124. Stew- V CELJU, sobota 16. oktobra 1920. Poštnina plačaua v gotovini. LETO l>. Izfaaja v«afc torek, čctrtok in soboto. - Cena i Zn celo lelo 80 K, za pol lcta 40 krou, /a Cctrt Ida 20 K, za 1 mesec 7 kron. Posatnczna Atevllka stane I hrono. Na pismene naročbe brcz pošiljatvc denarja se ne moremo ozirati. NaroCniki naj pošiljajo naročiiino po poštni nakaznici. Rcklamacijc glede llsta so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. tlcedni&tvo in upravnifetvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, 8tro»»majerjeva ulica &t. 8. Oglasi se računajo po porabljenem f>rostoru in slcer: za navadne oglasc |>o 80 v od 1 mm, za poslana, na- xnanila občnili zborov, nazuanila o smrti, zahvale itd. K 1*20 od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 5 K od vrste, Mali oglasi (hajveč 4 vrste) 10 K. Pri večkratnih obiavah poputt. Rokoplsl se ne vraČajo. Telefon St. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BQH ODGOVORNI UREDNIK VEKO8LAV SPINDLER. Koroška manifestacija v Celju. CeJjsJka podružn.ca Jugoslovenske Mat.cc je z ozirom na vedno nove vesti o nemäk h nasiljih nad našim prfebival- stvom na Koroškem za četrtek 14. tm. ob 5. urii popoldne sklicala protestni shod pfoti nemško-Ltal janskim sleparstvom pri plebiscitu, prot; potvorbi> ljudske vo- lje in prot: terorju ncmšteih volkswehrov- cev v sloveriskem Korotanu. Množice, katcra je odnedelje sem ži- vela v razburjohem razpoloženju, polna gneva nad nemškihii lopovščinami, k. uam hočejo ugrab.ti naše Koroško, se ]e zbfalo vfeč tisočev iia Dečkovem trgu Le pred določenb uro. Zborovanjo je otvoril predsednik ceijske podružniee J. M. g. Sanciii ,pov- dafjajoc, da sleparje, k; šfc je ižvršila pri plebiscitu na Koroškem, nikdar ne liioru- ino priKiiatj kot pravoveljavnega izraza ljudske vplje. Urednik Spindler je orisal v kratkh potezah dogodke na Koroškeni, pnitislt nemšk h ag'itatorjev in ž njimi zvezan:n litalijanskih oficirjev, grožnje in požige in poboje v našem ozemlju, katcre so iz- vršili že pred plebiscitom nemšfci volks- wehrovc; in jih vršijo še sedaj, podkupo- vanja glasovalcey z zivili-, ki jih je dala Avstrj;i naša država. Odločno je obsod'.i, da Kotovi elementi hoÖejo valitj krivclo na izrdu plebiscita na naSe brate Srbe, ki so lansko Icto požrtvovalno prihitcli. da so reSili naš" Korotan v. nemčurskih krempljev. Odločno je obsodil izjave dc- želnega predsedn ka dr. Brejca, ki je isto- tako s čiidno :sresto pokazal na Beograd ¦in na Srbe kot krivee. Danes, ko stojimo pod utfisom uradii h številk plebiscita, Je naša ncomajna volja in zahteva, da o- zemlja na Koroškem, ki je povečini ža nas glasovalo, pa tudi onega, ki je s tem ozemljem v organski gospodarski zvez., nikdar 'in za nobeno ceno ne damo Av- strji. Zahtcvatno dalje zaščlto uašegu prebivalstva na Koroškem pred terorjem nemšk-ih baiulitov. Koneno zalitevamo. da naäa država ustavi dobavo z-'v l Av- striji, dokler bo ta igrala dosedajno clvo- 1 Čno nlogo in ta živila iiporabljala v bolu proti num. H konen je pozval navzočc k mirni in dostojn: manifestadiji. 0. Rebek je orisal stoletno trpljenje 'in suženjstvo naših bratov na KoroSketti, kar je vzrok, da so fsoči tega dobrega naroda tudi pri plebisoitn podlegli nem- škeinn vplivu. V iinenu Sokolstva je g. dr. (iv. Ser- iiec povclarl, da je Sokolstvo b:lo vedno na mestu. kadar se je šlo za to, iti na po- moe rodnim bratom in da je to stor lo tn- d;: sedai ob prtliki plebscita, da je vzdr- zalo red in mir ;n obvarovalo našc liuUi pred terorjem volkswehrovcev. V imenu Sokolov, lei so bili na Koroškeni, je spre- govoril še dr. Dobovišek. Z velikixn navdušenjem je bila spre- jeta resolucija, da naše Koroške lvkdar ne damo tujeu. Z viharn'tn odobrava- njem je množica vzela naznanje izjavo, da je naša armada že zasedla cono A. f^o zborovanju so manifestanti iia- pravili obhod po mestu, kjer so že od 5. urc naprej bile gostliie, kavanu1 in trgo- vine zaprte. Ko je mnoz'ica prišla pred stnnovanje ministra dr. Kukovca, ki se mudi te dn v Celju, in je želela, da spre- Rovori. je minister z okna stanovanja ¦L- rekel man festantom svoje veselie nad lepo numifestaeijo ter jili pozval, naj se- daj, ko so i>zvrs"li svojo eastno narodno dolfnost, ne omadežujejo naše narodiie časti z nepremišljenjmi dejanj . Ob 8. urj: zvečer je bilo po int'stu že vse niinio. Vesti iz Koroške. — Novi dokazi sleparij. — Izid glasovanja. — Nemška nasilja. — Naše vojaštvo zasedlo cono A. URADNI REZULTAT PLEBISCITA. V sejo plebiscitne komisije dne 13. t. m. ob 10. ur. zvečer je predsednik PecR pioKlas.l sledeči izid plebiscita v con! A: za Avstrijo Jugoslavijo skupai okraj Rožek 1930 2318 4298 okraj Borovlje 6427 4981 11.40» okraj Velikovec 8306 2444 10.750 okraj Pliberk 5312 5535 10.347 Avstrija je dobila 6747 «lasov veC- ne, vsega 59% .Jugoslavija 41%. Naš za- stopnik je iziavil, da bo svojo vlado u tem obvestil in počakal njenega odgovo- ra. Konstatira pa, da je 15.278 Slovcnccv Klasovalo za Jugoslavijo in da kraljevina SfiS na tu Slovenco ne bo nikdar pozab:1- la in jih tudi ne zapustite. Gospodie »d kom'isige so se po tej lizjavi čudno spogle- dali. Brezdvomno je, da po odgovoru otl vlade poda naš dclegat protest proti ple- bscitu, podprt s stvarn.mi dokaz"', da je volja naroda potvorjena. Protest se precl- loži obenem s poročilom plebiscitne ko- misije vrhovnemu svetn v Parizn. NOVA ODKRITJA NEMŠKIH SLEPA- RIJ. Ugotovi.lo se je, da so posamezni Ncmc'i glasovali na vcč voliščih zapored. Nešteto je slučajev, da so oddajali po dve zeleni glasovnici. Nemškii aoitatorji so bil že v soboto zvečer v posesti veli- kih itinožin originalnih glasovaln h kuver- tov In zeleli h glasovnic. Nemci so že v- naprej vedeli, da bodo okrajne kom-lsije priznalc tudi fsrte glasove, kjer je v ku- verti le po ena glasovnica. Jasno je, da je na ta način bila ljudska volia zločinsko potvorjena. V KotmariVasi smo po uradnem štef- ju dobil: 272, Nemci 449 glasov. NaS'.m ZiMipnikoin pa se je že do 14. tm. jav in nad 300 vaščanov, k'i so vsi pod prisego izjavlii, da so glasovali v ncddjo ea Ju- goslavijo. SOCIJALISTI SO QLASOVALI STR. NJENO ZA AVSTRIJO. Nad 1500 socijalističn h delaVcev v Borovljah, Bi«tric: litd. Je po naröcihi S6- eijalistov 'z Celovca glasbvalo strhjeno za Avstrjo. II ALIJANSKI OFICIRJI POMAOALI NEMCEM AG1TIRATI IN — SLEPA- RITI. V Žiitarivas" se je iitalijaniJvi oficir s svojim avtomobilom peljal po dva voli- ca, o katerih je mislil, da bota glasovala z Nemc'. Oba pa sta zavedna Slovenes 6n sta se Lahu skrUa. ltalijanski oficir, ki jG spremljal gla- sovalno žaro iz Hod.'s v Kotmarovas, je inedpotoma žaro odprl in ž njo manipuli- ral. To je protakolarieno izpovedal naš orozn'ik, ki je Laha na poti spremljal. V Radiišah je imel talijanski oficir 29 nr pri sebi ključ od glasovalne žare, na- lnesto da bi ga bil oddal kom'sijl. Da je tudi manpiiliral, ni dvoma. V tej obc'n! so naSi zaupniki štel; 210 naših Cn 120 ncmških glasov, nemski zaupnik pa le pred «kr*utin iem vedel, da bo 188 sloven- sk'ih in 189 nemškvh glasov. NOVA NASILJA KOROSKIH NEMCEV. V Borovljah so Nemc! 13. tm. prire- di.li hrnpne demonstrate prot; Slovt'n- ceni. Cez glavni trg in po ulcali so sc or- li: »Hooruck Tschuschen!