Štev. 9.	V Mariboru 10. maja 1885.	VI. tečaj.
List za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za cel« leto 3 gld., z» pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anoniine dopise se ne ozira. —Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredntitvu; naročnine, oznanila in reklamacijo pa opravništvu: Bciserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina: Sv. Ciril in Metodij. — Naravoslovne črtice. II. Stopnice etc. — Kam in kje. — Se nekaj o „presruecu". — Narodno blago. — Listek. — Dopisi. — Novico in razne stvari. — Natečaj. — Inserati.
Sv. Ciril in Metodij,
ustvaritelja in utemeljitelja si. književnosti.
(Dalje.)
Svetopolku se je pa izdajstvo njegovo slabo obneslo. Nekaj časa so mu sicer pustili višo oblast v deželi njegovej, a v kratkem je bil pri Karlmannu zatožen, in je moral na njegov dvor, da se opraviči, pa — vrgli so ga v ječo. Zdaj so se vzdignili vsi Moravljani, in so izvolili Slavomira, sorodnika Rasti-slavovega, za vodjo v boju proti Ludoviku in Kalmannu. Med tem je imel Svetopolk časa dovolj premišljevati o tem, kaj je storil. Ker mu Karlmann ni zamogel nič hudega dokazati, ga je črez nekaj časa oprostil. Svetopolk se je hotel maščevati. Prosil je torej Karlmahna, naj mu izroči vojsko, ki je imela oditi proti Slavomiru, da zamore svojo udanost proti njemu spričati. Karhnann mu je veroval in je res vojsko njegovemu vodstvu izročil. Ko je pa Svetopolk nazaj v Moravijo prišel, in pred slavni Velehrad dospel, je svoje vojake na vse strani okolo mesta razpostavil. Po tem se je sam v mesto podal — z izgovorom, da bi svoje rojake pregovoril, naj se z lepim zopet podvržejo gospodarjem svojim; prav za prav je pa Svetopolk svoje rojake le vnemal in jim svetoval, kako se naj rešijo nasprotnikov svojih. Ko so se torej Karlmannovi vojščaki najmanje nadjali in mirno v taboru počivali, so se odprla mestna vrata, in Moravljani so planili na nje in so nje v hudem boju tako posekali, da je le malokdo črez mejo ubežati zamogel.
Moravljani in Slovenci so se, kakor Nestor poroča, res razveselili, ko so slišali božje nauke v domaČem jeziku oznanjevati; latinskim duhovnikom je pa delo Metodijevo koj iz začetka silno mrzelo. Latinski predigarji niso bili priljubljeni niti v Panoniji niti v sosednjem Korotanu. Oni so namreč, kakor se nekterim očita, raje desetino pobirali, nego da bi služili svojemu uzvišenemu poklicu. Že v dobi Karola Velikega je pisal jegov prijatelj in učitelj Alkuin solnograškemu nadškofu Arnonu (785—821), naj vendar skrbi več za oznanjevanje božjih resnic, ko za pobiranje desetine. Desetinjenju so se pa Slovenci ustavljali, dokler so le mogli, in še le v sredi eduajstega veka je bezvspešen upor začasno nehal. Za latinske duhovnike torej nikakor ni bilo ugodno, da je
9
začel sv. Melodij med Slovenci predigovati. Pooblaščenec solnograškega nadškofa, nadduhovnik Eichbald, jo lota 871. nevoljen zapustil dolenjo Panonijo ter se vrnil v Solnigrad, in je tam tožil Melodija in naredbe njegovo. Kiehbaldove besede so padle na rodovitna tla, in že črez eno leto je solnograška nadškolija poskusila, da bi dokazala pravice svoje do Panonije, in je bila v ta namen spisana posebna spomenica, v katerej se trdi, da zadnjih 75 let ni nikdo drugi cerkvenih pravic v Panoniji imel, nego sami nadškofi solnograški, ki so z dovoljenjem nemških kraljev te pokrajine v svojej oblasti imeli. O Metodiju govori pisatelj (Eichbald?) te spomenice prešerno in zaničljivo. Dasiravno je bil Metodij že za nadškofa posvečen, ga vendar ono pisanje imenuje samo „Grka", in mu očila, da je latinski jezik, rimske obrede in latinsko pismo, s pismom slovenskim, koje si jo sani izmislil, izpodrinil in s tem pri vsem slovenskem ljudstvu onečastil mešo, evangelij in cerkvena opravila onih, ki so vse to opravljali v latinskem jeziku. — Zato imenujemo nasprotnike Metodijeve prav primerno „latince". — Listina je bila najbrže namenjena nemškemu kralju Ludoviku.
Prav takih misli, ko Eichbald (?) so bili tudi v cerkvcnem zboru bavarskem, pred katerega je bil Metodij koncem leta 871. ali pa začetkom lela 872. pozvan, naj opraviči svoje duhovsko službovanje v pokrajinah, solnograš-keniu nadškofu podvrženih. Očitali so mu tamkaj zbrani škofje, da v njihovih pokrajinah uči. Metodij se je pa zagovarjal, rekši: „Ako bi bil vedel, da je kraj vaš, bi so bil umeknil; pa omenjeni kraj ni vaš, ampak svetega Petra je, to je, rimski ali neposrednje papežev, neodvisen od katere druge nad škofije". Zbor mu ni mogel nobene krivice dokazati. Pri zboru je bil tudi nemški kralj Ludovik navzočen, ki se je po poročilu panonske legende hotel z Metodijem malo pošaliti; apostolski mož mu je zmerno in spodobno, pa vender rezno odgovoril. (Latinski prevod legende se dobi v Ginzelnovem spisu o sv. Cirilu in Metodiju.) Konečno pa je vender sila prevladala resnico, in so Metodija dve in pol leta v zaporu obdržali. Zbora so se vdeležili sledeči latinci: Adahvin ali Adalbin, 859—873, nadškof solnograški, Hermanrich, škof pasovski in Annon, škof frisinžki. Pravdo proti Metodiju je pričel gotovo Adalvvin, kateremu je kot solnograškemu nadškofu posebno žal bilo za panonske pokrajine. Iz papeževih pisem, v kojih ostro graja imenovane škofe, ter nje v Eim na odgovor kliče, izvemo, da so latinci z Metodijem celo nepostavno ravnali in da so strastno proti jomu postopali. (Glej Krekovo razpravo: „Papeška pisma britanskega muzeja in sv. Metodij" v Kresu 1881 str. 145—354).—
Posebno še moramo omeniti prevažen čin Metodijev, da se je namreč vsled njegovega neumornega prizadevanja od rimske stolice dovolila v panonsko moravski nadškofiji služba božja v slovenskem jeziku. Omenili smo že, da se je Eastislavu slovenska služba božja jako pripravna zdela, da ž njo tujce v svojih deželah ob vso cerkveno veljavo spravi, in tako tudi politični neodvise-nosti svojih dežel pot nadela. Metodij pa je bil ravno tako prepričan, da se bo krščanska vera tem krepkeje utrdila med narodom, jegovej pastirski skrbi izročenim, ako se poduk in vsa služba božja vrši v narodnem jeziku. Zato sta sv. brata Ciril in Metodij cerkvene knjige, to je, mešne bukve, obrednik in
