Letnik Ll Maj 2013 Cena: 3,75 EUR TIM 09 www.tzs.si • Tehniška založba Slovenije, d. d. • Poštnina plačana po pogodbi Sondažna raketa nike cajun 14.111 GT Kako naredimo leseno puščico V 3000 S KS-lc janez SPOZNAJTE ZANIMIVOSTI ČLOVEŠKEGA TELESA V GIBANJU IN TREH DIMENZIJAH • Knjigi je priložen velik 3D plakat na katerem si lahko ogledate razporeditev in lego organov v telesu. • Navdušile vas bodo hologramske slike, ki omogočajo, da si ogledate celično delitev, delovanje mišic, prilagajanje očesa na različno intenziteto svetlobe, delovanje srca in razvoj zarodka. www.tzs.si narocila@tzs.si Tehniška založba Slovenije MODRA ŠTEVILKA (( (• 080 17 90 ) KAZALO REPORTAŽA _ 2 PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NURNBERGU (2. DEL) 5 TIMOVO TEKMOVANJE S PAPIRNATIMI LETALCI IN MODELI DRSALCEV MAKETARSTVO 6 KS-IC JANEZ 16 IZDELAJMO DIORAME Z NOCHOVIMI GRADIVI (9. DEL) 18 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - NEMŠKI TOVORNJAK V 3000 S 20 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - FOCKE VVULF FW 200 C-4 22 GRADNJA ŽELEZNIŠKE MAKETE SOUTHERN RAILWAY (II. DEL) MODELARSTVO 10 KS-IC IN ANTON PAVLOVČIČ 31 MODEL EKSCENTRSKE STISKALNICE PRILOGA 14 STARODOBNI TOVORNJAK 11 SONDAŽNA RAKETA NIKE APACHE 14.111 GT ELEKTRONIKA 24 ČASOVNIK ZA ELEKTRONSKO VŽIGANJE ZGORNJIH STOPENJ MODELARSKIH RAKET (6. DEL) PODPORNA NAPRAVA TEHNOLOGIJA OBDELAVE 27 KAKO NAREDIMO LESENO PUŠČICO RAČUNALNIŠTVO 35 GOOGLE SKETCHUP KOT UČNI PRIPOMOČEK PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI V OSNOVNI ŠOLI (9. DEL) Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 11, 080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 16,87 €, celoletna naročnina pa 33,75 €. Pri naročilu za dve leti je cena 60,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do. pisnpodpovedi. Računalniški prelom: SETdd. o. p. Tisk: Korotan Ljubljana, d. p Naklada: 3.000 izvodov Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Fordova tovorna vozila so bila v obdobju med svetovnima vojnama med najbolj priljubljenimi no svetu. Pod oznako nemškega tovornjaka V 3000 S se tako skriva Fordov tritonski tovornjak iz leta 1941. Poleg Nemčije so nekatere starejše modele tega vozila po licenci izdelovali celo v Sovjetski zvezi. Foto: Andrej Kogovšek maj 2013 | I REPORTAŽA Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (2.del) MITJA MARUŠKO Foto: Miha Čuden Airfix Britanski Airfix je pionir v proizvodnji plastičnih maket, ki se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja otepal s precejšnjimi teža¬ vami, vendar je v zadnjih dveh letih pripravil presenetljivo obsežno število novosti. Novi program je v pretežni meri namenjen upodo¬ bitvi britanske vojaške tehnike, ki doslej še ni doživela maketarske upodobitve. Kot vsi veliki klasični proizvajalci je tudi Airfix oblikoval serijo začetniških komple¬ tov, kjer letos v merilu I : 72 izide ponatis novega kalupa šolskega letala folland gnat iz akrobatske skupine »Yellow Jacks« (A55II2) in nemški lovec Fw 190 A-8 (A55110). V kom¬ pletu nemške podmornice tipa VIIC v merilu I : 400 bo stara Hellerjeva maketa (A55113). V začetniškem kompletu bodo na voljo tudi štiri nove makete v merilu I : 72: šolski de ha- villand vampire T. 11 (A55204), havvker harrier Gr. I (A55205), gloster gladiator (A55206) in havvker typhoon (A55208). V začetniški em¬ balaži bo na voljo še novi mini countryman WRC (A55302) v merilu I : 32, ki se še enkrat pojavi v škatli skupaj s fordom fiesto WRC (A5OI53). V seriji darilnih kompletov z barva¬ mi in orodji pa z veliko marketinško potezo prihaja lancaster v izvedenki rušilcev jezov, ki obeležuje 70-letnico znamenitega napada na nemške jezove v letu 1943 (A50I38). Serija običajnih letalskih maket se v ka¬ talogu začenja z maketo BAe havvka v merilu I : 72, ki predstavlja letalo tovarniške de¬ monstracijske ekipe v letu 2012 v novi barv- De havilland vampire T.II je odlična upodobitev šolskega dvoseda. Harrier Gr. I je prva izvedenka iz serije uspešnega britanskega letala z navpičnim vzletom. Za to ma¬ keto v merilu I : 72 je nastal nov kalup. Britanski lovec gloster gladiator Mk.l v merilu I : 72 Bombnik lancaster s posebno bombo za napade na rečne jezove v merilu I : 72 bo nova izdelek iz Air- fixovega kalupa. ni shemi (A50I55). V paru se pojavita fairey svvordfish in spitfire Mk.Vb v merilu I : 72, ki obeležujeta napad na konvoj nemških bojnih ladij, ki so se februarja 1942 uspešno prebile iz francoskega pristanišča Brest skozi Rokav- ski preliv v severnonemške luke (A50I47). Serijo britanske bojne tehnike v merilu I : 48, kakršno uporabljajo britanske sile v Afganistanu, letos dopolnjuje maketa teren¬ skega vozila jackal 2 z vojaki (A50I24), kom¬ plet posadke za britanska vozila (A03702), majhen štirikolesni motor s prikolico quad bike (A0470I), oklepnik warrior (A07300) in helikopter agusta vvestland merlin HC3 (A14101). To bogato upodobitev domače žive vojaške zgodovine dopolnjuje še nova serija fotojedkanih kovinskih dodatkov. Odlično oblikovano serijo novih maket v merilu I : 72 iz programa za leto 2013 začenja nemški lovec Fw 190 A-8 (A0I020), nadalju¬ jejo pa jurišnik havvker typhoon (A0204I), Francoski mornariški lovec super etendard v merilu I : 72 z argentinskimi oznakami iz vojne za Falkland¬ sko otočje gloster gladiator s smučmi, opremljen z bel¬ gijskimi in britanskimi oznakami (A02063) ter brez smuči z irskimi in britanskimi oznakami (A02052), šolski vampir T. II (A0258), ki je pravkar prispel na trgovske police, niso pa še Fvv I90A8/F8 (A02066), havvker hurricane Mk.l z zgodnjim platnenim krilom ter britan¬ skimi in belgijskimi oznakami (A02067), bri¬ tanski lovec english electric lightning Mk.F2A (A04054), harrier Gr.l (A03003) in harrier Gr.3 (A04055). Med maketarji bosta posebne pozorno¬ sti prav gotovo deležna že omenjeni lanca¬ ster dambuster (A090007) in lancaster B.ll z motorji bristol hercules (A0800I) v meri¬ lu I : 72. Ne smemo pa pozabiti nekaterih ponatisov starih kalupov, kot so mitsubi- shi Ki-46-ll dinah (A020I6), super etendard Lovski bombnik focke wulf Fvv 190 F8/A8 v merilu I : 72 Za havvker typhoona v merilu I : 72 z odprtim ja¬ škom za topove v krilu so pri Airflxu izdelali po¬ vsem nov kalup. Švedska izvedenka gloster gladiatorja s smučmi v merilu I : 72, s katero so se proslavili švedski pro¬ stovoljci na finskem bojišču. 2 | maj 2013 REPORTAŽA Havvker hurricane s platnenimi krili v merilu I : 72 bo zanimiv tudi za graditelje jugoslovanske različice. Za upodobitev lightninga F.2A v merilu I : 72 bo na voljo nov kalup. Še en nov Fw I90A8 v merilu I : 72 (A3060), vvestland sea king (A03043) in dou- glas dakota/C-47 skytrain (A07005). V me¬ rilu I : 48 so tu ponatis lovca havvker fury Mk.l (A04I03) in novi maketi lovcev spitfire PR.XIX (A05119) ter gloster javelin (A 12007). V največjem merilu I : 24 z novimi ozna¬ kami izidejo spitfire Mk.Vb (AI2005A), north american P-5IK mustang (AI4003A) in focke wulf Fw I90A (AI600I). Lancaster Mk.ll v merilu I : 72 s kompletom bomb- niške oskrbovalne skupine Ponatis vvestland sea kinga v merilu I : 72 Med ladijskimi maketami je ponatisnje¬ na celotna flota hitrih torpednih in patrol- nih čolnov v merilu I : 72, od nemškega S- boat (A 10280), britanskega reševalnega čolna (A0528I), sodobnega reševalnega čolna raz¬ reda Severn (A07280) do britanskega torpe¬ dnega čolna vosper (A05280). Po obnovljeni stari seriji oklepnih vozil v merilu I : 76 se zdaj prebuja še odlična serija maket vozil in bojne tehnike v merilu I : 32. Tu je štabno vozilo generala Montgomeryja Ponatis makete C-47 dakota v merilu I : 72 Novi gloster javelin v merilu I : 48 Britanski oklepnik warrior v merilu I : 48 humber snipe (A05360) in Rommlov polko- lesni oklepnik Sd.Kfz.250/3 (A06360), ki jima družbo delata dve diorami: utrjen položaj z ruševinami (A06380) in puščavska postojanka (A0638I). V merilu I : 76 bosta izšli dve novi maketi stavb za diorame: italijansko kmečko posestvo v ruševinah (A0750I3) in italijanska mestna hiša v ruševinah (A0750I4). Gradi¬ telje dioram britanskih letališč bo razveselil popolnoma novo oblikovan komplet vozil za oskrbo bombnikov v merilu I : 72, ki ga se¬ stavljajo vozički za bombe, traktor, motor, manjši tovornjak MWC in Bedfordov MWD ter cisterna z gorivom (AO533O). Serijo vo¬ jaških figur v merilu I : 72 letos dopolnjujeta komplet ruske pehote (A0I7I7), avstralske pehote (A0I750) in letališke posadke Nata (A0I758). V merilu I : 32 pa med novostmi najdemo figure elitne britanske enote SAA (A02720) in »Urkhas regiment« (A027I9). Maketo prestreznika kometov Stratos 4 TSR.2MS v merilu I : 72 (A080I2) je navdih¬ nila japonska risanka. Šestdeset novosti v letu 2013 je obsežen program znova rastočega Ai- rfixa, čeprav z izrazito domačim, britanskim izborom maketarskih tem. Slovenskega uvo¬ znika zanje še ni na obzorju. Italeri Ugledni italijanski proizvajalec vsako leto ponudi nekaj izjemnih novosti hkrati z izbra¬ nimi ponatisi maket letal in oklepne tehnike, ki jih drugi proizvajalci v zadnjem desetletju niso pripravili v konkurenčnih izdajah. Kata¬ log novosti obsega dobrih devetdeset novosti. Pred leti začeto serijo plovil v merilu I : 35 letos dopolnjuje britanska mini pod¬ mornica, ki so jo zgradili za napad na nemško oklepnico Tirpitz in poimenovali plovilo X (5614). Za dopolnitev prej izdanih torpednih čolnov letos izide komplet za dopolnitev ameriškega torpednega čolna, kjer najdemo rešilni čoln, torpeda, različne radarske in¬ stalacije, strojnice in Boforsov top (5617). V kompletu 5616 bosta britanski mornar in ka¬ pitan britanskega čolna vosper. Skromni Itale- rijevi floti ladijskih maket v merilu I : 720 se bo letos znova pridružila ruska letalonosilka Admiral Kuznetsov (518). Britanska mini podmornica je bila skonstruirana za napad na nemško oklepnico Tirpitz. V merilu I : 35 bo to prva izdaja v klasični plastični tehniki. V merilu I : 72 se nam obeta nekaj za¬ nimivih novosti, med katerimi je britanski bombnik short Stirling Mk.l (1335) vsekakor najbolj impresivna novost, ki bo več kot uspe¬ šno nadomestila staro Airfixovo maketo. Tu je še povsem nov F-35A lightning II (1331). Med ponatisi pa se bodo zvrstili nemški lovec messerschmitt Me 410 hornise (074), nočni maj 2013 | 3 REPORTAŽA lovec messerschmitt Bf-I IOG-4 (1314), vodno letalo dornier Do 24 T (1323) z dodanimi ko¬ vinskimi deli, zračna topnjača AC-II9K (153), bombnik B-57G night havvk (174), ameriški mornariški jurišnik OA-4M skyhawk II (165), italijanski lovec fiat CR.32 chirri, ki bo pona¬ tis Supermodelove makete (1322), MB 326K impala (1334), tornado IDS/ECR s posebnimi oznakami (1336), F-16 fighting falcon s poseb¬ nimi oznakami demonstracijskih letal (1337), dakota Mk.lll (1338), vodna izvedenka junkers Ju 52/m3 (1339), EF-2000 typhoon (1340), duet mačehi MC.202 in MC.205 italijanskih asov (1345), F-5E tiger II švicarske akrobat¬ ske skupine (1333), F-I04G starfighter v bar¬ vah akrobatske skupine »Starfighter« (1344), ameriška helikopterja AH-6 night fox (017) HH-60H seahavvk (1210) ter britanski wes- sex HAS.3 (1330). Tridesetletnici falklandske vojne je namenjen dvojček z maketama heli¬ kopterja wessex UH.5 in sea harrierja FRS.I (1329). Graditelji dioram se bodo razvese¬ lili vzletne ploščadi ameriških letalonosilk z zaporo (1326) in kovinske ploščadi PSP s stražnim stolpom in okopi (1328). Petde¬ setletnico začetka filmske serije o tajnem agentu 007 obeležuje maketa britanskega he¬ likopterja AWI0l z oznakami iz filma Skyfall (1332). Vse ponatise starih maket bodo spre¬ mljali bogati izbori nalepk, ki jih tiska odlična italijanska tiskarna Cartograf. Tudi merilu I : 48 so pri Italeriju nameni¬ li ustrezno pozornost. Tako so med povsem novimi maketami hawker hurricane Mk.llC (2726), britanski jurišnik jaguar GR.1/3 (2714), F-3SA lightning II v merilu I : 72 Short Stirling v merilu I : 72 Katapultni del ameriške letalonosilke s pregrado v merilu I : 72 bo navdušil graditelje dioram. Zadnji film o agentu 007 Skyfall je navdihnil novo maketo AW 101 v merilu I : 72 in tudi kovinsko maketo iz Italerijeve serije že pobarvanih kovinskih maket. junkers Ju 87 G-2 stuka (2722) in nočni lovec P-70A (2724). Starim koreninam bomo pripi¬ sali naslednje novosti: izraelsko kopijo fran¬ coskega mirage V, nesher oz. dagger (2721), ameriški lovec tankov A-I0C (2725), spitfire MK.Vc (2727), P-47D thunderbolt (2728) in A-36 apache (2729). Med novostmi so še tri makete helikopterjev: UH-ID slick (849), wessex UH.5 (2720) in wessex HAS.3 (2732). Maketa F-86F sabre z oznakami akrobat¬ ske skupine »Skyblazers« ter drugimi oznaka¬ mi v merilu I : 32 (2503) je ponatis Kinetico- ve makete. Zato pa je F-104 G/S starfighter (2502) povsem nova maketa s kopico oznak in kovinskimi deli. Povsem nov kalup v merilu I : 32 bo na voljo za maketo F-I04G/S starfighterja. V skupini tankov in vozil v merilu I : 35 prihajajo povsem nov italijanski oklepljeni iz¬ vidnik VTLM linče (6504), štabno vozilo 508 CM coloniale (6497) in francoski tank renault FT-17 (6512). Serija ameriških tovornjakov M985 hemitt s strojnicami (6510), M998AI (6511) in M923 »hillbilly« (6513) so prenovlje¬ ne makete z opremo iz iraške in afganistanske vojne. Tu najdemo še nove gosenice za M109 (6515). Med ponatisi pa zasledimo štabno vozilo dodge WC56 (228), sherman M4A3 z raketometom (288), M60 blazer (6391), nem¬ ški polgoseničar demag D7 s protiletalskim topom flak 38 (371), pz.kpfw.IV ausf. FI/F2 (6517) in nepogrešljivega pz.kpwf.VI tigra E, srednjo izvedenko s kovinskimi dodatki (6507). V merilu I : 35 bo na voljo še zabojnik (6516) in konjska vprega z vozom (6517). Tiger I ausf.E s kovinskimi dodatki v merilu I : 35 Nemški tank panther ausf. G v merilu I : 35 s ko¬ pico kovinskih dodatkov je še dolg iz lanskega leta. Serija novih maket oklepnikov v merilu I : 72 je v znaku ponatisov Escijevih maket iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. V seriji najdemo ameriški tank M48A2C (7068), okle¬ pnik M106 z minometom (7069), nemški tank leopard IA3/A4 (7070), nemški polgoseničar z metalcem plamena Sd.Kfz.251/16 (7067) in Sd.Kfz. 142/1 sturmgeschutz III ausf.F (7522). Med figurami bomo kot novost ugledali ame¬ riško sodobno pehoto (6168), sovjetske spe- cialce (6169) in japonsko pehoto (6170) ter komplet ulične opreme (6164). Metalec plamenov na Sd.Kfz.25 1/16 v merilu I : 72 Avtomobilski prevozniški park v meri¬ lu 1:24 letos dopolnjujejo tovornjaki vlačil¬ ci mercedesbenz actros 1851 »blackliner« (3884), scania R560 V8 highline (3882), Sca¬ nia R730 V8 topline »imperial« (3883), daf 95 master truck (788), scania streamliner Da Vincijev letalni stroj bo namenjen najmlajšim graditeljem. 4 | maj 2013 REPORTAŽA Mercedes-benz actros 1851 v merilu I : 24 I43H (3881), iveco stralis active space cub (3869), prikolica (3885), cisterna (3886), za¬ bojnik (3888) in zabojnik s prikolico (3887). Ker so makete Ferrarijevih modelov stal¬ nica Revellove ponudbe, so pri Italeriju za leto 2013 pripravili tri makete Porschejevih modelov: model 928 S4 (3656), model 9445 (3659) in model 911 turbo (3675) v merilu I : 24. V seriji jubilejnih ponatisov »Vintage col- lection« bomo lahko posegli po maketi vla¬ čilca iveco fiat 190 »cowboy« v merilu I : 24 (767), nemškem tanku leopard IA4 v merilu I : 35 (224) in nemškem bombniku junkers Ju 86D v merilu I : 72 (114). Italeri je oblikoval tudi serijo maketarskih paketov za začetnike z barvami in osnovnim orodjem ter komplete akrilnih barv. Vlačilec scania R560 V8 merilu I : 24 Timovo tekmovanje s papirnatimi letalci in modeli drsalcev MIHA ČUDEN V uredništvu Tima smo se tokrat odloči¬ li, da tekmovanje z modeli papirnatih letalc, letošnje je bilo že četrto po vrsti, popestri¬ mo še s panogo modelov drsalcev, posvečeno spominu Franka Zaica, letalskega modelar¬ ja slovenskega rodu, ki je večji del življenja ustvarjal v ZDA. Tekmovanje je potekalo v soboto, 2. marca, v telovadnici Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani. Učenci OŠ Sava Kladnika z modeli drsalcev Najprej je bila na vrsti že tradicionalna tekma s preprostimi papirnatimi letalci, zgi¬ banimi iz enega lista pisarniškega papirja, ki so jih tekmovalci po svoji zamisli naredili pred začetkom tekmovanja. Tekmovanje je pote¬ kalo v treh panogah: trajanju leta, dolžini leta Nejc Kozjek je bil tudi letos najuspešnejši udeleže¬ nec tekmovanja. Žiga Pigac je po začetnih težavah z modelom na koncu osvojil drugo mesto pri modelih drsalcev. in natančnosti pristajanja v cilj. Enako kot lani, se je najbolje izkazal Nejc Kozjek iz OŠ Trno¬ vo, ki si je izkušnje nabiral že na dosedanjih Timovih tekmovanjih. Zelo dobro je šlo tudi Jakobu Spruku, ki je poleg treh drugih mest največ spretnosti pokazal pri pristajanju v cilj. Za tekmovanje z modeli drsalcev je bilo treba izdelati že pravi letalski model. Ker je bilo to tekmovanje prvič na programu, so tekmovalci imeli na voljo nekaj več časa za priprave in reglažo modelov, ki so jih spuščali z nekoliko dvignjenega odra za gledalce. Mla¬ di modelarji so za to priložnost pripravili kar nekaj zanimivih konstrukcij modelov. Poleg Nejca Kozjeka, ki je bil tudi tokrat najuspe¬ šnejši, so se še posebej izkazali učenci iz sev- niške osnovne šole, ki so nastopili z nekoliko V tekmovanju z modeli