St 28. V Gorici, 13. julija 1888. „SoSa" izhaja vsnk potek in velja po poStiprcjemana ali v Ooripi na doro po&iljana: Vse leto . . , . . f. 4.4C Pol lota ... . . „ 2.2C Cetvrt leta . . . . „ 1 10 Pri oznanilih in tako tudi pri „po. aUtnicah" se plafiujc za navaduo tristop. no vrsto: 8 kr. fie bo tiska 1 krat 7 » „ » i, 2 ,, 6 » „ „ „ 3 „ Zavefie drlce po pros torn. SOČA Posamezno SwQ&ej&fcbbivajo po 8 kr. t tobakarnicah na starem trgu in v Jianski nlici in pri opravnika v prodojalnici G, Likarja v semeniSkih ulicrth h. fit; 10. Dopisi in naroSnina naj se poilja opravniStvu „Soiert Via Semiuario fit. 10. llokopisi sc ne vradajo; dopiBi naj so blfigovoluio fraukujojo. — Delalcem in (Irugiin uopmmo2nim se narofinina zn'iin, akosft oaiase pri opravnifityu. 6esa treba avstrijskemu Slovaustvu? V postednjeni listu „So5eB izpregovorili smo o neizogibno potrebnej nalogi stomUijonovegi Slovan-v«4va, katero glavui delokrog ni v mejah avstrijskega ceaaratvu. Dejali smo, da mora vse Slovanstvo sode-lovati z avstrijskimi Slovani v sedanjem porecem boji za slovausko svojo individuvalnost in co)6 /a obsta-nek, kakor sodeluje Sestdesefc milijonov Neincov v agresivnt>m boji avstrijskega nemStva proti slovans kemu zivlju. Da avstrijski Slovani z veseljem in s hvaleznira srcem vsprejmemo bratsko priporaoc vso-slovaosko, toga nionda ni treba povdarjati, saj vein* vender le predobro, da so mirajo razbiti vsi napori slovenski alt fieski ob Sostdesetmilijooski sili gormanski, ozironia ob stomilijoaski sovrazVi sili germanskoita-KjanskL Toda. avstrijski Slovani ne sme:tv> drzati kri- i 2cm r&k ter potrpozljivo takati, kodaj nam bo-lo 16- j tale v grlo 2e pedene piSke slovanske: stori'i mo-ramo dim preje tudi mi svojo sveto slovansko d)lz* nost, da se otresemo tisodletnega prokleatva tor so povrnemo kar najhitrejo nazaj — nazaj v prvotnost, slovansko! 0 tej naSej nalogi izprogovorim avojo do-brohctno besedo naSim strahopotnitn oportunistom in nasi in najnovejSim „komprouiistomu. Ce le kolickaj pregledamo prevzetnego. gorman-stva zgodovinako knjigo, koj spoznarao, zakijli imamo avstrijski Slovani proti aebi vseh Soatdeaofc nrilijonov Nemcev, ki v boji proti nam pozabljajo na vaa stran-karstva v domacem taborji ter zdruSonl napidaj) ues-lozno Slovanstvo, prdirajo v ozemlje nase ter nas za-virajo na pot! k slobcdi, prosvofi in napredku. Nak lonjena jim politiSka us »da ni jih r a z d e I i 1 a na Pruse, Svabo Bavarce, Sase, itd.* marvel zdruzilajih je na krepki podlogi jednotnoga pisnega jezika, tako da dutijo danes vsi od. prvega do pislodnjega, da so sinovi ene matere, da jim po 2ilah tofio Uta krv, da imajo torej iste nameao in isto nalogo na svctu. In kaj li je trdnejsa voz, kakor ravno jo in >tni pisni jezik ?! Da so zaeeli posamikii nemsici rodovi go-jitiin pisati vaak bvoje narefije, kakors<>storili positno-znirodovislovanski vzgojili,oSistili ia ztvtsili bi bili rtis ta uarecja svoja; toda nikoli bi ne bili tako kropko 6uti!i, da ?o jedne krvi, nikoli bi nem§ka literatura no bila takd ogrorana, kar je danes v resnici, nikoli bi no igrali tolike uloge na politiskeni polji in mi Slov.iai bi se za nemlfcvo ne brigali in bi so gv — n\ bili! Le veliki narodi zamsrejo vrsiti voliko nalogo! Ls poglejrao znanstveno literaturo nemsko, kako jo za-res velika,8vetovoo! Zakaj? Veliko jo Nemcev na svetu in vsi razumejo te svoje znanstveae knjigo; veliko je kupovalcov takih knjig, torej tudi veliko pisatoljev, ki poleg dragih in trudapoluih Studij in spisovanja niraajo Se materijalne Skode, kakor znanstveni pisi-telji slovenski.; Nemsko velicje je torej jedino lo do-lo jednotnega pianega jezika nemSkega, koj emu jo o8e Martin Later. Brez tega bi imali Nemci vso pol-no literatur in literaturic brez svetovoe znanjtvono literature, — prav tako kakor mi zgodovmskj no-ereini avstrijski Slovani. Ozrimo se nekoltko v tu-iao zgodovinako knjigo naio! Tudi nam Slovanom primigljali sta 2>. prod ti-bo6 let od uzhoda svitli zvozdi, ki sta obsijali vso Slovanstvo z isto vero in mu podali jednoten knjizc-veu jezik— Btaroslovauski. Bila sta td sveta brat a Ciril in Metod, najvecja ta svetnika na§.i, ki sta ii-vo datila, cesa treba Slovanstvu, da