Poštnina plačnna r gotovimi Ljubljana, 5. julija 1940. — Leto IX. — Št. 27. * ENIJA UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA" ČETRTLETNO 15 DIN. ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN - POSAMEZNEIŠTEV. 1'50 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TAR1FU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Več vere! Pojdimo z ljudstvom — pa ne .bomo obupali! Nedavni dogodki v .zakoclni, malo pa tudi v vzhodni Evropi niso samo močno Jlplivailii na državno vodstvo v naši dr-“avi. ki se vedno bolj skuša prilagoditi trenu'tneirm, stanju v Evropi, temveč tudi "a miselnost preprostega človeka iz ljudstva. 'Pred kratkim sem se vrnil z večdnev-"0ga potovanja po našem podeželju, Ikjer ^ mogel spoznati gledanje slovenskega Aflieckeiga človeka na zadnje važne do-godlke. Videl sem, da sc močno 'razlikuje 0(P'gledanja našega meščana, Iki samo trepeta v bojazni za svoj ljubi mir, za Clgar ohranitev pa mi pripravljen prav }>"« žrtvovati. Vse drugačno pa je naše *0i©čko ljudstvo. Navajeno težko garali ža svoj vsakdanji kruli, nikakor ne iz-Smhlja vere v bodočnost, nasprotno, prebičano je, da je bilo dosedanje stanje ‘rivično in da prav zdaj priha ja čas, ko Su ko sedanji red nujno moral ispreme-p1*' .-V prid malega delovnega človeka. lavt talko čuti tudi naš delavec. roprosti človek sicer o bodočem redu določne predstave in je gotovo »ločilo nevarno, da bi se vsaj začasno d izrabiti od gibanj, ki bi si prisvojila »ločna socialna ge,sila, v resnici pa bila dtiio nadaljevanje sedanjega kaipitali-sti'čnega reda pod drugo firmo. Toda zdravi in nepokvarjeni čut delovnega 'do v ek a ibo gotovo kmalu spregledal in 7‘ zapeljivci obračunali. Drugo,, kar me je na moji poti zani-,, »lo, je billo vprašanje, kako gleda naš mlečki človek na naš narodni obstoj. mdte.in ko jih je med slovenskimi izob-bteenei mnogo, ki zaradi negotove bodočnosti trepečejo za naš narodni obstoj, i)roprost.i, zlasti kmečki človek na to ko-ltlllj pomislli. Pa ne, da bi mu bilo vse-toda njegova povezanost z zeimil jo, !'a 'kateri živi in ki urni daje vsakdanji ‘‘uh, je tolikšna, da si sploh ne more Predstavljati, da bi, ga kdo nvoigel raz-kiroditi. Saj je imel v dolgih stoletjih tldiCfl IIKafvn ln.rli in ro orncn.mf l;i r ini iL- i ,g,Q i j ■ navezan na svojo zemljo in Ika-°l’ Je prepričan, da se sedanji red mora red, v katerem ibo za-soe.ialni in narodni ob- C|acansitva tudi tuje gospodarje, Iki ®a neusmiljeno izkoriščati in tlačili, toda '»uterine govorice mu ni niogel vzeti še "'Hčc. Im dri 11111 je tudi v bodoče, pa pride kar koli, me bo mogel vzeti, . kta j (v trdno prepričan, kakor je i »o navezan na svojo Kr ^remeniti v nov 'dovljem njegov °j. ^ teh opažanj lahko spoznamo dvoje: našega delovnega človeka ni strah j4 'Eoclofinost, ker si želi spremenibe ,se-‘l|'jega reda, in D i . ■ da delovni človek nagonsko čuti polnost narodnih in socialnih vprašanj, i v gledanje kmečkega in delovnega člo- » . sploh, ki sem ga prikazal, se bo s0(. ivi tp »a se 1 ta ugovor je .naš preprosti človek p.ri-l’Uvljen. Večkrat sem slišal na pi ^'»»isleke v odgovor: »Nobeno dir “ste d<» neba — pa tudi to ne Ibo,« ali J* »Ni še ” ' '^adn ■ h*11 *SlPet bo ugovarjal izobraženec: »Sle r Toda &0b„„ v. vseh dni konec« in »Kdor je smeje, se smeje najbolje«. ,ak li °Vo zdelo marsikomu, če že ne na-110 ipa vsaj ipreoptinnistično. Ugovarjal L ’ (la nam zlasti dogodki na zahodu, d 1Uoa‘ ®pada mo zemljepisno pa tudi po • Predan jeni zgodovinskem razvoju od V. *aih Slovanov zlasti Slovenci in ve-"a Hrvatov, ne olbljubijajo nič doibre-^nasprotno pa samo slabo. Toda tudi ,UuvljcH. Večkrat sem slišal na podobne revo :nQ ati nam ni prav danes era v socialno in 'narodnostno W*S° bodočnost, če hočemo ipreimagati Čait- S-tt.lanic' težave in težave, ki nas še ajo? Mislim, da slovensko delovno »Gospodarnost z narodnimi močmi je železen življenjski zakon naše narodne samoohrane.« »Slovenija«, štev 18. 1.1940. »V tem edinstvenem zgodovinskem trenutku Evrope nobenemu narodu ne sme biti merilo domovinska žrtev zakon gospodarnosti in samoljubja, temveč samo zakon brezmejne domovinske vdanosti in zakon hitrih odločitev.« 1/. Prisege domovinske vdanosti slovenskega katoliškega dijaštva. Težko jc slovensko življenje današnjega dne. Ne samo zaradi svetovne stiske in negotovosti naše narodne usode. Težko je, ker se zdi, da ni v nas nobene krepke življenjske volje. Kakor da je naše narodno telo ohromelo. Kakor da naša narodna usoda ni v prvi vrsti naša zadeva. Lahkomiselno trosimo svoje moči v malostnih sporih in bojih za koščok oblasti. Čudno ravnodušni smo nasproti usodi svojih rojakov za mejo. Ne ganejo nas očitni znaki biološkega propadanja našega rodu. Nikjer ni sledu o načrtnem delu, nikjer sledu močnega zaleta in nikjer volje do resne tekme z drugimi narodi na katerem koli področju. Žalostno dediščino zapušča starejši rod naši mladini. Komaj, da se ta zaveda, kako težka naloga jo čaka. Lepo se berejo danes razne izjave vdanosti do domovine in verjamem, da so odkrite, a važnejši od njih so pravilni zaključki, so dejanja. Nravna sila naroda, od katere je v odločilnih trenutkih vse odvisno, se ustvarja s trdim, vztrajnim delom rodov, ne s preziranjem, ampak z doslednim uveljavljenjem načela narodne gospodarnosti. Gospodarnost z narodnimi močmi, torej njih premišljena, umna, načrtna uporaba mora majhnemu narodu nadomestiti to, česar mu število ne more dati. Ta gospodarnost se mora uveljaviti na vseh področjih, na duhovnem in nravnem nič manj kakor na biološkem in tvarnem. Zapravljali smo svoje moči, kakor jih ne bi smel najmočnejši narod na svetu. Zapravljali ono jih v politiki, gospodarstvu, na kulturnem in znanstvenem področju, zapravljali v vsakdanjem življenju, zapravljali smo jih, ker se nismo naučili delati, zapravljali smo jih z zanikrno izbiro ljudi za odgovorna mesta in s tein, da sino svoje tesne politične cilje istili z narodno koristjo. Debela knjiga bi se dala napisati o tem poglavju, a samo ene izmed mnogih bolečih ran na našem narodnem telesu se naj tu dotaknem. Mislim na našo javno upravo in na neizmerno škodo, ki so jo napravili razni v službi centralizma stoječi politični režimi s svojini protekcionizmom in svojo brezozirno izrabo oblasti. Slovenci smo se včasih ponašali nasproti južnim pokrajinam s svojo upravo, z vestnostjo, sposobnostjo in objektivnostjo svojega uradništva. Naše uradnike so klicali na pomoč pri urejanju raznih upravnih panog v našem državnem središču. Očitali so nam naš birokratizem, a dejansko je bil ta dokaj znosen. Strankarska oblastiželjnost se je izživljala na svojstven način samo na področju šolske politike in v premeščanju učiteljev. Slišali smo o razmerah drugod in se zgražali. Zgražali smo se nad tem, da stranke z uradniškimi mesti kupčujejo, da odločajo o namestitvah strankine pisarne in ne pristojne oblasti, da zahtevajo stranke za posredovanje javnih