drsalcev so bili najuspešnej¬ ši: Žiga Pigac, 2., Nejc Kozjek, I. in Luka Udovč, 3. Najboljši trije v skupni razvrstitvi tekmovanja s pa¬ pirnatimi letalci: Jakob Spruk, 2., Nejc Kozjek, I. in Žiga Pigac, 3. večjimi modeli. Po petih izvedenih metih sta se dva od njih, Žiga Pigac in Luka Udovč, naj¬ bolj približala Nejcu Kozjeku. Po končanem tekmovanju so najboljši tri¬ je udeleženci v vsaki kategoriji prejeli diplome in knjižne nagrade Tehniške založbe Slovenije. maj 2013 | 5 MAKETARSTVO KS-1 c janez MARKO MALEC KS-lc je nekoliko spremenjeni predvojni janez, zelo uspešno akro¬ batsko letalo, ki ga je skonstruiral znani letalski konstruktor, dr. inž. Anton Kuhelj. Letalo se je od svojega predhodnika KS-Ib razlikovalo po motorju, ki je bil pri KS-lc vrste praga D z močjo 79 KM. Malenko¬ stno je imel spremenjen tudi sprednji del trupa. KS-lc janez je bil zelo majhno enosedežno letalo, namenjen predvsem akrobacijam, pa tudi šolanju akrobatskih pilotov. Kljub svojim majhnim dimenzijam, saj je bil med najmanjšimi tovrstnimi letali na svetu, je bil v letu zelo stabilen in bi se z boljšim motorjem brez težav kosal z najboljšimi akrobatskimi letali na svetu. Z novim janezom je prvi polet 30. aprila 1954 opravil Branko Ivanuš, čeprav je bilo dogovorjeno, da ga bo preizkušal izkušen nekdanji vojaški pilot Branko Žiger. Ivanuš je namreč prvi polet opravil samovoljno, pri pristanku, ki je bil zelo trd, pa je zlomil ostrogo pod repom. Letalo so sicer zgradili v tovarni Letov v Ljubljani. Pobudnik izdelave novega letala je bil Branko Ivanuš, ki je poleti 1952 v Letovu v nekem pogovoru s Kuhljem in Šušteršičem namignil, da bi bilo dobro, če bi si Letalska zveza omislila kakšno akrobatsko le¬ talo, »takšno pravo akrobatsko letalo, ki bi imenitno popestrilo mitin¬ ge«. Da si kot precej temperamenten pilot želi takšno letalo predvsem zase, ni povedal na glas, vendar so to vsi vedeli. Dotlej je bilo v Slo¬ veniji namreč eno samo takšno letalo, predvojni Kuhljev in Hribarjev janez (KS-Ib), in Ivanuš je imel zamisel, da bi se ga splačalo oživiti po ohranjenih načrtih. Kuhelj je ob tem imel pomisleke, saj zanj ni bilo no¬ benega primernega motorja, ruski M-ll, kakršne so imeli Po-2, bi bil z močjo 120 KM sicer imeniten, vendar prevelik in pretežak. Ugotovili so, da motorji ustrezne velikosti, ki bi imeli več kot 70 KM, kakršen je bil pobjoy R z reduktorjem na predvojnem janezu, ne obstajajo. Bese¬ da je tedaj nanesla na edini motor, ki je ostal od Hribarjevih, štirivaljni bokser praga D, pred vojno namenjen za naslednjo različico dvosede¬ žne minime. Kuhelj nad motorjem ni bil navdušen, čeprav bi moralo njegovih 79 KM po moči zadoščati, pri največjem številu vrtljajev pa bi moral imeti zelo premišljen propeler, da bi bil dober za akrobacije. Ker pa drugega motorja ni bilo, so se naposled odločili za prago, ki je vojno preživela zazidana v Hribarjevi tovarni pletenin. Inženir Kuhelj je jeseni 1952 preučil spremembe, ki bi bile potreb¬ ne glede na novi motor, opiral pa se je tudi na izkušnje s predvojnim janezom. Poleg motorja s propelerjem bi bilo treba skonstruirati nov nosilec in aerodinamični pokrov motorja ter rahlo spremeniti sprednji del trupa. Podvozje bi morali premakniti naprej, krilca vgraditi na obe krili (prejšnji janez jih je imel le na spodnjem krilu), za malenkost pa naj bi spremenili tudi zgornji rob smernega repa. Repno ostrogo naj bi nadomestilo repno kolesce z vzmetnimi amortizerji. Kar nekaj časa je Kuhelj posvetil tudi študiju enojnih opornic baldahina. Po končanih izračunih sta spomladi rekonstrukcijo načrtov pred¬ vojnega janeza na Kuhljevo prošnjo nase prevzela Tomo Polanc in Zo¬ ran Jerin, ki sta sicer tedaj že delala na načrtih njegovega LK-L Ker sta v Letovu mizarja Štefan Jakopič in Jože Cedilnik medtem po predvojnih načrtih že izdelovala nespremenjene lesene dele, se je seveda nadvse Inženir Kuhelj opazuje priprave na let. (Fond Zorana Jerina, Muzej novejše zgodovine Slovenije) mudilo. Polanc je najprej poskrbel za krilca na zgornjem krilu in njihov pogon s povezovalno cevjo, Jerin pa je prevzel konstrukcijo nosilca motorja in njegov pokrov, sprednji del trupa in podvozje. V tovarni so pohiteli kot še nikoli in konec aprila je bil novi janez pripravljen za prvi polet. Živo rdečega YU-CEO s tovarniško številko 170 naj bi preizkušal izkušeni lovski pilot Branko Žiger, vendar se je 30. aprila 1953 na letališču v Polju vanj usedel Branko Ivanuš in vzletel. Polet ni najbolje uspel, ker se je po Ivanuševem trdem pristanku zlo¬ mila vzmet repnega kolesa. Kuhelj se je kar na letališču odločil za ukrepanje. Ugotovil je, da bi bilo treba višinski stabilizator nagniti za dobro stopinjo, njegov spre¬ dnji rob pa dvigniti za približno 15 mm. Vzmet repnega kolesa bi bilo treba zamenjati z gumijastimi trakovi, propeler pa skrajšati za pribli¬ žno deset centimetrov. Vse to si je Kuhelj zapisoval in tudi že izraču¬ naval na koščku papirja. Poznejši natančnejši izračun je pokazal, da je treba propeler skrajšati s 180 na 172 centimetrov, višinski stabilizator pa namestiti tako, da bi se njegov sprednji nosilec dvignil za natančno 24,9 mm, kar je palico v vodoravnem letu vrnilo približno v srednji položaj. Prvega maja, šele dan po prvem poletu, je direktor Letova Letalski zvezi Slovenije slavnostno izročil novo letalo, ki pa je moralo zaradi omenjenih popravkov takoj nazaj v tovarno. Ko so v Letovu odpravili vse napake, so ga 8. maja stehtali in preverili položaj težišča, česar jim zaradi naglice pred prvim poletom ni uspelo narediti. Težav s krmilje¬ njem sicer ni bilo več, žal pa kljub zamenjavi propelerja ni bilo mogoče nič ukreniti v zvezi z močjo motorja, kar je Kuhelj napovedoval že od vsega začetka. 17. maja so ob železniški progi na letališču v Polju na razdalji 800 metrov merili hitrost in ugotovili, da je pri 2300 vrtljajih motorja letalo doseglo 175,6 km/h, pri 2000 vrtljajih pa 144,6 km/h. Pozneje je bilo mogoče z novim propelerjem doseči največjo hitrost 197 km/h, vendar, kolikor se je spominjal Zoran Jerin, iz motorja nikoli KS-lc z registracijo YU-CEO je bil po konstrukcijski plati odlično letalo, ven¬ dar zaradi prešibkega motorja ni povsem zadostilo načrtovanim akrobatskim zahtevam, kot si jih je zamislil konstruktor, inženir Anton Kuhelj, (zbirka pisca) Kuhljev KS-lc (Kuhelj Športni) janez s pilotom Igorjem Šarcem na letališču v Polju (zbirka pisca) 6 | maj 2013 MAKETARSTVO Janez je bil pobarvan v živo rdečo barvo, vendar še brez črt na boku trupa. De¬ loma sta bila belo pobarvana aerodinamična pokrova za kolesa in registracija. Navpičnih rež za hlajenje motorja na njegovem pokrovu še ni. ni bilo mogoče iztisniti obljubljenih 2610 vrtljajev na minuto, zato je bila moč motorja verjetno precej nižja od napovedanih 79 KM. Novi janez tako ni postal enako uspešno akrobatsko letalo kot njegov predhodnik in čeprav je bil v zraku kar prijeten, se ga je Ivanuš kmalu naveličal, saj je dobil drugo imenitno letalo, takrat nadvse mo¬ derno bonanzo. Z janezom sta v naslednjih mesecih največ letela Jože Krumpak in Igor Šarc, ki je z njim nastopil tudi na nekaj mitingih. Vendar pravih akrobacij od janeza ni bilo mogoče zahtevati niti pričakovati, čeprav ga je Letov 20. novembra istega leta v nekdanji kavarni Emona razstavil z geslom »Naše akrobatsko letalo janez«. Vodstvo LZS, ki je ves čas pritiskalo, da naj janez ne postane de¬ klica za vse, je naposled 29. novembra sklenilo, da je treba letalo re¬ sno preizkusiti in za to kot edinega pilota imenovalo Branka Žigerja. Ta je spomladi opravil le del preizkusov stabilnosti in okretnosti, ker je janez moral v Batajnico, da bi ga v VOC-u podrobno preizkusili. Čeprav je bil po načrtih VOC-a šele v tretjem planu za preizkušanje in bi prišel na vrsto šele spomladi leta 1955, so z njim vendarle leteli. Junija je polkovnik Popovič v začetni fazi vzleta začutil močan sunek, vendar kljub temu gladko vzletel in nato pristal. Pozneje ga je mehanik opozoril na razpoko v sprednjem delu trupa. Letalo je očitno z desnim kolesom zapeljalo v neko luknjo na letališču, okvir nad nogo in obloga iz vezanega lesa pa nista prenesla obremenitve. Ker ga v delavnicah VOC-a ni bilo mogoče popraviti, so vprašali LZS, kaj naj ukrenejo. Kljub Jerinovemu nasvetu, naj letalo razstavijo in s tovornjakom odpe¬ ljejo v Ljubljano, saj je imel janez v najboljšem primeru dolet 500 km Pod pokrovom motorja se skriva motor praga D s štirimi valji in močjo 79 KM. Čeprav je bil KS-lc majhno letalo, je bil njegov motor prešibak za izvajanje raznovrstnih akrobacij, (zbirka pisca) Janeza vlečejo na štart s pomočjo motornega vozila. (Fond Zorana Jerina, Mu¬ zej novejše zgodovine Slovenije) in bi bil verjetno potreben še kakšen vmesni pristanek na vprašljivem terenu, so se v Letovu odločili za cenejšo rešitev. V Batajnico so po janeza poslali Igorja Šarca, da je z njim vendarle priletel naravnost v Ljubljano. Tu so ugotovili, da je razpoka že za nekaj centimetrov daljša, a so letalo v Letovu pozimi 1954/55 spet spravili v red. Z janezom je letelo le malo pilotov ljubljanskega aerokluba, to so bili predvsem Žiger, Šarc in Krumpak. Živo rdeči janez je bil nato le še redko v zraku. Sicer je še nastopal na mitingih, na prvomajski paradi 1956 pa se je v slavnostni povorki vozil s svojo močjo, kar gotovo ni dobro vplivalo na že tako nezanesljiv motor. O njegovi nadaljnji usodi ni znanega nič natančnega. Branko Žiger je z njim nekoč v Polju vzletel in se nikakor ni mogel dvigniti. Izginil je za vojaškimi hangarji, naposled pa le nekako pristal. Po tistem ni hotel več sesti v janeza, češ da je nujno treba zamenjati motor. Za¬ menjave pa ni bilo in ker zaradi iztrošenega motorja ni smel več leteti, se je na KS-lc nekaj let nabiral prah v enem izmed hangarjev v Polju. Po nekaterih trditvah so ga ob neki priložnosti na letališču obredno zažgali, po drugih pa naj bi ga neki zasebnik odpeljal k sebi domov in ga imel še dolgo v svoji garaži. Opis letala Letalo KS-lc janez je bil enosedežni dvokrilnik popolnoma lesene gradnje, namenjen akrobacijam in šolanju izkušenejših pilotov. Krili sta imeli enaki razpetini z naprej nagnjenima opornicama v obliki črke N ter krilci na zgornji in spodnji površini. Krilo s profilom Clark Y je ime¬ lo dva glavna nosilca in je bilo le v sprednjem delu prekrito z vezanim Konstruktor Kuhelj pred svojo konstrukcijo aprila 1954. V kabino vstopa pilot Igor Šarc. (Fond Zorana Jerina, Muzej novejše zgodovine Slovenije) maj 2013 | 7 MAKETARSTVO Janez med pripravami na polet na nekdanjem ljubljanskem letališču v Polju (zbirka pisca) lesom, pretežno pa s platnom. Tudi krilca so bila prekrita s platnom. Trup je bil izdelan kot pollupina z oblogo iz vezanega lesa na osnovnem ogrodju iz elipsastih okvirov in vzdolžnikov. Motorski pokrov iz alumi¬ nijaste pločevine je segal do protipožarne stene. Višinski stabilizator je bil podprt, smerni stabilizator pa je bil iz¬ delan skupaj s trupom in prekrit z vezanim lesom, medtem ko so vse druge repne površine imele leseno ogrodje prekrito s platnom. Pod¬ vozje je bilo neuvlačljivo, kolesa dimenzij 380 x ISO mm pa so bila na Živo rdeče pobarvani KS-lc je imel na repu tudi tovarniško številko 170. (Fond Zorana Jerina, Muzej novejše zgodovine Slovenije) Eden od redkih pilotov, ki so leteli s KS-lc, je bil tudi Branko Žiger, znani špor¬ tni pilot in pilot poslovnega letala sabreliner. (zbirka pisca) Kuhljev KS-lc na nekdanjem ljubljanskem letališču v Polju. Črte na boku trupa so bele, prav tako registracija, ki pa je obrobljena s temno modro barvo. Bela je tudi tovarniška številka 170 na repu. Zvezda na trobojnici je nestandardna, rahlo je »deformirana« (partizanska) in belo obrobljena z dodatno tanko ob¬ robo rdeče barve. piramidah iz jeklenih cevi in so imele tlačne gumijaste amortizerje. Repno kolo je bilo na jekleni cevi z blažilci iz gumijastih trakov. Letalo je poganjal štirivaljni češkoslovaški bokserski motor praga D z 79 KM vzletne moči pri 2610 vrtljajih na minuto in 62 KM v poto¬ valnem režimu. Opremljeno je bilo z lesenim dvokrakim propelerjem s fiksnim korakom, premera 1,7 m. Gorivo je v bilo shranjeno v dveh rezervoarjih. V glavnem, pred pilotovim sedežem, je bilo do 52 litrov, v pomožnem pa 10 litrov goriva. Pomožni rezervoar je bil nameščen v sredini zgornjega krila. 8 | maj 2013 MODELARSTVO 400 cm Športno motorno akrobatsko letalo KS-1c janez M = 1 : 48 Risal: Sašo Krašovec april 2013 maj 2013 | 9 MODELARSTVO KS-lc in Anton Pavlovčič MARKO MALEC Pred dvema mesecema nas je ljubitelje letalstva, še posebno letalskega modelarstva, razžalostila novica o smrti Antona Pavlovčiča, staroste slovenskega letalskega modelarstva. Poleg tega, da je vrsto let izdeloval letalske modele, je bil tudi mentor mnogim letalskim modelarjem. V času svojega ukvarjanja z mo¬ delarstvom, ki se je začelo pred več kot pol stoletja, je ustvaril dragoceno zbirko načrtov letal predvsem slovenskih konstruktorjev, ki je postala za modelarje eden glavnih virov podatkov za gradnjo modelov eden od letal. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je načrtoval, risal in izdeloval letalske modele. Njegov zadnji letalsko-modelarski pro¬ jekt, ki ga je zastavil, je bil Kuhljevo dvokrilno akrobatsko letalo KS-lc. Že pred leti je iz¬ delal načrt omenjenega letala v merilu I : 4. Zaradi drugih obveznosti je načrt za nekaj časa obležal v predalu. Gradnjo je nato začel pred približno štirimi leti ter v precej krat¬ kem času iz balze in vezane plošče izdelal vse dele ter jih zlepil in sestavil. Model Kuhljevega KS-lc je v grobem dokončal v začetku leta 2012, prvič pa ga je sestavil avgusta 2012. V grobem zato, ker še ni bil prekrit s folijo in pobarvan, vgrajenih pa tudi še ni imel servo- mehanizmov za pogon krmilnih površin in za Anton Pavlovčič ob »svojem« KS-lc. Posnetek je nastal avgusta 2012, ko je Dušan Žgavec prinesel pokazat Pavlovčiču dokončan model. (Vir: Anton Pavlovčič) upravljanje motorja. Nadaljevanje gradnje je potem zastalo, saj Antonu zdravje takšnega dela ni več dopuščalo. Kljub temu pa je bila njegova želja, da bi bil KS-lc le dokončan, tako velika, da ga je odstopil svojemu mode¬ larskemu prijatelju, Dušanu Žgavcu iz Kopra, ki je model res dokončal. Prekril ga je s folijo in vanj namestil servomehanizme, uredil po¬ gone krmil ter vgradil še motor. Povezal se je z modelarjem Markom Bergamascom, ki naj bi z modelom tudi letel. Pavlovčičev model KS-lc je zdaj pripravljen na krstni let, ki ga pričakujemo na začetku maja. Posnetek sprednjega dela trupa modela. Ker je bil originalni KS-lc pobarvan precej atraktivno, upamo, da ga bosta sedanja skrb¬ nika, Dušan Žgavec in Marko Bergamasco, v prihodnosti pobarvala tako, kot je bil pobarvan original. (Vir: Anton Pavlovčič) Dušan Žgavec s sestavljenim Pavlovčičevim modelom KS-lc (Vir: Anton Pa¬ vlovčič) Sestavljen Pavlovčičev model Kuhljevega KS-lc. Model žal ni izvirno pobarvan. (Vir: Anton Pavlovčič) 10 | maj 2013 Sondažna raketa nike apache 14.1 I I GT JOŽE ČUDEN Risbe: Miodrag in Vladimir Čipčič Ameriška sondažna raketa nike apache je bila od leta 1963 naprej najpogosteje upo¬ rabljana raketa v okviru Nasinega programa sondažnih raket. V skupino uradno potrjenih sondažnih raket so jo pri ameriški vesoljski agenciji Nasa vključili po uspešno zaključe¬ nem programu testnih poletov. Sestavljena je bila iz motorja nike M5-EI v prvi stopnji in Thiokolove druge stopnje TE-307 Mod II, imenovane Apache. Raketa nike apache je bila sposobna ponesti med 50 in 80 funtov težak tovor na višino od 100 do 150 milj (160 do 240 km) pri kotu lansiranja 80° z izstrelišča na nični nadmorski višini. Nike Apache je bila dvostopenjska nevo- dena sondažna raketa z motorjema na trdno gorivo, ki je bila v letu stabilizirana s križno nameščenimi stabilizatorji na obeh stopnjah. Stopnji sta bili med seboj povezani s konič¬ nim prehodnim odsekom, ki je bil na spodnji strani privit na prvo stopnjo, na zgornji pa je bil vstavljen v šobo motorja druge stopnje, v katero se je tesno prilegal. Po dogoreva- nju motorja prve stopnje je prišlo do ločitve stopenj zaradi razlike med silami upora. Med drugo stopnjo in prehodnim odsekom ni bilo nobenih drugih mehanskih povezav. Motor prve stopnje, standardni nike M5- El buster, se še danes uporablja v številnih različicah večstopenjskih sondažnih raket. V začetnem obdobju raziskav ozračja s sonda- žnimi raketami se je pogonska stopnja nike razen v kombinaciji nike apache v civilni raz¬ ličici pogosto pojavljala tudi v drugih kombi¬ nacijah, kot na primer nike cajun, nike asp ali nike deacon. Družba Atlantic Research je posebej za uporabo na motorjih nike M5, M5-EI ali M66 razvila ter tako statično kot v letu preizkusila niz kompletov stabilizatorjev. Pri raketah nike cajun in nike apache so na prvih stopnjah naj¬ pogosteje uporabljali t. i. »lahke standardne« stabilizatorje s površino 2,5 sq. ft. (kvadra¬ tnega čevlja) in »standardne« stabilizatorje z enako površino toda drugačnim načinom pri¬ trditve, včasih pa srečamo tudi stabilizatorje oblike »modificirani diamant«. Motor na trdno gorivo apache TE-307 so razvili v družbi Thiokol Chemical Corporati¬ on, in sicer za pogon enostopenjskih raket v različici Mod I, pri dvostopenjskih pa za po¬ gon zgornjih stopenj kot različico Mod II. Po zunanjem