|fl| REPUBLIKA SLOVENIJA " DRŽAVNI ZBOR
MANDAT	SEJNI ZAPISI
VI	DRŽAVNEGA ZBORA
SEJA 5	5. SEJA
	(9., 10. in 11. julij 2012)
	/ l# / \\\% S z > O 2 P T: < o — o — m 4 5 £ 5 i % % ^ £ °
	ti <f > s Vx <// ■"^«mhiflB«**
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 5. seja (9., 10. in 11. julij 2012)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2012
www.dz-rs.si
DNEVNI RED 5. SEJE
DZ/VI/3. seja
Določitev dnevnega reda
A1. točka dnevnega reda: ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV (PRVOPODPISANI JANI MODERNDORFER), DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVAH KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA (ZPrCP-A), EPA 452-VI, OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU TER PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (ZPCP-2D), EPA 454-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1E), EPA 468-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1A), EPA 470-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1 D), EPA 471-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA (ZSRR-2A), EPA 472-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt-B), EPA 473-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH (ZV-1B), EPA 474-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE (ZPOmK-1 D), EPA 476-VI IN PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR (ZUPUDPP-A), EPA 477-VI, OBRAVNAVAJO PO NUJNEM POSTOPKU
1.	točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POSTOPKU PRIZNAVANJA POKLICNIH KVALIFIKACIJ DRŽAVLJANOM DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA IN ŠVICARSKE KONFEDERACIJE ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV OZIROMA DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZPKEU-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 320-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO (ZPDZC-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 329-VI
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU LOTERIJE SLOVENIJE (ZLPLS-E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 335-VI
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POROŠTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA FINANCIRANJE INVESTICIJ GOSPODARSKIH DRUŽB (ZPFIGD-B), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 350-VI
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE (ZISDU-2A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 368-VI
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV (ZTFI-E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 395-VI
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ-D), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 355-VI
9.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLICIJI (ZPol-I), PRVA OBRAVNAVA, EPA 378-VI
3
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/4. seja
10.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU V IZOBRAŽEVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO FEDERATIVNE REPUBLIKE BRAZILIJE (BBRSI), EPA 2087-V
11.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ISLANDIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA (BISIDO), EPA 444-VI
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE AZERBAJDŽAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BAZIDO), EPA 445-VI
13.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K POSLOVNIKU DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL, EPA 153-VI
14.	točka dnevnega reda: URADNO PREČIŠČENO BESEDILO ZAKONA O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA (ZVPSBNO-UPB2), EPA 411-VI
15.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog sklepa o razrešitvi člana in izvolitvi članice Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, EPA 478-VI
Predlog sklepa o razrešitvi člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, EPA 485-VI
Predlog sklepa o imenovanju namestnika člana Sveta za sistem plač v javnem sektorju, EPA 486-VI
4
DZ/VI/3. seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda....................................................................................................................15
A1. točka dnevnega reda: ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV (PRVOPODPISANI JANI MODERNDORFER), DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVAH KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA (ZPrCP-A), EPA 452-VI, OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU TER PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (ZPCP-2D), EPA 454-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1E), EPA 468-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1A), EPA 470-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1D), EPA 471-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA (ZSRR-2A), EPA 472-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt-B), EPA 473-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH (ZV-1B), EPA 474-VI, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE (ZPOmK-1D), EPA 476-VI IN PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR (ZUPUDPP-A), EPA 477-VI,
OBRAVNAVAJO PO NUJNEM POSTOPKU....................................................................................... 15
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................15
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................18
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................18
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV...............................................19
TAMARA VONTA.................................................................................................................................20
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 20
TAMARA VONTA.................................................................................................................................21
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 21
TAMARA VONTA.................................................................................................................................21
JANKO VEBER..................................................................................................................................... 22
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 22
JANKO VEBER..................................................................................................................................... 23
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 23
JANKO VEBER..................................................................................................................................... 23
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................24
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 24
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................25
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 25
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................25
MIHAEL PREVC...................................................................................................................................26
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 26
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................27
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................27
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................28
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................28
TAMARA VONTA.................................................................................................................................28
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................28
DR. LASZLO GONCZ...........................................................................................................................29
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................29
5
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/5 seja
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................30
DR. LASZLO GONCZ...........................................................................................................................30
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................30
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 30
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................31
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................31
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................32
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................32
BRANKO MARINIČ..............................................................................................................................32
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................32
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................33
BRANKO MARINIČ..............................................................................................................................34
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................34
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................34
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................35
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................35
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................35
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................36
MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................36
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 36
MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................37
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................37
JANKO VEBER.....................................................................................................................................38
MAG. TRUDA PEPELNIK....................................................................................................................38
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................38
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................38
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................39
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................39
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................40
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................40
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................40
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................41
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................41
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................41
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................41
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................41
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 42
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................43
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................43
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 43
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................44
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 44
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................45
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................45
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 46
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 47
IVA DIMIC ............................................................................................................................................. 47
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................47
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................48
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................49
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................49
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................49
SAŠA KOS............................................................................................................................................49
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................50
SAŠA KOS............................................................................................................................................51
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................51
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................51
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................52
6
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/5 seja
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................52
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................53
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................53
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................53
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................53
SAMO BEVK.........................................................................................................................................54
ALENKA BIKAR...................................................................................................................................54
ALENKA BIKAR ................................................................................................................................... 55
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................55
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................55
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................55
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................56
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................56
MATJAŽ ZANOŠKAR .......................................................................................................................... 56
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................57
MATJAŽ ZANOŠKAR..........................................................................................................................57
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................58
MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................58
TOMAŽ GANTAR ................................................................................................................................. 58
MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................58
TOMAŽ GANTAR.................................................................................................................................59
PATRICIJA ŠULIN................................................................................................................................59
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 59
PATRICIJA ŠULIN................................................................................................................................60
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................60
JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................60
ALEŠ HOJS..........................................................................................................................................61
JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................61
ALEŠ HOJS..........................................................................................................................................62
TINA KOMEL........................................................................................................................................62
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................62
TINA KOMEL........................................................................................................................................63
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................63
JOŽE VELIKONJA ............................................................................................................................... 64
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................64
JOŽE VELIKONJA ............................................................................................................................... 65
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................65
DRAGAN BOSNIC................................................................................................................................66
LJUDMILA NOVAK .............................................................................................................................. 66
DRAGAN BOSNIC................................................................................................................................ 67
LJUDMILA NOVAK .............................................................................................................................. 67
DRAGAN BOSNIC................................................................................................................................ 67
BRANKO FICKO................................................................................................................................... 67
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 67
BRANKO FICKO................................................................................................................................... 68
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 68
BRANKO FICKO................................................................................................................................... 69
JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 69
TOMAŽ GANTAR ................................................................................................................................. 69
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................70
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................70
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................71
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................71
IVAN HRŠAK........................................................................................................................................72
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................72
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................73
DR. SENKO PLIČANIČ ........................................................................................................................ 73
MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................73
7
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/5 seja
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................74
ALEŠ HOJS..........................................................................................................................................74
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................75
ALEŠ HOJS..........................................................................................................................................75
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................76
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................76
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................76
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................76
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................76
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................76
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................77
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................77
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................78
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................78
MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................79
DR. SENKO PLIČANIČ........................................................................................................................79
MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................80
MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................80
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................80
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................81
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................81
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................81
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................82
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................82
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................82
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................83
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................83
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................84
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................84
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................85
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................85
LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................85
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................86
LJUDMILA NOVAK .............................................................................................................................. 86
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 86
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 86
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 87
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 87
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 88
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................88
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................88
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................89
MAG. STANKO STEPIŠNIK.................................................................................................................90
2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POSTOPKU PRIZNAVANJA POKLICNIH KVALIFIKACIJ DRŽAVLJANOM DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA IN ŠVICARSKE KONFEDERACIJE ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV OZIROMA DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZPKEU-C), SKRAJŠANI
POSTOPEK, EPA 320-VI.....................................................................................................................90
PATRICIA ČULAR................................................................................................................................90
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................91
IVA DIMIC ............................................................................................................................................. 91
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................92
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................92
MAG. TRUDA PEPELNIK....................................................................................................................92
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................92
8
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/4. seja
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................93
3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO (ZPDZC-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 329-VI...............................................................................................93
PATRICIA ČULAR................................................................................................................................93
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................94
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................94
ROMANA TOMC...................................................................................................................................95
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................95
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................96
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................96
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................96
MAG. TRUDA PEPELNIK....................................................................................................................96
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................96
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................97
IVA DIMIC.............................................................................................................................................97
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POROŠTVIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA FINANCIRANJE INVESTICIJ GOSPODARSKIH DRUŽB (ZPFIGD-B), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 350-VI.....................................................................................................................98
DR. DEJAN KRUŠEC...........................................................................................................................98
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.....................................................................................................................98
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................99
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................99
KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................99
ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................100
MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................100
IVA DIMIC...........................................................................................................................................101
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................101
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE (ZISDU-2A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 368-VI.............................................102
DR. DEJAN KRUŠEC.........................................................................................................................102
PATRICIJA ŠULIN..............................................................................................................................102
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................103
KRISTINA VALENČIČ........................................................................................................................103
JASMINA OPEC.................................................................................................................................104
MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................104
IVA DIMIC...........................................................................................................................................104
ALOJZIJ POTOČNIK..........................................................................................................................105
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................105
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV (ZTFI-E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 395-VI.............................................................................................105
DR. DEJAN KRUŠEC.........................................................................................................................106
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK........................................................................................106
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK........................................................................................107
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................107
ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................107
MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................108
9
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/4. seja
IVA DIMIC...........................................................................................................................................108
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................109
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK........................................................................................109
MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................109
9. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLICIJI (ZPol-I), PRVA OBRAVNAVA, EPA 378-VI.......................110
PETER VILFAN...................................................................................................................................110
MAG. ROBERT MAROLT..................................................................................................................111
JASMINA OPEC.................................................................................................................................112
IVAN HRŠAK......................................................................................................................................112
MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................112
ALENKA BIKAR.................................................................................................................................113
TOMAŽ LISEC....................................................................................................................................113
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................114
KRISTINA VALENČIČ........................................................................................................................115
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................116
MIRKO BRULC...................................................................................................................................116
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................117
SONJA RAMŠAK...............................................................................................................................118
MAG. IVAN VOGRIN..........................................................................................................................119
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................119
MAG. ROBERT MAROLT..................................................................................................................120
PETER VILFAN...................................................................................................................................121
SREČKO MEH....................................................................................................................................123
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................124
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................124
PETER VILFAN...................................................................................................................................125
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................125
MAG. ROBERT MAROLT..................................................................................................................126
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................126
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................126
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................126
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................127
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................127
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................127
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................127
MAG. ROBERT MAROLT..................................................................................................................128
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................128
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................128
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................128
MAG. BORUT AMBROŽIČ.................................................................................................................128
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................129
ALENKA BIKAR.................................................................................................................................129
TOMAŽ LISEC....................................................................................................................................130
MAG. ROBERT MAROLT..................................................................................................................130
PETER VILFAN...................................................................................................................................130
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................131
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................131
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................132
TOMAŽ LISEC....................................................................................................................................132
ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................133
SONJA RAMŠAK...............................................................................................................................133
SONJA RAMŠAK...............................................................................................................................134
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................134
10
DZ/VI/3. seja
13. točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K POSLOVNIKU DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL, EPA 153-VI.......................................................................................................................134
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK........................................................................................134
MAG. MARKO POGAČNIK................................................................................................................135
4. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU LOTERIJE SLOVENIJE (ZLPLS-E), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 335-VI.....................................................135
DR. ŽIGA TURK..................................................................................................................................135
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................136
IVA DIMIC...........................................................................................................................................137
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................137
MATEJA PUČNIK...............................................................................................................................138
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................138
MAG. TRUDA PEPELNIK..................................................................................................................139
MIHAEL PREVC.................................................................................................................................139
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................140
ALENKA BIKAR.................................................................................................................................141
MATEJA PUČNIK...............................................................................................................................141
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................142
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................142
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................143
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................143
DR. ŽIGA TURK..................................................................................................................................144
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................145
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................145
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................145
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................146
MIRKO BRULC...................................................................................................................................147
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................147
SAMO BEVK.......................................................................................................................................148
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................148
SREČKO MEH....................................................................................................................................149
MIHAEL PREVC.................................................................................................................................149
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................150
JANKO VEBER...................................................................................................................................150
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................150
MAG. LEJLA HERCEGOVAC............................................................................................................151
DR. ŽIGA TURK..................................................................................................................................151
8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ-D), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 355-VI.................................151
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................152
MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................152
FRANC BOGOVIČ..............................................................................................................................153
BRANKO FICKO.................................................................................................................................154
ROBERT HROVAT.............................................................................................................................154
JANKO VEBER...................................................................................................................................155
MAG. KATARINA HOČEVAR............................................................................................................156
ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................156
MAG. JANA JENKO...........................................................................................................................157
JANEZ VASLE....................................................................................................................................157
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................158
JANI MODERNDORFER....................................................................................................................159
11
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/5 seja
JANKO VEBER...................................................................................................................................160
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................161
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................161
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................162
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................162
TOMAŽ LISEC....................................................................................................................................162
ROBERT HROVAT.............................................................................................................................163
JANI MODERNDORFER....................................................................................................................164
FRANC BOGOVIČ..............................................................................................................................164
JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................165
MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................165
JANI MODERNDORFER....................................................................................................................166
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................167
JOŽE TANKO.....................................................................................................................................168
JANKO VEBER...................................................................................................................................169
IVAN PIŠEK........................................................................................................................................170
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................171
TOMAŽ LISEC....................................................................................................................................172
MARIJAN POJBIČ..............................................................................................................................173
PATRICIJA ŠULIN..............................................................................................................................174
LJUBO ŽNIDAR..................................................................................................................................175
ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................176
MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................177
SREČKO MEH....................................................................................................................................180
FRANC JURŠA...................................................................................................................................180
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................181
ZVONKO LAH.....................................................................................................................................182
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................183
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................183
ROBERT HROVAT.............................................................................................................................184
4. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................184
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................184
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................184
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................185
8. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................185
MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................186
ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................186
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................186
JANKO VEBER...................................................................................................................................186
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................187
MAG. ALENKA BRATUŠEK..............................................................................................................187
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................188
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................188
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................188
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................189
SREČKO MEH....................................................................................................................................189
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................189
MAG. LEJLA HERCEGOVAC............................................................................................................189
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................190
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................190
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................190
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................191
12
DZ/VI/3. seja
ALENKA PAVLIČ...............................................................................................................................191
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................191
MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................192
SREČKO MEH....................................................................................................................................192
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................192
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................193
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................193
MAG. ALENKA BRATUŠEK..............................................................................................................193
MAG. ALENKA BRATUŠEK..............................................................................................................193
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................193
MIRKO BRULC...................................................................................................................................194
2.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................194
3.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................194
JANI MÖDERNDORFER....................................................................................................................194
JANI MÖDERNDORFER....................................................................................................................195
5.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................195
6.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................195
7.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................195
9.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................195
DR. GREGOR VIRANT.......................................................................................................................195
PETER VILFAN...................................................................................................................................196
FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................196
13.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................196
10.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU V IZOBRAŽEVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN
VLADO FEDERATIVNE REPUBLIKE BRAZILIJE (BBRSI), EPA 2087-V.......................................197
11.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ISLANDIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA (BISIDO), EPA 444-VI.....................................................................................................197
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE AZERBAJDŽAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM
(BAZIDO), EPA 445-VI.......................................................................................................................197
14.	točka dnevnega reda: URADNO PREČIŠČENO BESEDILO ZAKONA O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA (ZVPSBNO-UPB2), EPA 411-VI.........................................................................................................197
15.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE...........................................................197
Predlog sklepa o razrešitvi člana in izvolitvi članice Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, EPA 478-VI............................................................................197
JANI MÖDERNDORFER....................................................................................................................197
13
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/4. seja
SREČKO MEH....................................................................................................................................198
Predlog sklepa o razrešitvi člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, EPA 485-VI........................................................................................198
Predlog sklepa o imenovanju namestnika člana Sveta za sistem plač v javnem
sektorju, EPA 486-VI.........................................................................................................................198
14
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/4. seja
Državni zbor VI. mandat
5. redna seja
9., 10. in 11. julij 2012
Predsedujoči: dr. Gregor Virant.................
Renata Brunskole................
Jakob Presečnik Romana Tomc......................
Seja se je začela 9. julija 2012 ob 14. uri.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi!
Začenjam 5. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Trije kolegi oziroma kolegica in dva kolega so se za danes opravičili, in sicer Maja Dimitrovski, Roman Jakič in mag. Branko Grims.
Na sejo sem povabil k 1. točki predsednika Vlade, ministrico in ministre ter generalnega sekretarja Vlade, k 13. točki predstavnika Državne revizijske komisije in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Lepo pozdravljeni na seji!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 5. seje Državnega zbora. Dnevni red ste prejeli s sklicem v petek, 29. junija 2012. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik točk z dnevnega reda in za širitev nismo prejeli. Bi vas pa rad obvestil, da smo prejeli predlog za ponovno odločanje o odločitvi Kolegija. Kolegij predsednik Državnega zbora je na 21. seji dne 29. junija 2012 sklenil, da se določeni zakoni obravnavajo po nujnem oziroma skrajšanem postopku. Gre za naslednje zakone: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, skrajšani postopek, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, nujni postopek, in tudi vsi naslednji po nujnem postopku: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
.........predsednik Državnega zbora
podpredsednica Državnega zbora podpredsednik Državnega zbora podpredsednica Državnega zbora
Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 24 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Janijem Moderndorferjem, zahtevala, da Državni zbor odloči o navedenih odločitvah Kolegija. Zato sem to zahtevo uvrstil na dnevni red. Ta zahteva se po poslovniku uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora brez razprave in glasovanja, samo predlagatelj ima pravico obrazložiti svoj predlog, Navedeno zahtevo bomo obravnavali kot A1. točko dnevnega reda danes, takoj po določitvi dnevnega reda seje.
Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, skupaj z navedeno dopolnitvijo točka A1.
Glasovali bomo o dnevnem redu, zato prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti 1.
(Za je glasovalo 73.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je dnevni red 5. seje
določen.
Prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVAH KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA.
Kot sem povedal že prej, gre za zakone, za katere je Kolegij odločil, da se obravnavajo po nujnem postopku, in za en zakon, za katerega je kolegij odločil, da se obravnava po skrajšanem postopku. Glede teh odločitev smo prejeli zahtevo skupine poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Janijem Moderndorferjem.
Predstavnika vlagateljev gospoda Moderndorferja prosim, da predstavi stališče predlagateljev, če je mogoče, za vseh 10 odločitev skupaj, glasovali bomo pa potem o vsaki posebej.
Izvolite, gospod Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa.
15
DZ/VI/3. seja
Seveda bom podal obrazložitev za vse točke skupaj, tako kot ste predlagali. Na samem začetku to, kar ste, predsednik, ponovili že dvakrat, da smo oziroma ste na 21. redni seji sprejeli odločitve za en zakon po skrajšanem postopku in za vse ostale - pa jih moram, žal, še enkrat našteti, zato ker deluje tako, kot da so ti zakoni minorni, nepomembni, minimalistični in temu primerno se je tudi odločalo, da se obravnavajo po nujnem postopku. Gre za zakon o prevozih v cestnem prometu, zakon o varstvu okolja, zakon o kmetijstvu, zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, zakon o prostorskem načrtovanju, zakon o vodah, zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, po skrajšanem postopku pa zakon o pravilih cestnega prometa.
Vsi ti zakoni zelo jasno govorijo, da gre za materije, ki se še kako pomembno dotikajo vseh državljank in državljanov v prostoru, kjer živijo in kjer delajo. Seveda pa za sam prostor in za Državni zbor ni nepomembno, da je predlagana takšna odločitev na Kolegiju. Glejte, v zadnjem času je nastala znamenita praksa, na katero smo v resnici vsi skupaj opozarjali že pri Zakonu o uravnoteženju javnih financ. Takrat smo opozarjali, da se je začel nek svojevrsten presedan, ko uvajamo hitre postopke, hitre procedure za posamezne zakone z enim samim razlogom: kako sprejeti nekaj tako hitro, da bomo v resnici šele potem, ko bo to že uveljavljeno, ugotovili, česa nismo vedeli, ko smo to sprejemali. To se je dokazalo z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, ko pravzaprav šele danes nekateri poslanci - niti ne zamerim državljankam in državljanom, kajti ni njihova dolžnost, da to spremljajo, to je samo njihova pravica, za nas pa je to dolžnost - ne vemo, kaj pravzaprav sledi iz tega zakona. Šlo je za spremembo 38 zakonov. Seveda je sta zakon in praksa pokazala v to smer, da verjetno takšnega super zakona ne kaže in ni dobro sprejemati. Zato so se predlagatelji, v tem primeru Vlada, odločili, da bi takšne zakone sicer po nujnem postopku vsakega posebej sprejeli kar na eni izredni seji. Tisto, kar je pri nas narobe, je to, da če pogledamo zadnjo statistiko, na katero je opozarjala kolegica poslanka Potrata na zadnjem Kolegiju, in moram reči, da sem bil presenečen, še posebej nad predsednikom Državnega zbora, pri čemer je res, da nima glasovalne pravice na Kolegiju, danes pa jo bo imel in bo pokazal svojo voljo in pravičnost nad bdenjem nekega pravnega reda, ki smo si ga postavili sami s poslovnikom, kaj je prav in kaj ni prav. V zadnjem času, še posebej po imenovanju vlade 10. 2. 2012, je bilo sklicanih sedem izrednih sej. Naj poudarim, da so bile vse sklicane na zahtevo vlade in poslancev vladajoče koalicije, da ne omenjam, da od vseh predlogov zakonov, ki jih je Državni zbor obravnaval po imenovanju vlade na njen
predlog, tako na rednih kot izrednih sejah, ni bilo nobenega predloga zakona, ki bi prestal tri obravnave na več sejah Državnega zbora. Popolnoma vsi so bili po nujnem ali skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državna zbora je sprejel odločitev, da se 25 zakonskih predlogov obravnava po skrajšanem postopku, od tega 19 vladnih, in 31 vladnih predlogov po nujnem postopku. Naj posebej poudarim, da v to statistiko ni vštet zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je obravnaval 39 zakonov. Torej smo ga šteli samo enkrat - kot en zakon. Če prištejemo še to, bomo dobili ne prav prijetno in prijazno statistiko, ki bi nam bila v ponos in čas. Še posebej če izračunamo, da smo v skupnem seštevku 90 % predlogov zakonov obravnavali po postopku, ki ni redni zakonodajni postopek. Si morete misliti?! 6 mesecev, 90%, kar tako.
Državni zbor smo tako pripeljali do točke absurda, totalnega, popolnega absurda, saj poslanci odločajo o stvareh, za katere niti ne vedo in niti ne znajo razložiti, o čem odločajo, znajo samo, in to se največkrat dogaja, spraševati svoje vodje, kako pravzaprav bomo glasovali. To je najbolj žalosten proces, ki se je zgodil v Državnem zboru. Vedno pa se radi sklicujemo na nemški parlament, nemško zakonodajo, nemško prakso in kaj jaz vem kaj še vse. Naj povem, da en takšen običajen postopek v nemškem parlamentu, in to tisti, ki se na to sklicujejo, zelo dobro vedo, traja vsaj štiri mesece. Da ne govorim o sistemskih spremembah, ki jih imajo v nemškem parlamentu, traja vse do enega leta. No, ampak mi se s tem ne bomo zamujali, kajti to je preveč hitro za kakšen um, da bi lahko razumel, da je to pravzaprav samo koristno.
Tisto, kar je za nas pomembno, je, da nismo ostali sami pri tem spoznanju, ampak je celo Komisija za preprečevanje korupcije ugotavljala in ugotavlja in opozarja, prvič v 20 letih, od kar jo imamo, da zakonodaja, ki se uvršča po nujnem postopku v Državni zbor, je podležena korupciji, saj zajema zelo parcialni interes posameznikov in zelo izražen interes, da bi to res bilo po hitrem postopku sprejeto. Vendar je to, kar sem slišal iz obrazložitve vodje Poslanske skupine SDS na Kolegiju, enostavno nepomemben podatek in da je to res neverjetno, kako se zdaj KPK še s tem ukvarja namesto s čim drugim. Vse se pelje skozi eno krinko, ki se ji reče kriza. V času krize je nujno treba peljati vse po hitrem postopku. Vendar takoj nastane dvom in sum, da ta hitrost pelje samo v neko drugo skrajnost, ko pravzaprav sami veste, da pri vsem, kar delaš na hitro, tudi v privatnem življenju, doma, kadarkoli, se največkrat dogajajo napake. Seveda ne očitam nobenemu, da to dela zanalašč. Daleč od tega, da dela to zlonamerno. Kje pa! V duhu nekih rešitev po hitrem reševanju. Vendar obstajajo neke norme, neka praksa, kje je tista meja, ko je treba zaustaviti konje, si vzeti čas - tudi v času krize in omogočiti tisto, kar smo si sami predpisali, da je prav. Če omenim samo eno zadevo, ki me je,
16
DZ/VI/3. seja
moram reči, roko na srce, presenetila. Na samem Kolegiju, je celo sam predsednik Državnega zbora ugotovil, da to, kar počnemo, da ni najbolje. Navajam predsednika Državnega zbora: "Druga stvar je, malo smo pogledali statistiko, za vsak začetek mandata je značilno, da vsaka vlada na začetku zelo hitro, tudi vaša vlada je to naredila, in boste videli, statistike to kažejo, poskuša neke svoje politike uveljaviti, ki so urgentne, zato je na začetku mandata veliko obravnav po skrajšanih in po nujnih postopkih, kar za kvaliteto zakonodaje sigurno ni najboljša stvar, ampak te stvari se bodo morale počasi unesti. Jaz bom odprl to vprašanje tudi na koaliciji, da se z nekoliko bolj kvalitetnim planiranjem, regulatornimi dejavnostmi to razmerje med rednimi in nujnimi postopki malo spremeni." Si morete misliti? Na koaliciji bo to vprašal in poskušal urediti. Koaliciji! Saj imamo poslovnik v Državnem zboru. Mi smo popolnoma zašli. Mi se znotraj koalicije vehementno gledamo in opazujemo, kaj bo blagodejna roka odločila, ali bomo šli po kakšnem drugem postopku ali ne, ali je to dobro za Republiko Slovenijo ali ne. Predsednik Državnega zbora, prvi med enakimi, varuh zakonitosti in delovanja v Državnem zboru mora preprosto samo odločati. Tisto, kar je najbolj zanimivo, je, da smo prišli do tega, da v resnici ugotavljamo, da Poslovnik Državnega zbora na 143. člen, na podlagi katerega je bilo to vse sprejeto, iz vsebine sprememb zakonov namreč ne izhajajo argumenti, ki bi opravičevali sprejetje zakona po nujnem postopku. Slednje velja v primerih -prosim, pozor! - ko gre za interese varnosti in obrambe države, odpravo posledic naravnih nesreč ali razloge za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države. Pojdimo si na hitro pogledat, kaj je to tako pomembno za obrambo države in težko popravljivih posledic, ki bodo nastale iz tega razloga. Združevanje javnih skladov. Če ne bomo združili, ker do sedaj je bilo samo še vprašanje časa, kako se bo poslabšalo stanje v državi, Javnega sklada RS za podjetništvo in Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja v enotni javni sklad, moramo to takoj združiti, ker drugače se bo zgodilo nekaj hudo narobe. V resnici vsi vemo, da gre samo za premeščanje in kadrovsko politiko, kajti v sami obrazložitvi ni bilo nobenega resnega poročila, kaj pravzaprav se bo zgodilo s to združitvijo in kaj bo to prineslo državi oziroma kje se bodo ti postopki tako olajšali, da bo to spodbudilo gospodarski razvoj, kot ta varčevalni paket oziroma gospodarski spodbudni paket koalicija predstavlja.
Če govorimo o začetku delovanja neodvisne agencije za varstvo konkurence in preoblikovanje urada za varstva konkurence v agencijo, za nas ne predstavlja ukrepa, ki bi spodbudil gospodarsko rast. Enako velja tudi za ta primer. Posebej pa moram reči, da sem bil pozoren še kar se tiče novele Zakona o graditvi objektov ali pa novele Zakona o prostorskem
načrtovanju. Zakon o graditvi objektov, ko se je prvič pojavila ta novela zakona, če se spomnite tisti, ki imate še zgodovinski spomin, pa verjamem, da ga imate vsi, pa še posebej, ko bom to omenil, je bil minister Janez Podobnik iz Slovenske ljudske stranke, ki je omenil, da bomo z novelo zakona pospešili postopke in vse bo šlo gladko in bolj enostavno. Jaz vas prosim, da takih izrazov koalicija ne ponavlja več, kajti vsakič, ko se je nekaj hotelo poenostaviti, se je v resnici samo še bolj zakompliciralo. In danes imamo tak zakon, da ga ta ista koalicija, kot je bila takrat, ko se je ta zakon postavljal, ponovno spreminja, ker ugotavlja, da je zakompliciran. Komu sedaj verjeti?
Drugo, kar je še bolj pomembno, pa je, da je točno pri teh dveh zakonih skočila v zrak kompletna strokovna javnost na Slovenskem. Naj omenim, da bom bolj natančen, da ne bo kasneje kakšnih ugovorov, urejanje okolja. Se pravi, ob sami noveli Zakona o prostorskem načrtovanju in graditvi objektov je od aprila do junija 2012 praktično vsa organizirana strokovna javnost v Sloveniji, to je Zbornica za arhitekturo in prostor, Inženirska zbornica Slovenije, vsa strokovna društva arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov ter dve organizaciji civilne družbe, odgovorno do prostora in mreže za prostor argumentirano in pravočasno zavrnila naslednje tri stvari. Zavrnila je način priprave nove prostorske in gradbene zakonodaje brez vključevanja strokovnjakov iz omenjenih organizacij kot tudi strokovnjakov na ministrstvih. Zavrnila je veliko večino predlaganih sprememb, ki jih predlaga ta zakon in zavrnila je popolnoma neprimeren način sprejemanja po nujnem postopku. V medijskem sporočilu obeh krovnih organizacij civilne družbe s področja urejanja prostora, ki združuje vse strokovne, stanovske, nevladne in izobraževalne organizacije, je jasno, da je tisoč 700 udeležencev iz ankete, to je praktično vsa organizirana strokovna javnost odločno in jasno zavrnila takšen način priprave, način sprejemanja ter predvsem vsebino predlaganih sprememb. Udeleženci menijo, da se odnos do naravnih in ustvarjenih danosti in vrednosti prostora, odnos do prebivalstva ter odnos do bivanja, to je odnos do stanovanjskih območij, proizvodnih območij, športnih, rekreacijskih območij, infrastrukturnih območij ter vseh zaščitenih območij bogate naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije s tem predlogom zakonodaje ne bo popravil, ampak se bo samo še poslabšal. Zato strokovna javnost izraža protest in je upravičeno zaskrbljena nad načinom reševanja problemov s strani resornega ministrstva in Vlade Republike Slovenije, kar kaže na nerazumevanje in problematiko urejanja prostora in o graditvi objektov. Jaz mislim, da tu ne gre samo za Pozitivno Slovenijo, 28 poslancev, ampak gre za srčiko uma in znanja, ki ga slovenski prostor ima. In če to ni dovolj velik apel, da se naj samo ena stvar spremeni: iz nujnega postopka v normalen redni postopek z vključitvijo strokovne javnosti - nič drugega. Ne.
17
DZ/VI/3. seja
Rajši gremo po vrsti, kaj pravzaprav se vse krši. Na takšne nesprejemljive zadeve je opozorila že varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik. Vlado je v javnem pismu opozorila na kršenje Aarhuške konvencije pri spreminjanju okoljske zakonodaje. Čeprav bi morala imeti javnost pri vsakem posegu v okoljsko zakonodajo vsaj 30 dni časa za premislek in izražanje pripomb, je bil za javno razpravo in zbiranje pripomb in predlogov omogočen zgolj nekajdnevni rok. Mi smo prišli pač samo na te najkrajše minimume. Vlada oziroma pristojni ministri pa so s tem kršili naslednje predpise, in sicer določila konvencije o dostopu do javnih informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, resolucijo o normativni dejavnosti, ki v okviru minimalnih priporočil za sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov določa, da naj leto traja od 30 do 60 dni, Zakon o varstvu okolja, ki določa, da morajo ministrstva pri sprejemu predpisov, ki bi lahko pomembneje vplivali na okolje, javnosti omogočiti seznanitev z osnutkom predpisa ter jim omogočiti podajanje pripomb najmanj 30 dni. Ne nazadnje krši Vlada še svoj lastni poslovnik, ki določa, da mora predlagatelj predpisa povabiti strokovno in drugo javnost, da poda svoja mnenja in pripombe, pri čemer je čas za odziv javnosti 30 do 60 dni od objave na spletnih straneh, in na koncu tisto, kar sem omenil na samem začetku, 143. člen Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. In zato, se opravičujem, poslanke in poslanci, smo se poslanke in poslanci Pozitivne Slovenije odločili, da damo še enkrat v premislek in v presojo Državnemu zboru, da naj za božjo voljo, kot to radi rečete in se sklicujete, premislimo o tem, ali je to res tako nujno potrebno, da se to zgodi po nujnem postopku.
Poglejte, še v Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij opozarjajo na nesprejemljivo prakso Vlade. Čeprav bi morala Vlada v skladu s svojim poslovnikom, kot sem že rekel, dati 30-dnevni rok za javno posvetovanje tistim, ki jih predpis zadeva, se to praktično ne dogaja več. Števec kršitev resolucij o normativni dejavnosti in poslovniku o delu Vlade Republike Slovenije od 1. 3. do 18. 6. 2012 kaže na zelo svojevrstno dojemanje pravne države in demokracije, saj ministrstva niso upoštevala pravil posvetovanja z javnostjo kar v 84 % in primerih, v pripravi od 81 do 96 predpisov, v vseh primerih sprejemanja in priprave predpisov pa resolucijo krši Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za obrambo. Po skupnem številu je 14 kršitev in je na prvem mestu Ministrstvo za notranje zadeve. Niti eno ministrstvo ni resolucije spoštovalo vsaj v 50 %. Niti eno ministrstvo! Ampak poglejte, če ga Vlada lomi, ga mora še Državni zbor? Moramo iti po njihovih sledeh? Ali ni za vraga ta prostor tisti prostor, kjer bomo rekli: "Dovolj, zaustavimo konje,
gremo po vrsti, gremo počasi!" Jaz moram reči, da tukaj ne gre za neke klasične izgovore, ki bi jih lahko napeli opoziciji, češ, nergajo, nagajajo. Gre za, predsednik Državnega zbora, pravni red, ki smo si ga določili sami. In če ga sami ne bomo spoštovali, zakaj bi ga še vsi ostali? Prosim za podporo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Proceduralno, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Da bi se lahko odločal o zahtevi Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, kljub obširni obrazlagi, kjer se je gospod Moderndorfer skliceval tudi na zgodovinski spomin in strokovno javnost, me zanima, ali je ta njegov nastop tudi impliciten protest proti popolnemu onemogočanju opozicije za razpravo v mestnem svetu ljubljanskem, kjer je gospod...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jerovšek, to ni proceduralno vprašanje ali predlog.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS):... tam opozicija nima nobenih pravic, in če bo potrdil, da je to to, da protestira proti temu, potem smo v drugi luči. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: O tej
zahtevi ni razprave, niti ni obrazložitve glasu, tako da bomo kar prešli na glasovanje. Seveda bomo pa glasovali o vsaki odločitvi Kolegija posebej.