« V Bašah st je zvečer vrsil boj med nemškimi volks- wehrovc: in našimo fanti. ki so bili napa- deni. Severno od Borovelj hočejo volks- wohrove" vpasti v cono A. V R.bnic! Nemci groze našim s pozigewn in pobo- jem. I)oma6,'i koroški orožniki' so poboR-- nilj. Aktivn; naši orožniki. so ostali in prosil. ojacenj. V Vovbrah so se Ki tm. zvecer z- brali1 nemškutarski banditi ;n sklenilö u- moriti tri odliene Slovence, gozdarja, Pavlico in Menslovega sina. T\ tr.je so pravočasno zaupno zvedeli in v zadnjem hipu zbcžal. v Velikovec. Velikovec, 14. okt. SinoCi krog 12. ure je pridrla pijana skupina nem- čurjev pred hišo žagarja Petra Stulerja v Črnem grabnu ; razgrajala je krog hiše, silila skozi okno ter grozila s smrtjo njemu in ženi. Danes je Štuler v smrtnem strahu prišel prosit zaSčite. Olavarstvo^ je storilo vsej za njegov vafnost. '"->¦* ^ Velikovec, 14. oktdbra. Oskrbniku Pavlici v Vovbrah so Nemci pretili, da gä ubijejo. Poslali so k njemu slabo- umnega fanta s pozivom, naj z drugimi Slovenci takoj zgine iz kraja. Pavlica je zbežal v Velikovec, odkoder se ja v spfemstvu vojakov vrnil po svoje stvari NEMSKI D1VJAKI USTRELILI NASE- GA ÖRO2NIKA. \h\c 13. tin. zveeer so neinški bandtii ustralili našega orožiiika v St. llju oti Dravi. Strel je šel naravnost v srce. NASA VOJSKA VKORAKALA NA KOROŠKO. Naše čete so 14. tin. dopoldne /a« sedle vse važncjše točke v pasu A na Ko- roškem, da zaščiti življenje in iinetj'e našejia prebivalstva. Zasedba po naslh četah pomcni tia eni strani odlučen pro- test prof pot vor bi Ijudske volje pri ple- blseltu, in na drugi strand da je Jugosla. v'jia zastavila svoi meß, svojo armaefo iu zaščito bratov na Koroškem. Srb čuva poleg Sloveuca in Hrvata zopet nas ko- rt)ški dorn. Naše ljudstvo je navdušeno pozdravilo »ašo voisUo. AVStRIJA PROTESTIRA PROTI VO- JA^KI ZASEDBI CONE A. Avstrjski državjii nrad za zunan!e zadeve je obvesfcl posliiniSko konferenö«^ v Par'zu o vkorakanju na§ih čet v COftÖ A. Avstrijski poslank v Beogradu je pri nuši vladi vlož;l protest. Avstr;:Ja smaträ vkorakanje naš h Čot kot krŠcnje mirov- nc pogodbe. PleWscitna kom'sija je o<3- rcdila, da prevzame v svoje roke upravo cone A. MANIFESTACIJA LJLIBLJANE ZA KO- ROSKO. V sredü 13. tm. se je zbrala Ljublja- na (nad 20.000 ljudi) ,n zrckla svoj pro- test proti. potvorhi ljudske volje na Koro- škem potom sleparje in nas'lja. Zahteva- la je takojštijo vojaško zasedbo cone A v zaščito našega ljudstva, ki je na niüost •:n nem lost izročeno nemSkj pobesnelosti'. Nekateii netrezni element»so skušal. ma- nifcstacijo sprav^, v protiisrbsko smer. T^ikiw neresnim elcmentom bo trebalo na prav temeljit naoi« zavezati jez.ke. Po plebiscitu na Koroškem. V Celju, 14. oktobra. Ko sem danes prebiral komentarje, ki so j li priobčili slovenski dnevniki o neugodnem izidu plebiscita na Koro- škem, so m; najbolj ugajale resne n mo- ške besede v uvoduiku ljubljanskega «Ju- tra«. (jotovo je mnogim drug im istotako D. Grobelnik: Sličice. Po njeiü smrti. Stopil je pred komandanta, predloži] brzojav: žena umrla, pridi — ter prosl za dopust. »Na kateri bolezni je umrla?< Povedal je po resnjcL: »Za kozam'«- »Ne dobite dopusta. V kraju, kjer razsaja kužna bolezen, so vojaški dopt»- sti zaprti.« »Lepo pros.m, gospod stotn.k, šest otrok mi je ostalo, vsi za jesti, nobeden za delo.« «Ne dobite; saj jnUuc katero soroU- nico.« »Lepo pros.m.« — »Marš!« — V času, ko je šel naslednji večer z drugimi na patruljo, je — Pobegnil .... Sprva se je plazil ßo trebuhu, pri. potoc- ku je skoč 1 kot blisk, po hos.ti pa zaene dirjati in dirjati . . • Dirjal je pet ur in še le doma se Je ustavil. Ni dobil več ženc, že so mu jo zagrcbli. Šest vrabčkov se ga jc prijelo za suknjo, hlače: »Ate, ate! Saj ne greste vee nazaj?« »Ce boste pridni.« »Borno, ate!« Tež-ko mu je b:loJ a pred otroci ni maral kazaü žalosti. Kako bo vse izpadlo, če pusti zopet oiroke in gospodarstvo? . . . Ne gre na- zaj! Gotovo boclo tain ninenja. da je na patrulji padel sovražnku v roke. Dva dni za tem že vstopita eez nje- gov prag orozn.ka. »Brzojavili so, da Vas t.ranio na- j zaj . . .« I »Do jutri. samo do jntri me se pustl- te. Celo leto me že ni b lo domov; poprcj na severu, sedaj na jugu . . . Kobila nani je. bila ukradena, vol poginil in sedaj je šla še žena! (Uejtc položaj, v katerem sc ! nahajam . . . Tudi. V; imate ženo in otro- ke . . .« Orožnika sta se omehčala in prista- la: »Ampak jutri ob dveh popoldne, tla ste gotovi!« * l^rngi dan opoldno je posadil vse otroke za niizo, na kateri je stala velika skleda gob-strupenk. — katere je nalašč sam poiskal in priprav 1 . . . Prekrižal je vsakega otroka posebej in nato so molili prav na glas . . . Po I> eu so mil padale debele solze . . . »Vam je vroče, ate?« Obrnil se ie k suknji, ki je v.scla na žcblju, izvlekel žemlje in dal vsakemu po eno . . . »Oh žemlje, ate! «viknejo vsi nakrat. «Pa moramo vse snesti, kar je v skiedi . . .« »O bomo, ate, bonio!« in otroci so kazali drug drugemo žemljo: »V š žemljo, viš!« Posegli so uo zlice in začcli zajema- ti, tudi on! Najmlajša dva sta morala sta- ti na klopici. da sta dosegla v skledo... Točno ob dveh sta prišla moža, ka- kor so se dogovoriU . . - Našla pa sta vseh sedem — brez živ- ljenja — križem po tleh . . . Kritika. Prav na koncu vasl, ob križišču treli cesta, Je stala njena kajža, tako nizka, da se je moral njen sin Binče pripogibat:... Imela je toraj svojo kajžo in kajžar- ea so ji tud." rekali. Ta kajžarca ie prestregla vsakega, ki je šel m mo: Kam, kod, bo dež? Prestregla je tudi vsak krst, vsako svatbo in tako naprej . . . Ljudem je bilo že kar nerodno mimn njene koče it1. Vsak ji je Že želel: Da bi Bog dal, da bi se že enkrat stegnla . . . Tudi oni dan je prestregla krst . . . »Čegav pa je?« začric kajžarca kar s praga. »Urškin«, odgovori babica. »Oh ta Urša, Uršasta, že cfva iina -if vsakokrat z drugim . . . .le fant ali je punca?« »Fantek je.« »Kako mu bo pa ime?« »Alb n. /a Binčeta ga bomo pa kli- eai;.« »Kiikor jaz nasega.--E, šc pogleda- ti ga morani«, in odgrne pit. »Ne vein, se mi zdi, al: je ros: Skilavo gleda, pa nos ima potlačen, oh usta: že zdaj mu gre * lahkoto ta velika Žlica not'ri.....Prav grd je, ko so taki fečki navadno vsi srC- kani . . . Kako bo še le grd. ko odraste! Skoda, da dobi tako lepo ime, ko ga ima Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 124. kakor meni govor I člankar prav iz srca, ko je strogo obsodil razne demagoške e- lemente, ki bodo sedaj skušali priti na površje z besnimi obsodbami naše vladc, pokrajinske kakor ccntralne, našc intcli- gence vseh stanov, našega vojaštva n — kar je že pri nas v modi — Srbov. Zdi se mi potrebno omeniti, da ti de- magoški ali »temn « elementi, kakor j.h limenuje »Jutro«, niso pri nas na delu Se le od včeraj in predvčcraj, temveč že od prevrata sem. Tj »temni dementi« so tu- d;, v veli'ki meri krivi nesrcee na Koro- skeni In krivi bodo šc mnogo drugili nc- sreč in porazov, ako ne bodemo drugače uravnali celega našega javnega življenja. Ob istem času, ko so delali pristaSi obeh vodilnih polit'.cnih strank za probu- jo koroških Slovencev in jili pr'pravljali za plebiscit, smo mi v ostali domovini s svojim, moram reci, blaznim pol tizira- njein sprotL podirali moraine postojanke, ki so se zidale na Koroškem. Ali naj miče nezavednega koroškega kmeta v državo, ki po skoraj soglasnih izjavah našega ča- sopisja »zločinsko« postopa cnkrat s tern, drugič z drugirn? Mi sami smo svojj dr- žavi na vsa usta jemali ugled in spošto- vanje doma in pred svetom •— vab.li pa smo v to državo Korosce! Mi smo pisali v svojem časopisju enkrat o dr. Kukov- cn, da je pobratim vseh štajerskim nem- škutarjev .in Nemcev, drugič o dr. Korofc- cu, da je kradel jajca ali ne vem kaj. Prt* pričani smo b.li seveda mi, da dr. Koro- šec ni kradel ali »švercal« jajc, kakor so bili prepričan; drugi, da se dr. Kukovec ni n'koli bratil z Nemci in da je vse kaj druzega kakor nemškutar. Ali »strankar- ski interest« zahtevajo, da gre lajna na- prej ... In istočasno pripovedujejo na5i agitatorji na Koroškem, kako je dobro Slovencem v Jugoslav.ji, ker sedijo nj;- hovi — najboljsi možje v miniistrstvu. Ali jim more kdo, ki bere ;stočasno naše, kul- turno in pol tično tako nizko stojeee ča- sopisje. vcrjeti? Nesmiselnost in škodiji- vost našega postopanja Icž; tako jasno na dlani, da ne moremo ničesar druzega kakor sc — sramovati. In temcljito po- boljšat; sami sebe, one pa, ki bi tega nc hoteli storiti, s korobačem nagnati iz jav- nosti. Salus rei