Celje - skladišče D-Per 65/1986 5000013540,4 COBISS o 1 GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA, TITOVO VELENJE LETO XX PETEK, 1. AVGUST 1986 ŠTEVILKA 4 Namesto uvodnika Nagrajevanje dobrih idej in koristnih predlogov v francoski tovarni avtomobilov PEUGEOT Naši govorniki v prizadevanjih za ekonomsko stabilizacijo neprestano govorijo o večji ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti. Pametni ljudje vedo, da so potrebna za spremembe v praksi stvarna, konkretna navodila kakor tudi stalna aktivnost pristojnih pri uresničevanju sprememb. Stroške je možno zmanjševati tudi z dodelanim sistemom dajanja, obravnavanja in realizacije koristnih predlogov in drugih rezultatov ustvarjalnega dela. Učinki ustvarjalnega dela pa so različni, saj ustvarjalnost zajema zelo široko področje - od predlogov za izboljšanje delovnih razmer do predlogov za nove izdelke. Del tega sistema je posebna služba, ki mora zajeti v svojem delu vse funkcije in vse zaposlene, saj je možno tudi pri najenostavnejših delih izboljšati delo in zmanjšati stroške. Poleg tega je učinkovitost take službe odvisna od kvalitete njene organizacije, nepretrganosti delovanja in strokovnega izpopolnjevanja njenih članov. V nadaljnjem delu tega prispevka so opisane osnovne značilnosti zmanjševanja stroškov z dajanjem koristnih predlogov v tovarni Peugeot. Zmanjševanje stroškov ni naloga in skrb samo strokovnih služb, temveč vseh zaposlenih, Vsak delavec mora biti motiviran za razmišljanje o svojem delu. Od leta 1951 imajo v tovarni Peugeot sistem, ki delavcem omogoča in jih stimulira: - da predlagajo ukrepe za izboljšanje svojega dela, - da spodbujajo odnose med izvrševalci nalog in planerji, - da si zagotovijo udeležbo v ustvarjenih prihrankih. Naprej na strani 2! NADALJNJA VSEBINA (STRAN 3) Ekskurzija racionalizatorjev in organizatorjev inovacijske dejavnosti iz našega kombinata na razstavo RAST YU ’86 na Reki ter na Krk• (STRAN 4) Referendum in udarniška delovna akcija delavcev ESO 27. junija• (STRANI 5-6) Vsebina zadnjih treh številk Energetika, glasila delavcev TE Šoštanj - V spomin • (STRAN 7) Iz REK RLV - Zahvala - Nove letne obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge - Domislice • (STRANI 8-15) Tudi letos smo s celo vrsto prireditev proslavili 3. julij, praznik našega kombinata - dan rudarjev • (STRAN 16) Odšli so v pokoj • (STRANI 17-20) Popravek - Šport in rekreacija - Nadaljevanje potopisa Petra Rezmana "Eno mesto - dva obraza" iz Rudarja 3/86 - Portret -Nagrajeni reševalci objavljene križanke v Rudarju 3/86 - Obvestilo blagajne vzajemne pomoči našega kombinata - Iz programa prireditev pri kulturnem centru IVAN NAPOTNIK Ti cilji omogočajo osebni in družbeni napredek, obenem pa izboljšujejo medsebojne odnose in klimo, razpoloženje delavcev v podjetju. Kaj je na splošno predlog za izboljšanje? To so vsi predlogi, ki so sprejeti, in s svojo vsebino omogočajo: - tehnična in administrativna izboljšanja, - večjo varnost pri delu, - boljšo kvaliteto izdelkov, - prihranek energije. Za sprejeti predlog predlagatelj v tovarni Peugeot takoj dobi nagrado za idejo (kot prvo nagrado) v znesku 100 frankov. Če je možno izračunati prihranek od sprejetega predloga, dobi nadalje 30 % prihranka v prvih treh mesecih (7,5 % letnega prihranka) , najmanj pa 220 frankov. Največja izplačana premija je zna šala 84 000 frankov. V določenih časovnih presledkih v tovarni Peugeot organizirajo akcije za pridobivanje novih dajalcev koristnih predlogov. Izjemno kreativnim, ustvarjalnim delavcem izplačajo dodatne nagrade, posebne nagrade, jim organizirajo skupinska potovanja, za najboljše predlagatelje inovacij pa tudi sprejeme pri direkciji. Vsak mesec direktor izplačuje inovatorjem nagrade in jim razdeli pismena priznanja za njihovo ustvarjalno delo in pomoč podjetju. V obdobju od 1975 do 1979 so v tovarni na leto na vsakih 1000 zaposlenih dosegli 400 koristnih predlogov, v letu 1979 celo 500. Povprečna individualna nagrada ja znašala 600 frankov, ko lektivna nagrada pa 2,5 do 3 % povprečnega letnega osebnega dohodka. V letu 1980 so v tovarni Peugeot planirali in dosegli na 1000 za poslenih kar 1000 koristnih predlogov (lani v našem kombinatu pa - pri 7800 zaposlenih delavcih - le med 6 in 7 predlogov na 1000 zaposlenih delavcev). Od obravnavanih predlogov so jih realizirali 50 %. Vse realizirane prihranke pri Peugeotu razdelijo kot kolektivne nagrade delavcem in uslužbencem (vodilni so izvzeti). Med te prihranke so vključeni: - prihranki na osnovi predlogov, ki so jih dali delavci, - prihranki, ki so jih realizirali uslužbenci z individualnimi predlogi za izboljšanje nečesa, rezultati priprave dela, rezultati analize vrednosti in delovni rezultati razvojne službe. V tovarni Peugeot vsak oddelek v proizvodnji razpolaga s svojimi trimesečnimi prihranki in jih polletno (februarja in avgu- sta) razdeli vsem delavcem v zneskih, ki so sorazmerni plačam. Vsi zaposleni so motivirani za dajanje koristnih predlogov: - z velikostjo nagrade, - s hitrostjo izplačila, - z velikostjo prihrankov. Činitelji motivacije delavcev za dajanje koristnih predlogov pri Peugeotu so tudi: - zadovoljstvo delavcev, ker se obravnavajo vsi njihovi predlogi za izboljšanje nečesa - tudi tisti, pri katerih ni razviden nikakršen prihranek, - možnost, da si delavec sam izboljša svoje lastne delovne raz mere, na primer z vidika varnosti pri delu, higiene, olajšanja dela, samostojnosti pri delu, delovne atmosfere, - možnost strokovnega izpopolnjevanja delavca na osnovi danih koristnih predlogov, - javno priznanje, ki ga izreče direktor za inovacijsko dejavnost, - posebne nagrade zaslužnim predlagateljem inovacij, - zadovoljstvo delavcev, ker so deležni posebne pozornosti zaradi inovacijskih dosežkov, na primer z organizacijo skupinskih izletov, sprejemi pri direktorjih, dodatnimi dnevi letnega dopusta itd. Sploh mora biti v vsakem podjetju, ki želi trajno zmanjševati stroške, motivacija za sodelovanje, skupinsko delo in ustvarjalnost delavcev čimbolj spodbudna; taka, da se vsak delavec identificira , istoveti s cilji in nalogami podjetja. V tovarni Peugeot so prepričani, da so njihovi zastavljeni cilji realni, in bodo zato z delom, kakor so si ga zastavili, nadaljevali. Kako nasploh stimulirati ustvarjalnost, kreativnost? - Ustvariti je treba klimo, ki olajšuje nastanek in realizacijo nove ideje. - Kreativnim delavcem je treba dati možnost, da testirajo, preizkušajo svoje ideje. - Tisti, ki obravnavajo inovacijske predloge, morajo imeti posluh za nove ideje. - Ne sme se varčevati pri nagrajevanju kreativnega dela. - Aktivno je treba podpirati ustvarjalno dejavnost. - Spodbujati je treba komunikacije. - Ideje je treba pošteno vrednotiti. In še to je pri tem zelo važno! Celotno tehniko razvijanja kreativnosti je treba vedno znova razlagati delavcem in vodilnim. Slednji pa morajo gledati na RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata: a) delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Peter Rezman (RLV - J.mehanizacija) - namestnik Ivan Krejan (RLV - J.mehanizacija), Jože Kotnik (RLV - J.Pesje) - namestnik Polde Rober (RLV - J.Škale), TE Šoštanj - Zinka Moškon (namestnik Stane Lipnik), ESO - Alojz Iršič (namestnica Nada Fedran), SIPAK - Tatjana Knez (namestnik Roman Rebernik), EFE - Anton Pocajt (namestnica Milena Zaleznik), APS - Franc Krajnc (namestnik Rudi Janič), Tiskarna - Marija Boruta (namestnik Silvo Pe-šak), Družbeni standard - Jože Mirtič (namestnica Dragica Pohar), Zavarovanje - Franc Špegel (namestnik Anton Krajnc), DSSS SOZD REK - Peter Klemenčič (namestnica Tanja Goljar); b) delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (KPO SOZD REK - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD REK - glavni in tehnični urednik), Diana Janežič (DSSS SOZDREK-novinarka reporterka), Draga Lipuš (DSSS SOZD REK - novinarka lektorica), Eva Biškop (DSSS SOZD REK - tajnica in stavka glasila), Irena Seme-Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) ter predstavnik OK SZDL Velenje Ljubiša Savovič. Predsednik uredniškega odbora: Jože Kotnik • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Prešernova 10 (IV. nadstropje, soba 58 - telefon 855 231, interno 260) Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Štrbenkova 6, telefon 855 521, interno 301) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi • Naklada 6 500 izvodov inovacije kot na informacijo, s katero želi delavec pomagati podjetju. Za možnost predstave navedenih zneskov v frankih kaže pripisati, da je junija letos frank bil vreden okoli 60 dinarjev. Po objavljenih informacijah v "Ekonomiki" pripravil T.Ž. izfiSO Silili! Ekskurzija racionalizatorjev in organizatorjev inovacijske dejavnosti iz našega kombinata na razstavo inovacij RAST YU ’86 na Reki ter na Krk (Na gornji sliki: udeleženci ekskurzije na letališču na otoku Krku) Kar številna skupina, za poln avtobus, r acionalizator jev in organizatorjev inovacijske dejavnosti iz našega kombinata se jev začetku junija odpravila na enodnevni strokovni izlet proti K var nerju , ki je imel na programu ogled letošnje, po vrsti že 14. jugoslovanske razstave izumov in tehničnih izboljšav RAST YU na Reki, poleg tega pa še letališča na otoku Krku in še prej veličastnega "Titovega mostu", ki povezuje ta naš otok s celino. V štirinajstih letih, kolikor dolgo že vsako leto prirejamo v Ju go slavi ji razstavo RAST YU na Reki, se je ta prireditev razvila v res temeljit prikaz rezultatov inovacijskega dela delavcev ra zličnih poklicev iz vse Jugoslavije, ki je zadnja leta razširjen še z raznimi posvetovanji, obiski tujih delegacij ter kulturno-zabavnimi prireditvami. Letos je bilo na razstavi RAST YU na Reki prikazanih,prek 3 000 inovacij delavcev iz okoli 1 400 organizacij združenega dela in obrtnikov. Kot že nekaj preteklih let so na razstavi s svojimi dosežki tudi letos sodelovali še racionalizatorji iz tujine - iz Bolgarije, Italije, ZRN in NDR, in sicer z namenom, da bi prispevali h krepitvi mednarodne izmenjave informacij o inovacij skih dosežkih. Razstave RAST YU '86 na Reki so se z novejšimi inovacijskimi dosežki svojih delavcev udeležile tudi tri delovne organizacije našega kombinata - ESO, Sipak in RLV; torej naše delovne orga nizacije, ki so že tradicionalne udeleženke te vsejugoslovanske razstave inovacij. Centralna ocenjevalna komisija za prikazane inovacije na razstavi RAST YU '86 na Reki je vse razstavljene racionalizacije na ših delovnih organizacij nagradila. Skupina r acionalizator jev iz ESO je za racionalizacijo "Samohodna hidravlična sekcija" prejela diplomo in zlato plaketo, Sipak pa diplomo in srebrno plaketo za izpopolnjen prototip polavtomatskega stroja za pakiranje PA-RM-01. Posebno zanimanje so obiskovalci razstave pokazali za jamsko hidravlično avtomatsko nakladalno napravo, ki so jo zasnovali racionalizatorji RLV Franc Dolar, Primož Strniša, JožeRovaiik, Roman Kovač in Martin Bizjak, na razstavi pa je bila nagrajena z diplomo in bronasto plaketo. Razstavljene racionalizacije je letos prvič ocenjevala tudi posebna komisija zavarovalne skupnosti Croatia-Zagreb za zašči to industrijske lastnine. In ta komisija je skupino racionaliza-torjev iz RLV - v sestavi: Marjan Hace, Avgust