PROSVETA hh glasilo slovenske narodne podporne jednote ■ MfV B. OCfta* ef mm m ^veab miv Chicago, IU., petek, 6. novembra (November 6), 1931. STEV.-NUMBER 260 Sut».cripuun $"00 Ua AA «1 uoa. Act b Mt po«Uge prorUUd for mailin« at '»asi^ "»»»f*™ prodov ponovno podala . naj umakne ovoje r;undiurtJe.JHaJek» L protestira. Novi epopa-Japonci in KlUjcl Uefl, Mandžurijo, 6. nov.— STu Tsitsihara javlja, da Le čete v bližini rjude-■ nosta ob reki Nonni raz-r bt[0 jaatavo v znamenje Lije in potem napadle ^ vojake in delavce, ki Ii poslani, da popravijo želo progo. Kitajci w obkolili X vojake in otvorili ogenj, .je trajala tri ure in zahteve število Žrtev. C, 5. nov.-Glavni stan rodov bo sklical izredno kateri se bo razpravlja-Ljnjih korakih proti Ja-Wti je poslala svoje čete v m Mandžurijo. Vkorakanje tukega vojaitva v Tsitsihar, lito cono, je poslabšate situ-i in je sedaj reenejža kot L^ važni dokumenti, na- 5ofi se na položaj v Mandžai-b bili včeraj objavljeni. E-■teh je nota, katero je po-Aristide Briand, načelnik Lige narodov, japonskemu |u Kenkiči Yošizawu. No-|je obnovitev zahteve, naj L takoj odpokliče svoje 'iz okupiranega Ozemlja. Bd pravi, da je Kitajska za-i vsem petim zahtevam ake vlade, katere predvlde-evakuacijo. rt drugi noti je poslal Svetu narodov kitajski delegat dr. ad Ste, v katerih se pritožu-Mtl nadaljnjim kržitvam kt-| pravic v Mandžuriji a japonskega vojaštva. Sze (ril Ligo narodov ln amerl-vlado, naj podvzameta ak- poti Japonski. ■nota je prišla od japon-acije v Ženevi, v kateri ■Ligo narodov, da Tokio [nava veljavnosti resoluci [je bila sprejeta na konfe-I Sveta Lige narodov bi 6 je rečeno, da mora Japon-fcakniti svoje čete iz kitaj-|teritorija v Mandžuriji do kembra. Resolucija je bila ■is 13 proti enemu glasu, > japonski delegat glasoval ■ Resolucija bi bila veljavna [bi bila soglasno sprejeta, ■ski delegat se pritožuje, Bnska utrjuje svojo pozi-^Mandžuriji z namenom, da ■ti kitajske avtoritete z »silo. ■s. nov. — Vest iz Cang-Mandžurija, se glasi, da je lj pH.Mo do ostrega spopada petami kitajske amurske ar-|in japonskim vojaštvom v [Taonanangači železnice, (m, 6. okt. — Japonske (avtoritete so včeraj ob-aporočilo. v katerem je reda so Kitajci v zadnjih lednih umorili več kot deoet [korejskih kmetov v provin- iooney bo se čakal v zapori Nacionalistična stranka inatnrf-rala Gandijg, noj sprejme Ounanova vdova, ki je rekla, da bo povedala akrivnoetl v prid Moonejrja, ae je "premlatUa* San Franclaco, CaL — (FP) Mrs. Oxman, vdova notorične priče proti Mooneyju, je nedavno po drugi osebi sporočila o-brambnemu odboru, da je pripravljena kalifornijskemu go-vernerju zaupati neke Skrivno-sti, katere ji je zaupal njen mož pred amrtjo in katere bi Moo-neyju prinesle svobodo ali pa novo obravnavo. To bi bila priprav-ljena storiti proti odškodnini $15,000. Sedaj pa je sporočila, da ao ji njeni odvetniki odsvetovali to storiti, oziroma zanikuje, da je kdaj dala to ponudbo. Njen dom je v Durkee, Ore. Zahtevana vsota bi'bila le odškodnina za škodo, ki sta jo Oxmana utrpela v zvezi z Mooneyjevo afero, pravi mrs. Oxman. Njena skrivnost je bila v Izjavi, da j aoi ^ ^ mooo ooo y dvanij. stih mesecih, ki zaznamuje re- proti militarizmu v šolah ter drugi radikalni alLjiaclfUtični lsmenti. u' , mg , i \, S } Tajnik tega odbora Tucker P. Smith je upornim Študentom na višjih ln srednjih #oUh svetoval, naj se v boju proti vojaškemu vežbanju< prevlč "ne zahajajo na parlamentarne metode, ampak naj se poslujejo pike-t i ran j a, demonatracij ln tudi stavke, če je potrebna. Edino na ta način boste vrfbudlll pozornost. Resolucije jah fakultet po* 1 Študenti se te ali manj apeha Jo od bolj mu v šolah šell še Medtem ko je bito nI skoraj v slel vi|jo šolo uved ijete na. sejo malo." tike tudi več o ln radi u->ti mllltarlz-udejstviti. ikoj po voj srednjo in vojaško vet- je, ga je radi vedno večje o- .Ukinila Vmsm pe Je ...u..^ JLm_______— izvojevan kompromis, ki je odbijati napade na aeveru, kjerjV Um. da so šolske oblasti pri-so turkomanski in ruski moha- stale na prostovoljen sistem vo-medanci prekoračili mejo pod jaškega vežbanja. vodstvom bivših turških oflslr-| Poročilo odbors proti mlllta-jev. Južna meja Je nezavarov*' rlzmu v šolah pokazuje vedno ve-na in vzled tega je bU Singh pri- čjo opozicijo med J dijaki proti kordno število bančnih polomov, so se vlog« v poštni hranilnici pošestorile, in še vedno rastejo. Privatni bankirji niso prijatelji poštnih hranilnic. V njih vidijo soclalizlranl kreditni sistem. kl ne prinaša dobička oderuhom in ne isrednlh uslug pri vlleglranlm Interesom. Prav sa prav pa ae bankirji ne b smeli pritoševatl. Vlada ja i smislu zakona obvezana, ln mora vloge poštne hranilnice deponirati v bankah dotičnega mesta, kjer so bile vložene. Poštna hranilnica plačuje vlagateljem t% obresti, banke pa plačujejo vladi 8.6^ obreeti. Vlagateljem v banke plačujejo 3% obresti, včasih tudi več, ako prej ne zaprejo vrat in oškodu jejo vlagateljev ne samo na tudi.na glav mmm Lloyd Boorgo odstopil kot ____Mi^li MLaralaas fOaivOlj HBiramv* prevzel alr Herbert Samuel. Liberalna stranka tocepljena na tri sku I Usoden, fi, nov. — Davki Lloyd George, najprominentnejža oaot>-noat v liberalni atrankl zadnjih 25 let, Je včeraj reslgnlral kot načelnik stranke ln Izjavil, da ne bo sprejel nobenega drugega u-rada v stranki. Svoj odlok je pojaanll v pismu, kl ga je poslal sir Herbert Bamuelu in katero je bilo objav-Jeno pred sejo liberalne 'parla-mentarne stranke, na kateri Je bil Samuel lavoljen aa strankine-ga načelnfta. , t ^ Lloyd Georgevo pismo in i* volitev Samuela reflektlra razcepitev historične liberalne stranke v tri frakcije, od katerih dve podpirata MacDonaldovo nacionalno vlado. To sta Samuelova frakcija ln kl Jo vodi sir John Simon. Je bil včeraj Izvoljen za siljen apelirati na britske avtoritete za vojaško pomoč. No ¥ potrt* aa Japoaokoai Sovjoti stalao miajo blago Iz Amoriko Na vrt drugih zunanjih trgih je ekaport padel, pravi trgo- vlnakl department vojaškemu vežbanju. V nekaterih šolah Je prišlo do direktne akcije: upora, stavke demonstracij ln piketiranja ob časd re-, gistracije. Večje število študen-___tov je bilo radi tega izključenih, Otok se pogrezali v morje, fiko- ampak še veliko večjo število pa Utok ** - 'si je priborilo prsvico, da sami odločijo a|l se hočejo vežbati a- Mootaa oloklraraa tadui- tmIo dakliak Mseto znižalo davka aa četrtino. Odalovllo nI delavcev In tudi ne znižalo plal f l/redna vladna komlaija bo nad-zlrala la narekovala amernlce. Obreeti na dlvldende omejeno na aedem odatotkov • mmm^mmmmmm Rim. 5. nov, — Vladna kontrola goa|mdarstva v Italiji, kakor jo je oanačil premijer Muaaollni ■svojem ugovoru v Napi ju, ko je dejal, da Je kapttalističnl u-stroj, kot je sedaj organiziran, polomija, bo takojšnja posledica včerajšnjega reorganlziranja Ita-lianske komercialne banke, največje Italijanske finančne lnatl-tuclje. Izjava, katero je včeraj podala U institucija, ne pojaanjnjo . detajlih tranaferiranja indu-mSm ki Jih poeedu- Je. lajava le naglala, da bo delnice prevzela nova orgaalaaolja, kl se bo Imenovala Industrijska finančna družba, katera kapital bodo garantirali veliki Industrije!. Raauma ae, da bo nova družba, kateri bo načeloval Gluaeppe l rignani, le podruftnioa Italijanske banke ln da tranaakeija ta- grupa, kl JO vodi str jonn mroon. korekoč Jfff^^ff^!