publ.cae suprema te* est0 __ se je učilo tisoče na&h ljuüi na g'mnazijskih klopeh, scdaj pa, ko bi -imcli priliko uvažcvat; večno resničnc beseele starega Rimljana, pa na nje pozabljamo in s: škodujemo po svetu pri prijateljih In sovražnikih. še časopisje iin javnost rev- ne in v strasn'.h gospodarskih krzah se naliajajoče potolčene Avstrije «am lahko v tem oziru dajeta svitel vzgled . . . Se ene stvari se je tu treba resno do- taknit:. Našcga govorenja in pisanja o — armadi. Baš sedaj vidimo v njej zopct e- dino rešitev na Koroškem in na zapadn'h mejah. A si šali smo celo ministra v Ma- riboni prav nepremišljeno govorit: o »soldatcski«, slis'mo tudi vsak dan za- bavljati na armado, častnike in moštvo, k; b; bili po pravici uzaljeni, ako bi se o njihovem narodnem prepričanju dvomilo. Viidimo naše župane, kako delajo uradnc vlogc o čenčah raznih pri vojaStvu ka- znovanih kverulautov. Vidimo, kako grc hujskar'ia prof, »srbski« armadi po prc- barvaniii nemškutarjih in komimistih od vasi do vasi ter ogroža našo narodno o- brambo . . . Videli smo, kako je šel in učinkoval ta strup na Koroškem. In kaj smo storili? Ali se nismo bali na shodili podučiti naroda? Ali smo povedali ljud- stvu, da bi nas že pozobal; vkljub mirov- nim dogovorom Nemci in Italijani, ako b; ne imel,;, ne »srbske«, teinvoč narodne ai- madc Srbov, Hrvatov in Slovencev? Od- govor na ta vprašanja nas težko obtožu- je . . . Slovenski del naše države hočejo liudo amputirati. Ostal bo skoraj le Pije- mont slovenskega naroda v .lugoslaviji. A ta Pijemont moramo drngače vzgajati in vzgojit:, ako nočcnio naših zasužnje- nih bratov reševat: samo z bescdami v odmori-h ostudncga politiziranja. Tega sc danes pri nas nedvomno mnogi zaveda. Al, bodemo imcli pokazati tudi dejanja? Politißiie vesfi» V seji Narodnega predstavnlšfva due 12. tm. je po raznifo poročilih ver.f:- kacijskcga odbora b la izvoljena komisija za preiskovanje svoječasnih kmečkih nc- mirov na Hrvaškem. V konrisljo so bili s 145 fflasovi (od 147 oddanih) izvoljcni: dr. Sunn n, dr. Hanžek, dr. Poles, Viljem Bukseg, dr. Lukinič. Večeslav Wilder in dr. Rošič. Ententa zahteva od nas del vojucga plena. Mcdzavezniška reparacjska ko- misija na Dunaju je poslala naši vladi no- to, v kateri zahteva povniitev enega de- la vojnega plena, ki so ga zaplenile naSe oblasti ob begu avstrijske vojske. Svota, k: jo zahteva komisija, znaša 400 milijo- nov dinarjev. Med srbskim: komunisti jc prišlo do razkola. Pod vodstvom Zivka LapčeviČa se je odkruSilo desno kivlo. Mariborske novice. Demonstracije so se vršilevMa- riboru 13. tm. zvečer po protestnem shodu, ki so ga sklicali neznani ljudje. Demonstranti so razbijali napise in šipe vse povprek, tudi slovenskim tr- govcem in odvetnikom. Znamenje, da so bile demonstracije prirejene od mularije, ki je hotela ob tej priliki ropati. Dejansko je policija zaprla več Ijudi, ki jih je zalotila pri kradnjah v izložbenih oknih itd. Korupcija pri mariborskem sta- novanjskern uradu smrdi do neba. Bogatini in nemškutarjf uživajo veliko milostvočeh predsednika, klerikalnega advokata dr. Juvana. Nemški miliionar dr. Mravlag ima v mestu stanovanje z 9 sobami, vkljub temu da stanuje na posestvu v Lajteršperku. Nern^ketnu zdravniku dr. Krausu se je že zaseglo stanovanje, pa je bila zasega vsled intervencije zopet razveljavljena. Celjske novice. Slovensko gledališče v Celju. V torek 19. tm. se vrši v tukajSnjem mest- nem gledališču premijera izvirne no- vosti »Rodoljub iz Amerike,« burke s petjem v treh dejanjih, ki jo je spisal naš domačin g. R. Dobovišek. Pevske totke ie vglasbi! g. Ciril Prepelj, pevo- vodjaCeljskegapevskega druStva. Snov je vzeta iz življenja našega naroda pred svetovno vojno in je prežeta z zdravim ljudskim humorjem. Pri predstavi so- deluje pomnoženi orkester celjske mest- ne godbe. SI. občinstvo opozarjarrio, da si pravočasno oskrbi vstopnice, ki se dobe v predprodaji v trgovini Ooričar & Leskovšek. Tistim, ki se jih tičel Po mani- festačnem shodu na Dečkovem trgu v Celju minoli četrtek so razni neodgo- vorni elementi skušali nahujskati mno- žico, da bi izvršila barbarstva, kakoršna smo vsikdar obsojali, naj so se izvišila s katerekoli strani. K sreči je bila ve- čina manifestantov vendar toliko do- stopna treznemu prevdarku, da se ra- zun malenkostnih incidentov kaj po- sebnega ni zgodilo. Konštatirati mora- mo, da so se rekrutirali hujskajoči temni elementi baš iz krogov tistih strank in struj, ki tvorijo med celjskim prebivalstvom ogromno manjSino. To se je pokazalo zlasti pred stanovanjem ministra dr. Kukovca. Cast pristašem detnokratske stranke, ki se od dema- goških frazerjev in pouličnih politika- strov niso dali zapeljati k nepremišlje- nim dejanjem. Hujskači naj vedo, da vsako poškodbo tujega imetja mora plačati država, torej davkoplačevalec, vedo pa naj tudi, da bomo z vsemi sredstvi brezobzirno nastopili proti vsa- komur, ki bi hotel ljudstvo zapeljevati k nepremišljenim dejanjem v trenutku, ko je stopil boj za slovenski Korotan v popolnoma nov žtadij. Kdor hujska, špekulujoč na živalske instinkle v masi k barbarskim dejanjem, je indirekten zaveznik vseh tistih, ki nam hočejo uropati Koroško. Nesramna plsava celjskega nem- škega Ustiča posebno v zadnjih tednih je bil med drugi mi eden glavnih po- vodov četrtkovih demonstracij. Naj bo to gospodom pri Cillierci resen me- mento, oblastim pa\. znamenje, da naše ljudstvo ne bo več mirno pripustilo, da bi runja iz Celeje Se nadalje po svojih kočevarskih kreaturah blatila nas Slo- vence. Opomin pa bodi tudi vsem tistim Slovencem in uradom, ki so znani, da svoje tiskovine Še vedno naročajo v Celeii, odkoder sika že desetletja strup na nas Slovence. Cillierci v album! Kakor smo poro- čali, je Cilüerca prinesla nek «Marburgcr Brief« v katerem poroča o 12 fantih, ki so »vdrl:,« v neko kavarno in tarn razbi- jali. Ncniška posestriina Cilliercc, »Mar- burKcr Zt«.«, scdaj svojo tovarišico slc- deče na laž postavlja: »N; res. da je vdr- lo 12 fantov v kavarno in tarn pustošilo. Res je nekaj mladih gospodov odstranilo nemško pisana biljardna pravila in v nemškem jeziku pisano vladno naredbo, a o «vdrtju« in o pustošcnju ni govora, ttid: ni bila intervencija policije niti po- trebna niti zažcljcna.« — Ali uvidi, sedaj Gllierca, kako imajo laži njenili prena- petih informatorjev kratke noge?! To pa bodi tudi državnemu pravdniku znamet nje, koliko sine dati na resničnost G'llier- čnih poročil, kl imaio edini namen, huj- skati proti Slovencem in proti upravi. Na hotelu Baikan je bilo ob pri- liki četrtkovih demonstracij razbitih ne- kaj Sip. ker je množica bila mnenja, da je hotel odprt, ko je videla v veZi goreti Inc. G. Heberle nam pojasnuje nasproti temu, da je dal hotelske prostore za- preti že ob 5. uri. V veži pa je bila luč, ker je ob V2 7. uri po pririodu vlaka prišlo več tujcev radi prenočišč, in je portir spravljal v hotel njihevo prtljago, vsled česar je rabil luč. Oostilna pa je ostala ves čas zaprta. naš Binče. — Kdo pa mu je oce?« «Vaš Binče . . .!« Da bi jo videli, kako hitro ie odštrk- liala v kajžo! Boljšcvik. Sama sta v kupeju in se menita . . . »Boljševik ste, pravite?!« »Ponosen sem na to. Se celo za o- krajuega voditclja boljševikov so mc te dni postavili.« »Že beseda boljscvik sama na sebi Je strasna. Se ne bojite, da Vas zapro — o- besijo?« »Cisto nie se ne boj m. O nismo tako divji ljudje, kakor smo razupit; . . . Do- bro se nam pa le god:, posebno nam vo- diteljem . . . Denar delamo sami, imamo skrivoma tak mali aparat . . . Eden vo- diteljev dela petake, drugi desetake, tret- ji petdesetako Ltd., tako pač radi reda ..., da ni preveč ene yrste denaria . . .« »In Vj se upate to kar naravnost ijc- povedati?« »Prosim Vas, boljseviki smo vendar neustraScni. Ce Vas zan'tna — kaj Vas ne bo — Vam lahko pokažem tisti ročni strojček, ga imam slučajuo seboj. Ravno deset petakov šc lahko naredim, tol.ko imam namreč potrebnega papirja sc- boj . . .