaju v Ča- teških toplicah. Sprehodi so že od nekdaj naša stal- nica, saj se naš vrtec nahaja na vasi; obkrožajo nas polja in travniki ter gozd, ki kar kliče po »druženju«. In ker vselej sledimo markacijam, se vedno srečno vrnemo nazaj v vrtec. In tako nas bo sadjarska pot, kot se imenuje dolga ozka gozdna stezica, ki vodi po Banovi hosti, gostila tudi v mesecu decembru, ko se bomo na pot podali skupaj s svojimi družina- mi. Napisali bomo še eno zgodbo, pravzaprav zimsko pravljico s sneža- kom Srečkom. Tokrat nam bodo pot namesto markacij kazale lučke, ki jih bomo prinesli s seboj, in morda luna, če bo le izvedela za naš načrt. Hodi- li bomo namreč v temi, pravzaprav teme sploh ne bo, ko pa se bo okoli nas bleščalo toliko svetlih iskric … RINGARAJČKOV TEK ZA ZDRAVJE Letos smo že drugič na travniku v bližini vrtca izvedli mini kros, ki smo ga poimenovali kar Ringarajčkov tek za zdravje. Spremljala nas je namreč maskota teka, srček. In zakaj prav srček? Vemo namreč, kako zelo po- membno je gibanje za pravilno delo- vanje našega srca, zato menimo, da smo izbrali ustrezno maskoto. Le-ta nas je najprej pošteno ogrela z raz- gibavanjem posameznih delov tele- sa, nato pa smo se pogumno podali na pot. Tek so pričeli naši najmlajši udeleženci, stari 2–3 leta, sledili so malce starejši, za njimi pa se je pri- ključila še najstarejša skupina otrok. Bili smo pravi mali tekači; nekaterim je uspelo preteči kar dva kroga, dru- gim malce manj, spet tretji so raje hodili … A to sploh ni bilo pomemb- no; vsi skupaj in vsak zase je postal zmagovalec! In ker se po telesni aktivnosti vselej prileže tudi kaj za pod zob, smo se po končanem teku okrepčali s sadno-žitnimi ploščicami in vodo. Veselimo se že novega Rin- garajčkovega teka, ki nas čaka priho- dnjo jesen; odločili smo se namreč, da bo postal naš tradicionalni tek! IGRA V BANOVI HOSTI Vzgojiteljice v našem vrtcu rade rečemo, da imamo pravzaprav pri- vilegij, da lahko svoje gibalne spo- sobnosti razvijamo in utrjujemo tudi v gozdu, v naši Banovi hosti. In za to ne potrebujemo ničesar posebnega; le preprosta oblačila in udobno obu- tev in že smo nared za nove izzive, povezane z rekreacijo. Kaj je lepšega od hoje po hlodih in drevesnih kore- ninah, plezanja po drevesih, obmeta- vanja s suhim listjem, preskakovanja vej in plazenja pod grmi?! Kaj pa skrivanje in vijuganje med drevesi? Domišljiji v gozdu res ni konca in ne 38 Didakta 195 kraja, zato je ta del vasice za nas tako zelo poseben in ča- roben. In kaj storiti, ko smo potrti, utru- jeni in se nam nič ne ljubi? Menim, da vsak izmed na- ših Ringarajčkov zagotovo že pozna odgovor; takrat namreč še posebej radi odkorakamo med drevesa, po novo energijo za telo in duha, kot radi pravimo. Spontana raziskovalna igra na svežem zraku ob poslušanju ptičjega petja in šelestenja listja po tleh je resnično nekaj neprecenljive- ga, tako za otroke kakor tudi za nas, odrasle. Otroci in vzgojiteljice smo vselej po- zorni na to, da v gozdu nismo pre- glasni in prepričani smo, da so nam živali zelo hvaležne. A ker se jim kljub temu vselej uspe uspešno skriti še pred našim vstopom v gozd, si jih tu in tam pričaramo kar