Državnemu zboru predlagam najprej, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa se obravnava po skrajšanem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bomo predlog zakona obravnavali po rednem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za 46, proti 34.
(Za je glasovali 46.) (Proti 34.) Ugotavljam, da je sklep sprejet in da bomo zakon obravnavali po skrajšanem postopku.
Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu se obravnava po nujnem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bomo zakon obravnavali po rednem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 79, za 45, proti
27.
(Za je glasovali 45.) (Proti 27.) Ugotavljam, da je sklep sprejet, zakon bomo obravnavali po nujnem postopku.
Naslednji sklep: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja se obravnava po nujnem postopku.
18
DZ/VI/3. seja
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za 45, proti 35.
(Za je glasovali 45.) (Proti 35.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. Zakon bo obravnavan po nujnem postopku.
Naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu se obravnava po nujnem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za 45, proti 34.
(Za je glasovali 45.) (Proti 34.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. Predlog zakona bomo obravnavali po nujnem postopku.
Naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov se obravnava po nujnem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za 44, proti 36.
(Za je glasovali 44.) (Proti 36.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. Predlog zakona bo obravnavan po nujnem postopku.
Naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja se obravnava po nujnem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za 43, proti 34.
(Za je glasovali 43.) (Proti 34.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet, predlog bo obravnavan po nujnem postopku.
Naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju se obravnava po nujnem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za 43, proti 36.
(Za je glasovali 43.) (Proti 36.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet, predlog zakona bomo obravnavali po nujnem postopku.
Naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah se obravnava po nujnem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 34.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 34.)
Predlog bo obravnavan po nujnem postopku.
Naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence se obravnava po nujnem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 35.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 35.)
Sklep je sprejet, zakon bomo obravnavali po nujnem postopku.
Naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor se obravnava po nujnem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 33.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 33.)
Sklep je sprejet, predlog zakona bomo obravnavali po nujnem postopku.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam sejo, ki jo bomo nadaljevali s poslanskimi vprašanji ob l5.uri.
(Seja ja bila prekinjena ob 14.29. in se je nadaljevala ob 15.uri.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi!
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V	zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 49 poslanskih vprašanj.
Kot običajno bo na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije odgovarjal predsednik Vlade, za njim pa ministrica in ministri. Gospodu predsedniku Vlade, ministrici, ministrom, generalnemu sekretarju Vlade, lep pozdrav.
Kot vedno ima vsak poslanec oziroma poslanka na voljo za postavitev vprašanja tri minute. Čas za odgovor je pet minut. Če je vprašanje naslovljeno dvema ali več ministrom, je skupni čas za odgovor pet minut.
Potem je možnost zahtevati dopolnitev odgovora. To lahko traja dve minuti, dopolnitev odgovora lahko traja tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko predlaga, da se o odgovoru na naslednji seji opravi razprava. V primeru, da poslanka ali poslanec danes zaradi odsotnosti ministra ali iz kakšnega drugega razloga ne bo dobila oziroma dobil odgovora, ima pravico v 30 dneh dobiti pisni odgovor. Če pa posebej izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, pa bom to vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V	zvezi s to točko dnevnega reda so se za danes opravičili trije ministri: dr. Janez Šušteršič, gospod Karl Erjavec in dr. Žiga Turk, gospod Erjavec od 18. ure dalje. Na klop ste prejeli tudi pregled poslanskih vprašanj, na katera ni bilo odgovorjeno v poslovniškem roku.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovoril predsednik Vlade gospod Janez Janša. Poslanska vprašanja mu bodo postavili gospa Tamara Vonta, gospod Janko Veber, mag. Barbara Žgajner Tavš in gospod Mihael Prevc. Prvo poslansko vprašanje postavlja gospa Tamara Vonta iz Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
Prosim.
19
DZ/VI/3. seja
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani premier!
Strasbourg, 26. junij 2012. Evropsko sodišče za človekove pravice, sodba o zadevi Kuric in ostali proti Sloveniji. Slovenija je v primeru izbrisanih množično kršila človekove pravice in izvajala diskriminacijo na osnovi etnične pripadnosti. Šestim pripada odškodnina in plačilo sodnih stroškov.
Ljubljana, 27. junij 2012. Minister Žerjav: "Država za odškodnine izbrisanim nima denarja. Če bodo vsi zahtevali odškodnine, pridemo do grozljivih številk."
Bruselj, 28. junij. Premier Janša: "Slovenija nima denarja za odškodnine izbrisanim, saj nima denarja niti za nujne potrebe."
Nekje v Sloveniji, Demokracija, 5. julij, premier Janša:" Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da slovenski davkoplačevalci ne bodo plačevali ljudem, ki si ob osamosvojitvi niso želeli urediti statusa. Poznalo se bo na plačah, pokojninah, odpuščanju v javnem sektorju, skratka povsod. To je velik torpedo v slovenske javne finance."
Blog, minister Gorenak: "Najprej bomo nahranili tiste državljane in državljanke, ki nimajo dohodkov, šele potem bomo razmišljali o čem ostalem. Če bi morali plačati odškodnine tudi drugim izbrisanim, bi to lahko uničilo državo, tega pa si država ne bo dovolila, vsaj pod to vlado ne. Pri večini gre za špekulante. Tam, kjer ni, še vojska ne vzame".
Pa tudi ta ljudska modrost ne drži. Tam, kjer ni, vojska očitno lahko še kaj vzame. Denimo Nato, ki mu nekaj dni po vseh teh izjavah obljubimo pol milijona dolarjev za pomoč afganistanskim varnostnim silam. Seveda, to so obveze Slovenije do Nata. In kakšna obveza je sodba Evropskega sodišča za človekove pravico do Slovenije? Doslej se še nobeni vladi ni uspelo izogniti obveznostim Evropskega sodišča. O tem, kakšen je vaš odnos do sodišča, naj javnost, praviloma ob ponedeljkih in sredah, oceni sama. A tu gre za ugled države, za ugled članic Evropske unije, za ugled naše tako imenovane demokracije in za zapiranje oči pred dejstvi, na katera so številni opozarjali že leta. Pa to seveda ne velja le za vašo vlado.
Zato me zanima: Kako in kdaj namerava Vlada Republike Slovenije uresničiti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kuric in ostali proti Sloveniji?
Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade.
Kolegica Vonta, se boste izklopili.
Hvala.
JANEZ JANŠA: Hvala za vprašanja. Hvala tudi za to zbirko citatov, lahko bi jo dopolnili še z desetinami citatov, ki so v glavnem prihajali iz iste klopi ali tam iz soseščine v preteklih letih in
ko so poslanci iz te politične opcije zagotavljali, ko so sprejemali zakonodajo, ki je šla v škodo Slovenije, kako Slovenija nikoli ne bo plačevala nobenih odškodnin izbrisanim.
Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice je pač logična posledica odločitev različnih organov, različnih vej oblasti v Sloveniji. In tam so ugotovitve enostavno prepisali. Kdorkoli bi tukaj kakorkoli krivil Evropsko sodišče za te odškodnine, bi meril na napačno tarčo.
Sam osebno in stranka, ki jo vodim, si je dolga leta prizadevala, da bi tukaj sprejeli zakonodajo, ki bi omogočala, da se upravičene primere loči od neupravičenih, da se ne bi govorilo kar o neki kategoriji 25 tisočih, ki je nikoli ni bilo, in da bi na ta način dejansko omogočili, da se posamični primeri presojajo od primera do primera. Vlagali smo zakonodajo v to smer, tudi ustavne zakone. V predprejšnjem mandatu je vlada, ki sem jo jaz vodil, pripravila ustavni zakon, ki, če bi bil sprejet, ne bi bilo tukaj nobenih takšnih problemov in govora o odškodninah, vendar nikoli za takšne rešitve nismo mogli dobiti dvotretjinske večine.
Zdaj imamo pač sodbo Evropskega sodišča. Ta sodba govori o, mislim, da, šestih posamičnih primerih. Tam je pač sodba dokončna in jo bo Slovenija morala izvršiti. V tistem delu, kjer pa sodba govori o pripravi nekega programa, kako bo reševala druge podobne probleme, pa je seveda žogica na naši strani. Treba bo vzpostaviti sistem, ki bo omogočal ločevanje upravičenih od neupravičenih primerov oziroma bo omogočal posamično presojo vsakega primera posebej, in sistem, ki bo omogočal, da bodo odškodnine, do katerih bo očitno, kljub zatrjevanju avtorjev tega projekta, da jih nikoli ne bo, ampak do odškodnin bo očitno vseeno prihajalo, zato bo treba vzpostaviti sistem, po katerem bodo te odškodnine odmerjene sorazmerno z odškodninami, ki jih kadarkoli ta država plačevala, pa mislim, da tudi v nekem časovnem roku, v katerem bodo prioritete jasno določene.
Naj opozorimo ta visoki zbor, da še vedno ni rešeno vprašanje materialnih oškodovancev druge svetovne vojne izpred 70 let, da cele generacije čakajo na odškodnine, da imamo vrsto sodnih odločb, na podlagi katerih ljudje še vedno niso dobili odškodnine, da imamo tudi primere posamičnih kategorij, kjer stvari še vedno niso rešene. Sicer me veseli to silno zavzemanje na tej osnovi, zatrjevanje, kako je treba sodbe sodišč spoštovati, vendar pa je treba temu dodati, da je treba spoštovati potem vse sodbe, da do odškodnin niso upravičeni samo nekateri, ki so po volji eni politični opciji. Zelo me žalosti, da nikogar od advokatov tega projekta ne skrbi, kje bomo dobili denar za te odškodnine, kot da so žepi slovenskih davkoplačevalcev brez dna in kot da se lahko na njihovo breme nalaga karkoli kadarkoli, ko se kdo spomni.
20
DZ/VI/3. seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Zahteva za dopolnitev, gospa Vonta.
Izvolite.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa.
Sicer nisem dobila odgovora na vprašanje, pa bom poskusila še enkrat. Ne zanima me krivda tistih, ki vas niso opozorili na to ali pa nas niso opozorili na to, da odškodnin ne bo. To je zdaj v tem trenutku na tem mestu dejansko neumno trditi. Zdaj smo tu, kjer smo, soočeni z nekimi določenimi posledicami, na katere so nekateri že vrsto let, kot rečeno, opozarjali.
Kar se tiče Evropskega sodišča in vseh sodb, je Slovenija v zadnjih letih plačala že 8 milijonov evrov odškodnin. In to je zdaj samo še en primer v vrsti teh primerov. In bojim se, da ne zadnji. Izbris je velik madež za našo državo, povzročili smo krivico številnim, pa to ni moja ocena, to je ocena Evropskega sodišča za človekove pravice. Bili ste član vlade, ki je izbris izvedla, in ves čas ste aktivno sodelovali proti popravi teh krivic. Tudi v aktualni vladi imate ministre, ki so asistirali pri tem diskriminatornem dejanju. Pa naj spet opozorim, to ni moja ocena, to je ocena Evropskega sodišča za človekove pravice. Pa vendar z diskriminacijo nadaljujete. Tokrat v primeru podobne številke 26 tisoč 341 upokojencev, ki so zaradi želje po lustraciji prikrajšani za pokojnino tudi do 20 %. Samo izbrani torej. Še več, generalni sekretar Vlade si dovoli tvit, ki bi ga drugod po Evropi stal službe. Ministrski predsednik - nič. Odvetnik izbrisanih Evropskem sodišču dr. Andrea Saccucci je med drugim povedal, da je država, kadar se zgodi huda kršitev Konvencije o človekovih pravicah, obvezana izvesti preiskavo, s katero se določijo in kaznujejo odgovorni za kršitev.
Zanima me:
Ali boste uvedli preiskavo?
Kako boste sankcionirali vse odgovorne za izbris in posledično za odškodnine, ki jih bomo plačali v primeru oziroma primerih sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Dopolnitev odgovora.
Predsednik Vlade, izvolite.
JANEZ JANŠA: Mogoče kakšni od teh stavkov tistim, ki se s tem problemom ukvarjajo kakšen mesec ali pa nekaj let, zvenijo prepričljivo. Tisti, ki poznajo celotno zgodbo, še posebej tisti, ki smo bili v poslanskih klopeh več mandatov, ko se je ta zapletala in skušala razpletati, pa je to, oprostite, večinoma mlatenje prazne slame. Prvič, Slovenija nikoli ni nikogar izbrisala na etnični osnovi, tudi nihče ni dobil stalnega bivališča na podlagi narodnosti. To ni bil nikoli noben pogoj in je takšno zatrjevanje streljanje mimo dejstev. Drugič, prvi problem tako imenovanih izbrisanih se je v Sloveniji pojavil šele po letu 1994, po daytonskih sporazumih, ko je bilo jasno, da bo življenje v Sloveniji bistveno
boljše kot pa na ozemlju držav, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije, da so pokojnine pri nas desetkrat višje kot tam, kamor so šli tisti, ki niso hoteli slovenskega državljanstva, in potem, ko je to dobilo tudi močne politične pospeške in podporo v Sloveniji. Če vas lahko spomnim, ko se je prvič začelo govoriti, da naj bi ta problem obstajal, je celo takratni predsednik države gospod Milan Kučan dejal, da izbrisanih ni bilo. Potem je spremenil stališče in enako so naredili tudi nekateri drugi. Slovenija je pravzaprav edina država, ki je nastala na novo in ki je brez kakršnikoli omejitev ponudila državljanstvo vsem tistim, ki so ga želeli in ki so živeli v Sloveniji. Ko so se recimo osamosvojile baltske države, tega ni bilo in vprašanje stotisočev rusko govorečih prebivalcev baltskih držav je še vedno odprto v smislu državljanstva in številnih drugih pravic. Tako da tukaj Slovenijo postavljati na neko zatožno klop, in to celo iz poslanskih klopi nacionalnega parlamenta, je vendarle nekoliko preveč.
V tistih časih, ko je Slovenija nastajala, je bilo treba odpraviti veliko administrativnih stvari. Danes v šestih mesecih nismo spodobni sprejeti niti kakšnega večjega zakona, takrat je bilo treba sprejeti celotno osamosvojitveno zakonodajo in možno je, da je prišlo do napak. In to je bilo tudi jasno rečeno, zato smo skozi pledirali za postopke, kjer bi se upravičeni primeri, ko si nekdo ni mogel urediti statusa, ločili od neupravičenih. To se je 20 let zaviralo in danes imamo tukaj posledice. Za te posledice odgovarjajo in tudi odškodninsko, če hočete, bi morali odgovarjati tisti, ki so to povzročili.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Želite zahtevati razpravo?
Izvolite, gospa Vonta.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa.
Gospod premier, prazno slamo torej mlati Evropsko sodišče. Upam, da se zavedate, da ste to rekli. Ampak kljub vsemu sta v vaši ministrski ekipi dve svetli izjemi, ki pa mislita, da je vendarle treba te krivice poravnati, in sicer minister Pličanič in minister Turk. Mislim, da bi bilo prav, da našim državljankam in državljanom namesto teh populističnih in poenostavljenih izjav, ki zbujajo nove nestrpnosti, saj posredno nakazujete, da so prav izbrisani tisti, zaradi katerih bomo slabše živeli. Bolje bi bilo, da predstavite rešitve in dosežete prevzem odgovornosti za diskriminatorna ravnanja. Še enkrat naj povem, to ni moja ocena, to je zapisano v sodbi Evropskega sodišča. Prav je, da ljudje vedo, da bomo v nasprotnem primeru, razen sramote v mednarodni skupnosti, deležni še veliko višjih plačil in da v tem trenutku šolsko množenje s številom izbrisanih pravno ne zdrži.
Evropsko sodišče za človekove pravice niso strici iz ozadja. Upam, da se s tem vsi strinjamo. Torej zahtevam, da se na podlagi 246. člena Poslovnika Državnega zbora o
21
DZ/VI/3. seja
odgovoru premiera opravi splošna razprava. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
O tem bomo odločali v sredo v okviru glasovanj.
Naslednji bo poslansko vprašanje predsedniku Vlade postavil gospod Janko Veber, Socialni demokrati.
Izvolite.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav!
Gospodu predsedniku Vlade želim postaviti vprašanje predvsem zaradi tega, ker se srečujemo v Sloveniji z vso večjo agonijo in negotovostjo delavcev, ki nemočno čakajo na usodo svojih podjetij in ta agonija, ugotavljamo, se iz dneva v dan celo povečuje. Vlada trdi v svojih ukrepih in tudi obiskih, ki jih ima, da to ni njen problem, na katerega bi morala učinkovito odgovarjati. Vendar če pogledamo, da gre za podjetja v vseh regijah v Sloveniji, naj samo omenim Fructal v Ajdovščini, Primorje, Papirnico v Radečah, Nolik v Kočevju, CM Celje tudi Cestno podjetje Ljubljana, praktično ni regije v Sloveniji, kjer se ne bi podjetja srečevala z zelo resnimi težavami in tudi stečaji. Želim samo spomniti, da smo Socialni demokrati, ko smo zaznali te probleme v prejšnjem mandatu, sprejeli celo zakon za reševanje Pomurja in sprejeli program reševanja ukrepov v Pokolpju. Ta hip teh aktivnosti s strani vlade ne zaznamo. Še posebej pa želim danes opozoriti danes tudi na področje gradbeništva, ki je tudi odraz razvojne usmerjenosti vlade.
