List 38
Kopriva in nje hvale vredne lastnosti.
^Kopriva oe pozebe^ — pravijo pri nas, kadar hočejo reči, da malopridnega človeka ne bo konec. Kopriva je tedaj po tem preg:ovora kot malopridna stvar zaničevana. Al to je čisto napak misel. Da ne omenajemo drazih dežel, poglejmo le v Švedsko, in vidill bomo, da tam koprive sejejo kakor pri nas deteljo za govejo klajo in ob-eejajo ž njo cele njive, posebno take, kjer jo slaba zemlja, da ne rodi rada dragega kaj. Skasnje teh dežel nam kažejo sledeče dobre lastnosti koprivne:
1. Kopriva je zgodnja klaja spomladi, ko še vse drage rastline niso za rabo in vendar živina že po zeleni kermi hrepeni; živina se je kmali privadi, pa jo potem prav rada žre. 2. Koprivi je tudi najslabša zemlja všeč, raste rada na groblji in v kamnitih tleh, če ima le za dva palca dobre pcrsti in sonca nekoliko. Koprive ne zatare ne moča ne suša, ne mraz ne raerčes, ne potrebaje ne obdelovanja ne gnojenja; če jo pa obdeluješ in gnojiš, ti obilno poverne oboje. 3. Ce se krave s koprivami kermijo, dajo obilo in mastnega mleka; sirovo maslo (pater) je lepo rumeno in boljega okasa, kakor po dragi klaji. Na Francozkem obraj-tajo prevelejsko maslo pred vsem dragim najbolj, ker v pievelejski okolici pogostoma koprive rede, s kterimi krave kermijo. 4. So koprive neizrečeno zdrava klaja živini. Živina se po koprivah jako zredi in je vesela; Švedci se celo ter-dijo, da krav, ktere so se spomladi s koprivami kermile, se ne loti lahko kaka bolezen. Zato gre koprivi pravica, da je klaja in zdravilo ob enem.   Svedci pokladajo živini koprive,
ktere po celi deželi po njivah pridelujejo, sirove ali pa kakor seno šahe, ter jih med rezanco režejo, ali pa med slamo in seno mešajo. Pozimi jih parijo z drago klajo io jim pridenejo perišče soli, ali pa jih zvečer s kropom po-parijo, poste poparjeno klajo čez noč v škafih, da se dobro razmoči, in^take dajejo zjutraj živini, ktera jih neizrečeno rada žre. Oe se pa vidi, da krave, dokler niso te kerme popolnoma vajene, prehudo dristajo, kakor spomladi sploh skoraj po vsaki zeleni klaji rade dristo dobijo, naj se jim primeša več slame ali rezance.
Koprive se'prav lahko zaredena dvojno vižo: ali po semenu ali pa se mladike od močnih korenin odrežejo in mesca kimovca po prekopani ali preorani njivi posade. Tako 8 koprivo posajena in obdelana njiva se zna naslednje leto mesca velicega travna, rožnika ali velicega serpana kositi, eakaj kopriva naglo raste, in se ne sme pustiti, da bi se postarala in olesenila,   sicer bi je živina tako rada ne jela.
KTipriva se seje po navadi v jeseni, skoz celo zimo, če je le toplo in lepo vreme, ali pa spomladi, če se je seme okoli mesca velicega serpana pred to leto od velicib in močnih koprivnih germov nabralo. Seje se pa kopriva ravno tako kakor nemška detelja in naj se potem lahko zavleče. Od te posetve pa ne pričakuj koj pervo leto veliko pridelka, k večemu jo znaš kakor sternišnico v jeseni enkrat pokositi. Koprivna posetev se skor ravno tako glešta kakor njiva z nemško deteljo obsojana; pognoji se ji spomladi kakor tej s preležano ilovico, šuto, hojevim ali smrečjim špičevjem, drobnim kravjekom, listjem, med kterim ji pa jelševo najbolj tekne itd. Ce so koprive tu in tam preredke iz zemlje pririle, se morajo goli in prazni plazi z dragim frlšnim semenom obsejati in rahlo podkopavati, ali pa koprive pustiti, da seme napravijo in se otresejo, da se koprive bolj zgoste, kar tudi pripomore, da se bolj ukore-ninijo in bolj močne postanejo.
Kmetiške gospodinje dobro poznajo vrednost kopriv in jih rabijo spomladi za rejo perutnine, kakor tudi za klajo goveje živine, vendar le se kmetje sploh nočejo poprijeti, da bi svoje njive ali pa saj kak kos svojega večidel zapuščenega verta s koprivo obsejali ali obsadili, ampak stikujejo spomladi v okolici in daljavi po koprivi, kar jim dovelj časa in stroškov prizadene, vendar jih le veliko skup ne spravijo. Ako bi pa le za nje posetev na verte nektere sežnje sveta odločili, bi jih lahko za domačo rabo obilo pridelali, in če bi se pri malem o koristi koprive prepričali, bi se je tudi bolj na debelo pridelovati poprijeli, temveč pa, ker se tudi iz njih lakna dajo pletenine in vervi in enake drnL:e reči plesti in še celo papir napravljati.
Nieseman, vertnar.