^ Simon je bil včeraj Izvoljen za Induatrijsklh delnic to UalUan-načelnlka "narodnih liberalcev." ske komercialne bi«fce v ItaU-Uoyd George in trije njegovi janako banko. Z drugimi bese- •SF" - **pridrutni ^{ts^J^J^fM Mulo ikuplno, kl j« oatala lo-lik, Indu.trlje. j«l»» Uoyd Q*ow, tvorijo njo- bMMM«* torodi»_ mov lin, nJ,«ov» Ml In Ooronwy komUlJ«, kl bo vodlU to n«UI-oZn. kl M bodo lo n«d»ljo Imo- L.U lndu.tHjo. B^l r^bota- nov.ll llborald. dlJVMtf>. d'vkl1ti' Bodofnoit j« n.iotovt m mo- todu.trljo tapl»«»v«lo dolnlOr- let vene in imajo bodočnost, do-čim bo druge prepustila njihovi usodi, da tako prepreči nad-industrialiaacijo. Muaaollni Ja naananU, da bo odstranil zapreke, kl ovirajo le- da nI velika ., I ifn^* no- H ne. V nekaterih slučajih pa Je dekan" napoveduje i ** brilnkega imperija ■ don,5. nov. — "Cmerni de-ki vodi šentpavelako angli«ianske cerkve v ■ je dejal sinoči v nekem VMJU, da je doba ekspanzl- Britanije končana ln ' zacn< doba razaula. De-I' primerjal rimski ln Špan-M, in rekel, da je bila [*>t>keya imperija zaklju '• •vetnvno vojna Imperij. lbfl ^ pred nekaj leti naj-gi ^ - . tu, je danes ban-"Bili -mo toliko dobri. ■ w t" pridobili, nismo F> dobri, da bi znali vse Kjl'. je zaključil Inge. Waahtngton, D. C. — Količina ameriškega blaga, prodanega v prvih devetih mesecih toge leta na tujih trgih, Je precej padla, sovjetska Rusija stalno drži avoj rekord. Tako poroča trgovinski department. Sovjeti so od 1. januarja do SO. septembra 1.1 kupili ameriškega blaga - največ strojev-za $98,(»0,997 ali samo za l«>00 manj kot lansko leto v tem ča^ su. Ameriški ekaport v vse tuje dežele v teh devetih mesecih znaša skupaj $1*41(točim je v tem času prejšnjega leta znašal $e.M2/461^Sl. Eksport v Evropo Je padel od M8 na $ssotww, v Severno Ameriko Je padel od $817,092,-261 na $470.615.50«. v JutooA-meriko od »M703M na 678*66 ln v Azijo od $344,7 > t W2 na $277*78*66. Kansda Je še vedno najboljši odjemalec Združenih držav, kljub temu pa ao nj^a narečne v tem letu podla od $3/2 161 na $828.706*74. vzhodni del Japonske včeraj zjutraj, Je povzročil, da Je neoblju-den otok Sankan, v bližini pri-Ktanttča Kamaiši izginil pod morjem. Potres je bU eden najsilnejšlh v zadnjih letih v tem teritoriju, toda škoda nI poeebno velika, kot je razvidno iz poročil, ki so dospela semkaj. Eksperti pravijo, da ta potres ni v nobeni zve- tik potresom, ki je prošll ponde-ljdk napravil veliko škodo na o-tolcu Kyutiu. Gnayaquil, Ekvador, 6. nov Močni potresni sunki ao zmajali to mesto včeraj ln ponročili veliko paniko med prebivaletvom. Materialna škoda nI velika ln človeških žrtev ni bilo. Ino odpravljeno. Roj proti junkerlzlranju šol-ckc mladine se bo zanesel tudi pred kongres, ko prkie na dnevni red Welcbeva predloga za u-kinitev apropriacij v to svrho. Na zadnji konvenciji Ameriške delavske federacije Je bil legiela-tlvni odbor inatruiran, da se bori proti Umu, da bi vlada še nadalje podpirala vojaško vežbanje v šolan. Vellkoorfol plotokratl White Plains, N. V. — Da ae milijonurski in multlmilijonar iki pohajači zavedajo velike krize in da žele pomagati brezpouel nim, naj služI tale dokaz: Član Whlpporvlll Golf kluba so sldo- KUenburgh, Waah. — Prebivalci tega meata se imajo zahvaliti mestni elektrarni, ki Jim e prinesla toliko dobička, da so bili znižani davki za več kot eno četrtino. Tudi nI bil odalovljen noben mestni uslužbenec ln ne reducirane plače. V zadnjem letu Je mestna e-lektrarna narod (la $18*00 čistega dobička, kar Je omogočilo znižanje davkov. To mostne P°d Unija je "pozdravila" redukcijo Chicago. — Delavoev, kl bi pozdravili redukcijo plač, nI ve-liko, ako sploh kaj. Tudi delavskih unij ne. So pa kompanljake unije, ki "z veseljem" sprejmejo znižanje plač. Ena teh je kom-panijaka unija pri Cudahjr Pack-lag kompanijl, kl ae Je zadovolji-U z 10^ redukcijo. t plače je znižala svojim 30,000 delavcem žirom dežele tudi Ar mour k »wlft kompanija. ■ «>ro4a|k| ,or "»"irnčae flme ■rVh. pt. - w. L. Me E**ni vodja v zapadni ws«iji ln član Mellon-v fhij^. je bU R1 w«stM | rJJjt -facturing Ca Centralna baaka aa Veliko Britanijo London, 6. nov. - Skupni komi te j Federacije britakih indu-.trij in BriUkeel^^u^ jo v svojem poročilu PrH?"^ ustanovitev centralne banke za Veliko Britanijo ter nami sUndaH za vse dežel' ln kolonije briUkegs imperija. Redakcije v tek*« tod-tHJ« Fall Rlver, Mass. — V predilnicah tega okrožja Je v toku splošna redukcija pUČ, o čemur m ^ "Mm manj poroča v javno-iti- kot pravi "Dally Newa Re-cord," glasile tekstilnih magna-tov. Rodukdjo eo dlrektae In U»-Srtktne. V zadnjem slutaju de-Svd "pristanejo," da bodo la-1 vriili več deU ta staro plačo. v;^ Ml iroM! Avtomobikšta la Chicamt — Nocoj predava I ^^'nJsJ^^UUks 7n po-vdvoranlSNPJ s. Anna P. Kra-Ulvitev ekonomskih nktlvno^l v sna Iz Johnstowna, Pa. Pretek juliji. S tem mlaU induatriJAe ob 8. zvečer. Po predavanju bo korporaclje, kl plačujsjo prevt-domača zabava. soke dlvldende, Unke, cloblčkar-la PoiMa, Coto. — fttirjs mla- ja ln druge, kl akušajo dobiti dl Slovenci so se ponearečM 80. čim višje obreeti od avojaga ka-oktobra, ko so se v avtomobilu pitala, vračali Iz bližnjega mesta Ca- __. nooomefno* lerT^ohn ^Kasteul^ fmMM ^ nogometno igro. donn naeteioc, sUr M let ln rojen v Pnsblu, Je bil na mestu mrtev, l)Jeg^v 10- letni brat Jea Ima počeno črrnl-njo in notranje poškodbe, 284*1-^ | PPMi „„ ^ , , nI Anthonr Pešec Ima ratbit^ znižanje davkov. To mestno P u mimr k ut in roien tu. Jc umni!* oblagali delegacija L4fa m za «^o »ap^a mater in štl- Industrijsko demokracijo in ga jih Je j urgiraU, naj državna vlada^- iepo 1 ni IIH H 1 eu jih je šlo preeoj navdušenih v Rusijo, tudi is to okolice men- da en par. Bomo mui paročapl Je • i i |bo-| Ide- protafcvaU [veni, da bo- JPMIpece v| Freemlhti." Ali ni Jo ■MHekp koga veseH mu. Da bi ga pa kaka slala, Je nesmisel- mo v U namen, razmere tam. Od n " " slitali <•/. tri cislistUfke kandidate, kateri. večina vnih uradih, bodo bdstrani-e lcriwce. katere škodijo de- kot bo leto Gleeovnica; maša oreftje ikse, Wis» — Se manj va meseca je do časa, ko se aalo 1 m, ki bo volilno leto obračuna. Industrijski delavci in kmetje bodo zopet ift\e)i priliko, da obračunajo s sedanjim sistemom, da odpravijo pijavke, izkoriščevalce ln kapitalizem, kaUri leži na naših prsih tako čvrsta, da komaj še dijiemo. Da se otresemo teh pijavk, ki nim danes gospodarijo ih trgajo( srca in iivljenje iz naših telea, nam nI drugega storiti kakor strniti Vse naše moči v eno veliko moč, s katero bomo imeli vse pogoje, da nam bo mogoče strmoglaviti sedenji krivični sistem. Marsikateri se bo vprašal: kaj nam je ptoriti, da bi mogli strniti vse naše moči v eno samo veliko moč? To Je popplnoma enosUvno. Samo stopite v socialistično stranko; v nji je že velika moč in z vašim prialopom bo pa le toliko večja in močnejša. Kadar so volitve, ima socialistična stranka svoje kandidate, na političnem polju nam pa ni nič drugega storiti kakor sa nje glasovati. Ce jih izvolimo, da bodo imeli večino, pa bodo odstranili oedanjl krivični sistem brez prelivanja krvi. Ce bi hotela nasprotna stranka dvigniti grožje proti nam, bi imeli tudi voe pogoje, da jo porazimo, saj predsednik Zedinjenlh držav, H M vrhovni poveljniki armade in mornarice ter zrakoplovbe, bi bi) na naši straAi. Ni treba misliti, da je tako prav kakor nekatere struje brenkajo v svet, da U sis- m ^ lavfkemu razredu. Industrijsko depresijo imamo že več kot 2 leti, katera je pahnila vse delovno ljudstvo v veli-, ko revščino, pomanjkanje in stradanje, da počasi umira gladu. V tej strašni industrijski depresiji Je propadlo tudi mnogo malih trgovcev, malih industrij in mnogo malih in Velflrih finančnih zavodov, kar je bedo še toliko bolj povečalo, ker je Ijud-stvo Izgubilo še tisto bore prihrankov kar jih je ilnelo. Najhujli dnevi letnega časa so pred durmi, v katerjh bo brila mrzla burja okoH dken nezakur-jenih hiš, v katerih bodo dttari napol goli in gladiti zmrzovali. Očetje premogarsldh družin bi radi delali, da bi premoga tofiko nakopali, da ne bi bilo treba zmrzovati nikomur. Take škodljive in bedaste reči se dogajajo samo v taki človeški družbi, kakor jo imamo danes, nihče ne gleda za splošno narodno korist, ampak vsak gleda le oeno za svoje interese. Ljudstvo je pa tudi tako brezna-čelno, da kadar