Terglav, Jakob Faktor, Stanko Barber in Marjan Pogorelc - nagradila s simbolično denarno nagrado in bronasto plaketo za racionalizacijo "Sistem za proizvodnjo in uporabo težke mehanske pene z doda tkom bentonita za gašenje jamskih požarov in preventivno sana cijo požarno ogroženih predelov jamskih prostorov". Po skoraj dveurnem sprehodu skozi velik razstaviščni prostor in ogledu množice razstavljenih inovacij smo se udeležen ci tega izleta - zakaj med njimi sem bila tudi jaz, avtorica tega zapisa - odpeljali na kosilo, nato pa nadaljevali pot na otok Krk - čez Titov most, ki je bil pred štirimi leti zgrajen za cestno povezavo tega našega naj večjega otoka s celino. Na Krku smo si ogledali tudi letališče, ki pa je bilo v času našega obiska mrtvo, saj nanj ni priletelo ali z njega odletelo no beno letalo. Zato pa smo za pol ure natakarje in druge delavce na letališču zaposlili mi in jih tako malo spomnili, kakšen naj bi bil živžav v letališki stavbi. Domov smo se vračali po lepo urejenih, vendar skoraj praznih cestah skozi Gorski kotar in se vedro razpoloženi v večernih urah vrnili v Titovo Velenje. Diana Janežič Skupina udeležencev ekskurzije iz našega kombinata med ogledom razstavljene jamske hidravlične avtomatske nakladalne naprave na razsta vi RAST YU ’86 na Reki Referendum in udarniška delovna akcija delavcev ESO 27. junija Na referendumu so se delavci izrekli za združitev DO REK EFE s TOZD REK ESO Krovsko-ključavničarski obrati V petek dopoldne, 27. junija, so se delavci ESO na referendumu izrekli za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi delovne organizacije našega kombinata EFE s svojo delovno organizacijo - točneje: s temeljno organizacijo ESO Krovsko-ključavničarski obrati. Zakaj so se odločili za to združitev? Na to vprašanje sta za objavo v našem glasilu odgovorila takole predsednik konference osnovnih organizacij ZS v ESO Boris Rezman in vodja tehničnega sektorja delovne skupnosti skupnih služb ESO Peter Krepi: "O predlogu, da bi se DO EFE združila z našo delovno organizacijo, nismo dolgo razmišljali. Postopka za to smo se lotili brez odlašanja.Kajti to je bila najboljša možnost, da si v doglednem času - oziroma z dogovorjenim prenehanjem dejavnosti DO EFE - pridobimo nekaj prostora za nadaljnji razvoj dejavnosti naše delovne organizacije... Posebno krovsko-ključavničarske dejavnosti, v katero bo vključena tudi večina delavcev iz DO EFE, ki bodo s to združitvijo postali naši delavci! Vendar pa bo pridobljen prostor s to združitvijo pomenil za nas le krat koročno rešitev prostorske stiske, ki nas tare, saj bomo za razvoj naših dejavnosti kmalu potrebovali še več prostora. In poleg tega je ta pridobitev povezana še s precejšnjim izzivom cele naše delovne organizacije, saj bomo morali s povečanim številom* delavcev - iz EFE nam reč pride k nam na osnovi danes sprejetega sporazuma okrog 28 delav cev - dosegati enak realni povprečni dohodek na delavca, kot smo ga dosegali doslej." Rezultat izvedene udarniške delovne akcije je bil: vgraditev kar 27 ton opreme! Delovna organizacija REK ESO je širom po naši domovini znana kot prva in še sedaj največja domača proizvajalka sodobnega jamskega hidravličnega podporja in druge opreme za rudnike. Tako doma kot v tujini se je uveljavila tudi s svojim programom za izdelavo in montažo celih sistemov industrijskih transportnih naprav. S to svojo dejavnostjo se je izkazala pri zadnji fazi izgradnje TE Šoštanj, graditvi toplarne v Kulkvvitzu v NDR, terminalov za sipke in razsute tovore v koprskem pristanišču, klasirnice premoga v Šikuljah in še ve liko drugih podobnih objektov po Jugoslaviji. Leta 1984 je delovna organizacija ESO prevzela velik delež del tudi pri izgradnji drobil niče in klasirnice za premog v Pesju, ki spadata med najpomembnejše nadomestne objekte našega rudnika "Preloge" in naj bi začeli redno obratovati že letos konec leta. V sodelovanju z rudarskim inštitutom v Ljubljani so v ESO izdelali tudi tehnološki idejni projekt za izgradnjo teh dveh objektov, prevzeli izdelavo oziroma dobavo vse transportne opreme zanju in tehnične dokumentacije za tehnološki del te opreme pa konstruiranje dodatne opreme za ta dva objekta po re viziji projekta zanju in še ureditev računalniškega vodenja in nadzora obratovanja teh dveh objektov v klasični relejni in mikroračunalniški tehniki prek barvnega grafičnega terminala. Izgradnja teh dveh objektov v Pesju je sedaj sploh največja investicija RLV, saj znaša njena celotna predračunska vrednost po zadnjem,petem aneksu investicijskega programa za izgradnjo nadomestni! objektov RLV "Preloge" okrog 5 milijard dinarjev in od tega vrednost del, ki jih je prevzela delovna organizacija ESO, več kot 1,5 milijarde dinarjev... Zaradi tega pa je razumljivo, da si delavci ESO po vseh svojih močeh in sposobnostih prizadevajo, da bi svoj delež del pri izgradnji teh dveh objektov opravili čim boljše in hitro... V petek popoldne, 27. junija, - torej potem, ko je bil za njimi že uspešen referendum o združitvi delovne organizacije EFE z njihovo delovno organizacijo -, so v ta namen izvedli tudi udarniško delovno akcijo. In na tej ji je dobra stotina udarnikov iz ESO v treh urah za ureditev transportnih trakov v novi klasirnici in drobilnici za premog v Pesju vgradila kar 27 ton opreme > & tem pa monterjem ESO, ki redno sodelujejo pri Boris Rezman in Peter Krepi med pogovorom za naše glasilo o pomenu referenduma delavcev ESO 27. junija Na udarniški delovni akciji 27. junija - na njej so, kot vidimo na zgor nji sliki, sodelovale tudi delavke - so delavci ESO... vgradili kar 27 ton opreme... In to večinoma znotraj dveh cevnih mostov (enega vidimo na zgornji sliki), ki sta v času akcije zaradi sončne pripeke segrela notranjost, da je vsem znoj dobesedno curkoma lil po telesu! izgradnji teh objektov, postorila kar za cel teden dni dela. Pripravila Draga Lipuš Energetik - glasilo delavcev TE Šoštanj NA KRATKO O VSEBINI NJEGOVIH ZADNJIH ŠTEVILK Energetik 5/86 Sistem pred razsulom? - avtor Viktor Robnik (Termoelektrarne Šoštanj so letos prvo četrtino leta končale z 2,077 milijarde dinarjev izgube; skupaj z neoblikovanimi skladi in prispevki, ki jih temeljne organizad je TE Šoštanj zaradi izgube niso plačale, pa je izpad njihovega celotne ga prihodka bil še večji - 2,5 milijarde dinarjev. Takšna, rekordna iz guba je resno ogrozila samoupravljanje in vodenje zdrave poslovne po litike v TE Šoštanj. Sicer pa smo o kritično slabem gospodarskem položaju tako TE Šoštanj kakor tudi RLV nekajkrat pisali tudi v Informatorju! ) Kako smo poslovali v prvih treh mesecih! (V TE Šoštanj so januarja, februarja in marca letos proizvedli 919,9 GWh električne energije ali za 3,1 odstotka manj, kot so načrtovali - to pa zaradi ugodnih razmer za proizvodnjo cenejše električne energije, v hidroelektrarnah. Proizvedli pa so tudi 154,6 GWh toplotne energije za toplovodno omrežje v Šaleški dolini, kar je bilo tudi manj, kot so predvideli - za 10,1 odstotka. Za vso proizvodnjo v tem obdobju so porabili 1 276 198 ton premoga, na deponiji pa jim ga je konec marca ostalo 443 382 ton.) Gibanje kadrov od 19. februarja do 30. aprila 1986 - avtorica L T. (30. aprila letos je bilo v TE Šoštanj zaposlenih 721 delavcev.) Kaj določa statut Društva energetikov Šoštanj? - avtor Anton Kugonič (Društvo energetikov Šoštanj je na svoji zadnji, 15. redni letni skupščini sprejelo tudi svoj novi statut.) Prva polovica remonta opravljena uspešno - avtor Marjan Potočnik (Prva dva proizvodna bloka TE Šoštanj sta po prenehanju rednega obratovanja zaradi remonta bila sinhronizirana z električnim omrežjem v predvidenem roku - do 30. aprila.) Zaživel delegatski sistem (Nanovo izvoljeni delavci v TE Šoštanj v de legacije občinskega skupščinskega samoupravnega sistema so se resno lotili izpolnjevanja delegatskih obveznosti.) Izvoljen nov predsednik delavskega sveta TE Šoštanj (Nov predsednik delavskega sveta TE Šoštanj je Božidar Repnik, zaposlen v TOZD TEŠIL) Ekologija (V Šoštanjskih termoelektrarnah v eni uri normalnega obratovanja njenih proizvodnih blokov nastane tudi okrog 244 kubičnih metrov odplak.) Varstvo pri delu (Letos v prvih treh mesecih se je v TE Šoštanj pri de lu poškodovalo sedem delavcev.) Kultura - avtor Anton Čebul-Zvone (Prvi del daljšega prispevka o zgodovini Šoštanja in okolice! V njem piše tudi, da je po izkopaninah v Ša leški dolini mogoče sklepati o naseljenosti ozemlja današnjega Šoštanja in okolice že v času Rimljanov.) Tokrat plačilo za delo uspeh, dober sprejem pri poslušalcih in ne denar - avtor Stane Vrčkovnik (Šoštanjski mešani pevski zbor Svoboda veliko in uspešno nastopa doma in v gosteh...) Pred prazniki (V TE Šoštanj so mladinci pripravili proslavo 27. aprila in 1. maja.) Delavci sprašujejo, mi odgovarjamo (V tem delu številke teče beseda o tem, kdo je odgovoren za povračilo škode, ki jo ima delavec zaradi prometne nezgode na delovni poti z zasebnim vozilom, in kdo za povra čilo škode, ki jo ima delavec zaradi prometne nezgode na delovni poti z družbenim vozilom, poleg tega pa še o obveznostih za opravljanje dežurstev v TE Šoštanj.) Inovacijska dejavnost v TE Šoštanj v prvih štirih mesecih letos - avtor Jože Počivalnik (V TE Šoštanj je strokovna služba, ki se ukvarja z ino vacijsko dejavnostjo, v tem obdobju dobila v obravnavo šest novih pred logov inovacij in štiri od njih tudi obravnavala , tri pa registrirala.) Šport - avtor Nino Ošlovnik (Po odbojkarskem tekmovanju, na katerem so se odbojkarji TE Šoštanj uvrstili na 2. mesto, je v okviru naših letošnjih delavskih športnih iger prišlo na vrsto tekmovanje v malem nogometu.) Informacije (To je naslov enega od stalnih delov Energetika, v tej številki pa je v njem govora o izvedeni anketi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu pred nesrečo v nuklearki v Černobilu o mnenjih anketiranih prebivalcev teh naših mest glede izgradnje nuklearnih elektrarn v Jugoslaviji, o možnosti sposojanja literature iz knjižnice TE Šoštanj, o organiziranju počitniške kolonije v Portorožu za 60 otrok delavcev TE Šoštanj, o formiranju odbora za krvodajalstvo v okviru sindikalne orcp nizacije TE Šoštanj - pa še nekaj drugih informacij je objavljenih v tem delu Energetika 5/86!) Energetik 6/86 Akcijska konferenca komunistov v TE Šoštanj (Konec maja so komunisti v TE Šoštanj ocenili razmere v svoji delovni organizaciji, zastavili vrsto ukrepov za razrešitev hudih družbenogospodarskih problemov TE Šoštanj in za novega predsednika svoje akcijske konference izvolili Draga Kostajnška, delavca TOZD TEŠ Vzdrževanje.) Se tudi vi obnašate tako racionalno? - avtorica I.T. (Delavec v fotoko-pirnici TE Šoštanj Alojz Ferder je TE Šoštanj v enem letu z racionalnim delom prihranil 3 milijone dinarjev.) Remont - avtorja Stane Lipnik in I.T. (Gre za daljši strokovni članek o letošnjih remontnih delih v TE Šoštanj - remontih proizvodnih blokov 1,2 in 3.) III. delovno srečanje kovinarjev celjskega področja (Letos je bil del ce lotnega celjskega regijskega tekmovanja kovinarjev - tekmovanje v vseh varilskih disciplinah - prvič organiziran v TE Šoštanj, in to zgled no.) Začela se je izgradnja slovenskega republiškega elektroenergetskega centra vodenja - informacija EGS (30. maja so v Ljubljani položili temeljni kamen za izgradnjo novega slovenskega republiškega elektroenergetskega centra vodenja, katerega predračunska vrednost znaša 9 milijard dinarjev, sredstva za njegovo izgradnjo pa bosta v obliki kreditov prispevali tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj in Evropska investicijska banka. Gradbena dela pri graditvi tega centra izvaja ljubljanski Gradis in naj bi bila dokončana že letos, za dobavo ra čunalniške opreme za ta center pa bo SOZD EGS razpisala mednarodni natečaj.) Prenos znanja - nova dejavnost TE Šoštanj - avtorja Boris Dejanovič in I.T. (Med svoje pomembnejše srednjeročne usmeritve so v TE Šoštanj uvrstili tudi uveljavljanje znanja in dodatno izobraževanje kadrov za elektroenergetske objekte. In v maju so v TE Šoštanj že potekala strokovna predavanja za 16 delavcev iz delovne organizacije v ustanavljanju TE Drmno, ki gradi dva nova proizvodna bloka po 350 MW v bližini TE Kostolac v SR Srbiji 1) Ekologija (Prispevek o novem sistemu naprav za čiščenje odplak v TE Šoštanj!) Inovacijska dejavnost - avtor Jože Počivalnik (Strokovna služba, ki Se v TE Šoštanj ukvarja z inovacijsko dejavnostjo, je dobila v obravnavo še en nov inovacijski predlog, poleg šestih v obdobju januar-april 1986, registrirala nadaljnja dva nova inovacijska predloga in pristojnim delavskim svetom v TE Šoštanj dala v potrditev nekaj predlogov v zvezi z nagrajevanjem prijavljenih inovacij.) Vaja Paka '86 - avtor J. V. (31. maja in 1. junija je v TE Šoštanj in No vih Prelogah potekala taktična vaja po letošnjem letnem načrtu obram bnih priprav v občini Velenje.) Civilna zaščita - avtorica I.T.