videzu je bil motor apache skoraj enak motorju cajun. Večina delov motorja je bila dejansko identična in zamenljiva. Na zu¬ naj sta se motorja razlikovala le po podaljšku izpušne šobe. Med tem, ko je bil ta pri cajunu jeklen, je bil zaradi višje temperature izpu¬ šnih plinov, ki so iztekali iz motorja apache, ta del izdelan v kombinaciji iz jekla in fenolne obloge, pritrjene na jekleno osnovo. Čeprav na videz masivnejši, je bil ta del celo lažji kot pri cajunu. Osnovna razlika med stopnjama cajun in apache je bila v vrsti goriva. Motor apache je bil napolnjen z aluminiziranim poliuretanskim gorivom, ki je imel višji specifični impulz in daljši čas gorenja kot cajun. Poleg tega, da je imel boljše tehnične lastnosti od cajuna, se je apache izkazal tudi za zanesljivejšega, z manj zabeleženimi primeri napak pri delovanju mo¬ torju, čeprav tudi pri cajunih Nasa ni zabe¬ ležila nobene odpovedi delovanja motorja ali katastrofalne napake. Delovni tlak v motorju apache je bil za okoli 21 barov nižji pri isti debelini stene ohišja motorja. Sklop stabilizatorjev druge stopnje maj 2013 | II PRILOGA 165 JNITED STATES Napis UNITED STATES 180 Ameriška sondažna raketa NIKE APACHE 14.111 GT Risal: Vladimir Čipčič Razlika je bila tudi pri vžigalnikih za vžig goriva v motorju. Pri motorju apache so upo¬ rabljali t. i. »pirogeni« vžigalnik, v bistvu ne¬ kakšen mali raketni motor s časom delovanja okoli I00 milisekund, ki je zagotavljal ustre¬ zno temperaturo in tlak, potreben za vžig go¬ riva na velikih višinah, čemur običajni cajunov vžigalnik ne bi bil kos. Prehodni odsek med stopnjama nike in apache je bil enak kot pri cajunu in praktično zamenljiv, nekoliko je bil modificiran le pritr- ditveni sklop s stabilizatorji, da se je vanj lah¬ ko prilegal masivnejši podaljšani del izpušne šobe motorja. Motor apache in sklop s stabilizatorji sta bila izdelana pretežno iz aluminija, z izjemo delov, ki so bili jekleni: šoba in podaljšani del (z grafitnim vložkom), ohišje vžigalnika, pritr¬ jenega na zgornjo kapo motorja, obloge vpa¬ dnih robov stabilizatorjev in nosilni obroč za pritrditev stabilizatorjev. Zaradi majhne ko¬ ličine železa sta bila motorja apache in cajun še posebno primerna za pogon znanstvenih naprav, ki jih sicer ne bi mogli izstreljevati z motorji jeklene konstrukcije. Osnovne zunanje dimenzije sondažnih raket nike apache so bile pri vseh izstreli¬ tvah enake, razlike pa so bile le v prostornini Anteni tipa turnstile in DOVAP (dolžini in obliki) tovornega odseka in konusa glave, kar je bilo odvisno od velikosti vgraje¬ nega koristnega tovora. V ta namen so obi¬ čajno uporabljali standardni IO-palčni tovor¬ ni odsek s prostornino 440 kubičnih palcev (podaljšani tovorni odsek je bil 50-palčni) in I l-stopinjski konus glave z dolžino 34 palcev. Rakete nike apache so bile večinoma opremljene z dvema tipoma anten, vrste DO¬ VAP in vrste turnstile, ki so bile pritrjene na zgornjem delu stopnje apache. Prve so bile pritrjene na zunanji strani na nasprotnih stra¬ neh (na 180°), štiri antene turnstile, paličaste oblike pa so bile običajno nagnjene nazaj pod kotom 45°. Sondažne rakete nike apache in nike cajun so v okviru raziskav v ozračju izstreljevali z raketnih izstrelišč po celem svetu, od ame¬ riških VVallops Island, White Sands, Eglin Air Force Base, Pacific Missile Range, Kevveenavv Range in Point Barrovv ter Fort Churchilla v Kanadi prek Brazilije, Surinama, Argentine, Videz zgornjih in spodnjih vodil na prvi stopnji 12 | maj 2013 PRILOGA 115,69 UNITED STATES Ascensiona, Indije, Pakistana, Avstralije in Nove Zelandije do evropskih izstrelišč na Sardiniji, Andoye na Norveškem in švedskega Kronogarda. Vsak polet je imel svojo ozna¬ ko, iz katere je mogoče prepoznati tip rakete, izvajalca projekta, vrsto eksperimenta in za¬ poredno številko izstrelitve. Tako na primer pomeni oznaka rakete I4.III GT, ki je 3I. oktobra I963 poletela z izstrelišča VVallops Island, in jo predstavljamo na načrtu v prilogi, da gre za raketo nike apache (I4), stoenajsto izstrelitev (111), izvajalec projekta je bil God- dardov vesoljski center (G) in da je bil to te¬ stni polet (T). Rakete nike apache in nike cajun so za svoje raziskave uporabljali tudi drugi Nasini vesoljski centri (N), nekateri ameriški kolidži in univerze (U), obrambno ministrstvo (D), Pritrditev stabilizatorjev prve stopnje Barvna shema kovinska rjasta črna grafitno siva srebrno siva aluminij bela rdeča druge vladne agencije (A), industrijske druž¬ be (C) ter tuje agencije (I), ki jih prav tako lahko ugotovimo iz oznak. Prav zaradi pestrosti različic in velikega števila izstrelitev so rakete nike apache in nike cajun med graditelji letečih maket izre¬ dno priljubljene, zaradi primerne konfigura¬ cije pa se pojavljajo predvsem kot prototipi za gradnjo maket za doseganje višine. Od tod tudi pogostost objave posameznih različic v obliki tehničnih dokumentacij v različnih mo¬ delarskih revijah. maj 2013 | 13 PRILOGA Starodobni tovornjak DUŠAN MARKIČ V prejšnji številki revije TIM je bil objavljen prispevek z naslovom Starodobni avtomobil, tokrat pa sem pripravil model starodobnega tovornjaka (slika I). Tovarne avtomobilov izdelavo svojih vozil pocenijo tudi tako, da v različne modele vgrajujejo enake sestavne dele. Poleg tega so avtomo¬ bili istega proizvajalca prepoznavni po enakih ali podobnih sestavnih delih (npr. luči, maska za motor ...). Tudi v moji »tovarni« - delavnici je podobno. Večina sestavnih delov starodobnega tovornjaka je enaka ali podobna sestavnim delom starodobnega avtomobila, katerih izde¬ lavo sem opisal že v prejšnjem prispevku. Ob upoštevanju prejšnjih in tokratnih pisnih navodil, načrta, kosovnice in slikovnega gradiva vam izdelava starodobnega tovornjaka ne bi smela povzročati težav. Pri delu tako kot zadnjič uporabimo osnovno modelarsko orodje in pri¬ pomočke. Vrtalni stroj, vpet v navpično stojalo, verjetno ne manjka v nobeni domači delavnici. Brez njegove uporabe nekaterih delov ne moremo izdelati. Brusimo lahko ročno, delo pa si bistveno olajšamo s kolutnim ali tračnim brusilnim strojem. Seznam materiala je natančno naveden v kosovnici, poleg tega pa potrebujemo še belo mizarsko lepi¬ lo in kontaktno lepilo, s katerim lepimo usnje in gumo. Izdelava karoserije Sestavne dele karoserije s pomočjo kopirnega (indigo) papirja natančno prerišemo na ustrezno debelo vezano ploščo. Načrt, pod katerega smo podložili kopirni papir, z dvema risalnima žebljičkoma pritrdimo na vezano ploščo, da se nam pri prerisovanju ne premika. Po prerisovanju načrt previdno dvignemo in preverimo, ali smo po¬ vlekli vse črte. Sele nato odstranimo risalne žebljičke. Sestavne dele izžagamo z lokom in žagico za rezljanje. Robove obrusimo z brusilnim papirjem, ki smo ga prilepili na podolgovato deščico ali kos vezane plošče. Karoserijo zlepimo z belim mizarskim lepilom (slika 2). Ko se lepilo osuši, robove še enkrat zbrusimo s finim brusilnim papirjem. Skozi stranici kabine (B) v prečno strešno oporo (Z) zvrtamo manjši luknjici, v kateri prilepimo okrogla zobotrebca. Tako še dodatno utr¬ dimo prečno strešno oporo (glej sliko 2). Izdelava posode za gorivo Posodo za gorivo (9) izdelamo iz okroglih bukovih palic premera 25 mm in 8 mm (slika 3). Okrog debelejše palice ovijemo brusilni papir 14 | maj 2013 in tanjšo palico na enem koncu zbrusimo. Ko se ta tesno prilega debelejši, ju zlepimo. Po¬ sodo za gorivo prilepimo na karoserijo. Izdelava zaboja za orodje Sestavne dele zaboja za orodje (8) pre¬ rišemo na vezano ploščo debeline 3 mm. Zbrušene zlepimo med seboj. Končan zaboj prilepimo na karoserijo (slika 4). Izdelava kesona Dno in stranice kesona (I, 2, 3, 4) pre¬ rišemo na vezano ploščo ustrezne debeli¬ ne (glej kosovnico), izžagamo, zbrusimo in zlepimo. Ojačitve stranic (5, 6) izrežemo iz furnirja in prilepimo na stranice kesona. Po sušenju lepila robove končno obrusimo. Za¬ dnjo stranico vstavimo v keson in šele potem zvrtamo luknjice, v katere vstavimo okrogle zobotrebce (slika 5). Zapiralo (7) izdelamo iz tanjše modelarske vezane plošče. Pri svo¬ jem modelu tovornjaka nisem želel uporabiti kovinskih elementov za vezavo. Zapirali sem Ž V Z STARODOBNI TOVORNJAK Risal: Dušan Markič na stranici kesona pri¬ trdil z majhnima pod- ložkama, ki sem ju na notranji strani stranic prilepil na osi (slika 6). Namesto podložk in majhnih osi za pritrdi¬ tev zapiral lahko upo¬ rabimo manjša lesna vijaka. Keson prilepi¬ mo na podvozje. Iz fur¬ nirja izrežemo še oja¬ čitvi sprednje stranice (10) in ju prilepimo na keson. Izdelavo blatnikov, koles in strehe sem podrobno opisal v prejšnji številki revije TIM. Model starodob¬ nega tovornjaka je tako izdelan (slika 7). Upam, da vam je bilo delo v veselje in da imate pripravljen tudi parkirni prostor za svoje vozilo. Starodobni tovornjak - kosovnica maj 2013 | 15 MAKETARSTVO Izdelajmo diorame z Nochovimi gradivi (9.del) PRIMOŽ DEBENJAK V prejšnji številki je bila predstavljena diorama s sorazmerno glo¬ boko stoječo vodo, ki je dovolj bistra, da se vidi do dna. Jasno pa je, da so vodne površine zelo različne, zato lahko za njihovo ponazoritev uporabimo tudi različne materiale, odvisno od tega, ali gre za stoječo ali tekočo vodo, ali vodotok teče hitro ali počasi, ali so na njem brzice, vrtinci, slapovi, valovi in podobno. Tokrat bo v središču pozornosti prikaz mirnega potočka ali jarka za namakanje oziroma odvodnjavanje, poleg tega pa si bomo ogledali še nekaj priprav za naslednji projekt. Zamisel za tole vinjeto sem dobil pri brskanju po računalniku, ko sem naletel na približno deset let staro, če me spomin ne vara, nizo¬ zemsko fotografijo, na kateri je petelin, ki po deski ponosno, kot temu ptiču pristoji, prečka potok ali jarek, kokoši pa še nekako neodločno čakajo na bregu. Najprimernejše merilo je »vojaško« I : 35, čeprav gre v tem primeru za povsem civilen prizor. Sicer tudi tu ni prav veliko izbire perjadi, tako da sem se moral zadovoljiti s kokošmi iz kompleta Ko sem tuhtal, kakšni bi bili najprimernejši materiali za ta izdelek, sem prišel do spoznanja, da bo najpametneje uporabiti najpreprostej¬ še, zahtevnejši materiali pa bodo počakali na primernejšo priložnost. Vzel sem manjši zastekljen okvir za fotografijo s snemljivim hrbtnim delom in steklom, snel iz njega hrbtni del in prilepil steklo na okvir. Ko se je lepilo posušilo, sem na notranjo stran okvirja kot distančnike prilepil tanke kose lesene letvice, seveda tja, kjer se potem ne vidijo. Kot podlago za travnik ob vodi sem uporabil kos balze, ki je bil približno toliko dolg kot steklo, le malo ožji. Nanj sem s svinčnikom narisal potek struge, ki je zaradi boljše kompozicije rahlo poševen in ima blag zavoj. Po tej črti sem balzo prerezal z ostrim modelarskim nožem. Robove sem nato pobrusil in zgladil z grobo pilico za nohte. Ko sem oba dela položil na steklo in ju razmaknil, je vmes ostala gladka vodna površina potoka s približno vzporednima bregovoma. Nato sem potek potoka oziroma struge zarisal tudi na steklo, toda domačih živali, ki ga je že pred časom izdal vidni japonski proizvajalec Tamiya in se še danes dobi po zmerni ceni. V škatli sta sicer dva peteli¬ na in dve koklji, ki sedita na jajcih in zato nimata spodnjega dela. Enega petelina sem predelal v tem smislu, da zdaj stoji le na eni nogi, druga pa je v zraku, drugega pa sem s precejšnjim zmanjšanjem repnih peres spremenil v kokoš. Obema kokljama sem iz maketarskega kita modeli¬ ral trebuh, vanj pa sem zataknil nogi iz plastike primerne debeline. Na fotografiji, ki sem jo imel za zgled in navdih, je kokoši sicer več, vendar bodo zadoščale tudi samo tri. pod balzo, da se črte pozneje ne bi videle. S tem sem si začrtal neko¬ liko širšo strugo, da sem vedel, kaj bo treba pobarvati. Ker sem želel, da bi se videlo dno potoka, sem steklo s spodnje strani le malo obarval z zračnim čopičem, in sicer z različnimi odtenki modre. Za spodnjo ploščo, ki je zaradi majhne globine okvirja morala biti čim tanjša, sem uporabil kos kartona, ki sem ga odrezal z neke Revel- love škatle. Glede ponazoritve dna struge sem najprej resno razmišljal o Nochovih naravnih kamnih (Rhbnfelsen, grob 09224), ki so sicer na¬ menjeni za prikaz skal v manjših merilih, a se mi je potem zdelo, da je 16 | maj 201 3 MAKETARSTVO šlo morda za izkopan jarek, pri katerem veliki kamni ne bi bili najbolj realistični. Kamne bom tako uporabil pri poznejših projektih, ker pa so v vrečki zelo čisti koščki, bi bili neobdelani primerni samo za uporabo v kamnolomu. Obdelava površine ni bila težavna. Kamne sem dal v primerno po¬ sodo, nanje položil filtrsko vrečko črnega čaja, zavrel približno pol litra vode in jo zlil v posodo. Ko je imel čaj že lepo temno rjavo barvo, sem filtrsko vrečko odstranil, kamne pa v tem čaju namakal še dober teden. Po tej obdelavi so kamni videti, kot bi bili izkopani iz zemlje. Se¬ veda so kamni, ki ležijo v strugi potoka, praviloma temnejši, če voda ne teče prav hitro, pa utegnejo biti tudi poraščeni. Skratka za maketarsko uporabo je bolje, če so kamni nekoliko temnejši. Za dno struge sem uporabil Nochovo mešanico za travnike z gru¬ dicami zemlje (Master-Grasmischung 07075), pri čemer sem iz paketa vzel več teh grudic. Mešanico sem z Nochovim lepilom za travo (Gro- skleber 61130) prilepil na omenjeni karton. Za travnik sem uporabil enak posip, a z manjšim deležem grudic, ki sem ga zmešal z bolj inten¬ zivno zeleno Nochovo travo, kakršno sem uporabil na dnu diorame s potopljenim tankom KV (Feldgras, mittelgrun 07084). Travne posipe različnih barv lahko brez težav mešamo, da dosežemo želeni rezultat. Najbolje je, če primerno količino dveh ali več komponent vsujemo v kartonsko škatlo ustrezne velikosti in vse skupaj s prsti dobro preme¬ šamo, da nastane homogena mešanica. Tako pripravljeno travo sem z istim lepilom prilepil na oba bregova iz balze. Balze nisem barval, ker sem jo dovolj dobro prekril s travnim posipom. Balzovi ploščici sem nato prilepil na steklo, karton pa na dno okvirja. Modrikast barvni nanos s spodnje strani tankega stekla pričara učinek globine, ki pa je v resnici ni, saj je steklo debelo samo okoli 2 mm, dno struge pa je tik pod steklom. Ker je morala biti vodna gladina precej mirna, sem na zgornjo stran stekla s čopičem nanesel akrilni gel Pebeo, s katerim sem imel že pred leti dobre izkušnje. Gre za gel, ki se dodaja akrilnim barvam, da postanejo gostejše in dobijo več strukture. Primeren je za komaj opazno valovanje. Za izrazitejše valove in tokove pa so ustreznejši drugi materiali, recimo Nochov gel za vodne učinke (Wassereffekte 60872). Gre za gostejšo snov, ki je precej podobna omenjenemu akrilnemu jjelu, le da se nekoliko hitreje suši. Dobi se v 125-ml plastenki s šobo. Če bi hoteli gel za vodne učin¬ ke uporabiti za takšen potoček, bi bilo treba sneti šobo in gel s širokim čopičem na tanko nanesti na površino. Ker sem nekje prebral, da nekateri za ponazoritev bele pene na valovih priporočajo snežni posip, s katerim smo se pred nekaj meseci že seznanili ob upodobitvah zimskih dioram, sem to hotel preizkusiti, preden bi se lotil kakšnega projekta, kjer bi to prišlo v poštev. Nekaj Nochovega snežnega posipa (Pulverschnee 08750) sem zamešal v akril¬ ni gel in rezultat je dejansko boljši, kot če umešamo samo belo barvo. Vsekakor pa moramo mešanje različnih materialov prej preizkusiti, preden mešanico dejansko uporabimo, da ne doživimo kakšnega ne¬ prijetnega presenečenja. Nizka trava, ki jo vidimo na obeh straneh potoka, ni barvana, gre za omenjeni Nochov posip. Šopi višje trave ob bregu pa so iz pampske trave, ki sem jo primerno pobarval. Pred nanašanjem akrilnega gela na steklo sem tako oba dela travnika kot tudi stekleno površino med njima, ki predstavlja vodno gladino, poškropil z Nochovim utrjeval¬ cem za fiksiranje in boljši oprijem (Haft- und Fixierspray 61152). Deska, položena čez potok, je narejena enako kot pri zadnjič predstavljeni diorami s potopljenim tankom, namreč iz široke paličice iz mehkega lesa, ki sem jo primerno stanjšal, rahlo upognil in potemnil z ustrezno »umazano« barvo. Naslednjič se bomo ukvarjali še z drugačnimi možnostmi uporabe materialov za ponazoritev vode, valov na gladini in podobnih učinkov. maj 2013 | 17 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Nemški tovornjakV 3000 S Revell, kat. št. 03234, M I : 35) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek in Primož Debenjak Pod malce skrivnostno oznako V 3000 S se skriva Fordov triton- ski tovornjak iz leta 1941. Fordova tovorna vozila so bila v obdobju med obema svetovnima vojnama med najbolj priljubljenimi na svetu, saj so različne starejše modele po licenci izdelovali celo v Sovjetski zvezi. V Nemčiji je bil ta proizvajalec prisoten že od leta 1925, ko so ustanovili tovarno v Berlinu, v kateri so sestavljali znani model T iz uvoženih sestavnih delov. Leta 1929 so sklenili, da proizvodnjo in centralo preselijo v Koln, kar se je zgodilo v letih 1930 in 1931. Slav¬ nostne položitve temeljnega kamna se je udeležil tudi ustanovitelj koncerna Henry Ford in seveda takratni župan Kolna, poznejši prvi kancler ZRN Konrad Adenauer. V Kblnu so izdelovali tovornjake in osebne avtomobile — slednje tam izdelujejo še danes, medtem ko so proizvodnjo tovornih vozil že pred desetletji opustili. Fordove tovarne, tako v