šo volitve, glasuje rajši za kapiUlistične kandidate, ki so ljudski izkoriščevalci, mesto da bi glasovali za socialiste, ki bi delali, ako bi bili izvoljeni, za splošne delavske interese. Kdo je povzročil industrijsko depresijo? Lakomni kapitalizem. Ne toliko nadproduk-cije, ampak konkurenčna trgovina ^ " \ . ♦ Delavci-volilci, ako hočete odpraviti industrijsko depresijo enkrat za vselej (in druge krivice, ki se nam gode), pripravite se, stopite v socialistično stranko in prihodnje leto glasujte za socialistične ksndidste I—Joseph Ule. Besede, besede ... Vlrgtnia, Mina. — V tem zgodovinskem času, ko se trgamo od stare poti — na našo pot, pot aa-mooSvojitve, nastajajo težkoče— poti je zmanjkalo. Nazaj po stari poti ne moremo, ne sme^io, naša pot pa je na prvi pogled še zaraščena, je pa potrebno, da gremo kar naprej. Vsak korak nam odpre novo stezo, nov pogled. Na-šH jo bomo, nič skrbi, nič strahu. V takem času je potrebno, da zabeležimo vsako majhno Cn večjo novico; potrebno pokupiti Ča- a- Leninu in Lineolnu, )t vse dobro in ni trebk ničesar komentirati. Drugače pa jO, ako govornik tako niisli danes. Akp Uko miali danes, tedaj nč mbremo iti mimo lakih besed, ne da bi se oglasili. Tb je glavno in središče vsega. Iz ornenjenegl odlomka govori nevednost — nezaupanje, ki je pogubno ln skrajno škodljivo. Zato opozarjam urednftn^J tem se ne morednigače odetra- 80pUe od zadnjih dveh ali treh niti kakor z revolucijo, kar pe ni reenka. Saj še pregovor pravi: kdor nosi orošje, je z orožjem pokončan. UoUva nam jamči mnogo pravic, 10 vzeti si jih moramo sami! Vse Išhko dosežemo z glasovnico. to je nsše orožje I Da bi ga le znali rabiti! Volimo delavske kandidate, ki bodo zastopali naše Interese. Soc. strenka Jedelavaka in njeni kandidatje so delavski. Volilno sanje! Oni bodo gotovo nas lastopsli in interese splolne- Naša dolžnost Jo tudf, da narod podurujemo, da bo vedel ka- mesetev, jih Jhrsnitl, da bodo služili za "ogled" v bodočnosti. To je potrebno. Denar in druge vrednote se bodo skrivale. Torej zabeležimo vsako stvar, ne bodi mo majhni. Shranimo U zabeležena dejstva — s tem se bomo ognili mnogim prepirom v bodočnosti. ki nasUJajo radi malomarnosti. V delavski državi je treb* vsako stvarjo na dan, ker le jr tem je zasiguran mir in napredek. Kaj je medtem naša naloga In kaj moremo storiti ml? Ns splošno ne moremo nlčessr storiti, ker nas je premalo, da bl ko velika moč je v politiki in ka- zamogli vplivati na javno življ ko velik vpliv ima na naše go-1 nje Amerike. Lokalno, v nekate-spodarsko in ekonomsko živijo- rih krajih, lahko vptlVamo. V nje. Dolžnost je tuc|l vsakega na- splošnem smo le privesek velike predno mislečega delavca, da po-1 delavske mase, ki naš v leč 2 s s* u prijstelju kaj mu Je boj — hočel-11 Jjjjfl vo Sto •jemu p storiti, de bo delal t smeri, da se masa trpi, kakor danes, trpimo odpravijo krivice, lil škodijo na-1tudi mi z njo, kadar pa masa kaj šemu življenju. Take krivice so dobi, odpade tudi nam nekaj. To luhkc odpravijo, ne da bi so pre-! n! naša uaoda, ker to je prazna lilo kapljo človeške krvi. ~ HHHMIMM tofteda. To-so VlkfrflHMflf S katotim se ne poliva človečka'ntf ne moremo kontrolirati. Tako kri — Je glasovnica. Orožje v ob- jc! (Odlomek It predavanja! Ukl glasovnic bomo dobili v roke Canonsbtirgu), Pa.) prihodnje leto. iz katerih <>d|i*j-j To so puhle besede. Ako m M-mo aplve v podobi krilca sa eo- le izgovorjene pred dopftom nam pojasni, kako sUlišče o tal stvari zastopa daneo. To je vrtno! Pred kratkim je umrl Ediso star £4 let. Edison je bil mb, tehnike na električnem poljn. svojim neumornim delom je izvit marsikatero skrivnost zaklenjeno prejšnjim vekom. Kljiib viemu temu se njegov genij ne da analizirati in pregledati. Pre-olfzu nas je. Vse časopisje je polno samih sožalnih izjav iz vrst znanstvenikov iz vseh krogov in ne brez pomena. Vse to si je zaslužil. Ali kaj jtoreko "višji krogi," za danes ni važno, kaj pravi ljudstvo o njem, to je važno, Pravijo: "Da je umrl pred petdesetimi leti, pe bl bilo mnogo tKrijfe v Ameriki kot je danes. Strofav bi ne bilo, vsaj v ogrom ni večini manj, ki so njegovo delo, ljudje bi ne bili brez dela. Stroj odvzame delo ljudem. Edison Je Kolumb Amerike in njellega strojništva, potreben koristen Človek, kf je dal ljudem mnogo. Bomo 11 znali sprejeti? To je vprašanje! Njegov cilj ni bil v tem, da bi kaj obračal, on je znal le delati! Kaj naj storimo sedaj? Treba je poiskati drugega Edisona.—J. Kovaclc. Pomoč potrebnim Detroit, Mich.—Delavske razmere se dan za dnevom vidno slabšajo, kljub vsemu kričanju časopisja, da prosperketa že prihaja in je za vogalom; noče in noče priti. Tudi je ne bo, dokler si ne bomo rokakov zavihali in jo iztrgali iz kapiUlističnih rok. Zadnjih par mesecev so so začele posledice kazati posebno pr podpornih organizacijah, kajti že skoro polovica članstva ne more več plačevati društvenih prispevkov. Mnogo rojakov je med nami, ki nimajo niti toliko, da b jim bilo mogoče spati na gorkem v tem času, ko zima prihaja, ie manj pa zk prazni želodec. Da se malo olajša bedo vežem ki niso direktno po lastni krivdi prišli tako daleč, jim je od-, bor 8tov. delavskega doma priskočil malo na pomo$. Na redni odborovi seji 24. oktobra je bilo soglasno sprejeto,' da Slovenci v Detroltu, ki so toliko v potrebi, da nimajo stanovanja lahko pridejo v Slov. del. dom in Um imajo prosto stanovanje in plin sa kUhknje. Vsak, ki misl priti, naj se oglasi pri domovetn hišniku. Apelira se pe tudi na druge, ki niso še toliko prizadeti, da bi jim tudi ti priskočili na j>omoč, numreč z darovi, ker domova blagajna je tudi prazna in ni mogoče, da bi kupili blazine ln odeje. 8e priporoča, da vsak, k ima kaj odveč, naj daruje eno ali drugo stvar, dobrodošlo je vse. Za enkrat vsak, ki mislTM darovati, naj odda hišniku R. Zo-retu. Ko se pa enkrat U stvar uredi, se >> Izvolil odbor, ki bo imel nalogo, ds bo pobiral darove in gledal, da bo šlo vse v redu Da ne bo kdo mislil, da bi bila kakšna nepravilnost pri tem, je treba povedati, da je vse pod kontrolo odbora S. D. doma. Vsi darovi bodo priobčenl v Prosvetl. Opominja se še enkrat, st). ki nameravajo biti vem sUncvanju ln tist slijo kaj darovati, sljo pri h v Domu. To naj aadostuje zaenkrat, poročeno bo pa le v presledkih glede tega. — Ze odbor S.D.D., John SkrMaa. ■ ■ b Yok»na Yekea, Pa. — Tudi tukaj o delavske raamere selo slabe ln zaslužek pičel. Dela se le po par dni v tednu. Vsled tega so seve-da ljudje klsvemi. Dogovorili smo ae s člani drsmekaga kluba "Nagelj" v Ex-portu, P».. da nam uprizorijo v tekoči setiji par iger. In prvo I-gro nam bodo uprizorili dne IS. nov. Ob.pol 7. zvečer v tukajšnji Slovenski dvorani. Upriaorjena bo tridejanka "Andrej in njegov zločin." Po igri prosta zabava in Ples. Vse cenjeno okoliško občinstvo je uljudno vabljeno le asdaj. da ae pripravi In pride na to prireditev.