se ohrani, rnz* vijo, utrdi ter si zagotovi tako za vae 6ase individu-valnoat svojo in mogodno besedo mod ostalimi narodi. Prinesla sta od uzhoda lufi prave vere ter uvela slovansko bogoBluzje po grSkera obrcdu sv. Ivana Zlatousta, a poleg tega tudi jednotni pisni jezik za ˇse Slovanstvo, ki je bil pa6 najprip^avuejse sredtitvo, da bi se bili zjedinili sse takrat vsi Slovani v jwdui eor kvi in jeziku. Oj! kolika dobroti! Tud« stotniiijono-vi narod slovanski bi imel danes le jeden jezik in jedno, toda kako ogromno literature I Cutili bi vsi, da smo svoji, kakor Sufci td Sestue^et m lijmov Ntvm-c«v | In kako je danes ? Kam n'as jo privela eepari-tistiska politiki poeaniiSnih rodov f Kan> nis je pri- velo proklestvo nozlogo slovanske? Kam nas jo privela lisicja lokavost nopiijateljov n:»5ih? Da, pod kiink') humanitoto romili so v zemlj«i na§e eebicni tujci, ki s> znali npombiM nezlogo na-So, da so zagospodovali t ozemlji naSom ter tisofi let biSali kruSnega o6- ta svojegu ! Polagoma urinili nam so v glavo svojo raisljenje, svoje nazore, svoj dub, katerega se^ do danes Se nismo otreali; slovenski govoruno in piseino, a mislimo uemski. Slovdu je polagoma zaoel su^njevati geimanskcmu maliku, ki mu jo bil neko uzvi§eno bitje, vrcdno vec" 6esti, nego U slovanski — bog 1 Ko j-. priSla i v de^ele na§e ideja Solstva in solske omiko, tedij Slovan ni bil toliko samozaveston, da bi si o^noval svoje naro-due Sole, kajti obvladal ga je gormanski dull in get-mansko misljenje; bil jo mirijoneta v neprijateljskih roKah, sebi in ttarodu v pogubo. In ko se mu je obudila stoletja dromijo^i narodoa zavest, taki-at ni bil ve6 gospodar v svoji hi§i. — V takem stanu doliitela na^ jo najnovejsa doba, ki nun je §e-le po-avetila v glavo, k^m da p'av.uno in vkoliki opasao-ati je obatanek na5! S temi sebi6nimi tujci prihajali so v delete na§o nic manj sebi^ni latinizatorji, ki so smrtno so-vra^ili napravo dveh volikih svetnikov pisnega jezika starosl.ivenskega. Nopoklicani noprijatolji nasi 2atrii so nam toiej ti^to voz, ki bi bila tako lehko spojila vse Slovanstvo po i jedno streho — knpovuega skup-negi jezika, kakor je spijil neinSki' pisni jezik vse neniake rodove. Da se to ni , zgodilo dobro vemo, kemu smo dol2ui hvaio! Ker jo bila pretrgana mod slovanski-mi rodovi toliki ve/., p-jzabilt so jeden za druzega ter ^ivofcarili vsak sam zaae. To.kA smj se oddaljali jeden od drugogi in razvijiili vaak po svojo, kakor so n»m bile vo6 ali mmj ug-id is sofiasne razmere, in na tej sepantistiSki pidlagi ra/,vijam,» ss §e da-uos, — a tenia moramo napraviti konec! To nalogo moramo si naioziti mi avstrijski Slovani sami, co se uocenio vrniti nazaj v prvotnoit slovansko ter uspe-ti no mal> visje na lo3tvici svetovne kulture. ReSiti morauu, kar so so r«siti d^i, popraviti moramo tisofi-letno progceln vs.y toliko, kolikor jo se mogo3e pri denasQj'iU razmorah: V koliko pa meiomo p^praviti dosedanjo slovansko pregrcho? Di ^o m»rebiti zdruzirao vsi Slovani v jiduitn pisnotn j-zku? O torn smo pafi nake-daj siijj-.rili, a uverili sin) s') tudi, da t6 danes ni ve6 m>goCo, ker smi vsi slovanski rod>vi razvili isi olikali narefija svaja; imamo 2e v.ak svojo literaturo ali litoraturico in nikd) nofie, odnosno tudi vec* ne moro 2rtovati n6 jozika in ne literature svoje. Pac pa moremo in tudi nnramo storiti nekaj drugega, a-ko boSemo doiedi kedaj g^ri na3nac*§n smoter ter re-i.ti pet obsojen, in yondar Sulvereindco Sole ni^o zaprli. (Cujto I Oujto! na dosniei.) — P.»slanec dr. Qiegi*: Ali je ucitolj Sa tam?) U6itelja Aistricha so premestili na drug) silo, tako tudi Wormutlu! Tukaj imnn pismv k-itero s«ra nev.idao dobil od znnesljive roko iz Sovnice. Piiatclj toit (bare): „Na Wermuthovo inoit<» jo priSol dru-jj uSitolj od Sv. Oilg^ni pr( Selnogradu z uneioin Win Ibuuhh-r. T>i je turn pustil svojo 2ono s tretni otroci ia tukg i\vi z drugo o^obo" — hocem re5i, v sknpnom gospodars-tvu na veliko pokujianje obcini in Solskiui otrokom. V t«m pismu je dwije, da so nok iti»ri otroci v t&l Sulvcrciueki Soli ne *M fcHM*kv* siauka ia fe ne vdeleSujejo verskih vaj, da se ti otroci pohujSljivo obnagajo in duhovnike javno /alijo. To opomnim in prosim c. kr. nau^no