sami; miške, lisice, zajčke in veverice. Saj menda razumete, da je gibalno uprizarjanje živali ena naših najljubših gibalnih dejavnosti, kajne?! In če vse to lah- ko počneš še v gozdu, je to še toliko lepše! Nikakor ne smem pozabiti niti na socialno-gibalno igro Gnilo jajce, ki je na travniku pred gozdom še to- liko zanimivejša; to je tista stara igra, pri kateri se otroci posedejo v krog, nekdo pa nosi gnilo jajce; le-to je po navadi kos pomečkanega papirja ali serviete, mi pa raje uporabimo kar smrekov storž. In kako imenitno ga je šele med hitro hojo ali tekom pod- takniti nekomu za hrbet! In tako je gozd naš drugi dom v vseh letnih časih; jeseni, ko nam pri- čara pisano paleto rdeče-rjavih odten- kov barv, pa pozi- mi, ko pod nogami pokajo zmrznjene drevesne vejice, in spomladi ter poleti, ko nam dreve- sa postrežejo z novimi preoblekami. Skratka, naš gozd kar kliče po giba- nju! Le kdo bi se mu lahko uprl?! ZAKLJUČEK Naše poslanstvo, poslanstvo strokov- nih delavcev v vrtcih, je izjemnega pomena; s svojim ravnanjem imamo moč odločati o tem, v kateri smeri se bo razvijal posamezni otrok. Z dobrim opazovanjem in posledično poznavanjem otrok, s svojo pozitivno naravnanostjo, življenjsko energijo in predvsem z vrednotami, ki jih ži- vimo, smo poleg staršev eden izmed zelo pomembnih oz. lahko bi rekli kar odločilnih smerokazov v otro- kovem življenju. Ne potrebujemo veliko besed, kajti naša moč je v de- janjih. Vzgajamo namreč z zgledom in stavek Ne delaj tega, kar vidiš delati mene, delaj to, kar ti govorim je ničen. Metoda demonstra- cije je torej tista, ki jo v okviru vseh dnevnih dejavnosti v vrtcu dolgujemo našim otrokom. Le na ta način bo otrok dobil jasno predstavo o nečem, kar se od njega v določenem trenutku pričakuje. Iz svojih izkušenj lahko povem, da je še kako pomemben nazoren prikaz gibalnih vzorcev ravno pri vadbe- ni uri; s tem otroka spodbudimo in predvsem opogumimo, če je do roko- vanja z določenimi športnimi orodji morda še malce nezaupljiv. Dodatne ponovitve prikazov pa po navadi pri- peljejo otroka do tega, da poskusi … Prvič, drugič, tretjič … ni pomemb- no, kolikokrat; pomembno je le, da ne odneha, da se trudi in da mu postane preizkušanje svojega telesa zanimivo (Bahovec in drugi 1999) in predvsem, da ob tem začuti ponos, zadovoljstvo in veselje. Vodimo malčke, jih opogumljajmo in pohvalimo! Tega si otroci res želijo! Mi, starši in vzgojitelji v vrtcih, pa si želimo zdravih, nasmejanih otrok, ki uživajo v gibanju. In če jim bomo še zaupali, bodo pri reševanju gibalnih problemov gotovo pravi mali ustvar- jalci. Pridružimo se jim in se igrajmo z njimi! Pa saj je tudi gibanje le ena sama velika igra, kajne?! Literatura Bahovec, Eva, in drugi (1999) Kuriku- lum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Vir 1: 10 zapovedi zdravega spanja pri otrocih – Zaspan. si. Dostopno na http://www.zaspan. si/o-spanju/10-zapovedi-zdravega- -spanja-pri-otrocih/. Domišljiji v gozdu res ni konca in ne kraja, zato je ta del vasice za nas tako zelo poseben in čaroben. Vzgajamo namreč z zgledom in stavek Ne delaj tega, kar vidiš delati mene, delaj to, kar ti govorim je ničen.