breviarij poslovenila, in je bilo to delo že dovršeno pred njunim odhodom v Bim leta 867. Italska legenda, pisana od znanca in prijatelja obeh bratov, po mislih bollandistov pa od Gaudericba ali Gaudencija Veletrijskega (Ginzel: „Cyrill und Method", strau 12. in 37.) omenja čisto razločno, da je Ciril že v Carigradu poslovenil evangelje, to je, za nedelje in praznike odločene evan-geljske odlomke, koji prevod sta torej že izgotovljen v Moravijo prinesla, pa tudi pristavlja, da sta zapustila v Moraviji spisano vse, kar je za cerkvena opravila potrebno bilo. Prvih pet let pa gotovo nista pričela s slovensko božjo službo, ker sta bila takrat samo le mešnika, pooblaščena od pasovskega škofa, in sta se torej tudi morala držati njegovih naredeb pa običajev rimsko-latinske cerkve ; pač pa je zamogel to vsaj deloma izvršiti Motodij, ko se je leta 868. kot nadškof iz Bima vrnil. Sicer tudi zdaj Metodijevo bistro oko nikakor ni preziralo, da se loti z uvajanjem slovenskega jezika pri cerkvenih obredih iz-yanredne novotarije, vendar je pa upal, da bode rimska stolica z ozirom na prevažno korist in dobiček, ki izvirata od tod za mnogobrojen slovenski rod, potrdila to jegovo samooblastno premembo. Mogoče, da je Metodij že leta 868. V Moraviji pričel s slovensko božjo službo, če ga vojskin hrup, ki je ravno takrat razsajal po deželi, ni zadržal. Da se pa slovenski jezik ni po celi Moraviji v cerkve uvedel, je že iz tega razvidno, ker je bilo tam še dosti latinskih duhovnikov, ki bi obredov v slovenskem jeziku niti ne bili mogli opravljati; nekaj se je pa do leta 870. to je, do smrti Eastislavove, vsakako tudi v Moraviji v tej zadevi storiti zamoglo. V Panoniji so pa s časom za Metodija ugodnejše razmere nastopile. Pasovski in solnograški škof sta se sicer upirala naredbi papeževi in sta nasprotovala nadškofovski oblasti Metodijevi — posled-njič pa je vendar rimska stolica njune ugovore odločno zavrnila in je potrdila nadškofovsko oblast Metodijevo čez Moravijo in Panonijo.
V Panoniji se je že pred prihodom Metodijevim iz Moravije bil raznesel glas o slovenski božji službi njegovi, in zato so se ga Panonci te m bolje veselili ko so po smrti Bastislavovi o njegovem prihodu izvedeli, in ko so ga čuli po-slednjič samega, kako je spretno v njihovem jeziku govoril o čudežih božjih. Panonski knez Kocel je bil Metodiju jako naklonjen, in dasiravno je bil vasal nemškega kralja, je vender podpiral Metodija pri uvajanju slovenskega jezika pri službi božji. Vspeh Metodijev je bil jako ugoden — in sedaj so latinski duhovniki jeli iz Panonije odhajati in se vračati v Solnigrad; med njimi je bil tudi Eihbald, dozdevni pisatelj preje omenjene, proti Metodiju naperjene spomenice. Ker so latinski duhovniki iz dežele odhajali, je moral Metodij svoje slovenske učence na njihova mesta postavljati. Pričetek slovenske božje službe v panonskih pokrajinah, in torej tudi pričetek panonsko-slovenske cerkvene književnosti spada v leto 870.
Ker je papež Hadrijan II. pritožbo solnograškega nadškofa zavoljo ustanovitve inoravsko-panonske nadškofije zavrgel, Adalwin kar ni dvomil več, da bi vse nove pritožbe nič ne pomagale. Podala se mu je pa druga priložnost; zatožil je namreč Metodija, ki je samooblastno v cerkvi slovenski jezik uvedel, da se je pregrešil zoper obstoječi cerkveni red in občne stare naredbe rimskega papeža. Adalwin je pa Metodija leta 871. ali 872. tudi pred svoje sodišče
9*
pozval, in ga je protizakonito kar v ječo pahnil, kjer je Metodij poltretje leto ostal. Proti koncu leta 872. je umrl Hadrijan II. in Adalwin je zopet začel upati, da bo pri novem papešu Janezu VIII. kaj več zoper Metodija opravil, kakor pri Hadrijanu II. ßes se je potegnil krepko za to, naj se Panonija zopet jegovej nadškofovski oblasti izroči. Njegovo terjatev sta kralj Ludovik in Karl-man, sin njegov, visi gospodar črez Panonijo, prav krepko podprla. Seveda so vsi trije svojo terjatev podpirali tudi s tem, da so dokazovali, kako so MetodiJ za njemu nepovoljne papeževe ukaze jako malo briga, kar je jasno s tem dokazal, da je častiti latinski jezik samooblastno z robato slovenščino iz cerkveue rabe izrinil. Papež Janez VIII. je pod prejšnjem papežem Iladrijanom II. oprav-jal imenitno službo archidiakona rimskega, in je imel torej tudi zadeve Melo-dijeve v svojih rokah, (in mu je bila vsa ta stvar dobro znana; bil je pa tudi prepričan, da je nova nadškofija moravsko panonska jako potrebna. Treba se mu je torej zdelo, da za te svoje misli tudi nemškega kralja Ludovika in pa Karlmana pridobi, ki bi naj dobrohotno priznala od papeža na novo ustanovljeno nadškotijo. Za to jo poslal ankonskega škofa Pavla na Nemško, ki bi naj pregovoril oba mogotca, in tudi ostro pokaral solnograškega nadškofa, in pasov-skega pa frisinžkega škofa, ki so z Metodijem v bavarskem cerkvenem zboru nepostavno in nečloveško ravnali, ter bi naj vse tri v Rim pozval, da so tam opravičijo.
Škofu Pavlu so jo res posrečilo kralja z naredbami papeževimi spoprijaz-niti. To se je zgodilo leta 873. Nadškof solnograški se pa ni hotel udati. Skliceval se jo na določbo cerkvenega prava, po katerej pripada za krščansko .vero na novo pridobljena dežela tistemu škofu, ki je tain prvi sveti evangelij oznanjeval.
Za to so pa solnograški misijonarji res točno dokazali, da so Panonijo oni, in le samo oni, že celih 75 let v vseh cerkvenih stvareh vladali in oskrbovali. Rimski poslanec je pa to trditev zavrnil z dokazom, da so že v rimskih č-.tsih rimski misijonarji ustanovili panonsko škofijo. Ko so je vršila strašna selitev narodov y zadnji dobi rimskega cesarstva, tedaj so bila porušena vsa največa mesta in cele dežele so bile opustošene; tedaj je izginila tudi rimska škofija v Panoniji; s propadom škofije pa še nikakor niso propadle pravice rimskega papeža do onih krajev, katere so njegovi poslanci preje ko solnograški za sveto vero pridobili.