« Posegel je po mal usnjati kovceg, vzel ključek iz žepa, odklenil in privlckel skrbno zavit aparat na dan . . . »Tako, sedaj glejte! Tu je praznih deset papirčkov, v velikosti petakov. tu vzadaj jih vložim, zdai zavrtim — evo — eden petak, dva. tri . . . Vzem'tc v roko in se prepričajte . . .!« Sopotnik je strmel . . . »Zares, grozno, čudno. Cisto pravi petaki1, povrhu se prav kolkovani in žigo- sani . . .« Strahoma jih položi na njegovo klop . . . »Kar obdržite, natc vseh teh deset. da boste vedeli, kedaj ste se z boljševi- kom seSli' . . . Pristopite k nam in imeli boste denaria kot peska. Samo agitirati boste morali za nas — to bi, morali slo- vesno izjaviti — n'č težkega dela ne bi imcli . . .« Nemirno se je pom kal sopot- nik po klopi, si grzel ustnic;.: bi vzcl de- nar, bi postal boljševik? Bi, ako bi se ne bal: zaprejo ga — in obesijo . . . »Se ne upam.« «Bojazljivec! Sicer pa bojazljivcev ne maramo v našem taborn! — Tudi teh petakov nečetc? Mislitc. da jih je hudič nared 1? Kakor Vam drago . . .« Spravil je petake, zavil aparat in ga zaklenil . . . Med tem pa sc je oni drugi zam šljcn splazil v drug;, kupe in govoril s sprevod- nkom .... »Kako govori, slovenski, ruski?« »Eno mešanico.« »Tako, tako, toraj najbrž še z naših krajev ni. Pri prvi postaji pridc straža.« »Toda on ve, da sem sei od iijc.^n, zna sumiti... in čeprav pravi. da so nc boji, skoči cventualno skozi okno . . .« »Imate prav. Ustavim vlak in pokT,- čem vojaško stražo. ki sc spredaj vo- zi...« Vlak je ustavil . ; . Z nasajenimi bajoneti stopijo pre- denj: »Kažite oni aparat!« . . . Flegmatično privleče zopet oni stroj- ček . . . »S tem delate denar? Kako?« »Prav! bankovei se enostavno potf- taknejo — saj vidite, da je bazarska roba — otročja 5grača . . .« (Konec prih.) Najemniku hotela Union pripo- ročamo, naj se prihodnjič ob priliki kakšnih manifestacij, ko bo izdan po- ziv, da se gostilne, kavarne itd. zapro, ukloni temu pozivu istotako kakor drugi in ne draži že itak razdraženih živcev našega Ijudstva še bolj s tem, da i z z i v a 1 n o pusti v hotelu goreti luči, ko gre mimo manifestujoča mno- žica. Kapuna — Galllngerja, bivSega stotnika in sodnega svetnika v Celju, ki se je v teh dneh narodnega raz- burjenja predrznil se prikazati v Celju, pozivamo, naj nujno izgine odtod, ker tisti slovenski fantie, katerim je kot stotnik svoj čas na cesti delil klofute, če ga niso dovolj »stramm« pozdra- vili, mu tega Se niso pozabili. Vlom pH belem dnevu se je iz- vršil minolo sredo 13. tm. v trafiko in trgovino gospe Kovač v Aleksandrovi ul. Vlomilec je v opoldanski pavzi od- nesel kolkov in znamk za veL sto kron ter denarja krog 1600 K. 0 sto- rilcu še ni sledu, vendar obstoji glede neke osebe že opravičen sum. Nezgoda na Savinjski progj, V nc- deljo zvečcr so se peljali Celjani Morvat, Molan in Zemljič po državni cesti med /^alcem in St. Petrom. Na prehodu čez žcleznLško progo je kolo voza obt čalo v tiru. V tem je pr'ivoz:l vlak in zagrabil voz. Vsi trije so pravočasno skočili z vo- za. Voz je bl ves zdrobljen in povožen en konj. Drugi sc je odtrgal in so ga v pondeljek dobili nepoškodovanega nazaj. Na tem mestu je to v kratkem času že druga nesreča. M'i.sliti bo treba na zatvot- nice. DNEVNE KÖVICE. Enkrat za vselej! Stokrat že je »Straža« premlela, da sem bil baje soc. demokrat, sedaj ie prišla z novo lažjo, da sem se ponujal klerikalcem za urednikal Izvaja iz tega, da sem spreminjal prepričanje. Povem ji en- krat za vselej: soeijalni demokrat, kakoršen sem bil takrat, ko sem na- pisal kot dijak par stvari v socijaüs- tične liste, sem tudi danes, zakaj tudi danes je moje geslo in ostane: soci- jalna pravičnost. Glede druge laži pa se s »Stražo« ne born prerekal; gos- podje, jaz nisem Pušenjak a!i Verctov- šek, ki so nekdaj ponosno nosili tra- kove naprednih akademičnih društev, danes pa si hinavsko nadevajo žkapu- lirje. — Vekoslav Spindler. Bolez.n Škofa Mahniča se je preokrenila tako na slabo, da je priča- kovati katastrofe. 20 francoskih novlnarjev pride tekom meseca oktobra v Beograd.Kot gosti srbskega novinarskega društva bodo obiskali va^nejša mesta na§e dr- žave, razna bojiSča in opustošena mesta. Število prlseljencev v Severnl Ameriki zadnje case zopet narašča, zlasti na »otoku priseljencev«, Ellis lslandu. To je za gospodarsko življenje Sev. Amerike velikega pomena. Na progi Ljutomer — Gor. Rad- gona se je zopet otvoril redni osebni proinet. Iz Ljutomera vozi vlak ob 6'22 in 1731 uri, iz Gornje Radgone nazaj ob 7 57 in 1903 uri. Most Čez Muro iz VerŽeja v Dok- ležovje se prične graditi ta mesec. Zgradi se istočasno tudi dobra vozna cesta s tlakom iz navadnega kamenja, menda pohorskega. Glavni most čez Muro bo 111.54 m dolg, lesen. Les se dobiva iz prekmurskih veleposestniš- kih gozdov. Zgradijo se izven tega še štirje manjši mostovi. Dolžnost nabora Češkoslovaških podanlkov, Ietnikovl898,1899in 1900 Češkoslovaško ministrstvo narodne o- brambe je odredilo, brsmbnim zako- nom z dne 19. marca 1920 št. 194 S. z. a. n. paragraf 60 razpisanje dol- 2nosti nabora letnikov 1898, 1899 in 1900. Vsi češkoslovaški podaniki ime- novanih letnikov, stanujoči v oblast» Dezeine vlade za Slovenijo, tudi isti, kateri so se že svoječasno pri konzu- latu republike v Ljubljani zglasiti, naj se zglase pred naborno komisijo pri čsl. konzulatu v Ljubljani, Breg št. 8. l. dne 20. oktobra 1920 ob 8. uri dopoldne. Vsak mora prinesti seboj razen potnih listov in drugih legitimacij o svoji identitenti tudi vo- jaške listine, kakor dopustnice in od- pustnice, i^ka e o zadnjem vojaškem pregledavanju. Zoper vsakega, kateri ne izpolni sv^ie naborne dolžnosti, bode vpeljano kaz^nsko postopanje v smislu paragrata 40 brambnega za- ?Štev. 124. »NO V A D OB A« Strut«. kona z dne 19. 3. 1920. Konzulat češkoslovaške ropublike v Ljubljani. Poroč.la o uklnltvi vpoklicanj k orožnlm vajam ne odgovarjajo resnici. Pozivi so ustavljeni samo začasno radi volitev v konstituanto. Vpoklicani bodo 5. nov. odpuščeni. Telefonska centrala z javno go- vorilnico se je otvorila 26. sept, pri Sv. Jakobti v Slov. Gor. Promoclja, Za doktorja vsega zdravilstva je bil 14. tm. na češkem vseučilišču v Pragi promoviran g. Ante Goričar iz Mozirja. Ilopisi. Iz Slov, Bistrke. V zimi 1918, ko je bil dr. Lajnšič prehranjevalni mini- ster za Stajersko, jo dala Attemsova grajščina v Slovenski Bistrici za re- veže v Mariboru 900 seSnjev drv po 5 K za m3. Kmetje pa so dobili na- redbo potom občinskega predstojniStva, da morajo ta drva spraviti na postajo južni kolodvor za 10 K za ml V ti naredbi je izrecno kmetom rečeno, da bode Attemsova grajSčina po nalogu okrajnega glavarstva kmetom plačala voznino po 10 K za m3. Graiščina pa občinskim predstojnikom ni več izpla- čala kakor 2 K 50 v za m3. Jedna občina ie denar prevzela, druge občine pa so ga vrnile, ker kmetje ene če- trtinke pogojene voznine niso hoteli sprejeti. Sedaj toži eden kniet na pod- lagi odredbe grajščino za izpla-čilo^voz- nine; leta 1918 bi bilo to prenevarno za kmeta in za odvetnika. Grajščina se izgovarja na dr. LajnŠiča in pravi, da ona za voznino ni odgovorna vkljub dr. Lajnšičevi naredbi. V pravni stvari Cb 63/20 bil je torej dr. Lajnšič kot priča poklican, da izpove, zakaj kmetje še do danes niso dobili plačila za vožnje, kje je denar, in kako je mogel pisati v svoji uradni naredbi, da do- bijo kmetje voznino plačano pri graj- ačini, akoravno potem grajščina ni ho- tela plačati, in konečno, alt so mari- borski reveži res dobili potem ta les po 7 K 50 v za m3 oz. 30 K za m3 seženj, oziroma kam so drva šla, da Se kmetje do danes nimajo plačane svoje voznine. Dr. LajnšiČ pa ni prise! kot priča k sodniji. Zaraditega rau je naložil sodnik 50 K kazni in je bila današnja razprava na stroSke okrajnega glavarja dr. Lajnšiča preložena, ker smo pred zakonom vsi jednaki. 