Beneški Slovenci Brnaški 1. Kje prebivajo Beneški Slovenci? Ozemlje Beneških Slovencev je v severo- zahodnem kotu Videmske (Udine) pokra- jine in se vleče ob stari avstrijski meji od goriških Brd pa do sivega Kanina. Približna meja tega jezikovnega predela proti furlan- skemu življu so jugozahodni obronki če- dadskega predgorja tja do Tarčenta—Hu- mina (Gemona) in nato Tilment, Bela (Fella) ter razvodno gorovje med Rezijo in Rekolano. To ozemlje obsega približno 415 km2. 2. Kdaj so se naselili v te kraje? V sedmem stoletju po Kr. so bili že na- seljeni na tem ozemlju. Langobardski zgo- dovinar Paulus Diaconus v svoji H i s t o - ria Langobardorum natančno opi- suje, kako so se že leta 610 Sloveni borili proti Langobardom blizu Pordenona za Til- mentom in v letih 665—670 pri Briščah, Karkošu (pri Čedadu), pri Lavrjani itd. Izid stoletnega boja z Langobardi je bil, da jih le-ti niso mogli pregnati s hribov, ki meje na furlansko ravan. Iz iste H i s t o - rie Langobardorum je razvidno, da je slovenski živelj vzdržal skoraj nespre- menjene etnične meje skozi 1500 let. 3. Slovenska naselja v Furlaniji Slovenci so bili gosto naseljeni zlasti ob glavnih cestah tja do Tilmenta in tudi on- kraj te reke. Iz leta 1475 se nam je ohra- nila vest, da je bila takrat slovenščina d o - Čedad Hudičev most čez Nadižo mači jezik nižjega ljudstva v Vidmu, in laški zgodovinar Nicoletti (t 1596) piše, da so za oglejskih patriarhov več slovenski govorili po Furlaniji kakor furlanski, ker ta jezik (furlanski) je bil takrat še neomikan in zlo doneč (Rutar, Ben. Slovenija). A žal, od teh Slovencev so nam ostala le še šte- vilna čisto slovenska krajevna imena do današnjega dne. 4. Politične in socialne razmere Beneški Slovenci so sami upravljali svojo deželico že od svojega prihoda v te kraje. Ko, je Furlanija prišla pod oblast oglejskih patriarhov, so le-ti Slovencem ponovno potrdili pravico do samoupra- ve in pravico soditi v civilnih, kriminalnih in najkriminal- nejših stvareh, kar so uživali ab immemorabili. Iste pravice so jim bile potrjene pozneje ob nastopu vsake- ga novega beneškega doža, ved- no z enakim besedilom. Zadnji patent s potrdilom samouprave itd. je izdal tudi beneški dož Ludovik Manin dne 9. marca leta 1796. V teh potrdilih se izrečno podčrtava, da nima nihče pravice vmešavati se v za- deve »della Schiavonia sopra C i v i d a 1«, ker tvori državico zase. Ob- stoji brez števila dokumentov, kako so Be- neški Slovenci branili svoje pravice in svojo neodvisnost proti Čedadu in Vidmu v Benetkah, in vedno z dobrim uspehom. Samouprava je bila na demokratični pod- lagi. Medtem ko so Rezijanci in Slovenci tar- čentskega okraja imeli svoje ustanove ali so bili odvisni od raznih grofov in samo- stanov, so bili nadiški Slovenci razdelje- ni na 36 s o s e d n i j ali k a m u n o v. Vsaka sosednja je bila sestavljena iz hišnih gospodarjev, kateri so volili svojega žu- pana. Sosednje so bile združene v dve sku- pini: Landarska banka in Mjer- ska (Podutanska) banka. Obe banki so tvorili župani podrejenih sosednij, ki so volili svojega velikega župana. Redno en- krat na leto sta se obe banki (vsi župani) zbirali na parlament pri cerkvi sv. Kvirina pod