—t. Medved. | ffiTtik, S. Novam Rastlina: najvažnejši Ub< torij Zanimivo odkritje moderne vede: rasti zelenilo skoraj istovetno z barvilom , »tjfctt- tilniku, to jo^udi Zore, V šoli smo se učili, da vsebujejo vii' deli rastlin neko zelenilo ali klorofil ki ji je barvo — dosti več riam pa o nj,m nj v spominu. V splošnem nas cvetoči deli i bolj zanimajo — in vendar bi brez njih 1 še prebili, brez zelenila p« bi se morali vse življenje v naravi kratkomalo zaduJ umreti od glada. Klorofil, ki ga je največ seveda v opravlja namreč vsa, za celotni življenja! ces potrebna dela. NaŽi najboljši kemiki ne mogli posnemati in Še celo tega ne ve Unko, kako Je U dela prav za prav zavri Vemo skoraj samo to, da izdeluj«' "laboi v rastlini" iz vsepovood obilujočih sirovi ka in vode, glavna ki vila za živali in lju leg tega pa izločuje kot stranski proizvod brez katerega bi istoUko ne mogli žive Najvažnejša sirovina, ki jo potrebuj lina, je ogljikov dvokis, k! sestoji iz ogl, kisika. Ta plin vsrkava rastlina skozi i odprtine v listih in ga predeluje v klor celicah. Ta proces imenujemo asim ogljikovega dvokis*. Nekateri primeri naj nam pojasnijc Sromnost Kvadratni meter listne pc inčnice pridela na dan pod ugodnimi 25 g škrba ki sestoji, kakor znano, iz c vodika in kisika. Ce vzamemo to šte\: podlago, si lahko mislimo, kakšne količi vil" pridela n. pr. kakšen travnik ali gi tudi poraba sirovin ni od muh. VzeminK drevo, ki tehU 100 stotov. Nekako pota je iz ogljika, a da pridela teh 50 stotov < mora drevo porabiti nič manj nego 12 nov kubičnih metrov zraka! Ogljikove« kisa je namreč v 10,000 litrih zraka k do 3.5 1! Na 60 bilijonov ton računajo 1 ki celotno množino dvokisa, ki ga rastlin* predelajo na vsej zemlji. To so tako v ske količin^ da bi moralo kmalu zmanj snovi, če ne bi je dihanj« organizmov, revanje, sežigsnje itd! vedno znova m Ualo. v Sedaj nam je torej marsikaj jasr se pa vprašamo, kako rastlina prav z prideluje škrob, sladkor itd. iz ogljikovej kisa in vode, ki jo srka rastlina s korei tedaj zadenemo tu ob skrivnost, ki jo i še nI rešila. Vidimo samo produkte tej dilnega procesa in sicer v klorofilnih f predrobna zrnca Škroba. Istočasno in celo kot prvi proddkt iiasUja grozdni t iz teh dveh snovi pa se tvorijo številne snovi: trsni sladkor, sladnl sladkor, c itd. Nad 90% vse rastlinske substance j dil klorofil in zgradil v pravem pomen de, kaj t} is preprostejših snovi nsstajaj pliciranejše — torej baš nasprotno nes valskih organizmih, kjer se komplicirai vi v splošnem razčlenjajo v preproste, mer se sproščajo energije, ki vzdržujejo nje. Rastlina pa energije v eebi nakopi sicer je iivor teh njenih energij — Brez solnca bi skoraj vse rastline ust^v je laboratorijsko delo — in ga ponoči t jansko ustavijo. Kar se tiče kisika, ki ga rastline o< v srak pri predelavi ogljikovega dvokisi nič manj važno dejstvo .nego vsrkavan kisa, kajti s tem obnavljajo rastline nepi zračno zalogo kisika, ki ga za svoj iiv proces spet uporabljajo živalski orp Brez rastlin bi oe morali ti, kakor smo t torej preprosto zadušiti. Razumljivo oddajajo rastline kisik samo podnevi, njih laboratorij deluje, ponoči ga v zeloi meri celo Vsrkavajo, radi česar oi» tem t spadajo v spalnico, kjer zrak samo kvar Zanimivo odkMje je napravila » veda. Našli eo namreč, da je rasthnsk nilo skoraj identično s bsrvilom v nai RazločuJeU Oe samo po tem, da vsebuje barvilo želeoo, klorofil pa magnezij. In dostuje, da Izvršujete obe snovi poH"0" lične funkcije, ena, da veže ogljikov dw rastlinski organizem, druga da vete ki Živsislri. To daje misliti, ds sta bila obe snovi zdruleni v Istem prabitju. U roga so se potem organizmi razvili v r ske in živalkke. (Ta izvajanja so vzeta i 1 P^J prof. H. Fischerje, odlikovane*« * > nagrado, na dunajskem zborovanju tem Ženski instinkt Psihologija Je do dane. trdils, da Pj moški ženo po logičnem mišljenju, ienas škega pa s večjo gotovostjo instinkt*J stveno dojemljivostjo (intuicijo^ ™ tovil upravičenost eil nsnpravtfen** ve, je angleški peihoiog Valentine nimive poskuse. Znsčsj loioičkor. a' natančno posnel po dolgem OgesovsaJJ-presojati moškim in lenakim sluistsU" hologije. Te proiskušnje 00 so kerfel• »JJJJJ v • -- pgeaoke intoitim moških zg°IJ f*** Te preizkušnje so ee »onran- ■ r-vim dognanjem, d« niso lonsk' m. ^ be prav nič totoajše od molkih agolJ ^ sodb. Pokaaate se js.de »o*- Pk08t»9& Nekoliko it«v!1k (Irvim« i« Jaioalavije.) ELAVCI PHI Ljgbljana sredi oktobru 1»81. Fdritfem mestu amo zapisi pravi ptujsko okrajno r^^^voJem razglasu kor poleti ob nevihtah. Zvečer »e je vlil dež. Nad vzhodno Slo, venijo pa je divjala prava nevihta. Tudi strele ao udarjale in' ena je zanetila hišo posestnika Franceta Novaka v Trateniku pri Ivanjkovcih. S hišo vred je zgorel tudi evinjak s svinjami L Gospod ostalo nepoškodovano. Požar po do tal. anflco poslopje je _ dovano. Požar po Streli v oktobru—redek primer. Požar v Ihanu Dne 16. oktobra je ogenj uničil posestnki Tereziji Hribar na Dobravi pri Ihanu kozolec, llst-njak in čebelnjak. Ogenj je nastal v listnjaku. Nevarnost je bila za stanovanjsko hišo. Toda sk-upni pomoči vaščanov se je posrečilo zadušiti požar, preden je zavzel večje dimenzije. S kozolcem vred je pogorela zaloga sena in slame. Kako je požar nastal, ne vedo. dra^nj^nkme, (posvetu in posebej v na- "domovini. V tem razglasi tudi glavarstvo, naj bi in delavci sami znizaii plače in s tem prihranili Lpodjetju. Nobene bese-ni naj bi podjetja in del- I , gami znižali kaj svojega froglas oblasti, je kričeč u kaj smatrajo oblasti za 8 nalogo in koga p*av za i branijo. ^ se pa tudi res Še ljudje, t pomanjkanju med delavci ) (mignejo z rameni, češ, da kujejo, da bi bili delavci rea , n* slabem s svojim flvlje. , in da bi bile njih meade tako mizerne. Ti ljudje, ki i omejeni ali pa dobičkarji, edso skušajo reševati krizo ib iepoV z zniževanjem de-tih plač. Radi tega in rad! |fcje našim rojakom on-Inaj navedemo v nasled-kbelo, ki kaže, koliko po-.1 delavska družina za bed-Ije preživljanje in koliko IpUče. Dogaja ee namreč da kak ameriški rojak pH i domovine na pačno misli, pri na^ Živi ceneje, češ, dolu pri Oreliovfci zanetil! vinski hram posestnice Klrn k Gorenje Stare vasi. Zidanica Je zvečer zagorela in ko »o prihi-teli ljudje, ae je vnela že slama v podSfreŠju zidanice in je bilo vse gašenje onemogočeno. Vse poslopje je pogorelo do tal. 2 n^lm vred eo pogoreli vsi sodi z jrovim vinom. Ves zalužek z vinom je posestnica izgubila. jtiM' -.J 'Lti M * ^ tdi Otrok zgorel na paši V Jarenini je bil z drugimi o-;roki na paši tudi triletni Franck Ferik, ain Vfoičarja. Pekli so kostanj. Mali Franček je prišel preblizu ognja, vnela se mu je obleki,'pomagati pa mu nihče od otrok' ni vedel. Otrok je tekel domov k materi, a je s tekom o-genj le še povečal. Izmučen in »pečen se je nezavesterl zgrudi" ii kot težki delavec 4 Din ■ (to je 7 centov). Pri nem delavniku zasliši to- r enem tednu—če je v pod polna, vsakodnejr irl—celih 192 Din (trt Ha pol). Za gospodinjstvo buje družinam •'S [koruine moke ... 8.—- Din [pienične moke..... 8.— " [krompirja ......... *— " I »lidkorja j^jjjjj. 1 ■iti IHia ..J | lUninc I »ninc ............ (fliok ............. l»li ................LL f kruine moke laJfk« ......... ■k ........... IJHiha ......... in cikorija.. I k* milg ...... flbtljicp vžigalic Ifstroleja ...... > u čevlje.... in premojf.. v»nj<> Kupa i Jkahiielt u u u M M « **: _ M .........228.50 Din .........192.— * " rrimanjkljaj ....... Sfl.fjO D*n je tcdon«ko gospodinj- delavske družine. Ho flv- na pomoč, je m Frančku sgore-la že vsa obleka, njegovo telo p* je b'U* ena «ama opdklina in rapa. Prepeljali so ga v mari po^im ^ kmAlU M Delavska zbornica kupila palačo Pred dveml leti je mestna občina zgradila Delavski zbornici sto se morajo vezati val okrajni kandidati, ki doslej še niso raz-glašeni. V vsakem okraju je lahko več oseb, ki kandidirajo za poslance, a vse se morajo zveza-ti z 2iv(kovičevo listo. Volili bodo torej le eno listo. Komisar imenovan Na ljubljanskem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev e bil za komisarja klerikalec dr. MIha Krek. Včeraj je prejel odlok ministr^ za socialno poli« ;iko, da je razrešen te dolžnosti m da je imenovan za komisarja demokrat Ivan Tkvčar, uradnik I)elavake zbornice. Aleksander Knez umrl V Sarajevu je 19. oktobra zjutraj umrl ljubljanski veletrgovec n delničar mnogih podjetij Ale-csander Knez, star komaj 32 et. Je to najstarejši sin že pokojnega veletrgovca, znanega ši-rom Slovenije. Po njegovi emr-ti so prevzeli njegovi trije sinovi vsa .podjetja v svoje roke ter jih skupno vodili. Aleksander je bil najstarejši sin. Odpotoval je Sarajevo na kongres Rotary kluba. Na potovanju je dobil vnetje Srednjega ušesa, podvreči se je moral v Sarajevu operaciji, kateri je podlegel. Aleksan der Knez je bil tudi danski konzul v Ljubljani. Z njim je legel grob eden izmed ljubljanskih gornji ato. Uboj v Zgornji Šiški Dve skupini vinjenih sts se srečali v Zgornji Šiški 18. t. m. zvečer. Izzvali sts druga drugo ter je pri poboju 88-letni Viktor Novak s Hrvatske zabodel z nožem hlapca Garbasa iz Ljubljane, kl je izkVvavel. Umrli so: V Celju je umrja 70-letna Neža Bandek Iz state celjske rodbine Bandekov.