Kblnu kot tudi na okupiranih ozemljih v Franciji in na Nizozemskem, so bile zelo pomembne tudi za nemško vojsko, seveda pa niso bile več pod nadzorom detroitske centrale. Nacisti so tudi prepovedali uporabo Fordovega logotipa, namesto njega je bila na vozilih kot zaščitni znak upodobljena kblnska katedra¬ la. Seveda pa so imeli nemški fordi precejšnjo »družinsko« podob¬ nost z ameriškimi, britanskimi in francoskimi modeli. Leta 1939 so začeli izdelovati tritonski tovornjak model G 917 z značilno ovalno masko hladilnika, ki je bil podoben ameriškemu modelu iz leta 1938. Leta 1941 je sledil nov model tritonca s spremenjenim pokrovom motorja, ki je imel v Fordovem koncernu oznako G 198 TS, v nemški vojski pa V 3000 S. Fordova oznaka pomeni G = Germany (Nemči¬ ja), I = zadnja cifra letnice 1941, 9 - motor V8 s prostornino 3,9 I, 8 = ozna-ka modela, T = truck (tovornjak) in S = standard (tj. pogon na zadnjo os). Poznejše izpeljanke so imele poenostavljene, manj ukrivljene sprednje blatnike, manjše žaromete, zadaj pa so bile brez blatnikov. Skupno so izdelali okoli 25.000 primerkov tipa V 3000 S, uporabljali pa so ga na vseh bojiščih. Tovornjakov iz 2. svetovne vojne so se proizvajalci maket do nedavnega kar nekako otepali. Od nemških je bil dolga leta na tr¬ žišču samo Italerijev opel blitz 3t v standardni različici, pozneje je isti proizvajalec poskrbel še za Mercedesovega tritonca. V zadnjem Zgodnja različica z deljenim vetrobranskim steklom in visokimi stranicami prostora za tovor. Model iz leta 1941 z velikimi žaro¬ meti, ki pa ima dve zunanji vzvratni ogledali. Poenostavljena pozna različica V 3000 S z leseno kabino in brez blatnikov zadaj. Poznejši model je imel dodatne hladilne reže spredaj na pokrovu motorja. času pa je prišlo na trg kar nekaj novih maket nemških tovornjakov, pri čemer je bilo najbolj dejavno ukrajinsko podjetje ICM, ki je med drugim izdalo maketi obeh najbolj razširjenih Fordovih modelov - letnik 1939 in 1941, slednjega tudi v polgosenični izpeljanki, ki se je v nemškem vojaškem žargonu imenovala »Maultier« (mula). To izvedbo so razvili za uporabo na brezpotjih Sovjetske zveze, kjer je bilo v deževnih obdobjih in v času odjuge ogromno blata, tako da so bile poti večinoma neprehodne. Maketa V zadnjem času Revell plodno sodeluje z ICM-jem in po zaslugi tega sodelovanja se je proti koncu lanskega leta na policah pojavila Revellova izdaja makete tovornjaka V 3000 S. Gre za zelo kako¬ vostno maketo, ki je lepo odlita v svetlo rjavo plastiko. Maketa je izvrstno detajlirana in se dobro sestavlja; če jo primerjamo s foto¬ grafijami, se zdi, da je zelo točen posnetek originalnega tovornjaka. Pri sestavljanju moramo biti precej skrbni in pozorni, ker so nekateri deli zelo tanki in se zlahka zlomijo ali zvijejo. Prileganje večjih delov je dobro, kar je zlasti razveseljivo pri sestavljanju sprednjega dela karoserije, skratka kabine, pokrova motorja in blatnikov, kjer bi za¬ radi večjega števila sestavnih delov lahko prišlo do težav, a nanje na srečo nisem naletel. Motor lahko prikažemo tudi odprt, saj je dovolj dobro detajliran in če mu dodamo še kakšno žičko in cevko, bo deloval zelo prepri¬ čljivo. Ker se mi zdi, da ima prav ta model tovornjaka z značilnim pokrovom motorja pravi »karakter«, seveda samo z zaprtim motor¬ jem, nisem niče-sar odpiral. Vrata lahko brez težav in brez predelav tudi odpremo. Nekaj težav je le s sestavljanjem podvozja, kardan¬ skega droga in večdelne izpušne cevi, a to za večino maketarjev ne bo prehud izziv. Najbolj pozorni moramo biti pri snemanju precej filigranskega volana, ki je na odlitek pritrjen kar na štirih mestih. Priporočam, da ga položite na primerno, denimo, leseno podložko in ga odrežete z ostrim modelarskim nožem ali skalpelom. Rezanje s kleščami, škarjami ali fino žagico odsvetujem. Tipična pozna izpeljanka z dodatnimi hladilnimi režami, poenostavljeni¬ mi blatniki spredaj in brez blatnikov zadaj. Poznejši model z dodatnimi hladil¬ nimi režami. 18 | maj 2013 MAKETARSTVO Pozna različica s poenostavljenimi sprednjimi blatniki in manjšimi žarometi. Na voljo sta dva tipa sprednjih luči: »civilne« s steklom spre¬ daj in zasenčene vojaške z režo. Odločitev za slednjo precej razširi možnosti barvanja, saj lahko brez predelav upodobimo različna vo¬ zila. Če maketo sestavljamo po fotografiji pravega vozila V 3000 S, moramo biti pozorni na nekatere podrobnosti, kot so vrsta luči, ali ima vozilo dodatno orodje (lopato in podobno), ali ima preklopni trikotnik na strehi (če je bil postavljen pokonci, je bil to znak, da tovornjak vleče tako ali drugačno prikolico), ali ima zadnje blatnike, kakšen je tovorni prostor, ali ima spodaj škatle za orodje, dodatne posode za gorivo in podobno. Nekateri V 3000 S so imeli namesto normalnega vetrobranskega stekla oklep z dvema režama oziroma manjšima stekloma. 21 Kolesa so sestavljena iz več delov in so dobro detajlirana. Edino, kar malo moti, je viden spoj na zunanjih zadnjih kolesih na obodu pnevmatik, ki ga moramo zelo previdno zakitati. Pnevmatike so sicer iz istega polistirena kot ostanek makete, kar bo mnogim všeč, saj se mehke vinilne pnevmatike, ki jih poznamo z drugih maket, rade trga¬ jo, tu pa te bojazni ni. Prozorni deli so dobro odliti in zares prozorni. 03234-0240 z German Truck V3000 S © 2012 REVELL GmbH & Co.KG. A subsidiary of Hobbico, Inc. Printed in ltaly 3® se mi zdi najbolj priporočljivo, da ga najprej brez lepila spravimo v pravi položaj, kar ni prav lahko, ker se malce upira, potem pa ga na robovih pritrdimo s tekočim lepilom. V škatli najdemo kakovostne v Italiji natisnjene nalepke z ozna¬ kami za štiri različna vozila. Eno temno sivo iz leta I942 z vzhodne fronte z belimi napisi na vratih ter zadaj z opozorilom glede var¬ nostne razdalje, to vozilo je iz sestava divizije »GroBdeutschland«, potem eno peščene barve iz Italije leta I944 ter dve vozili z lisasto kamuflažo, eno policijsko iz Jugoslavije iz leta I944 in eno zaplenjeno sovjetsko iz Vzhodne Prusije iz leta I945. Slednje ima rdeče zvez¬ de in bele sovjetske številke. Med nalepkami so registrske tablice z oznakami WH-... za kopensko vojsko, WL-... za letalstvo in Pol-... za policijo, kar bo ugodno tudi za tiste, ki bi radi registracije predelova¬ li, saj bo treba spremeniti samo številke. Ker poznam več fotografij Fordovih tovornjakov iz naših krajev, dve pa sta dovolj jasni, da se dobro vidi, za katero izpeljanko gre, sem se odločil za eno od teh dveh vozil. Maketa sicer še ni povsem dokončana, ker sem jo hotel pustiti čim bolj podobno tistemu, kar dobimo v Revellovi škatli. Zato bom letve oziroma deske, s katerimi so zvišali stranice prostora za tovor, dodal pozneje. Drugo podobno vozilo ima preprosto enobarvno kamuflažo, nima zadnjih blatnikov, ima pa pritrjenih nekaj škatel ali zabojev pred zadnjim kolesom in pred njim. Po svoji ustaljeni navadi sem se seveda odločil za vozilo z zanimivejšo kamuflažo. Revellova maketa tovornjaka V 3000 S je zelo kakovostna in to¬ čna ter je primerna za vsakogar, ki ima vsaj nekaj izkušenj z izdelavo maket. Tudi »iz škatle«, torej brez predelav, lahko naredimo zelo dober posnetek tega zanimivega vozila. Po drugi strani pa prazen prostor za tovor kar kliče po tem, da nekaj naložimo nanj. Ker so ga uporabljali na vseh bojiščih in v vseh razmerah in okoliščinah, imamo tu precej možnosti za predelave in dopolnitve. Po drugi strani pa gre za edino maketo tega precej razširjenega vozila, ki so ga uporabljali tudi v naših krajih. Zato to maketo toplo priporočam vsem, ki jih ta tovornjak zanima. maj 2013 | 19 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Focke wulf Fw 200 C-4 (Revell, kat. št. 04678, M I : 72) MITJA MARUŠKO VVinston Churchill je nemški štirimotorni izvidniški bombnik Fvv 200 poimenoval »Bičar Atlantika«, saj ga je nemška mornarica v drugi svetovni vojni uporabljala za odkrivanje konvojev in usmerjanje podmornic, pa tudi za neposredne bombne napade na nezaščitene trgovske ladje. Po zasnovi izjemno napredno civilno letalo, ki je leta 1937 v rekordnem preletu od Berlina do New Yorka prestavilo meje atlantskih preletov, je leta 1939 postalo daljinski izvidnik in bombnik. Po rekordnem preletu so se za Fvv 200 ogreli Japonci, ki so potrebo¬ vali letalo s tako velikim dosegom za svoje ekspanzionistične načrte na Tihem oceanu, vendar ga niso dočakali. Predelava civilnega letala v vojaški bombnik pa ni potekala brez težav, te so Fvv 200 pestile vso njegovo vojaško službo. Preobremenjeno podvozje in šibak trup sta povzročala konstrukcijske lome. Z dodatno bombniško oborožitvijo Fvv 200 ni bil pretirano hiter in čeprav so stalno povečevali obramb¬ no oborožitev, tudi nikoli ni bil zadovoljivo zaščiten. Fotografija pravega letala z oznako skupine KG 40 Revellova maketa Revell je prav v letu 2011 dokončal zadnjo izdajo makete tega letala, ki je tržišče pravzaprav dosegla na začetku leta 2013. Gre za najbolj razširjeno in običajno izvedenko Fvv 200 C-4. Sestavni deli so izdelani iz novega kalupa, ki so ga oblikovali leta 2006, ko so pri Revellu izdali Fvv 200 C-5/C-8. Ti dve pozni izvedenki imata pre¬ oblikovani zunanji motorski gondoli, kjer so bili prirejeni nosilci za klasične bombe in novo generacijo letečih bomb Hs 293. Zgodovina Revellovih upodobitev Fvv 200 condor pa sega v leto 1971, ko je izšla prva maketa s kataloško številko H 204 in je tedaj predstavljala izjemno detajliran izdelek. Vrsto let so to maketo po- natiskovali v različnih izdajah Fvv 200 C-4, pa tudi kot civilno po¬ tniško izvedenko z motorji pratt & whitney hornet ali BMW I32D. Zajetna škatla prinaša obilico sestavnih delov za veliko maketo v merilu I : 72. Gradnja se začne s pripravo posameznih predelov no¬ tranjosti letala. Najprej je tu pilotska kabina z radiotelegrafistovim delovnim mestom v ozadju z lično oblikovanimi sedeži in notranjo opremo, ki kar kliče po obarvanih kovinskih jedkanih delih podjetja Eduard iz kompleta 73 284. Notranje stranice trupa so že reliefno oblikovane in ponazar¬ jajo kovinsko konstrukcijo. V predelu zadnjega strojničnega gnezda je drugi del zelo detajlirane notranjosti, saj lahko maketo zgradi¬ mo z odprtimi vrati za posadko. Eduardovi dodatki nam omogočajo podrobno upodobitev strojnične oborožitve in nabojnikov, različne opreme v trupu letala, ne smemo pa pozabiti niti kompleta zaves za okna. Komplet varnostnih pasov še posebno popestri pilotsko kabino, katere prozorna zasteklitev ima odprto zgornjo stran. Posa¬ mezni sestavni vložki se lepo prilegajo in stik trupa je odličen. Pred Odlična ilustracija E. Friedla na naslovnici škatle Revellovega Fvv 200C-4 v merilu I : 72 prikazuje letalo iz najbolj slavne enote KG 40 z njenim prepo¬ znavnim zaščitnim znakom. Ideja za dioramo z letalsko posadko Barvna shema Fvv 200 C-l iz skupine KG 40 Ena od prvih Revellovih izdaj Fvv 200 C-4 condor 20 | maj 2013 MAKETARSTVO Mere makete smo preverili na načrtu v merilu I : 72 in nismo zaznali večjih odstopanj. Ponazoritev platnenih delov krila je poudarjeno reliefno oblikovana. Motorji so odlično oblikovani, kalup pa že kaže znake obrabe z ostanki razlite tanke plastike ob nosilcih za bombe. Fotojedkani Eduardovi deli za dopolnitev zunanjo¬ sti makete Eduardovi sestavni deli za dopolnitev kabine letala iz kompleta št. 73 284 Eduardovi dodatki za kolesne prostore Eduardova zakrilca iz kompleta 72 464 sestavo trupa zgradimo še robustno repno kolo in ga pobarvanega maskiramo. Strojnice na bokih letala vgradimo po potrebi, glede na izbrano izvedenko. Med tem, ko se trup suši, nadaljujemo s sestavljanjem kril in rep¬ nih površin. Velika krila so robustno oblikovana in ojačana. Ležišče v trupu ima pripravljen posebno oblikovan utor, ki zagotavlja trdnost makete po lepljenju kril in trupa. Krmilne površine so oblikovane kot sestavni deli ene od sestavnih polovic, zato jih ni težko ločiti, če želite prikazati odklone krmilnih površin. Površinski detajli so dobri, le platneni del krila je malce pregloboko reliefno oblikovan. Pred lepljenjem polovic kril naluknjamo nosilce za bombe in prilepimo reflektorske luči. Ljubitelje detajlov pa lahko v tej točki gradnje čaka kar zamudna gradnja Eduardovih zakrile iz kompleta 72 464, ki jim moramo pripraviti ustrezno ležišče in odrezati del spodnjega krila. Končni izdelek je osupljivo natančen, vendar te avanture ne pripo¬ ročamo začetnikom. Gradnjo lahko nadaljujete s sestavljanjem motorskih gondol, ki so odlično oblikovane in razkazujejo motor v notranjosti. Sprednji del zvezdastih motorjev bramo 323 je dobro oblikovan, odličen vi¬ dez pa zaokrožite še s cevnim vencem in oporno konstrukcijo za propeler iz Eduardovega kompleta 72 463, ki premore kovinske do¬ datke za dopolnitev zunanjosti. Podvozje je bilo kritična točka letala Fw 200 in Revell je dobro opravil konstrukcijsko domačo nalogo. Ponujeni sestavni deli niso predebeli in še uspešno nosijo težo makete. Kolesa so spodobno oblikovana, velja samo še ponazoriti ugrez na pnevmatikah stoječega letala. Lopute jaškov za podvozje so brez ustreznih detajlov, ki jih najdemo v že omenjenem Eduardovem kompletu. Žal je preostali del kolesnega prostora malce poenostavljen. Strojnična gnezda in plastični sestavni deli so za maketo v merilu I : 72 odlično oblikovani, vendar jim že omenjeni kovinski dodatki nič ne škodijo. Najbolj zahtevni boste posegli po kovinskih strojnicah ukrajinskega proizvajalca MiniVVorld. Obe strelski mesti sta ponuje¬ ni kot vsadka na vrhu trupa, kar omogoča izdelavo še preostalih izve¬ denk v samogradnji. Bombni jašek na spodnji strani trupa s sprednjo in zadnjo zasteklitvijo je treba po sestavljanju prilepiti na trup letala. Stik je sicer dober, vendar malce kitanja ne škodi. Gradnjo končamo z lepljenjem nosilcev za bombe pod krila, lepljenjem anten po trupu in pritrditvijo štirih propelerjev. Maketa ponuja oznake za dve letali s klasično dvobarvno ka- muflažno shemo na zgornji strani, ki je na izvedenki Fe 200 C-4 iz 7. eskadrilje bombniške skupine KG 40 na Norveškem spomladi 1945 dopolnjena še z brizganimi pegami svetlo modre barve RLM 76. Klasično kamuflažo dveh zelenih barv RLM 72 in RLM 73 pa pri¬ naša Fw 200 C-4 iz 9. eskadrilje KG 40 v Franciji leta 1944. Na nalep¬ kah so nacionalne označbe in še nabor drobnih oznak na površini kril ter trupa in so odlične kakovosti. Niti oznake za številne bombe ne manjkajo. Revellova maketa Fw 200 C-4 je odličen izdelek in domi¬ selno oblikovana za tako veliko maketo. Njena gradnja ni zahtevna, zato jo priporočamo kot prvo »veliko« maketo vsakemu maketar- skemu začetniku. Barvanje kamuflažne sheme bo večji izziv, saj terja že marsikatere veščine barvanja z zračnim čopičem. Uredništvo se zahvaljuje družbi Revell za recenzijski izvod. Ma¬ keta je dosegljiva tudi na policah slovenskih trgovin. Ohranjeno podvozje Fw 200 iz Nemškega tehni¬ škega muzeja v Berlinu (Foto: Andreas Beck, po HyperScale) Kovinski nadomestki za podvozje ameriške¬ ga proizvajalca Scale Aircraft Conversions maj 2013 | 21 MAKETARSTVO Gradnja železniške makete Southern Railway (i i.dei) VOJ KO TRAVNER V prejšnji številki revije smo začeli z opisom gradnje ogrodja ma¬ kete. Tako bo tudi še v tej in v naslednji številki, kajti dela z lesenimi nosilnimi ploščami je veliko. Pri tem pa sta potrebni natančnost in po¬ trpežljivost. Če ugotovimo, da se kakšen del iz lesa ne sklada najbolje z naslednjim, raje izrežimo povsem novega, prav tako tudi, če ugoto¬ vimo, da bi bil po spajanju z naslednjim delom preveč napet po dolžini ali širini, kar je še slabše. Na sliki I vidimo osnovno ploščo (spodaj) in nivo 15,6 s povezo¬ valnim pasom. Vse našteto je med seboj spojeno le začasno zaradi preverjanja skladnosti stičišč, robov in enakomernosti odmaknjenosti po višini, kar zagotavlja, da bo naslednji nivo stal povsem vodoravno. Servisna odprtina je izrezana v obeh nivojih. Tako je od spodaj sko¬ zi obe servisni odprtini dostopen kateri koli nivo, kadar je potrebno servisiranje makete ali odstranitev morebiti iztirjenega vlaka. Ob spo¬ dnjem desnem robu slike je stičišče aluminijastih profilov, ki prepreču¬ jejo upogibanje plošč in so namenjeni pritrditvi vrtišča makete. Točno tam, kjer je treba, so pritrjeni smrekovi podporni stebri za višje nivoje, ki so različnih dolžin. Nivoja 0,0 in 15,6, povezovalni pasovi med nivojema ter naslednji povezovalni pas, ki pelje z nivoja 15,6 prek obeh mostov, so začasno sestavljeni. Mostova sta seveda na različnih nivojih, in sicer na 21,1 ter 26,5 (slika 2). Zdaj preverimo skladnost vseh zunanjih mer plošč in povezovalnih trakov, tako vodoravno kot navpično. Če imamo pripra¬ vljeno tirno gredo in na njej košček proge, lahko skladnost preverimo še posebno natančno. Vse skupaj naj v dolžino meri približno 20 cm (glej desni rob zgornjega nivoja na sliki 2). Se zlasti pomembna je sime- trala proge, zato na vseh ploščah zarišemo vzdolž tirov srednjice, prav tako tudi na vseh mestih, kjer se proga odcepi ali kjer je speljana prek mostu oziroma v predor. Kako so videti vse tri nivojske plošče z drugega zornega kota, lah¬ ko vidimo na sliki 3. 