0 nadaljnem poteku poroCamo! o ovirah v tuzemskem prometu. Poročl- la o izzvala splošno ortobravanje ter so obrtniki v debatah ostro zavračali trditvc viadiiih zastopnikov, ki so skušali braniti oblast; proti utemeljenim očitkom. Oso- bito jo obrtn štvo vznemirjeno radi 8-ur- nega delavnika in pa sedajnega ustro]a bolniških blagajn ter so se v teh točkah izražali posebno ostro. Resolucjo glede bolniskih blagajn ima posebna 3-elanska deputacija (Franketi, Ogrič in Zupanc) izročiti poverjeniku za socijalno skrb. Kongres se je vrš.l na inicijativo ce!J- skega Občeslovenskega obrtnega dru- Stva, ki je tudi že lam priredilo prvv Ju- tfoslovenski obrtn.sk:- zbor in letos obrr- niški sestanck v Borovljah ter je izmed vseh slovenskih organizacij priznano naj- marljivcjše na Uelu za kori-stj obrtnega stanu. Dne 5. septembra 1920 na kou- gresu v Celju zbrani načelniki sloven- skih obrtnih zadrug in obrtnih društo j so se po temeljitih poročilih in obsež nih debatah zedinili no sledeči „Qelfski a&HtniŠki pro« gram( že zgodllo, s stavbo skladišč. 17. Štev lo rutiniranega uradništv», ki oskrbuje deklaracijo carinskega blaga, jo treba zvišat!. 18. Carinska sluzba se naj organiz.ra v modernem cluhu. 19. Za Slovenijo želimo slovensko carhisko uradn'.stvo,ker se srbski urudn- ki prckrčevito držjo danes nemogočcga starega srbskega »šimelna«. Zelo bo o- lajšala car.nsko postopanje objava car]n- skih narcdb v slovcnskem juziku, ker bi z njo bilo onemogoceno iz ucpoznunja srbohrvaščine izv.rajoče poljubno tolma- čenje car nskih predp'.sov. Nujno pripo- ročamo izdajo prepotrebnega carinskega korneutarja. 20. Zahtevamo revlzljo zastarele srbske carinske tarife. 21. Carina za nvoz obrtniškh pripo- močkov naj se odpravi. 22. Za naredbe, ki obtežujejo car:-n- ski prompt, je določiti prekluzHrwl rok najnianj 14 dni po objavi v Službenih no- vinah. 23. Zasiguranjc tuj.h valut dela obrt- nikom mnogo ncprilik in ovira preskrbo z obrtnišk mi potrebščinami. Da se od- strani ta ovira prometa z inozemstvom, naj se proslasi naša valuta za zdravo m izplačnje protivrednost v rraši1 vahiti. F. Za olajšave v žclezniškem prometu. 24. Dodatni dobavni rok za prevoz na železnici naj se ukine. 25. Pri iužni železnici naj se uklwe prametu in državi Škodljiva nova odreü- ba, glasöm kartere mora vozarluo plaCe- vati pošiljatelj v naprej. 26. Določba glede stojnine na lelez- n.ških postajah naj «e revidira v tem simislu, da ne bo zadela slojev, ki za tako stroge odredbe niso dali povoda, pa mo- rajo sedaj pri nabavi najnujnejših ž.vljsn- skih in obratnih potrebščin trpeti občut- no škodo po krivdi nekaterlh trgovskiti špekulantov. 27. Železniška uprava naj prevzame popolno jamstvo za transport. 28. Nujno potrebna ie revlzija nc- srečno visok.h žeiuzuišklh tarii, ki $o za današnje razmere nevzdržne. G. Za nove železuiške zveze. 22. Zgradbo direktue železniške zve- zePrekmurja s Stajarsko, Novega mesta i Brcžicami in .z Dolenjske na morje, do- sradbo želczniške proge Rogatec—Kra- P na ter napravo drugega tira na progl Z>4ani most—fcteograd smatramo za nuj- m zadeve. H. Proti iieupravtleiieniu IzvrSevanJu obrti. 30. Zahtevamo energidno awäsiedova- nje neupravlienega izvrSevanja obrtl — potom obrtnih obhisti s strogimi kaznimi ne sanio üa neuprav.čenem obrtniku, marvcč tudi na oddajalcu dela, katero stal'Scc naj pride jasno do izraza v ne- vern obrtnem redu. 31. Da bode kontrola o upravičenost; poedincev za /zvrJevanje obrti olaišana, se naprošu oddclek ministrstva za trgo- V410 in indus-trijo v Ljubljun., da takoj ¦urcdi revizljo obrtnih katastrov. ]. Obrtntštvo in 8-urni delavnik. 32. Slovensko obrtn štvo ne zanika potrebe livedenja S-urnega deluvnika 2a velike obrate, odločno se pa protvi uvc- ljavljanju takega zakona «a malo obn. Znane delovne naredbe ministra Krista- na ne bodenio n kdar ljriznavaii, ker je izdaua, ne da bi se bila poprej dala obrt- ništvu prilika izjav.ti se, in ker m nastala iz delavske potrebe, marveč iz strankar- sko-polit čnih ozirov. Odločno protestiramo proti postopa- nju obrtnih oblasti v Sloveniji, ki obrtni- ka kaznujejo zaradi vsakega prekora^e- nja delovnega časa po omenjeni naredbi, celo v slučajh, v katerih se delovni Čas podaljša na izrecno željo delavsrva —- med tem ko se v druffüi pokrajinah za to naredbo nikdo ne briga. Cisto naravno in dosledno ugovar- jamo že v naprej proti vsakemu poskusn časovnega omeievanju obrtnega mojstra v izvrševanju obrti in proti uvedbi plača- nih dopustov. Take reforms b. ozlovolje- no, organ zirano obrtništvo silile k prot'- sredstvom, katerih posledice bi bile nedo- gledne. Oospoda ministra za socijalno politi- ko prosimo, da brez odlašanja skl.če za- stopnike uglednejSh obrtnih organizacij vseh pokrajin, k posvetovanju glede so- cijalno pravične uredbe delovnoga Časa. J. Ucua doba, usposobljenost. 33. Zahtevamo, da se § 1 ccs. uk4mt od 7. dec. 1915, St.-354 drž. zak. («krailfc. nje «fine dobe z ozirom na vojsko) uk no. 34. Za uporabo nadaljnih določb te- ga nkaza pr poročamo strožje merilo. Dokaz usposobljenosti naj se olajša »atno onim pomočnikom, ki so služji nad dve let! v voiski in prestanejo mojstrsko skušnjo, pa Ie po zaslišanju pr'stojne o- brtne zadruge, kateri pristoji pravica rc- kurza, ako bi obrtna oblast odločila na- sprotno njenemu pravočasno podanemu mnenju. K. Proti neupravičenlm novim davkom. 35. Razne vlade so tekom 20 mescev obstoja naše države naložile državlja- nom že toUko raznovrStnih bremcn, da »still ni mogoče več zmagovati, in da je — nam v zasmeh — draginja v sosednih državah, katere so pod miiogo neugoa- nejš mi razmerami nego naša stopile v novo dobo, znatno manjša. Vidmo v tefn tendcnco, oprostiti državo cmsrej z lasr- nimi sredstvi vseh bremen in jo spravitl v najkrajšem času do največjega blago- stanja. Kakor je ta namen hvakvreden, tako so poskusi, s katerimi se ho^e na- men doseči, ponesrečeni. Z neprestanim povišanjem starih m uvajanjem novih davkov in pristojbln na- raSča med prebivalstvom ozlovoljenost, se goji delamržnost, manjša produktiv- nost, se uničujejo pridobtni stauovi in se na ta način oškodujejo za bližnjo bodoč"- nost tudi državne finance same, k. so oUp vsnc od dobrostanja tch slojev. Pos«bno hudo prizadeto po novi-h Slovenskt obrltaiški Kongres v Celju, Redkokedaj sern kakšnemu zbora- vanjti piisostvoval s takšnim zanintanjem •in sledil razpravam s toliko pozornostjo kakor m» celjskem kongresu siovenskih obrtn.h zadrug in obrtnih dništev dne 5. stjptembra 1920. V kratkem času 6 ur se ie predelalo toliko obsežnega gradiva ln dovedlo do soglasn.h sklepov, da sino nad boffatim delom dneva ndcleženci bill vzhičcni. Razpravljalo se je resno, slišiUe sq se mestoraa ostre ki.tijce, vsakdo ie mo- ral opaziti, da je ta skupnj razpovor vsc- ga slovenskega obrtn stva bit nujno po- treben. Početkom zborovanja je sicer skoro izglcdalo, kot h\ ne vladalo med zborovalcj popolno soglasje glede nainc- "u kongresu. Trojica tovarisev iz Dolenj- ske, katerim so se očividno preveč vz- Uuble politične praske, so želcli, da se izločijo iz dnevnega reda stanovska v- prašanja in se govori le o polit;čnih strankah in vol'itvah. Prcpričali pa so se takoj, da cut; slovensko obrtništvo za- časno čisto druge potrebe ncgo pehati se za par poslan ških mest, in da stavi do- bro stanovsko organizacijo visoko nad strankarsko-politična vprašanja. Prav je, da se je tudi v tem ozUu sl šalo mncnje obrtništva, ker bodo po tcm razgovoru tudi oni maloštevilni, k\ štejejo med naSe najzmožnejše, pa izrabljajo svoje moč: — morda v dobrcm prepr"ičanju - za ri.C- vredne fantonic, p,,Sejcii po koristnejšem delu. Spodaj slcdijo k posaiucznim toC- kam dnevnega reda sklenjcne rescluc!.jc. Izmed posameznih poroč.l, ki jih žal radi premalega prostora ne morenio objavitr, naglašamo poscbno izbornu predavanja g. Zadravca (Sredisče) o reorganizacij. obrtnih zadrug in obrtnih društev., g. i^e. beka (Celje) o obrtnem šolstvu vn 0 de- lovnem času, g. Frankefja (Ljubljana) 0 socijalnih napravah ter g. MohoriCa (Ljubljana) o carini, iivozu in zvozu ter Stran A. »NOVA DOBAi Stev. 124. davkih je obrtništvo, katero itak že trpi vsled skrajšanja delovnaga časa. Obrtni- štvo, katero se med vojno ni bogatilo ka- kor nekateri drugi stanov!', marveč na^ sprotno, b.lo vsled dolgotrajne vojne 6b- čutno oškodovano, lie more novih bre- men trpeti-iz svojega; na konzumentc jih prevaliti pa zopet ne kaže, ker bi to po- inen-lo večanje itak že neznosne dragf- nje in manjšanje kupaželjnosti. Bati se je torej, da bo pri takih razmerah ne le zmanjkalo obrtniškega naraščaja, mai- I več bodo mnogi obrtniki primoraui opu- j stiti svoje obrate, da se izognejo sigurn I katastrofi. Ultra posse nemo tenetur. | Na ta položaj obrtnega statin opo- ! zarjamo merodajne kroge šoscbno povo- ¦ doni uvedbe poslovnega davka s pozi- | vom, da se obrtništvo vzame v zaščito !