služb protiusluge n. pr. v obliki prve mesečne plače, da strankina legitimacija pri napredovanju in pri oddaji odgovornih mest več zaleže ko kvalifikacija. Zgražali smo se, ko smo slišali, da gre poseganje strank v javno upravo tako daleč, da predstojniki brez sramu izvajajo pritisk na uradništvo po strankinih navodilih, da se pri volitvah politični uradnik ponižuje v navadnega priganjača režima, da se iz ozirov do stranke prikrivajo poneverbe javnega denarja, da se ustanavljajo urad-, niška mesta po politični potrebi itd. Zgražali smo se in jasno nam je bilo, da mora taka zloraba politične moči razkrojevalno delovati na vso javno upravo, demoralizirati uradništvo, izpodkopavati ugled oblasti in netiti anarhistično nezadovoljnost med ljudstvom. Predstavljali smo si, kako mora delovati na mladega človeka, ki išče službo, če ga načelnik urada najprej vpraša po njegovi strankarski pripadnosti, kako mora na poslovanje uradov vplivati dejstvo, da odloča o napredovanju v prvi vrsti politična protekcija. Ali imamo danes še povoda, da se zgražamo nad razmerami drugod? Ali se ni drugod marsikaj spremenilo na bolje, medtem ko smo mi v marsičem nazadovali? Priznajmo: Mnogo so centralistični režimi pri nas v tem pogledu grešili in malo po malem izpodkopali trdne osnove in zdrava izročila naše uprave. In pri tem niso prizanesli nobenemu področju javne uprave. So panoge uprave, kjer nobeno sklicevanje na katera koli načela ne opravičuje vmešavanja političnih strank, kjer odločajo zgolj stvarne koristi. Mislim na železnico, pošto, na tehnične, finančne, gospodarske stroke, kjer bi morala odločati predvsem strokovna sposobnost. Ali more kdo zanikati, da so ti režimi tudi v te stroke skušali zanesti svoj vpliv, da je politika razkrojevalno vplivala na poklicno odgovornost in na stanovsko zavest in solidarnost uradništva, da je pospeševala nezdrave pojave stremuštva in ovaduštva? Res je, tako daleč se ti politiki še niso spozabili, da bi bili kdaj naravnost kupčevali s službenimi mesti in to se menda pri nas še ni zgodilo, da bi strankina pisarna mimo pristojnih uradov oddajala službe, vendar se je zlo pri nas že zelo razpaslo in močno omajalo trdna izročila, ki so jih prejšnji rodovi v vestnem delu ustvarili in brez katerih ni dobre uprave. Vse to so sicer znane stvari in morda ne bi pisal o njih, ko me ne bi morila skrb zn našo mladino, ko ne bi bili ti režimi kvarili mladine s tem, da so jo uvajali v izrabljanje strankarskih zvez in strankarske moči. Ko ohupujemp nad starejšim rodom, so vse naše misli pri mladini. Gorje nam, če bi bila tudi ta že okužena s pohlepom po oblasti, če bi tudi ta že sodelovala pri nečednih strankarskih poslih, če bi iskala pri javnem delu (Nadaljevanje na 2. strani.) 11. | 'iouiu, M tl CMvV GHolKU LIL. 11.1 VII vJ '(l>*tv« pravillmo ■čuti in da ibo ob sko- >'u 'h dogodkih znalo ločili zrno od 111 najti pravo pot. Dolžnost izobra- žencev ipa je, da z isto neomajno veiro gredo s svojim ljudstvom roko v roki v težki borbi, ki jo bomo morali, izvo- j c vati sami, če hočemo še živeti človeka in naroda dosltojino življenje. To :pa hočemo! —vek. Evropa in Rusijo L Osrednji dogodek zadnjih dini je ruska zasedba Besarabije in severne Bukovine. 26.'letošnjega junija je izročila 'sovjetska vlada romunskemu poslaniku v Moskvi Davideiscu ultimatum, s katerim je zahtevala vrnitev Besarabije in obenem še odstop severne Bukovine. Romunija jo zahtevi ustregla. Obe deželi je dobila Romunija prisojeni po svetovni vojni. Pri Besarabiji se je sklicevala na zgodovinsko pravo, ipri Bukovini pa na narodnostno načelo. Načela torej po potrebi, kakor pač bolj kažejo. Da ,sta isi obe načeli v največjem nasprotju, je ni motilo. Da se utegne ravno glede njih kedaj kdo sklice'-vaitii na eno ali drugo načelo z isto pravico, tod po svoji potrebi in z nasprotnim uičinkom, je mi brigalo. In niti jo ni brigalo, da ni Rusija od vsega začetka priznala zasedbe Besarabije, ki ji jo sploh mogla biti odvzeta le v čas:u njene največje slabosti zaradi državljanske vojne. Visa romunska politika v Besarabiji in Bukovini in glede teh dežel je zgled politične kratkovidnosti, ki pa seveda ni samo na Romunskem doma. O obeh pokrajinah smo že večkrat piisaili, ponajveč v zvezi iz ukrajinskim vprašanjem. Ukrajinci in Rusi so namreč staro prebivalstvo obeh deželi. Natančno število Ibii Ibi.lo sicer težko ugotoviti, saj vsak ve, kako je danes s statistiko v nedemokratičnih državah. Gotovo je to, da je severna Besarabija naseljena po velikanski večini z Ukrajinci in Rusi in 'prav tako tudi severna Bukovina. Romuni pa svojih manjšin sploh niso hoteli ne poznati me priznati. V Ki-šinjevu, glavnem besarabskem mestu z veliko ukrajinsko in rusko večino, ni smel Ukrajinec ali1 Rus niti v zaisobni trgovini zahtevati v materinščini. Romuni so izgnali ulkrajiniščino in ruščino 'iiz šol, celo iz cerkev! Ukrajinec je moral postati narodni odpadnik, če je hotel dohiti državno službo. Posebno bukovinski Ukrajinci so čutili romunsko pest. Prej so imeli vsaj svoje ljudske šole, tudi na 'gimnazijah sta bili uikraj inšičina in ruščina upoštevani in celo na vseučilišču so imeli Ukrajinci nekaj mest. Vse to so zgubili z romunsko zasedbo. K temru je prišel še tog centralizem, ki je po svoji brezmiselnosti in škodljivosti spominjal na tistega, ki so ga pri nas uvedli politično popolnoma nesposobni in nepresodni ljudje kakor Žerjav in njegova tovarišija. Ta centralizem ni dušil samo kulturnega življenja besarabskega in bukov inskega prebivalstva, ampak tudi gospodarsko. Tudi romunski kmet jc trpel zaradi njega, in nič čudnega ni, če je bila umrljivost otrok v teh pokrajinah baje naj večja v Evropi. Nič čudnega tudi, da se v takem nasilnem, pokvarjenem ozračju ni mogla razvita ljubezen do države, niti med romunskimi kmeti. Saj so celo razne krščanske sekte delale propagando za Rusijo. Sicer jc pa imela Romunija tudi pozneje še časa dovolj, da hi sc bila z Rusijo pogodila. Zunanji komisar Čiče rim je bil za pogajanja pripravljen: ljudstvo naj ibi samo odločilo. Seveda, Ukrajinci in Rusi bi gotovo ne hoteli ostati pod Romunijo, že celo pa ne pod centralistično Romunijo, ki je še bukov inske in besarabske Romune odbijala. Romuni so se zato rajši slej ko prej sklicevali na svoje zgodovinske pravice, ki so bile pa povrh še dovolj negotove. Pri sklicevanju na zgodovino ima zmeraj močnejši prav. Že zgolj zdrava pamet ukazuje izato malim narodom, tla se postavljajo na stališče naravnega prava (Nadaljevanje na 2. strani.) Evropo in Rusija (Nadaljevanje s i. strani.) in pravičnosti. Na stališče torej, iki mora zmagati in tudi bo izmagalo, če naj človeštvo ne 'propade v krvi, izroditvi iin divjaštvu. Tudi veliki narodi ne bodo izvzeti, če se ne izrode morebiti celo prej od maliih. Kajti nazadnje ni na svetu tako močne sile, da 'bi se ji ne moigla .postaviti nasproti še močnejša. In ta 'bo pač zato močnejša, iker bo zbrala