—V Liscah pri Celju je umrla 68-letna Lavra Klobučar.T-V Ljubljani Je umrl Ivan Ju n kar, posestnik.—Na Turjaku je umrl 87-letnl Janez Štrukelj, najstarejši mož v turjaški farL—V Celju je umrl v bolnici 58-letnl Anton Hrovat, mtear od Sv. Primoža pri Sv. Juriju ob juž. železnici, dalje 56-letna Terezija jmhtfc. posestnika h Lopate.-—V Celju v mestu pa je umrla 79-letya Jera Ober lan.—V Slovenjgradcu je umrla 58-leftna Antonija Kristan, strežnica tamkajšnje Šole—V meriti bolnici je .. Ia zadnžek sladkor-nih tovarn" Gospodarska kriza vlada. To je dejstvo, je pa Bi marsikaterega podjetnika tudi dobra fraza, ki jo uporablja kot motivacijo, da lahko podaljšuje delovni Čas, da znižuje plače ln da ev. odpušča delavce ter jih pošilja na brez-plačen dopust. "Ker je kriza ia vlada prevelika konkurenca, je treba z Isto režijo izdelati več blaga, zato delajte za Isto plačo daljšo dobo", pravi eden, "ker je kriza, premalo zaslužimo, zato ne prenese naš obrat, tako velikih mezd," pravi drugi, "ker je kri za, ni naročil, zalog pa je še dovolj; pojdite na brezplačni dopust", pravi tretji itd. in vsi pravijo to *v imenu in pod zaščito krize". Vse to se vrši v znamenju te danes že tako proslule krize, ki j* nekako v modi. Naš delavec pa materijelno "v Imenu krize" najbolj občuti izvršena zniževanja mezd in ps brezplačne dopuste za sankcijo in njeno prebrodenje. Ali "V imenu krize" Je naša drŽava' tudP uvedla pšeničnl in žitni monopol Najprej sa zunanjo trgovino, potem tudi sa notranjo. PrVl ss zunanjo Je bil izvršen, da se dftaVa ubrani vsa-kojakih dumpingov od strani tujih pridelovalcev pšenice in da zaščiti našega agraTca. Tedaj, ko je menda madžarska pšenica po Din 90 za''100 kg, ko je kaka druga še cenejša, ne sme naš kmet prodali os. ne sme paš izvoznik kupiti pšenice pod Din 160, zato da kmet ne pride ob svoj glavni zaslužek. AJi cena zunaji stoji oz. še eelo pada, Izvoznik (v tam aluftaju Priv. iz vozna družba: na pol dršsvna in stitucija) pa dela izgube. Ko jih je dovolj, pravi novi zakon! Vsi plačajte to izgubo in dajte kmetu živeti. Pšenica bodi po Din 240, moka po dražja za razliko, ■je še od mo- ti kakor pa ljubljanski ali ako-I pijanski aH splitaki?! Saj ven-[ dar Vojvodina ni ona obljubljena dežela, ki ji fre vse v prid: minlmlrane cene pšenice in maksimirane cene kruhs . . . AU to vedo bogovi. In ljudje govorijo, ljubljanski Radio pa potrdi; namerava s zvišati lene še dru šižlvUenski pot kruha Ih moke: namreč l Ju, in sicer za 4 Din kg. Človek se prijemlje sa glavo ln sl ml-I sli: ali so se res zarotlll proti tebi, delavec, kl nimaš skoro nič zaslužka, pa le moka in kruh m) bl MU nezaslišano dražja?! Ko mine Sentimentalnost, pa pogledaš Oifno sladkorju in doznal, da je češki alaflkor postavljen na mejo, ka mora pSačstl zanj Din 3.30 za kg carina, ravno . tako drag kakor aaš lastni. Nekateri ratunajo, da Js produkcljsks ss-na največ Din I In da bi biki Dia k temu Pride še Dta §fmm______ jemljejo za praznega manjkan. el v res' Ker ni lin račun, ji šerifu, kl sa dsset 0.50 ............ " Dsset *tl zapora sa kosilo Wheellnf, W. Vs. — Brezpo Al Weber je ss deset dni varen pred kruljenjem svojega tga želodca. Vprašanje po-anja Je relil a tem, da je vracljo in se najedel I centa, da bl poravnal 4 ttročen okrajnemu je sagotovll, da mu ne bo treba plačati hrano. Natbliko Čaaa je bil namreč kaznovan radi 'hudodelstva.' PovratA v jamsko dobo ISalina, K#ns. Važna veat, kl 8o jo objavili tukajšnji časopisi, je, da so trije brsspoeelni elsvcl skkptli .vrniti ss v dobo primitivni^ jsmskih pradedov. faredlll «>t »i duplino v semljf kjer bodo čakali "boljših" čaaov. |z Superior, WU., pa prihaja poročtto, dn bodo breapoaelne drUfine, ki n# morejo plačati stanarine, naselili v M starih ieletnMkih vagonih, katero ao škodo tako pS Čltamo l io rsrfl 101 sa 10 gu ko ■ flH j if m lkantom na ^akor tudi ;onzumenta. pa sevedl kako obio-_ F sneta trmi ksr Je hotel Kri kakem bla- da ie Delavska zbornica kova hči Magdalena Clmperč od j^J^MtitiSSlttt '"S.IČSrSffl! JSSS rW T"n" rntea kupila palačo zase ln ^ Mestnega vrha. postane palača popolna last De- Policija v Zagrebu ustrelile dva lavske zbornice za 7 milijonov I komunists 200 tisoč dlnsrjev. j pred nekaj dnevi je zagreti- ii mrl i ao* Uka policija hotela aretirati ko- v tonH^kh štartnem nri munista Debeljaka in Adamiča T ^ . Pa l^.„!SX Pri aretaciji so poUclstl ustrelili S^I B komunists. Ustreljena ste o^ffi ^IbUa v stanovanjih. Sv. Jurija pri Taboru. tJmrl Je za staldino. - V oeUski bolnici 9t vs »a k stvari. Mesto da bi drla-intervenirala tir magarl v b menu krile, rda olajša konsu-mentom llvljsnje ln Jim omogoči obstoj prt znižanih mssdsh, od-vzels vsaj del teh 4običkov sladkornim fabrikaptom ln Jih dala « « U t&n m «• 11- "g! SJUj«« telu dobičkarjev, ni treba mati gorja ljudstvu ln pulčsti doblč-ke nedotaknjene, Poglej te ln vse-mite tam, kjer Js ia k^es^vse- naprsv u tfmslju 4.501 Delsvec, kl k n. pr. v Trbovljah pri 28 do #0 šihtih mesečno ln polni pta« telko Uvel, naj pa zdaj, ko sme napraviti samo največ 16 šlhtov na mesec ln ima mezdo od 10 do i0 odst. znižano, napiše knjifo o Jedilni in življenskl umetnosti ... Bo morda dobro zaslutil?! Cene kruhu maksimirajo. Cena kruha js enaka v Novem SM du v žitnici kakor tudi v Ljubljani, ko morata naš trgovec in naš pek kupovati moko franko Novi Sad, i? ne franko Ljubljana. Ali ni to spet pljunek v vodo, kajti ne da bl zagovarjal peke (dasi so tudi ns*s Isstne ss družne peksrne vmes), vsndar ne vem. zakaj bi smela vojvodinski ali beograjski pek, ki sta slučajno bližje Žitnici, vfč zasluži- danes, j! •) T* llftMb * Ml t J n;, ,t okrajnega gla-n«J d» lavel sami sebf kot če bi uka-naj ae pobesijo. DRohne vrsti je umrla *T4etna Ema Bramel iz Grobel-nega. Itetotam je umrla 23-letna Marija Kamčniek iz| Nadal. — V bolnici v Gradcu ja jfit posestnik, mesar ta hotelir Josip Mahorič Iz PoUčpn, star (55 let. Sin ubil očeta s sekiro V fttangj pri Litjjl se )e » ^il v sredo lf okt. težak zloč(h, W pa nosi odgovornost zanj vojna. Anton Klopčič, slq poseatnllm Antona KtcpMča se je vrnil f« vojne kot 100% Uival^l. Dobil e rane v hrbet ln glavo ter je mel vae živce uničene. Udal se s prižel spet domov ter zahteval Od svojega 80-lrtnega očeta denarja. 6če ga je zavrnil, sin pa e zgrabil sekiro ter žsdsl očetu vsč rsn po glavi ln plečih. Litijski zdravnik dr. Ukmar js u-gotovU samo smrt, pomoči nI bilo nobene. Sina so aretiralii ter odpeljali v zapore. Je pa radi U-ničenih Živcev in mnoge P Ječ" vsekakor blazen in Je tudi zločin izvršil v blaznosti. Zelo ga bodo najbrže le teločili iz človeške družbe kot nerazsodnega In nevarnega. oktobra K« M« | 1"» vsej jSoveniji Ij*'1 -r in* prinese m ' Prišel mraz. k P^ rr, Ko se je v srS- ^ tlačilo nad našim Ik^?