(Na letošnjem velenjskem občinskem tekmovanju enot civilne zaščite, ki je potekalo 18. maja v Šentilju, je bila v konkurenci ekip civilne zaščite delovnih organizacij ekipa CZ TE Šoštanj, ki so jo sestavljale Trauda Zupanc, Anica Jurič, Majda Čujež, Danica Kavnik, Slava Medved in Anica Vranješ, najboljša in tako TE Šoštanj pri civilni zaščiti omogočila udeležbo na letošnjem re publiškem tekmovanju enot CZ. Sicer pa to ni bil ne prvi in ne največ ji dosedanji tekmovalni uspeh TE Šoštanj pri civilni zaščiti.) Stanovanjska problematika (Ta prispevek vsebuje dokončni vrstni red za dodeljevanje stanovanj prosilcem za stanovanje v TE Šoštanj.) Delavci vprašujejo, mi odgovarjamo (V tem prispevku teče beseda o postopku uveljavljanja odškodninske odgovornosti v delovnem razmer ju, ki jo določajo na splošno členi "zakona o združenem delu" 205 do 210 ter 160. in 161. člen "zakona o delovnih razmerjih", konkretno pa pravilniki o delovnih razmerjih OZD.) Kultura - avtor Anton Čebul-Zvone (Nadaljevanje prispevka o zgodovini Šoštanja in okolice - o nekdanjih Šoštanjskih tržanih in gospodi!) Upokojil se je - avtorica I. T. (Delavec TE Šoštanj Ivan Strožič, ki je bil zaposlen v komandi transporta premoga!) Razpis štipendij Titovega sklada Z nepozabnega izleta - ogleda Brionov (Slikovna reportaža s sindikalne ga izleta delavcev iz TE Šoštanj na to naše otočje!) Skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Velenje (Gre za sejo zborov skupščine občine Velenje, izvedeno 29. maja letos.) Tradicionalno srečanje mladinskih organizacij - avtor D.B.(1. junija so se na Senovem srečali mladinci iz Hmezada, Inpleta, Jutranjke, Lisce, Regeneracije v Zaboku in TE Šoštanj ter se pomerili med sabo v tekih, nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju in vlečenju vrvi.) Razpis štipendij iz združenih sredstev Uspešen prenos našega znanja (16 delavcev iz TE Drmno v SR Srbiji, ki so se prišli izobraževat v TE Šoštanj, je po končanem pettedenskem izobraževanju uspešno opravilo izpite, druga skupina delavcev iz te delovne organizacije, ki je še v ustanavljanju , pa se bo prišla izobraževat v TE Šoštanj jeseni.) Na sestanku predsednikov sindikalnih organov v TE Šoštanj so med dru gim predlagali povečanja prispevka (članarine) za blagajno vzajemne pomoči TE Šoštanj Trudimo se (Delavski sveti v TE Šoštanj so sprejeli programe ukrepov ža izboljšanje poslovanja v DO TE Šoštanj - delavski svet DO TE Šoštanj tudi rebalans gospodarskega načrta DSSS DO TE Šoštanj, poleg tega pa je imenoval še nov komite DG TE Šoštanj za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in imel na dnevnem redu še druge zadeve.) Energetik 7/86 Letošnji remont ocenjujejo... - avtorica I.T. (V tem prispevku so objavljeni odgovori na vprašanja uredništva Energetika: kako ocenjujete letošnje remonte v TE Šoštanj - vodja strojne službe Marjan Potočnik?, ali so remontna dela potekala po terminskih načrtih?, ali je potrebno, da pri remontih sodeluje toliko delavcev izven TE Šoštanj ?, kako starost naprav v TE Šoštanj vpliva na vsakoletne remontne stroške?... V ob javljenih odgovorih na ta vprašanja je med drugim rečeno, da so bila letošnja remontna dela v TE Šoštanj opravljena v potrebnem obsegu in kvaliteti, da bo proizvodni blok 3 treba v novembru zaustaviti približno še za 10 dni, da je sprememba v tehnologiji izvajanja remontnih del - pranje kotlov proizvodnih blokov - omogočila potek vseh remontnih del brez zastojev in izgubljanja delovnega časa izvajalcev remontov. K pravočasnemu dokončanju remontnih del pa da je pripomoglo tudi sodelovanje precejšnjega števila zunanjih sodelavcev, ki so bili tudi nuj no potrebni zaradi starosti in delne izrabljenosti proizvodnih enot, vključenih v remonte.) Objekt " povezava nove klasirnice v Pesju s transportom premoga v TE Šoštanj" bi moral začeti poskusno obratovati 3. julija - in zakaj ni? (Henrik Vrtačnik iz TOZD TE Šoštanj Inženiring je v objavljenem odgovoru na to vprašanje osvetlil okoliščine, zaradi katerih ta objekt ni začel poskusno obratovati v navedenem roku - kdaj bodo dela pri graditvi tega objekta končana, zakaj je bila potrebna tudi delna prestavitev deponije TE Šoštanj za premog, kaj je bilo storjenega in kaj bo še, da okolje in krajani Pesja ne bi bili prizadeti zaradi novih objektov TE Šoš tanj in RLV v svoji krajevni skupnosti... V zvezi s temi okoliščinami je v objavljenem odgovoru med drugim rečeno,da je do zamudepri začetku poskusnega obratovanja omenjenega objekta prišlo predvsem zaradi zapletov pri odkupu gospodarskega poslopja, ki je stalo na trasi tekalne proge za transportne trakove, in zato, ker so se prek postavljenega roka zavlekla dela pri izgradnji nadomestne ceste v Pes ju. Sicer pa da je razreševanje problematike izgradnje tega objekta in njene ga financiranja razdeljeno med RLV in TOZD TE Šoštanj Inženiring in da je sedanja predračunska vrednost celotne načrtovane investicije v zve zi z deponijo TE Šoštanj za premog in transportnimi povezavami 2 milijardi 192 milijonov dinarjev... Glede nujnosti te investicije pa je iz tega prispevka mogoče razbrati tole!... Zaradi prestavitve težišča od kopa vanj a premogovega sloja na južno obrobje doline je bilo treba ure diti varovalne stebre za zavarovanje številnih objektov pred pogrezanjem in rušenjem. Pogrezalo naj bi se tudi zemljišče s sedanjo deponijo za tuje premoge in del severne deponije za premog, nadomestna nova deponija pa je načrtovana ob povezovalnih transportnih trakovih in bo površinsko tudi večja od nadomeščenih deponij skih prostorov - tudi zato, ker zaradi varstva krajinskega videza ne sme presegati višine 10 metrov, kapaciteta celotne deponije pa mora še naprej zadoščati za deponiranje 600 000 ton premoga... Sploh pa je v tem prispevku soraz mer no veliko govora o izgradnji teh objektov z vidika ekološke problematike - skrbi za varstvo celotne krajine, varstvo voda, varstvo okolja pred prahom in hrupom. Iz teh razlogov bo ob stari cesti proti Šoštanju zasajeno drevje in urejeno odvodnjavanje deponije, varstvo okolja pred hrupom in prahom pa bo še izpopolnjeno, potem ko bosta nova klasirnica in drobilnica za premog v Pesju začeli poskusno obratovati^ Gibanje kadrov od 30. aprila do 30. junija letos(30. junija je bilo v TE Šoštanj zaposlenih 722 delavcev.) Pridobitev štirih stanovanj v Šaleku III (Novih - za delavce TE Šoštanj!) Sprememba zneskov dnevnic, povračil potnih strškov, kilometrin, pov račil stroškov prenočevanja in stroškov za ločeno življenje (Za čas od 1.6.1986 dalje!) Ekologija (Prispevek s tega področja govori tokrat o poskusih izločč-nja žvepla iz dimnih plinov v TE Šoštanj.) Inovacijska dejavnost - avtor Jože Počivalnik (V TE Šoštanj imajo v pripravi strokovne ocene za štiri inovacijske predloge in informacijo za interno uporabo o tem, kdaj, kako in kje lahko delavci prijavijo inovacijski predlog.) Naše korenine - avtor Anton Čebul-Zvone (Nadaljevanje pripovedi o Šoštanju in njegovih prebivalcih v preteklosti!) Novi Vinodolski v očeh naših otrok (Prispevki otrok iz počitniške kolonije v Novem Vinodolskem, organizirane za otroke delavcev TE Šoš tanj!) Oh, ta kava - avtorica I.T. (Delavka TE Šoštanj Danica Kavnik je dolga leta kuhala in raznašala kavo delavcem po pisarnah v TE Šoštanj.) Šport - avtor Nino Ošlovnik (Končali sta se letošnje občinsko prvenstvo in letošnje prvenstvo našega kombinata v malem nogometu, začela so se letošnja občinska teniška ligaška tekmovanja, v TE Šoštanj pa ' so organizirali tudi tekmovanje za prvenstvo v TE Šoštanj v ribolovu in 21. junija poslali svoje zastopnike na 30.,jubilejne poletne igre delavcev slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva.) Informacije /Ta, stalni del Energetika v tej številki vsebuje več informacij, med drugimi tudi tele: So komu še mar obletnice? (V TE Šoštanj je na letošnjem podeljevanju jubilejnih nagrad manjkalo kar dvaj set delovnih jubilantov!), Besede hvaležnosti za darovano kri (Ob 120-letnici krvodajalstva je občinski odbor RK Velenje pripravil proslavo, ki je imela na programu tudi podeljevanje priznanj za 25- in 50-krat darovano kri!), Dobro znanje, odlična uvrstitev (Na letošnjem slo venskem republiškem tekmovanju enot civilne zaščite, ki je potekalo v Zagorju ob Savi, se je ekipa TE Šoštanj v konkurenci 63 ekip OZD uvrstila na 10. mesto!), S 3. seje zborov skupščine občine Velenje (Na tej seji je bil sprejet tudi lokacijski načrt za razširitev in prestavitev deponije TE Šoštanj za premog.)/ Uredništvo V SPOMIN RLV. V sredo, 9.7. 1986, je v bolnici Topolšica umrl Karel PUNGARTNIK, kvalificirani rudar, delavec TOZD RLV Jame Skale. Pokojni Karel se je rodil 27.9. 1944 v Vitanju, v kmečki družini. Po končani osemletki se je zaposlil v vitanjskem kovinarstvu. Po prihodu iz JLA-septembra 1965- pa je prišel v RLV in ostal zvest rudarskemu poklicu vse do svoje smrti. Bil je izredno marljiv in sposoben rudar; dolga leta je bil dejaven tudi v jamski reševalni četi Karlova tragična smrt je močno odjeknila med njegovimi sodelavci in prijatelji, saj je pri delu v jami vselej kazal značaj močnega in klenega človeka... Od njega smo se poslovili v petek, 11. julija, na pokopališču v Podkra ju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Branko LEDINEK W REK RLV Delo disciplinske komisije delovne organizacije RLV v prvem polletju 1986 Letos v prvem polletju se je skupna disciplinska komisija TOZD in delovnih skupnosti DO RLV sestala devetkrat. Na obravnave pred njo je zaradi suma kršitve delovnih obveznosti bilo vabljenih 501 delavec ter 71 prič. Komisija je spoznala za odgovorne za storjeno kršitev delovnih obveznosti 339 delavcev in jim izrekla: 138 opominov, 98 javnih opominov, 20 denarnih kazni, 11 razporeditev k drugim delom in nalogam, 36 prenehanj delovnih razmerij pogojno za čas do 1 leta ter 36 prenehanj delovnih razmerij. 