-n oprosti bremen, ki jih ne more zmagova- ti. V nasprotnem slučaju bo ne!zog,bna za obrtništvo v Jugoslavia katastrofa, koje naravna" posledica bo nedo?1edna škoda za državo. Volilno o^ito^ajaj^* Stališče Jadranskega zbora K političnim sirankam m volitvam. Jadranski zbor je že ob svojem pr- vem početku delovanja zastopal točno, absolutno nestrankarsko stal.šče, kar Je skušal uveljavit;, tudi s teni, da je volil v odbor osebe, ki so se kolikor mogoče ma- lo strankarsko-politiciiQ ekspon;rale. Tu- d;, je že na prvem kongresu sprejel goto- ve načelne točke v svoj program, ki do- ločujejo smer njegovega delovanja. Vzrok njegove ustanovitve, glavni in takorekoč edini cilj vsega ujegovega delovanja .n udejstvovanja je osvoboje- nje vsega etnografsko našega ozcmlja, osvobojenje in ujedinjenje danes še nc- osvobojenega dela našcga naroda, Lei podpora vsakega njegovega d^la, kakor tudi njegove celote v njegovem boju za svoj obstanek in ujedinjenje. Jadransk; zbor je zastopstvo in poli- tično vodstvo vsega našega naroda, ki ]o §e neosvobojen, in kot tak se ne more spuščati. v strankarsko-politične notranje boje svobodnega dela naroda, razven v tol ko, da skuša vplivati na ta boj blaZ'I- no in uveljavit; v tern boju kot nedotaklji- vo, nesporno, in zato iz strankarsk h bo- jev izločeno temeljno točko vseh politic"- nih programov vsph btrank in struj ocl- ločno stališče v "vprašanju našega popoi- nega narodnega ujedinjenja. Zato je na seji poslovnega odbora dne 1. tm. v Zagrebu enoglasno sprejel glede bl.žajoče se polit.čne borhe sledoče zaključke, kateri se priobčijo vsem tia- rodnim strankam potom posebnega poz> va sledeče vsebine: 1. Da v svojih voJilnih programih in vseh proglasih posebno in svečano po- vdar ,io svoje zahteve v Jadranskem v- prašanju, da pozovejo tudi vse svoje kandidate in agrtatorje, da ves čas volil- nega boja v tern smislu postopajo, da no- bena stranka ne izrablja iadranskega v- prašanja v demagoške svrlia.proti drugim strankam, da vse strankc postavijo na primerna mesta svojih kandidatn.h list ugledne in zaslužne osebe iz okupiranin krajev. 2. Da v vseh okraj:h, kateri nepo- sredno mejijo na okupirano ozemlje, u- blažijo način strankarske borbe in vsaj v Tiekaterih ščejo sporazuma v svrho po- stavitve enotne, sporazumne liste in s tern povdignejo zaupanje in moralo naSe- ga naroda v sosednjem, okup ranem o- zemlju ter manifestirajo proti Italijanom našo pripravljenost in sposobnost za ednstvo in složnost preko vseh stran- karskih interesov v občnih nacijonalnih Vestnik invalidov. Shod! invalidov v celjskem o- krožju. V odborovi seji 11. tm. se je sklenilo, da se vršijo prihodnje dni v celjskem okrožju shodi invalidov. Prvi je 17. tm. ob 3. uri pop. v Dober- teš i va si pri Šribarju (občinaSv. Peter v Sav. dol.) — Les, ki ga ima inva- lidska organizacija v gozdni rcstav- raciji, se bo prodal in se naj reflektanti javijo. Drča bi bila pripravna tudi za kako društvo. ¦— Sklene se sklicati zbor, katerega se udeleže tudi pred- sedniki podružnic. Na zboru bo raz- govor o nastopu na občnem zboru centrale v Ljubljani, ki bo drugi me- sec. — Invalidi, pristopajte k organi- zacijil — Odbor. ZviSauje podpor za invalide se izvrši v najkrajšem času. Dne 8. tm. so bila zaključena posvetovanja mini- stra dr. Kukovca z zvezo invalidov. Svoječasna naredba od febr. 1920 je ostala neizvršena, ker takratni minister Jankovič ni hotel dati potrebnega de- narja na razpolago. Invalidski zavod v Celju. Dne 13. tm. se je pri ministru dr. Kukovcu oglasila deputacija invalidov, ki mu je predložila več rezolucij s prošnjo, da vprašanjih. 3. Da pozove vse begunce in pripad- nike okupiran h krajev, kateri žive v svo- bodni. domovini, da se udeleže voliluegn boja za konst tuanto vsak v svoji stranki ali skupiin vedno a<\ tak način, da cini najbolje in predvsem koristijo naši Ja- dranski stvari, Plenum izvršnega odbora / obžalo- vanjem ugotavlja, da izvestne skuptnc in stranke, naše kakor italijanske, katere reprezentirajo eksploatirane socijalnc razrede. dajejo jadranskemu vprašanjn samo nncijonalistično značcnje ;n zuaee- njc boja dveh meščanskih imperijallz- inov, med teiu, ko je nastalo v resnici :/. boja socijalno potlaCvnili in gosppdarsko 'i/.sesavanih razredov jugoslovanskc krvi in jez ka za enakopravnost, svobodo sa- lnoodločbe in gospodarskega razvoja, ter je rczultat njihovega odpora proti an©- ksijonizniu, s kater m skušajo iraii.ianskc meščanske skupine na vzhodneni in sc- vernem Jadranu rešiti n včvrstif svm parasi.tski položaj. Ljubljana, dne 11. oktobra 1920. Ne zastrupljajte javnostl! »Sokolsk CJiasnik« je v uvodu ku »Pred izborc* pnzval sokolstvo, naj pri volitvalt dela nn to, da pride v naSe politično ž vljenje vee sokol. dulia, ter da naj Sokoli glasujejo za stranke, ki! so zaščitn ce Sokolstva ter jugoslovenskega cdinstva. Klcrikalno časopisje pa je naenkrat knašlo. da so- kolsko glasilo agitira za deniokratsko stranko. Konštat raino torej, da v celem članku demokraf: nit! z ^eiio besedo u'so otnejeni. Al; se ne pravl to xastnipijnti javno življenje? V L'ki kandidj'ra dusevn. vudiicjj cie- inokralske strankc. minister Svatozar Pribičevič in je priičel te dni prirejati vo- lilue shodc. Čuje se, da nastopi proti nje- mn vodja radikalcev Stojan Protič. V Crni gori bo kand dlral ua progra- mu Deinokratske stranke tudi Marko I)a- kovič, ki je podal svoičas ostavko kot poslanec. Vol lno glbnnje v Dalmaciji. Vodja parlamentarne skupine neopredeljenih poslancev, dr. Smodlaka, je začel akciio za splošni nastop vseh narodnih strank v Dahnaciji pri volitvah za konstituanto. V tern sm.slu je poslal vodilnim stran- kam pismo, v katerem prediaga, da se stavi skupna kandidatna listina za 11 mand?.tov. Demokratska stranka naj bi dobila dva mandata, ljudska stranka dva, kmelska zveza dva, izvenstran- karska skupina enega, radi^alna dva tnandata, o zadnjih dveh mandatih pa naj bi odločil osrednji volilni odbor. Želje invalidov podpira. Med drugirni rezolucijami ie zlasti važna prošnja invalidov, naj se urede zavodi invali- dov. Minister dr. Kukovec je deputaciji odgovoril, da se že vrše pogajanja tudi zaradi ustanovitve takega zavoda v Celju, TRGOVSNA, OBRT IN NA RODNO GOSP0DARSTV0 Nacijonalizacijo dveh vehkih pa- mlinov v Veliki Kikindi, ki je sedaj last Konkordije v BudimpeSti, name- ravajo v kratkem izpeljati. Cene češkemu sladkorju je skle- nila znižati sladkorna komisija v Pragi in sicer za oni sladkor, ki jenamenjen za eksport, da tako dvigne sladkorno kupčijo. Naš kovani denar. Prva pošilja- tev našega kovanega denarja pride začetkom prihodnjega ineseca. Kaj se sme uvažati i^Avstrlje? Glasom pogodbe z Avstrijo se sme v gotovih količinah uvažati iz Avstrije: 1. Železo in kovinski predmeti; tra- verze in drugo za 12 miljonov avstrij- skih kron, jeklo za 