^ 1111 n«»>u m- r^ je bilo grmenis ks- P 0 18. oktnl.rosi je jMglrok zs vlsgsnje ksndidstnlh list zs skupščinske volitve §. aova»-brs. Vložena in potrjena Je blls le ena volilna lbrta. veljavna za vso držsvo in katere noslk-c je vlsdnl predsednik grnersl Zlv- _____ sestsvllens od vtkde. Ns tO U-1«« aenvvčersj to povedsl." ■ > • e-r " lovski, fl "Torej, gospod višji sodni sve tntk, koliko zijcev ste^«|kj na RAZNE VESTI razlikujejo, prosilec za o mora biti star 65 ali 70 lat, bivati mora v državi najmanj deset let ln amerllkl državljan petnajst let ter brez svojcev, ki >i ga lahko podpirali. navlekli na semljo, kl Je sanadla radi neplačani fovkov. Dober sgled drugim mestom, kafto rešiti u urua"" ««i®e*w»w» brezposelnost ln bedo I v Harlan Theodore Dre i ser, snanl a merilkl novelist, je te dni odi I grupo pisateljev in drug) promlnentnlh osebnosti v Hai sn/jCrrki^ bodo preiskovali obdoltitve b terorUmu, kl ga is-* i kompanljskl pobojnlkl lasti nad rudarji. Takoj po ptfhodu bodo imeli shod WalHhi Ofreeku, da Uko poizkusijo svobodo govora, ki Jp oblasti odrekajo rudarjem. \ vsako zborovanje, ki so ga sklt čsl! rudarji v sadnjlh mesecih, so ss vmelivsli isrifekl deputl-Jl lh pobojnlkl ter uganjali nasilja. Rudarski voditelji in govsrner na posvetovanju Columua, O. — V governerje-vi palaii so se U dni sestali vo-telji U.M.W„ med ksterlml sU ila tudi Lewle ln Murray, da se posvetujejo z governerjem o stabilizaciji" premogovne industrije v Ohiu. Governer White bo i^svetoval tudi s operatorji. M i f J Razna zanimivo«« " Največja ladja na svetu Najlepša in najhitrejša parni-ka sedanjosti, obenem najbolje »promljena, ata velikana MEvro-W ln "Bremen1* Hamburško-kmeriške proge, To dejatvo Angležem ne da spati ln še ae prijavljajo, da spravijo prvenstvo ipet v avoje roka. V kakšnih potih mesecih bodo splovili v ladjedelnicah v Clyde-uanku sa Cunardovo progo novega velikana, kl bo jiostavll vse tekmsos v senco, Orsdljo ga tako St. Lou noriranji delavk v nah Je na unija va kver j LOv na kršile« delavske šskono- im Mo. — Totalno Ig-ona za protekcljo parektn tovar-k da je central-lovit) krltlca. Pp velika klobučar-ska t v rdka, k{ Js kpšijs 0-urnik ss delavke. Lastnik Js bil kszno-vak sto tlolarjev ln sodnik Js obljubil'JdČo, sko bo |e p prsd njsga' v ildnl »sddvl, a bil tudi lastnik nsks js tsr kssnovsn $200 ksr ja prisilil delavke na 13-um delovnft,'4kntralna unija je na-stavila svoj# .«lnspsktorjlf k so pričsll lav pa lomilce delavske zakonodaja. To Js sicer dolžnost vlsd* aKtt>ek vladni urad nlkl pravijo, da ne morejo več storiti kot sedkj. iTamth maslna alakiranir Alchland Center, Wls. ~ Tukajšnja občtnska slektmma ja v zadnjem letu naredila čiste ga prsbltka 121.000. Mestna u-prava se ssdsj pogaja s držav 110 aadslrslao komisijo sa novo ceno, ki bo, kot se pričakuje, sn žena sa sn cent na kiiowatno liro sa domačo uporabo ln tudi ns splošno. ■ ............. I mmr pensl- kmeoe ^rekoč sa zaprtimi vrati te'Bih« I 6e, kl nI direktno za^slen pri gradnji, nima dostopa do nJega. Konkurenca naj do konca ne ve, kaklen bo U velikan, kakšne konstrukcljake novosti bodo upo-^ablli zanj Hi|a $28.08 na osebo. djrCkv ima pen iHi si j« v urzavi I v velJsvo l m,m moških ti 70 l«t ln več ili se veliko je Ispotllna moda ki injaln v tollkŠn Mnogi zavratnlkl, ki so kraaill tilnik fsrsonom sli njihovim šs-nsm, ss strinjsjo v obliki, bsrv in velikosti s današnjimi Izdelki v draguljarstvu. Ns stotine pr-stsnov, ogrlic ln sspsstnic prič« o nesprsmeljivi človetku želji po okranu. Najbogatejša ulica sa svetu Nsj bogatejša ulica, t. J. kjer stanujejo najbogatejši ljudje na svetu, utegne biti Park sve. v N«w Yorku, V pslnčah ob tej u-lici stanuje okoli 4000 mllijonar-skih rodbin, kl potrošijo na leto okoli 800 milijonov dolarjev. Kdor nima vsaj 80,000 dolarjev dohodkov na leto, v tej ulkrl ne moro stanovati. Vrednost sobnih oprav v tei ulici cenijo na lfi inllijoiiov dolarjev, ravno toliko ps Izdajo kitno prebivale! na tej cesti za obleke, TUdI ia pijačo po-trošijo v tej utfel l»pi' milijone, kajti Um, kjer je denar, se prepoved alkoholnih pijsč nehs. saajsh pa Mir "taksi p prijateljici "Jss šalikog govorila — mojfj cka Ims .. P e I res ns mors nib če ra«« slabega!" "Kes js — govoriti o *Jej ss Šs vsč ne izplsčs." Učitelj ičencu: "Povej mi sU Io notri besede 'ds- , I, ™ » so deloma m8VITS 6 NOVEMBRj Na stopnicah, kvenih vrat ns trg, ga. ono ki ao m spuščale od cer-Wttl w ja pridržala msti Psvlo za roko. S prstom in pogledom je obkroliU ceste in bite ter je spregovorita z joksvim ns- glasom: - Le poglej al Ae enkrst! To je mesto. Tukaj je mnogo, mnogo ljudi. Sedsj .vemo-Uli h gospodu Bogu In šs in fctebom zgori* molitvijo priporočale devici Mariji in Jezuao- vemu srcu? ds te boste Vidii vae te ceste? Sto Jih hiti po njih ns Htran, sto na drugo, ti pa nič ne veš, da je vsak drugi hudoben in grd. Satan preti za vsakim ogalom, ti pa vedno misli le na svojo tZ duša To je edin tvoj zektad, vs. tvoj. dota — saj vel, da nimamo ničesar. SUrs aem in bom kmslu umris. Pretf teboj ps Je ie vse življenje; trpljenje in žslost, veselje in ljubezen. Pavla je gledala na trg pred seboj. Kmet hodi počssf s preralžljeno trdimi koraki skozi vss, vsi ti ljudje ps tmsjo silno nsglico. Na vasi se ljudje prekrižajo, ko gredo mimo cerkve, tu ps kakor da je ni. Ps vender Jc ta cerkev velika ln lepe zs pet veških cerkvsv Zsn-ake imajo prelepe obleke, tesne kakor tančice, prozorne, da je vse telo bolj na cesti kakor pod oblačili. Upo jc glsdati takole z visokega na trg, toda mati Jo pelje po stopnicah navzdol in pred razpetim Kristusom, ki visi na zidu, se še enkrat ustavi, ln pljubl rano na prebitih nogah. Spomni se, da bo hči ostala v mestu, da se bo sama vrnila v vas. Nagne glavo in jo gleda. To svojo hčer, to cvetočo mladost, vso to njeno ljubezen ln nado. Ozka, koščena brada jI za-tsepečf, majhne vdane oči mežikajo in po iz-aušenem, razgubenem licu spoizi solza. Čuti hčer, ki" gre od nje, čuti, kako se jI trga iz srca, pa popieda na križ, da ne bi delala težkih ur dekletu, ki mu je hudo/ Potem ju je na cesti objelo vrvenje in kakor dve plašni srni sta se ogibali ljudem, vozilom, preko ceste sta bežsll kakor pred nečem neznanim, ki jima Je bilo tu v mestu vedno za petami. V stranski ulici sta ae pomirili. Tu so bile hiše nižje kdkor sredi mesta. Vendar pa so bile lepe kakor majhni »radičl, obdani z lepimi, ograjenimi vrtovi. Kskšne lepe rože! Ns njenem vrtiču cveto zsjčki in zrčki in ps-peževe sveče, ki segajo koči do strehe . . . Bilo je poldne. Zvonovi ao doneli od vaeh koncev mests. sirene so tulile kakor lačne zveri. ■ ■ — Sedaj kosijo. Gospode ne smeš zmotiti pri jedi. Počakajva! Sadli sta na klop pod kostanjem. Vroče je bljo, apomladni veter ja dvigal prah ln spodnje veje kostanja so bile vse sive. In ko sta od-molili, je vzela mati iz cekarja kos koruznega kruha ter domaČa alanine Človek ne more biti lačen. Ljudje so hiteli mimo nJUu, nihče ju ni pogledal. Prašni ln aaaopljl delavci, debeli pleiasti gospodje, drobne deklice, stare žene. Četa utrujenih vojakov Jc korakala pojoč s ostrimi, sekajočlml koraki. Krajni v zadnji vrsti se Je ozrl v Pavlo ln ji pomahal a roko. Zardela je ln pogledala v stran, da se Je lažje nasmehnila poadravu in lepemu fantu, ki ae ji je prvi naamehnll sredi mesta. Mati je mislila. Težko, naglo. Njen razum je tipal na vsa strani, da bi zgrabil in oživel pametne besede, ki jih je namerila hčeri. Kams tudi ni bila* dostikrat v meatu, pa vendar je le bila nekajkrat in je hotela poučiti hčer, ki odhaja od nje. ^ . „ ^ Z- Gospoda, pri kateri boš služIla, je z nami celo majceno v sorodu. Seveda se tega ne apomnijo več. Gospod je visok uradnik, spoštovan mož, dober človek, pa tudi gospa ni napak. Otrok nimata, elužba ti bo lahka, če boš pametna, ubogljiva in ponižna. Vse Stanko pazi, ksj Jima je všeč, kako se to dela, kako se t onim opravlja, poslušaj, kaj govore, glej, kako ne obnašajo, da se bčš tudi ti vedla po mestno! Temu se boš kmalu privadila. Potem pa veš, tole ti še enkrat poudarim: Moških se ogibaj _, -1 Oh, mama, nikarte o temi Jo je sramežljivo prekinila Pavla. — Niči Mati ti vendar lahko o tem govori? To ao nauki, stara sem in izkušena, pa že vem, kaj je prav id na mestu! Moški v mestu ao hudobni. Laskal se ti bo, obljubljal ti sto ln sto reči .. . Nsj ti še samo to povem, da jc ni večje nesreče za dekleta, kakor če pade! Ce se spomniš Znidarjcve Rezke, ki jo je stari nagnal iz hiše, ko se Je zonegavlla z