1 ... povezovalni pas med nivojema 15,6 in 33,3, VP 6 mm 2 ... most BR 2 na nivoju 26,5 3 ... most BR I na nivoju 21,f nivo 0,0 ... Chattanooga, premikalna postaja nivo 15,6 ... Cleveland in ADM Co„ osrednji del makete s tirnim ovalom nivo 33,3 ... Bowater Mili in Calhoun, tirna kaseta Bovvater Mili je obrat za pridelavo papirja. Do njega so speljani trije industrijski tiri. Ta del makete je v vseh pogledih najbolj razgiban. Vsebuje največ tirov, v neposredni bližini proge je veliko število obra¬ tov papirnice, obsega pa tudi večje območje nekoliko dlje od proge, kar predstavlja prostorsko zahteven načrt. Po glavni progi teče mimo papirnice v obe smeri gost železniški promet proti mestu Calhoun (tirna kaseta). Poleg tega se od glavne proge (8) odcepi še odstavni tir (7), ki je namenjen hranjenju natovorjenih vagonov (slika 4). Na sliki 5 je prikazan detajl kombinacije dveh mostov čez reko Hivvassee in predora. Desno spodaj je desni breg reke Hivvassee (4). 22 | maj 2013 MAKETARSTVO 1 ... žaga in mlin lesa 2 ... stiskanje papirja 3 ... rezervoar za vodo 4 ... rezervoar za aditiv 5 ... cisterna za gorivo 6 ... zunanje skladišče lesa 7 ... odcep proge na odstavni tir papirnice 8 ... nadaljevanje glavne proge proti kraju Calhoun Tunelski portali so v ZDA drugačne oblike kot v Evropi (3). V številnih primerih je notranjost predorov neobdelana. Most BR I (I) je krajši in premošča samo korito reke, most BR 2 (2) pa je precej daljši in prečka tako dolino reke kot tudi spodnji tir. Prek obeh mostov so začasno postavljeni tiri. Tako lahko izmerimo odmik tirnic od enega in drugega roba, ki je seveda kritičen. V »okno« proge ne sme segati prav nič, kar bi utegnilo ovirati vožnjo vlaka. Z izdelavo ogrodja makete se bomo ukvarjali tudi v naslednji šte¬ vilki revije. . Naj vam denar ne beži iz denarnice! Vsebina iz področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. www.MojPrihranek.si maj 2013 | 23 ELEKTRONIKA Časovnik za elektronsko vžiganje zgornjih stopenj modelarskih raket (6. del) Uporaba podporne naprave FAROex JERNEJ BOHM V prejšnji številki Tima sem opisal izde¬ lavo samostojne naprave za podporo časov- nika, predstavljenega v lanski zadnji številki revije (Tim 2012/10), ki je namenjen vžiganju zgornjih stopenj modelarskih raket ter akti¬ viranju determalizatorja pri raketoplanih in pri raketah s padalom. Z njo nadomestimo prenosni računalnik, ki s pomočjo posebne programske opreme nadzira, parametrira in upravlja časovnik, dodatno pa še arhivira ter pospeši obnovitev posameznih, predvsem uspešnih nastavitev časovnika za praktično poljubno število modelov. Ponovimo na kratko: Izbiramo lahko med dvema načinoma delovanja časovnika (tip 2). V obeh primerih nanj neposredno pred štar- tom modela priključimo preprost štartni ka¬ bel, ki ga na drugem koncu pri modelu trdno pritrdimo na podlago, s katere vzleti model, ali ga pritrdimo celo na samo lansirno ram¬ po. Ob vžigu pogonskega motorja se kabel samodejno sname z modela. S tem se prekine štartni električni tokokrog časovnika v mo¬ delu. Prekinitev požene uro, ki po točno do¬ ločenem času vžge trenutni električni vžigal¬ nik (TEV) za aktiviranje pogonskega motorja druge stopnje rakete oziroma aktivira deter- malizator pri raketoplanih. Naprava vse do kabelske prekinitve aktivno nadzira delovanje časovnika in z njim tudi po potrebi upravlja. Pri drugem, avtonomnem načinu delova¬ nja časovnika žično povezavo nadomesti zgolj kratkostičnik, ki se ga mora prav tako na nek sprejemljiv način pritrditi na štartno površi¬ no. Ob štartu modela se tako tudi ta sname z modela ter po določenem času aktivira že omenjeni TEV. Pri raketoplanih je kratkosti¬ čnik še preprostejši, ker ga kar lastnoročno odstranimo, tik preden štartamo model. Časovno zakasnitev aktiviranja TEV vpi¬ šemo v časovnik prav s pomočjo pričujoče elektronike. Ta omogoča še celo vrsto dru¬ gih funkcij (ukazov), med drugim preverjanje komunikacije in podatkov, onemogočanje do¬ ločenih funkcij ter seveda njihovo deblokado in navsezadnje tudi takojšen brezpogojen vžig TEV. Toda o vsem tem malo pozneje. Z blokshemo poskušam še dodatno po¬ jasniti in ilustrirati opis rabe naprave. Startni sistem je popolnoma ločen in neodvisen od tu opisane elektronike za vžig motorjev zgornjih stopenj raket. Bralec, ki med branjem prispevka rad po¬ gleduje naprej na še neomenjene slike, je že opazil, da je naprava v tem trenutku pripra¬ vljena za angleško govoreče uporabnike, in to zaradi preprostega vzroka - ker so to poten¬ cialni kupci. Uspehi naših raketnih modelar¬ jev so pripomogli k dobremu mednarodnemu sodelovanju, ki dovoljuje širše zastavljene Podporna naprava FAROex s časovnikom in TEV projekte. Če bo več zanimanja, se bom lotil tudi prevoda. Vklop, izbiranje funkcij, nastavitev podatkov Na čelni plošči naprave FAROex sta zgolj dve tipki in LCD-zaslon. Z levo tipko napra¬ vo vključimo, z isto tipko nato listamo meni v eno (naraščajočo) smer, z desno pa v na¬ sprotno. Z istočasnim pritiskom na obe tip¬ ki vstopimo v ukaz (funkcijo), katere ime se izpisuje na zaslonu. Pri dani izbiri ukaza tipki omogočata še nastavitev številčne vrednosti, konkretno zakasnitev časovnika. Uporaba tipk je enaka, kot smo je vajeni pri vsakdanjih elektronskih napravah široke potrošnje. Vsekakor je potrebna določena spretnost, ki pa jo uporabnik prav kmalu pridobi. V primeru nespretne (zatipkane) ali nezaželene izbire oziroma nastavitve lahko napako vedno popravimo z bolj skrbno upo¬ rabo obeh tipk. Poseben mikrokrmilniški al¬ goritem, katerega osnova je filtriranje preho¬ dnih pojavov ob preklapljanju kontaktov tipk, skrbi za čim bolj prijazno uporabo naprave. Priključitev štartnega kabla Startni kabel priključimo na dvokontaktni priključek na modelu. Po meni znanih podat¬ kih večina modelarjev zanj uporabi kar dva moška kontakta, ki se ju enostavno odlomi od 20- ali 40-kontaktne letvice, navadno delitve 2,54 mm. Ta seveda potem pogojuje namestitev komplementarnega para kon¬ taktov ženske letvice na štartni kabel. Oba kontaktna dela se pred štartom rakete eno¬ stavno spoji. Pod določenimi pogoji je tak stik precej zanesljiv in, kar je izredno pomemb¬ no, razsklenitev je gladka, se ne zatika, če le rezultanta sil deluje v osi razspojitve. Majhna kotna odstopanja so povsem sprejemljiva in neproblematična. Slabost cenene rešitve je, da ni možna enoumna spojitev, kar ne velja za kratkostičnik. Pri slednjem je prav vse¬ eno, kako ga priključimo, obe možnosti sta enakovredni. Če nameravamo nadzor nad časovnikom v modelu vzdrževati vse do izstrelitve, torej uporabiti podporno napravo, moramo obve¬ zno poskrbeti za barvno označevanje spoja. Čeprav naprava ves čas preverja komunika¬ cijo in takoj prepozna napačno priključitev štartnega kabla na model, je, da se izognemo konfliktnim situacijam, povsem upravičeno že v osnovi minimalizirati napake, ki vodijo v ka¬ tastrofo — neuspešen štart na modelarskem tekmovanju. Vsaka izstrelitev modela je po svoje stresen dogodek in prav lahko se pripe¬ ti, da aktiviramo »buster« motor, pri tem pa spregledamo neustrezno spojitev, zaradi ka¬ tere ne bo prišlo do vžiga motorja druge sto¬ pnje. Kot sem že omenil, sistema praviloma Blokshema prikazuje medsebojno povezovanje TEV in časovnika (v modelu) ter podporne naprave časov¬ nika FAROex. Sistem za električni vžig motorja rakete je popolnoma ločen in neodvisen od tokokroga s časovnikom. 24 | maj 2013 ELEKTRONIKA Časovnik (tip 2) s priključenim simulatorjem TEV nista povezana in delujeta neodvisno. Poveza¬ va bi namreč precej zamotala elektroniko in veliko vprašanje je, ali bi rešitev »ekonomsko vzdržala«. Morda v prihodnosti. Opisi ukazov Tudi tokrat je bil cilj programiranja mi- krokrmilnika (Microchipov PICI8F4520), ki omogoča delovanje podporne naprave, iz¬ delati prijazen interaktivni izdelek, ki naj bi bil uporaben in razumljiv, skoraj brez branja navodil. Ker gre vendarle za prototipno raz¬ ličico, je mogoče, da se kje skrivajo nerodne rešitve, ki jih bom z veseljem odpravil pri no¬ vejših izvedbah. Vse pripombe so dobrodo¬ šle. Naslov, kamor lahko pošljete pripombe, je objavljen na spletni strani www.faro.si. Na istem mestu bodo objavljene tudi morebitne nadgradnje. V nadaljevanju so v oklepajih poleg uka¬ zov v angleščini (izpisujejo se na LCD-zaslo- nu) tudi slovenski prevodi oziroma kratka pojasnila. Način listanja in dostop sta opisana v uvodnem delu prispevka. BLOCK_? (Onemogočenje) S tem ukazom (funkcijo) onemogočimo aktiviranje TEV, ne pa tudi komunikacije s časovnikom. Na uspešno izvršeno operacijo opozori LCD-izpis BLOCKED! (Onemogo¬ čeno!). V primeru neizvedbe se izpiše opo¬ zorilo ERROR! (Napaka!). Tedaj preverimo žično zvezo, delovanje časovnika in predvsem njegovi bateriji. Enako velja tudi za vse nasle¬ dnje primere. Ne smemo se zadovoljiti zgolj s ponovitvijo ukaza. Vsako površnost moramo takoj odpraviti in popraviti. Ob blokadi vžiga TEV lahko brez skrbi, da bi aktivirali TEV, z modela snamemo ka¬ bel in napravo pospravimo ali kako drugače oskrbimo. Blokada vžiga se samodejno izvrši pred samodejnim izklopom podporne naprave. GO-GO_? (Sprostitev starta modela) Ukaz sprosti morebitno blokado, časov¬ nik po nekaj trenutkih VVAIT (Počakaj) to potrdi s sporočilom GO-GO! na LCD-pri- kazovalniku. Pri tem klicaj utripa. Zdaj ima¬ mo na voljo praktično neomejen čas za štart rakete. To je pomembna razlika od ostalih ukazov, kjer se naprava po določenem času sama izključi. Ob štartu modela se na prikazovalni¬ ku izpiše potrditev izstrelitve - DEPARTED (Poletela). Če bo treba izstrelitev prekiniti ali od¬ ložiti, štartnega kabla v nobenem primeru ne smemo sneti z modela, saj bo prav to po definiciji (!) povzročilo aktiviranje TEV. Ukaz se lahko ves čas do izstrelitve prekliče s pri¬ tiskom na eno izmed tipk naprave. Tedaj se samodejno izvrši ukaz BLOCK (Onemogo¬ čitev), na prikazovalniku pa izpiše opozorilo BLOCKED! (Onemogočeno!). SLEEP-? (Mirovanje) Ukaz izkorišča možnost zaustavitve izva¬ janja programske opreme časovnika. Tedaj se zniža njegova tokovna poraba in s tem podalj¬ ša čas delovanja njegovega baterijskega napa¬ janja. Časovnik se »prebudi« ob prvem nasle¬ dnjem ukazu. V času mirovanja je aktiviranje TEV onemogočeno. Stanje mirovanja časovni¬ ka se sicer vzpostavlja tudi samodejno takoj, ko je mogoče (npr. po aktiviranju TEV ali po blokiranju itd.), vse z namenom podaljšanja uporabnega delovanja baterij v časovniku. FIREJ (Vžig) Ukaz je implementiran zgolj za testiranje, omogoča pa takojšnje aktiviranje TEV, brez zakasnitve. Štartnega kabla v tem primeru ne izvlečemo s priključka na modelu. Po potrdi¬ tvi izbire z obema tipkama se na prikazovalni¬ ku izpiše opozorilo VVAIT (Počakaj). Po potr¬ ditvi časovnika, ki je seveda uporabnik fizično ne »vidi«, se na prikazovalniku pojavi obvesti¬ lo FIRED! (Vžig!), v nasprotnem primeru pa že znano opozorilo ERROR! (Napaka!). Ukaz sem vključil zgolj zaradi testiranja v okolju domače delavnice. Pri tem pogosto uporabimo simulator (glej Tim 10/2012) na¬ mesto TEV. Na splošno ukaza ne kaže pogo¬ sto preverjati, ker so posledice lahko precej nepredvidljive. Po vsakem uspešnem ukazu FIRE časovnik takoj preide v stanje mirovanja. DELAY_? (Zakasnitev) Funkcija omogoča nastavitev zakasnitve vžiga TEV po štartu rakete ali izvlečenju krat- kostičnika. Po potrditvi izbire ukaza (z obema tipkama) se na LCD-zaslonu izpiše D = 0:01,0, kar pomeni minimalen čas zakasnitve 1,0 s. S kratkim pritiskom na levo tipko vrednost povečujemo v skokih po 0,1 s, z desno tipko pa prav toliko zmanjšujemo. Nekoliko daljše tiščanje tipke povzroči hitrejše spreminjanje vrednosti. Pri tem sta dve posebnosti: mini¬ mum preskoči na D = 6:30,0 (6 minut in 30 s) in analogno maksimum preskoči na minimum. Nastavitev lahko poljubno popravljamo v vsem delovnem območju. Ko na zaslonu nastavimo želeno vrednost zakasnitve, pritisnemo na obe tipki in pritisk zadržimo tudi še med vprašanjem VVRITE! (Zapis?). Na začetek prenosa v časovnik opo¬ zarja »rastoči« VVRITE... (Zapisovanje...). V času te operacije namreč vključno s preverja¬ njem uspešnosti število pik neprestano raste. V primeru pozitivnega testa se na zaslonu po¬ javi potrdilo VVRITED ! (Zapisano!), sicer pa opozorilo ERROR! (Napaka!). Do zapisa pa ne bo prišlo, ko tipki med vprašanjem VVRITE! ne tiščimo. Na preki¬ nitev operacije opozori izpis ABORTED! (Zavrženo!). Po opravljenem ukazu časovnik preide v stanje mirovanja. Zahtevo naprava ustvari ne glede na enak prehod, ki je že tako ali tako vgrajen v časovnik. Zaradi povečanja varnosti, seveda. Nekaj besed namenjam še točnosti ča¬ sovnika. Njegova ponovljivost je odvisna od lastnosti mikrokrmilnika PICI2F683. Nje¬ gov proizvajalec navaja ponovljivost znotraj +/-I % v celotnem temperaturnem območju delovanja (industrijska izvedba od -40 do +85 °C). Absolutna natančnost zakasnitve je domena programske opreme in se infor¬ mativno giblje znotraj 5 %. Torej se pri eni minuti (D = 1:00,0) posamezen časovnik ve- Primer LCD-izbire ukaza. Treba ga je le še potrditi in model lahko starta, časovnik pa je pripravljen za odštevanje aktiviranja TEV. Čaka le še na vzlet modela, tj. odklop štartnega kabla. Primer LCD-izpisa pri nastavljanju zakasnitve (ukaz DELAY) in pri preverjanju (ukaz READ) maj 2013 | 25 ELEKTRONIKA dno enako »zmoti«. Če z meritvijo ugotovi¬ mo, da se časovnik aktivira po 59,00 s name¬ sto po 60,00 s, zakasnitev povečamo za I s (D = 1:01,0) in ponovimo meritev. Proporcio¬ nalno popravek velja enako za celotno obmo¬ čje zakasnitve od 1,00 s do 6,5 minut. READJ (Beri) S tem ukazom preberemo (preverimo vpis) vrednost zakasnitve časovnika. Oblika LCD-izpisa je enaka kot pri ukazu za zapis zakasnitve. Čeprav se pri branju časovnika pridobi tudi podatke o serijski številki, tipu časovnika in načinu delovanja (avtonomno ali daljinsko prek podporne naprave), vrednosti zakasnitve ter dodatno še stanje baterijskega napajanja, zna podporna naprava prikazati le podatek o dolžini zakasnitve. Tudi v tem pri¬ meru časovnik po opravljenem ukazu preide v stanje mirovanja. Zahtevo ustvari naprava ne glede na podoben algoritem časovnika (glej Tim 10/2012). AUTO_? (Avtonomno) Izbira aktivira samodejno delovanje časov¬ nika. Tako delovanje prekličemo z vsakim dru¬ gim uspešnim ukazom. Po potrditvi AUTO- načina delovanja se na LCD-zaslonu izpiše opozorilno stanje AUTO! (Avtonomno!). Ukaz časovnik pahne v stanje mirovanja. Po nastavitvi izvlečemo štartni kabel iz naprave in časovnik temu primerno uporabimo. Čeprav z modela oziroma časovnika sna¬ memo štartni kabel, do vžiga TEV ne bo pri¬ šlo. Časovnik prebudimo šele z natikanjem kratkostičnika. Kot kratkostičnik je mogoče uporabiti tudi podporno enoto. Namesti¬ tev kratkostičnika moramo izpeljati izredno previdno, posebno kadar imamo opraviti z razmeroma kratkimi zakasnitvami. Vsaka prekinitev štartnega spoja na modelu namreč požene odštevanje vžiga TEV. Pri dolgih zaka¬ snitvah imamo dovolj časa za morebiten po¬ pravek, za zaustavitev odštevanja in hkratne¬ ga resetiranja ure. Kratkostičnik lahko torej uporabimo tudi za onemogočanje vžiga TEV, le priključiti ga je treba nazaj na model. Algo¬ ritem deluje enako ne glede na dolžino zaka¬ snitve. Časovnik deluje samodejno, torej brez podporne naprave ali računalnika, v celotnem območju zakasnitve. Podrobnosti so opisane v že objavljenih prispevkih (Tim 7/2012 in Tim 10/2012). Samodejen način uporabe časovnika je za modelarja verjetno bolj sprejemljiv, še posebno pri raketoplanih in raketnih mode¬ lih kategorije S3. Tu so zakasnitve aktiviranja (npr. determalizatorja) bistveno daljše, poleg tega zaradi varovanja tekmovalnega izkupička k potrebni vrednosti zakasnitve (maksimum) zlahka prištejemo nekaj sekund. Nič manj privlačno ni uporabiti kratkostičnika tudi pri ostalih modelih. OFF_? (Izklop) Ukaz izvede hiter izklop naprave, kar prispeva k podaljšanju življenjske dobe pod¬ porne naprave. V času izvajanja ukaza se na LCD-prikazovalniku izpisuje izginjajoče bese¬ dilo OFF... (Izklop...). Se pred fizičnim izklo¬ pom naprava samodejno izvrši ukaz BLOCK (Onemogočanje). Uporaba podporne naprave Zagotovo je zdaj že jasno, kako zadevo zastaviti v domači delavnici, ko se želimo seznaniti z upravljanjem časovnika ali ko ho¬ čemo zgolj preveriti delovanje podporne naprave in časovnika, spremeniti zakasnitev časovnika, njegov način delovanja ali uporabi¬ ti napravo, ko je raketa pripravljena za štart na izstrelitveni rampi. Prvenstveno najprej poskrbimo za pravilno priključitev štartnega kabla, po katerem poteka elektronska ko¬ munikacija med povezanima napravama. Tu imamo v zakupu zelo preprost konektorski spoj. Njegovo »zgodovino« smo spoznali že v prvem delu in nekaterih njegovih nespornih kvalitet res ne morem zanikati. Če bomo pri priključevanju upoštevali barvno označeva¬ nje, se tej tehnično ponesrečeni, a neškodljivi rešitvi, lahko povsem izognemo. Po vklopu naprave se najprej (za dobri 2 s) izpisuje pozdravno sporočilo, zatem pa takoj sledi napoved menija (MENU list). S tipkama izberemo želeni ukaz. Tedaj postopamo skla¬ dno z zgornjimi opisi. Izogibajmo se nedokončanim ukazom, ko na hitro prekinemo žično povezavo med pod¬ porno napravo in modelom, saj se lahko časov¬ nik odzove drugače, kot bi želeli. Nenadzoro¬ vani postopki lahko povzročijo celo nevarne situacije, npr. nepričakovano aktiviranje TEV. Ne založba ne avtor prispevka ne prevzemata nobene odgovornosti iz tega naslova. Če niste vešči dela z modelarskimi raketnimi motorji, prosite za pomoč izkušene modelarje. Se posebno previdni moramo biti pri sa¬ modejno delujočih časovnikih. Z njihovim de¬ lovanjem se lahko brez nevarnosti seznanimo, če namesto TEV nanj priključimo simulator. LED-dioda zasveti za dobro sekundo vsako¬ krat, ko naj bi se aktiviral TEV. Tako prever¬ janje in seznanjenje je praktično brezplačno, medtem ko vsak uporabljeni TEV navrže vsaj evro ali dva stroškov. Pri preverjanjih v največji možni meri uporabljajmo praviloma neškodljiv ukaz BLOCK (Onemogočanje) ali SLEEP (Spanje). Vendar bodimo previdni in skrbni, saj vedno obstaja možnost neizvršitve ukaza. Posebno problematično je nenadzorovano snemanje štartnega kabla. Če proženja časovnika ne blokiramo, se bo časovnik odzival skladno z ukazoma GO-GO in AUTO! Mikrokrmilniški program podporne na¬ prave FAROex je dosegljiv na uredništvu re¬ vije in prek spleta. Ad notam (V vednost) Impulz, iz katerega je nastal projekt in istočasno še serija prispevkov o inovativnem modelarskem časovniku za aktiviranje TEV, je prispeval urednik revije Jože Čuden. Skupaj sva obravnavala številne probleme, marsikaj mi je moral natančno pojasniti in me je spod¬ bujal, ko se je kaj zataknilo. Za spodrsljaje, upam, da jih ni veliko, pa odgovarja le moja malenkost. Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 5,17 EUR. TIMOVI NAČRTI TIMOV NAČRT I - motorni letalski RV-model basic 4 star TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa I TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180 TIMOV NAČRT S - RV-model katamarana KI M I TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV- model za spuščanje iz roke TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV- model za spuščanje iz roke TIMOV NAČRT 9 -tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis TIMOV NAČRT II -jadralni RV-model gita TIMOV NAČRT 12 -racoon HLG-3 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni mo¬ torni RV-model TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta TIMOV NAČRT 16 - spitfire TIMOV NAČRT 17 - trener 40 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV- model TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV- polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motor¬ ne jahte TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV- model TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metr¬ skega razreda TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV- model z električnim pogonom TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV- polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3 TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z elek¬ tričnim pogonom v potisni izvedbi TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče TIMOV NAČRT 30 - maketa bagra CAT 262 TIMOV NAČRT 31 - RV motorni letalski model z električnim pogonom orion 26 | maj 2013 TEHNOLOGIJA OBDELAVE Kako naredimo leseno puščico SAŠO PAVKO Uvod Lok in puščica sta predvsem za fante skri¬ ti izziv, ki pa ga morajo šele odkriti. Spomnim se svojih otroških let, ko mi je oče za pusta naredii tok s puščicami iz smrekovih letvic in perjanico s pravimi peresi, lesen lok pa je iz jesena naredil mizar. Bil sem poglavar Bosa noga in še zdaj vidim sledi puščic v vratih stanovanja, ki so bila prva tarča. Potem so ti spomini kot skrita želja kar nekaj desetletij počivali v meni. Malo po srečanju z abraha- mom sem se odločil, da se bom resneje začel ukvarjati z lokostrelstvom, sicer kot samouk, Slika I. Lokostrelec s tokom iz antičnega Egipta ampak prepričan, da fantje to tako in tako znamo. Na hitro sem si kupil lok, ki mi je bil všeč. Potem sem v Bauhausu kupil lesene pa¬ ličice, v eni od trgovin z lokostrelsko opremo pa sem nabavil peresa, konice in jahače. Pušči¬ ce sem si naredil sam. Pri nakupih sem seve¬ da gledal na čim nižje stroške. Čez zimo sem streljal v klasično okroglo tarčo. Po nekaj mesecih truda sem bolj redko in po naključju zadel sredino tarče, za povrhu pa sem dobil še teniški komolec. In potem sem končno na¬ redil pravo potezo: kupil sem nekaj knjig, se včlanil v lokostrelski klub in začel streljati pod nadzorom izkušenih lokostrelcev in v prijetni družbi. Pri tem sem spoznal fizikalno ozadje leta puščice in postalo mi je jasno, zakaj sem bil prej neuspešen. V tem prispevku se omejujem izključno na lesene loke in puščice, ta uvod pa sem napisal zato, da bralec na začetku ne bi naredil iste napake, kot sem jo sam. Članek posvečam svojemu očetu Dragu, ki mi je naredil prvo leseno puščico, in sinu Luki, s katerim sem doživljal nepozabne trenutke na lokostrelskih taborih v Bohinju in številnih lokostrelskih tekmah po celi Sloveniji. Hvala tudi prijatelju Stipetu, v čigar kiparski delavnici sem pred dobrim desetletjem zagledal prekrasen Obla¬ kov lok, ki je v meni zbudil skrito željo po lo¬ kostrelstvu. In ne nazadnje, tega članka ne bi bilo, če ne bi spoznal Urbana, svojega prvega lokostrelskega učitelja, Acija, ki mi je izdelal vrhunski lok, Dore, ki me je med tekmovanji bodrila, Boleta, ki velikokrat poskrbi za smeh s svojimi lokostrelskimi šalami, in še mnogih drugih, s katerimi v DLLL preživljamo prijetna lokostrelska druženja. Na kratko o lokostrelstvu in lesenih lokih Nedvomno sta lok in puščica prva in naj¬ pomembnejša tehnološka izuma, ki si ju je izdelal že pračlovek. Zgodovinarji ocenjujejo, da lok izhaja iz kamene dobe, ki se je končala nekaj tisoč let pr. n. št. Egipčani, Perzijci, Asir¬ ci, Mongoli in Turki so bili pri uporabi lokov in puščic posebno spretna ljudstva (slika I). Oblike njihovih lokov so se ohranile do danes. V Evropi se je lokostrelstvo najbolj razvilo v Angliji med devetim in desetim stoletjem, ko je lok postal redno orožje takratnih armad. Tu se je v nasprotju z loki ukrivljenih oblik, značilnih za vzhodne kulture, razvil bistveno drugačen dolgi lok. Loki so se sicer uporabljali za lov in boj, v zgodnjem srednjem veku pa se je lokostrelstvo uveljavilo tudi kot tekmoval¬ na panoga na različnih turnirjih. K razvoju lo¬ kov so seveda prispevala tudi afriška in ameri¬ ška ljudstva. Z izumom ognjenega orožja pa je lokostrelstvo izgubilo svoj bojni pomen in se je začelo uveljavljati zgolj kot športni rekvizit in lovski pripomoček. Svetovna lokostrelska organizacija (FITA) je bila ustanovljena 1931, Slika 2. Dolgi in ukrivljeni (instinktivni) lok Slika 3. Ročaj z ležiščem za puščico na instinktiv¬ nem in originalnem angleškem dolgem loku Lokostrelska zveza Slovenije (LZS) pa 1977 in je 1992 postala članica FITA. Glavne discipline sodobnega lokostrelstva so tarčno, dvoransko, poljsko (angl, arrovvhe- ad) in 3D-lokostrelstvo. Vrste lokov, ki se pri tem uporabljajo, pa so: ukrivljeni, standardni, sestavljeni, goli, instinktivni in dolgi lok. Sle¬ dnji je naslednik angleškega srednjeveškega loka. Osnovno gradivo za instinktivni, pred¬ vsem pa dolgi lok je les, v zadnjem času pa je zaradi ohranjanja prožnosti ojačan s kompo- zitnimi materiali. Oba sta brez merilnih na¬ prav, z njima se strelja po občutku s predvi¬ deno elevacijo proti tarči. Dolgi in ukrivljeni (instinktivni) lok sta prikazana na sliki 2. V lokostrelstvu se uporabljajo anglosaške mere in merske enote: I pound (funt), označen z # ali Ib = 353,59 grama I inča (palec ali cola), označena z " = 25,4 mm, I grain (zrno), označen z grn = 0,0645 grama. Lesena dolgi in ukrivljeni lok imata obi¬ čajno posebej oblikovano ležišče za puščico, pri nekaterih pa lahko namesto ležišča upora¬ bljamo kar roko (palec), s katero držimo lok. Na sliki 3 je prikazano posebno oblikovano ležišče za puščico na instinktivnem loku, na originalnem angleškem dolgem loku pa leži¬ šča za puščico praktično ni. Vsak lok ima pri¬ poročeno oporno višino (angl, brace height) - razdaljo med ročajem loka in tetivo - in znaša, odvisno od loka, okrog 9-10 palcev. Z večanjem te razdalje z navijanjem tetive se veča napetost loka, kar vpliva na let puščice. Za dober strel je zelo pomembna lega puščice na tetivi ob izstrelitvi. Če potegnemo pravo- kotnico na tetivo skozi ležišče puščice, mora sedišče jahača (angl, nocking point) ležati 3/8 do /2 palca višje. Stalno sedišče jahača naredi¬ mo s posebnim vozlom iz vrvice ali kovinskim obročkom. Prilagajanje oporne višine in sedi- maj 2013 | 27 TEHNOLOGIJA OBDELAVE Slika 4. Lesene paličice za puščice (cedra, bor in smreka) šča jahača optimalnemu letu puščice imenuje¬ mo uglaševanje loka in puščice. Omenim naj, da pri streljanju uporabljamo ščitnik za laket, ki roko ščiti pred udarcem tetive, in podpr- stnik (angl, tab), ki ščiti pregibe in blazinice pr¬ stov na roki, ko vlečemo in spuščamo tetivo. Vse o lokostrelski tehniki in koristne informa¬ cije o lokostrelstvu lahko preberete v ustrezni literaturi o lokostrelstvu ter dobite klubih in trgovinah, podatke pa najdete tudi na spletni strani Lokostrelske zveze Slovenije. Po mojem prepričanju k lesenemu loku sodijo lesene puščice, čeprav lokostrelska pravila dopuščajo tudi druge materiale. Les je naraven material s svojimi posebnimi la¬ stnostmi in predstavlja poseben izziv za izde¬ lovalca puščic. Težko je namreč izdelati serijo (v lokostrelstvu jih štejemo v ducatih) po teži in togosti enakih puščic, kar seveda vpliva na njihov let. Izbira prave puščice mora biti prilagojena fizičnim lastnostim lokostrelca in izbranega loka. Poleg vrste lesenega loka sta njegovi bistveni lastnosti dolžina loka in sila natega, standardizirana pri dolžini natega 28 palcev, kar je na loku tudi označeno. Pravilna dol¬ žina natega, ki je posebnost posameznega lokostrelca, pomeni razdaljo med sprednjim robom loka in dnom utora jahača puščice na tetivi, ki jo držimo v bližini kotička ustnice oziroma lica v položaju, pripravljenem za strel, tj. polnem nategu. Če temu dodamo palec ali dva, dobimo primerno dolžino pu¬ ščice. Sila natega oziroma moč loka naj bosta prilagojeni lokostrelcu. Res je, da pri močnej¬ šem loku puščica leti hitreje in dlje, vendar se je treba zavedati, da priprava na strel in merjenje lahko vzameta kar nekaj sekund. Premočan lok povzroči tresenje roke, s ka¬ tero držimo lok, posledica pa je nepravilno izveden in celo zgrešen strel. Poleg tega je užitek lokostrelstva prav v tem, da lahko spo¬ čiti in z mirno roko naredimo vsaj nekaj serij Slika 5. Šablona za rezanje peres po recimo ducat pravilno izvedenih in natan¬ čnih strelov ter si potem privoščimo odmor. Najbolje je, če nasvet o izbiri in nakupu loka poiščemo v bližnjem lokostrelskem klubu ali trgovini, kjer tak lok lahko tudi preizkusimo. V lokostrelski trgovini kupimo tudi material, potreben za izdelavo puščic. Material in pripomočki za izdelavo lesenih puščic Za izdelavo lesenih puščic potrebujemo naslednji material: leseno paličico za telo pu¬ ščice, jahač, konico, po tri peresa, tri vrste le¬ pil (sekundno, dvokomponentno in lokostrel¬ sko ali univerzalno sintetično lepilo), akrilne barve in brezbarvna akrilni ali nitrolak z raz¬ redčilom, za toniranje lesa pa tudi lazuro. Pri barvanju in lakiranju potrebujemo lepilni trak in fin brusilni papir. Lesene paličice moramo odžagati na pri¬ merno dolžino in na obeh koncih ošiliti, za kar potrebujemo fino žago in poseben šilček za lesene puščice. Za izdelavo šablone za izdelavo peres in naprave za operesenje potrebujemo vezano ploščo debeline 1-1,5 mm, trd stiropor ali stirodur debeline 2 cm, dve leseni ščipalki in sekundno lepilo. Pri delu potrebujemo še orodje in pripo¬ močke, kot so 10-15 cm dolge škarje, mo¬ delarski nož, svedre premera 7-10 mm, dva mehka čopiča različnih širin, ravnilo in pisalo. Lesene puščice Izdelave puščic se torej lotimo šele ta¬ krat, ko imamo sebi primeren lok. Puščice lahko pobarvamo ali kako drugače okrasimo. Na razpolago imamo raznobarvne plastične jahače in naravna peresa različnih barv oblik in dolžin. Z izbiro barvnih kombinacij, ki naj bodo usklajene z videzom loka, lahko sprosti¬ mo svojo ustvarjalnost in umetniški duh. Telo puščice - lesene paličice Pred izbiro primerne lesene paličice je treba pojasniti dogajanje pri izstrelu pušči¬ ce. Ko s prsti spustimo tetivo, se prožnostna energija loka kot potisni sunek v trenutku prenese na puščico v mirovanju. Ta se odzove z upogibanjem, ki ga imenujemo lokostrelski paradoks; puščica se giblje podobno kot riba. Za to, da puščica med letom proti izbranemu cilju ne zavija levo ali desno, mora biti sicer neizogibno upogibanje ravno prav prilagojeno vrsti in moči loka ter lokostrelčevi dolžini na¬ tega. Upogljivost paličice izražamo s statično in dinamično togostjo paličice. Po standardu pomeni statični upogljivostni koeficient (angl, spine) razdaljo od vodoravne lege v tisočin¬ kah palca, če paličico, oprto na dveh točkah, z razdaljo 28 palcev na sredini obremenimo z 880-gramsko utežjo (za lesene paličice ve¬ lja razdalja 26 palcev). Obstajajo diagrami in tabele, s pomočjo katerih izberemo primer¬ no statično togost paličic glede na moč loka. Dinamična togost pa je količina upogiba pu¬ ščice po spustu tetive in jo lahko spreminja¬ mo s težo konice, težo in velikostjo peres in jahačev, lego težišča puščice, debelino tetive, Slika 6. Različne vrste naravnih peres za puščice oporno višino in močjo krakov loka. Težja ko¬ nica, na primer, naredi puščico bolj upogibno oziroma mehkejšo, kar povzroči bolj desno zadevanje. Za lesene puščice uporabljamo lahek les smreke, bora ali cedre (slika 4). Okrogle pa¬ ličice imajo standardizirane premere 5/16" (7,9 mm), 11/32" (8,7 mm) ali 23/64 (9,1 mm) in so običajno dolge 32". Statična togost nara¬ šča s premerom. Pri lesenih paličicah togost označujemo kar z močjo loka v razponu po 5 # (Ib oziroma funtov) obremenitve: 20-25 #, 25-30 #, 30-35 # ipd. Za dolge loke za zače¬ tek izbiramo za 5 #, za instinktivne loke pa za 10 # močnejše paličice od karakteristike loka. Peresa Na lesene puščice sodijo naravna peresa. Perjad ima levo in desno krilo in temu ustre¬ zno simetrična peresa. Za izdelavo puščice iz celih peres, ki jih pridobimo sami, ta po dol¬ žini prerežemo po sredini jedra na dve po¬ lovici in izberemo polovice istega izvora. Na trgu dobimo že sortirane polovice celih pe¬ res oziroma narezana peresa dolžin med 3 in 5 palci. Najpogostejši obliki sta parabolična in ščitasta oblika (angl, shield), poleg eno¬ barvnih peresa pa poznamo tudi črtasta (angl, barred). Peresa za puščico si lahko naredimo s pomočjo šablone na sliki 5. V želeni obliki in dolžini peresa jo naredimo iz dveh ploščic I mm debele vezane plošče ali drugega trdega plastičnega materiala, ki ju zalepimo v lese¬ no ščipalko. Pero vstavimo v šablono ter ga z dolgimi in ostrimi škarjami po možnosti v enem koraku izrežemo na predvideno obli¬ ko. Daljša peresa uporabljamo za počasnejše puščice, kar se pozna tudi pri intenzivnejše¬ mu padanju puščice pri večjih razdaljah. Pri lepljenju treh peres na puščico je treba paziti, da so koti med peresi na paličici 120°, če gle¬ damo v smeri puščice od zadaj. Da je puščica Slika 7. Jahači za lesene puščice 28 | maj 2013 TEHNOLOGIJA OBDELAVE Slika 8. Konice za lesene puščice na tetivi vedno enako obrnjena, poskrbimo s petelinjim peresom. To naj bo prilepljeno pravokotno na zarezo jahača in naj pri strelja¬ nju gleda proti licu lokostrelca. Peresa lahko lepimo na puščico nekoliko pod kotom na os puščice. S tem povzročimo rotacijo puščice okrog njene osi in posledično bolj umirjen in stabilen let. Na sliki 6 se vidijo različne vrste naravnih peres za puščice. Jahači Naloga jahača je, da puščico drži na teti¬ vi, ko je ta v navpičnem položaju; puščice se pri streljanju namreč ne dotikamo s prsti. Na tetivi je zaradi boljšega stika s prsti povitje, katerega debelina mora ustrezati širini zare¬ ze v jahaču. Jahači različnih oblik so narejeni iz raznobarvne plastike (slika 7). Da jih lahko pritrdimo oziroma prilepimo na paličico, ima¬ jo konično luknjo s standardiziranim kotom. Velikost jahačev je v skladu s premeri paličic. Konice Na razpolago imamo jeklene in medenina¬ ste konice različnih oblik (slika 8) s premeri, ki ustrezajo debelini paličic in konično luknjo z ostrejšim kotom kot pri jahaču. Medeninaste izvedbe imajo običajno znotraj desni navoj, da lahko konico privijemo na paličico, konico brez navoja pa na paličico prilepimo z dvokompo- nentnim lepilom. Zaradi lege težišča puščice in uravnavanja njene togosti izbiramo med koni¬ cami z maso od 60 do 120 g, s korakom po 10-20 g. Težišče puščice je približno na 10 % dolžine puščice od sredine proti konici. Slika 9. Sestavni deli opisane priprave za operese- nje puščic Lepila Za izdelavo puščic potrebujemo tri vrste lepil. Peresa lepimo na paličico s sekundnim lepilom srednje viskoznosti. Za kapljico na obeh koncih peresa, ki okrepi pritrditev pe¬ resa in lepljenje jahača na paličico uporabimo lepilo za puščice ali kakšno univerzalno sinte¬ tično lepilo, za lepljenje konice pa petminu¬ tno dvokomponentno lepilo. Barve in laki Leseno puščico moramo zaščititi pred¬ vsem pred vlago, pa tudi pred morebitnimi lepotnimi poškodbami in umazanijo, ko pušči¬ ca prileti v tarčo ali jo celo zgreši in pristane v zemlji. Poleg tega lahko z barvami doseže¬ mo boljšo vidnost v naravi oziroma sprosti¬ mo svojo oblikovalsko žilico. Za del puščice okrog peresa in zaključne kolobarje je najbo¬ lje uporabiti akrilne barve na vodni osnovi, tudi zato, ker jih dobimo v količinah po 0,2 