ministerstvo, naj zaukage strogo in podrobno preiskavo, in Se so ?se to urosniLi, kar sem tukg povedal, naj zaprL to moralifiuo razbojnifiko jamo. Na ob6nem zboru nemSkoga Sulvereina na Da-naji dn6 30. avgusta m. 1. je rekel poroSevalec: B^e prcseda nam vsako ieto zatrjevati, da nam niti na misol ne pride naSe Sole za koga druzegv ustanovijati, nego za nemSke otroke". Temu moram ugovarjati, vsaj glede Stajerskega. Tu imamo sledece Sulvereinsko sale. Prva je ona v Pekrah, p^n3m5urjeno Pikerndorf, pri Miriboru. V to so ugnali nemSki poaestniki Vinogradov slovenske otro'ce svojih vinarjev in dolav-cev. Ker pa Sola Se ni bila napoinjena, skuSali so zvabiti So druge otroke z jedili, sladgioami in obleko. (Poslanec dr. Grrogr: Tako delajo povaod.) V toj Soli so skoraj samo slovenski otroci- Druga zasebna Sola nemSkegi Sulvoroini jo bila ustanovljena v Razvenij, ponemSono Risswiin. Ondi je sedaj 8 nemSkih ali poneniourj.-nih iu 90 slovens-kih otrok. (Cnjte! Cajte! na deaniei.) Iz pisma, katero s>m prejel iz Sevnioo, povzi* mem, da so v tamiSaji Sulvereinski Soli le slovenski otrooi in samo dva nemSka, katera je novi uSitolj iz Solnograla seboj pripeljal. (Poslaaoa dr. Vitezifi: Vse defenzivno!) Zato manj verujem porofiovilcem nemSkoga Sulvereina, kakor onemu Sulvereinskemu u^itelju, ki je lani pri zborovanji mariborske podruznioo nenis-kogi Sulvereina o tern govodl. Mialim, di m»ro uci-colj najbolje vedeti, kaj zihteva o 1 njega neuilkiSul-vorein. Pomenljivo je torej, kar jo ta nn2 vokel. Rekel je to-le: „Namennem5keuiu Sulvereinuje, v tistih nenemakih krajih, kjer so Nemci Se gOBpodarj i, ohraniti gospodst vo; ialje moramo skuSati, kolikor mogode veliko nenemskih otrok sprejeti v naSe Sole in jeponem^iti (Oujte! Cujto! na desnici), da oudi ukropimo svojo narod-nost in si tla pripraTimo za nadaljno postopanje." To je vendar odkritoarfino in se vjema tudi s statistiSttimi podatki, katere som nivodel. T »rej ni res, da nemSki Sulverein v prvi vrsti skrbf za nemSko otroke. Ne! Ukvarja se najve6 s slovonskimi otrooi; te sili in vabi na mnoge na6ine v svoje privatao Sole* da jim kar mogode hitro zamorf ka! Ijubezni do nta-terinSdiae, izneveri slovanski narodnosti in pridobi nemSkJ. To, gospdda, je modorno ropanje otrok. (Prav res! na desuici.) NemSki Sulverein dobro ve\ da s svojimil pri-vatnimi Solami ne bo prav voliko Slovanov ponemdil. ! Zato si prizadeva, di bi se vrinjl v javne §>do in vplival na solske oblasti. V ta nameii uporabi naj-prvo denarno zadrego sloveaske Solske obciue, kar Be lahko zgodi, ako je treba gfaditi no^o Solo. Te-daj pridejo agenti ueoiSkega aulvereina in ponujajo posojilo brez obresti. In kaj zahtevajo zato ? Ni6 druzega, neg> da se Solska obclna odpove narodnomu je«iku v Soli (uujte! na desnici); ta mora skleoiti, daprosi dotidnoSolsko oblast, naj nvede neraSdino kot poudni jezik. Se v«5 da so doslej Solske oblasti tacim prosajam vedno U3tre-zale. To moram vondar rofii, da na tak naSin Slo-vencem narodno3t naravnost odkupujejo. Mjj Slovenci 2o velja pregovor, ki veil: Solska obCina n. pr. slo-venje-bistriSka je svoje otroke prodala nemskomu sulvereinu, recimo za 4000 goldinarjev, sviSinska za 3000 goldinarjev, radvaojska zi 1300 goldinarjev, razvanjska za 600 gld. (Po>laneo dr. Oregr: To jo prav po ceni.) To jc moderna kupdija z ljudmi, da se reSi nemStvo. In*kaj refiejo nato c, kr. midzoro-ˇalne solske oblasti? Potrdijo vse. Zi to iniun po^ seben dokaz. Kakor sem Le proj omeail, je t»ka Sul-vereinska Sola v Radvanji. Tarn jo 90 slovenakih o-trok in 8 nemSkih, §o celo de2olni Silski svet v Ctradoi se je sprva pomiSIjal, men! ni6 tebi nid nomS-) diflo vpeljati Jwt fmM jeuk. Mft nmm dulyorejn je prevzroelE^^igypt Solska obfiina poalala novo proS-njo, in nato je pritrdil dezelni Soiaki Bvet. Tako mora 90 slovenskih otrok odpovedati bo aloveaskerau raa-terineum jeziku na korist oamerim nemSkim otrokom. Tukaj ne velja vec filen XIX., § 6. Solske pastave je pozabljen, tit je merodajen le denar nemSkega Sulvereina. ¦- .