moči v znamenju ipraviice. Danes laliko Romuni premišljujejo o tem, kolikor bi bilo zanje bolje, če bi se bili o pravem času sporazumeli z Rusi, pa seveda tudi z Bolgari. Sicer je za sporazum s temi še čas, čeprav je že pozno dovolj. Kajti do bolgarske Doibrudiže imajo z narodnega stališča iše manj pravice kakor do Besarabije. Talko bi jim bilo morebiti ostalo več, biila bi lepa kretnja, in nasproti Madžarom bi bil njih,ni položaj Ibrezprimemo močnejši. Sedanji udarce pa je 'zamajal njihno državo 'prav do podstav, da še dolgo ne 'bo naJšla ravnotežja. Hoteli so imeti več, (kakor jim gre, in še so povrh zlorabljali svojo oblast. Zato bodo nazadnje imeli manj, kakor jim gre. II. Zasedba obeh dežel je pa pomembna še v drugem pogledu: pripeljala je Rusijo prav bliizu osrčja Evrope, iiz katere se je zdela izrinjena po svetovni vojni. Zanimivo je bilo za miselnost tudi nekaterih omikanih ljudi, kako niso vedeli z Rusijo in njenim posebnim ustrojem, posebnim neizogibno že zaradi njenega velikanskega obsega, kaj začeti, pa so miilžali pred dejstvi. Ko so videli, da Evrope ni brez Rusije, kakor bi je tudi brez Anglije ne moglo biti, ko so čutili, da je taka Evropa že samo gospodarsko nemogoča, so šli po rešitev celo v — Afriko. V Afriko, ta v bistvu najbolj (uji svet evropskemu človeku :in evropski omiki, ki sloni v svojih podstavah na Vizhodu in ne na Jugu. Nesmiselno je bilo zategadelj, odrivati Rusijo i« Evrope, v katero spada najmanj toliko kakor kakšna Španija ali tudi južna Italija ali celo Madžarska in katera ikoli prava balkanska deižela. Že celo pa je bilo naivno misliti, da se bo opravilo z boljševištivom na 'ta način, da bomo na papirju potegnili mejo pred njim. To mižanje pred dejstvi, to ne hoteti videti, sploh odlikuje povojno Evropo, zato pa tudi dobiva udarec za udarcem. Nepoglcdano in utajovano še ni neobstoječe. Dejstev ne spravimo s sveta, če molčimo o njih. Dobro je torej, če se tega zavemo. In če pni vsem lem spet ne zgubimo ravnotežja. To se bo pa zgodilo samo, če borno ostali krepko zasidrani v domači zemlji in v svojem narodu. Potem bomo stali trdno, v viharju pa iskali zaslombe, kakor nam jo kaže naša korist in naša naloga v svetu. Mogli bi se v tem pogledu učiti od Angležev. li veliki politični realisti so se hitro iznašli. Pozdravili so zasedbo Besarabije kot v tem času in tem kraju primerno dejanje, ki ga itudi takoj svetovno politično vrednotijo. Po poročilu švicarskih listov iz Londona vlada tam mnenje, da se Staljin zaveda nevarnosti od nemške strani in da zato pripravlja in spopo,lnjuje svoje strategične položaje. Pri tem opozarjajo, koliko je Rusija sedaj po zasedbi Besarabije bližja romunskim petrolejskim vrelcem kakor sile osi. »News Ghronicle« meni, da si Hitler glede Rusijo ne dela skrbi, ker je prepričan, da bo po zmagi nad Anglijo imel dovolj priložnosti, da iz njo obračuna. »Daily fele-grapih« poroča iz Madrida o lepakih falaugistov, ki zahtevajo: najprej Anglija, potlej Rusija! »Times« pa nekako opravičuje zasedbo, češ da Romunija ni bila sposobna, da bi si bila pridobila večino prebivalstva Angleži torej glodajo na doga janje s svojega angleškega stališča, k&ikor bi morali gledati mi s siviojega slovenskega. I a slika bi pa ne bila popolna, če ne bi .še povedali, kako gleda na vse dogajanje Nemčija, ki je še zimeraj nekakšna zaveznica Rusije. V tem pogledu je poučno poročilo švicarskega dnevnika »Neue Zlircher Zeitung« iz Berlina-na. Zasedbo Besarabije so sprejeli tam z neugodjem. O njej nemški listi najprej dva dni sploh niso pisali, potem pa jo omenili na kratko in pristavili, da jo je Romunija s svojo amohujdčo po- Kam naj krenemo? iPolom evropskega liberalističnega gospodarskega .reda čuti tudi naše gospodarstvo. iPrej, kot srno pričakovali, je prišel konec socialno-gospodarskega sestava, obstajajočega že okoli 100 let. Naše gospodarstvo je vedno zvesto posnemalo načine in sredstva zahodnoevropskega gospodarskega reda. Danes pa je zašlo v slepo ulioa, iz katere ni več poti naprej. Usahnili so tudi številni v.iiri, od ikodeir je naše gospodarstvo dobivalo kirvi im pobud. Tu se je začela tudi agonija naše svobodne trgovine in industrije. Bolezenski pojavi, zadnjih mesecev, draginja, spekulacije .im ne nazadnje podvojeni pritisk gospodarskih teles na delovno ljudstvo, nas silijo, da razmišljamo o novem tiru, kamor na j bi se speljalo naše gospodarsko ‘življenje. 'Odgovorni oblastniki medtem že pripravljajo obišrno pireosnovo gospodarstva, govore tudi o novih osnovah in načinih. Niso povedali določno, kakšne bodo osnovne smernice vladnih gospodarskih in .socialnih odlokov, vendar pa moremo slutiti, da se bo napravil poskus korpora[ivne ureditve. Takih poskusov simo mogli opazovati že več: najprej v Italiji, potem v Avstriji, kjer je žalostno končali, in nazadnje na Portugalskem. Glavne smernice korporativizma so nam znane, manj so nam pa .znani njegovi učinki in nasledki. V glavnem je korporativizem kompromis med delom in kapitalom, med katerima določa razmerje drž. oblast, prinaša ipa obenem državno nadzorstvo nad posameznimi vejami gospodarstva, posebno industrij e. Državno nadzorstvo in urejevanje industrijske delavnosti bo pni nas gotovo naletelo na velike težave. Pomisliti moramo samo na veliko udeležbo tujega kapitala v našem gospodarstvu, do katerega bo treba zaradi mednarodnih razmer imeti velike ozire. Tako se utegne zgoditi, da Ibo glavno breme in 'žrtve moralo vzeti nase delovno ljudstvo, posebno industrijsko delavstvo. Ob dejotvu poloma liberalnega gospodarskega reda bomo morali poslej nujno misliti na korenito pireosnovo gospodarstva, ki ga bo treba postaviti na popolnoma nove osnove, osvobojene starih bremen. ».Zlomiti moramo staro miselnost!« (Dragiša Cvetkovič 20. junija). Drlžava je danes poklicana, da pripomore k novemu redu, ki ne bo le kompromis, ampak izpolnitev prizadevanj velikanske večine državljanov — delovnih ljudi, l u nastaja vprašanje razlastitve ali vsaj popolne nprave vseh važnih vej industrije, popolna izvedba agrarne reforme in pripustitev delovnega ljudstva k soodločanju pri urejevanju gospodarstva. Preosnove, pri katerih bo sodelovalo in soodločalo delovno ljudstvo, bodo uspešne in življenjske. Kdor pa bi jih skušal vpeljavati brez sodelovanja ali celo proti volji tega najvažnejšega gospoda riškega čini tel j a, se bo postavil v nevarnost, da bo zidal stavbo na pesku. Še enkrat naj ponovimo stavek gospoda predsednika vlade: »Prelomiti moramo s staro miselnostjo!