kg, porabimo pa jih zelo malo. Tudi za preostali del puščice lahko uporabimo brezbarvne ali tonirane akrilne lake, tako da ostane vidna struktura lesa. Če si lahko priskrbite pro¬ zoren nitrolak, je njegova uporaba še najpri¬ mernejša, predvsem zato, ker se hitro suši. Nanesti je treba zelo tanko plast laka, zato je priporočljivo redčenje v razmerju vsaj 1:1. Pred tem lahko puščice iz svetlega lesa toni- ramo z lužili (»pajc«) v različnih barvnih od¬ tenkih. Puščice, obdelane s šelakom, so zelo lepe, vendar so občutljive na vlago. Barvo in lak nanašamo z mehkim čopičem, pri večjem številu puščic pa je bolj praktično, če puščice namakamo v lak v navpično postavljeni cevi z notranjim premerom približno 3 cm. Pri tem bodimo pozorni, saj se nivo tekočine ob pota¬ pljanju puščic dvigne. Obarvane puščice med sušenjem postavimo čim bolj pokonci ali pa jih s ščipalkami obesimo za jahač na vnaprej pripravljeno napeto vrvico. Pred naslednjim lakiranjem puščice rahlo obrusimo s finim brusilnim papirjem. Priprava za operesenje puščic Dobre puščice ne moremo narediti brez priprave za operesenje puščic; sestavni deli so prikazani na sliki 9. Nujno potrebno pripravo lahko kupimo v lokostrelski trgovini, lahko pa si jo v preprosti izvedbi naredimo sami. Sesta¬ vljena je iz držala za pero ter nosilcev puščice, ki imajo vodilo držala za pero. Držalo naredi¬ mo iz lesene ščipalke, v katero prilepimo dve pravokotni leseni ploščici debeline 1-1,5 mm velikosti 2 x 12 cm. Dolžino prilagodimo dolžini peresa. Za nosilec puščice pa potre¬ bujemo kos približno 2 cm debelega trdega stiropora ali stirodura velikosti 10 x 20 cm. Iz stiropora z modelarskim nožem izrežemo tri enakostranične trikotnike s stranico 7-8 cm in v sredino zvrtamo luknjico 7, 8 ali 8,5 mm, odvisno od debeline paličice. Trikotnikom za približno I cm odrežemo konice. V dva triko¬ tnika, ki predstavljata nosilec puščice z vodi¬ lom za držalo peresa, vrežemo približno 5 mm široke in I cm globoke utore. Širina utora je enaka dvakratni debelini vezane plošče skupaj z debelino peresa. Tretji trikotnik je nosilec pri konici puščice, ki pri izdelavi skrbi za nje¬ no vodoravno lego. Slika 10. Ošiljene lesene paličice za puščice in dvojni šilček. Kota na strani konice in jahača sta različna. Izdelava lesene puščice Če puščice za izbrani lok izdelujemo pr¬ vič, je priporočljivo, da glede na moč loka iz¬ beremo po dve ali tri paličice dveh različnih togosti (ena za 5 funtov več od priporočene v tabeli), ker bomo najprimernejšo togost določili šele na terenu med streljanjem pri uglaševanju loka in puščice. Običajno delamo serije po 6 ali 12 enakih puščic. Paličice odrežemo na primerno dolžino in na obeh koncih ošilimo z dvojnim šilčkom za lesene puščice. Slika 10 kaže dvojni šilček, pri katerem se vidi, da sta kota za siljenje letvice za konico in jahač različna. Jahač prilepimo z utorom pravokotno na letnice. Paličice s svinčnikom rahlo označimo 20 cm od jahača in oblepimo z lepilnim trakom, ki bo name¬ njen zaščiti in bo omogočal raven rob pri bar¬ vanju, ter ta del pobarvamo z izbrano barvo. Na sliki II se vidi, kako si pri barvanju po¬ magamo z lepilnim trakom in kako naredimo barvni obroč. Preostali del puščice prelakira- mo z brezbarvnim ali rahlo toniranim lakom, pred lakiranjem pa lahko uporabimo tudi la- zure na alkoholni osnovi. Ko se barve in laki posušijo, prilepimo jahač. Uporabimo lepilo za puščice in pri lepljenju pazimo, da je zareza jahača (tudi tetiva) naravnana pravokotno na letnice. Na paličici 2 cm od jahača označimo položaj konca peresa. Paličico vstavimo skozi luknjice obeh trikotnikov naprave za opere¬ senje tako, da so utori poravnani drug proti drugemu, razdalja med trikotnikoma pa naj bo enaka dolžini držala za pero. Tretji triko¬ tnik nataknemo na puščico pri konici in vse skupaj postavimo na mizo tako, da so ploskve nosilcev poravnane s podlago. Jahač obrne¬ mo tako, da zareza (tetiva) stoji vodoravno. Najprej prilepimo petelinje pero, ki naj bo drugačno od ostalih dveh peres. Pero vstavi¬ mo v držalo peresa in vse skupaj namestimo navpično med oba utora, tako da z obema Slika II. Barvanje lesenih puščic z uporabo lepil¬ nega traku maj 2013 | 29 TEHNOLOGIJA OBDELAVE Slika 12. Lepljenje peres na leseno puščico z opisano pripravo za operesenje trikotnikoma stisnemo nosilec (slika 12). Ko smo prilagodili razdaljo, držalo s pere¬ som previdno izvlečemo, pero namažemo s sekundnim lepilom, ga potisnemo nazaj in prilepimo na paličico. Čez nekaj minut izvle¬ čemo držalo, vanj vstavimo drugo pero in ga prilepimo na enak način, le nosilec obrne¬ mo za 120°. Postopek ponovimo še s tretjim peresom. Pri lepljenju pazimo, da bo konec vsakega od treh peres v držalu vedno na istem mestu. Ko so peresa prilepljena, nosil¬ ce snamemo in jih uporabimo za naslednjo puščico. Nazadnje vsa peresa iz načrtova¬ ne serije puščic na obeh koncih še dodatno okrepimo s kapljico lepila za puščice. Izde¬ lavo puščice končamo s pritrditvijo konice, ki jo prilepimo ali privijemo. Na sliki 13 je prikazanih nekaj lesenih puščic, narejenih na opisani način, na sliki 14 pa nekaj različno dizajniranih tekmovalnih puščic. Lokostrelstvo je lahko čudovita protiti- stresna rekreacija za mlado in staro. Pri di¬ sciplini 3D se strelja na tarče v obliki gozdnih živali naravne velikosti na neznano razdaljo do 30 metrov (slika 15). Tarče so postavlje¬ ne v gozdu ali na travniku, na ravnini ali pa vzpetini, tako da je potrebno streljati nav¬ zgor ali pa navzdol. Lepo je biti sam s sabo na svežem zraku v naravi in se skoncentrirati izključno na dobro izveden strel s polnim za¬ detkom kot nagrado. Užitek je toliko večji, če uspeh dosežeš s svojo puščico. Seveda pa je zanimivo s prijatelji narediti 'en krog', da se vidi kdo je boljši. Prijetno je biti v veseli družbi dru¬ gačnih ljudi, ki jim je skupno lokostrelstvo. Na sliki 16 vidimo primer 3D-tarče v obliki divjega prašička s puščicami. Varnost Tu moramo upoštevati oboje, tako varnost lokostrelca kot varnost ljudi v okolici. Pred streljanjem skrbno preglejmo brezhibnost loka in puščic ter ogrejmo sklepe in mišice. Upora¬ bimo pravilen način za napenjanje loka. Slabo tetivo zamenjamo. Poškodovane ali počene pu¬ ščice takoj izločimo, najbolje je, da jih zlomimo. Pri izstrelitvi lahko povzročijo resne poškodbe na roki, s katero držimo lok. Streljati začne¬ mo na manjši razdalji, nekje med 5 in 10 metri. Če smo začetniki, raje posvetimo pozornost pravilni tehniki streljanja in ne vprašanju, kako daleč leti puščica oziroma na kateri razdalji še zadenemo tarčo. Tetive napetega loka nikoli ne spustimo brez puščice. Nikoli ne ustrelimo puščice v neznano. S ščitniki poskrbimo za va¬ rovanje delov svojega telesa, poleg ščitnika za prste in laket lahko uporabljamo tudi ščitnik za Slika 13. Lesene puščice, narejene s pripravo za operesenje Slika 14. Nekaj različno dizajniranih tekmovalnih lesenih puščic prsi. Nekateri lokostrelci uporabljajo na roki zanko za privez loka, ki pomaga obdržati lok v roki po tem, ko izpustimo tetivo. Lokostrelec loka nikoli ne uperi v člove¬ ka. Prepovedano je streljanje v zrak ali v ne¬ znano. Lok vedno odložimo na za to določe¬ no mesto. Med streljanjem opazovalci vedno stojijo za lokostrelcem. Po odstreljani seriji puščic in preden odidemo ponje proti tarči, na to glasno opozorimo. Pri puljenju puščic ne sme biti nikogar za nami, puščico vedno primemo z eno roko čim bližje tarči, z drugo pa se naslonimo na tarčo. Puščice iz tarče pu¬ limo drugo za drugo. Literatura Urban Dermastia, Dejan Bleiweis, Frane Merela, Osnove lokostrelstva, Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, 1999 Marjan M. Podržaj, Lokostrelstvo, M. Podržaj, Begunje, 1998 Lokostrelska zveza Slovenije: httf>://www.arche- ry-si.org/ Slika 15. Lokostrelec pri izvajanju strela v disciplini 3D Slika 16. Primer 3D-tarčev obliki divjega prašička s puščicami 30 | maj 2013 MODELARSTVO Model ekscentrske stiskalnice MATEJ PAVLIČ; Foto: Manca Pavlič V prejšnji številki ste lahko prebrali, da je februarja letos v Izoli umrl dolgoletni sode¬ lavec revije Tim in vrhunski modelar Anton Pavlovčič. S svojimi načrti za izdelavo najraz¬ ličnejših modelov, ki se jih je v dobrih 50 letih nabralo nekaj sto, je na področju slovenskega (zlasti letalskega) modelarstva in maketarstva pustil neizbrisen pečat. Tako v domači kot tuji modelarski literaturi boste zaman iskali npr. načrt za izdelavo prekucnika, pristaniškega žerjava, helikopterja, vrtiljaka, traktorja itd., ki bi bil tako domiselno zasnovan in estetsko oblikovan, kot so bili vsi njegovi izdelki. Prav zato smo se v uredništvu odločili, da v spomin nanj znova objavimo njegov izvirni načrt za izdelavo modela ekscentrske stiskalnice (pr¬ vič je bil objavljen decembra 1971). Ne samo, da je nekaj posebnega, ampak izvrstno kaže avtorjevo izjemno domiselnost in iznajdlji¬ vost pri konstruiranju. Prav po njegovi zaslugi so številne generacije fantov in tudi deklet v osnovnošolskih letih del svojega prostega časa posvetile modelarstvu, ne tako redki pa se s tem lepim in zanimivim hobijem ukvarjajo še v zrelejših letih. Med slednje spadam tudi sam. Ko sem pred dobrimi štirimi desetletji začel hoditi v šolo, mi je prvič prišla v roke revija Tim. Z zanimanjem sem jo prebral od začetka do konca, najbolj pa me je v njej pri¬ tegnil načrt tovornjačka z dvigalom za vleko avtomobilov, pod katerim je bil podpisan An¬ ton Pavlovčič — Pip. Model je bil videti tako prikupen, načrt tako pregleden in navodila tako jasna, da se nisem mogel upreti skušnjavi in sem se kljub pomanjkanju modelarskih iz¬ kušenj lotil gradnje. Seveda sem se kar pošte¬ no namučil in končni videz izdelka mi (kljub »čisto pravim« plastičnim kolesom iz takra¬ tne Mehanotehnikine trgovine na Tavčarjevi cesti v Ljubljani) ni bil preveč v čast, saj sem čez površno izžagane utore napackal kdo ve koliko plasti goste zelene oljne barve, s ka¬ tero je oče prav v tistem času barval vrtno ograjo. No, v naslednjih letih sem po Pavlovči¬ čevih načrtih mnogo uspešneje kot v prvem poskusu izdelal še veliko drugih stvari — od različnih modelov vozil, plovil ter hišic do okrasnih in uporabnih izdelkov. Vedno znova so me navduševale njegove neverjetno pre¬ proste tehnične rešitve zapletenih problemov in sistematičnost gradnje. Zaradi vsega tega mi je postal nekakšen vzor in zelo sem si že¬ lel, da bi tudi jaz kdaj znal narisati načrt ter po njem izdelati model. Tako sem se nekega dne namenil, da bom sam skonstruiral in izdelal svoj model. Hiši¬ ca se mi je za začetek zdela kot nalašč in res sem kar na vezano ploščo narisal vse štiri ste¬ ne ter v njih polno oken, tako da je bilo vse skupaj še najbolj podobno kakšni podružnični šoli. Ker izdelek tudi sicer ni bil videti kdo ve kaj, sem bil nemalo razočaran. Povsem po naključju sem nekaj let pozne¬ je v nekem starejšem Timu iz šolske knjižnice prebral Pavlovčičev članek z naslovom: »Kako izdelam načrt za model«. Avtor je na primeru preprostega minibusa podrobno in razumljivo opisal celoten potek priprave načrta od ide¬ je do sklepnega risanja »na čisto« - seveda z risalnim peresom in s tušem. Zdaj so mi ne¬ katere stvari postale jasne, lotil sem se kon¬ struiranja in strašansko sem bil ponosen na svoj prvi samostojni izdelek, ki se je imenoval »Veteran« (šlo je namreč za model luksuzne¬ ga vozila brez strehe, s kakršnimi so se sredi prejšnjega stoletja prevažali predsedniki in drugi pomembneži). Skoda, ker se nista ohra¬ nila niti načrt niti izdelani model, ki kot »pr¬ venec« sploh ni bil tako slab. V gimnazijskih letih je moralo moje mo¬ delarstvo zaradi pomanjkanja prostega časa »počivati«, na fakulteti pa me je spet mo¬ čno pritegnilo, tokrat v kombinaciji z elek¬ troniko. Po zanimivem spletu okoliščin sem leta 1984 v Timu objavil svoj prvi prispevek (»Mizica za rezljanje«). Ko sem kmalu potem postal redni zunanji sodelavec revije, sem na sestankih uredniškega odbora občasno sre¬ čal tudi Toneta Pavlovčiča. Bilo mi je v veliko čast, ko sva navezala stike, in vesel sem bil njegovih strokovnih ocen mojih prispevkov. Nekaj let pozneje me je povabil k sebi domov ter mi pokazal svojo »delavnico«. Še vedno mi ni jasno, kako je vse tiste svoje modele, zlasti makete letal z nekajmetrsko razpetino kril, lahko izdeloval - v kotu že tako ne ra¬ vno velike dnevne sobe. Ob steni je stala ve¬ lika risalna deska, orodje je imel spravljeno v omari, police pa so se šibile pod težo letalske literature ... Nemalo sem bil ponosen, ko me je pred kakimi osmimi leti prosil, naj po njegovem, ne povsem dokončanem načrtu izdelam model gliserja in ga pripravim za objavo v Timu, ker sam zaradi svojih vedno večjih težav z vidom temu ni več kos. V takšnem »soavtorstvu« je v zadnjih letih nastalo še več prispevkov in nekaj priredb načrtov izpred več desetletij (mednje spada tudi ta, ki sledi v nadaljevanju). Tone se je dobro zavedal, da je izredno težko priti do starejših letnikov revije Tim. Zato si je želel, da bi kdaj izšla zbirka njego¬ vih najboljših objavljenih načrtov, ki bi bili s tem rešeni pred pozabo, mladi, za katere je vedno s takšnim veseljem delal, pa bi z njo dobili obilico gradiva ter motivacijo za ukvar¬ janje z modelarstvom. Čeprav mu ni bilo dano doživeti njenega izida, upam, da bo ta njegova želja nekega dne vendarle izpolnjena. Ker je načrt za model ekscentrske sti¬ skalnice nastal pred več kot štirimi desetletji, se oblika izdelka (slika I) nekoliko razlikuje od sodobnih izvedb tovrstnih strojev (sli¬ ka 2), ki so nepogrešljivi v industriji, princip delovanja pa je v osnovi ostal nespremenjen. Z njimi (odvisno od velikosti) iz pločevine s stiskanjem (krivljenjem in rezanjem) izdelu¬ jejo vse mogoče - od čisto majhnih artiklov kovinske galanterije do velikih sestavnih de¬ lov za vozila. Velikost stiskalnice po navadi določa pritisk, ki ga izražamo v tonah. Tako imamo stroje od ene tone pa vse do 1000 t in več. Glavni deli vsake tovrstne naprave so masiven podstavek, ohišje, glava za vpenjanje zgornjega dela orodja, glavna gred z ekscen- I . trom, ojnico in vztrajnikom, pogonski motor ter z varnostnim sistemom povezan sistem za t. i. sproženje stroja. Ekscentrska stiskalnica deluje tako, da motor ob vklopu požene vztrajnik, ki se pro¬ sto vrti. Ko (običajno z dvema ročicama oz. stikaloma) sprožimo stroj, se zagozde na gre¬ di premaknejo v vztrajnik, ki zavrti gred z oj¬ nico. Ta potegne za seboj glavo in vanjo vpeto orodje se dvigne. V drugi polovici giba ojnica potisne glavo navzdol in takrat orodje s pri¬ tiskom na obdelovanec izvrši preoblikovanje obdelovanca, vpetega v spodnji del orodja. Ko se ekscenter enkrat zavrti, zagozde izsko¬ čijo, gred se ustavi, vztrajnik pa se spet pro¬ sto vrti in čaka na naslednjo sprožitev. Naš model iz vezane plošče lepo pona¬ zarja takšno delovanje, zato je neke vrste 2 maj 2013 | 31 MODELARSTVO 32 | maj 2013 MODELARSTVO maj 2013 | 33 MODELARSTVO tehnična igrača, spretnejši pa ga lahko z nekaj predelavami spremenijo v čisto pravi in zelo uporaben pripomoček za obdelavo različnih folij in drugih tankih gradiv, ki se uporabljajo v modelarstvu in maketarstvu. Gradivo Za izdelavo potrebujete manjši kos 5 mm debele vezane plošče ter dva koščka 5 in 10 mm debele okrogle bukove paličice. Za le¬ pljenje uporabite belo lepilo za les (npr. UHU coli ali Mekol), za barvanje pa so najprimer¬ nejši barve in laki na akrilni osnovi. Orodje Pripravite si škarje, odstranljivo lepilo v stiku (npr. Scotch UP), rezljačo s podložno mizico, grob in fin brusilni papir, komplet igla¬ stih pilic in večjo ploščato pilo, nekaj manjših mizarskih spon in čopič. K temu je treba do¬ dati še električni vrtalnik z navpičnim stoja¬ lom ter svedre za les s premerom I, 10 in 11 mm. Izdelava Vsi sestavni deli so narisani v merilu 1:1. Načrt prefotokopirajte in razrežite s škarja¬ mi, nato pa posamezne elemente drugega po¬ leg drugega z odstranljivim lepilom nalepite na gladko obrušeno vezano ploščo. Z rezljačo skrbno izrezljajte vse sestavne dele (slika 3). Njihovo število najdete v kosovnici, kam spa¬ dajo posamezni deli, pa je razvidno s sestavne risbe, kjer je vsak del označen s svojo števil¬ ko. Da bi se vsi utori lepo ujemali, jih obde¬ lajte z iglastimi pilicami. Pri luknjah pazite, da bodo natančno na pravih mestih in da bodo ustrezno velike: tiste na stranicah (I) in ojnici (8) imajo premer 11 mm, manjša luknja za ro¬ čaj (17) v stranici vztrajnika (15) ima premer 5 mm, vse preostale pa izvrtajte z 10-mm svedrom. Ekscenter (10) se mora brez zatika¬ nja vrteti v večji odprtini ojnice (8). Najprej iz delov 5-8, 9-10, 11-12 in 14-17 zlepite podsklope, kot je prikazano na fotografijah 4 in 5. Pomagajte si s svedrom 0 10 in modelarskimi sponami. Sledi lepljenje vodila glave (3) in stranic (2), med kateri vsta¬ vite glavno gred (9) z nalepljenim ekscentrom (10), na podstavek (I); (slika 6). Nato na svoje mesto nalepite mizo orodja (4), pokrov (II) z vodiloma ojnice (12) in zadnjo steno (13); (sli¬ ka 7). Cisto na koncu zaprete ohišje s spred¬ njo steno (18) in na glavno gred nataknite vztrajnik (slika 8), sestavljen iz delov 14-17. S široko ploščato pilo popravite štrleče uto¬ re in vse robove narahlo posnemite z brusil¬ nim papirjem. Izdelek nato še polakirajte oz. pobarvajte. 34 | maj 2013 RAČUNALNIŠTVO Google Sketchup (9.del) DAMJAN GAŠPARIČ Bliža se konec šolskega leta, v programu Google Sketchup pa zna¬ mo narisati že marsikaj, uporabljati znamo tudi široko paleto orodij. Učenci v osnovni šoli pri modelarskem krožku zelo radi izdelujejo letalske modele. Poglejmo, kako s programom Google Sketchup nari¬ šemo enostavno letalo. Za začetek izberemo pogled s strani in začnemo risati trup. Na¬ rišemo dva podolgovata pravokotnika, ki se dotikata in sta po dol¬ žini videti položena drug na drugega. Za naš primer naj bosta dolga 600 mm, visoka pa po 40 mm. Pri tem uporabimo orodje Rectangle. Tretji pravokotnik naj bo položen nanju, le daje za 100 mm krajši in je na desni strani poravnan s preostalima pravokotnikoma. Na spodnjem pravokotniku, 200 mm stran od levega roba, nariše¬ mo počasi dvigajočo se črto proti zgornjemu oglišču spodnjega pravo¬ kotnika, lahko tudi malo višje, odvisno od želja posameznika. Z orodjem Erase zbrišemo odvečne črte. Če ne želimo, da je spo¬ dnji del trupa videti preveč škatlasto, narišemo lok, ki bo povezoval najbolj spodnjo levo in desno točko. Uporabimo orodje Are, poveže¬ mo obe skrajni spodnji točki, lahko tudi malo višje od njiju in ukrivimo lok približno tako, kot poteka prej narisana lomljena črta. Z orodjem Are lahko ukrivimo tudi steklo na pilotski kabini, poleg tega pa še del trupa levo od pilotske kabine, zadnji del pilotske kabi¬ ne, zgornji del repa in vse, kar še želimo. Pri majhnih lokih je treba risbo z vrtenjem koleščka na miški povečati, da lahko narišemo malce Lahko jo narišemo na pamet ali pa si pomagamo z orodjem Protractor. Na spodnjem pravokotniku, prav tako na levi strani, narišemo z leve strani na spodnji strani najnižjega pravokotnika blago padajočo črto v dolžini približno 100 mm. Na zgornjem pravokotniku kakšnih 150 mm od poševne črte na pi¬ lotovi kabini narišemo navpično črto, nato malo bolj desno (80 mm) še Narišemo še navpične črte na spodnjem delu trupa pod levim de¬ lom kabine in tam, kjer se začne rep letala. Včasih nismo zadovoljni z dimenzijami, ki smo jih narisali, vendar to lahko kadar koli popravimo. Naknadno povečanje ali pomanjšanje predmeta izvedemo tako, da s trojnim klikom označim celoten pred¬ eno navpično črto. Med drugo in tretjo navpično črto narišemo po¬ ševno spuščajočo se črto, ki se na tej razdalji spusti za polovico višine met, izberemo orodje Scale ter povlečemo v želeni smeri. V tisti smeri se potem dimenzije predmeta sorazmerno povečajo, v kakšni drugi pravokotnika. Od tretje navpične črte v desno pa do konca zgornjega smeri pa ostanejo nespremenjene. Lahko pa označimo le eno od plo¬ skev in podoben postopek izvedemo samo na tej ploskvi. pravokotnika narišemo še eno poševno padajočo črto, ki se konča v Risanje trupa letala Če bi se naknadno odločili katero od črt premestiti malo v levo ali desno, bi jo morali označiti s pomočjo orodja Select, nato pa prema- orodje Push/Pull. Naenkrat lahko izvlečemo le po eno ploskev, vendar program pri nadaljnjih ploskvah sam ugotovi, za koliko smo izvlekli prvo ploskev, to mu nakažemo s tem, da se pri izvlačenju ploskve do¬ taknemo roba že izvlečene ploskve in potrdimo s klikom. Na ta način kniti z orodjem Nove. dobimo celoten predmet enake širine. maj 2013 | 35 RAČUNALNIŠTVO Dodajanje tretje dimenzije Zgodi se, da je katera od ploskev z nasprotne strani odprta. To moramo preveriti, zato zasukamo predmet s pomočjo orodja Orbit in na tistih delih znova narišemo manjkajoče črte. Trup letala ne bo povsod enako širok. Del trupa s kabino naj bo malo širši kot rep. Zato označimo po tri ploskve, ki na vsaki strani sestavljajo kabino in trup pod njo. Ploskve označimo z enojnim klikom in vmes držimo tipko Ctrl. Izberemo orodje Scale. Predmet ustrezno obrnemo, na označenem delu poiščemo zeleno kockico na sredi stran¬ ske ploskve in izvlečemo. Najbolje je, da kockico nekoliko izvlečemo, potem vpišemo število, ki je v tem primeru delež prvotne širine, na primer 1,2 in potrdimo z Enter. Enako naredimo za obe strani. Stanjšajmo še rep letala. Sliko obrnemo, da gledamo na zadnji del repa, izberemo orodje Line ter z navpično črto prepolovimo zadnjo ploskev. Izberemo orodje Nove in obe navpični črti na robovih repa letala premaknemo k prej narisani navpični črti na sredini zadnje plo¬ skve na repu letala. Zoženje na koncu trupa Narišemo še manjkajočo srednjo navpično črto na trupu, to seve¬ da naredimo na obeh straneh. Sledi risanje letalskega krila. Rišemo ga na zgornjem delu kabine zato, da bomo imeli boljši nadzor nad dimenzijami krila, ki naj se lepo ujemajo z dimenzijami kabine. Izberemo si pogled s strani. Sprednji del krila naj bo nekoliko močneje zaobljen, pri čemer uporabimo orodje Are. Proti zadnjemu delu naj se črta spušča bolj položno, v obliki rahlo ukrivljenega loka. Lok lahko na določenih delih še dodatno ukrivimo, tako da s pomočjo istega orodja povežemo dve poljubni točki na že narisanem krilu in črto ukrivimo, odvečno črto pa zbrišemo. O (•) © (?) m drenom to pen Risanje profila krila nad kabino Narisani del krila označimo, ga kopiramo in premaknemo malce nad kabino, preostali del, ki se stika s kabino, pa zbrišemo. Brišemo le črto, v tem primeru krivuljo, del za delom. Presek krila, ki smo ga prej skopirali, odebelimo z orodjem Push/Pull na enako širino, kot je širok trup. Na zgornji strani pravkar narisanega krila je veliko črt, ki so posledica krivljenja oziroma risanja loka. Če jih označimo, tako da jih zaobjamemo z gumbom Select, izvedemo desni klik in izberemo Soften/Smooth Edges, vse črte izginejo. Odstranjevanje črt na delu krila Polovica levega dela krila Krilo bomo podaljšali navzven. Dobro je, če pred podaljšanjem poskrbimo, da bomo ves čas imeli ostro mejo med delom krila, ki 36 | maj 2013 RAČUNALNIŠTVO se dotika kabine, in delom, ki štrli vstran. Zato na robu krila nari¬ šemo pravokotnik, ki sega čez celoten prerez krila. Ko ga narišemo, se skozenj še vedno vidijo črte prerezanega krila. Krilo izvlečemo za 200 mm. Če so tudi na tem delu zgoraj vidne črte, jih zmehčamo na enak način kot ob začetku risanja krila. Naredimo še enkrat kopijo prereza krila in jo skopirajmo blizu štrlečega dela krila. Tudi ta del izvlečemo za 200 mm ter mu sproti mehčamo robove. Zdaj bomo označili zunanjo ploskev na pravkar na¬ risanem delu krila. Uporabimo orodje Scale in od zadnjega dela pre¬ reza v smeri proti sprednjemu delu zmanjšajmo dimenzijo krila. Če želimo krilo proti koncu zožiti oziroma stanjšati po globini in debelini, premaknemo kvadratek v oglišču, sicer pa premikamo kvadratke na sredini robov. dnji strani vsakega od teh delov narišemo črto na sredini posameznega dela. Ta črta je lahko na sprednji strani krila malo daljša, kot je globina krila. V smeri navzgor narišemo navpičnice in jih povežemo, da dobi¬ mo skupno štiri pravokotnike, ki presekajo oba dela krilnih polovic točno na sredini. Dobro je biti pozoren na to, da se ti pravokotniki na zadnji strani začnejo natančno na robu krila, spredaj pa, kot rečeno, lahko segajo malo čez rob krila. Pravokotnika na dvignjenih delih (uše¬ sih) nagnemo pod enakim kotom, kot smo ta dela nagnili na začetku. Pravokotnike označimo, izvedemo desni klik in v meniju izberemo orodje Intersect Faces ter nato orodje With Model. Na delih, kjer pravokotnik seka krilo, se nariše črta. To ponovimo na vseh pravoko¬ tnikih in nato stranice pravokotnikov zbrišemo. Zunanji del krila z orodjem Nove premaknemo k srednjemu delu, da se spojita. Zunanji del krila naj bo še malo nagnjen navzgor. Najprej ga označimo z dvojnim klikom. Uporabimo orodje Rotate, nastavimo kotomer (ta je zelene barve) na mejo med zunanjim in srednjim delom krila, kliknemo, da dobimo navpično črto, za malenkost povlečemo v želeno smer, vpišemo kot in potrdimo z Enter. Drugi način pa je, da označimo zunanjo ploskev, uporabimo orodje Move in jo premaknemo navzgor, kolikor pač želimo. Skupaj z zunanjo ploskvijo se temu ustrezno premakne celoten zunanji del krila. Del krila nad kabino skrajšamo na polovico, nato celotno polo- vičko krila določimo kot komponento. Označimo jo s trojnim klikom, izvedemo desni klik in kliknemo Make Component ter potrdimo, ne da bi ob tem v meniju kaj spreminjali. Označeno polovico kopiramo, nato jo prilepimo ter prezrcali¬ mo okoli osi, da dobimo pravilno obrnjen del. To naredimo tako, da na označenem delu izvedemo desni klik, v meniju izberemo Flip Along ter izberemo Component's Red. Tako dobljeni del prilepimo k prejšnjemu. Označimo celotno krilo in ga premaknemo na vrh pilotske kabine. Če bi želeli krilu izboljšati videz, da bi bila vsaka polovica krila raz¬ deljena na štiri segmente, bi se morali malce potruditi. Vsaka polovica krila je za zdaj še razdeljena na dva dela, na osrednji del od pilotske kabine navzven (centroplan) ter na zožen dvignjeni del (uho). Na spo- Prerezi skozi krilo Zdaj se lotimo risanja repa letala. Trup naj bo na zadnjem delu popolnoma raven, da bomo nanj lahko namestili višinski stabilizator. Zbrišemo zadnji dve zgornji črti, ki potekata od kabine do konca repa, nato narišemo črto, ki poteka vodoravno od sredine zadnjega dela kabine do konca repa. Na tej črti od repa proti kabini odmerimo 60 mm in tam narišemo kratko prečno črto, ki poteka po celotni širini Risanje ležišča višinskega stabilizatorja maj 2013 | 37 RAČUNALNIŠTVO trupa. Zbrišemo preostanek črte do kabine in spet narišemo črti, ki smo ju prej zbrisali, vendar tokrat nekoliko krajši, do prej narisane prečne črte na trupu, kjer bo sprednji rob višinskega stabilizatorja. Letalo obrnemo tako, da ga bomo gledali od zgoraj. Višinski stabi¬ lizator naj ima razpetino 200 mm. Na koncih naj bo širok malo manj kot v korenu - kakšnih SO mm. Risanja se lotimo s pomočjo orodja Line. Narišemo eno polovico stabilizatorja in jo skopiramo, ustrezno prezrcalimo in premaknemo, da se dela združita. Lahko pa rišemo oba dela hkrati, saj nista zahtevna. Med risanjem višinskega stabilizatorja Čez narisan višinski stabilizator 30 mm od zadnje prečne črte vzporedno z njo narišemo še eno črto. Na obeh robovih, kjer se ta črta konča, narišemo kratko navpično črto, visoko 5 mm. Dela nav¬ pične črte povežemo na obeh straneh. Povežimo še preostala oglišča, da dobimo vse ploskve. Letalo potrebuje še smerni stabilizator. Prek višinskega stabili¬ zatorja čez sredino potegnemo črto. Iz začetne in končne točke te črte narišemo navpičnici. Navpičnici naj bosta visoki 100 mm. Vrhova teh navpičnic povežimo, da dobimo pravokotnik. Da popravimo videz smernega stabilizatorja, s pomočjo orodja Nove premaknemo zgornjo stranico pravokotnika za 20 mm nazaj, lahko pa jo za prav toliko tudi skrajšamo. Na višinskem stabilizatorju na podoben način kot prej narišemo črte, ki nam bodo v pomoč, ko bomo smernemu stabilizatorju dodali debelino. Na sredini naj bo debel 10 mm, v vsako stran torej dodamo po 5 mm, proti zadnjemu in sprednjemu delu pa se bo zožil v oster rob. Sprednjo poševno črto smernega stabilizatorja dvakrat skopira¬ mo in jo prilepimo v točke, ki smo jih maloprej določili z risanjem črt. Navpične črte so previsoke, ker smo jih postavili na nekoliko po¬ višan del višinskega stabilizatorja, zato moramo za vsako od obeh črt narisati pravokotnik na vrhu smernega stabilizatorja, ki bo vzporeden z višinskim. Tako se bo lepo videl presežek maloprej skopiranih po¬ ševnih črt. Ko sta pravokotnika narisana, na obeh kliknemo z desnim gumbom na miški in izberemo orodje Intersect Faces ter nato orodje VVith Model. Zbrišemo štrleče dele navpičnih črt, nato pa še pomo¬ žna pravokotnika. Povežemo točke, da dobimo prostorsko oblikovan smerni stabilizator. Ker se mi je smerni stabilizator zdel premajhen, sem ga nekoli¬ ko podaljšal v smeri nazaj. Lahko pa ga v sredinskem delu tudi rahlo zožimo. Zdaj lahko skrijemo še vse črte, ki so odveč in jih ne želimo videti na končni risbi. Včasih črt kar vse povprek ne moremo brisati, ker bi v tem primeru izgubili določene ploskve. Program omogoča, da take črte skrijemo oziroma jih naredimo nevidne. Ko izberemo črto, po desnem kliku izberemo orodje Hide in črta izgine. Tako, narisali smo enostavno letalo. Po želji ga lahko pobarvate, še kaj dodate ali spremenite. Prepustite se ustvarjalnemu navdihu. Mo¬ žnosti je praktično neskončno. Letalo od spredaj 38 | maj 2013 NAGRARNO VPRAŠANJE! Kateri organ v človešhem telesu je največji? Za pomoč pri odgovoru prelistajte hnjigo Tehnishe založbe Slovenije ČLOVEŠKO TELO 30, Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 srečneže, hi bodo prejeli to hnjigo. Na drugi strani vpišite pravilen odgovor, izpolnite podathe, izrežite in oddajte v nabiralnih, Fj facebooh.com/REVDATIM 13 Tehniška založba Slovenije KNJIGA MESECA Tehniške založbe Slovenije SESTAVI MEHANIZME Odkrij, kako delujejo stroji Spoznaj in razišči delovanje vsakdanjih strojev in mehanizmov, od preprostih vzvodov, zobnikov in škripcev do zobatih zapor. Za vse predstavljene primere lahko sestaviš modele in preizkusiš njihovo delovanje. Ta edinstveni priročnik za nadobudne inženirje vsebuje tudi sestavne dele za dvanajst modelov in delovno ploščo za njihovo sestavljanje. cena: 19,99 Cena z.a naročnike revije TIM: 'IZ € Akcija velja do izida junijske številke TIM oz.iroma do razprodaje zalog. maj 2013 | 39 OGLASI Vaše odgovore priča jujemo najjasneje do 17. meda 2013. Ime nagrajenca bo objavljeno v naslednji številči. Za nagradno vprašanje iz prejšnje številče smo prejeli veličo pravilnih odgovorov. Origami je umetnost zgibanje? papirja. Več o tej tečniči si lafijo preberete v jnligi Oblijovanle s papirjem, ji je izšla pri Tečnišči založbi Slovenije. Nagrado - jnjigo Obli jovanie s papirjem, prejmejo: SLAVEC MONIKA (Črni Kori) EMERŠIČ TIM (Gorišnica) I3OLTE5 JAN (Brusnice) Čestitamo! Napišite pravilen odgovor: ‘Ime in priimej: ‘Naslov in hišna številča: ‘Poštna št. in jrai: ‘E-pošta: ‘Podpis: ‘Podatki, označeni z zvezdico, so obvezni, 5 podpisom dovoljujete, da založnih revije TIM, Tehnišha založba Slovenije, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatfov o nagra¬ jencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki. Sodelujočim pri nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podathov po Zahonu o varstvu osebnih podathov, 5 podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založniha revije objavijo vase Ime, priimeh in hraJ bivanja, Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA (( (•08017 90) Tehniška založba Slovenije NAROČILNICA Knjigo SESTAVI MEHANIZME naročam: kot naročnik revije TIM po ceni 1 2 €. po redni ceni 1 9,99 €. ‘Ime in priimek: ‘Ulica in hišna številka: ‘Poštna št.: ‘Kraj: ‘Telefon: E-pošta: Datum: C ‘Podpis: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 1 5 dni po prejemu pošiljke * Podatki, označeni z zvedico, so obvezni. S svojim podpisom dovoljujete Tehniški založbi Slovenije, da vaše podatke hrani v svoji evidenci ter vas redno obvešča o najboljših ponudbah ter možnostih za osvojitev privlačnih nagrad. Vaše podatke bomo hranili, vse dokler se morda ne boste odločili drugače — kadar koli, lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 1 5 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja. Tehniška založba zagotavlja varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana IZI Ibhniška založba Slovenije MODRA ŠTEVILKA www.tzs.si (( (• 080 17 90 ) 40 | maj 20I3 Foto: T. Furlan, B. Jarc in A. Kogovšek I. Hasegawina maketa letala B-26B-50-MA iz 2. svetovne vojne je delo Toneta Furlana iz Novega mesta. Maketa v merilu I : 72 predstavlja letalo, ki je pripadalo 344. bombniški skupini 497. bombniške eskadrilje USAAF. 3. Primož Stare je avtor vinjete z naslovom »Asterix v Rimu«, ki upodablja tega priljubljenega stripovskega junaka. 5. Pogled na del peskokopa na maketi, upodobljen po starih načrtih, kot je bil videti v 50. letih prejšnjega stoletja. Včasih ko še ni bilo mehanizacije, so kopali ročno in uporabljali vagončke - prekucnike. Maketo je izdelal Boštjan Jarc. 2. Ob seriji maket slavnega lovca MiG-21 v merilu I : 48 je češki proizvaja¬ lec Eduard izdal tudi maketo tega lovca v najmanjšem merilu I : 144. Silvo Privšek iz Laškega je za končni videz svoje miniature MiGa-21 MF v barvah JVL uporabil precej redko tehniko, namesto z barvami je površino prekril kar z aluminijasto folijo. 4. Maketa slavnega sovjetskega jurišnika iljušin 11-2 »šturmovik« v merilu I : 48 je izdelek Josipa Žagarja iz Spodnje Šiške. Josip je solidno maketo proizvajalca Accurate Miniatures z nekaj samostojno narejenimi dodatki in všečnim staranjem še izboljšal ter zdelal prepričljivo miniaturo. cobiss a p o(ina Garmasch-H atam Fl/VlO Slovenije Iz dekorativne folije za ste UesaBas«" Krep papir www.tzs.si narocila@tzs.si Navdušila vas bodo navodila po korakih, opremljena z nazori ki omogočajo enostavno in hitro izdelavo. ria-Regina & jhjKlAltmever Iz mase Fimo izdelajte zabavne sobne dekoracije ali čedne obeske. Cvetlice, ki jih lahko izdelate iz krep papirja, bodo videti kot prave in vas bodo razveseljevale skozi vse leto. S čedno dekoriranimi darilci presenetite svoje najdražje iz dekorativne folije za steklo pa izrežite čudovite motive za okrasitev oken. MODRA ŠTEVILKA (( (>080 17 90) Tehniška založba Slovenije NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 22DS 186 67I2012/2013 050,02 Cj 3 181,87 r-~ 019,74