29 vabljenih delavcev je komisija oprostila odgovornosti za storjeno kr šitev delovnih obveznosti, za 20 delavcev je postopek obravnave ustavi la, za 112 delavcev ga je preložila, ker delavci niso prejeli vabila na obravnavo, 1 delavca pa je spoznala za odgovornega za storjeno kršitev, vendar mu v prepričanju, da bo že postopek obravnave dosegel pri njem vzgojni namen, ni izrekla ukrepa. Zoper odločitev disciplinske komisije je v tem obdobju uveljavljalo var stvo pravic pred delavskim svetom 16 delavcev, trije od njih pa so iskali še nadaljnje varstvo pravic pred sodiščem združenega dela v Celju. Postopek pred sodiščem združenega dela je pravnomočno končan za vse te tri delavce, in sicer tako, da je sodišče potrdilo odločitev disciplinske komisije oziroma delavskega sveta za prenehanje delovnega razmerja (Holc - Priprave, Karkovski - Izobraževanje, in Kragolnik-Jamska mehanizacija). Prav tako so postale pravnomočne odločbe sodišča združenega dela za delavce Maksimilijana Adama iz Zračenja, Marjana Kumra iz Jame Preloge in FrancS Kandriča iz Priprav, ki so tudi uveljavljali varstvo pravic zoper odločitev disciplinske komisije in delavskega sveta, a je sodišče tudi njihove zahteve za varstvo pravic zavrnilo in potrdilo odločitev disciplinske komisije oziroma delavskega sveta. ŠE TO! Iz preglednice v sosednjem stolpcu je razvidno, da so bile (še vedno) najbolj pogosta kršitev neopravičene odsotnosti od dela, koj za njimi pa (v tem obdobju prvič) kršitve predpisov o varstvu pri delu in med njimi spanje med delom. Milojka GJERKEŠ, pravnica, samostojna pravna referentka v splošno-pravni službi DO RLV ZAHVALA Pacienti Centra aa dializo v Slovenj Gradcu se najlepše zahvaljujemo vsem delavcem delovne organizacije Rudnik lignita Velenje v Titovem Velenju, ki so prispevali sredstva, ustvarjena s prostovoljno solidarnostno delovno akcijo, za nabavo dializnega aparata. Še enkrat najlepša hvala in ... SREČNO! Preglednica izrečenih vzgojnih ukrepov in vrst kršitev delovnih obvez nosti v TOZD in delovnih skupnostih DO RLV v prvem polletju 1986 OZD VZGOJNI UKREPI VRSTE KRŠITEV ■S c 0 6 Javni opomin Denarna kazen Prerazporeditev Pogojno prenehanje delovnega razmerja Prenehanje del.raz. SKUPNO ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV Nedisciplina Neopravičene odsotnosti od dela Neizvrševanje delovnih nalog Kršitev predp. VPD Grad. dej. 4 4 3 11 7 3 1 Izobraž. 15 11 1 5 1 33 3 23 2 5 J.gradnje 3 7 3 2 2 17 2 11 4 J. mehan. 17 9 7 1 7 3 44 9 8 5 22 Klasirnica 1 3 1 1 3 9 2 4 3 J. Pesje 8' 5 1 14 11 3 J. Preloge 30 17 3 10 9 69 1 58 1 9 Priprave 12 10 2 3 9 36 7' 25 4 J.Skale 21 16 2 1 4 2 46 5 38 3 J. transp. 15 11 2 6 1 35 9 18 8 Zun.dej. 3 2 1 2 8 6 1 1 Zračenje 13 3 1 17 5 6 2 4 Miz. dej. Kopalnica SKUPAJ 138 98 20 11 36 36 339 57' 205 18 59 Obvestilo Ljubljanske banke - Temeljne banke Velenje Nove letne obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge Od 1. julija 1986 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 42 % za vloge, vezane nad 3 mesece, 48 % za vloge, vezane nad 6 mesecev, 56 % za vloge, vezane nad 12 mesecev, 59 % za vloge, vezane nad 24 mesecev, 61 % za vloge, vezane nad 36 mesecev. Hranilne vloge, vezane nad 3 ali 6 mesecev, se obrestujejo po zmanj šani obrestni meri, ki jo banke uporabljajo za predčasen obračun in izplačilo obresti. Pri letni obrestni meri 42 odstotkov znaša zmanjšana obrestna mera 36,65 odstotka, pri letni obrestni meri 48 odstotkov pa 43,31 odstotie. Tovariški pozdrav! J. Klanfer in F. Žemva DOMISLIC E Eno bolno pišče lahko pogubi tisoče drugih, a s težkim srcem si ohra nimo čisto vest, če ga ubijemo... Nekateri so neuspešni pri delu, ampak dovolj sposobni, da ga obdrži jo! Vsi smo vedeli, da pije, pa mu tega nismo očitali, ker je tudi nam nosil pijačo... Dokler bo tako, ne bo nič bolje! Žal so nekateri razumeli "delitev po delu" kot "razdeljeno delo" in "delitev dela" kot "delitev po delu"... Počakajte, avantgarda urejuje svoje vrste! Ne hodi,Vašek,za gospodo na led, če ti spodrsne, boš plačeval participacijo za zdravljenje... Marjan Lipičnik, RLV - Zunanja dejavnost Tudi letos smo s celo vrsto prireditev proslavili 3. julij, praznik našega kombinata - dan rudarjev Razstava likovnih del osnovnošolcev iz naše občine Kakor je že prišlo v navado, je bila tudi letos prva prireditev v okviru praznovanja našega praznika 3. julija odprtje razstave likovnih del osnovnošolcev iz naše občine v obeh rudniških "preživnicah"... V "preži vnici" na Jašku Skale je bila odprta med 13. in 14. uro v četrtek, 19. junija, in v "prezivnici" na Jašku Preloge naslednji dan ob enakem času, kulturni program ob odprtju pa so skrbno pripravili in izvedli učen ci iz podružnice osnovne šole Anton Aškerc v Pesju... Na gornji sliki: osnovnošolci iz Pesja med nastopom ob odprtju razstave v "prezivnici" na Jašku Skale! /Lojze Ojsteršek/ Srečanje oktetov Ta, po vrsti druga prireditev v okviru praznovanja našega praznika 3. julija je potekala 20. junija zvečer v velenjski glasbeni šoli. Na njej so nastopili oktet Tosama iz Domžal, Koroški oktet z Raven na Koroš kem, oktet Sentjanški fantje iz Vinske gore, vokalna skupina Terca iz Celja, Ljutomerski oktet iz Ljutomera in naš Rudarski oktet... Lepo, ubrano so zveneli njihovi glasovi in pričarali poslušalcem res lep večer... Na gornji sliki: Koroški oktet z Raven na Koroškem med nastopom! /Draga Lipuš in Lojze Ojsteršek/ Odprtje razstave fotografij "Ogroženo okolje - tehnološka mora" Zadnje čase se prebivalci Šaleške doline vse bolj pogosto oziramo okrog sebe in se zgražamo in obupujemo nad onesnaženostjo, ogroženostjo svojega naravnega okolja. Nič kolikokrat se sprašujemo, kakšno bo naše okolje jutri. Tudi veliko predlogov in zahtev za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja je že bilo izrečenih in zapisanih. Razstava fotografij "Ogroženo okolje - tehnološka mora", ki je bila od prta v sredo zvečer, 25. junija,v avli velenjskega doma kulture, orga nizirala pa sta jo - v okviru programa praznovanja našega praznika 3. julija - RLV in velenjski fotoklub ZRNO - je prikazala problem ogro ženosti okolja okrog nas s kvalitetnimi fotografskimi deli Staneta Jer šiča, Vlada Vrbiča, Petra Brdariča, Vena Šelige, Lojzeta Ojsterška, Robija Novosada in še drugih znanih mojstrov fotografije v naši občini... Na gornji sliki: del razstave in udeležencev njenega odprtja! /Draga Lipuš in Lojze Ojsteršek/ Rudarska likovna kolonija Društvo šaleških likovnikov je pod mentorstvom akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška letos ob našem prazniku 3. juliju že sedmič organiziralo rudarsko likovno kolonijo. V njej so po motivih iz dela in življenja naših rudarjev, nanovo pa tudi iz ogroženega naravnega okolja energetskih objektov,ustvarjali - letos prvič - samo člani Društva šaleških likovnikov, svoje najboljše stvaritve pa - tako kot prejšnja leta - pripravili za razstavo v galerijskem prostoru velenjske knjižnice, ki je bila odprta v petek zvečer, 27. junija. To slovesno dejanje je opravil podpredsednik poslovodnega odbora RLV Teodor Jelen. O pomenu vsakoletne rudarske likovne kolonije ob 3. juliju v Titovem Velenju pa je ob tem dogodku spregovoril Lojze Zavolovšek. Pravzaprav ne sa mo o tej koloniji, saj je dejal tudi tole: "Veseli smo lahko, da likovna dejavnost v naši občini ni več stvar posameznikov,temveč organizirane številne skupine ustvarjalnih ljudi, ki svojo strast za likovno ust varjanje bogati na raznih tečajih, predavanjih, priložnostnih srečanjih in razstavah." Se kratka predstavitev dveh udeležencev naše letošnje rudarske likovne kolonije Ana OJSTERŠEK. V Velenje je prišla leta 1965 iz slavonskega mesta Djakovo. S seboj je prinesla slikarsko nadarjenost, ki jo je v svojem rodnem kraju začela negovati že v srednji šoli, med poletnimi šolski mi počitnicami pa jo je s sošolko v letoviščih razdajala turistom. V Velenju se je kmalu pridružila takrat še sorazmerno mali skupini likovnikov, kasneje pa na novo ustanovljenemu Društvu šaleških likovni kov. Njena dela so okrasila panoje številnih Skupinskih razstav članov Društva šaleških likovnikov, ob letošnjem 8. marcu pa je na povabilo SOZD REK pripravila tudi prvo samostojno razstavo. Ana je bila najprej zaposlena v Gorenju, od leta 1972 pa je telefonist ka-receptorka v Tiskarni REK. "Skoraj vse svoje sodelavce sem že upodobila, saj najraje slikam por trete ljudi, ker me privlačijo človeški značaji, njihovi obrazi in sen- Odprtje razstave najboljših stvaritev v naši letošnji rudarski likovni koloniji je bilo popestreno z gledališko predstavo Servantesovega dela "Dva jezičneža", v sodobni priredbi in izvedbi .Amaterskega gledališča Velenje._______________________________ ce, ki se plazijo po njih," mi je začela o svoji nadarjenosti in strasti pripovedovati Ana. "Rudarji s svojimi utrujenimi, zdelanimi in umaza nimi obrazi so zame še poseben izziv in prav zato se vsako leto z veseljem udeležim tradicionalne rudarske likovne kolonije ob 3. juliju v Titovem Velenju. Slikarstvo je dokaj zahtevna dejavnost, rada pa tudi pletem in šivam, in če si čas prav razporedim, najdem priložnost za vsako od teh dejavnosti," je še povedala Ana. Doktor Stanislav STOJANOVIČ. Tudi on po rodu ni Velenjčan. Rodil se je v Gornji Divljači pri Prilepu; torej v Makedoniji. Svojo mladost pa je preživel v Srbiji in po končani gimnaziji - to je bilo leta 1950 - prišel v Ljubljano študirat medicino. Precej let je potlej delal v celjski bolnici, pred osmimi leti pa se je zaposlil v otroškem dispanzerju velenjskega zdravstvenega doma. Njegova dosedanja življenjska pot je potemtakem bila precej pestra in zanimiva; še bolj tudi zato, ker sta ga vseskozi prežemali dve strasti: šport in slikanje. Vendar ukvarjanje s športom je zdaj omejil na občasno rekreacijo in izlete v naravo ter članstvo v izvršnem odboru rokometnega kluba celjskega Aera, s slikarstvom pa se še vedno veliko ukvarja. "Slikati sem začel že v osnovnošdskih letih, "je živahno začel pripovedo vati. "Ilustriral sem šolske novice za stenski časopis, kasneje pas tem nadaljeval na mnogih mladinskih delovnih akcijah. To so.bile skice in risbe, z leti pa sem se začel navduševati za akvarel in v tej tehniki izdelovati pejsaže in portrete ljudi. " Stanislav je član Društva šaleških likovnikov, odkar je prišel v Velenje, in tudi v velenjski rudarski likovni koloniji je doslej vedno sodeloval. "Težko je z nekaj besedami povedati, koliko mi pomeni druženje z likovniki. Z njimi me enači veselje do slikanja. Ustvarjamo v specifičnem okolju. Med sabo smo si dobri prijatelji, vedno pripravljeni za smeh, šalo, medsebojno pomoč in resno delo. Družba likovnikov mi daje veliko navdiha za delo in življenje. Vrhunec našega likovnega ust varjanja pa je upodabljanje rudarjev pri delu v vsakoletni rudarski likovni koloniji, ki smo mu letos pridali še ekološke motive. Rad imam naravo, zato sem se takoj navdušil za idejo, da bi tudi v likovni obliki prispevali h klicu za njeno varovanje pred uničenjem," mi je povedal dr. Stojanovič in dodal