Št. Petrom za ureditev zadev vse Be- neške Slovenije. Prizivi so bili od banke do banke. S padcem beneške republike so bile po- teptane vse pravice Beneških Slovencev — Francozi niso hoteli potrditi starih pravic in so prepovedali sosednje. Zadnji parla- ment (Velika sosednja) pri sv., Kvirinu je bil leta 1810. Z odlokom 4. aprila 1816 je Avstrija izbrisala vsako sled s o s e d n i j in razdelila vse ozemlje omenjenih bank v 8 občin. Tako so po 1200 letih Beneški Slovenci zgubili svojo neodvisnost. Beneški Slovenci so bili vedno politično ločeni od drugih Slovencev in niso silili k združitvi, da bi ne zgubili svojih pravic. Svoj srd proti Avstriji so najbolj poka- zali s plebiscitom leta 1866, ko so glaso- vali za Italijo, ki jim je obljubljala po- vrnitev starih pravic. 5. Gospodarske in kulturne razmere Beneški Slovenci so vsi, brez izjeme, mali posestniki, med njimi ni niti enega veleposestnika pa tudi kolona ne. Beneški Slovenec hoče biti gospodar! Ker je deže- lica preobljudena, je močno razširjeno za- časno izseljevanje. Ideal Beneškega Slo- venca je zaslužiti denar na Nemškem, v Franciji, v Ameriki in potem kupiti kme- tijo na Laškem. Na tisoče se jih je na ta način porazgubilo v Furlaniji! V preditalijanski dobi med Beneškimi Slovenci ni bilo ljudskih šol. Premožnejši kmetje so pošiljali bolj nadarjene otroke v šolo v Čedad ali v videmsko semenišče, kjer pa je bil vedno tudi kak profesor Slovenec — zato so duhovniki bili v vseh časih zavedni Slovenci. Italija je v Šem- petru ustanovila tudi učiteljišče za vzgo- jitev učiteljic. Beneški Slovenci so sprejeli Kristusovo vero kmalu po prihodu v te kraje in so ostali globoko verni kristjani do predfaši- stične dobe. V vseh časih, do 17. stoletja, nahajamo v listinah imena duhovnikov iz Dalmacije, Istre, iz Koroške in iz Kranj- ske, ki so pastirovali med Beneškimi Slo- venci. Po ustanovitvi semenišč pa jim ni več manjkalo domačih duhovnikov. Iz tega, da se v župnem arhivu v Šempe- tru nahajajo misali, brevirji, rituali v s t a r o s 1 o v e n s k e m jezi- Slovensko ognjišče v Benečiji ku (latinskega obreda) do 17. sto- letja, sklepamo, da se je tudi služba božja morala opravljati tu pa tam v slovenskem jeziku. V tarčentskem okraju so razen v Platiščih in Prosnidu že 100 let le furlanski duhovniki. V čedadskem okraju pa je do leta 1933 služil vedno le slovenski duhovnik v slo- venski vasi. Sami sebe imenujejo Slovenje ; Prir morce imenujejo U n e j c e , druge Sloven- ce pa Kranjce, Korošce itd. Število Beneških Slovencev je težko do- gnati; manjkajo podatki. Po italijanskem ljudskem štetju leta 1921, pri katerem so upoštevali tudi občevalni jezik, jih je bilo 33.932 med 47.431 prebivalci Beneške Slo- venije. Pri teh številkah niso všteti začasni emi- granti, vojaki, šolarji, delavci v Čedadu, v Vidmu, služkinje, razkropljene po vsej Italiji, katerih je mnogo, ampak le oni, ki so bili na dan štetja doma. Tako je n. pr. v Čedadu in okolici gotovo čez 800 Slo- vencev, v Tarčentu tudi nekoliko, pa jim sploh niso razdelili formularjev. Upoštevajoč vse te razloge in na podlagi zasebnih statistik, je prav gotovo, da je v Videmski pokrajini 40 do 45.000 Sloven- cev, ki živijo kompaktno.