« In tedaj bo naše državno gospodarsko življenje rešeno. Ft. Masprotralki p® potrebi lit po lastili podobi ■ (Dopis) Kar zaideva politično izobrazbo, je povprečen Slovenec politično neizobražen. To je naj večja napaka in majivečja krivda, ki so jo v teh dvajsetih letih zagrešili — in menim, da hote — politični voditelji slovenskega naroda. iZ ozirom na to je razumljiv način političnih raziračumavanj pri nas, je razumljiva raven političnih uvodnikov, obravnav in poročil našega časopisja. Če pregledamo en ali celo dva .letnika katerega koli slovenskega dnevnika, odkrijemo neko smešno in obenem usodno zakonitost, da je namreč časopis zunanje poli- litiko sama zakrivila. Zasedba je vsaj zatoliko zoper nemške načrte, ker so hoteli, da bi se risanje balkanskega zemljevida odločilo na konec vojne. Sicer pa mislijo v Berlinu, da je Nemčija sedaj po polomu močnega sovražnika kakor je ranoFija zelo ojačala svoje položaje na vzhodu in da je premoč nem-kše vojske nad neokretnim, slabo organiziranim kolosom rdeče vojske tolikšna, da ni pri nemških strokovnjakih nobenega dvoma o uspehu merjenja sil do katerega bi utegnilo priti prej ali slej in da bi v tem primeru Staljin zgubil svoje pridobitve v prav toliko dneh, kolikor jih je potreboval za zasedbo. To zadnje zveni že kakor prikrita grožnja in opozorilo, naj ruska vlada upošteva nemške koristi. Razlaga pa tudi ,z vso jasnostjo sedanjo angleško politiko na vzhodu. tično brez linije, notranje politično pa odvisen od trenutnih, navadno skromnih in drobnih potreb izdajateljev lista. In tako sc pogosto dogaja, da dnevnik danes nekaj navdušeno zagovarja, jutri pa strastno ,pobija, celo to, da se mu to pripeti v isti številki na različnih straneh. Zgledov j.c na pretek in zgodovinar, ki bi po pisanju slovenskega časopisja hotel rekonstruirati slovensko politično stavbo minulih dvajsetih let, bi pod delom omahnil in ugotovil kvečjemu zarodke nekega doslej v Evropi neznanega političnega vegetarianstvu. Iizdelan politični nazor, politična terminologija, ločenje političnih pojmov, celo najpreprostejiša logika, ki naj omogoča razumevanje dogodkov doma in v tujini, je za slovensko sredino razkošje, nekaj, po čemer ni — na pogled — niti povpraševanja. Razumljivo pa je, da se je v ozračju birokratov in komodnih pedontov, utesnjenih in zagrenjenih malomeščanskih natur, izcimilo vendarle neko politično življenje in v zvezi s tem neka raven, na kateri se o političnih vprašanjih razpravlja in piše. Ofiiciclmima dnevnikoma predstavlja v tem smislu glavni okvir: I. boj proti komunizmu, proti liberaliz> mu in framasonstvu; 2. boj proti klerikalizmu, Kopitarjevi ulici in farovškim kuharicam. Tako se zdi razlaga zunanjih političnih dogodkov s stališča prizadev in koristi slovenskega ljudstva zapravljanje poročevalskih energij in časopisnega pni- POGLAVJE 0 SLOVENSKI STVARNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani.) že svoje posebne koristi in mislila že danes na korita. Od vseli grehov naših politikov je največji ta, da zastrupljajo mladino s svojo materialistično miselnostjo. Če kdo, bi se morala mladina upreti vsemu zlu, ki duši naše narodno življenje. Velikanskega napora bo treba za to in le mladina, ki ima čiste roke, čiste namene, ki zna delati, trdo in nesebično delati, bo kos tej nalogi. Ko obračunavamo s centralizmom in njegovimi nasledki in mislimo na to, da s svoj doni sami uredimo, se nam postavlja vprašanje, kako smo za to nalogo pripravljeni. Z majhnimi cilji in sredstvi ne bomo reševali naših velikih vprašanj. Kdor nima začrtane svoje jasne poti, in ni pripravljen kaj tvegati, žrtvovati in ni sposoben resno delati, ne bo soodloeeval pri urejevanju novega življenja. Nobena na videz še tako trdna posest oblasti mu ne bo pomagala, če ne bo moralna premoč na njegovi strani. Naša intelektualna mladina naj se tega zave, naj se otrese vsakega političnega varuštva in naj se z vestnim delom pripravi za svojo nalogo. L—i. Pl,rja'^ ^ teni smislu so visa zunanjepolitična poročila enaka poročilom katerega koli povprečnega svetovnega časopisja. v 'Nasprotno pa je notran je politični boj ze zelo v odtenke izdelana komedija, v kateri nastopajo stalne, stereotipne figure, ki se piroti nečemu borijo. Te osebe nastopajo vsak dan, srečujemo jih različno kositimirane med vrsticami političnih časopisnih poročil; ustvarila jih je skromna slovenska politična domišljija, ■zato v resnici sploh ne žive. Spoznavamo jih po besedah im dejanjih ter slutimo za njimi obrise njihovih bledoličnih stvarnikov, ki so jim vdahnili slabokrvnega duha. Glavne osebe slovenske politične dvo-■dejanike ,so: klerikalec, liberalec ali m a-som i.n .komunist. Zanje so značilne naslednjo oznake: Klerikalec je človek, ki. hodi k .maši, ji’ zmeiraj slabo informiran, je predstavnik reakcije, veliko groši proti šesti to sedmi zapovedi in se zato, ker hodi k spovedi, ima tudi na tem svetu za niekftj boljšega; je hinavec, ki drugače dela kot uči in se pri tem počuti dobro i« vzvišeno. 2. Liberalec ali mason ne veruje v župnika in zato no v Boga, je nasprotnik dobrega slovenskega ljudstva in s svojim tiskom ograža poleg nedolžnosti slovenskih deklet tudi vse visoke vzore m načela, kakor jih zastopa »Domol jnih*. ”• Komunist ruši cerkve, mori duhov'" nilke, onečaišča .redovnice in sploh greši po paragrafih kazenskega zakonika. Je brezbožniik, rušilen element, naper j c® proti rojstvom otrok in družini, veri. cerkvi, narodu, državi, skratka proti vsakomur in vsem, in je kriv vsega, h'*” dega na svetu, predvsem pa vojne. Vsi skupaj so pnotidržavni elementi in sicer je komunist zmeraj protidrža-von, protiidržavmost klerikalca in lihe' ralca pa se .menja na vsakih nekaj let. Te tri oscibe pa nikdar ne nastopaj0 kot borci za neke pravice ali ideale, marveč kot strastni sovražniki, ki jih Je treba zmeraj nanovo pobijati. Ustva*' jene so sicer po zgoraj omenjenih osmo' v ah, vendar pa tako, da jih more vrst1' čar s svojimi razpoložljivimi silami lI' na prostoru, ki mu ga je v časopisu °( meril in določil g. urednik, nedvomlj1'0 poraziti, pobiti in uničiti. Za to, da viprečeiii sodelavec naših dveh vodi'1®® dnevnikov ovrže svojega nasprotnik8’ mora. 'kajkrat porabiti vse svoje eiieT' gije; če pa hoče pobiti tega nasprotnik0, ga mora narediti takega, kakršnega v ta namen potrebuje. S tem pa je razumljiva potenca (po*1' ličnih nasprotnikov .in junakov, razu®’ Ijiva medlost njihovih bojev in slabo nih junačenj ter raven politične izebra'7, bo našega ljudstva. Xaj pišejo Usti, $ Misli ob francoskcm polomu Švicarska »ArbeMer-Zei.tumg« piše: »V teku zgodovine je Francija zdaj kedaj premagana. Ali pa je s tem Prcl,!lvfl gunui tudi demokracija ter ideja bratov®1 iin enakosti? Prepričani smo, da me. * ipak nezves je do zadaj®*, časa ohranila svobodo v političnem im 0, liovine.m življenju, mi pa mogla izvesti |.|V, bode in demokracije v gospodarskem ljcinju. Talko so bi.li Francozi svobodi'1 maigana ini demokracija, ampak nezvest*^ demokraciji,, knjiti Francija je do zada J*® žavljani, obenem pa v gospodarskem! gledu odvisni 'podložniki zloglasnih 10jit milij«. Da se je vrinil med Pariz, pan^1' fi-in francoski narod imrtev uradni bir^-^^i /cin, da nekaj let sem najboljši fra''^^ zalkoni niso (mogli .postati živi, da so “r0go- majali finančni ška.ndali in da je ,n' jjna o idealno stremljenje ostalo to jo izraz velikanskega idejami enakosti i.n svobode t< r katero idealno stremljenje ostalo neipoip VSO med idejami cummu »u .o.u.i.uu.. vladajočo neenakostjo v gospodurtski‘‘nj devah. Vso t<* je imelo odimev v z*J),9 politiki Francije, tudi tu je bila JAflllllVL I i .1 i rt v bitno francoskih lastnostih: sami nuni. , To je treba s krvavečimi srcem P° 0„jf prav tako, kakor jo gotovo, da bo mo prr veličina francoskega duha oistala vecna^,#1 in n gamo je le polovičarstvo in nezv Narod .bo pa katastrofo preživel. \ (Ponatisk i/. »Delavske Pol'*1 Dva nemšlca lilozota o voin' rdv' Vojna je vir vsega slabega in „r(iv' stvene pokvarjenosti, nnjvecja ovi gH,|t. stvenosti. <, zlasti št; pred občinskimi sejami. Lju-se začudeni oprašujejo, ali je g. župan Se v službi lobčine im občanov, ali pa je ^ortla v službi zasebnika, Iki sicer niti občan 'ni in iki je moral na pritisk rajnega dekana svojo dini plačevati neko podobne nerodnosti v kraju, od koder jo prišel.« K temu bi hotel dodati nekaj besed, zakaj ikljub videzu presega poročilce pomen ?golj (krajevne posebnosti. V našem narodu jo postali« dvoj.no gledamje na prekrške im nemoralna dejanja vseh vrst že splošno pra-yilo, ikadar so v zvezi z občinami in političnimi imožrni. Ce jo prišlo po nesreči kaj na S’an o političnem pripadniku, .potem je tre-.u to za vsako ceno potlačiti ali vsaj omiliti *n Po imoigočosti zvaliti na tuja ramena. To 6 toliko svetejša dolžinost in ukaz, za 'koli-*nt vplivnejšo osebo gre. Tudi greh .zaimol-Cv<*nja jo osnovna strankarska dolžnost Vsakega člena im somišljenika. Različno jaiv-tajnosti, iki jih je povsod, so le zmame-j*je težke notranje moralne stiske, ki razenja mašo družijo. Toda mikogar n.i, ki bi So zmaja lotil: somišljenik je disciplini ra n, občan so boji zamere na občini, uradmilk ima strah prod predpostavljenim. Tudi tisti uradnik nas še :ne bo rešil, iki mi je dejal: »Skrbno zbiram dolkazni material, da si utrdiim jastni položaj. Tako mi je svetoval tovariš, ki tudi tako dela.' Več bo morda ko tisti 1 *>odooi Jigi za pobijanje splošne korupcije anornlno obnovo javnega življenja tisti znani odvotnilk, ki sistematično zbira u.ma-zaino perilo naših občim. Ne da so tajiti, da je javna morala usod-no povezana v naših dneh s poliitiko. Poinni-slimo le na vse grdo pojave sebičnega in nemoralnega koristoljubja ki ga pokriva s dvojim širokimi plaščem dnevna politika. Na katerih občinah delijo čisto pravično koruzo '» krompir, iki jo namenjen inajubožmejšim. Pa vprašajo pri vsaki priliki, koga si volil? J riipadnik ima povsod prednost. Seveda prihaja saniis majhen del taikih stvari na dan. Večina osrtane skrita. Kolikor vnetejši pripadnik stranko je župan, toliko Ijolj .pristransko sprejema običajno delavce na javna dela. Kdor ga ni volil, ima. le malo izigle-dov za zaslužek, čeprav je sicer osebno značajen, pošten in potreben. Za službo je več vredno priporočilo stranke 'kakor najčistej-značaj in sposobnost. Vse to so dokazi Povrne izroditve našega naroda, iki vedno ‘"(j zapada političnim vplivom. Svojo nnoralnb goloto .kaže naša politika v°dno, ko .gre za izraz »ljudske volje«, kot 2? 'kakor v posmeh imenovali javne volitve. y*daj se vrše načrtno in mnoštivemo nasil-pva .nad posameznikovo svoiIkmIo in vestjo, ‘onudbo, obeti, grožnje, golaž maliči tedaj '■'oralnega človeka, mu krivi hrbtenico in dela kupljivega. In vsega tega se ne sramuj ejo delati v imenu visokih in najvišjih 'den,lov. Kam plovemo? v ‘^rvi gnili sadovi naše pol.itične vzgojo so ž° .vidni. O to.m vedo poklicani reviizorji, Sodišča in tudi javnost. Naši stari so izpo-?‘®v.ljali tatovo m a sramotni s tube r iprecioni.sti vseh vrst danes pod široki plašč Svojo sitranke, ne da bi jim ugled ikaj trpel, f-anje se bodo potegnili politični pripadniki, *' «<> politiiki na ljubo udušili v sebi glas • ,aji]Kmi.znejše je, da so vsi vodilni časo-®"s-i vdinjani politiki, ki ji morajo brezpogojno služitii. List, ki rodno zapiše majne-*natnejše dnevne dogodke in so svetohlinsko zgraža nad dejanji političnih nasprotnikov, naenkrat umolkne spričo afero v last-!"[' političnih vrstah. S tem svojini bralcem “že, kor molče .trobenta: Nič se ni zgodilo! r^življamo, da so tudi časopisi, ki so radi Jokajo na moralna prsa, brez sramu potegujejo za stvari, o Ikaterih javnost sama ve, (l« niso čiste. Kaiko so moremo brez hinavščino zgražati zaradi velikih korupcij v viš-J'h plasteh, če talko korupcijo v manjšem negujemo med seboj. Ce 1h> šlo tako nuprej, če bo politika jav-moralo -zasužnjevala še nadalje, če bo j ' naprej maličila človekov značaj, potem 1 naš narod kmalu bolj potreben misijo-j? kakor zamorci v Afriki, misijonarje'nvu 'morali znova razlagati, kaj ■Ui °Ku dopadljivo in da Bogu ni dopad-vo vedno to, kar je v ikorist stranke. Sngitta. f Vseučiliški profesor dr. J. Jurkovič V Ljulbljani je umrl 27. julija t. L dekan i.n profesor pravne fakultete dr. J. Jur,kovic, tor je ibi.l pokapan pri Sv. Križu v LjuMjami 29. junija tega leta. Dr. Jurkovič je ibil med našimi mlajšimi rednimi viseučLliišIkiimi profesorji. Bil je pa eden iizmeid mašili vidnih pravnih učenjakov, iki Ibi bil na svojem p-odroičju, če bi mu bilo usojeno daljše življenje, gotovo dosegel še veliko. Bil je profesor upravnega prava na aiašem vseučilišču. Rojem je ibiil 7. marca 1888 v Čolnarjih pri Fari v koce viškem, olkraju, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, po maturi leta 1910. se je vpisal ina pravno fakulteto na Dunaju, 'kjer je prebil le dva semestra, nakar je leta 1912. vstopil kot računski uradnik pirii kranjskem deželnem odboru. Leta 1920. je 'bili imenovan za uradnika tiskovnega urada pri predsedstvu dežeilne vlade v Ljubljani, 25. novembra leta 1920. pa za tajnika ljubljanske pravne fakultete ter je bili v decembru leta 1923. prestavljen Ikot tajnik na tehnično fakulteto. Že meseca aprila leta 1920. pa se je vpisal olbenem na ljubljanska pravno fakulteto, kjer je bil promoviran za doktorja prava leta 1927. Leta 1931. je bil imenovan za docenta, leta 1933. za izrednega profesorja, leta 1938. pa za rednega profesorja prava. Dr. Jurkovič se je ukvarjal tudi s časnikarstvom, preden se je popolnoma posvetil viseučilišiki karieri. Obvladal je politično IkiujLštvo zahodne Evrope in pa neniško teir je imel bister pogled v politična 'dogajanja. Bil je v krogu in med sodelavci nekdanjega »Avtonomista« ter skozi iiin skozi zaveden Slovenec iz prepričanja in umskih, ne le čustvenih vizrokov, vedno zavedajoč se in poudarjajoč samobitnost slovenstva. Njegovi sestavki v »Avtonomistu« in drugod so imeli vedno pravo jedro in izato itudi odmev. Kot pravni učenjak je sodeloval pri »Slovenskem pravniku«, kjeir je napisali jedrnatih dbravinav iz upravnega prava, posebno še leta 1932. obravnavo »Samouprava in avtonomija«. Napisal je za »Zibornik znanstvenih razprav« več znamenitih študij, sodeloval je pri srbskem »Arhivu za pravne i društvene nauke« in napisal tudi v »Ljubljanski zvon«, v »Našo dolbo« im v »Jugosilovana« nekaj pravnih sestiivlkov. Njegovo nastopno predavanje I. 1931. na slovenskem vseučilišču je imelo naslov »Demokratizacija uprave«. 1 udi naš tednik je štel prof. dr. Jurkoviča med svoje prave priajtellje. Bodi mu lahka slovenske zemlje odeja! Osebje, posli in prostori okrajnih sodišč v lielgradu, Zagrebu in Ljubljani V zadnji številki Slovenskega pravnika« jo priobčil dr. R. S. pod zgorajšnjimi naslovom zajemljiv pregled o obremenitvi okrajnih sodišč v Ljulbljani, Zagrebu in Belgradu kot odgovor M. Popoviču, ki jo v 'beograjskem časopisu »Branič« pisal o težavnih razmerah, v katerih je iboigrajs!ko okrajno sodišče gilede osebja in prostorov ter trdil, da se sitanje tega okrajnega sodišča nikakor .ne more primerjati s stanjem okrajnih sodišč v Sloveniji, katerih stanje je popolnoma zadovoljivo. Dr. R. S. je za to, da ovrže meosno-vana očitanja M. Popoviča, ugotovil sledeče: Okrajno sodišče v Belgradu ima v svojem okrožjm 2"58.7?5 prebivalcev, sodnijskega ose-ja pa 204; okrajno sedišče v Zagrebu ima v svojem okrožju 185.581 ipreibivalcev, sodnij-skoga oselbja pa 131; okra jno sodišče v Lju.b-fjani ima v svojem oknožju 125.273 .prebivalcev, sodmijiskeiga osebja pa 62. Okrajno .sodišče v Belgradu je rešilo vseh zadev skupaj 74.860; okrajno sodišče v Zagrebu je rešilo vseh zaidev slkupaj 48.389; okrajno sodišče v Ljubljani je rešilo vseh zadev skupaj 33.035. število siodinijiskega osebja in število rešenih zadev je zgoraj navedeno za okrajni sodišči v Bo lig ra du in Zagrebu za čas od 1. januarja do 30. novembra 1039, za Okrajno sodišče v Ljubljani pa za čas od 1. januarja do 31. decembra 1939. Pri okrajnem sodišču v Beligradiu je prišlo na enega sodnega uslužbenca 366 zadev; pri okrajnem s,odi.šču v Zagrebu je prišlo na enega sodnega uslužbenca 369 zadev; pri okrajnem sodišču v Ljubljani je prišlo na onega sodnega uslužbenca 547 zadev v zgo- • aj omenjenem času. Pri okrajnem sodišču v Beligradu jo bil en sodnik zn 2.581 prebivalcev; pri okrajnem sodišču v Zagrebu je bil en sodnik za 1535 (prebivalcev; pri okrajnem sodišču y Ljubljani je bil en sodnik za 2.610 prebivalcev. Rdimo, kar je, jo t,o, da ima okrajno so-diščo v Ljubi jami več prostora, tako da ipride na enega sodnijskeiga uslužbenca pri okrajnem sodišču v Ljubljani na eno sobo 1,7 osebja, pri okrajnem sodišču v Belgradu na (Mio sobo 3,3 osebja in pri okrajnem sodišču v Zagrebu na eno sobo 4,6 osebja. Pri tern pa ni omenjeno, koliko kvadratnih metrov prostora pride na enega sodnijskeiga nasitav-ljenca, kar bi bilo edino odločilno, ker so lahko posamezne sodnijske sobe laihko v Belgradu in Zagrebu večje kot v Ljubljani. Resnica jo torej, če primerjamo vse tri imenovane okrajne sodnije, da je osebje okrajne sodnijo v Ljubljani za eno tretjino bolj z delom obremenjeno kot osebje okrajno sodnije v Belgradu ali pa v Zagrebu in da jo stanje sodnije v Ljubljani za eno tretjino manj zadovoljivo kot pa bol.grajskega okrajnega sodišča in so je tiorej M. Popovič prav luido zmotil, ko je podtikal slovenskemu pravosodju, kako se mit dobro godi. Zoper sporazum »Narodni Odbrani«, tisti, ki je razglasila kot vodilo jugosliovenske nacionalne politike, da jo treba slovenščino »likvidirati tiho in postopno«, seveda ni všeč nova ureditev države, ki prihaja po sporazumu in pripravljal popolno enakopravnost vseli treh državnih narodov. Kaikor drugi velikosrbski listi, iki smo jih že večkrat navajali, prihaja tudi ona s trditvijo, da je misel o nadaljnji preureditvi države ne samo pre-n ran jen n, ampak sploh neizvedljiva, ker da jo treba vse sile osrediti na obrambo državo in ljudstva. Menda je celo v jugoslovenskem taboru lo malo listov, ki bi bili toliko ovirali resnično osredovanje naših narodnih sil Ikakor ravno »Narodna Odbrana«. Po pravici bo zategadelj vsak Jugoslovan ob njenih besedah nehote pomislil, da .bo ravno narobe prav. Mi smo o takih stvareh že dovoljkrat povedali svojo mnenje in likratu pokazali na dejstvo, kako se je vprav po sporazumni država okrepila in kako raste njena notranja in zunanja moč z vsakim korakom, ki gre v smeri njegove dejanske izvedbe. Sicer bi pa samo še dodali, kaj piše »Obzor« k tem besedam velikosrbskega lista: ... Najmočnejša obramba, ki jo moremo danes iimeti, je notranje urejena in močna država. To pa je mogoče doseči samo s pravilno ureditvijo razmerij mod Srbi, Hrvati in Slovenci. V korist državne obrambe je torej, da bodo še neurejena notranja vprašanja pravilno urejena... .Da, v korist državno obrambe! A kaj briga ta korist naicionall.ee! Njim .gre za oblast nad Slovenci in Hrvati in za njih.no »likvidacijo«. Drugo jih ne briga. Pobotnice o najemnini S 1. julijem tega ileta so bili vpeljani nlovi uradni obrazci za pobotnice, ki jih morajo dajati lastniki hiš za prejeto najemnino. Doslej je bilo besedilo teh pobotnic, ki jih prodajajo v tobačnih trafikah in jih izdaja linamčno ministrstvo, sestavljeno v sloven-v(inskem in hrvaškem jeziku. Novi, s 1. julijem it ega leta veljavni obrazci pa imajo besedilo isaimo v cirilici in v hrvaščini, slovenščina pa je iz njih izginila. Hišni lastniki v Sloveniji oziroma n j ihtim organizacija jo vložila zaradi zapostavljanja slovenskega ježka pri finančnem ministru protest. Sedanji finančni -minister je Hrvat. Upamo, da ho stvar preiskal in tistega, ki je zakrivil zapostavljanje .slovenskega jezika, tudi prijel ter takoj napako popravil. Žrtve slovenske lahkovernosti »Slovenski delavec« poroča pod naslovom »To je škodljivo državni skupnosti«, kako delajo s slovenskimi delavci na jugu. V neki tovarni v ibelgrajski okolici ima delo tudi neikaj Slovencev. Pred kratkim se jim jo pa naročilo, naj prestopijo v pravoslavje, sicer bodo odpuščeni. Nekaj delavcev je to storilo, drugi pa ne. Od teh zadnjih jih je bilo doslej žo več odpuščenih, in podjetje grozi, da bodo odpuščeni tudi ostali, ki nočejo prestopiti v pravoslavje. Kdor našo razmere samo malo poizna, ta se ved a ve takoj, da pomeni v tem primeru, kakor tudi sicer, pravoslavje srbstvo iti da gre torej dejansko za posrbljevmije naših ljudi. Ko jo centralizem začel uničevati industrijo v Sloveniji in jo 7. raznimi ukrepi, posebno pa z davčno in finančno izalkonoda-jo, siliti, da so seli na jug, so unitaristi vse skupaj še nekako opravičevali z raznimi državotvornimi in celo stratagičnimi .gesli, v prvi vrsti pa tolažili obupane brezposelne, češ saj boste zato dobili dela na jugu, itam doli že tako komaj pričakujejo vaših pridnih rok. Mi, ki poznamo to zvrst ljudi, smo seveda vedeli od prvega dne, pri čem da smo, vedeli smo, da bo Slovenija zgubila na glavnici in na podjetjih, da pa bo naraslo število brezposelnih in nam tudi ostalo. In ena naša napoved za drugo se uresničuje. Brezposelnih je bilo v Sloveniji čedalje več, .medtem ko na jugu brezposelnosti skoraj ni bilo. Če pa jo kak Slovenec šel s trebuhom zn kruhom na jug, jo dobil tam :po navadi najslabše delo, pa še to 'lo takrat, če uspo- sobljenega domačina ni bilo. Pri tem so ga oHifn rra{ !P° Strani ",ednli' kaj nam odjedaš kruh, pojdi domov. Zato vsaj nas zgorajsnji primer ni niti malo iznenadil-Slovenci smo morali svojo industrijo prenesti na jug. Ko simo to storili, ipa lahko greano. Samo to naj šo dostavimo, da se prekli-can,o moti, kdor misli, da bodo .zanešeni .pozivi na čut za državno skupnost ali celo na bratovsko 'ljubezen kaj izaleg.li, To zapisujemo ispet kedaj in tudi takoj pristavljamo, da 'bomo te besede poklicali v spomin čez nekaj let, ko bo slovenska lahkovernost spet nekoč lahko preštevala svoje žntve. Kajti zdi se, da vsaj naših vodičev ne more nobeno slovensko itipljenje izučiti. Saj injim se dobro godi. Volovska zgodba Jugoslo venski nacionalni »Narodni list« pripoveduje ganljivo jugoslovemsko nacionalno pravljico — po nekem berilu za ljudske šole kakor pravi. Trije voli da so bili: Bilonja, Mrkonja in Šaronja. Dokler so bili ti trije voli edini in so se skupaj upirali volku, so se mogli obdržati. Ko se je pa volku posrečilo, da jih je razdvojil z o|beti in izglledi na večjo in boljšo pašo za posameznika, s« bili izročeni volku na milost im nemilost in pojedeni. Ta zgodbica pa je tako nepopolna, da sploh resnična ni več. Zato jo boimo mi spo-polnili, kakor zahteva resnica in pravica. Kajti stvar je bila taka, da je bilo paše dovoij in da so se voli mimo pasli, brez .prepirov med seboj in z drugimi. Edini med seboj in z drugimi so tudi zavračali zverjad, ki jih je napadala i.n motila. Zgodilo pa so je, da je eden izmed volov začel odrivati druga dva od paše, vso bi biil hotel zase imeti', samo kakšen bodičast osat ob ograji bi bila še smela druga dva .popasti Poislej seveda ni bilo več edinosti med voli. In res se jim je slabo godilo in nevarnosti so jim grozile. Tedaj pa je začel samogoltni vol prigovarjati drugima, naj bota vendar mirna in zadovoljna, sicer ju bo raztrgal volk. Ta dva sta ga najprej opozorila, da bo volk tudi njega ipožri, sicer sta bila pa, ker sta nevarnost videla in spoznala, seveda takoj pripravljena za mir in edinost, le svoj delež na paši sta hotela imeti, živeti sta pač hotela. Samogoltnost prvega pa ji.ma tega ni dala, in nato je šele prišel kolnec, kakor ga je bral »Narodni list«. Sicer bi ipa mogli k tej pravljici samo še dodati, da je res hudo — volovska. Ruščina »Slovenski narod« pripoveduje o načrtih nekega Poljaka, naj bi so iz besed vseli slovanskih jezikov .sestavil nekakšen vseslovanski jezik, dalje, da jo ta misell praktično neizvedljiva in da more biti vseslovanski jezik .saimo ruščina, jezik 140 milijonov ljudi, ipotem pa priporoča naj bi it udi ipri nas uvedli po bolgarskem zgledu v vse šole obvezni pouk ruskega jezika. K temu bi pripomnili mi najprej, da je številka 140 milijonov pač precej navzgor zaokrožena, očitno v duhu caristične Rusije, ki jo prištela k Rusom zaradi preprostosti šo Beloruse in Ukrajince. Kar se pa tiče pouka ruščine, bi bila gotovo bolj umestna, kakor pouk katerega koli drugega .slovanskega jezika. O tem se je pri nas žo veliko govorilni in pisalo, med drugimi jo tudi pokojni dr. Prijatelj naravnost predlagal njen obvezni ipoulk na naših srednjih šolah, ker jo pač vedel, da nam izmed slovanskih jezikov more ravno ruščina največ nuditi. Toda tisti, ki so so temu najbolj upiraili, so bili jugosloveni iz Slovenije. Oni so poznali samo caristično Rusijo. Za njen jezik so so navduDevali, ne pa za jezik ruskega naroda in njegovo omiko. Ko je carska Rusiju šla, .niso samai njene naslednice hoteli poznati, ampak tudi ruski jezik jim je postal zdajci sumljiv. Vse tiho je (postalo o njem Zato pa so vsiljevali pouk srbščine pri nas, pri tem pa še slovenščino kar se le da. zapostavljali ravno naši jugosloveni. Namen jo bil kaj očiten: hoteli so izvesti »tiho i n postopno likvidacijo« slovenskega jezika. Pri tem bi jih bilo pa močno oviralo poznanje ruščine med slovenskimi ljudmi, ki bi zdajci spoiznali neke čisto druge more in kakovosti. To bi pa šle seveda jugoslo-vonstvu le .malo v priklad. In njegovi stap-ljavščini tudi. Navidezno nasprotje med besedami in dejanji jugo slo veno v dobiva tako kaj preprosto pojasnilo: slovanstvo jim je bilo v resnici ravno toliko mar kakor slovenstva. Izgnan dopisnik uNeuo Zurclier Zeitung« jo danes gotovo med najbolj razširjenimi nevtralnimi listi in zaradi svojih stvarnih poročil tudi povsod upoštevan. Zato jo zanimiva novica da je bil dopisnik tega lista izgnan n Nemčije, češ da hujska zoper Nemčijo vn poroča o njej neresnične stvari, ki bi utegnile celo ogražati obstoj Švice. Knjiga o nemških manjšinah Angležinja Elisabeth Wiskemann je izdala leta 1935 knjigo z naslovom »Uiideclarcd War«, v kateri se bavi z vprašanjem nemških manjšin v evropskih državah. Obra'.-nava tudi Jugoslavijo m Slovenijo. »Najboljši učitelj je trpljenje, najboljšo učiteljica je bolest. Kdor je sebi samem« zvest, temu je zvest tudi Bog - ,nc^[j^,je mu je dano!« »van Cnnkar. KULTURNI PREGLED MS KNJIŽNI TOP \ Jože Pahor: Matija Gorjan Roman iz velikega uipora slovenskih kmetov proti fevdalcem. leta 1515. Izdala Slovenska Matica v Ljubljani 1940. 403 strani. Jo že Pahor se je pojavil med sloiven-sikLini leposlovci že v vojnih letih s krajšimi črticami, ki jih je objavljal predvsem v tržaških in gorilških listih. Skozi oibe po vajini desetletji »e je njegovo ime pojavljalo (bo.lj poredko, v daljših časovnih presledkih, toda skoraj vedno v zvezi z obširnejšim tekstom. Že leita 1923. je izdali nekaj nad 200 strani obsegajoč roman Medvladje, ki se godi ob prevratu in v prvih povojnih letih na Primorskem; pod konec desetletja pa mu je »(Ljubljanski Zvon« skozi dve leti (od 1928 do 1929) objavljal široko zasnovan romantično zgodovinski roman Serenis-sima, katerega dejanje se razvija po večini v Benetkah. Mimogrede se je z nekoliko manjšim uspehom poskusil v drami Viničarja (1937), zdaj pa ga je doletela čast, 'da druguije Mišku Kranjcu v letošnjem knjižnem daru Sloveinslke Matice, starejši manj poznani pisatelj ob splošno priznanem, epiku prekmurske zemlje. Kmečki uperi so zelo hvaležna snov za leposlovno oblikovanje, zlasti za široko epsko obliko izgodoivinskega romana, 7'X' se celo, da se tudi močne diramrilske prvine, ki jih ta snov nedvomno ima, mnogo bolje in popolneje kakor v strogi Tako je približno pred sto leti zapel slovenski genij hvalnico duhu svobode in strpnosti med narodnimi skupinami! V novem svetu se še ni povsod uveljavila zamisel svobodne združenosti in ideje revolucije v Evropi je niso mogle korenito izpremeniti, čeprav je v ta namen tekla kri, ko se je v zastopniku malega naroda rodila velika miroljubna misel, da imajo pravico do življenja vsi narodi, pravico, ki naj jo dokažejo z duhovno zmago, ne z orožjem. Takrat se je spočelo kulturno poslanstvo slovenskega in vseh malih narodov z revolucionarnim geslom o nadvladi duha. Spregovoril je paš mož iz globokega poznavanja človeŠKe narave in kot videc razvoja člove*,kili skupnosti. Njegov človečanski klic pomeni izkristaliziran naporni civilizacije in kulture tlačenega malega naroda, ki mu je vse sila duha in ne pesti. Prešernova beseda je sad stoletnih prizadevanj vseh tlačenih in je preroško videnje, h kateremu se po sto letih obrača ves svet. Evropa znova gori. Rušita se tisočletna kultura in civilizacija. Stiska dandanašnjih dni nas spravlja v obup ob vprašanju: ali je človeku v starem svetu sploh še mogoče dati rešitev, če si je v prvi vrsti sain noče dati? Nadvlada močnejšega in suženjstvo slabšega rodita v pokolenjih zadnjih odpor in sovraštvo, ki se sprosti nazadnje v izrodkih nasilnih ideologij in posameznikov. In tako se ponavlja večno stara igra: zdaj je gospodar ta, nato hoče biti drugi, pri čemer padajo milijonske nepotrebne žrtve. Na najslabšem pa so pri tem vedno tako imenovani mali narodi, ki plačujejo suženjski davek zdaj temu zdaj onemu. Naj bo konec te vojne že kakršen koli in kadar koli, misliti moramo na bodočo ureditev starega sveta. Milijoni Slovanov v Ameriki, bratje izseljenci, o katerih smo že večkrat mislili, da so izgubljeni zn nas, so se nam v teh usodnih dneh zopet zelo približali. Če so nas prej leto za letom gospodarsko podpirali, nas sedaj kot naši izgubljeni otroci in učenci — kakšno naključje — morajo podpirati duhovno. Njihovo pojmovanje ureditve življenjskih razmer na svetu n n podlugi popolne svobode nam zveni kot bajka, ki pa more postati mogoče rešilna bilka v usodni skupnosti tudi nam, ki živimo na azijskem polotoku, če naj nnrod-posameznik ne zgine in če naj »rojak prost bo vsak ...« Mesečnik »The American Slav« v Pittsburgh" delnje za zbližanje evropskih Slovanov in je pred nedavnim razposlal na uredništva slovanskih publikacij sugestiven sestavek v gornjem smislu. Sestavek poudarja resnost časa, ko izginjajo z zemljevida tudi slovanske države in ko internacionalizem utrjuje neslovanske narode v nacionalizmu, slovanske pa pošilja v grob. Kakor so ameriški Slovani v dobi prve svetovne vojne pomagali na noge bratovskim narodom doma, tako jih skrbi tudi dandanes naša usoda. Onkraj luže žive raztreseni drobci vseh vrst Slovanov, ki pa imajo v razliki od ostalih narodnosti vsi mnogo skupnega v značaju. Ni čudno, če jim v teh dnevih preveva srca misel na zbližanje, ki jo hočejo vcepiti bratom v domovini. Zedinjevalna misel se jim je morda rodila iz čuta užaljenega ponosa ob misli, da je Slovanov na zemlji nad dve sto milijonov ?« .‘la vendar tako inalo pomenijo v igri moči, politike in napadanja. Glavic rtu- nJ,J}ne zamisli pa je gotovo :tji!i uuien- ski nnem življenja: naši Polamoikanc žive v deželi, ki sestoji iz ljudstev vseh rouov m narodnost, v deželi brez mej, v deželi, Kjer • demokratična ustava, zakon svoboščin in pravic (Bill of Rights). Pi> vsem tem kratko ui malo ne morejo razumeti, zakaj se Slovani ne l)i zbhzali in enkrat zn vselei uredili svojega prostora na planetu. Slovan- sta solidarnost bi pomenila trajno silo, slo- fcu in zedinjenje brez koristolovstva bi po- hiSSi? „d.r/avn™ z demokratičnimi načeli »raniti mir pred nasiljem. Za širše kooperativno delo naj bi se prej izvršilo oz j e zbližanje. Tako so naselnik na zahodu z zadoščenjem vzeli na znanje spo razumno urejanje slovanskega jugovzhoda. Jugoslovanska in nato vseslovanska zveza naj vodita v panevropsko unijo. Kot je razvidno iz omenjenega sestavka, pripravljajo Slovani v Ameriki vseslovansko organizacijo z zastopniki za posamezne narodnosti, kakor tudi publikacijo z izdelanim načrtom, ki naj bi ga sestavil človek kooperativnega tipa in širokega. demokratičnega duha. Zanimivo je, da so ameriški Slovani sami od sebe, brez pobud iz domovine, sprožili oziroma pogreli to misel slovanskega mesia-iii/.ma. Njihovo dobro voljo moramo hvaležno sprejeti, saj jim pri tein ni mogoče očitati osebne prizadetosti. Kot ameriški državljani ne bi imeli nobene koristi od tega, kvečjemu škodo. Zaradi daljne perspektive so seveda njihni pogledi na evropsko sedanjost in prihodnost nekoliko drugačni od naših. Ureditev znosnega stanja pričakujejo bolj od nacionalne Rusije kot od zaveznikov ali nacistov. Jasno pa je, da se ameriška ustava ne da kratko in malo presaditi kamor koli. To bi govorilo celo proti njihovemu mnenju, češ da ustave Zedinjenih držav niso preprosto našli ali izkopali, temveč so si jo kot pametni ljudje z lastnim prizadevanjem sestavili. Čeprav nain je po vseh neuspelih poizkusih kakršne koli druge ureditve v Evropi — začasen mir soseda pomeni le njegovo slabost^ — ta ex occidente Iux edino upanje, pa takoj priznamo, da je po pojmih starega tv etn komaj uresničljiva. Evropa pač ostane Evropa, nas uče dobri poznavalci obeh kontinentov. Verujemo v napredek in vemo, da so na zemlji stvari, ki so se nekoč zdele blazne, a so dandanes dejstva, vendar nas utopija — o mi, skeptiki! — ne zagrabi, niti v tem trdosrčnem času ne. Mogoče pa nam je ravno zato težko pomagati, ker smo tako maloverni...? Priznavamo našim bratom na »nedivjem zahodu« ljubezen do nas, vendar ima njihna ideja nekakšnega panslavizma vrednost le kot buditeljska misel, ki naj služi za vzgojo narodne zavednosti, ne sme pa nas niti njih odvračati od dinamike življenja, to je od določnega ustvarjajočega dela. Gornje misli in pomisleki so zgolj informativnega značaja z edino željo, da bi se nam v eni izmed naslednjih generacij naredil duh in bi z njim prišla mogoče čisto preprosta rešitev, ki smo jo okosteneli razum-ujakarji stoletja zaman iskali... :j[i)Ul!)g p[k'i! zadevnosti, ki jo obširno delo v ^ meri razodeva, kljub navedenim stranem, zasluži tudi tako kakor ie'0 širnejšo vsebinsko in olblikov.no 811111 i. • * IaS^ ter vrednotenje ob primerjavi z . . ^ njimi doli istega avtorja in s venskimi leposlovnimi, deli, iki ® kmečko gibanje v boju .za staro P^v Toda tu ni pravo mesto za kaj nekaj misli o dobrih in slabih 's ^ najnovejšega Pahorjevega deila- na kratko moremo reči, da nam lvor z Matijo Gorjanom napisal jf ddber zgodovinski roman, ne sllC^ $ koga, ki bi utiral ikalka nova pot® venski prozi, vendar smemo biti ^ |^j kar zadovoljni, ker je storil VkSC'|V, je bilo v njegovih močeh. »Jaz verujem v to družino svob^ ,^(1 rodov. Jaz verujem, da bo iz te ne preizkušnje izšlo prerojeno Ril bi hinavec in lažnivec, če Im d’ vnl socialista, pa bi v globočini sv ne veroval v svoje ideale! Nič se V„jii« .i nič se ne strašimo dnevnega trPjJ ^ f zakrivajmo oči pred grozotami c gumno jim glejmo v lice! Ne snn ^ ne samo narod, tudi človeštvo 5,0 ]ajei,(’)l nilo iz močvirja, očiščeno in P? ]fl/C to verujmo, v to zaupajmo — 'n k0 'f.t bo trpljenje! Kristus ie zninga , na križ razpet; človeštvo je n tCt^ mejno tr])cti, da si je zaslnz^n , in vstajenje!« W ------------------------ —----- j ju Urednik in izdajatelj'• Vitko Mi>se