25 mil., Žel. žice za 40 milij., krampi, lopate, grablje za 40 milij., druga orodja za 30 milij., osi, žeblji, vijaki, neti, pločevina za dinamomašine 2 vagona, za stavbe 5 vagonov, Železne konstrukcije za mo- stove itd. za 400 milij., poljedelski stroji za 100 miljonov, razni drugi stroji, sesalke itd. za 175 milij., igle 15 milij., tiri 50 milij., kose 600.000 kotnadov, srpi 200.000 komadov, pod- kve 12 milij., formirano železje, vozovi 10 milij., železniške Zelezne potreb- ščine, peči, ključi, kotli, blagajne za 30 milij., 2. transportna sredstva: avto- mobili 50 milij., kolesa in njih deli 10 milij., bagri, remokerji, čolni 12 milij., lokomobile do 5 konr, vagoni za 70 milij., žel. materijal za ozkotirne železnice 120 milij., 50 vozov za elek- trične železnice; 3. elektrotehn. mate- rijal, telegr. in telefonski aparati za 50 milij., stroji, akumulatorji, svetüke, 4. papir: rotacijski 10 vagonov za mesec, tiskarski papir 25 milij., drugi papir 65 milij., lepenka 3 milij., pa- pirni izdelki 30 milij., strešna lepenka 3 mil., fotografski papir 2 mil.; 5. stavski materijal: črnilo 3 mil., stroji 10 mil., okviri 200.000 K, črke 8 mil., litografski materijal; 6. tekstilno blago: bombaževina 400.000 kg, bombaž 100.000, vreče 15 mil., nepremočne tkanine 2 mil,, klobučevina 1 mil., pre- divo 10 mil.j klobnčarske potrebščine 4 mil.; 7. usnje: jermeni 5 vagonov, podplati 12 vagonov, drugi tehnič.ii predmeti za 500 000 K; 8. kemikalije in barve; dinamit 12 vagonov, dina- mon 48 vagonov, smodnik 24 vagonov, kapice 15 rniüj., vžigalne vrvice 500.000 K., ne.tilke 2 mil., smola, vži- galice 12 mil., mavec 3 mili., mag;iezit 24 mi!., azbest 18 mil., grafit 3 mil., smirek 5 mil., albumin, eterična olja, var.elin 18 vagonov, olje za stroje 6 vagonov, maze 12 vagonov, drože 30 mil., firneŽ, barve, anionijak itd.; 9. ra^no drugo blago: laboratorijske po- trebščine, kirurgičnt inštrurnenti, učila 36. rnil., stekieni predmeti, kavčuk, keramit 16 mil., čopiči, ščetke, leseni žeblji, furnirji, gumbi in drugo. Borza 14t. ohtt. Zagreb: Berlin (vezano) 198—200, Ita- lija 532—540, London 470—490, Newyork 133.50 -135, Pariz 900-925, Pragu 164—166, Svlca 2020, Dunaj 36.10-36.50. Zagreb: dolarji 131—132, avstr. krone 36.50-39, franc, franki 900. napoleondori 465-490, marke 203-207, lire 525, švicarski franUi 2000-2050. Curih: Berlin 9.20, Newyork 627, Lon- don 21.91, Pariz 41.20, Milan 24.75, Praga 7.75, Budimpcšta 1.75. Dunaj 2.25, avstr. K 1.75. Zadnja porociBa. KnieČka stranka v Dalmaciji. Split, 14. oktobra. Na seji dele gatov seljačke sloge je bilo sklenjc-no, da se iz stanovske pretvori v politično organizacijo in da stopi v stike s kme- čkimi strankami vdrugih pokraiinah.Od- klonila se je kooperacija z drugimi stran- kami razun z izvenstrankarsko skupino dr. Smodiake. ItaHjanaSi v Dalmaciji. Split, 14. oktobra VŠibenikuso italijana§i, takoxvani combattanti (borci) iz Dalmacije sklenili, da se upro, ako bi Italija poskusila odstopiti zasedeno ozemlje v Dalmaciji. V rezoluciji izjav- ljajo, da bodo raj§i zažgali svoje imetje, nego da bi ga izročili barbarom —Jugo- slovenom. D' Annunzio grozl. Amsterdam, 14. oktober.«Times« poročajo iz Reke, da je d'Annunzio iz- javil, da bo; ako bi italijanska vlada za- povedala izpraznenje zasedenega ozem- Ija, isto takoj zasedel s svojim četami, katcrih ima dovolj na razpolago. Po- roČevalec»Timesa« pravi, da ima d'An- nunzio 6000 dobro oboroženih mož, 30 letal, 1 dridnot, 2 križaiki itd. Trgovska pogodba med Češko- slovaško in Jugoslavijo podpisana Praga, 14. oktobra. Vlada je včeraj podpisala trgovinsko pogodbo z Jugo- slavijo. ČeSkoslovaška dobi od Jugo- slavije 6000 vagonov Žita, 300 vagonov masti, 300 vagonov lesa, 100 vagonov slanine. Jugoslavia pa dobi od Ceško- slovaške 2500 vagonov sladkorja, 1000 vagonov koksa, 500 vagonov premoga, 200 vagonov železnega blaga in 200 va- gonov papirja. Velik požar v vojašnici. Saarbrücken, 14* oktober. Davi je vtopničarski vojašnici izbruhnil velik požar, ki je segel tudi na lopo za avto- mobile. Uničenih je nad 100 avtomobilov. Škode je 25—30 milijonov mark. Irsko vprašanie v angleSkem parlamentu. London, 14. oktobra. Angleški parlament bo v prvi seji pretresal irsko homerule. KINO GABERJE. V soboto, nedeljo, pondcliek in torek drama: »LJUBEZEN IN PONOS«. lgrn LOTA NEUMANN. VABILO na vinsko frgoteu ki jo priredijo što^ov«ki livarjl w nedeljo 17. oktobra 1920 pri goap. Iva .-u Kranjo v Što«*^h. -¦¦-..... Vstopnina prosta. ^--------- Čisti dohodek za šolske otroke v Štorali. 1374 1 Zomeojom lohal ; iz 2 sob za stanovanje v sredini mesta. Poiasnila daje brivec Ft*. Koäiomaj (PreSernova ul.). Prodam naslednje knjigec 1. »Der Mensch zur Eiszeit in Europa« von Dr. Reinhardt. — 2. »Vom Nebelfleck zum Menschen« 3 zvezki: a) Die Geschichte der Erde, b) Das Leben der Erde, c) Die Ge- schichte des Lebens der Erde. — 3. »Das Sexualleben unserer Zeit«. — 4. Žunkovič: »Die Slaven ein Urvolk Europas«. — Vse skupaj 1000 K. — Prodam tudi dobre gosll. Fr. Zitier, naduč. v p., Št. Jur ob j. ž. Prodam voz za gasilnodrušivo s 16 sedeži in z vsem drugim orodjem. Cena se izve pri ogledu voza. 1375 3—1 Naslov: L. Malgaji kovač, Qomilsko. I>roda._ se od novorojenCka perilo in nekaj oblek za eno leto starega. Istotam se proda šivalni stroj in razni kosi pohr štva. Gosposka ulica St. 9./I. 1378 l Petrolejske kante dve z zabojem plačamo po K 58-—, posa- mezne po K 22"— vsaka železniška postaja. 12—4 Sever A Komp., Ljubljana, Trgovina z južnim In domačlm X sadjem, z kanditi in ^laščicami i. R. DEBENJÄ« Ceije, Kralja Petra cssta 15. ŠTAMPILJE ANT.ČERNE]|^| LJUBLJANA J/ Njj - Cenj. občinstvu se priporoča za rezanje Kur jib očes H. "Rerar, Ccl)e, Kralja Petra cesta 25. Na željo pride tudi na dom. 2--2 Hud. Zonlič Celje, Kocenova uifca 2 {v bilžtni liolodvora). Izdelovanlo vstli vrs< ««vllcv, Od ^ priprostili do iiaj- flnelšlts po dnev- nlh cenah. 45 -32 J ' Učencii» učenke se sprejmejo v tovarni zlatnine in srebrnine Fr. Pacchiaffo 1382 3-1 Celje. Stev. 124. »NOVA DOBA^ Stran 5. I Jadranska bssmka, Beograd, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, /flaribor, M&tkovic, Prevzema vse banCne posle pod najugcdnejšlml pogoji. sprejema wloge na hramlne kmiiice, rrvo in druge vloge pod najugodnejsimi pogoji. Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trsi, Wien. Poslovne zveze z vseml večjl- mt krajl v iu- In Inozemstvn. Oglejte si zalogo! i Pozor! s Praa južnošfoj. yinarsho zadrup Deljje, Ganka^jeva cesta »riporoča svoja najboljša doniača štajerska pristna vina na dcbelo in v huteljkah. Mastin. Enkrat na tedcn eno pest. Ob pomanjkanju krme ko se uporabljajo nado- mcstilna sredstva za kr- mil« pa se primeša dvakrat natcden. Prašek Mastin, dictično srcdstvo za živino je dobil najvišje kolajne na razstavah v Lohdonu, Parian, Rimu in Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko enkrat poizkusijo in ga ponovno rabijo. 6 zavojev praška Mastin za- dostuje zx 6 mescev za 1 prašička ali vola. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naročite po poSti, 5 zavojev Mastina K 50-~ poštnine prosto na dom. tflacilo zoper garje (naftamazilo) uniči pri ljudeh in 2ivini garje, lišaj, srbečico, kožtie bolezni, izpuščaje. Ne smrdi, ne maze perila 1 lonček 15— K. Lekarna Trnkoci v Ljuljani. Kianjsko, zraven rotovž;- 56 24-1 Sprejmem takoj krepkega uceitca «- prodaialko, ki je zmožna samostojno voditi podružnico mešane trgovine. And. Elsbacher, 1367 3-2 Laško. ri) up Pri grozdu !k na Dečkovem trgu v Celju se točijo najboljša in najcenejša pristna vina ter vedno sve?.e pivo. Hrana priznano prvovrstna; abo- nenti imajo znatno znižane cene. Za obilni obisk se priporoča Jgnac Suligoj. MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA '«s 12-2 Celje (CAROL PAJK Celje ishx^c^cz) Med univ. is^izxr»z>enOQf^xgirP>^gir>e^D 1 Sfavbene tn galan- 1 | terjsko Kleparstvo H P ft»«. loll« nsBl. Wi : Franjo Dolzan !