neznanim dedcem na sproščen ju, in potem ko veš, kako se ji sedaj godi, boš lahko pszlls, da ne bo s teboj prav Uko! Pavls je gledala v tU ln Je polovica besed preslišala. Doma al Je zelo želela mesta. Posebno kadar so viharji majali trhlo kočo in so bliski opletsli okoli zvonlks. Vssica Je bil* ob takih hudih urah majcena in nebogljena ... Mesto ps Jc trdno iz ksmens zidano, tam se človek zkrije tudi pred božjo jezo. Ze bližnji trg se ji Jc zdel mogočen. Vendar pa Je bila precej razočarana. Vaa te ulice ao zi Je zdele kakor nitke brez konca in kraja, kamen in asfalt Je žerel kakor peč, vsi ti ljudje pa ao ji bili dvakratni tujci — aaj Jc nihče niti pogledal nI. Velika žalost jo je obšla in najraje bi se z materjo vrnila/ Toda doma jc lakota in skozi streho dež curi in mati hvali: ^ — Mesto je kakor loterija. Samo na pravo številko moraš staviti! To je tvoja nedolžnost ln ponižnost, in Bog, ki je dobrota sama, te ne bo zapustil. Sedaj pa le pojdlva! ♦ » ♦ V stanovanje finančnega svetnika Drgan-ca se plazi mrak Izza zaves. S tihe ulice pri-ihajajo zamolkle stopinje, ki se odbijajo od pločnika, ura bije žametno, kakor da bi nekje pozvanjali zvonovi. Pavla je zama. Sama v kuhinji, aama v štirih sobah, aama med tem lepim, mrtvim pohištvom, aaveaami in zrcali. Gospa Js ob morju žs dvs tedna, gospod Je vze dni v zlužbi ln prihaja šele ponoči domov. Vez dan postopa po sobah, briše prah, zaliva rože, krmi kanarčka v kletki, poaeda po mehkih atolih in gleda knjige a podobami, ki jih Ima goapod v omari. Odpira omare, kjer so gospejine obleke in boža svilo, ki se v mehkih gubah pretaka med njenimi prati. Ogleduje se v velikem zrcalu in ji Ja prijetno, kq. se vidi od prstov do glave. Preklada brušene stekleničke z dišavami in porcelanaste doze, iz katerih gre lepota v go-apejln obraz. Ko se znočl, pripravi gospodu posteljo, si skuha večerjo in ko je takole aama, ne ve, kaj M. Gleda skosi okno na vrt in rože močno dehte. Misli na dom, toda čemerna in črna kamra njene mladosti Je vpričo vseh teh sob, ki eo oblošene s lepoto in bogastvom, daleč aa svetlimi spomini. Iz nje zlil vaško dekle in meato gre bolj in bolj vanjo. (Dalje prihodnjič.) naj vse hudič vzame! Tehlr ljudi pe ee ne boji! Ce bi ga napadli, je dovolj močan, da ae jih ubrani! Toda, to ne bo potrebno! Tile ljudje, čeprav so kakor lopovi v zaporu, se ne zdijo tako hudobni, kakor je sprva menil Prijazno ga gledajo. In kako prijateljsko ga je nekdo vpraiel, ali se jih boji! Kdo jc bil to? Aha, to je tisti mladenič, ki ga Je erečal zgoraj v pisarni, ko je čekal, da pride na vrsto, Sudi on je torej tu? Tudi nJega so zsprli? Ps ima Uko dobre oči! — Ne, mladi gospod, ne bojim se! ■ ' ^ffirV; — Mislil sem, da se bojtf! Tako čudno si gledal. Skoraj sovražno. Gotovo si prvič v zaporu! Sicer pa, ne reci ml "mladi gospod"! Tega ne maram! Zakaj ao te zaprli? Čeprav jc bilo to vprašanje za Mateka zelo občutljivo, Je vendar po resnici pojavil ves dogodek, Jd ga Je pripeljal v za-por. Občutil jc težo svojih besed in sramoval se je pred Um mladim človekom, ker jc kradel. svoje motilo, [a ni vefc občutili To Povsem je zaupal in prav nič ga ni ____^ ao ne osuli zbrali o- ktog njega in ga radovedno poslušali. iesedf so mu tekle fe-daj gladko to;J»e ni zapletal kakor zgdraj pri zasliševanju. Počasi je postajal celo prepričan, da ga ti toka j razumejo itt da z njim občutijo njegovo nezrečo. Skozi odprtino na vratih je vsake pol,ure pogledalo zaspano in krmežljavo oko. Zdelo se je nenaravno veliko. Kakor vo-lovskp !• Gledalo Je zmeraj precej dolgo in pazljivo. Zenica jc smešno telda iz enega koU očesa v drugi in se končno umirila. Nato ae je odprtina zaprla in Je bil sopet ugodnejši in lažji mfr. Tedaj se Je lažje dihalo in razgovor, je postal živahnejši. V celici jo bili različni ljudje. SUri beza*, ki Je imel eno nogo krajšo. Zbijal ae Jc po onih trdih in Škrjpajočlh deskah in Je večno ponavljal avoj naj mile j 41 izrek: "Ml reveži ne zmerno biti ponosni C Poleg nJega Je bil vajenec, enajstletni dečko, M ga Je gospodar pretepel po glavi, ker je sumil, da ga je izdal zaradi tihotapstva z vinom, in je časti j Ivi mpjster moral plsčstl globo. Ko pe mu je vajenec po mnogih udarcih udarec vrnil, je nanj navalila tudi gospodi-njs, on ps ja pobegnil k stražniku ln Uko ao ga zaprli. Po telesu ima modre pege in krvave braagotine, a glava mu Šumi od mnogih udarcev. Bolno ječi. Neki nekdanji laatnik avtomobila, ki je a prenaglo in proti-predpisno vožnjo vozil skosi življenje in je Uko prišel v zapor. Knjigovodja z napačnimi bilancami in lepo ženo, o ksteri je govoril a drhtečim vznemirjenjem. Potepuh, ki je že zd*v-vsak pojem o pri- cek) hraniti. Pripovedovali so mi o svojih težavah, a ponoči ao pazili name kakor na otroka in me pokrivali z svojimi odejami. Takrat ao bili tu drugi ljudje, a ne vi, kljub Umu pa je bilo prav tako kakor je daj. Zapor Je zmeraj enak! In ljudje v njem! Nad to resnico bi ae morali zamialiti vai raz-kričani človekoljubi in moralisti! Vsi "poštenjaki" in človeška družba sploh! Tiste, ki ao v zaporu, imenujejo: usedlino družbe. Pa vendar Je čeato U usedlina boljše, kakor oni, ki ao jo izbrisali fz življenskega regi- Htra. , Mladenič je nehal govoriti in je bil oče vidno nervozen. Začel je hitro hoditi po celici in vsak hip ai jc z roko popravljal laze. OsUU ao molčali, a Metek je m njihovih obrazih videl odaev mladeničevih besed. Vsak od njih se je zamislil in je postal mrk. Včasih je kdo tiho zaklel! A Metek ae je nehote spomnil avoje bolne žene Ln malih otrok. Kako ae jim godi? Gotovo ao žalostni, ker ga ni, a ne vedo, kjeje. Štirinajst dni! knjigovodje! Vsi 00 v enaki nesreči in enako ponižani v zaporu! Ni tu malih in velikih, slabih in dobrih! Ce se čuti kdo tu za malo boljšega, mu že sama misel, da jc v zaporu, uniči lažnjivl ponos! Ko je Metek Ključec spoznal vse to, je poeUl ntfrnejšl. Tukaj v zaporu jc dobil duševni mir. Tu je dosegel prsvo spoznanje! Ta hip so peljali po hodniku tisto dekle, ki ga je imenovala vols. Matek je slišal, kako so se odprle vraU v sosedno celico in ksko je vanjo stopita. Po hodniku je odzvanjal njen rezki smeh, ki je e svojtfn ledenim odmevom rezal Mateka v ušesa. Spomnil se je naUnčno njenih vodenozclenlh oči in zaničujoče-ga smeha, s katerih ga Je napravila Človeka. In on pa ji je bil zato prav tu v zaporu v globini svoje preproste duše neizmerno hvaležen! VraU njene celice so se težko zaprta in povsod je zavladata mučna in gluha tišina. (Konec.) BOŽIČNI To Je večnosti Tu je vsaka min 7 nuta, Vsaka ura brezkončna. K Zena bo dotlej gotovo umrla! Pokopali bodo njeno jetično in usahlo telo, a njega niti zraven ne bo! Otroci ss bodo*raztepli k sosedom! A povrh ga bodo prignali v vas iežandarji s na-Uknjenimi bleščečimi bajoneti! Težko je vze to, a treba je pretrpeti! Treba je trpeti radi boljše bodočnosti! Radi sreče drugih! Matek jc spoznal, da ao povesti o poštenosti in morali same izmišljotine! Predsodki! Treba ae je boriti za novo življenje. Čutil je, da vlada tu taka harmonija zato, ker so tu vai enaki! I tisti nekdanji lastnik avtomobila in tale pretepeni vajenec. I tisti potepuh in Ule zastari kraj V NAJEM SE ODDA Štiri sobno stanovanje, gorkoU na peč. Po zelo zmerni cenL O-glasite se na: 5022 Keeler Ave. TeL Palieede 0829, Chicago, m- Kadar ate namenjeni potovati stari kraj; kadar želite dobiti koga iz zta- rega kraja; kadar hočete poslati denar stari kraj; kadar imate dobiti denar iz ŠU- rega kraja; kadar rabite pooblastilo, pogodbo ali kako drugo listino za stari kraj; * kadar imate tožbo v starem kraju, ali kadar imate kak drug opravek a starim krajem, je v Va* šem lastnem Interesu, da ee obrneU na: .... B^ltEO TIIKRfliriMnB 630—9tb Aveu Neir York, K, T. __IZLETI M* Je najbolj kraj mk, in po vsem krttanskl tu so zveaani t njim | spomini. To je dan ljj "miru vsem ljudem J ki so dobi* volje." To veselja, ko sleherni, kdor dsjb prijateljem in SOrJ darove v znamenje prijj in ljubezni. Ali si moretJ sU vi jati lepši in ljubki dar za svojce (kot Če preži] žične praznike v njihovi Ena najbolj znanih in pr{| nlh prekooceanakih progi šim rojakom brez konj German Lloyd, ki organiJ osebno vodena božična! Evropo, na "Bremenu,"] pluje 6. decembra, in I "Europ%" ki odpluje ie| bra. Dejstvo, da nudj German Lloyd dva svoja) Ša pamika, najhitrejša! tu, onim, ki hočejo izrabil ali drugo teh prilik, je nJ značilnost teh izletov. Največja velikana morjj men" in. "Europa," lasti German Lioyda, nista »a v naglici, ampak nudita! večjo udobnost potnikom, raje 0 na to, da traja v| Oherbourga 6 dni in 5 Bremena, odkoder imajo izborne železniške zveze. Nikdar prej niso 6e nizirani tako nagli in izleti za naše rojake. w ste domače hrane na tabornega kinematografa certov, ki jih prireja izbi kester. Družba oziroma o zatorjl bodo posvetili ij pažnjo vaši udobnosti in tekom vo&nje.