Rimska stolica je bila pa tudi škofu Pavlu naročila, naj Metodiju oprav-janje službe v slovenskem narodnem jeziku naravnoč čisto prepove; samo pre-diga bi naj bila tudi zanaprej sloyenska. Ta prepoved bi pač tudi naj inalo latince v dobro voljo spravila, ker druzega nič dosegli niso A Metodij je vendar tudi zanaprej službo božjo v slovenskem jeziku opravljal. Ker jo pa Metod cerkveno pravo prav dobro poznal, in je bil tudi odkritosrčno rimskemu papežu udan in vselej pokoren, si moramo to prikazen le tako tolmačiti, da je Metodij papeževega poslanca čisto prepričal o hasnovitosti slovenske službe božje, in da mu je škof Pavel tudi obljubil, da ga hoče v Rimu zagovarjati, — ker ni nobenega sledu, da bi se bil Metodij s tem svojim ravnanjem v Rimu zameril. Menda je pač tudi hotel apostolski poslanec s to svojo prijenljivostjo
Metodiju nasproti nekaj one krivice popraviti, katere so se mu bile v bavarskem zboru od lalincev zgodile.
Nadškofovske oblasti črez Moravijo in Panonijo sosedni škofje Metodiju nikakor niso več odrekati zamogli, ko je bil Rim že tretjokrat jasno spregovoril. Od leta 874 je torej Metodij med svojimi panonskimi Slovenci lehko vpešno delal.
A latinci so zoper svetega apostola skovali med tem novo tožbo. Podtikali so mu namreč, da on kakor Grki razkolniški uči, da sv. Duh ne izhaja iz Očeta ino Sina, ampak samo iz Očeta. Tudi so v svojej tožbi, katero so v Rim odposlali, pristavili, da opravlja Metodij božjo službo še vedno v slovenskem jeziku, in to dela najbrže zavoljo tega, da ga latinci ne morejo razumeti, in torej tudi njegovo krive vere ne zaslediti. Opiraje se na tako tožbe so terjali latinci od rimske stolice, naj se Metodiju nadškofovska oblast odvzeme.
(Dalje sledi.)
---
Naravoslovne crtice. ii.
Stopnica (skala) in presledki (intervali) glasov.
Podaja dr. J. Križan.
Med dvema glasoma različne visokosti more so brezbrojno število drugih glasov misliti; človečjemu ušesu je samo eden določen red glasov prijeten, in sicer oni, v katerem osmi glas naredi ravno dvakrat toliko tresov, kakor prvi, in se ž njim zlaga. Ta red glasov imenuje se stopnica ali skala. Posamezni glasovi stopnice ali skale označujejo se z velikimi in malimi črkami tako-le: C D E F G A H c.
Prvi glas tega reda zove se glavni ali temeljni glas; zadnji pa osmica ali oktava, ki se svojim žvenkom staplja z glavnim glasom. Vsaka osmica more zopet glavni glas sledečim visim glasom biti. Ker stopnica zadržuje osem glasov, zato se vsi glasovi skupno zovejo tudi osmica. Osmice označujejo se z velikimi in malimi črkami in sicer označujejo velike črke niže osmice, male pa više osmice. Navadno označujejo se osinice tako-le :
OOOc	ccce —	—	—
C,, 0, C e	Cl ©II clll c.HII —	_	—
Cä C, 0 C	c, c j c g c4 —	—'	—
C3 čs c1 c°	c1 c" c3 c4 -	—	—
Več od omenjenih sedem osmič obsega le prav malo godbil (godbcnega orodja).
Omenili smo užo, da je najgloblji glas oni, katerega vstvarja 16 tresajev v enej sekundi. Ta glas zove se subkontra 0, in označuje se z velikim C, ki
je dvakrat podčrtan, to je tako: C. Osmica tega glasa napravi 32 tresajev v enej sekundi, zato se zove contra O, in piše se tako le: C. Osmica tega glasa napravi 64 tresajev v eni sekundi, piše se s prostim O, in zato zove se veliki C. Dalnja viša osmica napravi v enej sekundi 128 tresajev, in zove se mali c, ki pa ima zopet osmico nadčrtani c ali in vstvarja 256 tresajev v enej sekundi. Dalnja viša osmica napravi 512 tresajev v enej sekundi, zove se dvakrat nadčrtani c in piše se tako-le: e Osmica tega glasa je trikrat nadčrtani "ein napravi 1024 tresajev v enej sekundi. Dalnja viša osmica napravi 2048 tresajev v enej sekundi in to je četirikrat nadčrtani c ali f itd.
Ker glasovi vsake osmice postopno raseje, zato se imenuje red glasov vsakega osmaka godbena stopnica ali skala.
Po mestu, na katerem se posamezni glasovi godbene stopnice nahajajo, imenujejo se oni tako-le:
prvica ilrugovica, trečiea čctvrtica, pctica, šestica, sedmič», osmica, prima, sekunda, terca,	quarta,	quinta.	sexta. septima, ' oktava,
C, D,	E,	E,	G, A, H,	c,
16, 18, 20, 2173, 24, 262/3, 30, 32.
Ker prvi glas služi za mero vsem drugim, zato je on glavni glas, in število jegovih tresajev označuje se z edinico.
Števila, ki jih dobimo, ako razdelimo število jikovih tresajev s številom glavnega glasa, zovejo so relativna visokost, in nam pokazujejo, kolikokrat več tresajev, kateri glas v enej sekundi nareja.
C,	D, - E,	F,	G,	A,	H,	c,
i, 9/b, 5A, V., 7 *. 7s, ,5/s,
Ako so nam znani tresi glavnega glasa, tedaj lehko preračunamo trese kateremu koli glasu v stopnici. Ako ima O n. pr. 24 tresajev, tedaj ima E 30 tresajev, ker 24 x 74= 120:4 = 30. Če pa ima glas O 64 tresajev, tedaj ima I) 72, ker 64 x 7« = 72, in c jih ima 64 x 2 = 128.
Ako število tresajev katerega višega glasa delimo s številom tresajev nižega mu glasa, tedaj dobimo interval ali presledek. Vsled tega nam interval pokazuje, kolikokrat več tresajev potrebuje viši glas od nižega, s katerim se primerja. Števila stopnice so tedaj intervali z ozirom na glavni glas. Z ozirom na predstoječe glasove v stopnici dobimo pa te le intervale:
prvica, dmgovica, tročica, čctvrtica,	pctica,	šestica. sciimica, osmica
0,	D,	E,	F,	G,	H,	A, c,
1,	7s, 74, 7s.i 7s» 7a, '7s- 2, 9/ 10/ 16/ 9/ 10/ 9/ 16/ .
/8, /81 '9> /8, /l6>
Iz omenjenega sledi, da imajo glasovi stopnice samo tri različne intervale, in sicer '/s, in "Via. Interval 9/s zove se veliki celi glas, interval '% zove se pa mali celi glas in interval t0/i5 zove se slednjič veliki pologlas. Interval med malo lin veliko trečico to je r'/4 : ß/5 = 83/.,4 zove se mali pologlas in je najmanjši interval, ki se rabi v godbi.
Interval, ki je manjši od l ■ 04, zove se kom m a. Tako je interval med velikim in malim celim glasom namreč 9jB : ,aU — 87so1 '0125 manjši od l-04 in je za'o komma. Taki glasovi morejo so v godbi med seboj zamen i t i.
Stopnica ali zadržuje v vsakem osmaku samo osem polnih glasov, in se zove prvobitna ali diatonička; ona stopnica pa, ki ima razun celih glasov tudi vse pologlase, zove se pologlasna ali chromatič ka. Prva ima osem glasov, druga pa 13, in sicer osem celih in pet pologlasov. Pologlasi nastanejo poviševanjem nižega glasa, in temu glasu dodaje se tedaj končnik „is" ; ali pa nastanejo z niževanjem višega glasa, in temu glasu dodaje se tedaj končnik „es". Visokost povišenega glasa nastane po množitvi z ulomkom 25/24, ona zniženega glasa pa po množitvi z ulomkom 2%4. Poviševanje glasa označuje se v godbi z znamenjem ^ zniževanje pa s znamenjem h.
Stopnica deli se slednjič na trdo (dur) in mehko (moli). To njeno lastnost določujejo pologlasi. Ako je namreč pologlas med 3. in 4. to, in med 7. in 8mino stopnjo, tedaj je stopnica trda; ako pa je pologlas med 2. 3. in 5. in 6. stopnjo, tedaj je stopnica mehka. Mehka lestvica je ta-le:
C, D, 6E, F, G, bA, 6H, c,
1	a/	G/	4/	S/	8/	9/	y
J>	/8'	/5)	/3)	/2)	/51	/S)
Pologlasna ali chromatička stopnica jo trda, ako se postopno stopa k po-višenim glasovom. Ta stopnica je taka-le:
0, Cis, D, Dis, E, F, Fis, G, Gis, A, Ais, II, c.
Ako pa se stopa postopno k zniženim glasom, tedaj je chromatička po-stopnica mehka, in ta je taka-le:
C, Des, D, E-), E, F, Ges, G, As, A, Hes, II, c.
Na orglah in glasoviru so bele tipalnice za cele glasove krajše črne pa
za pologlasove.	(Dalje sledi.)
--*>»-
Kam in kje?
Metodična obravnava pes mi š t e v i 1 o 26 v D r ng e m bo ri 1 u s t r a n 23.
(III. in IV. šolsko leto.)
1. Uvod.
Kje stanujejo tvoji stariši? B! — Na Vrhlogi. -- Kaj pa je Vrhloga? — Vas. — Katere vasi še poznate v naši fari? Kje si pa ti doma? S! — Na Leskovcu. — Kaj pa je Leskovec? — Kraj. — Kateri mi zna še druge kraje imenovati ? Kje tedej prebivajo vaši stariši ? — V vaseh in krajih. — S čim pa se pečajo vaši stariši večidelj ? — S poljedelstvom, z živinarstvom in se sadorejo. — Kako pa so imenujejo vsi ljudje, ki imajo omenjena opravila? — Kmetje ali kmetovalci. — Katerega stanü so tedaj večinoma vaši stariši? Kmet-skega stanu. — Katere druge stanove še poznate ? — Rokodelski, obrtniški in trgovski stan. — Kje pa stanujejo največ rokodelci, trgovci in obrtniki? — V trgih in mestih. — Ali mi znate katere trge našteti? — Konjice, Makole . . — Katera mesta so vam znana? — SI. Bistrica, Maribor, Celje ... — Kako pa se ločijo trgi in mesta od vasi ? — V mestih in trgih so hiše lepe in
zidane, ter stoje navadno v vrstah, ali v vaseh so hiše proste, mnogokrat lesene, ter razstrošene. — Katere druge, stanove še imamo v mestih? — Vojaški in uradniški stan. — Kateri stanovi skrbijo za omiko in izobraževanje mladine?
—	Učiteljski in duhovski stan. — So nam li vsi stanovi potrebni ? Kdo je že vsakemu stanu svoja opravila odločil ? — Ljubi Bog. — Kateri stan je najlaži, kateri nima nobenih težav in nadlog? — Vsak stan ima svoje težave in nadloge. — Kaj pa vendar ima tudi vsak stan razen truda in težav ? — Veselje. — Kdo od vas mi zamore povedati, v katerem stanu je človek lahko najbolj srečen ? — Človek zamore v vsakem stanu srečen biti, ako svoje dolžnosti natančno izpolnuje. — Kaj mislite, kje se lahko srečno živi, ali v mestu, trgu ali vasi ? — Povsod se da srečno živeti, ako hoče človek pridno delati, ter se lepo obnašati.
2. Učitelj pesem prečita.
3. Nekateri boljši nčenci jo preberö. 4. Učeuci pesem čitajo, učitelj pa vprašuje po pomenu manj umljivih besed, ter pomaga učencem sestavljati glavno misel vsake kitice.
Beri prvo kitico, S ! O kolikih osebah se tukaj govori ? Kje sle bili osebi? — Na razpotju. — Kaj vpraša popotnik? Kaj se pravi „cesta drži"?
—	Cesta pelja, vodi. — Kaj še tudi vpraša popotnik? Katero besedo lahko povemo namesto „pot" ? — Steza, ozka cesta. — Kak razloček je navadno ined besedami „steza", „cesta" in „pot" ? — Cesta je široka, pot ozka. — Kaj se pravi „Povejte mi po skušnji" ? — Razložite mi tako, kakor ste sami poskusili.
—	Kaj se lahko reče namesto : „Kje se lože ognem' zmot?•' Kje se morem zapeljivim ljudem in skušnjavam prej umakniti. — Misel prve kitice se glasi:
Popotnik prosi moža, da mu pove po svojem prepričanju, po katerem potu naj hodi da se mu bode mogoče izogniti skušnjav, zmot in zapeljivih ljudi. Ponovi SIR!
Citaj drugo kitico ! Kdo to govori ? — Mož. — Kaj se pravi „prinese te" ?
—	Te pripelja. — Kako se lahko reče drugače „v mesta kras" ? — V krasno, lepo mesto. — Kam pelja leva steza ? — V prosto vas.
Misel druge kitice je :
Mož pripoveduje, da pelja desna steza v krasno mesto, a leva pot pripelja v prosto vas. Ponovi Z! R!
Citaj dalje S! Kdo jo to govoril ? — Mož. — Kaj se pravi „ako jo nameriš na mesto"? — Ako pojdes, greš, ideš proti mestu. — Kaj je v mestu videti? — Krasne, zidano hiše, palače, lepe cerkve. Kaj se pravi: Tam nasprotno vse dobiš? — V vasi je videti vso čisto drugače, nego v mestu. — Kake hiše najdemo v vasi ? — Proste, lesene. — Zapopadek tretje kitice je:
Mož pripoveduje popotniku, da bo našel v mestu krasne, zidane palače, a v vasi le priproste, lesene hise. Ponovi J ! Š!
Beri sledečo kitico S! Kdo je to govoril? — Popotnik. — Kaj se pravi „obrnem"? Grem, pojdem, podam ? — Kaj se pove z besedami, „na vasjo mahnem"? Ali naj grem ali pojdem v vas. — Kaj se pravi „Srečo boljšo kje imam"? — Kje bodem našel večjo srečo, kje bodem bolj srečen. — Misel te kitice je :
Popotnik vpraša moža, kje da bi zamogel srečnejše živeti. aH v mestu ali v vasi. Ponovi B ! D !
Beri zadnjo kitico F! Kdo jo to govoril ? — Mož. — Kako bi še lahko rekli namesto .,vidiš" ? — Glej, poslušaj, verjami mi. — Kaj se pravi „kako se obnašal boš"? — Kako se bodeš zadržal, ravnal, kako bodeš delal, kako svoje dolžnosti izpolnjeval. — Kaj se hoče reči z besedami „povsod si srečen mož"? — Povsod se ti lahko dobro godi. — Zapopadek zadnje kitice je:
Mož zagotavlja popotnika, da bo lahko živel v mestu ali v vasi prav srečno, ako bode marljiv in če bode vestno svoje dolžnosti izpolnjeval. Ponovi G !
Ponovi glavno misel prve, druge, tretje, četrte, pete kitice R! Ž! C! K ! L!
5. Nauk se razvije.
O kolikih osebah se tukaj bere? Kako se imenujeta? — Mož in popotnik.
—	Kateri je bil že iskušen ? —Mož. — Si je li popotnik že kaj veliko poskusil? Kdo nam pove, daje bil popotnik še mlad in malo izkušen. — On sam, kor je moža vprašal. — Kam bi rad prišel neizkušen popotnik ? — On bi rad prišel taj, kjer bi bil srečen, kjer ni nadlog in težav. — Kaj je odgovoril mož, ko je popotnik po srečnem kraju vprašal. Da je lahko povsod srečen. — Kateri človek lahko povsod srečo najde? — Delaven, marljiv priden in pošten.
—	Glejte ! Tak popotnik, kakor ta, je vsak človek, kateri si hoče izvoliti svoj stan ali poklic. On tudi povprašuje marsikaterega izkušenega človeka, kateri stan naj bi si izbral. Vsak mu pripoveduje o težavah, in trudu svojega stanu; pa tudi o njegovih prijetnostih iu njegovem veselju.
Kateri stan si tedaj naj človek izvoli ? — človek si naj izbere oni stan, h kateremu ima največe veselje, in ako bo svoja opravila zvesto in vestno opravljal, bode v svojem stanu tudi srečen. Ponovi Ž ! M !
C. Branje se ponavlja.
7. Pesem se mcmorira ter pozneje deklauinje. *
■ Josip L a s b a h a r.
--
Še nekaj o „presmecu".
V „Črticah iz duš. žitka štaj. Slovencev" se bere, ali bolje rečeno, se naj bere na str. 116 to le. „Ko sem prašal Fr. Zidanšekovo iz Špitaliča, kako se imenuje žegen ali presmec takrat, ko še ni „„žegnan"", mi je rekla: „„Ledeni les."" V presmec se dene dren, iva, hudobika, črenslja, ledeni les pa leskev; v vršič vpletajo žegenpajn (juniperus sabina) ali pa borovico." — Tem besedam sem pristavil opomnjo: „Ledeni les je znabiti ledum palustre. Glej Tuškovo „„Rastlinstvo"", str. 94! — Gospod Iv. Koprivnik je v svojem spisu „Presmec ali cvetnonedeljska butara" na str. 101 letošnjega „Popotnika" popisal ledum palustre in slednjič iz dobrih razlogov pristavil: „Po teh poročilih zdi se nam neverjetno, da bi bil ledeni les ledum palustre . . . Zelo hvaležni bi bili, ako
bi nam poslal kateri e. bfalcev „Pöp." vejo ledenega lesa, da bi se dvomljiva rastlina določila.' ■ — Došlo mi je pa sedaj od v. č. g. Gagrana iz Spitaliča to le poročilo": „ Les, po katerem ste prašali, se imenuje pri nas, to je med panonskimi Slovenci okoli Ptuja in Ormoža — meprika, tukaj v Spitaliču pri Zidan-šekovih pa hudoviten ali nedeljni les, ter se na cvetno nedeljo blagoslovi. Iz nedeljni les je po metatezi nastalo ime ledeni les."
Hvala lepa! Iz tega poročila se vidi, da se imenuje hudobika kateksohen . kot jako imeniten- del nedeljske butare sploh nedeljni les ali ledeni les. Podobno metatezo sem našel pri hudobiki. katero mi je Bupnikova viničarica, stanujoča četrt ure od Mariboru imenovala kar po vrsti: rebriko, jebriko, lebriko. — Srčno želim, da bi se še več zmot, katerih je v „črticah" le preobilo, po lej poti odpraviti dalo.	Dr. Jož. Pajek.
V Celju, konec aprila meseca 1885.
Gospod vrednik! Dolgo sem bil v miru ter premišljeval to in uno sam za se, in če se me je kedaj želja polastila, da bi tudi moje misli spravil na papir in po tej poti med svet, vendar sera vselej zopet pero obrisal, ker se mi je boljše zdelo, da ne zapišem nič, kakor da zapišem nekaj, kar Vam, gospod vrednik ni prav in potem Vi tam gori zbrišete, ker svet tak ali tak prav tega ne izve, kar jaz mislim. Ko je g. Koprivnik začel popisovati presmec", takrat sem se pa začel na tihem veseliti, ker on je tu moje misli zadel, in namesto mene spravil na svet popis o presmec-u. Seveda čisto mojega ni zadel, ker bi bil jaz tudi povedal o tistem pečenjaku, katerega mama na cvetno nedeljo doma napravijo, pa ne malega, ampak prav velikega, takega celo, da se ga človek leto in dan z zadostilom spominja. Tudi po hrbtu se dobi na „cvetno nedeljo" tam pri nas doma z „žegnanim lesom" prav občutljivo, seveda vse za „špajs", in tisti „presmec", pri nas ,,pušeljc", ali „žegen" zadene konečno jako veličastna osoda. Pa naj si bo vse to kakor hoče, „presmec" je popisan in zdaj je „cvetna nedelja" ž njim vred tudi že minola. Tudi tistih Francozov ni več, kateri so 9. aprila 1797. 1. ravno na cvetno nedeljo kot straža Bonapartove armade v Celje prišli, pa so pred kmeti zbežali, ker so se pred njihovimi pušeljci zbali. To je, kakor omenjeno, vse že minolo, čega pa še pričakujemo, je odgovor na vprašanje g. Koprivnika o .,ledenemlesu,ledumpalustre, Sumpf pori t i. t. d." Meni se do sedaj še o misli sanjalo ni, da bi se jaz med učene gospode vrival, ali pa pričel kak prepir — pa ker hoče omenjeno vprašanje tista osoda zadeti, katero v tem slučaju navadno imenujemo pozabljivost, bom povedal jaz to, kar je meni znanega. Jaz vsaj — akoravno sem mnogokrat tukajšno obližje preiskal, rastline „ledum palustre" do danes še nisem našel. Pač pa sem izvedel ime , ledeni les". Prosim pa, da mi ne zamerite ne Vi, ne g. Koprivnik, ako Vama od tistega , ledenega lesa" ne pošljem vpje, ja še lista ne, ampak samo to le pismice.
Tu po naši okolici dečki že kakih 14 dni pred cvetno nedeljo les za „žegen" nabirajo, in med tem se nahaja tudi „ledeni les". Ta ledeni les pa ni nič drugega, kakor „vrburnum lantana", wolliger Schneeball. Pri nas doma
mu pravijo „nedeljni les" in on je naj bolj vitek delitelj „božjega žegna': prek hrbta. „Ledeni les" imenujejo to rastlino krog Celja, po Hudinji, v Prekorjah, Ternovljah, Šmarjeti in taj naprej po Vojniški okolici, med tem ko se še zopet drugod zove „podevetka" (Lokrovee) matulovna (Petrovee in morda dalje po Savinjski dolini) ,,ledenka", „brezikovina' (Košnica, Libovje) „hudovitka" (Smartin) i. t. d. Veselilo bi me, ko bi se morebili še kdo drugi oglasil, kajti, že tu po naši okolici ima ta grm toliko imen, kakor kak cesarjev naslednik! Toraj na zdravje in brez zamere!	Miha K o ko t.
--
Narodno blago.
XXXIX.
Pravljice iz Slovengraškega okraja.
Zapisal Fr. V.
6. Kaj je bilo uzrok, da so stavili cerkev sv. Uršule?
Bog ve, koliko let je že od tega, ko je bilo ob zno/ju vrha gore sv. Uršule jezero, v kojem je prebival povodni mož. Srečen je bil pastir, ki ga je videl, ker jegova čreda se je po nekej nevidnej poti nasitila, pomnožila in poseslnika obogatila.
Ne daleč od jezera na gorskem pobočju je prebival kmet z imenom Sisernik. Ta kmet je imel par črnih težkih volov. Po noči je prišel povodni, mož, vpregel vola v voz, ki je bil z velikimi sodi nabasan, napolnil sode z jezersko vodo in jo peljal čez hrib in dolino tija na Pohorje, kjer je sode v črno jezero izpraznil.
Zjutraj, ko so hlapci hoteli vola krmiti, bila sta v .-a potna, kakor bi celo noč težko vozila, jasli pa sta imela z naj lepšim ovsem napolnjene. To se je ponavljalo čez leto in dan, pa nikdo ni mogel uganiti kaj se godi, še menj pa kam iz jezera voda izginja. Sisernik obljubi hlapcu, ki bi hotel v hlevu čuti in opazovati kaj se z voloma godi, dobro plačilo. Prvi hlapec se za to odloči. Kako pa se prestraši, ko je ob jutranjej zori se probudivši videl, kako je povodni mož vola vsa potna v hlev tiral in polni žakelj ovsa v jasli vsipal.
Hlapec pogumno vpraša povodnega moža : „Kako pravico imaš ti do naših volov in čemu ju rabiš ?
Prijazno odgovori povodni mož : „Ne boj se, živina nič ne trpi; jaz moram jezero izprazniti, ker bo vas velika čast došla. Sv. Uršula pride iz jutrovega, hoče se na tej gori naseliti in tukaj ostati, jaz pa moram oditi."
Ko je to izgovoril, je izginol in nič več ni prišel po vola, ker je bil jezero že izpraznil. Ljudje so potem čestokrat videli ljubeznivo, visoko žensko podobo tik izpraznjenega jezera na sedežu podobnoj pečini sedeti in moliti. Zato so potem postavili na vrhu gore cerkev, ter jo posvetili sv. Uršuli. Se denes kažejo romarjem sedežu podobno pečino, na kojej je baje sv. Uršula počivala.

Listek.
(Feljton.) Stari učitelj.
Srce se v prsih mi topf Zamakneno v. nekdanje dni, Vpresrečno dobo- cveta — O zlata, zlata leta!
S. Gregom«.
Krasno vzpomladansko jutro! — Tamkaj izza sinjih gora vzhaja zlato solnce. Po drevju se blesto rosni demanti, po dolini pa se razlega milozvoneč glas male deve....
Glej ga, starca! Tam na leseni klopi pred hišo sedi čisto mirno. Zamak-neno gleda pred se sivi starček, čudne misli mu roje po glavi. Nazaj, nazaj mu je zrlo duševno oko, nazaj v preteklost! Sedemdeset vzpoinladi je že šlo mimo njega. Lice se rnu je zgrbančilo, oko oslabelo in osiveli so lasje. Samo srce, samo srce se mu ni bilo postaralo. Utripalo še mu je zmeraj, kakor v mladosti, za vse lepo in blago, utripalo mu je še zmeraj v ljubezni do jadnega človeštva.
Pred desetimi leti še-le je bil zapustil za vselej svoj predragi vrtec — šolo; zapustil jo cvetice, ki so mu bile najljubše veselje na svetu. Oko se rnu je solzilo in srce mu je zalivala toga, ko je rekel mladini: „Ostani zdrava!" Glasno je zaplakal starček, ko ga jo dečica prosila: „Ne idite od nas, ljubi učitelj, ostanite še pri nas, ostanite!" Plakal je ter odšel. Težko se je odvadil
šole____ Starček je mislil in mislil. Nek čuden čut napolnjeval je njegovo srce; v
očeh se mu je nekaj zalesketalo in po velem lici kanile so solze, svitle solze.
Med tem se jo dvigalo zlato solnce vedno višje in višje. Po zraku je letalo na milijone veselih mušic. LaStavice švigale so sem ter tja ter drobile svoje vesele pesmice. Po vsej naravi razlita je bila vzpomlad.
Ura je bila edenajst. Čez nekoliko videl si otročiče iti iz šolskega poslopja. Hiteli so veselega obraza doli po vasi. In kaj ne bi? Tudi njih nedolžno srčece čutilo je prerod narave. In prihiteli so k staremu učitelju.
„Dobro jutro, gospod učitelj, dobro jutro!" pozdravljali so ga veselim glasom. Starček pa je molčal, temu ali onemu je pogledil rožno ličece ali mu prijazno stisnil mehko ročico, a besede ni mogel izspregovoriti.
Kakor nekdaj mu je trudno oko sedaj zablestelo, ko je videl krog sebe čvrsto mladino. Zdelo se mu je, da je zopet učitelj, da je zopet v znanem vrtu med milimi cveticičami.
„Kaj ste se danes lepega učili, preljubi moji?" vpraša vendar naposled in trepetajoči njegov glas je svedočil srčni nemir. Na njegovo vprašanje jela mu je zgovorna deca vse pripovedovati. Slušal je ter se prepričal, kako lepo se nadaljujejo njegove ideje in še boljše se mu je zjasnil obraz.
„Zdaj pa nam pripovedujte povestico, gospod učitelj," prosili so otroci. Prikimal je stari mož kakor navadno ter počel radovedni mladini praviti mikalno pripovedko. Vsako oko počivalo je na njegovih ustnih, vsako uho slušalo je njegove besede.
Starčku vzkipelo pa je srce neznanega veselja. Bil je zopet učitelj kakor nekdaj. Hitreje mu je tripalo srce in glas mu je zvenel mladostnega navdušenja, čutil se je mladega in čvrstega.
Končal je pripovedko. Srčno so se mu zahvaljevali otročiči ter mu poljubljali roki . . .
In zopet je sam sedel starček. Divni sen, ki še mu je ravno poprej obdajal dušo, izginil je sedaj. Zamaknen je zopet zrl pred se na zeleno trato. Mimo njegovega duševnega očesa hitele so vse znane podobe iz preteklosti, hiteli so vsi dogodki.. ..
Srce mu radi tega ni bilo žalostno. Na njegovem obrazu prikazala se je nadzemeljska radost; v očesu se mu jo nekaj zablisnilo in po zgrbančenem licu vlile so se mu debele solze.... Trepečo roko djal jo na srce in ustne pa so šepetale: „Sejal sem, in seme je vzklilo; cepil sem, in cepiči so čvrsto pognali. Zahvaljujem se Ti, večni Bog, da nisem zaman živel." V nebesne višine mu je zrlo okö . . .
Poludnevno zvonenje ga je vzdramilo. Zičudeno je pogledal okoli sebe. „Sanjal sem prijetne sanje!" dejal je sam sebi ter se podal v hišico.
M i 1 jen ko D e vojä n
--
Dopisi.
Maribor, dne 7. maja 1885. (Šo Is k a s 1 o v e sn o s t v Bačjem. — Družba sv. Ciril a in Metoda. — f Franc V učni k) V nedeljo 3. dan t. m. obhajali so Bačanje kaj lepo slovesnost, katera ima tem večjo pomen-Ijivost, kolikor so bile do sedaj tamošnje šolske razmere res jako neugodne. Po raznih zaprekah je tudi račka šola vendar le dobila svoj dom — svoje lastno poslopje, katero so ta dan slovesno blagoslovili in novemu namenu izročili.
Slovesnosti se je udeležila poleg domačinov lepa množica odličnih goltov iz okolice, vzlasti je prišlo lepo število učiteljev, ki so se veselili z vrlim so-drugom g. I v. Paulšek-om sijajnega vspeha, kojega si učitelj s taktnim postopanjem in neumorljivim, vztrajnim prizadevanjem tudi pri neugodnih razmerah in vkljub vsem razprekam konečno venderle priboriti zamore. — S zastavami v raznih barvah okinčane hiše, pokanje možnarjev in vesela godba so na navzoče kaj ugodno upljivale. Čez vse nas je pa razvnela nedolžna veselost, katera je lesketala v otročjih očeh, ko je šolska mladež po dokončanem ofici-jelnem delu jela igrati razne otročje igre in so se otročiči tudi prav obilno pogostili z medico, kavo in raznimi drugimi jedili. Poleg blage gospe Paulšek-ove so se Še druge gospe in gospodične mnogo potrudile, da se je malim gostom v kratkem in dobro postreglo. Hvala jim vsem za obilen trud!
Da -si se tudi iz Ljubljane od tega časa, kar so pravila šolske družbo sv. Cirila in Metodija od ministerstva potrjena, nimamo nobene positivne vesti o njenem delovanju, tako vender tukajšni rodoljubi že prav pridno in pri vsaki priložnosti nabirajo doneske za njene blage namene, kar — to upamo — se tudi drugod zgodi z isto požrtovalnostjo. Bog daj srečo!
V pondeljek, 4. dne t. m. zvečer ob 9. jo umrl na svojem posestvu v Selnici ob Dravi, obče znan in spoštovan bivši nadučitelj žalčki, gosp. France Vučnik stareji, po dolgotrajni mučni bolezni v 62. letu svoje dobe, in danes smo izročili njegove posvetne ostanke hladni zemlji. Sprevod bil je sijajen, kar dovolj svedoči, kako ljudje svoje za narod zaslužne može častijo. Kajni bil je izvrsten školnik in mož redke značajnosti.*) Ohranimo mu blag spomin! Bodi mu žemljica lahka!	H.
Lembali. (Učiteljsko društvo za mariborsko okolico) Poročati imam danes o dveh sejah. Druge, bolje obiskovane, ki je bila 1. aprila, se je udeležilo 23 udov in nekaj gostov. Predenj g. Koprivnik, dovolj znani nam prijatelj, začne svoj govor „o gluhonemih", se zahvali društvu za dobro-dejni dokaz sočutja v britki nesreči, ki ga je bila zadela po smrti svoje ljubljene soproge. Vsi smo bili nekako žalostni; a mož od osode potrt, govornik sam nas je zopet razveselil, ko smo videli, kakor dve gluhonemi siroti, katere on izrejuje, za jedno leto oziroma za pol leta zamorete čitati, pisati, računiti,
*) Prihodnjič objavimo o njem obširen životopis.	.v	Vredn.
ko popolnoma zdravi otroci. In kaj še? Stareji govori slušno že samostojno z vsakim, mlajši pa v obsegu znanega smotra se svojim učiteljem — se svojim osrečiteljem, kojemu gleda v obraz s hvaležnim očesom. Tudi zgodovina poduka gluhonemih in teorija metode nas je jako zanimala in akoravno upamo, da se bode celi govor objavil, si dovoljujemo podati tiste točke, iz katerih se razvidi naloga, koja pripada v tem narodnim šolam. Evo je: 1. Gluhonemi otroci se naj privadijo šolskega reda in uvedejo v šolsko življenje. 2. Oni se naj nauče mehanično pisati razne črke in risati priproste like. 3. Naj se navajajo, da poskušajo rabiti svoja govorila in sicer s tem, da izgovarjajo posamezne glasove. 4. Nauče se naj mehanično pisati znane besede in njih pomen razumevati. 5. Ako mogoče, naj se navadijo kratke in priproste stavke pisati, sestavljene iz besedij, katere so se poprej učili. 6. Naj se nauče razumevati in pisati števila v brojnem obregu od 1—20. — Konečno se po mirnem in resnem razgovoru sprejme predlog, da naj društvo izstopi iz štaj. učiteljske zaveze. — Iz prve seje je poročati o volitvi novega odbora za tekoče leto. Voljeni so gg.: M. Nerat predsednikom, Gabr. Majcen podpredsednikom, E. Leske denarni-čarjem, J. Fistravec in J. Cizel zapisnikarjem, F. Bošker, J. Hren in J. Paulšek odbornikom.
Kranjsko. Konec aprila 1885. (Bazne novosti.) — Ženski oddelek nemškega „schulvereina" v Ljubljani se je uže konstituviral. Po tem takem imamo do sedaj na Kranjskem 5 krajnih skupin ali „ortsgrupp" velikonemškega šolskega društva.
Uže zadnjič sem Vam poročal, da bi pri sedanjih razmerah „Krainischer Landeslehrerverein" ne mogel eksistovati in da navidezno le zato še eksistuje, ker ima iz raznih fondov niaterijelne podpore. Tako mu je tudi naša Kranjska hranilnica v zadnjej svojej občnej skupščini podarila fr. 100, kar ,,Laib. Schul-zeitung-a" sama v svojej 6. št. z dne 25. marcija t. 1. potrjuje.
Minoli teden bila so na višjem mestu potrjena pravila „Bratovščine sv. Cirila in Metodija", katerej bode namen — kakor jo to uže znano — podpirati osnovno šolstvo po Slovemskem. Da bi le kmalu pričela dejansko delovati ta družba!
V	prid naše „Narodne Šole" predaval je v 13. dan t. m. znova g. prof. in c. kr. okr. nadzornik A. Senekovič v Ljubljani o „električnej razsvitljavi". Predavanje le-to bilo je zopet dobro obiskovano, vsled česar je „Niir. Šola" za nekaj desetakov na boljein.
Kakor sem Vam uže tudi poročal, nameraval je ljubljanski magistrat z 1. dnem meseca maja t. 1. na svoje troške otvoriti slov. otročje zabavišče ali otročji vrt. A ker v to potrebnih prostorov in stanovanj do tja, še ne bode mogel dobiti, zato se bode ta zavod za nekaj pozneje izročil javnej uporabi slovenskega občinstva.
V	13. dan t. m. pričele so se v Ljubljani skušnje za uč. spozobnost. Prijavilo se je k izpitom za Ij. šole 21 učiteljev in 9 učiteljic. Za meščanske šole se to pot nikdo ni oglasil.
V	Milicevej tiskarni v Ljubljani izšla je le dni knjižica z naslovom: „Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli; spisal Janko Leban (Gradimir), ljudski učitelj."
Ta knjižica bode dobro služila vsakemu slovenskemu učitelju. Delce je dobro sestavljeno ter bede vrla pomoč pri pouku v slov. narodnih šolali. G. spisovatelj prijavlja marsikaj novega in prav zanimivo pa ob kratkem tolmači delovanje in važnost naših slovstvenikov, oziroma pisateljev, od katerih se nahajajo v naših „Berilih" sestavki. Vzlasti mlajšim g. učiteljem, ki se pripravljajo za sposobnosti izpit, moremo to delce še pesebno priporočiti.
Knjižica stane v M. tiskarni prejemana 25 kr., po pošti pa pod križnim zavitkom 30 kr. Učitelji slovenski sezite marljivo po njej!
,,Uč. Tovariš a" 7 št. ima naslednjo vsebino;
S p i s j e v ljudski šoli. (Spisal A. L ) — K n j i g a S 1 o v e n s k a v XIX. veku. — Iz šolo za šolo. Naloge v izobrazbo prosti li stavkov. (Sestavil Fr. Jamšek.) — D e ž e 1 n a u č. k o n f e r o n c i j a in razstava učil v Gorici. (Po poročilu razstavnega odbora.) Konec. — Dr. K a r o 1 K e b r. H. P. — Spomenica, katero so slovenski državni poslanci dne 30. januvärija t. 1. izročili naučnemu ministru. (Po „Novicah.") — Dopisi. — E a z p i s u č. s 1 u ž e b.
8. št. pa sodržuje sledeče gradivo: „Tretje b e r i 1 o" v e n o r a z-r e d n i c i. (Piše L. Letnar.) — Knjiga Slovenska v XIX veku. — lz šole za šolo. Nalogo v izobrazbo prostih stavkov. (Dalje.) Sestavil Fr. Jamšek. — Pestalozzi — Diester weg. (Govoril pri uč. skupščini v Mokronogu v 2. dan avgusta preteč. 1. J. Ravnikar.) — K n j i ž e v s t v o. — Dopisi. — P r e m e n e p r i u č i t e 1 j s t v u.	Bruno.
«C*
Novice in razne stvari.
[Minister za uk in bogočastje] je na podlagi sklepa profesorskega kolegija potrdil nameščenje dr. Ivana Leciejevvskega kot privatnega docenta za slovansko lilologijo na fllozolični fakulteti na Dunaju. Leeiejewski zašel je mesto, katero je imel dr. vit. Miklošič.
[Učni načrti] za eno- in dvorazredne ljudsko šole ter za slovenski jezik v eno- do petrazrednih ljudskih šolah, razglašeni z ukazom c. kr. štaj. dež. šolsk. svčta z dne 16. oktobra 1884 štev. 5167 (po državni postavi z dne 2. maja 1883 in vis. minist, naredbi z 'dne 8. junija 1883 štev. 10.618) so ravnokar izišli v slovenski izdaji kot posebni natis pri Leuschner-Lubensky-ju v Gradcu, na kar s tem e. naše bralce opozarjamo.
[M i n i s t e r s t v o poljedelstva] dovolilo je za 1. 1885 v prospelr kmetijskega nadaljevalnega pouka na Primorskem 2000 gld., za kmetijski tečaj za ljudske učitelje, ki bi se imel vršiti meseca septembra t. 1. na deželni kmetijski šoli v Gorici, 500 gld., in konečno c. kr. kmetijskemu društvu za društvene časnike po 700 gld.
[Dunajsko vseučilišče.] Za letni tečaj vpisalo seje do zdaj na dunajskem vseučiliču 5104 slušatelji. Izmed teh je 1975 pravoslovcev, 2169 medicincev, 221 teologov in 738 filozofov. Število pa se bode najbrže še pomnožilo. V mi-nolem semestru je bilo vpisanih 5721 slušateljev.
[Šole za rokodelce.] Kakor poroča „Centralblatt" za obrtnijsko šolstvo se nameravajo v Avstriji ustanoviti šolo za rokodelce in so pravila in učni načrti baje že izdelani. Sprejemali se bodo v te šole dečki, ki so dovršili svoje 12. leto in kateri se posvetijo kakemu rokodelstvu. Tu se bodo poučevali v 3 oziroma v 2 letnih tečajih po 26 ur na teden v: veronauku, jeziku (nemškem) zemljepisju, fiziki in mehaniki, tehnologiji, obrtnijskem računanju, knjigovodstvu, obrtnijskem zakoništvu, risanju geometriji, strokovn. risanju itd. Poleg tega mora še vsak gojenec učiti se tudi onih predmetov, kisoV ozki zvezi z njegovim rokodelstvom.
[Kako trava raste] sicer še nikdo ni slišal, a bambus je rod izmed trav, kjer se tako rekoč kar vidi, kakor raste. Najbolj poznana vrsta bambusa „arundinacea" potegne so v eni uri povprek za 12 mm, druga vrsta „bambus nigra" za 17 mm in tretja „bambus nitis" celo za 21 mm\
Vabilo. Celjsko učiteljsko društvo bode na binkoštno soboto v šoli za celjsko okolico imelo svoj redni zbor po tom-le vsporedu: 1. Govor gosp. nadučitelja Vučnik a o risanju. 2. Razgovor o podrobnih načrtih po novi šolski postavi. 3. Nasveti. — Začetek ob 10. dopoldne. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
NATEČAJ.
Na četirirazredni deški ljudski šoli v Brežicah (mesto) se učiteljslto mesto z dohodki po III. plač. razredu defiuitivno eventuelno tudi začasno umešča.
Prosilci za to mesto naj svoje redno inštruirane prošnje predpisanim potem do i. junija 1885 vložijo pri krajnem šolskem svetu v B režicah (Bann).
Okrajni šolski svet v Brežicah, dne 28. aprila 1885.
Predsednik: Kupni/t «. »••
„Politična in kulturna
Zgodovina štajerskih Slovencev",
spisal J. Lapajne v Krškem,
MT ceua 1 gld. SO lir.
dobiva se pri pisatelju v Krškem, J. Leon-ovi tiskarni v Mariboru in pri ljubljanskih knjigarjih.
Kdor jo pri pisatelju naroči, dobi povrh knjižico:
„Pripovesti iz zgodovine Štajerske",
spisal Dr. Krones, poslovenil J. Lapajne.
lasč-^	_______'rdll
raainäBa Epa iHjaKiainaiiraEaiHiaBig [Hranam
Zgodovina
apostolov Slovanskih
CIRILA in METODA.
Sestavil
--Dr. Janez Ev. Bily. hš--
Poslovenil in založil Janez Majciger
v Mariboru 1863
je dobiti v mnogih iztisih pri pisatelju in založniku v Mariboru, Burggasse Nr. 38.
Ugp- Iztis po 1 golti., po pošti 1 gold. 5 kr. Knjiga je olepšana z mnogimi podobami, za šolske knjižnice je skoz
in skoz primerna.
Izdajatelj in vrednik M. Nerat.
Tiskar Ivan l.eon v Mariboru.