še, da je do sedaj sodeloval na številnih razstavah članov Društva šaleških likovnikov, letos maja pa da je potem, ko je v Splitu na posvetovanju pediatrov naredil okrog 100 skic udeležencev tega srečanja, s temi svojimi deli pripravil tudi samostojno likovno razstavo v Splitu. /Pripravila Diana Janežič (besedilo) in Lojze Ojsteršek (slike)/ Kotalkanj e Delavci velenjskega kotalkarskega kluba Rudar so letos ob 3. juliju ponovno pripravili dvodnevno kotalkar sko tekmovanje za prehodno rudarsko svetilko. Udeležilo se ga je veliko število mladih tekmovalcev iz kar osmih kotalkarskih klubov: velenjskega Rudarja, ljubljanskega kluba Stanka Bloudka in Olimpije, celjske Cinkarne, Nove Gorice, Dan žal, Pulja in Opčin. Letos je rudarska svetilka drugič zapored ostala v Titovem Velenju, in če bodo mladi velenjski kotalkarji zmagali še prihodnje leto, bodo svetilko prejeli v trajno last; kotalkarji ljubljanskega kluba Stanka Bloudka so bili drugi, Olimpije tretji itd. /Diana Janežič in Lojze Ojsteršek/ Moški in ženski rokometni turnir Tudi letos ob dnevu rudarjev so Šoštanjski rokometaši v Šoštanju prire dili rokometni turnir. Udeležba ekip na njem pa je bila letos zelo skromna, saj sta bili odigrani le dve tekmi. V prvi tekmi so se Šoštanj ski rokometaši pomerili z rokometaši ravenskega Fužinarja in jih premagali z 32:19, v drugi tekmi pa so Velenjčanke s 25:11 premagale rokometašice iz Šmartnega ob Paki. Na tem srečanju se je od stalnega igranja rokometa poslovila Dobrila Golič; odslej bo trenirala rokometašice v Šmartnem ob Paki. /Diana Janežič in Lojze Ojsteršek/ telovadnici velenjskih srednjih šol in v kategorijah dp 56 kg, do 67,5 kg, do 75 kg, do 82,5 kg, do 90 kg, do 110 kg ter nad 110 kg. Nogometna tekma med velenjskim Rudarjem in Šmarčani ob Paki V soboto, 28. junija, ob 17. uri je bila na velenjskem stadionu v počastitev dneva rudarjev tekma nogometašev velenjskega Rudarja in nogometnega kluba Šmartno ob Paki, ki pa jo je gledalo le 22 ljudi, če prav je bila še kar zanimiva, saj so na njej nogometaši Rudarja dali kar štiri gole, Šmarčani pa dva. /Lojze Ojsteršek/ Turnir težkoatletov Rudarski pokal je dobil Marko Urankar iz celjskega Partizana, ki je tudi. državni prvak v kategoriji do 82,5 kg, drugo mesto je pripadlo Sašu Kovačiču iz Domžal, tretje pa Borisu Borovini iz ljubljanske dim pije. Od velenjskih tekmovalcev je bil z uvrstitvijo na sedmo mesto najboljši Justin Vanovšek. /Draga Lipuš in Lojze Ojsteršek/ Odbojka V počastitev dneva rudarjev so se letos pomerili tudi težkoatleti iz celjskega Partizana, ljubljanske Olimpije, Domžal in velenjskega TAK 30. junija so se na igrišču pred osnovno šolo v Škalah v počastitev 3. Rudar, ki je turnir tudi organiziral - v soboto popoldne, 28. junija, v julija srečali odbojkarji in odbojkarice Škal in RLV. Na obeh srečan- jih, moških in žensk, so zmagali "Erelvejevci"; dekleta z 2:1, fantje pa s 3:0. /Diana Janežič in Lojze Ojsteršek/ Srečanje upokojenih delavcev našega kombinata po lanskem 3. juliju Med celo vrsto prireditev ob našem prazniku 3. juliju je vsako leto ena najbolj prisrčnih gotovo srečanje upokojenih delavcev našega kombinata. Že več let je to srečanje v začetku julija in vključuje kratek kulturni program, podeljevanje tradicionalnih priznanj, spominskih da ril vsem upokojenim delavcem, večerjo in glasbo za ples. Za vse drugo na srečanju - vedro razpoloženje, veselje in smeh - poskrbijo udeleženci srečanja sami. Letos je bilo število naših upokojenih delavcev po 3. juliju v preteklem letu v primerjavi z lani za polovico manjše - "le" 182 se jih je upokojilo od 3. julija do 3. julija. Sicer pa so jih tudi letos na srečanju najprej pozdravili s pesmijo Kajuhovci, zatem pa jih je nagovoril Štefan Meršak, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata RLV. Z besedami, ki jih je povedal, je orisal leta, v katerih so dali svojemu kolektivu, delovni skupnosti in celi naši družbeni skupnosti največ svoje energije in znanja, se jim zahvalil za njihov prispevek k razvoju Šaleške doline in jim zaželel še veliko let zdravja. Vsakemu posebej pa se je za ves njegov delovni prispevek k skupnemu delu zahvalil še Slavko Janežič, predsednik poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije, ko jim je izročal priznanje in spominsko darilo - miniaturno rudarsko svetilko na baterije, vdelano v kos lignita. Srečanje se je po tem svečanem delu razživelo. Upokojeni delavci so začeli romati od mize do mize, do sodelavcev in tpvarišev, da bi obudili spomine na skupna delovna leta in poizvedeli,kako je kdo začelpre živi j ati tretje obdobje, jesen svojega življenja. Tudi zaplesali so, kot je že v navadi, saj so večinoma vsi prišli na srečanje v parih, in se veselili in peli še pozno v noč. /Tekst: Diana Janežič, slika - Štefan Meršak in Slavko Janežič pri podeljevanju spominskih daril: Lojze Ojsteršek/ Slavnostna seja delavskega sveta našega kombinata Tudi letos je slavnostna seja delavskega sveta našega kombinata potekala zvečer pred 3. julijem. Na njej je - kot vedno na teh sejah - pote kalo podeljevanje delovnih priznanj in spominskih daril - ročnih ur -našim delavcem, ki so letos že ali še bodo dopolnili 20 let neprekinje nega dela v združenih organizacijah v naš kombinat)in državnih odliko vanj našim delavcem, ki so se izredno izkazali pri svojem vsakdanjem in splošnem družbenem delu. 20-letnico dela v OZD REK je letos že ali še bo imelo 123 naših delavcev, državna odlikovanja pa je tokrat prejelo 23 delavcev iz našega kombinata. Za slovesno razpoloženje so tudi letos na tej seji poskrbeli pevci moškega pevskega zbora Kajuh ter govorniki in podeljevalci priznanj: pred sednik delavskega sveta našega kombinata Janko Meža, predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek in predsednik poslovodnega odbo ra našega kombinata Slavko Janežič. Slednji so z izbranimi besedami izrekli zahvalo za vestno in prizadevno delo vsem, ki so dobili delovno priznanje in spominsko darilo ali državno odlikovanje, ter jim čestitali za dosežene delovne uspehe in zaželeli še veliko nadaljnjih uspehov v življenju in delu. Ob izhodu iz velenjske glasbene šole, kjer je letos potekala ta seja, je slavljence pričakala Rudarska godba in jih pospremila na družabno sre Čanje v obrat družbene prehrane našega kombinata ob Kidričevi cesti v Titovem Velenju. /Pripravila Draga Lipuš (tekst) in Lojze Ojsteršek (slike)/ Med podeljevanjem delovnih priznanj in spominskih daril... ter državnih odlikovanj delavcem iz OZD našega kombinata na slavnostni seji njegovega delavskega sveta ob 3. juliju Promenadni koncert naše rudarske godbe 2. julija navečer je letos pri vabil takihle,številnejših skupin Velenjčanov le malo. Promenadni koncert 2. julija navečer, osrednja proslava 3. julija s "skokom čez kožo" in veselica s piknikom na gradu Naši rudarski godbeniki so pred velenjskim domom kulture navečer pred 3. julijem igrali in igrali, se potili v vročem, sončnem navečer-ju za... skoro prazen Titov trg pred sabo. Spomnili se boste, da je nekoč ta, promenadni koncert privabil, izbezal iz blokov, stolpnic, hiš in hišic na plan pred dom kulture velenj ske mestjane v celih trumah. Res, od najmanjših otročkov do rudarskih očancev in babic - vse se je zgrnilo to navečerje na prostrano ploščad pred naš mestni dom kulture. Ali zaradi bolj brezskrbnih let? Tudi nastopa Šaleške folklorne skupine, ki je takrat še shajala brez do datnega imena Koleda? Ali zaradi tudi ognjemeta potem, ko je tradicionalna slavnostna seja znotraj doma kulture bila končana?— Kdo bi vedel!... Letos so še to sejo prestavili drugam! Le tiste desetine rezervnih vojaških starešin v delegaciji iz pobrale ne skupnosti občin Split z našo občino so vso to prireditev naredile ma lo slovesno, ko so prišle, v civilu, na pas ploščadi pred mogooii spomenik tam sredi rož in zelenja... in potem izločile trojico mož, da je ponesla njihov poklon tja k vznožju skulpture Josipa Broza-Tita... Četrtek, 3. julij. Ob šestih zjutraj, kot vsako leto ta dan v našem rudarskem mestu, tudi letos budnica... s streli v počastitev rudarskega praznika in z muziko iz godal rudarske godbe... tdko, da bi še napol mrtvega prebudila. Potem, čez dobro uro, rudarji v svojih temnih uniformah in s sijoče belimi rokavicami na rokah - številni drugi pa v pisanih društvenih nošah - hitijo na zborno mesto tretjejulijske parade na Titovem trgu. Malo pred deveto uro pa je tudi letos čelo tretjejulijske parade že na mestnem kotalkališču. Zastave, prapori, emblemi REK, RLV, RŠC na čelu, za njimi pa vrsta ob vrsti in vrsta za vrsto uniformirancev koraka v zavoj, ki vodi na kotalkališče. Prava paša za oči za množico občinstva na tribunah onstran ploščadi za kotalkanje! Rudarji v unifor mah korakajo kot za stavo, rudarski godbeniki režejo koračnico, da je veselje... Kar spreleti te po hrbtu, ko vidiš ta sijajni prizor. Posebno tedaj, ko se vrste rudarjev v strumnem paradnem koraku tam pri vhodu na ploščad kotalkališča namah začnejo cepiti na dva dela, ki potlej obkrožita kotalkališče in se izlijeta v rezervirane sedeže za častne goste in uniformirance na tribunah! Osrednja proslava našega praznika 3. julija se, kot vedno, začne, ko godbeniki zaigrajo Internacionalo. Sledi slavnostni govor in poprej še pozdravni nagovor častnih gostov in rudarjev novincev, kijih čaka "skok čez kožo" v rudarski stan. Po slavnostnem govoru - letošnjega smo domala celega že objavili v Informatorju - zopet vzamejo "vajeti v roke" godbeniki - do naznanila s fanfarami, da je na vrsti vsakoletni "skok čez kožo" rudarjev novincev. In letos je bil to petindvajseti, srebrno jubilejni... Z botri rudarjev novincev Edom Krajškom, Antonom Šporinom in Milanom Hudejem, jubilejnim botrom botrov Cirilom Grebenškom, starejšim, in vodjem rudarjev novincev Alojzom Kosom. Vodja celega obreda "skoka čez kožo" pa je - kot že nekaj prejšnjih let - tudi letos bil Franc Avberšek___In to - kot prejšnja leta - samo zavesten, odrezav vodja, suveren v vodenju celotne procedure "skoka čez kožo" - vse tja do vzklika: "Pri kraju smo... Sprejmite jih v svoje vrste - rudarje mlade, čvrste! " Franc Avberšek je tudi letos suvereno vodil celotno proceduro "skoka čez kožo"... Veselica s piknikom na gradu. Namesto veselica kdaj pa kdaj tej naši tretjejulijski prireditvi rečemo tovariško srečanje, rekli pa bi ji lahko tudi družinsko srečanje, kajti prav to tudi je... Družinsko srečanje z malo jedače, zato pa s toliko več pijače, vsaj za nekatere... Pa z veliko glasne glasbe za ples in kar tako, za boljše počutje... In letos zopet tudi z Vinkom Šimkom, Šraufencigerjem. Ni kaj - veliko se jih je na vsa usta režalo šalam, ki jih je stresal... Resda nekatere tudi take, da bi mu z roko, obrnjeno z dlanjo navzdol, nakazal najprej nekaj čisto malega,pri tleh, potem pa z isto roko, le da z dlanjo obrnjeno navzgor, nekaj precej daleč od brade... Ali v besednem prevodu: "Jaka, si pa tudi take razdiral, da imajo nekateri od tistih, ki so jih slišali že, ko so bili še takile, čisto mali - zdaj že takole dolgo brado!" A kaj bi nergali - je bila pač veselica. Z norčijami, in če pri norčijah, "pri norcih kaj stakneš, je najboljše, da mirno v žep vtakneš" - pravi ljudska modrost. Uredništvo Sredi našega letošnjega