Poštnina plačana t gotovini.
Leto LXIV., št. 173
LJubljana, ponedeljek 3. avgusta 1931
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJA3JA, Knafljeva ulica št. 5
Telefon §t~ 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE.  Ob kolodvoru 101.---
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
RUŠKA TVORNICA ZA
DUŠIK V PLAMENIH
Davi okrog 4. je izbruhnil požar v skladiščih karbida in umetnih gnojil — škoda znaša nad 10 milijonov Din in je krita z zavarovalnino
Maribor. 3. avgusta. Že od 4. zjutraj naprej je veliko tvornica za dušik in umetna gnojila v Rušah pri Mariboru, ki je največja tvornica te vrste v naši državi in sploh ena največjih v srednji Evropi, v plamenih.
Ko je nočni čuvaj okrog 4* zjutraj napravil kontrolni obhod, je na svojo veliko začudenje zapazil v objektu, ki leži poleg velikih skladišč za umetna gnojila, karbid in dušik, velik ogenj. Plamen se je z veliko naglico širiL O požaru je bilo takoj obveščeno vodstvo tvornice, obenem pa so bili telefo-nično poklicani mariborski gasilci na pomoč.
Medtem se je ogenj že z neverjetno silo in naglico razširil na vse skladišče karbida in dušika in tudi na skladišče umetnih gnojil. V kratkem času je bilo uničenih nad 500 vagonov umetnih gnojil. Ker se je nahajalo blizu gorečih objektov, čeprav v podzemlju v cisternah 15 vagonov smole in 1 cisterna bencina in bencola, so se morala gasilska društva iz Ruš, Maribora, Po-brežja, Selnice ob Dravi in Studencev predvsem omejiti na lokaliziranje požara, kajti gašenje z vodo je bilo zaradi nevarnosti eksplozij nemosroče, ker bi polivanje karbida z vodo ogenj še povečalo.
Skladišča za umetna gnojila so bila v času. ko to poročamo, popolnoma
uničena. Orožniki, ki so medtem prispeli na kraj nesreče, so zaprli vse dohode k tvornici, ker je bila velika nevarnost eksplozij, da na ta način preprečijo eventuelne nesreče. Na pogorišču se dvigajo ogromni oblaki dima in velikanski ognjeni zublji švigajo proti nebu ter se vale prav doli do obronkov Pohorja in po Dravski dolini. Vse prebivalstvo iz Ruš ter daleč naokrog je bilo že v zgodnjih jutranjih urah na nogah. Na dovoznih cestah stoje skupine delavcev in se razburjeno pogovarjajo o grozni katastrofi. Ob 11. dopoldne je požar divjal z nezmanjšano silo. Škoda gre v milijone in je zaenkrat ni mogoče oceniti.
Tvornica za dušik in umetna gnojila v Rušah je zadnje čase zaradi splošne gospodarske krize in hude stagnacije obratovala v zmanjšanem obsegu. V normalnih okoliščinah je tvornica zaposlovala 600 delavcev, zadnje čase jih ie bilo pa zaposlenih samo okrog 200- Ali in v kakem obsegu se bo moglo delo nadaljevati, še ni znano.
Za Ruše in okolico pomeni to nov hud udarec. Nedavno je bilo odpuščeno vse delavstvo tvornice vžigalic, ki je popolnoma ustavila obratovanje in likvidirala, tako da je ostalo par sto liu-di na cesti brez kruha in zaslužka. Ponesrečena   spekulacija   s  hmeljem je
ff
Volja na ostrini meca
Najnovejši Mussolimjev „mirovni" govor — »Fašizem
stori vse, kar hoče"
je, da gremo po poti, ki smo si jo začrtali. Nato je otvarjajoč vodovod, ki je posvečen vojnim žrtvam, nadaljeval: »Videl sem one, ki so padli, v borbi v rovih. Toda danes povem pred vsem svetom: Fašistična vlada, fašistični režim in vsi fašisti hočejo mir z državami, ki so v najbližji soseščini Italije, kakor tudi z onimi, ki se ne dotikajo naših meja. Hočemo mir ne za to, ker se bojimo vojne in borbe, marveč za to, ker smo pričeli veliko delo, ki ga hočemo izvesti do konca, da popeljemo italijanski narod iz sedanjih težkoč v lepšo bodočnost. Delamo v narodu za narod. Prepričan sem, da bo delo fašizma obnovilo domovino v fizičnem in moralnem pogledu. Volja Italijanov je izbrušena na ostrini meča. Ta volja, ki nas vodi k miru, pa je vendar neizprosna, kajti pripravljeni smo uničiti in premagati vse, kar se nam stavi na pot in ovira fašistično revolucijo, ki mora dvigniti italijanski narod na njega dostojno višino. Zato mora biti vsak fašist pri delu za mir obenem pripravljen, da z mečem v roki brani fašizem«.
Ravena, 3. avgusta. V soboto je bil tukaj na svečan način otvorjen novozgrajeni vodovod. Svečanosti so je udeležil tudi ministrski predsednik Mus-solini. ki je imel pri tej priliki velik političen govor.
Svoj govor je začel z obujanjem spominov na svoja mlada leta povdar-jajoc, da je Ravena že od nekdaj trdnjava fašizma. Toda česar Ravena stoletja ni mogla doseči, to je dobila sedaj, ko je na krmilu fašistični režim. Ta režim je dal Raveni vodo, za katero se je potegovala že vse od 15. stoletja dalje. Fašisti so to morali izvršiti, kajti fašizem je vtelešena volja in odločnost. Tako smo hoteli leta 1915 intervencijo v vojni in to smo dosegli. "Leta 1917 smo hoteli, da Italija vztraja in vztrajala je, leta 1918 smo hoteli zmagati in zmagali smo. Leta 1923 smo hoteli fašistično revolucijo in izvršili smo 30. Dve leti pozneje smo se odločili, da razbijemo zadnje ostanke opozicije in zgodilo se je. Če pa kaka puščica, ki 30 spustimo s svojega fašističnega loka, ne zadene, to nič ne stori- Glavno
Pred novimi važnimi dogodki v Nemci ji
V nedeljo se bo vršilo na Pruskem usodno glasovanje, od katerega bo najbrž odvisen ves nadaljnji razvoj v Nemčiji
do Briininga, toda kaj pomaga, če se povsod kaže slabiča. Obstojajo strate* gični umiki, toda tem mora slediti močna ofenziva. Te pa pri g. Bruningu pogrešamo. Vidimo le, kako se korak za korakom umika Hitlerju in to nas vznemirja. »E c h o« de Pariš« po* vdarja: V osmih dneh se bo videlo, ali se je Nemčija odločila za vojno ali za mir!
Berlin, 3. avgusta. AA. Kakor poro* ča berlinski desničarski tisk, je pred* sednik Hindenburg sprejel snoči vodu tel j a nemške nacijonalne ljudske stran* ke Hugenberga. Trdijo, da je imel Hu* genberg željo obvestiti državnega predsednika o motnjah v stranki. Da* lje pravijo, da želi Hugenberg priti v stik z Bruningom, da pa tega ne more doseči. Očividno je z obiskom pri Hin* denburgu hotel Hugenberg izraziti, da se želi po glasovanju v Prusiji pribil* žati vladi.
Pariz, 3. avgusta. V francoski jav* nosti vlada največje zanimanje za izid glasovanja na Pruskem, ki se bo vršilo prihodnjo nedeljo na predlog nemških nacionalcev glede razpusta pruskega deželnega parlamenta. V stvari gre za nacionalistično demonstracijo, ki bo ob enem dokaj zanesljivo merilo za splošno razpoloženje v Nemčiji. Vse govori za to, da bo od izida tega gla* sovanja v veliki meri odvisen nadaljnl razvoj    francosko*nemških odnošajev.
Današnji »M a t i n« povdarja, da desničarska zmaga na Pruskem ne bo mnogo dosegla. Nemška državna ladja se bo s tem zaletela na nove pečine v že itak razburkanem morju. Pod taki« mi okoliščinami lahko prinese 9. av* gust ne samo padec Braunove vlade na Pruskem in Briiningove v Berlinu, marveč, kar je mnogo važnejše, izpod* kopal bo zadnje ostanke zaupanja v Nemčijo. »Ere Nouvelle« pa po* vdarja, da ima Francija sicer zaupanje
aničila mnogo nad, sedaj pa je še uničena tvornica za dušik, kar bo vladajočo brezposelnost in bedo med prebivalstvom še bolj povečalo.
Obrat ne bo ustavljen
Ruše, 3. avgusta. Ob 11.30 nam poročajo iz Ruš: Ogenj sicer še vedno divja v skladiščih, vendar ga gasilci polagoma omejujejo in bo kmalu popolnoma udušen. Nevarnost eventuelnih eksplozij je popolnoma izključena. — Ogenj je nastal v oddelku za izdelovanje umetnih gnojil in sodijo, da se je najbrž vžgalo samo od sebe. Skoda znaša po približni cenitvi najmanj 10 milijonov Din, je pa vsa krita z zavarovalnino pri štirih zavarovalnicah.
Vodstvo tvornice sporoča, da bo tvornica kljub katastrofi, ki jo je zadela, obratovala v nezmanjšanem obsegu še naprej. Tudi vsi delavci bodo ostali v službi.
Tvornica za dušik in umetna gnojila v Rušah je bila dograjena ob prevratu. Začeli so jo graditi med svetovno vojno L 1917, ter je največje podjetje te vrste v naši državi. Letna kapaciteta znaša 3000 vagonov apnenega dušika oziroma karbida. Večina delnic tvornice v Rušah je v rokah Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani-
Katalonija za
avtonomijo
Barcelona, 3. avgusta. V Kataloniji se je včeraj vršilo glasovanje o novi ustavi. V Barceloni je bilo oddanih 72.000 glasov proti 2157 za načrt ustave generalidata, ki predvideva avtonomno državo v okviru španske republike. V enakem razmerju je izpadlo glasovanje tudi v provinci, tako da se je Katalonija z veliko večino izjavila za avtonomijo.
Poset nemških
ministrov v Rima
Rim, 3. vagu sta. Prihod nemškega državnega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa je oficijelno napovedan za petek zjutraj. Takoj dopoldne se bo vršil sestanek med Mussolinijem in dr. Bruningom, istočasno pa se sestaneta tudi oba zunanja ministra dr- Curtius in Grandi. Popoldne se bo na to vršila skupna konferenca, na kateri se bodo obravnvala vsa aktualna vprašanja sodobne mednarodne politike.
Stimson in Macdonald se zopet sestaneta
London. 3. avgu&ta. Ameriški zunanji mi-ni eter je najel na Škotskem vik), kjer namerava prebiti daljši odmor. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, ga bo tu posetil ministrski predsednik Macdonald, ter bosta še enkrat obravnavala vsa aktualna vprašanja.
Edison na smrtni postelji
Newyork, 3. avgusta. Stanje slavnega Iz najdite Ha Thomasa Edisona, Id le težko obolel, se je še bolj poslabšalo. Zdravniki so slede izjav o njegovem zdravstvenem stanju žeto rezervirani. Zatrjuje se celo, da je iznalditeljevo stanje brezupno. Trije zdravniki so stalno ob njegovi bolniški postelji.
Svetovni kongres esperan-tistov
Krakov, 3. avgusta, d. Včeraj je bil tukaj otvorjen v veliki dvorani Katoliškega doma 23. svetovni kongres esperantistov. Zborovanja se udeležujejo zastopniki 32 narodov.
Varšavska opera zaprta
Varšava, 3. avgusta, č. Po dolgotrajni burni nočni seji je sklenila uprava varšavske opere, da zapre opero za novo sezono, ker je mestna občina zaradi štednje ukinila subvencijo 3 in pol milijona ztotov.