—(Adv.) «' 1 > 4 Ako ne ozdravite ZASTONJ HELENA ZIMAN8KA SVSTOVNO NAJSLAVNEJŠA SSUŠČAS-KA. POMAHA TISOČERIM S ZSLIŠČI Vilko Ivsnušs: ZIDOVJE (Prevedeno za Prosveto) Med tem ao pripeljsii mlado dekle. Neokuano nalepotičeno. Pomalano s vsemi mogočimi le-potilnimi sredstvi. Rasuadsno se je h mej ala in ae proetaško žalila h spremljevalci. Zagledala je Mateka, kako kleči in ae joče. Za-frmejalu se je in mu prealrljivo \ ritla v obrat: — TI vol stari, zabiti! Kaj se, mi vraga, tu cmeriš in liže* pote! Zaukazali so, naj molči, a Ma-Ifk je dobro »Ušel njeno opomin Prav tako, kako Je tudi dolin* *ll*a1 mi mehova nje človeka. V «nVh mu ji« naklpel ard, v trenutku j»» problrdel. s tlatc ko-ičene in oglate roke ao ae divje skrčili n neusmiljeno peet. Dvig. iti! ni' Jc in »k« l>m lieaedr odvlekel 1 aprr mljevalc«m. v zapor. \ celici, kamor ao imvedll Matka Ključecs, je bil tHLak \xduh. Smrdelo je po snojnih no-K ah in po človeškem potu 1* ti-»tih znamenitih p<*od Je *ninde-I«« po urinu, pljunkih in člove-A Vi m blatu. Skosi razbita okna, (»mirtena z debelimi Železnimi iulicsmi, je piha! hladen v«*ter in prinašal prodlrijlv simaki dah. Vse je bilo v tej celici zamr« no' Ne »smo <»kna, zemaaana tarnks. marvoč tudi železna peč. ki ae je kadila tn etabo gorata. V kotu j« ležal velik koe težkega svinca, ta katerega Je bita pri- trjena debela veriga. Ta naprava je bUa namenjena, da ao z njo zvezali poaamezne celične stanovalce ln Je čudno spominjata na rekvizite srednjeveške Inkvizicije. Povsod se je Čutita tesnoba — Servue, kolega! Imaš cigareto? Obsuli so ga z vprašanji,^trepljali ga kolegijalno po ramenih naj izgubit; vatni lastnint to vanj tl^ j Pred lprat semkaj odgnaii in Pil je tu "napoje sam reke!, ao ga spremili par dni ga bodo In končno Ule J cq n\ti *5»inis- ln ae bolestno smehljali. Matek ter", ker je bil zaprt radi neka- In moč sramotne sužnosti, oko* vsne v hladno ln breačutno železo. Metku KljuČecu ae Je v prvem hipu zaadelo, da Je tuttl njegov mozeg zamrežen. Spočetka nI raabral ničesar. Tods sčasoma je opazil na drugi strani vhoda deske In na njih so ae Iztegovall neki ljudje. Kakor prikazni! Med tem ao zaloputnila za nJim težka jeklena vrata. Ključ je aerošljal v ključavnici ln slišalo se je, kako je pesnik porinil preko vret težek telesni drog. Matek Ključec al Je otrl s zamazanim palcem a lica zadnjo solzo, ki mu je oetala od tedaj, ko je Um v pisarni zajokal in Uko ponižujoče prosil sa milost. Sedaj je težko sekiri: Zazdelo se mu jo. da mu je odleglo! Začel ae je ozirati, kje je prav za prav. Videl je, da Je v tej tadušljlvl In a krvjo poškropljeni celici mnogo stanovalcev. In še kakžnlh! Vsi ti ljudje so ne zdeli v pol temi popolnoma bledi, skorej rumeni, kakor fosfor. Kakor krinke! Metek je tudi opasil. da se skušali biti ti ljudje veadl. ftkufcll ao ae nv smihstl, s smeh jim Je ledenel ns obrazih. — Kako je. start? Zdravo! — Dobrodošel v nebeškem kraljestvu! ia bil spočetka nezaupljiv. Ni koli še ni bil v zaporu ln Je aa-to menil, da je v drušbi aamih sverinaklh ljudi, "to ao sami ravharji Kristusovi" Je pomislil z jeso in skušal js biti proti njim rezerviran. Radi tega pa ao ga dražili la ao ga akušall zasmehovati. Toda Matka ni, na njegovo največje začudenje, to draženje prav nič žalilo. V njihovem zaamehovanju nI bilo zlobi«, kakršno Ja srečal Um gori v pisarnli CutU Je, da delajo to is usmiljenja ln praznine. Val ti ljudje ao aa borili na U način proti grosni enollč-iti, ki vlade po saporih in ki dela ljudi beene. — 8e naa mar bojiš? Ne! Matek Ključec aa teh Uudi nI bal! Cemu? Ničesar mu ne bodo storili! Niti mp ne morejo kaj vseti, ko nlms nič, rasen žepnega robca. Imel Je še pri sebi žepni noš in plpfeo brez tobaka, tods U ao mu vseli, ko eo mu pretipell žepe, preden so ge prignali v celico. Takrat ao mu obenem nemasall roko s črno barvo ln Jo odtisnili ne papir Matek Je dobro vedel, zakaj to delajo, ln to ga Je ša prav po-aobej žalile! Tode tega ni o-nlm ljudem hotel pokazati, temveč Je hladno pretrpel! Toda, kih |dcj. Omejenim U preprostim ljudem ae zdi zmeraj Čudno in smelno, da ee more kdo žrtvovati radi idej! Ko jc Matek ispodal avoj zlu-čaj, ao ga val tolažili. Pomalo se je Matek z njimi apoprijate-IJil. Spoznal Je, da zakriva za por vkljub sramotnemu glasu in želesnlm rešetkam ljudi, a ne zveri, kakor je nekoč mlslU in kakor mislijo drugi. In sicer ljudi, ki »o v globini svoje duše dobri ln naivni, kakor otroci, aamo družba jih je napravita U ke. y Povest Je sledita povesti. Vsak Je hotel povedati, aakaj ao pripeljali sem. Drugi so pealji vo poslušali ln tupaUm prisU vili kak A no opombo. Pripovedovali so si e svojih bolestih, ne-srečah In veaalju. Val ao doži veli keko verljanto nesreče in pome-Teko celo v si neprsetaao a I zali skozi življenje spretno, da ao prišli — Sedaj aem ša drugič v aa-poru, — je govoril mladenič, — a nikjer niaem našel snačajnej šlh ljudi, kakor prav te. Ko ao me prvič zaprli, sem bil bolan Ntfjeval aem. Tttels me Je mrvlioa. Niti jesti nisem DrugI ao ma tolažili in skušali DR. MARKO TOV ANO N.D., D.C. 188 W. Raadolph, Chtcsfe, A TeL: Randolph 5811 Zdravi najnapeineje z narsr činom bres operacije vse boki nična ali akutne, isprtje, rtvm nervosnoat, žolčni mehur, ilep itd. Zdravniška preisksvs is brezplačno. Pridite osebno si iite po domača naravni zdravila.': se je vsa uničena, ampak u, u * vkratkem se j< zopet čutila kot nov člove Pred kratki« nam jo pisala naša odjemaika Iz Fultonville. Ji "Neka ionska tukaj se Jo počutila vsa uničena In lftr Je vegeUn ni verjela v želodčno tonlko.v Končno sem JI svetovala nsj jemlje TRINERJEVO GRENKO VII kot aa zdravilo, čigar vsebina je is zeljiččinega kraljestvs. Prtt Jemati to in v kratkem času na njeno preeeneČsnje in vseh iUno< tisto vasi fn njenih prijateljev, jo ona« ozdravela in se podati ko človek." ' < - k • • Čudeči ae ne goda. Uspehi Trinerjevega grenkega vins so zs posledice njega vsebine. Te ao dobro poznane zdravniški vsdi,'rsie veliko zdravnikov to priporoča. Trinerjevo grenko vino toino P> struppovzročevalne zaoetanke iz vaSega sistema, pomaf s prebsvt, I apetit, in ojača vaa Črevesni sistem aa pravo delovanje. Vi se po čutite polni energije, vžltek Življenja je sopet vai! Vzak lekarnar ga Ima v zalogi, mata ia velike atekkakj. nostni kupon v vsakem zavoju. Ako se ne dobi v vaii JJf^1^ piilte na Joseph Triner Co., 1888 8. Ashland Avenue, Chksgo.J TELEFON ROCKWELL 4904 SPREJEMA VSA spadajoča m v la shode, vlzitniee, časnike, ln drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S-N.PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojssnita daje vodstvo tlakama Cene smerne, unijzko delo prva vrzU Pišite po informacije aa naalovt N. P. J. PR1NTERY 2«7-59 So. UtTBdale Avenue . CHICAGO, ILL TAM 81 DOBE NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA