Politiški pregled. * Novi rolilnl red je že zadel ob težkoče. Gosposka zbornica, v kateri sede ljudje, ki ne poznajo teženj in zahtev ljudstva. hoče, kakor je videti, na vsak način strmoglaviti en ak o volilno pravico. Odsek gosposke zborniee, ki se sedej o stvari posvetuje, je s 14 proti 4 glasom sklenil, da se ima uvesti ne enaka, ampak starostna pluralitetna volilna pravica. Po tej bi n. pr. imel volilec od 24. do 35 leta en glas, volilee pa star nad 35. let, 2 glasa. Radovedni smo, ali bo gosposka zbornica pritrdila temu odsekovemu sklepu, in če, ali se bo tudi poslanska zbornica uklonila volji samoljubnib zastopnikov svojih osebnih koristi. * Deželnt zbor. Nižjeavstrijski, zgornjeavstrijski, solnograški, štajerski, koroški, šlezijski in tržaški deželni zbori bodo sklicani v zasedanje dne 27. decembra, češki in moravski pa 28. deeembra. Glede na istrski in tirolski deželni zbor se še pogajajo — 0 sklicanju kranjskega deželnega zbora ni nič slišati. Temu so krive kranjske politiške razmere, ker nima vlada garaneije, da bi mogel redno delovati. Kranjsko učitel.jstvo je zaraditega britko udarjeno. * Hrraški sabor je sprejel zakonski načrt o zaščiti svobode pri volitvah. To je še le en del vseh onih ustavnih prensredb, ki jib misli nova vlada uvesti. * Naša In italijanska mornarica. Bivši vojni minister, genovski zborni poveljnik Pedotti, je nedavno dejal, da mora vzhodna italijanska meja segati do Kvarnera. Italijansko brodovje je trikrat močnejše kot naše: 19 vojnih ladij (izvzemši vse zaštarele) s 223.292 tonami proti 9 s 73.000 tonami. N> š mornariški etat znaša 65 rnilijonov kron, italijanski 130 milijonov. Txi bojne ladje, ki jih zgradi Avstrija v teku petih let, so zgolj nadomestila za tri zastarele, dočim Italija sedaj poviša svoje brodovje za 4 bojne ladje, 1 križarko, 22 raonitorjev, 5 podmorskih čolnov in 1 ladjo za mine. — Ko bi prišlo do boja, bi bila Avstrija poražena. Prišlo bi do maščevanja za 1. 1866. * Črna gora. Nova vlada. ki uživa zaupanje narodne skiipščine in kneza, pripravlja program dela, ki ga mora zvršiti,  dela na gospodarskem, politiškem in kulturnem polju V kratkem predloži skupščini zakon o ljudskih šolah. V Nikšiču otvorijo v /? kratkem nižjo gimnazijo. j'¦"_¦ * Bolgarsko. Knez Ferdinand je rekel deputaciji, ki mu ,• je izročila adreso sobraDJa, tuditole: MPospešujmo razvoj svojega naroda v duhu splošne resDice in gospodarske solidarnosti, da s tem ojačimo v narodu globoko vero v svojo osebno vrednost, na kateri temelji njegovo vstajenje in katera mu da moč, da zanese nekaj svojega v hram splošne človeške kulture". * Bnlgarija in Gfršfaa. ^Messager d'Athenes" javlja, da so postale grško-bolgarske razmere tako napete. da se vsak dan pričakuje pretrganje diplomatiške zveze. * Nedolžna kri. Z Levova javljajo, da so iia Pruskem Poljskem vojaška sodišča v 2adnjih šestih tednih obsodila 500 ljudi na smrt. Ta era vpije po maščevanju. * Ločiter cerkre od držare na Francoskem. Dan 11. deeembra je bil za Francijo histori&en dan prve vrste: s tem doem je postala ločitev dovršen 6in. Kakor znano, je zakon o ločitvi določil, da imajo cerkvena poslopja in cerkveno imetje preiti na verska udruženja, ki naj bi se ustanovila Znano je tudi, da so v katoliškem taboru mnenja divergirala in da je bilo tudi v episkopatu glasov za to. da bi se katoliška cerkev spoprijaznila s tako uredbo. Toda v Rimu so prepovedali ustanovljenja takih udruženj, in tako se je z včerajšnjim dnem začela odkrita vojna med Francijo in Vatikanom in bo francoska vlada gotovo brezobzirno izvajala zakon o ločitvi. Z dnem 11. decembra 80 prišla vsa poslopja. ki so last cerkve. na dispozicijo države. Vendar pa hoče vlada — glasom neke brzojavke iz Pariza — v nekaterih pogledih čim blažje postopati. Na primer: pravica svečenikov do penzije ostane. Pač pa bodo sekvestrirane vse škofijske palače in župni dvorci Zakon se izpremeni v smislu, da se bodo mogla verska udruženja ustanovljati tudi brez dovoljenja papeža iu škofov. Ta udruženja bodo mogla uživati cerkvena imetja. Republikanski listi pišejo najostreje proti sv. Stolici ter ji očitajo, da ščuva vernike v kršenja zakoua. Kiivdo na vedenju Vatikana pa pripisujejo vplivu redov, ki so raorali zapustiti Francijo. Ves svet pričakuje z največjo napntostjo nadaljnega razvoja te gigantske vojne med oficijelno Francijo in Vatikanom. * Razpust nemškega državnega zbora. Poleg dogodkov na Francoskem je sedaj razpuščenje rlržavnega zbora nemškega največja politiška senzacija Evropp. Vzrok je znan. Po 16dnevni govorniški bitki proti nemški kolonijalni politiki je večina državnega zbora odklonila od vlade zahtevani kreiiit, skoro 30 milijonov mark za kolonije v vztočni Afriki. Protivladno veSino so tvorili: ceutrum (katoliki), soeijalisti in PoIjaki. Ta poraz vlade je deloval tako silno. da so kurzi na borzah padli in da je v financialnib krogih zavladala velika potrtost. — Glasom poročil iz Berlina se čuti posebno cesar Viljem osebno zadetega po padu kredita zaščitne čete v Afriki. Dobivši vest, da je državni zbor odklonil ta kredit, je eesar Viljem velel kancelarju Btilovu: rRazpustite to bando!" Po njegovem mnenju se je parlaraent nedovuljeuo dotaknil njegovega poveljstvenega prava nad armado. Temu pa ni tako. Saj parlament ni odrekel čet za Afriko, ampak le zahtevani kredit. Dovol.jevanjp denarja pa je ravno glavna prerogativa parlamenta. — Nove volitve se baje vrše 6. februarja 1907. * Sveta Tojska proti tujcem se obeta v Maroku. Po vseh tangerskih mošejah in v okolici oznanjajo, namreč mohamedanski svečeniki sveto vojsko proti tujcem.