---------Celle---------- 26 Kralia "Petra ce««a 8 nasprotl „Belegn vola" /2 U frcvzema via v BiroHo si>ada]oCa n in tfela, IxvriUev toCno In aolldna, tt gyipi1*" Kdor ima na rszpolago buko« va in druga drvs?, naj ponudi tvrdki M Rolenc I \T CELJU z navedbo množine vagonov. Istotam se kupi vsako j množina fižola, krompirja, I suhih gob, medu, voska, I vinskega kamna, lane- nega semena i.t. d. i. t. d. Sprejme se tudi knji- govodja ali knjigo- I vcdkinja zmožna vseh I pisarniških del. J 1368 5—2 ?*$ Gostlina pri §?L P.L.Bračič" na Dečkovem trgu 6 : naaprotl Kralja Veira vojainlce. : Točijo se pristna domača vina, vsaki čas topia in mrzla jedila. Sprejemajo se abonentl po znlžanih cenah. na razpolago so sobe za tujcc. Postrežba točna in 1329 solidna. 52 -3 «J\ir»ij 1ml 1VI. Sane. Kupujem po najvišji dnevni ceni: suhe gobe, laneno seme, kumno, orehe, jabolka, vin- skl kamen, strd, vosek, predlvotersplohdeželne 1195 pridelke. 7 JANKO ŠOSTER ! Celje, M. Gubčeva ul. Priporočilo frcpovine. • ~N.?ZHln]*m cenienemu občinstvu v Celju in okolici, da L 1» Jn Cvetočih rastlin v loncih, cyclame, primule, Chry- santheme, asparagus, paime, cvetoCe sirotice-mačehe v najkras- nejših barvah. Prevzemam vseh vrst vezavo vencev in šopkov. Potrudil se bodem, svoje odjemalce s točno postrežbo zadovoIJltl- Z oličnim spogtovdanjem av Alojz Zelenko (prej Keller), e If umetnointrgovskovrtnarstvo, Ljubljanskac.19. Vli , SLABOKRVNE in prebolele se priporoča zelo močno črno dalmatinsko vino, katero se dobi samo pri dalmatinski zalogi Ivan Matkovič, Celje Glavni trg fttew. 8. 1281 10-9 | I špecerijska trgovina > | na debelo in drobno. | Maks ZobuHose'ri ^rojaški mojster v Celju Cankarjeva uSJca se priporoča za točno in so- lidno izvr^itev oblek za go- spode. 11 37 V goslllni Pri mostu Jne> loci prfstno ljuto- pg^ zellsko vino, vsakt kSt\ dan sveže pivo. Vsak \m čas topla kuHlnja. — $SS Spreftnejo sc tudl abo- kB^ nentl. Se prlporoča "KtS_ I flna Mikuš omož. Nafek | ueletrgouina ^ Celje. Kupujem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. 100-91 U____________________.----------1 je prejela vellko množino sukna, par- henta, hlačevlne, klota, šifona, cefira, žcnskega volnenega blaga, moškega in ženskega perila itd. — V zalogi so tudl vse šiviljske in krjjaške potrebščinel Ivan Strelec tapetnik v Celju, Samostanska ul. 2. Prevzame vsa tapetarska dela, kakor napravo žimnic, tapetniških mobilij itd. Popravila iz- vršuje točno in ceno. Točas v zatogi morska 502 trava, afrik in žima za inodroce. 50-26 JOSip HDJG9 mehanib w Celju, Frešer- nova ulicfl šf. 16. / Vzalori so najboljša ( nova in stara koleso, Una francoska in angleška pneumatika. Vsakovr8tna popravila se izvršijo točno. 770 52-19 Orelie I vosek : med : kumno kupi usako množino I eksportna turdka I Union iči Glaunl Cry\\ry Qlauni I i irg 8 V-CIJC trg 8 I 275 M I Iščem ? CO za večjo grajščino v bližini Gelja ene- ga izvrstnega kovača za kovanje vozov in podkovanje konj in spretnega ko- larja, oba če mogoče z večjo odrastlo družino, porabno za poijska in vino- gradska dela. Dobita prosto stanovanje in nekaj zemlje za lastno rabo. Lahko tüdi prevzemata dela od okoličanov na lasten račun. Ostali pogoji ustme- no. Poiasnila daie Ivan Erhartič. Ceiie. POZOR! 1377 1 I PriporoCam cenj. občinstvu v Celju in okolici svojo lastno rl/lln!l^niAT% za izdelovanje UeidUniCO mmm čepic itd. Fasoniranje kožuhovine in popravila vseh vrst se po želji najhitreje izgotove, ter se naročila točno in ceno izvršujejo. Izdelujem vse vrste službenih kap za vojaštvo, železniško osobje po novem predpisu, požarne brambe kakor tudi čepice za gospode, dame in otroke. Po mojem večletnem delovanju v inozemsvtu sem v položaju, v vsakem oziru zadovoljiti cenj. odjemalce s točno postrežbo ter se priporočam Martin Orehovc % krznarskt mojs ^r, * f Dolgo polje Siev. l. \\ Stran B. »NOVA DOBA« Štev. 124. Delavnice: rcaziagoua ulica si Kamenolomi\ U Cezlake; Kamnosesha industpijsho družba u Gelju 1 HsVi..f"V *i*i~*ini*u*ij**u*rrr~iriAr _j~ j«Vnr r /ir_T_»ijVYTnnj*i/i-/*"»rri*rJ*irvy>j**L»M^wi _ LfL»_r_i>ji w»yiiVW»Wyis>Vww in n n n i~ n nti m - - —^i nmi IzvrSuje nagrobne spomenlke, grobnice, oltarje, pohJštvene plošče, zidne obklade i Iz pohorskega granita In vseh vrst marmorja, dalje stopnice, podstavke, tlakovne ; kocke, robnlke in vsa v to stroko spadajoča dela. 1331 12—2 Delavnice:___ Razlagova ulica Kamenolomi ; Josipdol Edina slovenska specljalna trgovina z barvaml in lakl. Agenlura in komf* sijsko podjetie. I Iv. «Ferlez 3 Celje I [447 156-62 lST»i?oclni dom | Trgovlna z lesom in drvnii I na drobno In debelo. : I Kupuje jamski in ostali les ' I po najvlšjih dnevnlh cenah. Registrov. kreditna in stavbena ( zadrugazom.zav. jT^äBhbb Pre&ernova ul. 15 * U#eiJM "LASTNI DOM" Sprejema hcanilne wloge in jih obi*e*tuje po 4 ^sm 01 ^ 401 Stipi Od »tO ^^*b |O# 156-65 Najboljša stara in nova vina Vedno sveže pivo 50—41 HOTEL BALKAH, CELJE Dobra gorka in mrzla jedila 264 Sobe za pren®či&6a Stole, žimnice, razno pohi&tvo in tapetni&ke izdelke ima v Tbl: fllarija Baumgeito 156-152 Gospoftka uisca 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo posebno stara, močna črna 1250 in bela 12 ddlmotinsko katera so vsled svoje visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejša za zboljšanje slabejŠih vrst vina. Cene zmerne. Ivan ^iatkovicy zsloga da!mniiiTskeh vin Glavnl trg 8 Celje Glavnt trg 8 o « • Cenj. občinstvu naznanjam, da sem kupil manufakturno in modno trgouino traun & Stiger naslednik fr. Hflossmann prej Stallner na Glavnem trgu St. 17, kamor preselim svojo sedajno trgovino na Kf*alja Petra cesti it. 13. Za nadaljno naklonjenost se priporoČa fr. Urch naslednik tvrdke Traun & Stiger. 1355 12-2 2J2 priiično 30 qu pro da »Olepševalno druStvo« v Celju. 1372 2-2 Tovar»na cementnih issdLelko^sr Jos. Tabor nasi. Celje, -----------Kocenova ulica Si» 8.----------- PrlporoČamo grobne naldte, ograje, podstavke za krlže in •""'''' cementne nagrobne spomenike. ' ¦¦HI Antikvarične knjige kupuje kujigarna ^-15 Ooričar & Loskovšek v Celju. T PrJporoča se tvrdka I Jos« Petelinc, Ljubljana CSir. Peti>a iiasif» 7". 1350 52-2 ^ Tovarni§ka zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebSČine T za krojače, čevljarje in šivilje na debelo in drobno. Edino slouensha trgovina z galante« rijskim, modnitn ill norinb. blagom lev kranjskiffsiH izdeiki i:5:3?e>JpetraK2 Fran Kramar Slovensko občinstvo naj blagovoli pri nakupovanju to vpoštevati SUKNO1 za moSke obleke, voi^cno, parhnnt in flanel j za ženske obleke, klobuke, couSjjß, gotove 1 pblcke za fante in gospode, bluze, krila j in pla&öe za datne, razno perBlo za dame j in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa ] v inozernstvu po najnizjEh cenah v vele- I trgovini in razpošiljalni 40 —3 j 9. SlermecKi, Celje. ; Velik cenik z več tisoč slikami se pošlje vsokemu zastonj. Prva celjska parna barvarija in kemična čistilnica oblek itd. [ * Martin Taček fovarna CELJE Gosposka ul. 21. I>Ol>mxŽiNriCE: 1289 14-3 BreŽice, Laško, Sevnlca, Trbovlje, Slov. Gradec, Krško, Konjlce, Slov. Blstrica. Najcenejša in pristna-------^ ^Iä«ä»* Jl«^ äävs on Gsunflu in sicer: staro vino liter K 20"— JÄ3 Priznana je tudi najboljSa kuhinja, yinski most » K 18'— w dobijo se vsak čas gorka iti rnrzla je- jabolčnik « K 7*20 ^ dila. Za abonemente ugodne cenc. I pivo ' * K 7'20 '^3 Se priporoča TopolOVŠek, gostilničar. Of si Združene veletrgovine v Celju ^.«Kolepic. Elsbacher, Cvenkel in Havniftar priporočajo po zniZonih cenah: slanino, suinjsko mast, bučno olje, jedilno repično olje, mazilno olje, korczne in pšenične mleuske izdelke, owes, kauo, „Zlaitorog44 in slauonsko milo. Telefon štev. 135. Brzojavni naslov: Žito. ixiL limelj usoho množino kupuje, hnhor obiiojno vsabo leto, tudi lefos