•* Gospoda moja! Pri nas se terau niheVnfc fiudi. Pray dobro vemo, da so skoraj vsi clani dezelnega Solskcga svfcta in okrajni Soiaki nadzorniki adje nemSkega Sulvereina. NaSe Solsko nadzoratvo, poaeboo na Stajerskem in KoroSkem, je z malimi izjemami v ro-kah nemSkega Sulvereina, Tu vidimo, kako uctteljo prestavljajo. To se zgodf, fie ta ali ant elan aerai-kega sulvereina le s prstom gaue. Lojfeden t oziru zasluzt dezelni predsednik v Oradci kot,p^e4-tfedmk dezeloemu Solskemii avetu. Kw aein&Stl^i niso mogli storiti, kur nomSki Sulverein ni mo^el podkupiti, to so ti gospodje vzeli rflovoncom 8 svojimi Solskimi oblaatmi. O tem so je zo govorilo, da ao v Ptuji zabrantli slovenaki okrajni zastop in da je mej tem atari nemSko-liberalni okrajni zaatop izvolil o-krajui Solskt svet na Seat let. Na8eln% dezelnemu Solakema aVetu se je kot dezelni predsednik v Gradci hotel .opravicevatu Rekel je, da ni Se koncana pot po inatanoijah vloienih ugovorov prott tej izvolitvi. To oi res; le izgovor je bi! v zadregi, ker taki re-kurzi se morajo v postavno doloeenera 6aai vlo2iti in pozneje vec" ne sprejoti. Kakor pa sem bp dobro poueil, p'ltekli so y-i rckurzt v oktobin mioolega leia, in zato ni mogel rcci deielni predsednik v ja-uuarija tekoLega leta, da stv.ir ni Se koadana. _______ (Datje prih.) Poaiv. Durch die Ortsri&mert, (He ilitGHtoii unil (Inuerndstan Denk-lnalof, crzuhlt eino l^lhgat vor-gangone Natiqil gloithaam Belbat ilire cigenen Hchicksnle and C3 fragt stch nur, ob ihrn Stimme una noch vcrstatidlich bleibt. W. v. Humboldt. V seji dne 13. julija 1. 1876. naro&la je aSlo-venaka Matica" gosp. prof. M. PlefeerSniku, naj nabira krajepiana imeoa slovenskih de^el, katera naj bi „ Matica" uredila in ob svojem iasu na avetla d»la. Gosp. Pleteranik oabiral je ta imena, vondei* rspeh temu uabiranju ni bi! povaera ugodeii, Maogo tega, kar se mu je poslalo, pqrabilo ae bole prav d»bro. Mnogi zapiaki pa niao dosti oblirni in iz muogih krajev ni se mu ni$ poslalo. „ Da bi to veleva^no podjetje nadaljevali, seatavil se je poseben edbor, da z novo zaene nabirati imena po vsem Sloven8kem, da zatorej sapooeto delo po-polni, dovrSi in uredi. Potirebo imenika krajevnih imen fiutimo dancs navzlje mnogim ednakim zbiikam tem b >lj, ker vsi do zdaj uradno in neuradno aeatavljeni iraoniki nho zanealjivi in ker tudi ne astrezajo zniuatvonim na* menom. Seatavljeni ao namreS z ve»She v uradnib oblikah, katere rabijo okrajnim oblastvom. Odbor ai je v sveHi svoje tekivne naloge. Vso delo zbrati imena po vsem Slovenskem, toli je o-gromno in obsezno, da ga ne more ixvriiti aam. To je delo, katoro je vreduo, da so ga vdeleguje vea narod slovenaki; vrsdao, da so ga zduSno popi imejo vai razumniki slovenski, ker se tifio celokupne na'§e domovine. In ravno radi tega obraca se odbor do vselt slovenskih razumnikov s proSnjo, da ga vai pod-pirajo z nabiranjem krajeptanih imen, kajti odino z vzajemnim delovanjem mo«i bode doseci novoljen v^pch. Odboru je v prvi vrsti do tega, da pode alo-venska imena r pravilnih oblikah, da s tem I oristi slovnici in slovarju in da razjaanjujo zgodovino na-Sega naroda, kolikor se ravno daje razjasniti iz kra-jepisnih imen. Ia to jo dokaj vazno po-Jjatjo, za ka-tero naj bi se danes, ko ae je tudi pri naa vzbudilo obeno zammanje za doraaco zgodovioo, brigali vai razumniki. ° Imenik krajev, ki ga miali izdati odbor, predo-ceval nam bode jedaostnost naSoga narodar kazal nam bode dobe, v katerih so se naseljevali prebi- Dopisi. V GoriCl, 9. jnlija. Krepko naj bi pisal! Hva-levrodno jbi bilo to, a neprevidno, ker oni gospod, ki ne preglodava s:imo 6rk, fie imajo redno avojo Bpipo", ampak stavke, 6e nimajo morebiti kaj no-.rednega v sebi, zual bi poslati avojo sluge po Hat. V Gorici iinamo o raarsiiem krepko pisati, a uSesain glukhn in ooeaam slepim ali pa bi kdo mi-slil in rekel, da piSem ironijo in „fu8tt bi S!a krep-ko8fc po vodi. Tudi moje nnjbolj pohlevno in nedolzuo inis^el bi hhko-kak--5cotiua»t hudir - po irouiji obrnil v samega ilodeja in me poSiljal kaso pibati in kiblo Sistiti. No, zdaj imimo v Gorici nove „policaJ3a. Morebiti ooiatijo ti avgijev lilev pono6nih kricacov, ki so So zreli za SjIo in se niao zrcli za rokodelatvo ali kako drugo^ poSteno delo, da poatane naSa Go-riea, fie ne ieljeaa Nizza, pa vsaj mirno in prijetno bivaliSfio ptujeem in poaebno — domefiinom. Montaigne jevih rao2, kojih odino dido je^ da v so in iz se buSejo, na bom pral t Sofii, A nefiem ? viaoke kroge, oatanem raji domafi clovek. Mod na-vadnimi Ijadmi so uaj'bolj§o in najlepge zivi. Eno na-pako imajo unK goriSki navadui ljudje, ker namrefi pri vaej svoji dobri lastnosti, da so delalni, ne mara-jo za varfino9t. No, pa tudi jo res, da on ghritak ali pa dva, to nam koraj2» da. Vendar, vendar! ¦— Ce bi prehodil na§ nokdanji goridan sedhj po italijansko prooblcCeno mesto in bi videl na§e na-pravo za zive ljudi, bi gotovo vefikrat pohvalno pri-kimal % glavo; a fie bi Sol v de^ovnem fiasu pogle-dat kraj, pripravljen naSira nreaurrecturia« bi gotovo odkiniat z glavo, "kzk% tu pa ne bo miru! Pohvalno bi bilo, fie bi fctori naSih domafiih pesnikov (badi Iq italijanski, alovenski, uemik ali kar si bodi) popiaal pooocno proccaijo naSih inrlifiev skozi Korenj in Go-rico do Sofie pd strag-fifth. Pa kaj Vam bom dalje pisal, gospod urednik, iz naSega mesta, ker diugafi.j boste mi-ilili, da piSem za podliatek. A jaz mislim resno, prav rosno in ~ basta! IZ Styrjana, due U. jalijn. Odbor vinorer. skoga in sadjarakoga druStva za Br da je sklenilv seji dno 8. t m. sledefie: Sklifie naj ae obfini zbos 29, juJija ob 4. »ri popoldne, da prctrose odborovo j>opravljena praxiln in da so poprpsi visoko nameatniStvoj da poilje g popotnega ufiitelja Aloj^ija Cotifia, da bode imel pa-dufiljivi gotror pri obfinem zboru v Steverjanu o vino in sadjereji, ki ga zahtevajo ng--, pcavila. 2. Ker jo dobrotljivi Bog letoa Brice blagoalo-vil s tohko-mnoiino sadja, p.cvzi'li so vsi odboniiki naloge. da vaak na svojem domu poek;;§a posuSiti nekoliko razuega aadja na nafiin, kakor se alive su-Se. Dva odbornika pa sta provzela Se posebnb dol-inost, da poskrbita posuSiii nekoliko raznega sadfa v eni goriakih suSilnic, da se drustvo tako preprifia jo li boljSe BuSiti sadje na solncn ali z ognjem. A-ko bi se eua tilt dveh poakuSenj posrefitla, meni odbor, da bi ao a torn izdatno kori8tilo sadjarstvu ker potem bi ne bil nihfio vcfi prieiljen prodnjati zvezega sadja po tako nifievi oeni kot letos. Co se letoSola poskuSnja poareai, pride sadje v razatavo, ki bodo dne 19. avgusta. kazal p6t nemSkega mueljevanja tam, kier molfie in ' ¦**«•!»»** -»w—« ——m *" urJ1UM;«Blk00! .aJl n©. n olio in nraAilnitlH.l.n l^ll__T J ... do predaeduika, Andreja Figelj v Smavru. a i4, K°n,e*5no SG J° °^bor dogovarjal So o mnogih drugih vti2mh in prav vaznik zadevah; o teh pozneje. tCrih SLS^ttjej° ™u l,wd5ki 8V°Ja osodo- ! " °8iaSa*in pl»«HJe"w'pa lehko, kdor poms od-Slovenci! do vas obraca se odbor z uljudno bornike, v«akemu odborniku • kdor na bi dS? n^ bod^ndwt^, ao no "dtegujo delu, katero mu verjanu, do podpredseduika fiestitega & viklria ali sebe povabijon od odbora, kateri bod« vsacega s"u-trudmka bvaleino spreje! v svoje kolo, ia to upamo, da stori vaak tem raje, ker ve: da imenik, 8lovens. kik krajey, ki ga namerja izdati .Maticn«, bode le tedaj ufiakal belega d.ie, ako se dela poprimejo ra-zummki po vsem Slovenskem. V nekaterih doeh bode - -«, ». jun.a. ^asim vnim Drat IIIm ltdL h vPraSauJa ™* oagovori vsak nabi- *Sofii« 8 tako iivimi bavvami bratovake zadovelinost SS^irS |JT.-*U,-Iki1? ZbW? m imena m.navduSenosti, izrekamo Brioi prisreno fiXta bode»iPK,trtvpt«^ Iz Brd, 9. julija. NaSim vrlim bratom v Go- teri Slovoniji. ' ' *" °" r-^'"»« draS{ V Ljubijani, na dan praznika avotih slovanskih blagovestnikov Cirilain Motoda 1. 1888. D8Km Odbor za iiabiranje krajepisnfh imen.. da ae je cesarjova slavnost v Kojakem lepo SzvrSila. Po.sklepu slavnostnega odbora naprosena sta bda za sodelovanje pri alavnosti p. n. g. pi. Klein-mayor kot govoroik in gospodifina Jug kot predstav-Ijavka ,S ovemjo zvezte" ; oba iz Gorice. Radovoliuo sta fmrejela naloge in do konca vatrajala. Hvalajima! ¦Navduievalo naa je tudi naznanilo, da se udeleze slavuosU odiifim uarodnjaki iz Gorice, in zato nismo tteddi- kroda v prspravah. Obilna udeleJba .podpoi-aega druStva" in drugih mestnih Slovenoev naa jo kar ofiarala in zdelo ee nam je, da m je Kojsko ta flan ? meeto spremeotlo, ya«a nazofinost, ^redragi mestni Slovene!! pomnozMla jezelo lepoL6 slavnosti. Iskreua Vain hvala! Mi se bodomo spominjali Vas in VaSih navdu&ljivih govorov. Yi pa. drngi" brate hi'vatski, veleStovnui postanec in nentriidljivi branitelj tuLno Islrc, g. Sp. bodite /ngotovljeni, da nam ne&sjo iz spomina VaSi ognjeviti povdarki: „Mi branimo cesarja, mi branimo Avstrijo!" — ________ .8. j.« LjUbUSnje, 9. julija. — Pregovor, pravi: „Kdor ne napreduje, nazaduje." Malone tako je bi!o zdaj pri nas. Yedno veca nam se je zdela vazpoka mod nami in drugimi. Mi se, nuraio brigali, kaj delajo d u-god, kako se drugod godi; liveli smoTami zaae. Ka-ko je krizem domoviue, bilo nam je malo ali n\6 znano. Ko smo pa spoznali, da ne pojde svet za nami, kreni-li smo jo mi zasvetom. Tako je prav, tako mora biti! Dasi je Ljubufinje le vasica, vstanovila je vkljub temu „Braluo drugtvo." Ko smo videli, kako snujejo drugod taka drustva, zadeli emo premiSljovati: „Ali hi ne mogli imeti tudi mi kaj takega?" SeSli smo se, o tern razgovarjali in koneSno sklenili: „Osnujmo bralno drugtvo: potem bodi kar Boghoce!" In tako smo urosnifiili misel. Danes zf imamo tako od vlade potrjeno bralno drustvo. Veliko nas se ni; pa bodimo taki, kakor prvi hrvaski pregovor: „Malo nas jo, pa smo ljudi." Pa tudi inajhno kardelco deluje lahko U8pe3 je pa pal, u§el je k Ricgro-vi stranki, Iqer je verno sluzil, kakor je vide-ti. Njega vodniea ir! ljubezen do naroda, mar-YeL egoizem. 0 notranji politiki ni kaj druzega va2ncga zabiljeziti; prevrat vqanje politike pa je ravno-kar v osnutku, naj se potem vze kmalu izve in izvrsJ, ali pa se bode vse le po6asi prevrafialo. Za kar je Prusija ze dolgo brez uspeba delo-vala, kaze se, da dosczc zdaj mladi cesar, ki se je napotil v Eitsijo do cara. Prva potreba prnskemu cesarju o nastopu vladarstva zdela se je, da se nokloni ruskemu carju. Ako niso nas- tali Iraki nepriftakovani zadriki, je cesnr ie na poti v Rusijo; car nm pride po raorji naproti. Kake bodo poslcdice tega poiioda, o tcm ne-6emo modrovati; a gotovo jc, da bi o vojski vse driige evropejske vojaske nuto imele dovolj proti tenia zaveznikoma. Drugi osnutek kakemn va^uemu prevratu v vnanji politiki je pripravijanje zakonske IoSitve srbskega kralja in kraljiee, v katero sili kralj, a kraljica nefie privoliti v to. Kraljica biva se-daj s sinom v Wiesbadeiiu na Nem§kem. Kralj He bil pcrslal po sina, a kTaijica ga ST pustila odpeljati. Ako ga ji po sili vzamejo, pojde za njim na Srbsko. Iz tega pa bi utegnile nastati v Srbiji kake liomatije, ker kralj bi delal Natalijt zapreke, ljudstvo bi se pa za kralj ico potegnilo in Avstrija —? \ ¦ r>,v, Domafie in razne vesti, Zrelostna presku§nja na c. k. izobra^eva-Ii5Li za ucitoljico koncala se je pod predsedniStvom ga.^.oda de^elnega solskega nadzornika, viteza K!o-di5a, due 11. t. m. Slovenk podvrglo sa ji je 1. Ita-lijank pa 11. Italijanki, Alberti Karla iz Polo in Ver-segaassi Trankvila iz Gorice, dostali sti preskuSnjo z odliko; vac dtuge Ifalijanke in Slovenke pa z do brim ! uspehom. j Nase slovenske bodoce u5iteljiee so gospodifoe: | Bizajl Alojzija, Dovgan Ana, Piano Josipiua, Junnan \ Jnlija, Pivk Marija, Vodopivec Olga in Praprotnik ! Viktorija. | Narod nas dobi tcdaj zopet nekoliko pofcrebnih odgojitoljic. Bog jitu daj pomod v njih prihodnjora teSavnem stanu! Gimnazija konoala je Solsko leto v sredo. Obidkovalcev jo imola letos 380 in sicer kakor vidimo v programu s Stevilkami zabilje^eno, 52 nomakili, 1R5 laSkih, 159 sloveuskih, 2 5eska; 1. francoskega iu 1. grokega. Corriere radoatno opomni, da je bilo laskili 6 vo<^ nego slovenskih; mi pa do^tavimo, da jih je §e premalo6 vec, ker so vsi goriSki — i L 13 itid, Pavleti(5, MosotiS, Sesifi, Pe'rinLt6 itd. §teti za Lake, dasi se §e niso pozabili slovenskt govo- iti, kakor so so bili od svojega sloveuskega oceta injuovqnske niatcre v stioSkih ktih privadili.,Peglejpio v program! V II. raztedu pod A dobitno na prveui ^mentu ime Battiatig iz Gorice. vpod B. t. jc v slovonskom oddeiku pa Batistic iz Soupctra p;i Gorici. Oba sta slovenskih stari§ev BatisMS, a prvi seje virnil mod Like in spa-dil svojo ime. Tako je nastala vefiina laSkih sta-dentov. Maturo delalo je 20 ucencev. Prilioduje solsko leto se pridne 18. septeiubra; vpisovanjo pa 13. 14 in 15. septembra od 0. do 12. ure pred poludne in od 2. do 4. popoludne. Za vpis zahteva se rojstni list, pa 2 gl. 10 kr. vsprejemniae in 1 gl. za uLne pripomoLke. Realka jo tudi y srodo kondala Solsko leto. Imela je 35 slovens&ih pa 49 nemskih in 129 laSkih ufiencev katerih se je uinogo tako napravilo iz slovenskih, kot na gimnaziji. Prihodnje Solsko leto se zacno 17., vpisovanje pa 15. in 19 septembra od 9. do 12. ure predpo-ludhe in od 3. do 5 popoludne. Za vpis se zahteva rojstni list, pa 2 gl. ysprejemnine ia 80 kr, za bi. bloteko. Dekliska in deSka vadoiea konc&te Solsko leto jutri. Prihodnje iolsko leto zadaete 17 vpisovanjo pa 14. ia 15. septembra. Solskej mladini voSimo najprijetnojSe pocitni'-.o, da bi se 6ez dva ineseca na duhu iu telesu ok rep. 6ani vrniii v mesto nadaljevati danasnjo teiavne Studijc. Na svidenje 1 Telegram iz Eima: aSlovenikemu jezu." Iz obravnav de^elnega zbora (glej knjigo ndella dieta provinciale" 1887 strati 151.) je razviduo, da je v sredo 28. decembra m. 1. diala. de2elnemu odboru pro5nja"'BStov. j«iza,u s katero se deiolui zb>r piosi, Sestitko telegraliCtio paslati zlatomi§uiku Lioau XIII. v Rim; toda to se ni izvr§ilo, ker je bil doielui zbor od boliCa do novega leta pre.iehal. Pozneje pa se je bila osnanovala neka adresa na sv. Ofieti pa-peza, katero smo podpisovali tudi Slavcnci. A ker imamo Slovenei posebno dol/.no.st poklanjati najbolj-§a vo§ila sv 05etu Leonu XIII. Uoteli so nekatcri voSila prav po svoje izraziti. Ti obzirt so dali povod odbo'ru „Slovpnskega je-za,* da je v seji due 3. julija t. 1. soglaan i skleail, naj predsednik odpoSlje due 5. t. m. telegrafiCno j6e-stitko sv. 05etu papezu. To se jc tudi izvrSilo. Ge-ttitka latinska se v slovenSCini glasi: „Njegovi em> nenci kardinalu diiavuemu tajniku Rimpolla. Vatikan Rim. Ko v jubiljenem letu praznik svet.ga C rila in Metoda slavimo, izra^amo vdano najiskrenejsa voSCila Njegovi svetosti, Leonu XIIL in za endkhko nG-ando munus* imUmo bvalo. NijboljScg* oteti syosuyQ* mo s stnovsko Ijubezmjo ter ga v polnt^ pokorlfiini srfino prosimo, oaj slovenskerau narodu na goriSkem ¦apostolski blagoslov podels.!'1 JCatoliSko-politi^nega druStva predsednik A; Z. v Gradnem." Dne 7. t, m. ob 1 uri 55 min. popoldne vlo&l je kardinal odgovor sv. OiSeta papeza LeonaXIILna telegrafno postajo v Rimu; glasi se: „Anvod nekim zaplctkam, ki so se §e le pre-teklo soboto raztnotale pred de&lno nadsdlnijo v T rstu. . Reservai Castnik, gospod Zavrtanek je bd lani Baznanil sodniji, da so pogwte zabave aeko^&tae f stoaovanji smyea nj«g» n» '.jemajo dosti t wU'fy skim cutom in patrijotizmom. Vsled tega bila je 8c--. trti dan potem y stauovanji dotiSne druzroc hiSna preiskava; naslednje dnipa zasliSanje nekaterih priC. Pozncje se jo videlo, kakor bi bila ta zadeva popol-uoma zaspala. Doticna dru2ina pa je Zavertenika fie dalje huje po mesta zantfevala in sramotiltt ter se bahala s pomoSjo svojih prijateljev tako, da je bil Zavertanek siljea obroiti se pismeno do c. kr. okyo-zne sodnije, naj razsodbe ne odklada dalje, da bo pred imel mir. Cez par mcsccev je c. kr. okro&ia sodnija spoznala, da je omenjena druzma uganjala le nedolzne Sale (kakor znabiti F. ko so hoteli Sloveti-ci blagosloviti zastavo podpornega druStva all pa kakor goriski mladenCi na AjSevici.) ¦•Zavrtanekovo-po-spoSilno ulogo pa je bila okrozna soduija izrofiiia goriski okrajrn sodniji, ker je bila baja za\jo-va, in okr. sotiiiija je bila rozsodila, da bi bil moral. Zavrtanek placati zarad razitljonja c. kr. uraduje 25 gl. globe. GoriSki in trzaSkt italij..n*ki listi so so. nad to obsodbo yeselili in so na Zavrtonika kar z veli-kim kanonom streljali. Lalibog ua smo tudi od nekaterih Slovencev na lastna u§esa sliSali re6i: „Prav ma je!* in 8> marsikaj druzega, kar jo spr.ealo, ka-ko zarjavelo je njih bratoljnbj'*. Skrajni ch ji<»vadno druStvo prirodi v nodelju 15; *. !uv. „tzlet« v Selo, kjor se biulo praznovala 40!otn»ca vladauja Nj. Ve-lifiaatva pscavitlepa cesarja Franca Jo2efa I Vubijo »e t«toj vsi (JJani nasoga druStva J.» se v obihtem §tevilu vdeleie toga izlo-tav kakor tudi pvo*ij->, da se blagovoljuo „ftJas:jo pri gwp. Korsifia, envaja gui^ke citalaice, ˇsaj do soboto zveccr, da se bo vedelo priakrb ti po-trebne vozove. Ta dan nastepij'V prvikrat nektori druStvenski v druStvoni oblcki. Na avidenje! V Gorici 8. julija 1888. Odbor telovadnega drnitva * ,,SOKOL,« St. 248 Raspisujejo se slu^be: uditclja voditelja na uvorareduici v Povirju in na eno razrednici v Kobilaglavi, v Skocjanu^ v Storjah in v Skerbini, pa u&teljiee ca dvoraz-redniciih v Povirju in v Tomaji; vse s postav-nimi dohodki IH. placilne verste. Za sluzbo ucltelja voditnlja zahtcva se spo-sobnost podacivati katolisko verstvo. Prosnje naj se vlozijo pri podpisauem v dobi 6 tednov po razglasenji razpisa v Sasniku „Osservatore Triestino". O. k. okrajni §olski svet. Sezana, T julija 1888. f Stanovanje 0 nasproti „Rudolfinijua se da v najem s W 1, avgustom. Ve6 o tem pove opravni- #tt Stvo Sode. Ifl gftisiasiig^c^a^ GLASOVIR, dobreg.i in staucvituega glasu, srednje cone, jo na prodaj. Kdor ho6e vec o njem izvodeti naj so ogW pri opravnistvu flSo5os; v se-meniskih ulieub, b. St. 10. izzastisazz DiSiiiaiiiiiii!iSiaiai I ZBIKKA IHIIH 1,1 II in\\ 11 kakor jih pabi slovenski narod. S poljudnim opisom cloveSkega telesa, m -------------- ][j_l i lzd.il in zaloSil Dragotin Hribar. Ire [ Odobril br. Edvard Benedi6i6, nadxdiav- j=| j nik usmiljeaili b-atov v Sf. Vidu na KoroSkem. Ife I Ta slovonakeinn narodn zelo koriatna (SuJ i knj.2ica dobiti jo v BNAROI)NE T1SKARNI" p I v Ljubljani, Gospodske ulice St. 12. — Stane Hfffl j 40 kr., po poSti 45 kr. Ml Hffl KMBTOVA.LEC jo odsni slovou3ki, gospodftwkl list s podobami, I ki izhaja dvakrat na ine3ec na coli poli. in pri-na§a poljedolnko, zivinarake, vinavskoiu drugo clanke, gospodarsko novico ter dujo nuro&nikom svojim dobre gospod trsko svoto. „Kmctovalec" stoj^na I leto 2 gld., za gg. ucueljo in knjiznico ljudskih Sol ' pa le 1 gld. ffaroSniki, ki vstopijo med lotom, dobe j vse izi§lo Stevilko tiatoga lotuika. MiETOyftLEC. r_ Cattiii Japctaa IWI fAH .TitBU*., ' o V IfcT NAB - , je list 8 podobami, ki prinasa sadjarske in splob. I rtllAIMkft ol l:l!C) 11 ¦ akrat u i m oaei tnarja" dobe narotn'ki flKmetovalca" zastonj. r T Badeuska kisla voda in kopalisee. m Radenci na slov, Stajerskem ob vznozji'Slovenskih goric. 1T|l^ 7|l|tairf|||«i VAflfl Radenska kida roda ima med vserai evropskimi kisloci najvo8 natrons in MrnVm AUlitVllIIil rUlia. Iftija. Posebna njena lastnost jo, da pomaga pri vseh boloznih, koje dobi 6lovok vsled prevoliko ktaline v svoji vodi, kakor pri hudici, pri kamnu v zeiodcu, mehurji in ledlcah, tor je nepreconljivo zdravilo pri zlati iW, pri boleznih v mehurji pri zasliienjih, kadar so napravlja kiilina v zelotJci in creveau, pri vredu katarih in zMnih boleznih. \iiii iiiimiviin VAif*i Vslei1 obiIno oglene kistine in oglcnokislega natrona, prijetnega okusa in M.vi» lUliili/iilii Twmi, moSnega penenja jo radonska kida voda najbolj priljubljena pozivijajofia pijafia. PoraeSana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo inocno sume^a, zejo gaaeca pijaca, koja imenujejo mineralni Sampanjec. nik17*tl*A17«llnA Vtfll««1I7llA J',ko razSirjena jo in mnogo so rain radonska kiala voda kot varstvo vuva.uvv«iu(|tl. skuanja uci, da pomagajo posebno zoper: hudlco, trganje po udih, zenske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Gena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 80 kr. do 1 gold.) !}flTfikllA»1ri«lS llHl hai V.tlpHVlla r^tcr fadonske klale vode ima v sebi 006 gr. dva-VgyWlO-IU&lI IIUJ KOI /iUraVIIU. kratno ogijeno-ki8lega litija, to jo mnozmn, ki so te^ko prckora6i pri enkratnera zav2itku. Kolike vrednosti je ta jako mocan UrZnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsegtranski potrdili. Polozil je koscko kosti in hrustnncev od protinastih bolnikov v enako mocne tekcCine kalija, matrona in litija. Prvi dve nisto slcoraj ni5 vplivali, slednja pa tako odlofino, da so bile protinastih snovi navzeto kosti v kratkem prosto vse nesnago. To gn jo napotilo, da jo zaSel po-sknSati z liiijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniSke provlake so postajale vedno rnanj§e ter koneCno popolnoma prenehale. Tspehi, koje bo doaegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. 1 I*