tretjejulijskega... tovariškega srečanja... s piknikom na gradu Smučarski skoki v Titovem Velenju in Pesju Prav 3. julija, na dan našega praznika, so marljivi delavci velenjskega smučarskega skakalnega kluba dokončali izgradnjo 55-metrske smu čarske skakalnice ob velenjskem gradu, jo prekrili s plastično maso in tako pripravili za tekmovanje ta dan v smučarskih skokih za rudarsko svetilko. Odprtje tega novega športnega objekta in razglasitev začetka tekmovanja za rudarsko svetilko na njem je opravil predsednik poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije Slavko Janežič, predsednik planiškega organizacijskega komiteja za smučarske skoke Niko Belopavlovič pa je ob tej priložnosti s simboličnim izkopom nekaj zemlje nakazal začetek del za izgradnjo še ene nove, 75-metrske skakalnice v tem našem smučarskem skakalnem centru. Zgoraj: Slavko Janežič pri slovesnem dejanju, odpiranju nove 55-me-trske smučarske skakalnice ob velenjskem gradu - in spodaj: prizor s tekmovanja v smučarskih skokih v Pesju! In kako se je izteklo to zanimivo tekmovanje, ki je zaradi udeležbe tudi naših najboljših smučarskih skakalcev privabilo toliko gledalcev? Najdlje, 53 metrov, je skočil Tepež, Ulaga se je z 52-metrskim skokom uvrstil na drugo mesto, Velenjčan Iztok Golob pa je z 49 metrov dolgim skokom bil tretji! Dan pozneje, 4. julija, na dan borca in praznik krajevne skupnosti Pesje oziroma Franc Leskošek-Luka, kakor se od predlani imenuje ta krajevna skupnost našd občine, je bilo tekmovanje za rudarsko svetilko še na 33-metrski plastični smučarski skakalnici v Pesju, na katerem je med starejšimi skakalci z absolutno rekordnim skokom na tej skakalnici (33,5 metra) zmagal Robert Kopač iz Alpine v Žir eh, med mladinci Goran Januš iz ljubljanske Ilirije, med starejšimi pionirji domačin Gorazd Pogorelčnik in med mlajšimi pionirji Matjaž Opreš-nik iz Zbelovega pri Slovenskih Konjicah. Stran 14 Odlično so se na tem tekmovanju izkazali tudi mladi velenjski skakalci Danilo Rednjak (z uvrstitvijo na drugo mesto med starejšimi pionirji), Matjaž Triplat (z uvrstitvijo na drugo mesto med mlajšimi pionirji) in Gregor Dolar (z uvrstitvijo na tretje mesto med mladinci). /Uredni štvo (tekst) in Lojze Ojsteršek (prva slika)/ Balinanje Na balinišču ob velenjskem kopališču je v petek, 4. julija, potekalo te kmovanje v balinanju za prehodni rudarski pokal. Turnirja se je udeležilo 12 ekip; poleg petih domačih še ekipe iz Krmelja, Cerknice, Kopra, Portoroža, Medvod, Žalca in Trbovelj. Po lepih in tudi razburljivih igrah s kroglami so zmagali balinarji s Trebeliškega v Paki, drugi so bili balinarji iz Cerknice, tretji balinarji Vegrada in četrti balinarji našega kombinata. /Diana Janežič/ Tekmovanje v radijskem vodenju modelov motornih čolnov Letos ob 3. juliju je bilo že četrto tekmovanje v radijskem vodenju modelov motornih čolnov za prehodni pokal našega kombinata. Potekab je v petek zjutraj, 4. julija, ob obrežju velenjskega ugrezninskega jezera pri restavraciji Jezero, udeležilo pa se ga je 20 modelarjev iz različnih krajev naše domovine, pet pa jih je prišlo celo iz Madžarske. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, saj so med njim uporabljali celo elektronske računalnike, in to po zaslugi Andreja Šobe iz Zavoda za urbanizem v Titovem Velenju. Pa tudi vreme je šlo tekmo valcem na roke, kajti bilo je zelo lepo in zato voda mirna. Tekmovalci so se pomerili v vodenju dveh vrst modelov čolnov z elektromotorji in treh vrst modelov čolnov z eksplozijskimi motorji. Ekipno so letos že tretje leto zapored zmagali člani velenjskega društva Modelar in zato dobili prehodni pokal našega kombinata za tekmova nje modelarjev v trajno last. Na drugo mesto so se uvrstili modelarji madžarskega kluba Čurgo, na tretje pa modelarji iz Subotice. V konkurenci posameznikov je v vodenju obeh vrst modelov čolnov z elektromotorji zmagal Gabor Sekereš iz Zrei^janina, v vodenju modelov čolnov z eksplozijskimi motorji do 3,5 cm Josjp Žanko iz Zagreba, v vodenju tovrstnih modelov čolnov do 6,5 cm Ištvan faradi iz Madžarske in v vodenju tovrstnih modelov čolnov do 15 cm Jene Penr zar iz Madžarske. Za najlepši model čolna z elektromotorjem pa so na tem tekmovanju razglasili model Gaborja Sekereša iz Zagreba in za najlepši model čolna z eksplozijskim motorjem model Madžara Ištvana Varadija. In oba tadva udeleženca tekmovanja sta od Zavoda za urbanizem v Titovem Velenju dobila za spominsko darilo lepo kristalno vazo. /Pripravila Draga Lipuš/ Teniški turnir Udeležba na tem tekmovanju je bila sorazmerno kar dobra, saj je na njem sodelovalo 50 tekmovalcev iz 14 slovenskih in 3 hrvaških teniških klubov. Žal pa si je privlačne dvoboje na njem ogledalo le malo ljudi. In izid tega tekmovanja? Na skrbno pripravljenih teniških igriščih ob restavraciji Jezero je Šaleški teniški klub v soboto in nedeljo, 5. in 6. julija, priredil odprto teniško prvenstvo Slovenije za člane in članice, na katerem so se tekmovalci obenem pomerili za rudarsko svetilko. Pri članicah je zmagala Majolijeva iz zagrebškega Medveščaka, ki je v finalu premagala Černetovo iz Portoroža, pri članih pa Balič iz zagrebškega Metalca - pred Starcem iz ljubljanskega Triglava. Diana Janežič S srečanja delavcev TOZD RLV Jama Skale pred 3. julijem v malem nogometu, vlečenju vrvi ter krosu! Še o treh izvenprogramskih športnih prireditvah ob našem prazniku 3. juliju! Športno srečanje delavcev temeljne organizacije RLV Jama Škale V soboto, 21. junija, se je v velenjskem športnem parku pri stadionu po delu v nočni izmeni zbralo kakih 150 rudarjev in drugih delavcev TOZD RLV Jama Škale... če štejemo zraven še tiste iz dopoldanske in popoldanske delovne izmene te temeljne organizacije RLV, ki jih je prignala radovednost ali pa potrebe po športu ... da prvič pred stanovskim praznikom rudarjev 3. julijem izvedejo malo drugačno izmensko "tozdovsko" športno srečanje, kot so ga še lani in prejšnja leta... Srečanje ne samo v malem nogometu, temveč tudi v metu krogle, vlečenju vrvi in krosu! "Pobudo za takšno razširitev tradicionalnega izmenskega "tozdovske-ga" športnega srečanja pred 3. julijem je dala mladinska organizacija v TOZD, ki je razširjeno srečanje tudi organizirala," je povedala Silva Planko iz TOZD Jama Škale, ko smo prek telefona hoteli zvedeti še to in ono o tem srečanju. Kako se je preizkušanje moči in športne sreče v posameznih disciplinah v okviru tega srečanja izšlo, pa ne vemo, ker je delavec TOZD Jama Škale, ki je obljubil, da nas bo o tem obvestil, požrl besedo. A nič hudega, saj že slike s tega srečanja ob tem člančiču dovolj jasno kažejo, da bi prav takšnih prireditev v našem kombinatu vsako leto ob 3. juliju moralo biti več. /Tekst: uredništvo, slikerLojze Ojsteršek/ Turnir nogometnih ekip iz naših samskih domov Izven programa praznovanja so se ob 3. juliju pomerile med sabo (28. junija na športnem igrišču na KonoVem) tudi nogometne ekipe iz naših samskih domov... Na sliki: ekipa nogometašev iz naših sam skih domov "10. oktober"! Kakor vsako leto ob našem prazniku 3. juliju pa so se tudi letos (4. julija) pomerili med sabo za rudarsko svetilko tudi velenjski ribiči. Uredništvo ODŠLI SO V POKOJ Stanislav VOGRINC, upokojen 31. maja Rodil se je 28. julija 1929 v Žetalah pri Ptuju. Poročen z Marijo, rojeno Ožir. Od aprila 1963 je neprekinjeno delal v OZD REK. Zaposlil se je v stanovanjski enoti RLV. Junija 1967 je bil premeščen v Jamo vzhod, novembra istega leta nazaj v stanovanjsko enoto, januarja 1975 v Plastiko in zaščitna sredstva, sedaj Sipak, kjer je v TOZD Plastični izdelki delal do upokojitve. Junija 1965 je opravil izpit za kvalificiranega kopača. Udeležil se je tudi ene od udarniških delovnih akcij širšega pomena. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v kombinatu in posebne pohvale Sipaka. Franc VONČINA, upokojen 6. junija Rodil se je 27. februarja 1928 v Ješovcu pri Kozjem. Poročen z Gizelo, rojeno Leban. Od septembra 1975 je neprekinjeno delal v Sipaku. Zaposlil se je kot skladiščnik z dokončano trgovsko šolo in odšel v pokoj kot vodja skladišč. Od oktobra 1944 je bil aktivni udeleženec NOV. Udeležil se je tudi ene od udarniških delovnih akcij širšega pomena. Leta 1959 je prejel medaljo dela. Uija ČOSIČ, upokojen 6. junija Rodil se je 13. avgusta 1938 v Tesliču. Poročen z Andžo, rojeno Čosič. Od 3. februarja 1976 je neprekinjeno delal v RLV. Za poslil se je kot kvalificirani kopač v Jami Skale. Ja-4 nuarja 1979 je bil premeščen v Jamo Preloge, febru ar j a 1980 v Jamo Skale in februarja 1984 v Kopalni-co, kjer je delal do upokojitve. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Dobitnik denarnih nagrad in spominskih značk za 20 in 30 let dela. Jožef BANOVŠEK, upokojen 12. junija Rodil se je 6. januarja 1932 v Šentilju pri Velenju. Od aprila 1978 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v Zunanji dejavnosti. Septembra 1980 je bil premeščen v delovno skup no st rudnika Kopalnico, kjer je delal do upokojitve. Maja 1979 je opravil izpit za kvalificiranega lesnega delavca. Kot otrok je večkrat opravljal kurirska dela za partizane. Udeležil se je tudi ene od udarniških delovnih akcij širšega pomena. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Franc ROŠKAR, upokojen 24. junija Rodil se je 30. novembra 1933 v Vrbovju pri Maribo ru. Poročen z Marijo, rojeno Klajderič. Od leta 1957 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v jami. Maja 1962 je bil premeščen v Klasirnico, kjer je do upokojitve opravljal dela rudarskega vzdrževalca jaška. Februarja 1961 je opravil izpit za polkvalificirane-ga kopača in maja 1964 še za kvalificiranega kopača. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Franc ŠUMAH, upokojen 27. junija Rodil se je 31. julija 1936 v Spodnjem Razbor ju pri Slovenjem Gradcu. Poročen z Marijo, rojeno Krk. Od junija 1959 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od oktobra 1955. Leta 1959 se je zaposlil kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Aprila 1976 je bil premeščen v Steber 8 in novembra 1980 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve kot vodja odkopa. Maja 1960 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, aprila 1963 za kvalificiranega kopača, decembra 1974 za strelca in leta 1983 še izpit za delo s pridobivalnimi stroji na odkopih. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, srebrne značke za desetletno požrtvovalno delo v jamski reševalni četi RLV in reda dela s srebrnim vencem. Ivan ČERNOŠA, upokojen 27. junija Rodil se je 20. avgusta 1935 v Slakah pri Podčetrtku. Poročen z Ivanko, rojeno Ledinek. Od aprila 1957 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Avgusta 1975 je bil premeščen v Steber 8 in septem bra istega leta nazaj v Jamo vzhod, sedaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve. Maja 1960 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in maja 1963 še izpit za kvalificiranega kopača. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in sindikatu. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji ih medalje za hrabrost. Viktor MRAK, upokojen 19. junija Rodil se je 25. novembra 1931 v Lokovici pri Šoštanju. Poročen z Angelo, rojeno Gorjup. Od januarja 1954 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1947. Leta 1954 se je zaposlil kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Novembra 1962 je bil premeščen v rud niški zunanji obrat, januarja 1964 v telefonsko centralo, maja istega leta nazaj v rudniški zunanji obrat in februarja 1978 v službo zavarovanja, kjer je delal do upokojitve. Junija 1960 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača. Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Veliko je sodeloval tudi pri udarniških mladinskih delovnih akcijah. Kot otrok je večkrat opravljal kurirska dela za partizane. Naj graj en in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v kombinatu. Jože ŠTRAUS, upokojen 23. junija Rodil se je 17. marca 1932 v Prelski pri Velenju. Poročen z Jožico, rojeno Natek. Od maja 1958 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v rudniškem zunanjem obratu. Januarja 1978 je bil premeščen v Kopalnico, kjer je delal do upokojitve. Junija 1967 je opravil izpit za kvalificiranega cirku-larista. Karel PLATOVŠEK, upokojen 27. junija Rodil se je 2. decembra 1937 v Podkraju pri Velenju. Poročen z Marijo, rojeno Avberšek. Od septembra 1959 je neprekinjeno delal v RLV. Za poslil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Maja 1975 je bil premeščen v Steber 8, oktobra istega leta nazaj v Jamo vzhod, maja 1983 v Jamo Škale in septembra 1983 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Februarja 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in septem bra 1963 še izpit za kvalificiranega kopača. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Vinko KOLAR, upokojen 27. junija Rodil se je 3. julija 1932 v Kasazah pri Žalcu. Poročen z Nežko, rojeno Ivšek. Od septembra 1954 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1951. Leta P954 se je zaposlil kot rudarski nadzornik v Jami vzhod. Junija 1961 je bil premeščen v Jamo zahod, februarja 1962 v Jamo vzhod, oktobra 1963 v Jamo zahod in novembra 1978 v Jamo Škale, kjer je do upokojitve opravljal dela obračunskega tehnika. Izpit za rudarskega nadzornika v metanskih jamah je opravil leta 1965. Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in reda dela s srebrnim vencem. Janez OBROVNIK, upokojen 28. junija Rodil se je 29. avgusta 1936 na Padeškem vrhu nad Zrečami. Poročen z Ano, rojeno Mernik. Od januarja 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod,sedaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve. Februarja 1963 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, maja 1965 za kvalificiranega kopača in marca 1972 še izpit za strelca v metanskih jamah. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Jože LESJAK, upokojen 28. junija Rodil se je 21. februarja 1932 v Sedlašku pri Ptuju. Poročen z Marijo, rojeno Zavolovšek. Od marca 1958 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se jev Jami zahod, bil potlej junija 1977premeščen v Steber 8, decembra istega leta v Jamo Preloge, julija 1978 v Jamo Pesje, januarja 1979 v Jamo Preloge, novembra 1980 v Jamo Pesje, februarja 1981 v Jamo Skale in maja istega leta v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Aprila 1963 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in marca 1980 še za kvalificiranega kopača. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji . Ivan ATELŠEK, upokojen 10. julija Rodil seje 16. maja 1937 v Lokovici pri Šoštanju. Poročen s Kristino, rojeno Skornšek. Od marca 1960 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Junija 1967 je bil premeščen v Jamo zahod, marca 1973 nazaj v Jamo vzhod, aprila 1978 v Jamo Pesje in marca 1981 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve. Februarja 1963 je opravil izpit za polkvalificir anega kopača in maja 1965 še za kvalificiranega kopača. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Eva BIŠKOP in Jana PLAZ AR POPRAVEK V notici o upokojenem delavcu TOZD RLV Jamski transport Francu Pravdiču, objavljeni na strani 20 prejšnje številke Rudarja (3/86), bi moralo pisati: "Poročen z Miro, rojeno Škufca." Bralce naših glasil prosimo, da ta popravek upoštevajo. Uredništvo DOPUSTNIŠKA "Če vam je vseeno, "plašno reče Francelj šefu, ki se je ravnokar vr nil z oddiha ob morju,"bi zdaj odšel za štirinajst dni na dopust." "Dopust!" zarjove šef. "Ni me bilo en mesec in to zadostuje za oba!" RIBIČ -Že dve uri strmite v moj trnek in me opazujete pri ribolovu. Zakaj pa sami ne lovite? -O, to pa ne, ribolov je zame predolgočasen! Šport in rekreacija LETOŠNJI MEDICINSKO PROGRAMIRANI AKTIVNI ODDIH ZA DELAVCE NAŠEGA KOMBINATA Prva izmena se je vrnila domov zadovoljna Prva izmena udeležencev letošnjega medicinsko programiranega aktivnega oddiha v Fijesu (Fiesi) in Portorožu za delavce našega kombinata se je vrnila domov nadvse zadovoljna. V desetih dneh, od 20. do 30. maja, so udeleženci oddiha v tej izmeni skušali pod strokovnim vodstvom organizatorja oddiha Boštjana Aljaža in zdravnikov terapevtov v Termah Portorož storiti kar največ za svoje zdravje, izboljšanje sploš nega osebnega počutja in si pridobiti navado, da bi se z rekreacijo ukvarjali vsak dan tudi doma. Te oblike aktivnega oddiha se je v prvi izmeni udeležilo šestindvajset delavcev iz naših delovnih organizacij RLV, ESO in APS. "Povprečna starost udeležencev oddiha v prvi izmeni je bila 40 let; to-rejo so to bili dokaj mladi ljudje, glede na svoje zdravstveno stanje pa tudi razmeroma zdravi," je o teh naših delavcih začel pripovedovati Boštjan Aljaž. "Nadaljnji dve skupini, ki bosta na ta oddih odšli v jese ni, bosta namreč sestavljeni iz delovnih invalidov. Le za tako zdravstveno homogene skupine je namreč mogoče pripraviti in uspešno izvesti program oddiha, kar seje potrdilo že ob koncu oddiha prve izmene." "Delovni dan" udeležencev oddiha v tej izmeni se je začel ob sedmih zjutraj z načrtno telovadbo v Fijesu in se potlej nadaljeval v Termah Portorož s terapevtsko gimnastiko in raznimi drugimi terapijami ter plavalnim tečajem za neplavalce in slabše plavalce, po kosilu in krajšem odmoru po njem pa se je prevesil v popoldanske rekreativno-za-bavne aktivnosti in se končal pozno zvečer, okoli 22. ure. Tri popoldneve so udeleženci oddiha preživeli na izletih. Z ribiške lad je so si ogledali del slovenske obale v okolici Pirana, iz avtobusa in peš pa spoznali še primorske vasice, ki ne leže tik ob morju. Za cilj tretjega izleta so izbrali Sečo pri Portorožu, kjer so si dodobra ogledali nasad kaktusov in Formo vivo - na prostem razstavljene kamnite kipe. O rezultatih oddiha te izmene - ugotavljali so jih zadnji dan oddiha z motoričnimi testi in anonimno anketo - je Boštjan Aljaž povedal: "Pri vsakem udeležencu smo izmerili faktor uspešnosti oddiha, ki ga sestavljajo ocenitve izboljšanja motoričnih sposobnosti gibal posameznika med oddihom, zdravstveno preventivne uspešnosti oddiha pri posamezniku ter odzivnosti posameznika na oddih in njegove aktivnosti pri izvajanju predpisanega programa vaj. Povprečna uspešnost oddiha za vse udeležence je bila 8,2 od največ je možne 10, kar je zelo dobro. Tolikšno uspešnost pa je nedvomno precej treba pripisati temu, da smo večini udeležencev na zdravniškem pregledu ob prihodu na oddih ugotovili obolelost hrbtenice in njeno zma njšano sposobnost za nenadne in težje obremenitve in potem terapevtske vaje naravnali tako, da bi se udeležencem zboljšala moč hrbtnega mišičevja. In kot kaže, se nam je to tudi posrečilo, saj so rezultati testov pri 80 % udeležencev pokazali znatno izboljšanje kondicije hrbtnega mišičevja. Izvedena anketa pa je pokazala, da so udeleženci bili na splošno zadovoljni s celotno organiziranostjo in potekom oddiha in s svojim počutjem po desetih dnevih intenzivne vadbe. Motilo jih je le to, da so mo rali v času oddiha izrabljati svoj redni letni dopust. Glede tega so menili, da ima od izboljšanja njihovega telesnega počutja vendar korist tudi delovna organizacija, v kateri delajo, in da naj bi jim zato vsaj za polovico časa oddiha ne bilo treba izrabljati letnega dopusta." ludi Boštjan Aljaž je bil ob izteku oddiha te izmene zadovoljen. Kajti vse je kazalo, da je večina udeležencev dojela smisel tako organizirane oblike aktivnega oddiha. Le tega ni mogel prav razumeti, da v tej izmeni ni bilo več mlajših delavcev izmed tistih, ki opravljajo najtežja dela v našem kombinatu in so take oblike zdravst veno preventivne rekreacije zato najbolj potrebni. Sicer pa bodo vsi udeleženci letošnjega medicinsko programiranega ak tivnega oddiha za naše delavce v tej izmeni z aktivno telesno vadbo pod strokovnim vodstvom nadaljevali oktobra v Topolšici. Diana Janežič Tridesete, jubilejne športne igre delavcev elektrogospodarskih in premogovniških organizacij združenega dela Slovenije 30., jubilejno poletno športno srečanje delavcev OZD slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva je bilo letos 21. junija v Mariboru. Športniki in športnice, ki so zastopali našo delovno organizacijo RLV, so se na njem resnično izkazali. Tekmovali so v devetih športnih panogah in si priborili šest zlatih, eno srebrno in dve bronasti kolajni ter tako dosegli svojo drugo najboljšo skupno uvrstitev na teh vsakoletnih igrah. Tekači, šahisti in nogometaši RLV - le-ti predvsem po zaslugi borbenega in zanesljivega vratarja - so ubranili lani dosežena prva mesta. Z zlatimi kolajnami pa so se tem našim tekmovalcem pridružili še ribiči, ki so lani nalovili rib le za uvrstitev na 11. mesto,ter odbojkarji in trije igralci namiznega tenisa, med katerimi sta mlada brata dvojčka gladko premagovala precej bolj izkušene igralce. Tudi drugi športniki RLV so se - čeprav niso bili zlati - dobro odrezali. Kegljači so se z lanskega devetega povzpeli na tretje mesto, odbojkarice s tretjega na drugo in le strelci so se slabše uvrstili, saj so zdrknili z lanskega drugega na tretje mesto. Žal pa si letos priznanja niso zaslužili organizatorji iger. Kajti tekmovanja v posameznih panogah so raztresli po celem Mariboru, ribiče pa poslali celo 20 kilometrov daleč - ob Perniško jezero. Prisotnim na igrah nam je tako do štirih popoldne, ko so se končala vsa tekmovanja, komaj uspelo za nekaj minut spremljati vse tekme. Tudi kraj slovesnosti ob koncu iger, na kateri so podelili priznanja najboljšim na njih, smo le težko našli, saj ni bil dobro naznačen. Sicer pa je bila slovesnost ob koncu iger glasna in živahna. Najbolj veseli so na njej seveda bili športniki iz našega kombinata... Kljub temu, da so se zavedali, da se bodo morali na teh igrah prihodnje leto močno truditi, da bodo dosegli vsaj tak uspeh, kot so ga letos. Zakaj te igre prihodnje leto - po vrsti enaintridesete - bodo pri nas, v Titovem Velenju. Uvrščene ekipe na prva tri mesta TEKI - MOŠKI do 30 let 1. RLV, 2. Elektro Maribor, 3. Rudnik urana Žirovski vrh 30 - 40 let 1. RLV, 2. Termoelektrarna Trbovlje, 3. Termoelektrarna Brestanica 40 - 50 let 1. Elektro Gorenjska, 2. Elektro Ljubljana, 3. RLV nad 50 let 1. Elektro Gorenjska, 2. Združeno podjetje EGS-DSSS, 3. Dravske elektrarne, Maribor ODBOJKA ženske 1. Inženirski biro Elektroprojekt, Ljubljana, 2. RLV, 3. Združeno pod- jetje EGS-DSSS, 4. TE Šoštanj moški 1. RLV, 2. Soške elektrarne, Nova Gorica, 3. TE Šoštanj KEGLJANJE ženske 1. Inženirski biro Elektroprojekt, Ljubljana, 2. Elektro Primorska, 3. Elektro Celje, 4. TE Šoštanj Prizori s treh tekmovanj na letnih igrah... in skupinski posnetek udeležencev iger iz RLV. moški 1. Elektro Gorenjska, 2. Elektro Primorska, 3. RLV,... 