Jugoslavija zgled verske strpnosti
Glasilo pariškega nadškofa stavlja Jugoslavijo za zgled verske
strpnosti
Pariz, 2. avgusta. AA. O priliki pogreba nekega pravoslavnega državljana, ki ga je opravila katoliška cerkev, se spominja list »La Croix«, glasilo pariške nadško-fije, verske sloge in strpnosti v kraljevini Jugoslaviji. Prvi državljan kraljevine Jugoslavije, pravi list, kralj Aleksander, je dal najboljši primer verske strpnosti o priliki svojega obiska in obiska ministrov v Zagrebu pri nadškofu Bauerju, ki ga je odlikoval z redom Belega orla. Takrat je jugoslovenski vladar rekel: Nimam večjega odlikovamja, da bi vam ga dal za vaše velike zasluge. List dalje naglasa, da se je
združitev in stabilizacija jugoslovenske kraljevine izvedla v mnogo krajšem času kakor v Italiji in Nemčiji. Zunanji minister dr. Marinković je zastavil ves svoj vpliv in vse svoje zmožnosti za to, da se ohranijo dobri odnošaji s papežem. Dr. Marinković je velik državnik, kot takega ga poznaijo doma in v tujini. Študiral je jus v Parizu in kot sin bivšega ministra se ponaša s posebno veliko inteligenco. Vse svoje sposobnosti je posvetil delu miru med narodi, čemur je pogoj mir in strpnost med raznimi verami in zato j« deležen nedelj enih simpatij.
Komunistični izgredi na Koroškem
V Celovcu je prišlo do krvavih spopadov — En policaj ubit, več hudo
ranjenih — Položaj pri Sv. Rupertu
Celovec, 3. avgusta. Snoči so se komunisti zbrali na kardinalnem trgu, kjer pa tjtih je policija razpršila. Ko so se nato na drugih krajih mesta zopet začeli zbirati, je prišlo do spopadov s policijo. Pri tem je bil en policijski uradnik Bartoniček s strelom hudo ranjen. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je včeraj umrl. V Sv. Jakobu na cesti proti Celovcu so komunisti zanetili požar v neki gostilni, ki je popolnoma zgo-
rela. Tukaj sta bila dva policista s strefi lahko ranjena. Več komunistov je bilo are* tiranih.
Celovec, 3. avgusta. Včerajšnje demonstracije, ki so trajale od 20. do 23. ure, je priredilo približno 300 komunistov. V Sv. Rupertu, kjer je padlo več strelov, so nemiri zavzeli večji obseg. Skupno je bik> aretiranih 32 oseb, med njimi tudi nekaj i nožem cev. Dtanes je mir vzpostavljen.
Mož, ki zahteva smrt od rabljeve roke
Na smrt obsojen nemški trgovec, ki je bil pomiloščen na dosmrtno ječo,
zahteva, naj ga takoj justificirajo
Berlin, 3. avgusta, d. V kaznilnici Remscheid-Lirttingshausen sedi na dosmrt* no ječo obsojeni trgovec Anton G^ns, ki je umoril nekega kriminalnega uradnika. Svoječasno je bila na njegovo prošnjo mi* lostnim potom spremenjena smrtna kazen v dosmrtno ječo. Sedaj pa je Anton Gens ponovno vložil milostno prošnjo, in sicer v tem smislu, naj se dovoljena dosmrtna je«
ča brez odloga spremeni v smrtno kazen, ki jo naj takoj izvršijo. Kakor poročajo, bo imela ta čudovita prošnja moža, ki &i noč« vzeti sam življenja, temveč želi biti n&mr» čen od rabljeve roke, popoln uspeh. Frankfurtsko državno tožilstvo bo baje zahtevalo obnovo postopanja, da se ponovno izreče smrtna kazen, ki bo potem takoj izvršena.
Stroga obsodba avstrijskega zdravnika zaradi Zeileisove metode
Zaradi neuspešnega zdravljenja je bil obsojen na povračilo vseh ' zdravniških stroškov in še visoke odškodnine
Inomost, 3. avgusta, d. Posestnica Filo-mena Winklerjeva iz Jenbacha je vložila pri tukajnšjem sodišču zoper bivšega tirolskega deželnega sanitetnega referenta drja. Leopolda Cejpeka odškodninsko tožbo zbog napačne diagnoze, katero ji je dal dvorni svetnik dr. čejpek z uporabljanjem znane Zeileisove metode. VVinklerjeva je lani začutila v trebuhu neko oteklino ter stopila k imenovanemu zdravniku, da bi jo ozdravil po Zeileisovi metodi. Zdravnik jo je 40-krat obseval, bolnica pa je kljub temu vedno hujšala. Dr. Cejpek jo je tolažil, da je to le reakcija njegovega zdravljenja. VVin-
klerjeva je naposled poiskala drugega zdravnika, ki je ugotovil, da ima bolnica raka. Vkljub temu da je že stara 60 let, se je rajše pustila operirati. Deželno sodišče v Inomostu je ugodilo tožbi VVinklerjeve in obsodilo zdravnika dr. Cejpeka na plačilo odškodnine za bolečine, vseh pravdnih stroškov ter za povrnitev stroškov VVinklerjeve za brezpomembna obsevanja in končno za vse potne stroške, ki jih je imela bolnica s svojimi obiski pri Cejpeku, ne izvzemši operacijskih stroškov. Višje deželno sodišče inomoško je v polnem obsegu potrdilo prvo sodbo.
Ministrski predsednik med narodom
Varaždinske Toplice. 3. avgusta, n. V'< je priredila tukajšnja kmečka sokolska četa akademijo v čast Dredsedniku ministrskega sveta. Sodelovale so sokolske čote seJjakov iz Brežic. Slivovca, Lju-bešič in Remetinc ter starešinstvo sokolske župe iz Varaždina. Akademija se ie pričela z defilei em d red hotelom »Josipov©«. Z balkona je opazoval defile predsednik ministrskega sveta. Nato se je vršil nastop pred kopališko upravo. Prihod generala Zrvkovića ie bi! navdušeno pozdravljen. Ob pol 4. se ie odpeljal general 2ivković z avtomobilom najprej v Križev-ce. tajer se je razgovarjal z zastopniki občine. Nato je odpotoval predsednik vlade v Belo var, kjer je bil prav tako -»ri srčno pozdravljen od mnogoštevilnega obč.n-stva V Bjelovaru so ve vršile nato konjske dir**- aod-ra-'sk.era Kola fahačev. nato se je povrnil general Živkovič zopet z avtomobilom v Varaždinske Toplice.
Zagreb raja
za poplavljene«?
Zagreb, 3. avgusta n. Na obeh kopališčih Save se je vršila včeraj velika zabava v korist prizadetih seljakov v Zagorju, ki so jim letošnje vremenske nesreče prizadele toliko škode. Prireditev je organiziral poseben dobor tukajšnjega Rdečega Križa z raznimi društvi zagrebških dam. Predsednica pripravljalnega odbora je bila so-
proga bivšega ministra gospa Drinkoviće-va. Zabave se je udeležilo na tisoče občin* stva, ker je pač bilo za druge zabave m zlete preveč soparno vreme.
Deček se zadušil v blatu
Zagreb, 3. avgusta, n. Danes popoldne sta se kopala na Savi 9-letni Zlatko Bu-hiniček in njegov 4-letni brat Anton, čo-fotala sta v neki jami, ki je ostala izza regulacije Save ne daleč od kopališča. Nenadoma so ljudje opazili, da mali štiriletni Anton krčevito joka. Ko so prišli blizu, so našli v jami utopljenega 9-letnega Zlat-ka. Zadušil se je v blatu. Kako se je ta tragična nesreča pripetila, dete seveda ni znalo povedati.
Redukcija uradništva na Poljskem
Varšava, 3. avgusta, n. Danes so pričeli tukaj reducirati državno uradni štvo. Odpuščenih je bilo med drugim 1900 učiteljskih moči. Vse kaže, da bo treba zapreti okoli 2000 šol.
LUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2273.44—228028, Bruselj 787.68 — 790.04, Ctrrih 1099.35 — 1102.65,  Dunaj  792.07 —  794.47, London
274.12-^277.94, Newyork 5630.-- 56.47.—,
Pariz 221.30 — 221.96, Praga 166.99 — 167.49, Trst 295.16 — 296.06.
INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.08 in tri četrt, Pariz 20.10, London 24.90 in pol, Newyork 512.75, Bruselj 71.60, Milan 26.82, Madrid 46.30, Amsterdam 206.70, Dunaj 72.05, Sofija 3.71 in tri četrt, Praga 15.19, Varšava 57.44, Budimpešta 90-02 in pol, Bukarešta 3.06.
>8LrOVENSKI KARO D<, dne 3. avguata 1931
Stev. i73
Impozanten sokolski
praznik v škoSji Loki
SkoQa Loka ie davno nI videla tako si)a|ne prireditve, kako |e bila proelava asletniee sokolskega dmitva
poklican SokoL Sokotetvo je najtrdnejši )m «woti vaaki nevarnosti, zato pa delajte, da bo me« narod prefcet b sokolsko Idejo.
Med »avoTom eo navzoči priredili več minut trajajoče najprlsrčnejie ovacije gl-njenemu bsr. Franoku Dolencu, ki ao po-nebale Sele, ko je vetal br. Bojan Dren i k, pozdravljen pač tako simpatično, kakor tudi zasluzi ta požrtvovalni delavec za napredek Škofjeloškega Sokola. V avojih vzpodbujajoči h spominih je omenjal posebno telovadne uspehe društva, ki pa niso zasluga posameznikov, temveč sad dolgotrajnega skupnega dela.
Po bodrilnem govoru zaslužnega sokolskoga veterana je nastopil naraščajnik Dominik Bizjak z odlično recitirano Župančičevo >Kovasko«, nato se je pa zopet odlikoval mogočni pevski zbor z >NaSo zvezdo« in prelepđm >Sankom«, kjer je g. Sicherl odkril svoj krasni materijal, brat števo Fink pa najpreprlčevalnejse dokazal, da je njegov čudoviti bariton še vedno najiplemenrtej&i bron. Pevovodji g. Francetu Adamiču pa prav odkritosrčno čestitamo k zasluženemu uspehu, sad Je s svojim zborom brdljlral kakor malokdaj.
Pred odlomkom iz prekrasne Meškove igre >MatU, kjer so se odlikovale sestre Hermina in Anica Ankole ter Pepca Izda z br. Košco, je bil br. Vojteh Debeljak z vznesenimi besedami naznanil, da je to 120. predstava sokolske ga odra ter pesniško razložil prigodno vsebino »igre.
Po igri se je br. Dolenc zabvalll za udeležbo in zaključil slavnostni občni zbor s pozivom k nadaljnemu dehi.
Presu njen po tolikih spominih in časteh, ki se za nje prav nič ne puli, je starosta Francek utrujen odšel proti domu počivat Ali še vedno ni bilo kraja častem. Ko je polnoč že odbila, ga je zbudila podoknica, saj nikomur ni ostalo skrito, da je 2. avgusta, na porcijunkulo Franckov 63. god. Prijazno je povabil pevce in sprejel voščila
Jubilejna nedelja
Lahko bi ji tudi rekli dvojni god Francka Dolenca, a gotovo se bolj veseli 25. obletnice svojega Sokola kot svoje 65. letnice.
že pred 5. zjutraj je strumna domača godba gasilskega druStva po vsem mestu oznanjala, kako velik je praznik. Njen vodja France Ravnihar je bil Še bolj mla-deniško prazničen kot včeraj.
Ob 7. so se pričele na telovadišču ob sovo&nji Selške in Poljanske Sore vaje za popoldansko telovadbo, mesto se je pa še ves čas krasilo in zaljšalo z zastavami in z gosti, ki so prihajali z vseh krajev. Na Glavnem trgu se je trla množica razžarj nih obrazov in nepočakanih oči.
Medtem je bila pa na škofjeloškem pokopališču, kjer spi mnogo društvenih članov
tiha spominska svečanost
Sokol - jubilant je s praporom prišel na pokopališče dn z molčečo pijete to obšel vse grobove svojih članov ter se ustavil ob spomeniku br. Slavka Flisa, svojega dvakratnega staroste. Dr. Debeljak je {spregovoril kratek v srce segajoč govor, za-lepSal je prapor v nemem poklonu in na grobu se je zablestel s solzami poškropljen venec z napisom: Tebi Ln vsem bratom In sestram —
Končno se je na tekrvadišču ob 11. oglasila renomirana godba s sokolskega Tabora in po pisanih ulicah slikovitega mesta se je razvil
veličasten sprevod
Za jezdeci pod energičnim poveljstvom br. Ive Ogorevca - Funtka je Sla godba Sokola Ljubljana L, za njo je pa vodil načelnik br. Horvat prapore sokolskih društev iz Kranja, Tržiča, Koroške Bele -Javornika in Gorenje vasi - Poljan, ki so za njimi korakali pod vodstvom župnega zastopnika br. Obersnela župni odborniki in etareSlne druStev, za njimi pa člani društev Železniki, Gorenja vas - Poljane, Sovodenj, Preddvor, Kovor, Šenčur, Kranj, Straž išče, Naklo, Medvode, stopanja vas, Dev. Mar. v Polju, Ljubljana - Narodni dom ter Ljubljana L, II. in IV., za člani pa dolga barvita skupina brhkih članic, elastičnih naraščajnikov in cvetočih nara-ščajnic ter srčkane moške ln ženske dece. Za to dolgo povorko pa pod strumnim poveljstvom elegantnega junaka por. Vodeba četa 120 mož 1. planinskega polka, vsi s trakom domačega Sokola na prsih, za moštvom pa ves oficirski zbor pod vodstvom komandanta polka g. polkovnika Milorada Radovica.
Za vojsko je Igrala godba domačih gasilcev in za njo je prikorakalo sokolsko društvo škofja Loka e praporom in br. Bojanom Dren ikom ob strani podotaroete br Zahrastnlka, za njim pa veselja in ponosa žareče vrste članov, članic, naraščaja in dece. Povsod je bilo društvo obsipano s cvetjem in pozdravljeno z neprestanimi ovacijami.
Sredi trga se je razvrstil sprevod v slikovito skupino nad 1000 oseb in s tribune je izpregovoril Idejni društveni ustanovitelj br. števo »Ink, pozdravljajoč vojsko, ki njena prisotnost dokazuje, da je sokotetvo z njo nerasdružljfrva celota istih misli in iste volje, pomagati narodu hi državi do končne zmage. 251etnica Je jubilej nesebičnega dela, samozataje vanj a, uspehov in tudi herojskih žrtev, ki so najsvetlejše med člani žrtvi Ivana Gosarja, Viktorija Deiskigerja, ki sta žrtvovala življenje, ter dr. Toneta Jamarja, ki je t vojni rešil množice zavednih narodnjakov. — 25 *21vio dr. Jamar!« eo množice po-
škofja Loka, X. Vse mesto >e odmaralo selja in a vseh stremi   so   don sir salve
vzklikov Sokolu, ki včeraj in danes prao-ncje 26 letnico svojega oapeanega delovanja, se nikdar nI v fikorji Loki vihralo to-Hko zastav   m   slasti   MHIcno starinski
Spodnji trg je ves ovetel v modrih, bokih in rdečih barvah. Dolgi sprevod je po končanih slavnostnih govorih krenil s Glavnega trga oo mestu, povsod veselo pozdravljen- Za sprevodom se je pa z Glavnega trga veula po visokih stopnicah, ka vežejo zgornji del mesta s spodnjim, množica, da Sokole se enkrat vidi 4n #h še prterčneje pozdravi.
V reki, ki se je valila po stopnicah, je brez moči plavala tudd stara kmečka ženica. In ko so jo živi valovi prinesli na Spodnji trg, Je vsa srečna 4n vesela emeje se jecljala Starmanova mati z Luše: >83 let sem stara, pa že dve uri letam ea njimi, tako sem jih vesela!«
Tako je Skorja Loka obhajala praznik svojega Sokola.
Predvečer praznika
Znana je Skorja Loka po rožah, ki krase VBa okna prijaznih starih hiš po vseh ozkih, nevarno zavitih ulicah. Tudi Glavni trg je poln cvetja, mlajčkov dn zastav. Se celo z uršulinskega samostana vihra mogočna trobojnica. Na Glavnem trgu, polnem rdečih srajc, meščanov in mladine ter letovišč ar jev, igra pridna domača godba gasilskega društva v elegatnlh uniformah. Njen vodja, kakor hrast ogromni France Ravnihar s dolgimi belimi brki, je ves pomlajen in mladeniško razigran. Najraje bi zapel in zavri skal — ali bi se pa razjokal, tako mn je praznično pri srcu. Ampak nič, zakaj tako dostojanstven je dan, da je tudi France kljub svojemu mehkemu srcu samo hladno dostojanstvo. In taka je vsa Loka: praznično nrirna, le oči ee svetijo v posebnem blesku. Vsa Loka je Sokol.
Slavnostni občni zbor z akademijo
Daleč v okolico se s slemena ponosnega Sokolskega doma žare rdeči plameni transparenta s sokolom in letnicama jubileja
1906_1931. V svečanem razpoloženju gori
tudi vsa prepolna dvorana, svetla kakor nikoli, vsa z rdečim cvetjem ozaljšana in vsa prevzeta spominov an ponosa.
Srezki načelnik gosp. Levičnik, mestni župan g. Josip Hafner, starološki župan g. Anton Hafner, oficirski ebor 1. planinskega peš polk at ki se je Se včeraj zval 52. pešpolk, soproge bivših starost ge. Milena r. Zakraj sokova. Ivanka vdova F liso v a in redno agilna pomočnica sedanjega vzornega staroste Francka ga. Julka Dolenčeva, poleg njih zastopnika gorenjske župe br. dr. Obersnel in br. Cvar, starosta Iz Kranja br. Stanko Završni k, iz Stražišča podstarosta br. Benedik, starosta iz Tržiča br. Vidmar, bivši domači načelnik br. Jo-ško Gašper in in še polno drugih gostov, med njimi markantna postava sokolskega veterana br. Bojana Drenika, ki je vzgoji! prve loške Sokole. V dvorani tiho čaka vse meščanstvo z damami v svečanih Toaletah.
Na odru zaigra sokolski orkester sokolsko koračnico in pod sliko prestolonaslednika Petra otvori burno pozdravljeni starosta br. Francek Dolenc občni zbor, imenuje za zapisnikarja br. Berčiča in br. Pavlica ter poda besedo podstarosti bratu Vinku Zahrastnlku.
Slavnostni govornik br. Za h rastni k omenja, rta je črtrtstoletno društveno delo podrobno opisano v »Spominskem spisu«, krasni knjigi, ki jo je škofjeloški Sokol izdal ob svojem jubileju. V lapidarnem slogu omenja težkooe ob ustanovitvi, boje z miaonostjo meščanov in strastjo nasprotnikov, zapreke in ovire, ki jtih je društvo moralo premagovati v telovadnici, zlasti ko so se ob istem ćasu pričeli organizirati >Orla<. Kakor prerokba je zazvenelo dr. Krekovo pismo, ki ga je tedaj pisal o brezpotrebnostl »Orla« poleg ponosnega Sokola... Drhte je čltal dolgo vrsto društvenih veteranov, ki od prvega dne do danes delujejo v društvu, za njimi pa imena ustanovnih članov In članic, ki jih je ginjenl zbor poslušal stoje in počastil s spoštljivimi vzkliki »Slava!«.
če hočemo vzgajati, moramo biti sami vzgojeni in disciplinirani! Le tako lahko brez strahu gremo v bodočnost k ciljem in zmagi. Naj živi kralj Aleksander, naj živi prvi starešina, prestolonaslednik Peter!
Med oglušujoče odobravanje je s odra zadonela narodna himna, ki jo je s pobožnim zanosom zapel sokolski pevski zbor pod vodstvom br. Franceta Adamiča, ob častni mizi je pa visoko vzrastel društveni prapor, kakor bi se hotel vzpeti do neba.
Z gromkim aplavzom so bile sprejete brzojavke kralju Aleksandru in prestolonasledniku Petru, nato pa preči tane čestitke podstaroste SKJ br. Gangla, Mateja in Jerice Hubad z dr. Vladkom Dolencem, sokolskih društev Ljubljana • Matica, Šiška, Medvode L dr., ki so vse vzbudile navdušen aplavz.
Zastopnik gorenjske sokolske župe br. dr. Obersnel je v Široko razpredenem 4n globoko zajetem govora čestital društvu v Imenu župe dn Sokola Jesenice ter izrekel še posebno zahvalo starosti br. Fran-cku Dolencu, ki ni mož besedi temveč mož dejanja ter realnosti, zato so tudi uspehi njegovega delovanja realni. V bodočnosti preti nevarnost materijalizma, zato Je Idealističen pokret potreben, zanj pa najbolj
zdravile navzočega društvenega ustanovitelja, spomin Gosarja in Deisingerja pa počastile s trikratnim >61ava!« _ Vse žrtve so doka« lepote In globine sokolske ideje ter njene moči, ki bo tudi nas do-vedla do amage, ko sokoletvo razširimo v vse plasti naroda od Vardara do Triglava! ♦
Mestni župan g. Josip Hafner je pozdravil Sokole v imenu mesta in jim čestital k Jubileju, cei da nismo zadovoljni samo s svojo svobodo in moramo doseči tudi Se svobodo za s veje neodrešene urate.
Viharno pozdravljen se Je polkovu?k Miiorad Radovič spominjal vseh starost ter ogromnega dala, a tudi uspehov 25let aoga obstoja društva, še posebno je pa počastil starosto Francka Dolenca kot nesebičnega delavca, mecena in dobrotnika vsega sokolstva. Tudi gamizija stavi s Sokc'.om dan veselja, saj je Sokol d^ed-hodnlk vojske, ker vzgaja naraščaj in narod za varnost domovine. V znak ljubezni, \ danosti in bodočega skupnega dela za narod in kralja je polkovnik g. Radovič med burjo oduševljenih  klicev pripel  na pra-
S ta ros ta France Dolenc in naraščajnik Tone Linke s praporom naraščaja
por škofjeloškega Sokola krasen svilen trobojni trak z zlatim napisom: >Oficiri 52. pp. — 2. VIII. 1931«, nato pa nadaljeval s čestitko društvu in starosti, ki je povsod pričujoč organizator in vzgojitelj mladine.
Po ovacijah vojske je s. MicI Kršman-čeva privezala vsem praporom lipove vence, načelnik Horvat pa vzkliknil kralju Aleksandru in prestolonasledniku Petru >Slava!«, ki je gromovito odjeknil iz tisočerih ust pod solnčno nebo. Kakor mogočni valovi so se ob starodavnih zidovih škofje Loke razlili svečani glasovi narodne himne.
Po tem triumfu sokolstva je povonka odkorakala dalje po okrašenem mestu, povsod pozdravljena z naj Iskrenejšim entuzijazmom.
Javna telovadba
Tisočglava množica se je že pred 15. uro gnetla na okusno dekori ranem telovadišcu. Vstopnice so bile razprodane v nekaj trenutkih, zgovorne sestre so pa izpečale tudi nad 500 sijajno opremeljenih in vsebinsko bogatih >Spominskih spisov«. Med gosti smo opazili oficirski zbor s komandantom polk. Radovičem, srezkega nac. g. Žnidar-5 i ca in župana g. Pirca s soprogama iz Kranja, domačega srezk. načelnika g. Le-vičnika, sokolskega veterana g. Viktorja Rohrmanna in množico drugih uglednih ljubljanskih meščanov, soustanovitelja Sokola Šk- Loka, komponista Oskarja Deva in polno druge odlične gospode, povdariti pa moramo zlasti nenavadno veliko zavednega kmečkega ljudstva.
Ob tribuni so stali prapori skoloskih društev iz Kranja, Gorenje vasi, Tržiča, Javom ika, naraščaja z Jesenic, naraščaja iz Kranja in seveda domači prapor.
Vso telovadbo je vodil izkušeni domači načelnik br. Horvat vzorno, kakorSen je bil tudi nad vse uspeli aranžma vse svečanosti.
Ženska deca je nastopila z zletnimi prostimi vajami pod vodstvom podnačelnice s. An- Ankele, 80 članic je vodila pri eksakt-no izvedenih župnih prostih vajah načelnica s. Elza Linke, proste vaje ljubke moške dece pa vaditelj br. Danilo Berdon. Vzklika-nju ni bilo kraja, ko je poročnik br. Vodeb pripeljal 120 vojakov, ki so najpreciznejše in s silno energijo pokazali krasne vaje a puškami. Ko je nastopil odlično izvežban: moški naraščaj pod spretnim vodstvom svojega vaditelja br. Franja Kosce, se je pa na telovadišču zbralo vse Sokolstvo k
svečani izročitvi prapora naraščaju
Slikovito učinkujoče množico je ogovori«! načelnik br. Horvat, ki je v lepem govoru pozival mladino, naj vedno visoko dviga sokolski prapor in ostane zvesta sokolski ideji.
S pokom kakor bomba se je dvignil v /rak trobojni balon, zaigrala je himna, za-bučalo morje navdušenja in solze ganotja so se zasvetile v očeh vseh, ko je mladi br. France Dolenc, vredni naslednik svojega očeta, njegova desna roka in genijalni blagajnik Sokola, razvil kakor šopek pestri prapor naraščaja in ga izročil v ponosnem pričakovanju dehtečemu narašcajniku — Tonetu Linkeju, ki se je možato zahvalil, da bo naraščaj ponosno nosil prapor in čuval neomadesevanega na vseh potih za vzvišenimi sokolski mi cilji, zavedajoč se ob vsakem koraku častne naloge, da mladina b tem služi sokolstvu, kralju, domovini in človeštvu.
Po zaobljubi so praperji poljubili svojega mladega bratca in vse sokolstvo je v slavnostnem pohodu pozdravilo voljo mladine, ki jo njen simbol mladi prapor.
O tem simbolu je s najtoplejšimi besedami govoril iupnd prosvetar br. dr. Obersnel, češ, da je ta simbol dokaz, kako Sokol vse svoje moči posveča vzgoji mladine. Z združitvijo narodne šole, Id vzgaja intelekt, sokolstva, ki s telesnimi in duševnimi vrlinami vzgaja narod v prave državljane, in vojske, ki narod vzgaja tehnično za borbo, Če bo domovina v nevarnosti, Je izražena sku-
pna ljubezen do domovine, ki s samozataje van jem in največjimi žrtvami pripravlja srečno bodočnost. Vsej svobodni volji je pa temelj disciplina, ki je tudi temelj vsemu uopešnemu sokolskemu delu- Prapor je simbol tega dela, zato naj mu pa izkazujejo i?to čast kot veliki sokolski in državni ideji.
Komaj je sprevod s prapori odšel, že je nastopil ženski naraščaj s prostimi vajami pod vodstvom načelnice Elze Linke, nato pa pod vodstvom pod načelnika br. Joška Pe-cherja 100 članov s krasnimi župnimi prostimi vajami. Posebno zanimiva je bila efektna orodno telovadbo, ko je na 3 drogih, 3 bradljah in drugem orodju nastopilo 160 telovadcev in telovadk najrazličnejše starosti. Med najtežjimi vajami članov, je deca spokojno igrala žogo.. To najefektnejšo točko je vodil sam načelnik Horvat. Prav posebne pohvale je bil pa deležen domači naraščaj, ki je elegantno zaplesal narodno kolo pod vodstvom br. Kosce. Velik uspeh je dosegel br. Potočnik s prostimi vajami 100 domačih članov, ki jih je sam komponi-ral, vse so pa prekosili člani z Mumikovini >U boj«, ki so ga izvajali sami najboljši domači telovadci pod vodstvom podnačebiika br. Joška Pecherja.
Po telovadbi se je razvila v Sokolakem domu sijajna veselica, ki enake zna prirediti le Sokol v Škofji Loki. Res prava narodna zabaval
Baš ko je bila končana telovadba je pri-jahal na škofjeloško slavnost jezdni odsek Sokola Ljubljana III. pod strumnim poveljstvom polkovnika Ljube Novakoviča. Obisk bratskega ljubljanskega društva, ki je imel sam doma veliko slavnost. je bil škofjel*-škemu Sokolu v največjo počastitev in zad~j ščenje.
Slovo
Koštica
Celje, 2. avgusta. V soboto zvečer se je vršil v Celjskem domu poslovilni večer bivšega poveljnika celjskega 39. pešpolka g. polkovnika Vou«U slava Dj. Koštica, ki je imenova 7 na nov 3 službeno mesto kot pomočnik komandanta šole za aktivne pehotne častnike in za profesorja na tem važnem vojaškem zavo
du. G. polkovnik Kostić si je pr'dobU na svojem bivšem mestu in kot ag'len m neustrašen sodelavec pri reševanju naše bratske koroške zemlje mnogo zaslag, ki mu jih ne bomo Slovenci nikoli pozabili. Tudi v povojnem nacijonalnem življoj u v C> lju .je kot predsednik Rdečega križa, OI.-c irskega doma in kot odbornik ver ine naših narodno-obrambnih, kulturnih in drugih društev doprinesel toliko truda in ži* tev, da nam ostane v najboljšem spornim in da bi iskreno želeu, da se čim prej ^ma k nam.
Težko je slovo, težko, zelo te:ko oomo pogrešali simpatičnega častnika, toda eno nas tolaži: »Povsod v bratski remljj narodni delavci, kot je g. polko—nik Ko* stić, dobrodošli in potrebni, za*<, mu pa želimo vso srečo in obilo uspeha y novih razmerah, zlasti pa še v Sarajevu, kj^r je zasijal prvi vedri žarek predrage svoiode. Zdravo mili naš Sokole!«
Tujskoprometna in razstava mest
V ^Slovenskem Narodu« z dne 31. julija 1931 je nekdo, ki se žalibog ni podpisal, poleg par zelo primernih, a žalibog neizvedljivih misli o tujsko - prometni razstavi zapisal tudi par stvari, ki pričajo o neinfor-miranosti, in svetuje stvari, ki so že urejene odnosno, ki so po boljšem preudarku in premisleku boljše urejene, kakor predlaga. Dopisnik bi rad vedel, komu je razstava namenjena. O tem je bil v naši javnosti ie parkrat govor in mislimo, da ni treba po-ponavljati. Prav tako so tudi vsi tujsko-pro-metni interesenti bodisi v pismih, bodisi na konferencah, ki jih je imel pripravljalni odbor z njimi, točno ugotovili namen te razstave. Tudi vedo vsi razstavljal«, da pomeni nakazani prostor talno ploskev brez sten. Vsak prostor in vsak kredit je omejen in obžalujemo, da so tudi paviljoni in krediti, namenjeni za razstavo, omejeni. Ni res, da bi prejeli razstavijalci šele sedaj navodila, kajti o razstavi govorimo že od avgusta 1930., odposlanca pripravljalnega odbora sta v času od 15. do 30. aprila obiskala vse glavne razstavljalce. Prav tako zastopniki mesta Ljubljane. 10. junija je bil le na splošno željo poslan program razstave me-*ta Ljubljane vsem mestom.
Obžalovati je treba, da je dopisnik, ne da bi vsaj približno poizvedel, kako je z vso stvarjo, spustil v svet svoj dopis. Če bi se bil zanimal, bi bil izvedel, da na stvar niti glede Škofje Loke točna, da je zahteva, naj se razstava otvori v muzeju, neizvedljiva, prav tako neizvedljiv in nepotreben njegov program. Dalje bi bil izvedel, da je
glede Maribora stvar čisto drugačna. In končno bi bil lahko izvedel, kako je z g. Krašovceni, ki že ure> slikovni arhiv TuJ-sko-prometneira sveta, izvedel bi bil za tališče podpisanega odbora glede fotografij, prav tako bi bil doznaL da se je natečaj za fotografije že zaključil in nagrade že izplačale, ogledal bi si bil Že lahko delno naS razstavni materijal, na katerega smo ponosni i. t d. Prosili bi g. dopisnika, da se podpiše in potem oglasi v našem tajništvu, ki mu bo dalo o stvari točne podatke. Pripravljalni odbor is prireditev tuj»ko-prometne razstave.
Koledar.
Danes: Ponedeljek, 3. avgusta, katoličani: Najdba Sv. Štefana, Mirača; pravoslavni: 21. julij: Simeon.
Današnje prireditve.
Kino Matica: v carstvu valčka.
Kino Ideal: Zaprto.
Dežurne lekarne.
Danes: Leustek, Resljeva cesta 1, Bohi-nec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
Dan prireditev
Malo je v letu nedelj, ki bi nam prinesle toliko večjih in manjših prireditev, proslav, zborovanj itd., kakor nam jih je prinesla včerajšnja. Razmere so težke. Človek je že itak dovoli nervozen in poln skrbi za jutrišnji dan, zato se pa rad včasih malo razvedri in pozaibi na križe in težave vsakdanjega življenja. Malo veselja rn razvedrila si pač lahko privoščimo, skrbi imamo itak vedno več kot preveč.
Med mnogimi včerajšnjimi prireditvami naj omenimo v prvi vrsti kmetski praznik na Krškem polju, ki je tudi letos pokazal, da je postal že prava tradicija in da bo privabil tudi v bodoče vsako leto več gostov. Združen je bil ta prazttfa na&h kmetovalcev z veliko konjsko Iti živinorejsko razstavo, s koniskirni dtrkami ta kolesarsko dirko. Udeležba Je bila tako velika, da so lahiko prireditelj i zadovoljni. Ljubljanski Aeroklub je poslal na Krško polje svoj aeroplan, s katerim sta preletela predsednic Rado Hrib ar in znani spor tri jk Vodi-šek. >Pelikan« je bil prvič v rokah g. Hribarja, W Je zdaj Že pilot. Tajnik Aeroklu-ba g. dr. Rape je kmetom, ki so se zbrali v veliki množici okrog letala, ljubezni ivo
poiasnfl vse. kaT jib je zanimalo.
Druga velika prireditev je   bila glavna
skupščina Jugoslovanske gasilske zveze v Mariboru, ki je pokazala ,da ta naša samaritanska organizacija uspešno napreduje tako, da smo po pravici ponosni na njo. Ob koncu poslovnega leta je štela zveza že 725 gasilskih društev, organiziranih v 39 gasilskih Župan. Na glavni skupščini so bile zastopane skoraj vse gasilske župe. Zveza dobi na Miklošičevi cesti v Ljubljani lastno pisarno, kjer bodo dobivali Člani vsa potrebna pojasnila m informacije. Z velikim navdušenjem je bil sprejet predlog, naj se za starosto ponovno izvoli g. Josip Tur k, ki si je pridobil za razvoj našega gasilstva toliko zaslug, da ga bo morala uvrstiti zgodovina jugoslovanskega gasilstva med največje može na tem polju. Tudi ostalo starešinstvo je bilo ponovno izvoljeno, podpredsednika sta ostala gg. Vengust in Musek, tajnik pa g. Pristovšek.
O proslavi 251etnice Škofjeloškega Sokola poročamo na drugem mestu. Pa tudi v Ljubljani smo brneli lepo sokolsko prireditev. Mladi, toda izredno agilni Sokol m. je imel svoj prvi javni nastop, ki je pokazal, da je to sokolsko društvo Že prav lepo napredovalo in da nudi popolno jamstvo nadaljnjega uspešnega razvoja in napredka. Društvo je dobilo ob Dunajski cesti letno telovadiSče in otroško zavetiSče, tako da mu je uspešno delovanje tudi v tem pogledu zas i gurano.
„Kralj beračev" umrl
Iz Londona poročajo o nenadni smrti znanega angleškega dobrotnika in predsednika društva londonske bolnice vis-counta Knutsforda. Mož je umrl v bolnici, za katero je delal vse svoje življenje, in zbral toliko denarja, da bo lahko obstojala še dolgo po njegovi smrti, Viscount Knutsford je bil znan v Londonu kot »kralj beračev«, čeprav z berači kot takimi ni imel ničesar opraviti. S tem so hoteli njegovi prijatelji samo povedati, da je v zbiranju denarja v dobrodelne namene neverjetno sposoben in iznajdljiv.
Najraje je zbiral Knutsford denar za zasebne bolnice. V zadnjih 30 letih je »naberačil« nad 6 milijonov funtov šter-lingov in vse to ogromno premoženje je šlo v dobrodelne namene. Pa tudi iz svojih sredstev je dal pokojni mnogo za javni blagor. Reveži ga bodo ohranili v najboljšem spominu.
Vodne težave*
— Sama ne vem, kaj početi. Zdravnik pravi, da ubijem svojega moža, če mu dam piti kaj drugega kot vodo.
— Pa mu daj vode.
— 2e prav, toda če mu dam vode, me ubije on.
Vse je jasno.
— Gospod, kako pa bo z mojim računam, ki ste ga hoteli danes poravnati?
— Saj ssm že zjutraj poslal k vam ženo z denarjem.
Čudno, da še ni prišla.
— Ne čudite se. Ob poti je pet trgovin s klobuki.
Pred sodiščem.
— Obtoženec, ali hočete še kaj pri« pomniti?
— Da, gospod sodnik. Opozarjam vas, da se je treba z razsodbo pojuriti, če hočete, da pride že jutri v liste.
Štev. 173
>SLOVENSKI KARODc, dne 3. avgusta 1931
Stran 3
Dnevne vesti
Pa imamo zopet senzacijo
Ka| vse se vidi v cirkusa, ki ga je Ljubljana ie težko
pričakovala
— Is zdravniške službe, v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Stanislav Strnad.
— Prepoved zahajaoja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo po-sestnikovemu sinu v Mezgovcih Francu GJaaerju zahajanje v krčme za eno leto.
— Razpisana inženjerska služba. Komanda kosovske divizijske oblasti v Prištini potrebuje gradbenega mženjerja. Prošnje je treba vložiti do 10. t. m.
— Natečaj za 80 jetniskih paznikov. Pravosodno ministrstvo razpisuje natečaj za 80 paznikov sodnih zaporov in sicer 30 v kategoriji zvaničnikov in 50 v kategoriji služiteljev. Sprejeti kandidati bodo razvrščeni po zaporih okrožnih in prvostopnih sodišč na ozemlju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju ter velikega sodišča v PodgoricL Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. Podrobnosti natečaja so razvidne Iz »Službenih Novin« št. 173 z dne 1. t. m,
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 45. z dne 31. julija objavlja pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, pravilnik o tehničnih delih za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, pravilnik o stavbnih okoliših, pravilnik o visini in načinu izplačila odškodnine za razlaščene gozdove in o dozdevnem postopku, pravilnik za izvrševanje finančne strani zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, dopolnitev pravilnika o polaganju državnega strokovnega izpita v poljedelski stroki, uredbo o delovanju in načinu vzgajanja v državnih zavodih za poboljševanje mlajših mladoletnikov in naredbo, s katero se izenačujejo za področje dravske banovine predpisi o prepovedanem lovskem času (lovopustu).
— Koroški študentje na grobu neznanega junaka. Študentje iz Koroške in Gradiščanske, ki se mude sedaj v Beogradu, so bHi včeraj gostje Kola srbskih sestara, po obedu jim je pa dala beograjska občina na razpolago avtobus, da so se odpeljali na Avalo in položili venec na grob neznanega vojaka. Danes so odpotovali v Sara* j evo, do koder krenejo v Dubrovnik, Split, Trogir. Šibenik in na Sušak. Posebno navdušeni so bili za naravne lepote Slovenije.
— Nove dopisnice. Prometni minister je odredil, naj pridejo takoj v promet nove poštne dopisnice po 1.50 Din, ki veljajo za mednarodni promet. Stare dopisnice po 1.50 Din z napisom >Kraijevina Srba, Hrvata i Slovenaca: se vzamejo iz prometa in kot vrednostnice, v kolikrr b-jdo še v prometu, bodo veljale samo do 3|. oktobra, potem pa izgube sploh vsako vicdnoal
— Novi komisar Merkurji  Dosedanji ko-mičar Berkuja Blaž §ti*ič je odstavljen in na njegovo mesto je imenovan   tajnik zagrebške Zbornice za TOI dr. Vekoslav Flei scher.
— Pariški študentje v Sloveniji. Jutri zjutraj ob S4o prispe v Ljubljano 15 slušateljev pirotehnične sole v Parizu, ki poselijo našo državo, da se seznanijo z razmerami pri nas. V Sloveniji ostanejo dva dni. Poleij Ljubljane, kjer si ogledajo vse važnejše ustanove, tovarne itd. poselijo tudi Bled, Bohinj, Kranj, Trbovlje in Maribor, potem se pa odpeljejo v Zagreb in Beograd.
— Naši stenografi na kongresu v Parizu. V soboto dopoldne sta odpotovala v Pariz na kongres stenografov Anton Sigorac in dr. Ljubo Skreblm kot zastopnik naših stenografov. Udeležita se IV. mednarodnega kongresa stenografov, ki se je pričel danee in bo trajal do petka.
— Dražba stari h znamk in starega papirja. Poštna direkcija v Ljubljani bo prodala 9. septembra z ustno dražbo stare znamke in 10. septembra s pismeno dražbo okrog 5 vagonov starega papirja.
— Trgovina z živino in davek rta poslovni promet. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je poslal vsem finančnim direkcijam naslednje pojasnilo: Na mnoga vprašanje, je - li trgovina z živino podvržena skupnemu davku na poslovni promet ali pa naj se smatra, da je promet trgovine z živino zaipopaden v skupnem davku na poslovni promet, sporoča oddelek, da se plača zaradi enotnega postopanja od prometa z živino, ki jo koljejo mesarji in drugi v svrho prodaje mesa za brano, skupni davek na poslovni promet po členu 16 uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Trgovci z živino, ki živino kupujejo za kakoršnokoli prodajo, torej ki se pečajo s trgovino z živino, so podvrženi od tega prometa splošnemu davku na poslovni promet
_ Vreme.   Vremenska  napoved nam
obeta deloma oblačno in nestanovitno vreme, kakor je bilo tudi včeraj po vseh krajih naše države. Nekaj dni smo imeli dokaj hladno vreme, včeraj je pa zopet pritiskala huda vročina. Dopoldne je bilo neznosno soparno, pa tudi popoldne ni bilo mnogo boljše. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 34.6, v Skoplju 33.8, v Zagrebu 32.8, v Ljubljani 30.8, v Beogradu 30.5, v Mariboru 24.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760 min, temperatura je znašala 17.5.
— Samomor. V soboto si Je končal v Vinkovcih življenje šumarski svetnik Ivar Draženović. Ustrelil se je z lovsko ka-binko, pognal si Je dve krogli skozi usta
-v možgane, tako da ie obležal takoj mrtev. Zapustil je na ženo naslovljeno poslovilno pismo, v katerem pravi, da ne more več prenašati mučne zavesti, da je svoj: rodbini samo v breme. Pokojni je bil stai 45 let, zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. V službi je bil zelo vesten Na samomor je mislil že del j časa, ker se je hotel že dvakrat obesiti, pa se mu je obakrat vrvica odtrgala.
— Pod vlak Je skočil. V soboto ponoči ie skočil pod vlak v Novem Sadu 501etni upokojenec   Jovan Fitep.    Mož je stopil
proti jutru iz hiše, v kateri stanuje, in v hipu, ko je pri vozil mimo vlak, se je vrgel pod lokomotivo, ki ga je pregazfta.
— Niti mrliču na da miru. Te dni se je
zglasrla na zagrebški policiji neka gospa, ki ji je nedavno umrl v bolnici mož, pa je opazila, da mu je nekdo na mrtvaškem odru snel s prsta poročni prstan. Policija je takoj uvedla preiskavo, izsledila brezvestnega, ki niti mrliču ne da miru.
— Žrtev brezposelnosti in bede. V Zagrebu si je hotela v soboto končati življenje 181etna delavka Mila Jckič, ki so jo postavile težke razmere na cesto in le dolgo zaman skala službo. Ker ni mogla dobiti nobenega dela. da bi se vsaj za silo preživljala, je izpila večjo količino octove kisline. Bila bi umrla, da ie niso takoj prepeljali v bolnico in ji izpraznili želodca. Vendar je pa malo upanja, da bi ostala pri življenju.
— Žrfev strupene kače. V vasi Grabova Draga blizu Sarajeva je pičila strupena kača dečka An ta Mikulića, ko je trgal za hišo rože. Pičila ga je v roko in nesrečni deček je že čez eno uro v strašnih mukah umrl.
— Tudi rekord. Privatni uradnik iz Prištine Cedomir Stošvć je poslal svojemu znancu v Skoplje v priporočenem pismu dopisnico, na kateri je napisal v 107 vrsticah 1531 besed. Kljub temu je pa dobro čitljivo vse, kar je napisal. Polog uvoda je prepisal Stošič na dopisnico 14 pesmi iz neke zbirke. Mož se pripravlja na svetovni rekord v drobni pisavi.
— V obrambo proti molom v obleki rabimo z najboljšim uspehom TARMOL. Proizvajalec >Chemotechna<, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne). 380-n
— Vzroki našega siromaštva, noti ter sredstva za Izhod iz krize. Pod tem naslovom je ravnokar tešla okusno broširana knjiga znanega kmetijskega publicista dipl. agr. A Jamnika (Ljubljana. Gosposka ulica 15). katere vsebina je zelo zanimiva. V svojih agrarno - političnih in na rodno-gospodarskih razmotrivanjih pisatelj analizira bistvo naSega kmetskega obrata, stanje in vzroke naše zaostalosti, našega siromašenja, bega z grude, izse-ijeništva itd. Prinaša tudi knjigo vodstveno računske podatke o slabi rentabilnosti (nerentabilnosti) našega kmetijskega gospodarstva. Dalje ob navedbi praktičnih primerov obravnava vprašanje konjunkture, organizacije proizvodnje in vnovče-nja, potem potrebo prilagodevanja oroiz-vodnje tržnim razmeram in zahtevam (potreba obeleženja, tipiziranja), o reklami v kmetijstvu itd. Pisec zlasti ugotavlja, da naše kmetijstvo boleha vsled dveh kriz. to ie zaradi splošne svetovne gospodarske krize in zaradi še posebne naše agrarne krize ali pravzaprav zaradi konkurenčne nesposobnosti našega kmetijstva, kar ima v posledici občutiti ves narod. Pravi, da ko bi minula svetovna gospodarska kriza, nam naša agrarna kriza še vedno ostane in siromašenja ne bo konec, dokler ne odpravimo navajanih ne-dostatkov in ne krenemo po nasvetovanih porih. Navaja tudi da smo pri nas gospodarsko premalo raziskani in fe težko gotove stvari ugotavljati. Vendar pa se je on prvi Iot'1 študija in razčiščenja mnogih zamotanih vprašanj, za kar mu moramo biti hvaležni. — Knjiga ie prvo tovrstno delo v slovenski literaturi. Občinski m sreski kmetijski odbori, kmetijske podružnice, razne zadruge, izobraževalna društva, knjižnice, šole in vsi, ki imajo kakorkoli opravka s pospeševanjem napredka podeželja, bodo v knjigi našli rnnogr koristnih  utemeljitev   ki   nasvetov. Vsak
i kmetovalec Da bi knjigo moral ponovno citati. Cena knjigi s poštnino vred znaša 40 Din.
• Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih Živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju, v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovoc vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij Pevsko društvo   »Mostec  v Mostah
je dostojno proslavilo svojo SO-letnieo- Sobotni slavnostni koncert ie v moralnem pogledu povsem uspel. Zbor je pokazal, da lahko zmaguje tudi težje naloge, saj je lepo petje vse presenetilo ter so se pevci izkazali nad vse pričakovanje. — Slavnostni občni zbor, ki se je vriil včeraj dopoldne na istem kraju kot koncert, v moščanski sokolski telovadnici, je bil na zunaj sicer skromen, pokazal pa je veliko društveno delo, požrtvo varnost ustanovu ikov in vztrajnost ter zavednost društvenih delavcev — dokazal je, da je druStvo na pravi poti in na trdnih nogah ter je življenska sila in idealizem, ki prevevata druStvo in, ki sta ga privedla do tako lepega jubileja, garancija društvene še lepše bodočnosti. — Tudi veselica, s katero je bila proslava zaključena, je uspela zadovoljivo. Prireditveni odbor pod predsedstvom g. J. Remsem je opravil svojo nalogo tako, da mu gre popolno priznanje.
—lj Kolonija ljubljanskega krajevnega odbora Rderega krila se je vrnila v soboto
1. t m. s scojega letovanja v Polhovem gradcu. Dečki so čili in zdravi; saj so pridobili na teli povprečno 8 kg 5 dkg. Zal, da ni prišel naročeni avtobus pravočasno v Po* o v gradeč; vsled česar ni mogla kolonija ob določeni uri prispeti pred Mestni dom.   V sredo   5. trn. sprejme ljubljanski
krajevni odbor v svojo kolonijo v Polhovem gradcu 12 deklic in 17 dečkov od naših rojakov rudarjev iz Nemčije- Ti otroci bodo dobili brezplačno oskrbo na stroške ljubljanskega odbora Rdečega križa in mestne občine ljubljanske. V Polhovem grdacu ostanejo do 4. septembra. Ivan MalnariČ, vodja kolonije.
—Ij Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 500 m« bukovih drv za kurjavo. Ponudbe za dobavo navedene količine drv, je predložiti ekonomatu mestnega na-čelstva do 16. trn. Natančnejši podatki in dobavni pogoji se dobijo pri ekonomatu mestnega načelstva, Mestni trg št 27, soba 13 proti povračilu stroškov Din &
—Ij Prihod hasenske druiine praske Slavije v Ljubljani. Včeraj ob 17.20 uri je prispela s dunajskim brzo vlakom v Ljubljano bazenska družina Sk Slavije iz Prage.
— Ij Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Konec počitnic. V sredo, dne 5. avgusta ti. zvečer ob 20. sestanek vsega zbora in določitev reda pevskih vaj. V zbor se sprejmejo dobre pevke in dobri pevci. Odbor.
—Ij Christofov učni zavod, Ljubljana, vpisuje dnevno še ves avgust na Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnika 120 Din; revni gojenci imajo popust
—Ij Tri majhne ključe za finejse ključavnice je našel g. Ivan Perar, stanujoč za Bežigradom, Apihova 34, kjer se ključi tudi dobe.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za tnal denar
zelo ugodno. — Todi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Iz Celja
—e Tremostni delavki tabor na Kuinu.
V nedeljo 23. t. m. se vrsi na Kumu tabor treznostnih delavcev. Vozovnice za celjski vlak se dobe po 15 Din za odrasle, po 7 Din pa za šolarje v Celju in sicer v trafikah na kolodvoru, pri ge. Kovačevi v Aleksandrovi ulici in pri ge. Lipševi v Vodnikovi ulici.
—c Obnovite takoj srečke III. razreda drž- razredne loterije, ker traja obnovitev ni rok le do 6. t. m- Neobnovljene srečke bodo takoj nato prodane drugim intersen-tom.
—t Nastop nove mestne policije. Včeraj opoldne je prevzela svojo službeno dolžnost nova celjska mestna policija. V novih uniformah, odgovarjajočih predpisom o uniformiranju celotne policije v državi, bo včeraj nastopili svojo službo člani novo osnovane celjske mestne policije. Zlastni prometni redarji s posebnimi znaki na levem rokava so vzbujali splošno pozornost Od stare policije je ostal v Celju le nadzornik g. Sonc s 5 višjimi stražniki, ki bodo ostali v Celju v instrukcijske svrhe še 2 meseca. Nova straža bo s prebivalstvom nedvomno v istem sporazumnem razmerju, kot je vladalo v mestu doslej.
—e Dežurno lekarniško službo   v Celju
ima tekoči teden do petka 7. t m. lekarna >Pri križu« na Kralja Petra cesti.
—e Porcijunknla, eden največjih praznikov celjskega Brega, je za nami. Tujski promet je pokazal v pogledu romarjev in sejma rje v znaten porast. Zaradi žepnih tatvin sta bili aretirani 2 dekleti.
Šola bodočih
milijonarjev
V Londonu otvorijo te dni strokovno šolo, ki bo pošiljala v praktično življenje mlade šefe velikih trgovskih in industrijskih podjetij. Absolventi te šole bodo imeli že vnaprej zasigurana vodilna mesta z mastnimi plačami, in prav pravi neki londonski list, da bodo prihajali iz te šole milijonarji bližnje bodočnosti, Če sploh še bodo milijonarji na svetu, sola bo dobivala denarna sredstva deloma od londonske banke, deloma pa od velikih angleških gospodarskih podjetij.
Z ustanovitvijo strokovne šole za šefe trgovskih in industrijskih podjetij se je pečala londonska banka ie več let in posvetovanja in pogajanja so končno dosegla zaželjeni uspeh. Pouk bo zasnovan v prvi vrati na praktičnih izkušnjah in kandidatom bo omogočeno čim bolj razširiti trgovske sposobnosti ter jih obo-gateti s praktičnimi izkušnjami. Število slušateljev je določeno na 30 in sprejeti bodo samo najsposobnejši kandidati. Socijalni položaj pri sprejemanju ne bo igral nobene vloge. Tudi v šoli sami ne bo nobene razlike med stanovi tako, da bodo študirali skupaj sinovi lordov, milijonarjev in siromakov. V Angliji je namreč demokratizem prodrl vsaj deloma v prakso v nasprotju z mnogimi drugimi državami, kjer je samo na papirju.
Ljubljana, 3. avgustt.
Končno >e Ljubljana dobila debelo senzacijo, ki je tako konkretna, da je ne moreš prezreti, saj je zavzela taksen obseg, da je nale otroško igrišče v Tivoliju popolnoma izginilo pod njo.
Avgust se j« letos pričel v Ljubljani z vsem mogočim pompom, neštetimi veselicami, s splošno radostjo, z žegnanjem tei sploh z vsem bobna nje m tako, da bi po« grešali samo še cirkus, Če bi ne prispel v soboto popoldne. Pomislite, v soboto ob 14. so prišli prvi cirkuski vozovi v Tivoli, zvečer je pa že bil cirkus razpostavljen, odnosno postavljen ter je bilo že vse pripravljeno za velike senzacije pod 4 jambor, nim ogromnim šotorom. In včeraj popoldne smo že oficijelno prodajali zijala — najprej zunaj, kjer se vidi vse tako sitjaj-no in bajno, kar je notri, da se človek na more premagati ter jo prav junaško ubero proti glavnemu vhodu, seveda, če ga vstopnina nič ne stane in če mu v šotoru, v tem bajnem, začaranem svetu, biljetei uslužno pokaže sedež v loži. To so vam pa postranski užitki — šopiriti se v loži na brezplačnem sedežu sredi samih prostih sedežev in pred očmi nekaj tisoč gledal* cev, ki so se zgnetli onkraj balkona — v kurjih nebesih ... Kar se občinstva tiče, je namreč treba naglasiti, da nimamo v Ljubljani srednjega stanu — po mošnjah — kot j« soditi po zasedenih in nezasedenih prostorih v cirku. Najcenejš1 prostor so bili zasedeni vsi do zadnjega, po sredi je zevala okrog in okrog praznina, v ložah je bilo pa nekaj odličnih povabljenih gostov.
Vročina je bila neznosna kljub ogromnemu prostoru in najbrž zaraii tega. k*?* je bilo občinstvo v vročici radi samih sen« zacij. Znana stvar, da naše »duše« čislajo za »hrano« najjbolj senzacije ter brez tega okrepčila povsem opešajo, kar vedo povedati umetniki, ki na svojih koncertih poslušajo sami sebe v praznih dvoranah, ns umetniških razstavah pa sami občudujejo svoje slike.
Ko se tako diviš cirkuškim vragolijam in umetni jam, se ti vedno bolj vsiljuje prepričanje, da tudi takšna umetnost ni od muh, že zaradi tega ne, ker pritegne toliko ljudi ter jam ustreza. Toliko je tega, kar moreš in moraš občudovati, da se kar Izgubiš v senzacijah, temperatura ti naraste do smrtne nevarnosti. Krvni tlak se ti zviša do kapi, v nasprotju s tem ti pa zastane sapa.
Predstavijo se iskri konjiči in konji ter divja žrebeta, pa že odpiraš usta, a se pomiriš in misliš: dresura, še mene bi lahko izvežbali, pa bi konja ne... Ko pa od* pleše na žici mis Lucijana (gracijozna je, da ne pozabimo), pa že pozabiš zapreti usta in praviš, da se naj skrije pred njo še Strohschneider.
Za žorkgJerje se prav nič ne ogrevaš, ko se prikažejo v areni, potem pa počno takšne, da se ti zdi, kot da so zavrgli Newto-nov zakon in Einsteinovo relativitetno teorijo, ker so premagali privlačnost zemLje. Žoge jim plešejo na koncih palic, na prstih in v zraku, kot da jih privlačuje luna, ne zemlja. Tudi druge predmete sučejo po zraku tako spretno in s tolikšno lahkoto, da ljudje vzklikajo, češ, kaj takšnega ni mogoče, in ugibajo, kakšne vrste sleparija je to.
Miss m mister Brius sta napravila iz psičkov, ponijev in opic prave akrobate. Ljubitelji četveronožcev med občinstvom ne morejo krotiti svojega vzhičenja, nekateri, zlasti ženski spol, pa tudi pomiluje »uboge živali«, ki so slepo ter povsem ubogljivo orodje v rokah dreserjev. In bič mada me Fiale! Srečni smo lahko, ker nas ne doseže, sicer bi plesali pod njim kot njeni lisasti konji — bereš z obrazov zamaknjenih moških gledalcev.
Presrečne so bile zastopnice ženskega spola, ko so prihrumeli v areno pravi cow» boyi, kakršne so že neštetokrat občudovale v kinu. 2e tiste široke hlače in mogočna pokrivala so j'h očarala, kaj šele njih ja-halska spretnost, metanje lasa, nožev in druge umetnije!
Toda človek s! ni moge- niti oddahnit! cd ene senzacije, pa ji je sledila že druga
Akrobati so počenjali med nebom in zemljo takšne vragolije, da se ti je kaj vrtelo ob pogledu na nje, zlasti dva na sredi na nihalu sta pokazala same neverjetne vratolomnosti. Na levi in desni nad areno sta se pa vrteli na vse mogoče in nemogoče načine drzni a k roba tki. Obešali sta se tudi za zobe kot Aleksič, toda prekosili sta ga s svojo drznostjo.
Južnjaško temperamentna skupina mladih Maročanov je sestavljala iz svojah teles kar babilonske stolpe, minarete in Eif» flov stolp. Kot bi mignil, so se povzpefl drug po drugem skoraj do vrha šotora.
Polnokrvni konj »Reve d'or«, ki ga je jezdil mr. Gautier, je pokazal vso pleme ni tost svoje pasme.
Skupina Kitajcev se je predstavila s svojo ncnadkriljivo sabljaško umetnostjo, ion glerstvom, s skokom skozi 4 ozke okvire, obkrožene z ostrimi noževimi konicami, z zračno vožnjo — »letalci* so leteli obeSe-ni za lastne kite — itd. Ljudje so bili tako zamaknjeni, da so pozabili celo na plo* skanje. Sploh so bih* nekoliko rezervirani, najbrž zaradi vročine.
Ogromni, 5 m dolgi slon, ki baje tehta 7500 kf, je zlasti navdušil mladino.
»Avgusti« so tudi skrbeli za prijetno zabavo; eden je verno posnemal žično produkcijo grazijozne Lucije m je bil deležen splošnega odobravanja.
Kozaki so nastopili z ognjevitimi plesi in nenavadno vratolomnimi jahalnimi umeteijami. Plešah so tako živahno in do-
vršeno, da so začeli srbeti vse gledalce podplati, nemirno so presedali in brusih' z nogami, da je kar grmelo. Ko so pa kozakl jezdili kot bi izpustil peklenščke, bi so slavno občinstvo v ospredju v ložah skora) zadušilo v oblakih prahu, ki so jih dvigala konjska kopita. Višek jahalske spretnosti je pokazal mr. Youla, ki je v največjem diru prelezel okrog in okrog pod konjem zopet na sedlo.
Akrobati na trapecu »trio Georges« so skoraj zasenčili velike uspehe vseh prej nastopajočih artistov. Zlasti najmanjši »Jurij«, ki ni pokazal le svojih velikih akrobatskih zmožnosti, temveč tudi zelo zabavne komične situacije, je navdušil slednjega gledalca. Najbolj je bilo seveda vsem všeč, da je vlačil izpod suknjiča ko zarčke z vinom, ki se mu ni razlilo, ko »e je prekopicaval v zraku.
Videli smo tudi celo karavano kamel, 16 jih je bilo, na krasnem arabskem koraju je jahal z njimi solastnik cirka »Amar m*.
Skupina cirkuških balerin pod vodstvom mada me Fiale je priredila »vojaško parado«, da je bilo ustreženo tudi tistim, ki cenijo parade, potem je pa bil »defile na* rodov«, marširali so po areni vsi cirkuški artisti, ki so zbrani od vseh vetrov. Nad 120 jih sicer ni bilo, toda število ni važno.
Po kratkem odmoru sta nam brata A mar Še pokazala severne medvede, krasne tigre in nevarne, renčeče leve. Zveri »o dobro dresirane ter sta junaška Amacja vzbudila s svojim nastopom splošno občudovanje — zksti še, ker so mnogi trepetali daleč proč na varnih sedežih ...
Predstava ijie trajala nad 3 ure. Spored je bogat ter pester, vendar mine mnogo prehitro, ko smo pa kar rojeni za senzacije kot riba za vodo.
Moški so zgovornejš?
Radovednost in zgovornost žensk je ikaj rada predmet dovtipov in satiričnega posmehovanja v pogovorih, pa tudi v humorističnih listih. Kakor o mnogih starih nazorih, tako bi se dalo tudi o ženski zgovornosti debatirati, ker ni nifcjer rečeno, da je to izrazito ženska lastnost. Parlamentarni letnik angleške spodnje zbornice nam jasno dokazuje, da so zgovorni tudi moški, mnogi celo bolj, kakor ženske. Iz statistike v omenjeni publikaciji je razvidno, da se ženski člani zbornice manj obračajo na vlado z raznimi vprašanji in sploh tudi manj govore, kakor moški.
Lady Astorova, ki velja za najzgovornejšo in najbolj sitno angleško poslanico, se je obrnrla med zadnjim parlamentarnim zasedanjem na ministre z vprašanji samo 97kTat in je daleč zaostala za rekordom sira Kingsleya Wo-oda, ki ga je politična radovednost nagnala, da se je obrnil na vlado z raznimi vprašanji 569krat. Vse druge članice parlamenta so bile s svojimi vprašanji tako skromne, da jih letnik sploh ne omenja, ker navaja samo one člane parlamenta, ki so vložili najmanj 20 interpelacij.
Tudi kar se tiče parlamentarnih govorov zaostajajo ženske daleč za moškimi. Ista publikacija navaja, da je nagovoril lord Percy 175 stolpcev uradne protokolne knjige spodnje zbornice. Šele na 17. mestu za njim je vojvodinja Atholska, čije govor v parlamentu je napolnil 87 stolpcev protokola. Druge članice parlamenta so se razvrstile po obširnosti svojih govorov ta'krrle: miss Rarbone 64 stolpcev, miss Margarete Bonfieldova, ženski minister dela, 58 stolpcev, Iady Astor 52, mrss Sussan Lawrence 35, dr. Marion Philinsova 30, miss Jenv Lee, najmlajša članica spodnje zbornice, 27 in miss Ellen \Vilkinso-va 22 stolpcev. Druge članice parlamenta govore tako malo, da njihovi govori ne napomjio niti 20 stolpcev protokola. Seveda je pa veliko vprašanje, če bi ne bile bolj zgovorne, ako bi šlo za razne družabne probleme, posebno za modo.
O sanjah
Londonski zdravnik dr. Graham Ho-we je dolgo študiral sanje in prišel je do zaključka, da jih lahko razdelimo v pet osnovnih kategorij, kar pa ostane, se da spraviti v eno kategorijo. Osnovni tipi človeških sanj so: Sanje, v katerih se izpolnijo želje spečega, sanje, v katerih je človeka strah, sanje, v katerih vidi človek pred seboj točno opredeljeni cilj, ter končno samokritične in povratne sanje. Največkrat je človeka v sanjah strah. Značilno za te sanje je, da se človeku sanja, da ga čaka težak izpit, da je zamudil vlak, da pada v brezdno, da ga je kdo napadel itd. V spanju ga je strah ali pa se boji tako, da se ves preplašen zbudi.
Sanje, v katerih se spečemu izpolnijo želje, so najpogostejše pri otrocih, ki se jim sanja, da so dobili igrače, po katerih hrepene. Nasprotje sanj, v katerih nas je strah ali pa se bojimo, so sanje, v katerih se nam zdi, da smo gladko premagali ali odstranili težko oviro na poti k življenjskemu cilju. Včasih spozna človek v sanjah tudi svoje lastnosti, ki se jih sicer ne zaveda. Povratne sanje so one, v katerih se človek zaveda, da so sanje, ki jih baš sanja, ponovitev sanj iz preteklega časa.
Zakonca med seboj.
— Moj prvi mož je bil stokrat pametnejši od tebe.
— Mnogo pametnejši menda ni bil,' sicer bi te ne bil vzel.
Stran 1
>SLOVENSKI NAROD«, dne 3. avgusta 1931
Stev. 173
N. Litim:
Sin človekov
Volodja Volčok je bil kuhar v vojni bolnici. Ko je bito že vse iz^ublsjeno in se je mo>ralo mesto udati, so poslali bolne in ranjene z zadrnjim transportom. Sklenjeno je bilo težko bolne ki ranjene pustiti v mestni bomici. Volodja Volčok je brl marljiv mož. Vedno je imel pokie roke dela, vedno je bil vesel in postrež-ljiv. Zbudili so ga ponoči — prišel je rdečih lic in s perjem v laseh, toda vesel. In zatrjeval je:
— Menda sem že tako ustvarjen, da brez dela ne morem živeti. Glavno je, da so vsi i/udje okrog mene veseli. Kaj za to, če me ponoči zbude — danes sem premalo spal, se pa jutri naspim.
Primarij vojne bolnice, debeluhasti, vedno nezadovoljni Veselovski mu je dejal ponoči:
— Cuj, prijatelj. Ostati boš moral tu z našimi ranjenci. Ti si kuhar, tebi najbrž ne store nič hudega. Pustiti ranjence same pa ne kaže — saj so sami težko ranjeni.
Volčok je taJkoj pritrdil.
— Seveda ne kaže. Strežniki imajo svojih sikrbi dovolj, a kdo bo skrbel za te reveže? Nekdo mora ostati tu.
Veselovski se je ozrl na sive Volčko-ve lase, skuštrane v spanju, na njegova rdeča lica, na katerih se je še poznal odtis trde bolniške blazinice, in pripomnil je še:
— Kaj pa če ti ne prizaneso? Po tebi bo, Voldok!
— Po meni? — je odgovorili Volčok. — Ne, ne bo. Zakag bi me pa ubili? Saj sem pri ranjencih, svojo dolžnost izpolnjujem. To bo pač vsak človek razumel ...
— Dobro, pa ostani! Hrano in pristojbine za osem lLJudi dobiš na roko.
Bil je kirurg, žagal je nogo človeku, težko sopeč kot bi žagal hlod in z ranjenci je ravnal grdo.
Zadnji vlafki so odpeljali zgodaj zjutraj in Volčok je ostal s svojimi osmimi težko ranjenimi v mestni bolnici. Iz bolnice so bili tudi zbežali vsi, kdor je le mogel, po širokih hodnikih je vladala grobna tišina in posebno močno je dišalo po jodoformu. Volčok si je zavihal rokave belega plašča in v zdravniški operacijski čepici je begal po hodnikih, cepil v kuhinji drva ter kuhal težko bolnim zdrobovo kašo in ovseno mezgo. Med delom je zdaj pa zdaj stopil pogledat v bolniško sobo. Tam je sedel k nosilnici kar na tla, prekrižal noge ter zrl na zelene trepalnice napol zatisnje-nih oči in na zaprašene razmršene bradice.
— No, kako se pa počutiš, striček Mitja? Ti je že odleglo? Le nikar se ne vdaj, to je glavno, vdati se ne smeš. Nikar ne obupuj, bodi mož jeklen. Glavno je, da človek ne obupa. Dokler upaš, je tudi dihamje lahko.
Dimitrij Svidrigajlov od tretje mitra-Itieske čete, ki mu je bil šfrapneJ raztrgal trebuh, je gledal mirno Volčka z motnimi, steklenimi očmi. Star je bil štirideset let in videl je smrt — svojo vsakdanjo ki glupo rmržiško smrt. Slednjič je dejal Volčku:
— Sina mi reši... Volčok. Jaz sem že pri kralju, moja pot je končana ... Sin se mi smili. Kako mu je?
Zenice njegovih oči so se zaiskrile; težko rano eni rrružik se je bridko zjokal. Volčok je brž odgovoril:
— Koga pa misliš, striček Mitja? sFjodora? Tamle tretji leži Fijodor, cigareto si je hotel napraviti, pa sem mu prepovedal. Morda že proti večeru, najbrž pa zjutraj bo na nogah. Primarij Veselovski ga pošlje v pisarno ali pa za pomočnika v lekarno. No ...
Volčok je majal z glavo, smehljal se je in na obraz Dimitrija Svidrigajlova je legla nekakšna belina.
— Fedja ... Fedjuška ... je dejal — ... ah, ti Fedja ... Fedjuška moj!...
Volčok je sedel pred njim na tleh, prijel ga je za otrplo roko, zače* je šteti utripe srca — domišljal si je, da razume to — vmes je pa govoril:
— No, doktor Veselovski pravi, da bo Fedja že sam videl, kaj bo z njim, seveda če bo pazil nase... in sploh skrbi za Fedjo, čeprav Fedka ni stran-kar, zato je pa zaveden, skratka___
Naštel je stopetdeset strašnih utripov in dal je Svid rigaj lovu piti. Svidrigajlov je pil slabo, voda mu je tekla po bradici in brkih. Napeti ie moral vse sile, da je napravil nekaj požirkov. Potem je pa dejal:
— Zdaj bom lažje umiral... Dobro srce imaš, Volčok, pre----
Onesvestil se je in Volčok je odšel k drugemu, brigadnomu vojaku Strnzi-kovu. Struzikova je vlekel konj in kolo sanitetne dvokolice mu je zlomilo hrbtenico. Njegove roke in noge so bile že davno otrpnile, nesrečnež je ležal na trebuhu z obrazom v blazini in potil je smrtni pot. Volčok mu je obrisal potno čelo, pogledal mu je v strašne žive človeške oči, ki niso več verovale v življenje, in detiai je Stnizikovu:
— Druga divizija je posegla v boj, razbila je polovico drozdovskega polka... vse so pometali proč, beže m naša konjenica jih zasleduje. No, to so ti dečki, kar je res je res... Šest in trideset topov so zaplenili, streliva pa nič koliko ... Sam Trocki je poslal brzojavko ... diviziji k rdečemu praporu zlat traz z resami... godbi zlate tro-
bentice, vsemu oddelku pa--vojna
odlikovanja... kar se pa nožic tiče se nikar ne razburjajte: glavno je malo od-počiti se, narava sama poskrbi za vse drugo.
Kaj je Struzikov — ali bolje rečeno njegova globoko zarita postava zahro-pela:
— Kaj je res, da jih naši pode?
— Ne samo pode, naravnost pokonča vajo jih ... Štirje polki so se pridružili nam, častna beseda.
Povedal je Struzikovu Še marsikaj, dal mu je piti, hitel je v kuhinjo pogledat, če se ni kaša prismodila, in vrnil se je zopet k F^odoru, Svidrigajlovenra sinu. Fjodor je umiral že od prejšnje noči. Umrl je, skoraj umrl je, toda ne docela; tenka nitka ga je še vezala z življenjem. Bil je že bel, z ostrim nosom mrličev, z zabuhhmi ustnicami in prehiteval je očeta v smrti; njegova suknja, prepojena s strnjeno krvjo, ni mogla segreti vedno mrzlejših nog. Nekje med kitami njegove težke in grobe roke se je še vila komaj slutena nit življenja, zdaj pa zdaj se je pretrgala, toda bfla je nitka, tok krvi, a dokler je še krotžila po žilah ta nepotrebna  kri,  je  veljal človek
za živega. Volčok ga je zakril z rjuho pred drugimi, eno njegovo roko je položil na prsa, drugo mu je pa iztegnil ob stegnu, kakor se spodobi mrliču, poravnal je njegove hladne noge in obstal za hip nad njim. Zrl je Fedji v obraz, v obraz tovariša, ki ga je poznal veselega in živahnega, pogosto je trenil z očmi, ustnice so se mu začele pod sivimi brki kriviti. Potem je globoko vzdihnil, se
obrnil m odšel. Drugih pet je bilo iz drugih vojaških edinic, bila je sama slabotna mladež in Volčkov se je ustavil pri fantiču s prestreljenimi prsi. F-atič ga je gledal, njegov pegasti obraz je bil že mrtvaško bled in pri vsakem dihu so mu silile pene iz ust. Volčok je dejal:
— No, kako se kaj počutiš, dečko? Te hudo boh?
(Konec jutri).
Zdravnik je opral zamorca
angleški zdravnik je baje operiral je dobil po operaciji belo koio
zamorca, ki
Italijanskim oblastem v Tripolisu je bilo naročeno, naj preiščejo presenet* ljivo usodo zamorca, ki ga je operiral neki angleški zdravnik in je postal po operaciji naenkrat bel. Gre za 70 let» nega zamorca, ki ima zdaj enakomerno belo polt, samo okrog ust in ušes ima nekaj temnejših lis, ki se mu po« zimi komaj poznajo, poleti pa pridejo bolj do izraza.
Vest, da je dobil zamorec po operaciji belo kožo, je vzbudila po svetu splošno zanimanje, ker gre za epoha* len uspeh znanosti Će je res, kar po* roča »United Press«, da se je nežna* nemu angleškemu zdravniku posrečilo operativnim potom izpremeniti zamor* ca v belokožca, bodo morda učenjaki v doglednem času izpreminjali belo* kožce v zamorce. Potem takem bi od* padel znani rek »zamorca pere«, ki smo ga rabili doslej ob najrazličnejših prilikah, ko smo hoteli označiti nekaj, kar se sploh ne da storiti.
Beli zamorec, ki prebiva s svojo Že* no v kraju Sciara ben Aseiur v TripcK lisu, je bil rojen črn, kakor vsi drugi zamorci. Njegovo prvotno ime je bilo Mabruk ben Messaud. Iz svoje rojstne vasi Fezzana se je preselil v Tripolls, kjer so ga dobili v roke misijonarji, ki so ga kmalu pridobili za katoliško ve* ro in pri krstu je dobil ime Luigi, piše se pa sedaj Baldacchino. Ko je delal nekoč v Tunisu, se je seznanil z nekim angleškim zdravnikom, katerega pa po imenu ni poznal Zdravnik ga je povabil nekega dne na svojo jahto in med vožnjo po morju mu je začel prigevar* jati, naj se da operirati, da dobi belo kožo. Zamorec se je seveda operacije bal, toda zdravnik ga je miril, da ga ne bo prav nič bolelo. Ker se pa le nI dal pregovoriti, mu je obljuoil 10.000 frankov in tako se je zamorec končno udaL
Baldacchino se je moral sleči m Anglež je počel nekaj na njegovem hrbtu z električnimi aparati. Kaj je počel, seveda beli zamorec ne ve po* vedati, ker se na take reči ne razume. O operaciji, ki je izpremenila njegovo črno kožo v belo, je pravil takole:
»Ko sem se slekeL je stopil zdrav; nik za moj hrbet in mi začel pritiska« ti nekaj nanj. Kar sem začutil, da me v hrbet hudo zebe. Imel sem občutek, da mi je pritisnil zdravnik na hrbet kos ledu. Ves sem se tresel in opote* kal, toda med operacijo nisem čutil nobene bolečine. Koža na hrbtu, ka* mor je bil zdravnik nastavil svoje apa*
rate, je postala takoj po operaciji be* la, potem sem pa dobil polagoma belo kožo po vsem telesu. Trajalo jc pa ave leti, predno sem postal po vsem telesu bel.
Izvzemši bele barve polti je pa ohranil Baldacchino vse karakteristici ne znake zamorca. Ima še vedno trde kodraste lase, debele ustnice in širok ploščat nos tako, da človek na prvi pogled opazi, da nima pred seboj pred* stavnika bele rase. Kako se počuti se» daj, ko ga je uvrstil angleški zdravnik med belokožce in mu to nepričakovano izpremembo še plačal, pa ni hotel po* vedati. Italijanske oblasti v Tripolisu napenjajo sedaj vse sile, da bi našle dotičnega angleškega zdravnika, ki zna delati iz zamorcev belok^zce. Stvar se sliši malo neverjetno, vendar pa moramo verjeti, kar poroča druga* če zelo verodostojna »United Press«, kateri prepuščamo za resničnost te presenetljive vesti tudi vso odgovor* nost.
Elitni Kino Matica
Danes premiera vesele dunajske operete
V carsivu valčka
Triumf očarljivih arij in melodij, veselja, lepega petja in zabave
V glavnih vlogah Greti THEIMER, Charlotte STJSA ter najboljši humoristi
Szoke SZAKAL, Faul HČRBIGEB in Ernst VEREBES
111
1 11
ob 4., V28. in 9.vi uri
Gorki proti
Dostojevskemu
501etnico smrti slavnega ruskega pisatelja Dostojevskega so proslavili v sovjetski Rusiji tiho. Boljševikom kon-venirajo bolj monarhistični nazori Tolstega, kakor ideje avtorja »Besov«, v katerih vidi starejša ruska generacija nekakšno napoved boljševiške revolucije. Literaturi daje zdaj smer v Rusiji Gorki, ki je spravil že pred 18 leti Dostojevskega na socijalno revolucijonarni indeks. Te epizode se spominja E. Krasno vskaja v moskovski reviji »Krasnaja Nov«.
Jeseni leta 1913 je hotelo moskovsko umetniško gledališče uprizoriti Dostojevskega »Bese«. Proti tej nameri je pa odločno nastopil Gorki in napisal v »Rus-koje Slovo« ogorčen članek proti uprizoritvi dramatiziranih »Besov«. Dostojevskega je proglasil za »zlega genija ruske zemlje«, češ da ogroža duševno zdravje ruskega naroda. Najbolj je Gor-kega jezilo, da opisuje Dostojevski v »Besih« ruske revolucijonarje, nihiliste in anarhiste kot razkrajalne elemente, nevarne vsem moralnim in socijalnim pridobitvam. To ni bilo po volji modernemu pisatelju Gorkemu, o katerem je Iva-nov-Razumnik že takrat napisal, da ima »marksistične poklopce« na očeh. V ruskem literarnem svetu je povzročil nastop Gorkega veliko razburjenje. Arciba-šev je že takrat karakteriziral Gorkega kot moža, ki »ima namesto glave kladivo, namesto srca pa boben«. In tak je Gorki ostaL
Lauri Volpi odgovarja
Zadnjič smo poročali, da je bil slav* ni italijanski tenorist Lauri Volpi za* radi pretiranih zahtev v svoji domovi* ni odklonjen. Operna zveza je odklo* nitev motivirala in na njene trditve je tenorist odgovoril v daljšem pismu, kjer pravi, da sploh ni stavil nobenih pogojev, ker ga veže pogodba. Mimo* grede omenja, da je nastopil prvič kot pevec leta 1928 v starem rimskem gle* dališču Constanzi v premieri »Nero* na«. Pri tem je izgubil 400.000 lir, ki bi jih lahko zaslužil v inozemstvu v dveh mesecih. Tudi lani, ko je pel v milan* ski »Scali« in v Rimu v vlogi, ki bi je ne zmogel noben drug tenorist, je tz* gubil več stotisočakov. Za te nastope ni zahteval nobenega honorarja. »Sca* la« mu je poslala prostovoljno za na* stop 18.000 lir, zlato kolajno in pla* keto.
Zdaj mu očitajo, da ubija gleda it* šče, ker je zahteval za en nastop 2000 lir več. Volpi ironično vprašuje, zakaj plača operna zveza 8 do 14.000 lir dnevno baritonistu, ki bi izven Italije sploh ne mogel nastopiti in ki gledali* šča niti do polovice ne napolni. Pravi dalje, da kriza liričnega gledališča ne bo odstranjena, če se plača Šaljapinu 40.000 lir za en večer. Štediti je treba pri režiji, pri krojih, pri dirigentih ter pri plačah malih in srednjih igralcev. Umetnike, kakršen je on, je pa treba pošteno plačati.
SOKOLSKEM  PISEMSKEM PAPIRJU! SOKOLI!  DOPISUJTE SAMO NA
Odprodaja zaloge
„Doko" čevljev samo do 4« avgusta t. L v Šelenburgovi ulici 6, potem v Prešernovi ulici 9, dvorišče. Najcenejši nakup že od Din 80.— dalje! V zalogi čevlji za dame in gospode! 9505
Naznanilo preselitve.9
Vsem cen j. naročnicam vljudno naznanjam, da sem v svrho povečanja obrata preselila svojo delavnico iz sv. Petra c 29 (hiša Goričar)
na sv. Petra cesto štev. 38
Izdelovala bom vsa v mojo stroko spadajoča dela po najnovejši modi m najnižjih dnevnih cenah. — Ob tej priliki se vsem dosedanjim kakor tudi novim cen j. naročnicam najvljudneje priporočam.
Fani Srebot, šivilja
10185
I \^^?pqi REVMATIIMU. ^U£W igBII^^PREHLADU .n ISHIJASU.A^ mi
IIMB tfKtAJ2!IJ      DT RAHLEJEVA       f SSz
> mM al i o£fasf<
Vsaka beseda SO par   Plača m lahko tudi v Za odgovor znamko* - Ha tpraianja hram j — odgovarjamo. - Najmanjši otfla* ©trn
STROJEPISNI POUK
med počitnicami se vrši vsak dan od 6.—9. ure zvečer. — Začetek 4. avgusta. — Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. — Učna ura Din 4.—. — Christo-fov učni zavod* Ljubljana, Domobranska cesta 7/L 2090
BEOGRAD SARAJEVSKA 84
DOBIVA SE V VSEH lekarnah po cen I dih. 75
JUGOGRAD
izvršuje solidno m najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Post — Inž.   ar h.  Bogomir  Post. —
Streiiška 33, tel 2025. S5L
Mlad, konkurence zmožen in podjeten mojster
ALBERT CERNE V ZGORNJI
je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume želje in zahteve nevest in ženinov.
IME SE ENOSOBNI
DRUŠTVENI LOKAL (lahko na dvorišču) po mogočnosti v pritličju blizu kolodvora. Pismene ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Kolodvore 2177
KLAVIRJI
Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! — Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 2182
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja
lekarna Dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska c 6.
MODROCE
vrsne la afrik, močno blago a
Din 240.—
zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri
Rudolfi Sever
LJUBLJANA, Marijin trg št. 2
POSESTVO svoje, prodam. Ležeče v Sp. Poljčanah. Hiša je ob glavni cesti, 8 m od kolodvora, od cerkve in šole. Hiša je zidana in z opeko krita, ima 3 sobe, kuhinjo, električno razsvetljavo, svinjske hleve in vso kmetiško shrambo. Cena po dogovoru. Pojasnila daje v Sp. Ložah št. 10, pošta Loče pri Poljčanah.
1189
BRADLJO IN DROG
že rabljena, vendar še v dobrem stanju, kupimo za šolsko telovadnico, primerno za otroka in odrasle. Ponudbe z opisom in navedbo cene na krajni šolski odbor v Globokem pri Brežicah. 2188
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt.
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
POSESTVO Z GOSTILNO manjše na prometni točki, kupim v ceni 90—100.000 Din. — Ponudbe na naslov: Franc Sku-bic, Za vrstnik pri Litiji. 2187
■    1 i -:rjmr---Tm
UČENKO
za modistko takoj sprejmem. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2186
2 KRASNI SOBI
solnčni, meblovani ali prazni, oddam takoj. Napoleonov trg štev. 6, I. nadstr. 2162
GRAFOLOG EN HIROSOF N. SADLUCKI V LJUBLJANI
čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2. 7. — Naslov: Ljubljana, Hotel »Slon«, H. nadstr., soba št. 61. 2190
Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
iomači in inozemski za domačo kurjavo m industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG^
V|mp«  livarni*ki, piav-
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. ▼ LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 151.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopfn)
Obrestovanje vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi tn krediti vsake vrste, eskompt ln lnkaso menic ter naka rila v tn- In Inozemstvo sate - deposlta
Itd. Itd. Hd. Brzojavke: Kredit, LJubljana.  — Telefon *t 2040. 2457. 2S4S    Tnternrhan 2706. 2806.
.Urejuje Josip Zupančič, a Za >Narodno tiftkarao« Fran Jezersek. — Za upravo In inseratni del Usta: Oton Chriatof. — Val v Ljubljani.