9. TE Šoštanj ŠAH 1. RLV, 2. Termoelektrarna Trbovlje, 3. Elektro Ljubljana,... 10. TE Šoštanj STRELJANJE 1. Rudniki rjavega premoga Slovenije, 2. Elektro Maribor, 3. RLV,... 8. TE Šoštanj NAMIZNI TENIS ženske 1. Termoelektrarna Trbovlje, 2. Dravske elektrarne, Maribor, 3.Elektro Maribor moški 1. RLV, 2. Elektro Maribor, 3. Termoelektrarna Trbovlje,... 15. TE Šoštanj MALI NOGOMET 1. RLV, 2. Nuklearna elektrarna Krško, 3. Termoelektrarna Trbovlje, ... 8. TE Šoštanj RIBOLOV 1. RLV, 2. Termoelektrarna Trbovlje, 3. Termoelektrarna Brestanica, 4. TE Šoštanj Diana Janežič Naše letošnje delavske športne igre REZULTATI TEKMOVANJA V MALEM NOGOMETU - I. LIGA 1. Klasirnica 11 8 1 2 43:9 18 točk 2. Priprave 11 8 1 2 34:13 18 3. TE Šoštanj 11 6 1 4 32:5 16 4. J. mehanizacija 11 6 4 1 18:12 13 5. J. Skale 11 3 3 5 28:17 11 6. J. gradnje 11 6 5 0 19:13 n (-d 7. J. Pesje 11 3 3 4 15:27 10 8. Sipak 11 4 6 1 20:21 9 9. J. transport 11 3 5 3 19:26 9 10. Grad. dejavnost 11 4 6 1 19:36 9 11. ESO 11 2 7 2 16:31 6 12. Zun. dejavnost 11 0 10 1 10:63 1 Rezultati tekmovanja v II. ligi so bili objavljeni v prejšnji številki Rudarja (3/86). Jože Grubelnik Letovanje v septembru na obronku Pohorja Naša delovna skupnost Družbeni standard bo v mesecu septembru organizirala letovanje na obronku Pohorja (na višini 950 metrov). Udeležencem tega letovanja bo na voljo hiša s sedmimi bogato in sodo bno opremljenimi sobami, hrano v njej pa si bodo morali pripravljati sami. Pokrajina, čudovit razgled in veliko možnosti za sprehode, gobarjenje in celo lov so porok, da bo ta oddih lahko sproščen in nepozaben. Tudi za to letovanje bodo udeleženci lahko izrabljali regres pri REK, seveda tisti, ki so do njega upravičeni. Prijave sprejema delovna skupnost Družbeni standard (v sobi 7 nad bivšo pošto Titovo Velenje, telefon REK interno 350) - do 20.8.1986! \adaljevanje potopisa Petra Rezmana iz Rudarja 3/86 ENO MESTO - DVA OBRAZA Zid (III) Že v prvih dveh delih sem večkrat omenil znamenitost Berlina; znamenitost pravzaprav šele od leta 1961, ki pa se, vsaj Berlinčanom, zdi, da je znamenitost od vekomaj. Gre za berlinski zid! A za osvetlitev vse te zadeve bo zdravo, da malo - laično - posežemo v zgodovino... Vsem nam je znano, da se je leta 1945 končala druga svetovna mori ja... Da je maja tega leta ves svet slavil zmago pravičnih sil nad nepravičnimi! Resnično nepravičnimi - neglede na to, da bo danes kdo izmed skrbnih bralcev zgodovinskih knjig in drugih poročil o tistih časih znal povedati, da tudi tistikrat nič ni bilo res tako črno-belo, kakor je bilo videti na prvi pogled. V igri so bili predvsem povojni interesi zmagovalcev, zaveznikov: Američanov, Angležev, Francozov in Rusov. Takrat so države teh narodov poosebljali njihovi vodje in nam, narodom in narodnostim Jugoslavije, v spominu na tiste čase verjetno najbolj odzvanja ime Stalin. Taisti Stalin pa je posredno - še Takole je leta 1961 vzhodnonemška vojska začela graditi berlinski zid! po svoji smrti - botroval tudi izgranji berlinskega zidu; kakor Truman lovu na komuniste v ZDA... Medtem ko je ves svet slavil zmago nad nacizmom in fašizmom, je v celi Nemčiji in bržkone še posebno v Berlinu vladalo malo svojevrstno razpoloženje. Negotova usoda velikega "nadnaroda" se je kovala po sestankih in konferencah "velikih štirih", ki so si vzeli za pravico in dolžnost, da odredijo nemškemu narodu, kako bo posihmal živel,da ne bo povzročil še tretje svetovne vojne. In tako so se ti "veliki štirje" domenili in dogovorili, da je treba nekoč trdno eno Nemčijo razkosati in razdeliti na tak način, da bo dobil vsak od njih svoje, po rim skem reku: deli in vladaj! Berlin je, kot bivša trdnjava mogočnega pruskega življa, pač igral posebno vlogo in zato so ga tudi posebej obravnavali. Čeprav je bil glo boko na interesnem področju ZSSR, ga zahodni zavezniki, Angleži, Francozi in (predvsem) Američani, niso kar tako - meni nič, tebi nič - prepustili Rusom. Lepo, složno so si ga razdelili med sabo in Ruse. Torej na štiri dele, sicer pa tako, da so ga približno polovico dali Rusom, drugo polovico pa zadržali zase. In spričo tega še danes v njihovem delu, Zahodnem Berlinu, ni niti enega nemškega ali ruske ga vojaka, ampak so samo ameriški, francoski in angleški, ker so Za hodnoberlinčani vojaščine oproščeni - v drugem delu, Vzhodnem Berlinu, pa se tudi ve, kdo je še vedno pravi gospodar... PORTRET Boris Vršič, varnostnik, zaposlen v naši delovni skupnosti "Zavarovanje" Boris dela v delovni skupnosti našega kombinata Zavarovanje že deset let. Najprej je bil varnostnik v TE Šoštanj, potem nekaj let v Skalah, sedaj pa je že peto leto v delovni organizaciji Avtoprevozništvo in servisi (APS). V Velenje je prišel pravzaprav z namenom, da se zaposli v rud nika. To je tudi storil, a rudar ni bil dolgo. Po enem letu jamskega dela je odšel na služenje vojaškega roka, po prihodu iz JLA pa nic več med rudarje, kaj ti zdravniki so ugotovili, da za jamsko delo ni več dovolj zdrav. In kakšno je Borisovo sedanje de lo? Takole ga je opisal! "Moj delavnik je dolg dvanajst ur. Delam v treh izmenah, tudi ob nedeljah in praznikih. Prostih dni imam največ med tednom, enkrat na mesec pa sem prost tudi konec tedna. Moje delo je pač takšno, da prenekatero leto delam celo’ na Silvestrovo. V začetku me je to motilo, a sem se hitro navadil. Menim pa, da bi zaradi takšnega delovnega časa morali biti delavci v delovni skupnosti Zavarovanje malo boljše nagrajeni, kot smo. V delovni organizaciji Avtoprevozništvo in servisi, kjer sem zdaj var nostnik vratar, zahtevajo od vratarjev marsikaj, prisluhnili pa našim predlogom in potrebam ne znajo. Voditi moramo evidenco prometa, kar ni tako preprosto, kot se sliši. Promet je namreč tolikšen, zlasti od petih do sedmih zjutraj in od enih do treh popoldne, da registrske številke kakšnega vozila, časa njegovega prihoda v delovno organizacijo in časa odhoda iz nje včasih ni mogoče točno zapisati. Dela s to evidenco je toliko, da za pregled kakšnega avtomobila sploh ni časa. Nihče ne pomisli, da bi težišče našega dela moralo biti varovanje dru žbenih premičnin in nepremičnin, ne pa vodenje evidence. Če bi hote li pri delu varnostnikov v APS kaj izboljšati, bi morali najprej zaposliti še enega vratarja. Z delavci v APS večkrat ne najdemo ’skupnega jezika’ tudi zaradi pri hodov strank v prostore servisa za avtomobile. Ljudje, ki imajo avto mobile na popravilu, namreč hočejo videti, kaj se z njihovim vozilom dogaja, serviserji pa ne marajo, da jim pridejo stranke gledat pod prste. V nočni izmeni imamo vratarji tudi obhode področja, ki ga varujemo. Med njimi smo pregnali že marsikoga, ki je prišel v varovano področ je z namenom, da bi kaj odnesel s seboj." Po kratkem preudarku je Boris potožil še, da v APS nimajo ustrezne vratarske hišice. Res je hišica, v kateri dela, vse prej kot poleti odporna proti vročini, pozimi pa proti mrazu. A to nikogar, ki bi lahko poskrbel za boljši delovni prostor vratarjev, ne zanima. Tudi tega, da je stara peč v vratarski hišici v APS odpovedala, nihče noče slišati. Boris je precej potrpežljive narave in zato niti ni hotel nadaljevati po govora o tem, kaj vse bi bilo treba urediti... Rade volje pa je povedal še nekaj besed o sebi in svoji družini. Rodil se je leta 1955 v Grabrovniku pri Čakovcu, v rudarsko-kmečki družini. Trije otroci so bili pri hiši in vsi trije so zapustili domačijo, a sedaj se vedno bolj pogosto vračajo domov. "Brat se je odselil v Ljubljano, vendar zdaj se namerava v kratkem vrniti domov na kmetijo, ki je postala celo precej večja, kot je bila nekoč," je dejal Boris in odkrito priznal, da tudi njega močno vleče v rodno Medjimurje. "Oba z ženo sva iz Medjimurja. Tam sva si tudi kupila vinograd in ob njem gradiva hišico, v kateri bova do upokojitve preživljala le večino prostega časa, pozneje pa se mogoče tja tudi preselila.Pravzaprav že sedaj tam preživiva skoraj vse proste dni in za izgradnjo hiše porabiva tudi vsak dinar, ki nama po plačilu življenjskih stroškov ostane. Pri graditvi hiše večino del opravim sam. Zidati znam toliko, da zidam še za druge. In tudi pleskarskih del sem vajen, saj sem se po os novni šoli izučil za pleskarja in potem nekaj let ta poklic opravljal pri zasebniku." Boris z ženo Anico in osemletnim sinom Mariom sedaj stanuje v bloku na Tomšičevi cesti v Titovem Velenju. Zadovoljen je; sploh ko pomidi, da je imel ob prihodu v Velenje najprej prebivališče v barakah v Šoštanju, nato v samskem domu, po poroki pa je z družino še dve leti živel v stanovanjski hiši, v kateri ima zdaj prostore temeljna organizacija RLV Gradbena dejavnost. Izkusil je torej že marsikaj, zato pa zdaj s toliko večjim veseljem zida svojo hišo. Preden sva se razšla, sva razpredala misli še o marsičem, vmes pa je Boris vestno zapisoval številke vozil, ki so vozila mimo vratarske hišice... Še nekaj ur ga je ločilo do petih popoldne, ko se je njegov delavnik končal, in še nekaj dni dela do odhoda na letni dopust, ki ga bo, seveda, preživel v Medjimurju. Nagrajeni reševalci objavljene križanke v Rudarju 3/1986 - Mile TOPOLOVEC, Stritarjeva 3, TITOVO VELENJE (1. nagrada - knji ga v vrednosti okrog 1 125 din) - Silva RAVNJAK, Kajuhova 7a, ŠOŠTANJ (2. nagrada - knjiga v vrednosti okrog 675 din) - Gorazd STVARNIK, Topolšica 202a, ŠOŠTANJ (3. nagrada - knjiga v vrednosti okrog 450 din) REŠITEV - VODORAVNO: nevtron; Amerika; Tirolec; julij, NI; par, ski, Olt; okar, Istar, neenak; lamaist, Rim, triko; irizator, som, Movh; Mann, Kobal; P.K., il, Seal; Itaka, el, up; jedro, srečno; Sr, Eu, ekage; Kindu, stran; es, az, pero, ro; iterbij, opus, avto; Gilje-va, podpornik; RK, EKA, ceha, enice; E.A, Vir, Ikar, Rekar. Nagrajenim reševalcem čestitamo, drugim pa želimo več sreče pri re še vanju in žrebanju rešitev prihodnje objavljene nagradne križanke v Rudarju. /Uredništvo/ Obvestilo blagajne vzajemne pomoči našega kombinata Ta mesec, v avgustu, zaradi velikega števila še nerešenih starih prošenj ne bo rednega sprejemanja novih prošenj za posojilo pri blagajni. Redno sprejemanje novih prošenj (prvi delovni dan v mesecu od 6. do 14. in od 16, do 17. ure v sobi 23 nove upravne zgradbe RLV v NOVIH PRELOGAH) bo zopet septembra. Iz programa prireditev pri kulturnem centru IVAN NAPOTNIK - Titovo Velenje V četrtek, 14. avgusta, ob 20.30 na velenjskem gradu Igor Kadunc: MED ESKIMI - predavanje ob diapozitivih, filmih in izvir ni eskimski glasbi o potovanju prek Evrope, Ovčjih otokov v Severnem morju do Grenlandije, naj večjega otoka na svetu V petek, 15. avgusta, ob 19.30, v velenjski knjižnici odprtje razstave likovnih del HANNESA FLACKA iz Gradca V soboto, 16. avgusta, ob 21. uri, v atriju kavarne in slaščičarne Cen ter v Titovem Velenju NEKAJ DRUGEGA - predstava gledališča "Podjetje za proizvodnjo fikci je", z elementi klasičnega kabareta in kriminalne zgodbe. Nastopata: Mojca Dr e v in Tanja Lesničar-Pučko V soboto, 23. avgusta, ob 19. uri na velenjskem gradu BLUE HAT - lahkotna in burkaška igra s pantomimskimi, cirkusantski mi in glasbenimi vložki, v izvedbi ljubljanskega gledališča Ane Monro Srečno!