Ugotavljamo, da je s propadom vseh večjih gradbenih podjetij v Sloveniji propadlo tudi veliko podizvajalcev in da dela v Sloveniji dobivajo tuja večja podjetja. Iz medijev lahko zasledimo, da zelo intenzivno gradi v Sloveniji Strabag namesto naših gradbincev. Tukaj je treba spomniti, da se bo tudi zaradi tega dobiček odlival iz Slovenije, tako da še tisti denar, ki ga imamo za investicije, se ne bo odražal kot gospodarska rast v Sloveniji, ampak recimo v drugih tujih državah. Tudi sama statistika, če jo pogledamo, ugotovimo, da vrednost opravljenih del v aprilu leta 2012 zaostaja za več kot 14 % od vrednosti teh opravljenih del recimo v aprilu leta 2011. Prav tako, če pogledamo tekoče leto, ugotavljamo, da je bilo opravljenih aprila letošnjega leta za več kot 9 % manj del kot v marcu leta 2012.
Zato vas, predsednik Vlade, sprašujem:
Kako bo Vlada zaščitila negotov položaj delavcev v podjetjih, ki so se znašla v težavah ter s katerimi ukrepi oziroma politikami bo pomagala posameznim panogam, ki so ključne za oživitev gospodarstva?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa, za vprašanje.
Tako na hitro izračunano od 10. februarja, ko je prisegla ta vlada, pa do danes v Sloveniji beležimo približno nulto rast na področju zaposlovanja in brezposelnosti. Se pravi, da je bilo približno toliko delovnih mest, kolikor smo jih izgubili v tem času, tudi ustvarjenih. Žal pa smo v prejšnjih treh letih, gospod Veber, v Sloveniji izgubili 100 tisoč delovnih mest in še nekaj. Ob koncu mandata vlade 2004-2008 je bilo v Sloveniji manj kot 70 tisoč brezposelnih, poleg tega smo takrat tisto leto izdali še blizu 100 tisoč delovnih dovoljenj za tujce. Danes oziroma ob koncu mandata Pahorjeve vlade je v Sloveniji delalo 100 tisoč ljudi in manj, najmanj 100 tisoč ljudi manj kot pa ob začetku mandata. Toliko glede tega, kdaj smo opazili te probleme.
Drugo. Vsa gradbena podjetja oziroma večina gradbenih podjetij je propadla v zadnjih treh letih oziroma v prejšnjih treh letih, glede na to, da ni bilo investicijske aktivnosti, kljub temu da se je Slovenija enormno zadolževala. Če bi vsaj del teh silnih milijard, s katerimi smo mi podvojili naš državni dolg, namenili za investicije, potem večina gradbenega sektorja zagotovo ne bi propadla, razen tistih, ki so propadli zaradi špekulacij pri samem lastninjenju, kar je druga zgodba. Od kar ta vlada deluje, se trudi predvsem v tej smeri, izboljšanje pogojev gospodarjenja s končnim ciljem povečanja števila delovnih mest v gospodarstvu. Vsako novo delovno mesto v gospodarstvu, to sem za to govornico oziroma v teh klopeh že velikokrat povedal, je majhen vendar zelo pomemben korak za izhod iz krize. Še ta mesec boste poslanci Državnega zbora obravnavali drugi paket ukrepov za rast, vrsto zakonov, s katerimi želimo izboljšati slovensko poslovno okolje, izboljšati okolje s povečanjem domačih in tujih investicij, kajti samo nove investicije v gospodarstvu bodo lahko prinesle nova delovna mesta. S tem se bo povečala tudi socialna varnost zaposlenih in s tem bomo prek prispevkov, ki jih vsi redno zaposleni plačujejo, zbrali tudi več sredstev v javne blagajne za solidarnost. V okviru naporov za podpis novega socialnega sporazuma se pogajamo s socialnimi partnerji tudi za spremembe delovnopravne zakonodaje, na podlagi katerih bomo lahko odpravili določene anomalije, o katerih ste govorili, predvsem pa izenačili pravice zaposlenih v tej državi, ki so zdaj neizenačeni. Imamo dve kategoriji zaposlenih oziroma tri kategorije, tisti, ki so zaradi stečajev na robu izgube zaposlitve ali celo že preko, kar je najtežji problem, potem imamo kategorijo zaposlenih za določen čas, ki se stalno podaljšuje, ti imajo bistveno manj pravic kot tisti, ki so zaposleni za nedoločen čas. Tako da imamo danes v Sloveniji pravzaprav prvorazredne in drugorazredne zaposlene. Prvorazredne predvsem v javnem sektorju, kjer je večina zaposlitev za nedoločen čas, in drugorazredne predvsem v gospodarstvu, kjer so praktično vse
22
DZ/VI/3. seja
nove zaposlitve zaradi rigidnosti zakonodaje za določen čas. Tukaj se dejansko ustvarja diskriminacija, ki jo skušamo z izpogajanjem osnov za spremembo delovnopravne zakonodaje odpraviti. Skušamo, trudimo se, da bi uvedli tako imenovano stanje, v katerem bo delovno mesto manj zaščiteno, bo pa socialna varnost tistega, ki delovno mesto izgubi, večja in bo predvsem možnost, da se dobi novo delovno mesto, bistveno večje pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, pa se bodo povečevale glede na število let zaposlitve, tako da ne bo te diskriminacije, odvisne od tega, ali delaš za določen ali za nedoločen čas.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev.
Gospod Veber, prosim.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala.
Seveda bom zahteval dopolnitev, kajti glede na pereč položaj, negotov položaj delavcev sem vendarle pričakoval konkretnejši odgovor s strani predsednika Vlade. Želim ga samo še enkrat spomniti glede zadolževanja predvsem na področju gradbeništva. Tudi odločitev vaše vlade, gospod Janez Janša, iz obdobja 2004-2008, da ste s povečanjem kreditiranja gradnje avtocest drastično posegli v to, da je po zaključku gradnje avtocest gradbeništvo bilo v nemogočem položaju, kajti enostavno s tako veliko tehniko, s tako velikim obsegom zaposlenih ni moglo preživeti, ker ni bilo pripravljenih projektov. Dejansko bi si želel z vaše strani, da bi navedli, da imate pripravljene projekte, da je to tisto, kar nas lahko pospešeno reši iz gospodarske krize. Žal pa ugotavljam ponovno, da želite še zmanjšati pravice delavcev, delovnopravno zakonodajo, ne razmišljate pa o investicijah. To je razvidno tudi iz izvrševanja proračuna za leto 2012, saj če pogledamo, je državni proračun od januarja do maja 2012 realiziran v višini 24 % od 75 % planiranih investicijskih odhodkov oziroma 183 tisoč 175 milijonov evrov od 739 sicer planiranih investicijskih odhodkov za investicijske transferje. Še posebej nas pa pri tem skrbi, ker smo zasledili, da nimate prioritet, da je pravzaprav železniška proga Koper-Divača nekaj, kar vas ne zanima več, in vas zanima gradnja Koper-Trst. Torej ne samo, da slabite naše gospodarstvo, želite se pravzaprav povezati očitno tudi preko italijanskih železnic in s tem oslabiti tudi Luko.
Zato vas, predsednik, sprašujem:
Ali ste v stanju resnično tako zmedeno politiko spraviti v red?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Včasih človek kljub resni situaciji težko ostane resen. Gospod Veber, vi nam očitate, da v prvi polovici leta nismo izpolnili
proračuna za leto 2012, v katerem je vaša vlada planirala za več kot 20 % več sredstev, kot se jih je sploh zbralo. Za 2 milijardi več, in smo morali to potem z rebalansom urgentno popravljati. Enako logiko vidim v tem očitku, da nas ne zanima drugi tir. Vas je očitno zanimal v prejšnjem mandatu, pa ni bila nobena lopata zasajena, nič se ni zgodilo. Premalo je, da nekoga nekaj zanima, treba je to tudi narediti. Problem z načrtom za drugi tir je pač investicija, ki je izjemno draga, z desetinami kilometrov tunelov, in tega denarja očitno niste izbrali v treh letih, mi ga pa zdaj v treh mesecih tudi nismo. Ampak to je še vedno prioriteta, ki jo pa bomo skušali realizirati v okviru možnosti.
Kar se tiče pa železniške proge Divača-Trst, je to v naših zavezah do evropskega transportnega omrežja, ki ste jih tudi vi v prejšnjem mandatu nekajkrat obnovili in podpisali, ampak je to časovno pač kasneje in ne gre za alternativo.
Glede konkretnih ukrepov. Poglejte, jaz vam tukaj ne morem obljubiti, da bo ta vlada ravnala enako, kot je prejšnja, ko je plačevala ljudem zato, da so ostajali zaposleni, vendar da niso delali. Denar, ki je bil ali pa ni bil za to na voljo, skratka denar, ki ste si sposodili, je že porabljen, mi ga nimamo več. Isti evro lahko porabiš enkrat. Tega se pač ne da narediti, če ste mislili, da manjkajo ti konkretni ukrepi. Mi si želimo, da ne bomo umetno zmanjševali problema in zgolj kupovali socialni mir, ampak da bomo dejansko prišli do tega, da bo gospodarstvo sposobno ustvarjati nova delovna mesta, da bo dobilo dovolj manevrskega prostora na podlagi ukrepov, ki so bili že sprejeti za olajšave pri investicijah, na podlagi ukrepov, ki, kot sem dejal, jih boste obravnavali še ta mesec, izboljšujejo slovensko okolje tudi za tuje investicije, da gospodarstvo ponovno zadiha. In res je, da do tega ne bomo prišli drug teden, niti drug mesec. Trajalo bo nekaj časa, da se zalije ta puščava in da iz te suše nekaj pride. Vendar so edino to koraki, ki vodijo v rešitev. Tiščanje glave v pesek, sposojanje denarja za to, da financiraš nekaj, da se kriza ne vidi, to smo poskušali zadnja tri leta in vidite, kje smo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Veber, boste predlagali razpravo?
Izvolite.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
Zagotovo imam postopkovni predlog. V skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika prosim, da Državni zbor opravi razpravo o, po mojem mnenju, neustreznem odgovoru predsednika Vlade gospoda Janeza Janše. Naj vas spomnim, gospod predsednik, da ste še takrat v tistem prvem mandatu z gospodom Podobnikom razglasila, da boste zasadili lopato na tretji razvojni osi na sestanku v Velenju. Koliko let je že od tega, pa tiste lopate ni. Očitati, da prejšnja vlada ni imela interesa in prioritet je nekorektno. Resnično smo zelo jasno
23
DZ/VI/3. seja
povedali, da je izgradnja železniške infrastrukture za prejšnjo vlado zelo velika prioriteta, pomembna prioriteta. Mnogi postopki so tudi v to smer stekli, zato nas preseneča, da se odpovedujete praktično projekta Koper-Divača. Res je, da je bilo treba v tem skrajšanem obdobju, ki smo ga imeli na razpolago, izpeljati številne postopke za umestitev v prostor. Velik del pa se je nanašal na reševanje sporov z agrarno skupnostjo, v katerem, naj vas spomnim, je bila oblika delovanja sprejeta še v času Demosove vlade na način, da oteži pridobivanje soglasij številnih lastnikov, solastnikov teh parcel, ki živijo širom po svetu. Bolje bi bilo, če bi takrat vezali zakon na hišno številko naselja in agrarne skupnosti bi še danes funkcionirale, pa tudi investicije bi lahko iztekle. Ampak poglejte, predsednik, jaz resnično nekako s presenečenjem spremljam vaše odgovore na to perečo temo, tako razvoja gradbeništva kot tudi sicer reševanja delovnih mest. Zakaj govorim o zmedenosti vaših rešitev? Če samo vzamemo primer Primorja, z vsega 20 milijoni evrov dokapitalizacije Primorja bi zagotovo zmanjšali obremenitev državnega proračuna, katerega ocenjujemo, bo zaradi številnih izgub delovnih mest celo blizu 160 milijonov evrov. Namesto da bi rešili podjetje, ohranili velikega pomembnega gradbenika, dodatno obremenjujemo proračun s 160 milijoni evrov. In to je tisto, kar pravzaprav boli, ker ne čutimo teh pravih učinkovitih rešitev.
Mislim, da je resnično treba opraviti okoli tega resno razpravo in upam, da bomo dobili večino v parlamentu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
O vaši zahtevi bomo odločali v sredo.
Tretje, zadnje opozicijsko vprašanje predsedniku Vlade bo postavila mag. Barbara Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Predsednik, kam naj v opredelitvi družbene odgovornosti umestim delo vaše vlade? V tekmovanju vitkosti države ste spregledali, kaj vitkost pomeni za socialno državo, za programe javnih služb, vprašljiva je celo varnost državljank in državljanov naše države. Pozitivna Slovenija je nasprotovala ostrim rezom v nedotakljive postavke. Danes je jasno. Mega varčevalni zakon ne prizanaša niti socialno najbolj ranljivim: upokojencem, dijakom, študentom, mladim družinam, invalidom, brezposelnim in prejemnikom socialne pomoči. Vaša neoliberalna doktrina poglablja družbeno neenakost, spoštovani predsednik. Slovenija je lani dobila pomoč za hrano socialno ogroženim iz Evropske unije v vrednosti 160 tisoč evrov. Ta znesek se je v letošnjem letu povišal za dobrih dvanajstkrat, na dobrih 2,5 milijona. Za toliko se je v enem letu poglobila revščina. To ni dobrohotnost Evropske unije.
V Sloveniji je 54 tisoč oseb, ki imajo pod 200 evrov mesečnih dohodkov. Če je lani v
revščini živelo 273 tisoč ljudi, jih letos po ocenah pod pragom revščine živi že pol milijona. Vlada je dodatno zarezala v pravice, v transferje, ki so pomembni ravno z vidika zagotavljanja varnosti socialno ogroženih. Uraden podatek ZPIZ: blizu 40 % upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 500 evrov, četrtina slovenskih upokojencev živi pod pragom revščine. Negativne posledice vaše varčevalne histerije, spoštovani predsednik, so utrpeli tudi upokojenci s pokojninami pod pragom revščine, ta je določen pri 600 evrih.
Nadalje. Nižje pokojnine je prejšnji mesec prejelo 26 tisoč 341 oseb. Tem političnim izbrancem ste odvzeli tudi do 25 % dohodkov, kar četrtino.
Ali še vedno ocenjujete, da gre za nujne in pravične varčevalne ukrepe in kakšni so pozitivni učinki za ljudi?
To vas sprašujem.
Latvija se je varčevanja lotila na podoben način. Ustavno sodišče je naložilo zahtevek za vračilo 140 milijonov evrov, z obrazložitvijo, da znižanje pokojnin pomeni kršitev posameznikove pravice do socialne varnosti in načela pravne države.
Se zavedate, predsednik, da ljudi v naši državi v 21. stoletju delite na želene in neželene, da povzročate nove krivice, da ne rečem, da ste greste neke vrste tiho lustracijo?
Kaj boste storili, predsednik, ko bo Ustavno sodišče upokojencem razsodilo v prid?
Kolikor mi je znano, je trenutno na Ustavnem sodišču že 15 zahtevkov na podlagi zakona o uravnoteženju javnih financ.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo dajem predsedniku Vlade.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa.
Odkar je Zakon o uravnoteženju javnih financ uveljavljen, o varčevalni histeriji govorijo predvsem tisti, ki jim nič ne manjka, medtem ko tisti, ki so dejansko na robu preživetja, tako kot ste dejali, v glavnem razumejo, da je v situaciji, v kateri je Slovenija, treba zategniti pas in se truditi za to, da lahko začetek spravimo skupaj s koncem.
Če tega zakona ne bi sprejeli in bi tako, kot je vaš poslanski kolega pri prejšnjem vprašanju napeljeval, tudi ta vlada trošila za 20 % več proračuna, kot pa bi zbrali prihodkov, potem konec leta Slovenija dejansko ne bi bila več socialna država, ne bi mogli zagotavljati socialnih transferjev, niti pokojnin ne tistim, ki imajo pokojnine pod 500 evrov, ne tistim, ki majo pokojnine nad 500 evrov. Vlada je vložila veliko naporov v to, da je bil ta zakon o uravnoteženju javnih financ sestavljen tako, da je šlo za veliko število ukrepov, ki so v seštevku dali rezultat, posamično pa niso zarezali globoko, še posebej ne tam, kjer so prihodki majhni. Zato smo uveljavili cenzuse, dodatkov niso izgubili tisti, ki imajo najnižje pokojnine oziroma prejemke. Ta zakon, in to se tukaj v opozicijskih klopeh zelo rado pozablja, je bil usklajen s socialnimi
24
DZ/VI/3. seja
partnerji. Prvič v Slovenji se je zgodilo, da se je nek zakon, ki je dejansko zdaj po svojem vplivu varčevalni, če hočete, ki je zarezal v prejemke, bil usklajen s socialnimi partnerji. Z obema partnerjema v Ekonomsko- socialnem svetu, na koncu tudi s tistimi panožnimi sindikati, ki se prej pri usklajevanju niso pridružili socialnemu dialogu oziroma so imeli svoje stališče. Zato tudi ni bilo referendumske zahteve. V Sloveniji smo imeli doslej referendume o vsem mogočem, o lastninjenju zavarovalnic, o umetnem oplojevanju in tako naprej. Tukaj pa je šlo za zelo pomemben zakon in ni bilo te zahteve, ni bilo te blokade, ker so tisti, ki zastopajo kategorije, ki ste jih prej vi skušali vzeti v bran, dejansko vključeni v ta socialni dialog, ker je prišlo do usklajevanja in je prišlo na koncu tudi do dogovora.
Pri zakonu, kot je bil ta, ki posega na številna področja ravno zato, da nikjer ne bi zarezali preveč, se določene posledice lahko pokažejo šele po tem, ko se uveljavi. Tudi tukaj se zdaj kažejo nekateri učinki pri posamičnih členih, ki morda niso bili predvideni. Vlada to spremlja in bo vložila tudi popravke tam, kjer gredo ti učinki preko tega, kar je bilo predvideno v samem namenu zakona, vendar je treba pred dokončno oceno vendarle nekoliko počakati in se predvsem tudi zavedati, da brez tega zakona danes Slovenija ne bi več normalno dihala in jeseni bi se lahko pripravili na izjemno težke razmere.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev.
Mag. Žgajner Tavš, izvolite.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Predsednik, ne kazati s prstom na sindikate. Pozitivna Slovenija vas je v Državnem zboru rotila: "Ne sprejemajte tako pomembnega zakona, ki posega v 44 področnih zakonov, po hitrem postopku." Takrat ste se nam nasmihali, posledice pa so danes tu. In posledice so boleče za državljanke in državljane. Ko govorite o tem, da je treba zategniti pas na vseh področjih, vas sprašujem, kdo zateguje pas. Upokojenci. Minister vaše vlade je dejal, da se bo Nova Ljubljanska banka dokapitalizirala iz lastnih rezerv z denarjem, ki je naložen v Kadu. To je denar od slovenskih pokojnin. In minister, dovolite, s tem zakonom oziroma s temi ukrepi povzročate nove krivice. In jaz ne verjamem, da gre za naključje, ker preprosto ne verjamem v naključja. Povzročate nove krivice. Pokojnine ste znižali žrtvam nacizma in fašizma, ne pa tudi žrtvam komunizma. Pokojnine ste znižali vrhunskim športnikom, ne pa tudi duhovnikom. Pokojnine ste znižali delavcem delavcem, ki so delali v bivših jugoslovanskih republikah, ne pa tudi tistim našim delavcem, ki so delali na primer v Nemčiji. In to so dodatne krivice, ki jih povzročate zavestno. Verjamem, da z zelo jasnim političnim ozadjem.
Ko govorite o varčevanju, predsednik, samo prioritete si je treba izoblikovati. Ali so prioriteta slovenski upokojenci, mlade družine ali je prioriteta Nato? Prejšnji teden ste se nasmihali, ko ste Afganistanu podarili pol milijona evrov slovenskega davkoplačevalskega denarja. Je to pravično?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Če smo zdaj prišli do Nata, je treba povedati, da je pol milijona ameriških dolarjev za afganistanske varnostne sile po umiku Nata leta 2014, mislim da, drugi najmanjši prispevek, ki ga dajo države članice Nata. Mnoge države, tudi revnejše in manjše od nas, dajo večji prispevek, in tudi mnoge države, ki niso članice Nata, dajejo za to, da bo Afganistan lahko sam skrbel za lastno varnost, bistveno večja sredstva. Preden se tako operira s temi evri, je treba pogledati kontekst. Tisti, ki misli, da je zagotavljanje varnosti izven Nata cenejše, lahko predlaga referendum. Dve tretjini Slovencev se je odločilo za Nato na referendumu, dvotretjinska večina, in s tem smo prevzeli tudi določene obveznosti. Ta prispevek ne povečuje, ampak zmanjšuje slovenske obveznosti, kar se tiče Afganistana.
Ko gre za upokojence, vlada ni naredila krivice. Če je kakšna krivica v našem pokojninskem sistemu, je od prej oziroma so se te krivice nabirale tekom različnih posebnih zakonov, izjemnih pokojnin in tako naprej. Imamo 53 kategorij, kjer se posebni dodatki plačujejo iz proračuna, niso pa posledica vplačanih prispevkov. Tako imate v tistem, kar ljudje štejejo za pokojnino, pa to vedno ni, nekaj 100 tisoč slovenskih upokojencev, ki so delali polno delovno dobo, pa imajo pokojnine nižje od 600, pa tudi 500 evrov, pa so delali 40 let, ženske pa 38 let. In imate druge kategorije ljudi, ki so delali pol manj, pa so bili upokojeni pod posebnimi pogoji, pa imajo danes 2 tisoč evrov pokojnine. V ta del smo posegli. Vendar je bil tudi tukaj določen cenzus, tako da tudi nihče iz te kategorije ni padel pod ta cenzus 600 in še nekaj evrov. Zato bo treba na ta zakon gledati tudi z vidika situacije, ki smo jo podedovali, in prakse, ki smo jo reševali. Ne zdaj samo gledati učinke tega zakona, koliko je kdo izgubil. Treba je pogledati tudi, koliko je kdo imel prej in na podlagi česa, ali na podlagi tega, da je delal in plačal, ali na podlagi tega, ker se mu je nekaj priznalo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za razpravo.
Mag. Barbara Žgajner Tavš, izvolite.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa, še enkrat.
Tudi sama bom skladno s poslovnikom prosila, da me podprete v moji zahtevi, da se o odgovoru predsednika Vlade na seji Državnega
25
DZ/VI/3. seja
zbora opravi širša razprava. To, kar počne predsednik vlade, pravim, da je moralni hazard. Posledice dejanj predsednika vlade, vlade kot celote nosijo ljudje, državljanke in državljani. Škodljive posledice delovanja predsednika vlade so vidne tudi navzven, v Financial Timesu danes piše, kako je Janez Janša prenapihnil zgodbo o resnosti slovenskih financ. Jaz se bojim, da bomo škodo tega početja plačali vsi. Žalostno je, da je predsednik, ko je v odgovoru na moje poslansko vprašanje poskušal nekako opravičiti početje vlade okoli tega megavarčevalnega zakona, začel najprej opravičevati pomoč Afganistanu. Ni zaveza Nata, nismo bili prisiljeni, da smo dali pol milijona evrov Afganistanu. Zavezani pa smo, da poskrbimo za državljanke in državljane naše države, za tiste, ki jim je zakon o uravnoteženju javnih financ namerno povzročil krivice. Verjamem, da gre za zelo jasno politično ozadje, ki ste ga, mimogrede, napovedali že leta 2008. Še enkrat bom dejala, pokojnine ste znižali žrtvam nacizma in fašizma, ne žrtvam komunizma. Pokojnine ste znižali vrhunskim športnikom, ki so ponesli ugled in ime Slovenije v svet, ne pa tudi duhovnikom, in ne nazadnje pokojnine ste znižali delavcem v bivših jugoslovanskih republikah, ne pa tudi našim delavcem, ki so delali drugje.
In dovolite predsednik vlade, da boste morda lažje razumeli, kako resna in boleča je situacija ali pa krivična, če hočete. Pismo gospoda dr. Rudolfa, ki je dovolil, celo prosi, da omenim njegovo ime, piše: "Po končani Srednji tehniški šoli v Ljubljani leta 1949 sem prejel odlok Republike Slovenije, da moram iti v pomoč Republiki Bosni in Hercegovini v rudnik lignita Kreka proti svoji volji. Proti tej odločbi ni bila možna pritožba. Upokojil sem se leta 1995. Prejšnji mesec sem dobil obvestilo o znižanju pokojnine, ker sem eno leto prisilno delal v Bosni kot slovenski državljan za 51,53 evra. Glede na vse omenjeno, sem tako dvakrat kaznovan, kar je ponižujoče, nekorektno in nemoralno."
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Na vrsti je še koalicijsko poslansko vprašanje. Postavil ga bo gospod Mihael Prevc, Slovenska ljudska stranka.
Prosim.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, ministri, spoštovani predsednik Vlade!
Po tem, ko nam je v zadnjih mesecih uspelo zajeziti nevzdržen trend zadolževanja naše države in vsaj za silo stabilizirati javne finance, ko v poslanske klopi prihaja že drugi paket zakonov, za katere se nadejamo, da bodo posredno ali pa neposredno pomagali gospodarstvu, ko se vse sile usmerjajo v priprave na sanacijo bančnega sistema, ki je nujni temelj gospodarske rasti, pa državljanke in državljani od nas pričakujejo še nekaj več. Želijo namreč vedeti, kaj in kje je šlo tako narobe, da
smo se znašli v situaciji, ko moramo posegati po tako ostrih ukrepih, ki jemljejo tudi kakšno že pridobljeno pravico, težko priborjen dodatek in še kaj. Predvsem pa jih zanima, kdo so ti ključni posamezniki, ki so zlorabili svoje položaje, sprejemali tako neodgovorne in nepremišljene poteze, da sedaj zaradi posledic njihovih dejanj trpi celotna država. Dobro namreč vemo, da za izčrpavanjem slovenskih podjetij, za katastrofalnimi poslovnimi odločitvami predvsem v državnih podjetjih, za milijardami slabih kreditov slovenskih bank stojijo tudi konkretne osebe, konkretna imena, ki pa do sedaj niso nosila prav nobene odgovornosti za svoje odločitve. Posledica dejstva, da pri nas le redkokateri sodni proces s področja gospodarskega kriminala dobi pravočasen in tudi pravičen epilog, pa je, da državljanke in državljani nimajo več nobenega zaupanja ne v politiko, ne v njeno poslanstvo, ne v vlado, ne v nas, poslanke in poslance, ne v državo.
Zato vas, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem:
Kakšne ukrepe bo sprejela Vlada, da bo opravljenih še več revizij in odprtih še več preiskav o neodgovornem in nezakonitem ravnanju v preteklosti na področju gospodarskega kriminala, korupcije in finančnih prevar?
Kaj lahko pričakujemo pri spremembah zakonodaje s področja pravosodja, da bodo omogočeni hitrejši in učinkovitejši postopki od vložene obtožnice do končnega epiloga v obliki izrečene obsodilne sodbe?
Hvala lepa za odgovor.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa, za vprašanje.
Ne samo vi, tudi slovenska javnost si to ali pa ta vprašanja zelo umestno postavlja, še posebej v času, ko je jasno, da bo treba vsaj delno izvesti sanacijo slovenskih bank z davkoplačevalskim denarjem tako ali drugače. Pri številnih živečih generacijah obstaja še spomin na tisto prvo sanacijo v začetku 90. let, ko so manjkale milijarde takratnih mark v slovenskih bankah, ko smo to pokrili davkoplačevalci iz lastnega žepa, vendar za tiste luknje nihče ni odgovarjal. Nasprotno, večinoma so ljudje, ki so tiste luknje zakrivili, še naprej vedrili in oblačili v slovenskih bankah. In danes smo ponovno pred to situacijo. Ni popolnoma enaka, veliko ali pa znaten del slabih naložb oziroma slabih kreditov imajo slovenske banke enostavno zaradi tega, ker številna podjetja, ki so te kredite najela, zaradi gospodarske krize niso bila sposobna teh kreditov več vračati, šla so v stečaj, so propadla, ne da bi bila tu zadaj kakšna mahinacija z lastninjenjem ali kaj podobnega. Seveda pa je bilo veliko kreditov podeljenih, in to so v veliki meri tudi že znane zgodbe, na podlagi medsebojnih poznanstev, klientelizma, na
26
DZ/VI/3. seja
podlagi tega, da je nekdo dvignil telefon in da je nekdo na drugi strani odobril kredit brez zavarovanja, brez tega, da bi danes za tistimi milijoni stalo karkoli realnega, kar bi se lahko unovčilo kot terjatev. In te primere morajo pristojni organi zelo resno in po mojem mnenju tudi prioritetno obravnavati, ker gre v tem trenutku zagotovo za prioritetne primere. V Sloveniji je to samo deloma v vladni pristojnosti, ki pripravlja spremembe Zakona o kazenskem postopku, kjer se bodo roki skrajšali in kjer bo tudi preiskava lahko bolj učinkovita, vendar je še vedno glavno breme na ramenih tistih institucij, ki potem vse skupaj izvajajo. Ena takih institucij je Državno tožilstvo. Na podlagi zakona bi moral generalni državni tožilec že januarja letos določiti prioritete pri pregonu kriminala v Sloveniji. To se januarja ni zgodilo, se je pa zgodilo 27. 6. 2012 in generalni državni tožilec je pred dobrim tednom določil tri prioritete. Prvič, prednostno bodo tožilstva obravnavala kazniva dejanja, kjer so hudo kršene pravice delavcev in ranljivih skupin ljudi, kar je v redu. Drugič, kjer so storilci nosilci javnih funkcij, kar je tudi v redu. Tretjič, kjer so izpolnjeni pogoji za začasno zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, kar je tudi v redu. Ampak med temi tremi ključnimi prioritetami te prve, ki bi po mojem mnenju morala biti, pa ni. Absolutno prednost ali vsaj med temi prioritetami bi morala biti tudi preiskava kaznivih dejanj, zaradi katerih imamo v naših finančnih institucijah danes velike luknje. Zato s tega mesta apeliramo na vse pristojne, da se tega problema zavejo, da dopolnijo te prioritete in da se dela tudi resno lotijo. Brez tega se bojim, da ne ta vlada, ne ta državni zbor in ne druge institucije v državi ne bodo imele nobene moralne teže, ko bodo sprejemale ukrepe, ki so potrebni za to, da mi saniramo naš finančni sistem.
Glede na to, kar je bilo malo prej povedano, naš problem ni to, kar piše v Financial Timesu, v Financial Timesu je včeraj tudi pisalo, da je glavni problem Evrope Nemčija, ne pa Grčija. Naj razume, kdor to more! Naš problem je tisto, kar dejansko manjka v naših financah, tako v javnih kot v bančnih. To je naš dejanski problem in zaradi tega nas bo bolela glava. Za reševanje tega problema je treba pripraviti rešitve. Ugotavljanje odgovornosti je tukaj zelo pomemben del te rešitve. Če tokrat Slovenija ne bo sposobna ugotoviti posamične odgovornosti za to stanje in je tudi posamično sankcionirati, potem boste vi ali pa vaši nasledniki č ez kakšnih 10 let lahko ponovno pred enakim problemov, samo še nekaj več milijard bo manjkalo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za odgovore.
Sedaj prehajamo na odpravljanje zaostankov, to se pravi, na poslanska vprašanja, ki so bila postavljena na 4. seji Državnega zbora in niso bili podani odgovori. Od dveh ministrov,
ki imata takšne zaostanke, danes enega ni, dr. Šuštaršiča, zato bo na neodgovorjeni vprašanji gospe Patricije Šulin in gospoda Mirka Brulca odgovoril na naslednji seji Državnega zbora. Enako velja tudi za poslansko vprašanje gospoda Jožefa Horvata, ki je bilo zastavljeno dr. Šuštaršiču in ministru Vizjaku. Bo pa minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak odgovoril na dve vprašanji, ki sta bili zastavljeni na prejšnji seji. Najprej na vprašanje gospoda Jožefa Kavtičnika v zvezi z vzpostavitvijo dolgotrajne oskrbe.
Prosim, minister Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, hvala lepa za vprašanje.
Kot ste seznanjeni, je dolgotrajna oskrba oziroma vzpostavitev celovitega sistema dolgotrajne oskrbe tudi naloga iz koalicijske pogodbe. Tudi v koalicijski pogodbi je nakazana smer reševanja tega vprašanja. V koaliciji vidimo, da je sistem institucionalnega varstva starejših relativno zadovoljivo rešen, da so tukaj še določene pomanjkljivosti, vrzeli, vendar jih je moč lažje odpravljati, da pa je ključni problem, ključna vrzel tega sistema v alternativnih oblikah dolgotrajne oskrbe starejših, predvsem vezana na neinstitucionalne oblike, v obliki pomoči na domu ali z raznoraznimi drugimi oblikami, ko je starejša oseba doma, v svojem okolju in ko se na tak ali drugačen način nudi pomoč in storitev glede na potrebe, ki jih potrebuje.
Priprava ustrezne zakonodaje, ki to ureja, je prioritetna naloga in je v okviru letošnjega programa. Zato so se naloge že začele v mesecu maju, ko smo imeli tudi kar nekaj strokovnih diskusij na to temo. Na tem smo tudi že uskladili izhodišča zakona in je dogovorjeno tudi to, da se ta zakonodaja odvija paralelno s prenovo zdravstvene zakonodaje. Zelo pomembno je urediti tudi ustrezen sistem zavarovanj za dolgotrajno oskrbo, ki je zelo povezan z zavarovanji, z zdravstvenimi zavarovanji pa tudi s pokojninskimi zavarovanji, zato bo v nadaljevanju v okviru letošnjega leta predvsem potekalo usklajevanje v okviru te medresorske delovne skupine, ki pripravlja tudi reformo zdravstvenega sistema. Seveda ključni problem te dolgotrajne oskrbe ni osmisliti ukrepe in jih tudi ustrezno aplicirati, ključni problem je zagotavljati finančna sredstva za te ukrepe in zato je še kar kaj za uskladiti z Ministrstvom za finance in z Ministrstvom za zdravje.
Če strnem. Prenova te zakonodaje intenzivno poteka in rešitve bodo celovite, v prenovi je več sistemov zavarovanj ne pa zgolj nek parcialni ukrep, ki po navadi tudi zgolj delno odpravi problem.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Kavtičnik, zahteva za dopolnitev odgovora.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa. Hvala lepa tudi za vaš odgovor, vendar malo pred tem smo poslušali premierja, ki je dejal, da je
27
DZ/VI/3. seja
premalo, če se mi zavedamo, da je nek problem, pomembna so dejanja.
Ravno zaradi tega vas dodatno sprašujem:
Kdaj nameravate zakon dati v proceduro in kako mislite zagotoviti ustrezna sredstva?
Sami ste dejali, da so problem finančna sredstva. Seveda se tega še posebej zavedamo sedaj, ko je Zakon o uravnoteženju javnih financ posegel in vidimo njegove posledice. Sami verjetno niste vedeli ali pričakovali, kakšne bodo posledice, da bodo upokojenci, ki prejemajo nadstandardne pokojnine - jaz vas vprašam, ali so 600 evrov in nekaj več nadstandardne pokojnine, da smo posegli z rezom v te pokojnine. In posledično se bo nam dogajalo, da si upokojenci, ki so ostali sami, ne bodo mogli plačevati niti domov, kaj šele družinskih pomočnikov in tako naprej.
Konkretno me zanima:
Kdaj mislite zakon vložiti v javno razpravo, ker vemo, da je bil zakon v prejšnjem mandatu v javni razpravi?
Ali mislite tega, ki je bil, dopolniti,
prirediti?
Kako mislite reševati te probleme, ki sem jih omenil?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, za to dodatno vprašanje.
Zelo konkretno. Zakon bo pripravljen v drugi polovici tega leta in načrtujemo obravnavo tega zakona na vladi v začetku prihodnjega leta.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Še eno zaostalo vprašanje imamo za ministra Vizjaka, in sicer ga je postavila gospa Tamara Vonta. Minister bo odgovoril.
Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Poslansko vprašanje se je nanašalo na delo oziroma zaposlovanje tujk na podlagi delovnih dovoljenj, predvsem dekleta in ženske iz Južne Amerike oziroma natančneje iz Dominikanske republike. Vprašanje je bilo, koliko takšnih delovnih dovoljenj je izdalo ministrstvo v zadnjih desetih letih. Skupaj je bilo od leta 2005 do leta 2012, za toliko imamo podatke, izdanih tisoč 12 delovnih dovoljenj, in sicer je dinamika sledeča: leta 2005 53, leta 2006 76, leta 2007 150, leta 2008 194, leta 2009 189, leta 2010 127 in leta 2011 173 in letos do 31.5. 50. Govorimo zgolj o Dominikanski republiki. Lahko pa bi šli tudi na južno Ameriko, pa je zgolj nekoliko večja številka, očitno gre večina iz teh držav. Zanimiva je recimo še Ukrajina, tudi to je ena takšna specifična država, pri čemer je bilo leta 2005 izdanih tukaj delovnih
dovoljenj 652, potem leto kasneje, leta 2006 624. Potem je nekoliko upadlo in letos do 31. 5. 69.
Drugi del vprašanja pa se nanaša na to, ali so tudi ostali državni organi prepoznali, da gre za njihovo zlorabo. Da. Opozorjeni smo bili s strani resorjev, še posebej s strani Ministrstva za zunanje zadeve, na možnost trgovine z ljudmi. Zadevo preiskujejo tudi pristojni organi, Ministrstvo za delo oziroma Zavod za zaposlovanje ni pristojen za preiskavo kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, to delajo drugi pristojni organi. Zato tudi pripravljamo rešitve, ki bi bolj radikalno zajezile nasploh prihod te specifične delovne sile v Slovenijo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev odgovora. Gospa Tamara Vonta, izvolite.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa.
Seveda drugi organi se ukvarjajo s tem, ampak dovoljenje za delo pa izdajajo prav ti organi. Zdaj me zanima, če morda razmišljate tudi o tem, da bi se omejilo zaposlovanje teh žensk, da rečem, v glavnem seveda gre za ženske in po navadi tudi nekako vemo, za kakšna dela gre.
Ali razmišljate tudi o tem ukrepu glede na opozorila MZZ, pa glede na to, da je v bistvu tudi policija opozarjala na ta problem že nekaj časa in da potem konec koncev seveda pridejo tudi opozorila iz Evropske unije?
Tako da me zanima:
Ali je mogoče eden od teh ukrepov tudi omejevanje za tovrstno delo? Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Minister, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Najkrajše rečeno - da. Vendar na ministrstvu ocenjujemo, da to ni sistemski pa tudi ne sorazmerni ukrep. To je približno tako, kot da ne bi zgradili hiše, če se bojimo, da bo zgorela. Moramo jo protipožarno zgraditi. Tako pravzaprav pri zaposlovanju te specifične delovne sile morajo ustrezni organi preprečiti, da ne pride do tovrstnih zlorab oziroma te zlorabe kaznovati, ne pa omejiti pravzaprav prihod in potem ni nič tudi v primerih, kadar ne gre za zlorabe.
Želim poudariti, da nameravamo tudi z omejevanjem izdaje delovnih dovoljenj zajeziti generalno. Mislim tudi, da je čas krize in druga odprta pereča vprašanja odpirajo možnost, da začasno res naredimo na ta radikalen način omejitev oziroma konec, da pa seveda to ni dolgoročni sistemski ukrep.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Prehajamo na vprašanja, ki so bila postavljena za to sejo. Najprej bo poslansko vprašanje postavil kolega dr. Laszlo Goncz, in
28
DZ/VI/3. seja
sicer ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
Izvolite.
DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Vprašanje ministru Černaču in ministru Bogoviču, ker je vprašanje naslovljeno na oba dva ministra. Gre pa za vprašanje, ki je v zadnjem času zelo prisotno v javnosti in buri duhove predvsem na vzhodnem koncu Slovenije, še posebej na območju Prekmurja oziroma Pomurja. Gre pa za vprašanje, ki je povezano z intenzivnim črpanjem plina, s tehnološkim postopkom hidravličnega drobljenja težko dostopnih kamnin, ki se mu pravi "fracking" metoda, in sicer na območju Petišovcev in okoliških naselij.
Menim, da zaradi pomanjkljive interpretacije in informacije v zvezi s to metodo črpanja plina je to sprožilo v javnosti veliko vprašanj ter negotovosti. Prebivalci so izredno zaskrbljeni za svojo varnost, skrbijo pa jih tudi negativni vplivi na okolje. Ni jasno, ali so ugibanja upravičena.
Zato oba ministra - pa lahko bi še tretjega, ampak proceduralno to ne gre, gospoda Žerjava, ministra za gospodarstvo -sprašujem o spornosti omenjene tehnologije in s tem povezanimi negativnimi vplivi na zdravje ljudi oziroma na okolje.
V zvezi s tem je bilo postavljeno tudi poslansko vprašanje v pisni obliki in na pristojno agencijo tudi s strani občine Lendava. Jaz sem zadnji odgovor na vprašanje občine Lendava dobil danes s strani agencije in žal ti podatki niso spodbudni. Ne bi zdaj prebral tega, kar so napisali v okviru agencije, vendar je nekje utemeljeno tisto o čemer govorim. Nesporno dejstvo je, da je metoda hidravličnega drobljenja v nekaterih državah, na primer v Franciji, prepovedana, v Nemčiji pa je sprejet moratorij na uporabo omenjenega načina. Po mojem vedenju pred načrtovanjem omenjenega projekta niso bile izvedene nobene raziskave o primernosti tovrstnega načina črpanja plina, še zlasti glede na specifiko konkretnega okolja -panonskega prostora. Z vidika ohranjanja zdravih vodnih virov se pojavlja tudi veliko negotovih vprašanj.
Zato sprašujem:
Ali so Vlada oziroma njene pristojne institucije seznanjene z metodo hidravličnega drobljenja za črpanje plina na petišovskem plinskem območju in okolici predvsem z vidika njenih morebitnih negativnih učinkov na zdravje ljudi in ohranjanje čistega okolja ter vodnih virov?
Drugi del vprašanja bom postavil pozneje. Se zahvaljujem že v naprej.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ministra imata oba skupaj pet minut na voljo za odgovor. Kdo bo odgovarjal?
Minister Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa, za to vprašanje.
Lep pozdrav vsem prisotnim! Gre v velikem delu za tehnična vprašanja, tako da tudi ta odgovor bo malo bolj tehničen, izhaja pa iz poročila rudarske inšpekcije. Hidravlično drobljenje, tako kot ste že omenili, je tehnološki postopek oziroma eden izmed procesov metode pridobivanja ogljikovodikov s črpanjem. Uporaba tehnološkega postopka hidravličnega drobljenja se pri črpanju ogljikovodikov v severovzhodni Sloveniji uporablja že od leta 1960. Do sedaj niso poznani vplivi na stanje slojnih voda nad ležišči ogljikovodikov zaradi hidravličnega drobljenja oziroma frakturiranja. V letu 2011 je bil ta postopek uporabljen na vrtinah PG10 in PG11-A, vrtanje navedenih vrtin se je začelo in bilo izvedeno v prvi polovici lanskega leta, pred dobrim letom dni, preizkušanje vrtin in frakturiranje pa je bilo izvedeno v avgustu in septembru istega leta. Izdelava vrtin se je izvajala na podlagi potrjenih rudarskih projektov z oznakami RPZI: Pg-10;03/10 MK-RLP in RPZI: Pg-11; 04/10 MK-RPL. Nadaljevanje rudarskih del na vrtinah, to je opremljanje vrtin, prečiščevanje in drobljenje se je nadaljevalo na podlagi potrjenih rudarskih projektov, ki so sestavni del že navedenih projektov. Pred izvedbo tehničnega postopka hidravličnega drobljenja so bili na navedenih vrtinah opravljeni različni tehnični postopki kot sestavni del metode pridobivanja s črpanjem. Postopki obsegajo različna dela, od remonta vrtin, nastreljevanja, meritev gostote in sestave slojev in druge tehnične aktivnosti. Vsi ti postopki so bili določeni s potrjenimi rudarskimi projekti. Izvedba vseh postopkov je dokumentirana v obliki poročil. Prav tako je dokumentirana uporaba fluida in dodatkov fluidov za frakturiranje. Po do sedaj pregledanih listinah so bili uporabljeni dodatki, ki niso škodljivi okolju, meritve tesnosti vrtin in drobljenja pa niso pokazale vpliva na slojne vode. Poudariti je treba, da so se priprave na vrtalna dela sicer začele konec leta 2010, samo vrtanje vrtin pa je potekalo v letu 2011 po uveljavitvi novele Zakona o rudarstvu, ki je uveljavil na področju potrjevanja tehnične dokumentacije za izvajanje teh del nekatere nove določbe, s katerimi je tehnična dokumentacija za izvajanje del na teh vrtinah skladna. Vsa dela so se izvajala s soglasjem nosilca rudarske pravice. Lahko še povem, da slovenski predpisi, ki regulirajo področje pridobivanja ogljikovodikov s črpanjem in v povezavi s tem tudi varovanje okolja, so usklajeni z evropskimi direktivami. Veljavni predpisi so ustrezna podlaga za ukrepanje z namenom varovanja okolja in varnosti in zdravja v konkretnem okolju. Naj ob zaključi še pojasnim, da se v tem času zaključuje sanacija naftno-plinskega polja v severovzhodni Sloveniji po programu, ki ga je sprejela država.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Bi minister Bogovič še nadaljeval?
29
DZ/VI/3. seja
Izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav vsem skupaj!
V času, ki je na razpolago, naj nadaljujem tu, kjer je gospod minister Černač zaključil, da je omenjena veljavna zakonodaja takšna, da je okoljevarstveno soglasje potrebno pri dnevno načrpanih količinah 50o tisoč kubičnih metrov in da gre tu za manjše količine. Iz tega razloga naše ministrstvo, se pravi ministrstvo, pristojno za okolje, ni bilo v te postopke vključeno. Pred kratkim je to poslansko vprašanje, sicer pisno, v podobni vsebini postavil tudi vaš poslanski kolega mag. Židan, zato smo tudi na ministrstvu pripravljali in se poskušali dokopati do same vsebine. To vsebino je danes pojasnil kolega Černač okoli teh pristojnosti. Res je pa tudi to, kar je tako iz vašega poslanskega vprašanja kakor tudi iz poslanskega vprašanja gospoda Židana vidno, da je to vprašanje, ki ima določene pomanjkljivosti v regulativi. Na to opozarja tudi študija, ki jo je izdelal generalni Direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta iz junija lanskega leta, ki govori, na nek način kliče po boljši regulativi tako na nivoju Evropske unije, kjer je celo ideja o tem, da bi se za to področje sprejela posebna direktiva in iz te direktive tudi izpeljava zakonov na nacionalnih ravneh. To vprašanje je, kar smo tudi na okoljskem delu ugotovili, zaenkrat legalno rešeno. Obstaja pa še cela vrsta vprašanj tako v javnosti kot tudi v strokovnih krogih.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev.
Dr. Goncz, izvolite.
DR. LASZLO GONCZ: Hvala lepa.
Iz odgovorov sledi, da so te bojazni upravičene. Predvsem bi poudaril to, da glede količinskih formalnih težav dovoljenja in soglasja niso bila potrebna, ampak nedvomno to ne izključuje vseh teh dvomov, ki sem jih navedel.
Zato sprašujem:
Če se bo izkazalo, da so ti negativni vplivi prisotni, kaj se dejansko takrat lahko naredi?
Iz odgovora Agencije za okolje med drugim sledi, in to priznavajo, da že prihajajo informacije o negativnih izkušnjah, ki so škodljive za okolje in zdravje ljudi in v bližini vrtin plina pogosto poročajo o onesnaženju podzemne vode z metanolom in s kalijevim kloridom. To je informacija s strani pristojne agencije. Kot sem tudi v pismu navedel, mi ne želimo dramatizirati te zadeve. Ne gre za to. Gre za to, da je sleherna gospodarska možnost in priložnost tako za okolje kot tudi za širšo družbo pomembna. Ampak z vidika zdravja ljudi in zaradi ogroženosti okolja pa bi bilo nedvoumno treba reči bobu bob, ker iz odgovorov, pa za to sta najmanj kriva tukaj sedaj pristojna ministra, ne sledi jasno, da bi se lahko ovrgle vse tiste trditve, ki pričajo, žal, o negativnem vplivu tega
posega v prostor oziroma o tem projektu kot celoti.
Sprašujem še enkrat:
Kdo bo ukrepal, če se to pokaže kot konkretno negativen vpliv na okolje in na zdravje ljudi?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Černač, dopolnitev odgovora.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala.
V glavnem gre za okoljska vprašanja, tako da bom jaz v tem delu zelo kratek in bom prepustil več časa spoštovanemu kolegu.
Kar se tiče rudarskih pravic, ti projekti tečejo na podlagi ustreznih dovoljenj, tako da ne bo o tem nobenega dvoma. Tudi tečejo že nekaj časa in tečejo v okviru sanacije posameznih vrtin. Je pa tako, kot ste že sami ugotovili, izkušnje iz okolice kažejo, da je treba biti pri teh stvareh previden. Nekatere države so to metodo celo prepovedale, kar pomeni, da je treba situacijo in stanje spremljati in na ustrezen način, če bi izkušnje pokazale, da gre za posamezna odstopanja, tudi ukrepati. Vendar predvsem v tem okoljskem smislu predlagam, da dodatni del odgovora poda kolega Bogovič.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še
minister Bogovič.
FRANC BOGOVIČ: Jaz mislim, da imamo vsi skupaj v tem eno resno zagato. Jaz bi si dovolil prebrati nekatere povzetke iz tega poročila, ki ga je izdelal Evropski parlament in ki govori tudi o dimenziji problema, zato jaz mislim, da bo danes težko na tej seji sprejeti neke zaključke, zagotovo pa bo treba v okviru Vlade o tem spregovoriti in se tudi iz naslova inšpekcijskih služb dogovoriti za tekoče spremljanje, po drugi strani pa najbrž dobiti tudi še kakšne potrebne odgovore. V teh priporočilih, naj kar prvega preberem v celoti: "Ni celovite direktive, ki bi predstavljala evropski zakon o rudarstvu. Javno dostopna, celovita in podrobna analiza evropskega pravnega okvira, ki zadeva pridobivanje plina iz skrilavca in nafte iz nizkoporoznih kamnin, ni na voljo in bi jo bilo treba pripraviti." Zadnja alineja to potrjuje: "Zaradi kompleksne narave mogočih vplivov in tveganj hidravličnega lomljenja za okolje in zdravje ljudi bi bilo treba razmisliti o razvoju nove direktive na evropski ravni, ki bi celovito urejala vsa vprašanja s tega področja." Ena od teh stvari, ki jih vmes opozarjajo, je tudi to, da so tudi količine, ki so zapisane in povzete v našem pravnem redu, zelo visoke. Zato v enem od teh priporočil piše ravno to, ali ni potreben ponoven premislek.
Jaz moram reči, da bomo te podatke in celo področje temeljito in tekoče spremljali tudi s pomočjo omenjene agencije za okolje. Ocenjujem pa, da bo v prihodnjih dneh, tednih, treba na nivoju države dati glave skupaj in dobiti še dodatne odgovore na vprašanja, ki se nam
30
DZ/VI/3. seja
vsem porajajo o tem. Žal v tem trenutku enostavno ne morem več dodati, kot sem sedaj storil.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Naslednje poslansko vprašanje bo postavil gospod Matevž Frangež, in sicer ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
Prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovani gospod minister, naša humanost se ne meri samo po našem odnosu do soljudi, pač pa tudi v našem odnosu do okolja in živali. Prav slednje so predmet mojega današnjega poslanskega vprašanja.
Že pred časom, pred leti je bila slovenska javnost šokirana nad nekaterimi ekscesnimi primeri mučenja živali, kar je nekatere zanesenjake, prostovoljce spodbudilo k temu, da so začeli pripravljati zakon o zaščiti živali, ki naj bi zagotovil ustreznejši regulatorni okvir za ustrezno reakcijo družbe, za preprečevanje takšnih nečloveških in nehumanih ravnanj. Še posebej velja omeniti, da je strokovno izhodišče za spremembe zakona predstavljala diplomska naloga ene od študent mariborske univerze, ki je kasneje v civilni iniciativi, ki so jo podprli mnoge znane Slovenke in Slovenci, med njimi pa je gotovo gonilna sila Jadranka Juras, tej civilni iniciativi uspelo zbrati preko 31 tisoč podpisov državljank in državljanov Slovenije v podporo takšni spremembi zakona, ki naj bolje zaščitijo živali, ki živijo tudi v naši družbi.
Danes lahko ugotovimo, da v medresorskem usklajevanju v pristojnosti vašega ministrstva poteka priprava nekega drugega zakona o zaščiti živali, pri tem pa naj bi šlo za manjše spremembe in vnos evropskih direktiv. Pri pregledu teh vprašanj pa se je jasno pokazalo., da se spreminja 41 % zakona, kar po mojem trdnem prepričanju ne more biti manjša sprememba zakona. Ta zakon naj bi bil tudi v javni obravnavi, vendar že bežen pogled na spletno stran vašega ministrstva pokaže, da je javna obravnava očem zelo dobro skrita.
Gospod minister Bogovič, kot človek, kot župan, kot poslanec, ste veljali za človeka, ki si je vedno prizadeval za umirjen dialog, pogovor z različnimi, da ste dosegali visoko stopnjo soglasja. Želim si, da ta svoj sloves, po katerem vas mnogi cenimo, upravičite tudi zdaj kot minister. Zato vas pozivam, da k pripravi zakona o zaščiti živali posebej pritegnete tudi civilno iniciativo, ki je ob svojem predlogu zakona zbrala 31 tisoč podpisov državljank in državljanov.
Vljudno vas prosim, gospod minister, da mi tudi odgovorite:
V kakšni fazi je zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo?
Ali je po vašem mnenju mogoče uskladiti oba predloga zakonov?
Ali se boste kot minister za to zavzeli?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.
FRANC BOGOVIČ: Hvala za to vprašanje.
Lahko rečem, da je zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali trenutno v fazi medresorskega usklajevanja in obravnavan na Službi Vlade za zakonodajo. V obdobju med 24. aprilom in 25. majem, se pravi v predvidenem enomesečnem roku je bil predlog omenjenega zakona v skladu s predpisanim postopkom objavljen na portalu e-demokracija. V tem času je bilo tudi možno dati predloge in komentarje. Veliko teh predlogov je bilo in se je tudi poskušalo čim več teh predlogov vključiti v zakon. Moram reči, da sem na začetku tega mandata prisostvoval tudi Svetu za varstvo živali, kjer je bila obravnava tega zakona. Se opravičujem, ker sem pozabil priimek spoštovanega gospoda iz Maribora, ki vodi ta svet, in skupaj z Veterinarsko upravo, ki koordinira postopek, je bil cel krog drugih deležnikov in predstavnikov civilne družbe, ki so bili koordinirani in prav preko ene kolegice s Primorske tam zastopani, da so poskušali doseči čim boljši kompromis glede tega zakona. Zato navedbe, da je bila zadeva pripravljena skrita očem, ne morem sprejeti in upam, da se bo tudi v nadaljevanju pokazalo, da je tako. Je pa predviden povsem normalen postopek, nobenega skrajšanega ali nujnega postopka.
Cilji predlaganja tega zakona so, kot sem že dejal, uskladitev z evropsko zakonodajo na področju zaščite živali pred poskusi, boljši sistem registracije psov in preprečevanje ilegalne trgovine z mladiči psov in mačk, zaščita živali, ki so uporabljene na prireditvah in snemanjih, boljše definiranje dejavnosti društev, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, omogočiti financiranje izvajanja javne službe, ki skrbi za zapuščene živali in opravlja druge dejavnosti, zagotavljanje dobrobiti hišnih živali na občinski ravni. Zakon sledi tem načelom. Predlagane spremembe in dopolnitve temeljijo na načelih odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi, preprečevanje trpljenja živali, zagotavljanje ustrezne informiranosti deležnikov, optimiziranje upravnih dejanj, zmanjševanje administrativnih bremen, sankcioniranje kršitev.
Če strnem. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali je po običajnem postopku v pripravi osnutka in po usklajevanju znotraj ministrstev je prišel v fazo medresorskega usklajevanja. Vsi prejšnji postopki, kot sem omenil, so bili opravljeni. Zainteresirana javnost je imela možnost in so bile podane številne pripombe tudi nevladnih organizacij, pripravljavci pa so poskušali v čim večji meri te pripombe upoštevati. Med pripravljavci tega zakona so tudi ti ljudje sedeli za isto mizo.
31
DZ/VI/3. seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Branko Marinič. Nisem vedel, da boste zahtevali dopolnitev, se opravičujem.
Izvolite, gospod Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Nič hudega, gospod predsednik.
Veseli me, da bo zakon predlagan v obravnavo po rednem postopku. To bi bistveno izboljšalo statistiko te vlade. Upam pa, da bo dala Državnemu zboru priložnost, da mnoge izmed zelo relevantnih predlogov civilne iniciative, če jih vlada v nadaljnjem postopku ne bo upoštevala, vključi s soglasjem tega državnega zbora.
Gospod minister, slika o tem, ali je bil postopek javne obravnave zakona o zaščiti živali, njegovih sprememb in dopolnitev, peljan korektno ali ne, je, se bojim, različen. Predvsem vas pozivam, da v nadaljnji fazi upoštevate stališča, mnenja in zelo relevantne predloge, ki naj pripeljejo do učinkovitejše zaščite živali, ki v vseh primerih veljajo za šibkejši člen, z ustreznim družbenim regulatornim okvirom, in da se osebno kot minister zavzamete za to, da pride do dodatnega usklajevanja s to civilno iniciativo.
Kot rečeno, ne gre samo za skupino državljank in državljanov z relevantnimi predlogi, gre za skupino državljank in državljanov, ki jo je pri njihovi ambiciji, da se nekaj v tej državi odločno spremeni pri preprečevanju mučenja in za zaščito živali, podprlo več kot 31 tisoč državljank in državljanov.
Zato velja to civilno iniciativo seveda obravnavati s posebno legitimnostjo. Minister, jaz vas prosim, da se zavzamete za dodatno usklajevanje, za ponovno proučitev njihovih predlogov, še posebej tistih, in bojim se, da jih je kar nekaj, ki v dosedanjem teku stvari niso bili upoštevani. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Minister, izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Jaz sem že v uvodu dejal, da sem se že na začetku vključil, ko je bil eden prvih sestankov na Veterinarski upravi skupaj s predstavniki pluralne skupine in sem dobil to predstavitev, v kakšni fazi je zakon. Takrat smo se odločili, glede na to, da je ta postopek že dlje časa, da je obvezno normalni postopek in naj skupaj proučijo še vse odprte dileme in naj se odpre javna razprava. Žal v Sloveniji, tudi če odpremo javno razpravo, je včasih osiromašena, v primeru, kjer je takšna civilna iniciativa v ozadju, zagotovo ne, potem sledi to prepotrebno usklajevanje in oblikovanje tega zakona. Ob poglavitnih rešitvah, ki sem jih prej omenil, mogoče naj omenim še nekatere dodatne, ki so tudi zajete v tem zakonu, to je prepoved klanja brez omamljenja tudi za namene obrednega klanja, uvedba možnosti predpisovanja
občinskih taks za namene financiranja dejavnosti, zaščita zapuščenih in hišnih živali, uvedba podrobnih dodatnih pogojev za društva, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, dodelitev pristojnosti občinskim redarstvom za nadzor nad fizičnem varovanjem psov na javnih mestih in označevanje psov.
Gre za celo vrsto teh stvari, ki so se pojavljale kot odprta vprašanja. V tem delu, kot sem že dejal, in sedaj v medresorskem usklajevanju in v teh nadaljnjih postopkih bomo ves čas pozorni tudi na te pripombe, ki bodo podane še v tem parlamentarnem postopku. V vsakem primeru pa je, kot sem že dejal, je običajen postopek, v katerem je tudi v parlamentu prostor za izmenjavo mnenj dovolj široko in pa večkrat odprt. Upam, da bomo imeli srečno roko na koncu.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Naslednje vprašanje bo postavil gospod Branko Marinič, in sicer ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
BRANKO MARINIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj!
Spoštovani minister, gospod Zvonko Černača, moje vprašanje je namenjeno nekaterim pojasnilom in vašim pogledom, načrtom vašega ministrstva, ki ste ga na vaši predstavitvi izpostavili kot prioriteto takrat, ko ste se predstavljali matičnemu odboru za infrastrukturo in prostor.
Vaš temeljni poudarek je bil, da je potrebno v javno železniško infrastrukturo vložiti vso znanje, energijo in tudi razpoložljiva finančna sredstva iz državnega proračuna pa tudi iz evropskih sredstev. Nedvomno gre za obsežne projekte po celotni mreži slovenskih železnic, a danes je bilo že izpostavljeno pri vprašanju predsednika Vlade, tako mimogrede, kaj se dogaja na drugem tiru oziroma posodobitvi železniške proge na odseku Divača-Koper. Zavedamo se, da gre za pomemben prometni koridor, ki ga tudi vaše ministrstvo in vi osebno gledate kot prioriteto.
V zvezi s tem vas sprašujem:
Kakšne so trenutne aktivnosti vašega ministrstva v zvezi s posodobitvijo in modernizacijo železniškega odseka Divača-Koper?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister Črnač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa, za to vprašanje. Tudi za priložnost, da lahko javno povem, kar sem povedal že tisočkrat, vendar očitno nekateri nočejo slišati tistega, kar minister pove in venomer ponavljajo eno in isto mantro, ki jo imajo zapisano v nekih možganskih celicah, čeprav sami vedo, da to ne drži.
32
DZ/VI/3. seja
Res je, kar ste rekli, na hearingu sem dejal, da v okviru razvoja prometne infrastrukture je A1 oziroma 1A, kakor želite, je prioriteta modernizacija železniške infrastrukture. Po prevzemu resorja sem se soočil s tem, da je stanje ravno na tem področju dejansko najbolj katastrofalno, kar se tiče stopnje pripravljenosti posameznih projektov. Res bi rad nekoga slišal od tistih, ki so že danes govorili okoli tega vprašanja, naj mi pove enega izmed večjih projektov, ki je bil na tem področju realiziran v zadnjih treh letih, da ga slišimo. Ga ni! Ampak tu ne bi bilo toliko problematično tudi tisto, kar bomo mi storili v teh letih, v tem mandatu, bo imelo največji učinek v naslednjih dveh mandatih, ne v tem. Tisto, kar bo najbolj vidno, bo vidno po letu 2013 oziroma 2014. Problem, ki ga imamo danes, je, da zaradi te časovnice, ki je bila v preteklih treh letih zamujena, obstoji realna nevarnost, da nas po letu 2020 obidejo številni prometni koridorji. Zaradi tega smo prisiljeni pohiteti in zaradi tega ni nobene dileme o tem, kaj moramo storiti. In zaradi tega me zelo motijo neka podtikanja o tem, kako je zdaj pa Černač grobar drugega tira oziroma vlada pelje drugi tir na slepi tir in podobno. In tudi predstavitve v javnosti, ki so daleč od tega, kar dejansko piše in stoji v posameznih dokumentih. Najmanj, kar se pričakuje od najvišjih predstavnikov ljudstva, torej poslancev, je, da vsaj strateške dokumente te države poznajo. Posebno tisti, ki že dolgo časa sedite v teh klopeh. In Divača-Trst je eden izmed projektov, ki se ni zgodil danes ali včeraj, ampak je v teh strateških dokumentih že vrsto let, vse od leta 1996 naprej. Ker je en del bolj pomembnega koridorja.
Pri tem uvodnem delu nisem neposredno odgovarjal spoštovanemu poslancu Mariniču, ki mi je postavil to vprašanje, ker vem, da vse te stari ve, ampak sem to priložnost izkoristil, ne mi tega zameriti, da odgovorim številnim drugim, ki verjamem, da to tudi veste, pa namerno zavajate javnost z napačnimi podatki. Spoštovani poslanci Socialnih demokratov, imeli ste tri leta ministra, ki je bil vaš minister, ki mi je ob primopredaji na vprašanje, kateri je eden izmed konkretnih projektov, ki ga lahko vzamem v roke in ga začnem letos izvajati, dejal: "Drugi tir. To je projekt, ki ga lahko vzameš iz predala in ga lahko začneš izvajati." Ali vam preberem poročilo komisije, ki jo je sam imenoval? 7. januarja 2011 okoli tega drugega tira je bila imenovana neka skupina, poleg seveda vseh drugih, ki so bile zelo mastno plačane okoli tega projekta. Vodil jo je gospod Jadran Bajec. To je tisti gospod, ki je bil nekaj časa na Obali svetnik Socialnih demokratov. Ne vem, če je še vedno. In ta gospod je ob zaključku dela te komisije, ki je delo končala 20. 12. 2011, ugotovil, "zaradi nedorečenosti pri odgovornosti za terminske roke in stroškovni in finančni okvir je projekt resno ogrožen. Ministrstvo za promet bo po mojem mnenju moralo ugotoviti, ali na podlagi
predvidenih rokov dokončanja do leta 2020 in stroškov izgradnje Slovenija drugi tir še potrebuje in ali ga je sposobna izvesti". To je podpisal gospod Jadran Bajec s strani prejšnjega ministra za promet, imenovan z nalogo pospešitve aktivnosti umestitve drugega tira v prostor in pridobivanja ustreznih dovoljenj. Še veliko tega je v tem dokumentu napisanega, veliko, vendar ni časa, da bi vse prebral.
Skratka, ni Zvone Černač tisti, ki, tako kot so napisali nekateri mediji, naj bi peljal drugi tir na slepi tir. Ugotovili pa smo po temeljitem pregledu vseh infrastrukturnih projektov, da imamo na tem področju železniške infrastrukture izredno veliko težavo in da je ta, spoštovani, še najmanjša na povezavi Divača-Koper in da se da to situacijo, se pravi kapacitete za povečanje pretovornih zmogljivosti, ki jih bo potrebovala Luka Koper ne po letu 2020, ampak po letu 2017, urediti na drugačen način. In to bomo tudi storili. Da pa bomo imeli velike, velike težave postoriti vse ostalo, kar moramo postoriti, če želimo, da bomo v okviru petega koridorja obdržali našo strateško prednost, ki jo za enkrat Slovenija še vedno ima.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Proceduralno, gospod Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik, saj se bova verjetno oba skupaj strinjala, da je bila to zloraba poslanskega vprašanja. Minister sam priznava, da je prosil poslanca zato, da bo nekomu nekaj odgovarjal, pa niti ne vem, komu, ker jaz ministra v prejšnji vladi nisem imel in sploh ne vem, kako se zdaj to pogovarjamo. Ali bomo imeli poslanska vprašanja ministru in minister naj odgovarja poslancu, ki je postavil vprašanje, ali pa bomo imeli telefončke znotraj tega majhnega prostora oziroma moramo spremeniti poslovnik in se pogovoriti, kako bomo postavljali poslanska vprašanja. Jaz enostavno ne pristajam na ta institut. Še posebej, ko to prizna, ko bi vsaj to prefinjeno minister naredil, tako kot se spodobi, tako kot so nekateri že to delali. Ampak očitno zgleda, da niti več te mere ne moremo preiti.
Zato jaz prosim, predsednik, da intervenirate takrat, ko je potrebno, v skladu s poslovnikom. Jaz mislim, da to ni bilo poslansko vprašanje, ampak je bila neka predstavitev v sili, v stiski ali kako se temu reče.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Vprašanje se je nanašalo na drugi tir, sem pozorno poslušal odgovor, in tudi ta se je nanašal na drugi tir. Minister je v odgovoru povedal tisto, kar je želel povedati. Takšna je bila praska vedno doslej in kašnega posebnega problema v tem ne vidim. Minister je pa tudi slišal vašo pripombo in domnevam, da se bo pri dopolnitvi odgovora tudi fizično obrnil proti poslancu Mariniču, ko bo odgovarjal.
Izvolite, kolega Marinič, zahteva za dopolnitev odgovora.
33
DZ/VI/3. seja
BRANKO MARINIČ (PS SDS): Hvala lepa.
Jaz sem prepričan, če bi službe Državnega zbora ugotovile, da je moje poslansko vprašanje v nasprotju s poslovnikom, potem verjetno danes ne bi dobil priložnosti, da ministra sprašujem o vsebini, o kateri sprašujem.
V zvezi z odgovorom, spoštovani minister, bi želel dodatno pojasnilo na vaš prvi del odgovora. Z ozirom na to, da načrtujete spremembo prostorske zakonodaje, ki je bila v preteklosti velikokrat izpostavljena kot ena izmed cokel, ki zavira in onemogoča, da bi se priprave na vse aktivnosti v zvezi z drugim tirom Divača-Koper odvijale hitreje in z ozirom na to, da je že v proceduri Državnega zbora nekaj te zakonodaje, vas dodatno sprašujem:
Ali bo predvidena prostorska zakonodaja imela posledico v tem smislu, da bodo nekatere stvari, ki so do sedaj bile razlog, da so te aktivnosti bile upočasnjene, vendarle dobila nek hitrejši zagon in da se bo lahko s to spremembo pospešeno delalo na strateškem prometnem koridorju s posodobitvijo in modernizacijo železniškega odseka Divača-Koper?
Hvala lepa za ta del odgovora.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima minister Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa, tudi za to dopolnilno vprašanje. Mimogrede, ničesar nisem zlorabil, odgovarjal sem na vprašanja, tako kot je bilo postavljeno, in v nadaljevanju bom odgovoril še malo širše, ker je odgovor del enega širšega sklopa.
Ta del na področju prostorske zakonodaje in predvsem drugačen način pri izvajanju teh infrastrukturnih projektov je tisti, ki ga bo treba v letošnjem letu spremeniti, če želimo, da zaostanke, ki so bili na tej modernizaciji storjeni v zadnjih treh letih, odpravimo. Slovenija ima na področju modernizacije železniške infrastrukture v dolgoročnih razvojnih načrtih predvidenih več kot 2 milijardi evrov sredstev, to je v obdobju 2007-2013 oziroma do leta 2015. Od tega je bilo do letošnjega leta počrpanih manj kot 10 % sredstev. V lanskem letu je Ministrstvo za promet počrpalo na vseh investicijah 81 milijonov, letos, ko je krizno leto in ko varčujemo in ko smo proračun zmanjšali s preko 800 na preko 500 milijonov, načrtujemo podvojitev te vsote na investicijskem delu. Še težji zalogaj nas čaka v prihodnjih letih, ker bo zelo težko zagotoviti lasten del sredstev v višini približno milijarde evrov sredstev v dveh in pol do treh letih za zagotovitev črpanja tistega, kar imamo na voljo za modernizacijo tega omrežja.
Hitra proga Trst-Divača in povezava do Kopra, Divača-Koper drugi tir ali kakorkoli že poimenujemo to povezavo, se ne izključujeta. Gre za dva popolnoma ločena projekta. Povezava do Luke Koper je pomembna za naše pristanišče in jo moramo zgraditi na tak ali na
drugačen način ne do leta 2021, tako kot je bilo planirano v dosedanjih načrtih, ampak vsaj tri leta prej, medtem ko je hitra proga Trst-Divača del najjužnejše evropske železniške povezave vzhod-zahod, gre za progo, ki je bila že 1996. leta vključena v nacionalni program razvoja železniške infrastrukture, to je proga petega koridorja in šestega prednostnega projekta TNT omrežja skupnosti. Nadalje je ta proga del dveh novih koridorjev v okviru TNT omrežja, baltskega in mediteranskega koridorja in povezuje to traso od Lyona pa do vse do Kijeva. V tej perspektivi imata na voljo za pripravo tega projekta, za umeščanje v prostor, za pripravo državnega prostorskega načrta obe državi, Italija in Slovenija, na voljo 30 milijonov sredstev. Ali veste, koliko jih je do sedaj počrpanih, pa smo dve leti pred iztekom oziroma še manj? Niti milijon evrov ne. Eno leto je ta zgodba tudi stala, pred kratkim smo jo oživeli.
Nadalje. V okviru modernizacije celotnega petega koridorja nas čaka pomembno in zahtevno delo. Ocenjujem, da bomo potrebovali, če ga želimo uresničiti in realizirati, podporo vseh, podporo celotne politike in tudi strokovne javnosti, ker gre za projekt, ki je zelo pomemben za našo državo in ki predpostavlja neko širše strokovno in politično soglasje, da ga uresničimo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Mag. Alenka Bratušek bo postavila poslansko vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu.
Prosim.
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Hvala.
Jaz sama ne bom spraševala nekaj oziroma o nečem, kar že vem, za razliko od predhodnika, prav tako ne bom govorila o mantrah in o tem, kaj ima kdo zapisano v možganskih celicah, bi pa bilo mogoče dobro slišati, kaj bi o tem imeli povedati psihologi in psihiatri za tiste, ki tukaj notri sedimo.
Spoštovani minister, gospod Žerjav:
Ali mislite, da je način upravljanja državnega premoženja, kot ga je ubrala vaša vlada, dober za Slovenijo in njene državljane?
Kako boste zagotovili, da bo zakonit?
Večkrat smo lahko prebrali, da vlada krši zakone ob upravljanju z našim premoženjem. Minister Černač kar po mailu daje navodila Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, koga je treba imenovati v kakšen nadzorni svet. Seveda lahko v Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb preberete, kakšen je pravi in zakonit postopek in, mimogrede, ta zakon ste tako rekoč ravnokar spreminjali že vi, vaša današnja koalicija, pa delate mimo njega, nezakonito.
Še zaplet s Telekomom. Vlada oziroma minister Černač si zaželi, da bi skupščino Telekoma vodil odvetnik Matos. Protikorupcijska komisija vam je povedala, da ta poskus vlade, da za predsednika Skupščine Telekoma, d. d.,
34
DZ/VI/3. seja
vsili osebnega odvetnika predsednika vlade in kandidata na listi SDS za državni zbor ter enega od kandidatov za pravosodnega ministra v vladi Janeza Janše, po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije ustreza definiciji nasprotovanja interesov. Na vse to nisem zasledila nobenega vašega odziva, pa se vse to še kako nanaša na naše gospodarstvo.
Še dogajanje v zvezi z NLB. Ne bom danes ponavljala celotnega fiaska v zvezi s tem, ampak tudi to je tesno povezano z našim gospodarstvom, pa dogajanje v zvezi s poroštvom TEŠ 6, sprenevedanja, obtoževanja, prekinitve sej Odbora za finance. Tudi to je še kako povezano z našim gospodarstvom. Pa vi spet nič, nobenega odziva.
Dopuščam možnost, da sem spregledala kakšno od vaših izjav, ampak res bom vesela odgovora, ali ob vsem naštetem še vedno mislite, da je upravljanje z našim državnim premoženjem dobro, ob tem, da moram vprašati, ali mislite, da je nezakonito, glede na vse, kar se zadnje čase dogaja, me je pa groza.
Hvala za vaš odgovor, gospod minister.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima minister mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, za vprašanje.
Jaz vam bom odgovoril na vprašanje, ki sem ga od vas dobil, in to vprašanje se glasi:
Kako bo minister zagotovil, da bo pri upravljanju s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije zagotovljeno tudi načelo zakonitosti?
Vsak minister je dolžan zagotoviti spoštovanje zakonodaje na vseh področjih delovanja, in to smo tudi tu pred tem pultom obljubili državljankam in državljanom. Kar zadeva področje upravljanja s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, je v veljavi Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki ga dobro poznate, ki določa subjekt upravljanja s kapitalskimi naložbami, to je agencija za upravljanje kapitalskih naložb, in načela upravljanja teh naložb: načelo preglednosti, gospodarnosti in odgovornosti upravljavca. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo po navedenem zakonu nima nikakršnih samostojnih pristojnosti, ampak le pristojnosti, ki so v povezavi s pristojnostmi Vlade Republike Slovenije, katere član je tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. V tem smislu je bilo do sedaj zagotovljeno zakonito delovanje na tem področju. V pripravi so tudi spremembe v načinu in obliki upravljanja kapitalskih naložb. Že v postopku priprave te zakonodaje je moja skrb namenjena ravno temu, o čemer sprašujete: da bo usklajena z vsemi veljavnimi predpisi. Posebna pozornost je namenjena usklajenosti z zakonodajo s področja delovanja gospodarskih družb, prevzemne zakonodaje in zakonodaje glede zagotavljanja varstva konkurence, kar sodi
v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev odgovora.
Mag. Alenka Bratušek, izvolite. .
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS):
Spoštovani minister, ne vem, kaj naj rečem ob vsem povedanem. Naštela sem vam nezakonitosti, ki so se dogajale. Vi pa nič. Ste pa prav ugotovili, da ste kot minister te vlade odgovorni za vse njene odločitve, pa naj gre za vsebino proslave, preimenovanja naših kasarn ali pa dogajanje v našem gospodarstvu in upravljanje z našim premoženjem.
Sem se pa spomnila še nekaj. Na zadnji seji sem vam postavila vprašanje, če še podpirate svoj omejevalni zakon. Verjetno veste, o čem govorim. Takrat ste rekli, da niste vedeli za odločitev vlade, ki je bila sprejeta v nasprotju s tem zakonom, v neskladju z zakonom.
Sedaj vas sprašujem:
Ali ste na podlagi tega, da sem vas opozorila, kot minister za gospodarstvo, kot pripravljavec in prvopodpisani predlagatelj tega zakona kaj naredili v zvezi s tem?
Poimenovali ste se "koalicija za izhod iz krize". Mislim, da ste med ljudmi ustvarili še večjo krizo, paniko in celo spodbujanje sovraštva. Po moje popolnoma popolnoma nepotrebno. Izključevanja nikakor ne bodo Slovenije popeljala tja, kamor si želimo. Samo vključevanje in združevanje nas lahko popelje na bolje.
Zato vas še enkrat sprašujem:
Kako boste kot minister za gospodarstvo zagotovili, da bo vlada v teh primerih delovala zakonito?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa.
Jaz osebno nikogar ne izključujem, niti nikoli nikogar nisem izključeval. To mi morate priznati. Jaz osebno nikogar nisem izključeval.
Kar se tiče nezakonitosti, spoštovana gospa poslanka. Če ugotavljate, da je kjerkoli karkoli šlo narobe, je to treba prijaviti ustreznim organom. To počnem tudi jaz, če to ugotovim. Zaenkrat jaz tega nisem ugotovil. Poskušamo delati tako, kot so zakoni napisani.
Kar pa se tiče vašega vprašanja na prejšnji seji Državnega zbora, pa bom citiral, kar ste dejali: "Vaša vlada je v en nadzorni svet imenovala dva člana, ki sta pred tem delovala v nadzornem svetu družbe, ki je v stečajnem postopku in je za seboj pustila milijonske, desetmilijonske, mislim, da celo stomilijonske dolgove." Jaz sem se pozanimal, kdo sta ta dva člana. Eden ima smolo in se žal enako piše, ima enak priimek in ime kot nekdo, ki je to zagrešil. Nikoli ni bil v nobenem stečajnem postopku.
35
DZ/VI/3. seja
Drugi je bil samo dva meseca član enega nadzornega sveta firme, ki je šla v stečaj.
Prej ste me obdolžili nečesa, česar nisem storil, spoštovana gospa poslanka. Jaz verjamem, da ne boste zmogli opravičila, vem, da ne boste zmogli opravičila, ampak to, kar ste pri prejšnjem poslanskem vprašanju storili, ko ste postavljali neko splošno vprašanje, potem pa ste se pri tem splošnem vprašanju zapičili v nek detajl, za katerega jaz sicer nisem mogel vedeti, ker ta poslanska vprašanja so namenjena temu in jih dobimo ministri prej zato, da se lahko nanje pripravimo, ste pač naredili, kar ste naredili, in ste me napačno, po nedolžnem obdolžili nečesa, česar nisem storil. In ta dva bi tudi v skladu z zakonom, ki v tem trenutku ne velja, in ga še vedno podpiram in mislim, da bi moral veljati, ker se v tem primeru, če bi ta zakon veljal, danes ne bi dogajala kalvarija Elektrokovine v Mariboru, ste me po nedolžnem obsodili, da sem storil nekaj, česar ni.
Skratka, tudi če bi ta zakon veljal, bi oba ta dva člana nadzornega sveta, ki sta bila predlagana, lahko kandidirala za ta nadzorni svet in bila izvoljena za ta nadzorni svet.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Alenka Bratušek, zahteva za razpravo.
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Nisem nameravala, ampak glede na zadnje izvajanje ministra predlagam, da skladno s poslovnikom Državni zbor opravi razpravo o tem.
Minister, zmogla bom to in se vam za tistega enega člana opravičila, za drugega pa še vedno mislim, da je v nasprotju z zakonom imenovan v nadzorni svet. Kar pa me je groza, je pa to, da ste mi na prejšnji seji povedali, da kot minister za gospodarstvo ne veste, kaj se na Vladi sprejema. To je bila odločitev vlade, zato se nisem jaz odločila, pa danes ne bom naprej polemizirala o tem, ampak res mislim, da je prav, da se o tem, kako se z našim premoženjem ravna, naredimo razpravo o vašem odgovoru, in to, da poslanki rečete, naj vlagamo kazenske ovadbe, če vlada deluje nezakonito. Spoštovani minister, a mislite, da je to demokracija, ki smo si jo v tej Sloveniji želeli? S kazenskimi ovadbami bomo poslanci reševali nezakonito situacijo, ki se v Sloveniji dogaja. Hvala lepa za takšno vlado.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Maša Kociper bo postavila poslansko vprašanje ministru za notranje zadeve dr. Vinku Gorenaku.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa.
Spoštovani gospod minister za notranje zadeve! Javnosti in tudi meni je v spominu ostala slika, ko ste ob nastopu svojega mandata s pašteto v roki zagotavljali, da policisti ne smejo preveč časa namenjati pregonu tako imenovanih bagatelnih kaznivih dejanj. Zato si dovolim predvidevati, da isto načelno mnenje delite tudi glede nadaljevanja kazenskega postopka, ko se
verjetno strinjate s tem, da naj tudi tožilci in sodniki, se pravi sodišča, preganjajo zgolj najnevarnejša in najpomembnejša kazniva dejanja oziroma ne zgolj ampak predvsem. V zvezi s tem ste, upam da, seznanjeni, da v naši zakonodaji poznamo tudi institut kazenskega poravnavanja, to je reševanja kaznivih dejanj s poravnavo med storilcem in oškodovancem. Namen poravnavanja je v primerjavi z institutom odloženega pregona in kaznovalnega naloga veliko bolj ambiciozen, saj želi udeležencem pomagati, da bi tudi odstranila ali omilila vzroke za njun spor, ki je pripeljal do samega kaznivega dejanja.
Da bi se čim več manjših, zakonsko določenih kaznivih dejanj reševalo s poravnavo skrbijo okrožna državna tožilstva. Pri tem iz obravnavanih poročil o delovanju tožilstva na Odboru za notranje zadeve ugotavljam, da to vprašanje sistemsko ni enotno rešeno in da okrožna državna tožilstva svojo obveznost zelo različno dojemajo.
Iz podatkov tako izhaja, da so na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani poravnavanju v zadnjih treh letih letno odstopili cca 700 zadev, v zadnjem letu celo 850, medtem ko na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru vsako leto med 8 in 15, kar je glede na primerljivo oziroma nekoliko manjše tožilstvo v Mariboru povsem nerazumljivo. Takšna stihija tudi finančno ni dobra, saj poročilo o delu tožilstva za leto 2010 ugotavlja, da stane zadeva rešena v postopku poravnavanja vsega 88 evrov, kar je neprimerljivo manj, kot bi stal uveden kazenski postopek v takšnem primeru. Nerazumljivost takšne prakse pa potrjuje tudi podatek, da je v večini uspešno zaključenih poravnanj ta dogovor med oškodovancem in napadalcem tudi skoraj stoprocentno izpolnjen. Zato vas sprašujem:
Ali tudi vi kot sedaj pristojni minister za to področje podpirate institut poravnavanja oziroma kaj mislite o njem in kako ocenjujete njegovo delovanje v praksi?
Zanima me tudi:
Ali ministrstvo sprotno ugotavlja stanje na področju poravnavanja in sistematično skrbi za razvoj tega instituta?
Ali po vašem mnenju poravnavanje dovolj pozna tudi javnost in morebitni oškodovanci in storilci, ki se pri tem lahko seznanijo s to možnostjo in jo v primeru postopka tudi uporabijo?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima minister Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Moram povedati, da se je vprašanje, ki ste ga najavili in poslali, glasilo takole:
Kaj menite o institutu poravnavanja po 161. členu Zakona o kazenskem postopku, Uradni list, 32/2012, uradno prečiščeno
36
DZ/VI/3. seja
besedilo, in kako ocenjujete njegovo delovanje v praksi?
To je uradno vprašanje, ki sem ga jaz dobil. Jaz se bom vseeno potrudil in bom skušal odgovoriti v kar najboljši meri na vsa tista vaša vprašanja, ki ste mi jih sedaj dejansko postavili. Če ne boste zadovoljni, vam bom pač moral potem pisno odgovoriti.
Ja, res je, poglejte, kar se tiče bagatelne kriminalitete, o kateri sem govoril sam v začetku svojega mandata, in kar se tiče instituta poravnavanja, o katerem sprašujete vi, so vse zagotovo mehanizmi, ki razbremenjujejo sodišča. Če upoštevamo dejstvo, da so slovenska sodišča preobremenjena, potem je jasno, da moram v vlogi, v kakršni sem, in tudi kot državljan bi ravnal enako, pozdraviti vse tiste mehanizme, ki prispevajo k temu, da bodo sodišča manj obremenjena in se bodo resnično ukvarjala z najpomembnejšimi zadevami.
Kar se tiče bagatelne kriminalitete, ki ste jo omenili, lahko povem to, da smo resnično že v času, ki je za nami, z internimi navodili skušali razbremeniti policijo tako, da lahko zagotovim, da bo v času do 1. septembra razbremenjena za približno 100 tisoč delovnih ur, kar pomeni okoli 52 policistov. Poudarjam, do 1. septembra.
Kar pa se tiče poravnavanja v kazenskih zadevah, torej alternativno izvensodno reševanje kazenskih zadev, gre po mojem mnenju vsekakor za reševanje spora med državnim tožilcem in osumljencem zaradi storitve kaznivega dejanja. Cilj poravnavanja je seveda sporazum. Moram reči, da sem bil sam udeležen kot oškodovanec v enem takem postopku in osebno imam dobro mnenje o tem iz temeljnega razloga, ker je to mimo sodišča urejena zadeva, urejena pri poravnalcu, srečaš se z obdolženim in lahko na to tudi vplivaš. Rekel bom tako, jaz osebno pozdravljam institut poravnavanja, menim pa, da ga bistveno premalo poznajo ljudje, da bo treba narediti kaj na tem področju. Gre tudi za to, da konsenzualno postopki, s katerimi se srečujemo, pomenijo tudi veliko večjo avtonomijo strank, strank kot takih, ki imata možnost takega sporazuma. To je na drugi strani tudi interes države. In če je to interes države, seveda interes države zaradi tega, da ne pride potem do sodnih postopkov in do zavlačevanja teh zadev. Tudi s tega vidika je poravnave treba pozdraviti.
Kar se tiče teh številk, ki ste jih vi navedli. Jaz imam pred seboj številke za celo Slovenijo, ne samo za Ljubljano in pa za Maribor. Lahko vam pritrdim, res je, prepričan sem, da se posamezna tožilstva v veliko večji meri poslužujejo tega instituta, kar velja za ljubljansko, ostala tožilstva pa v veliko manjši meri. Zato menim, da je situacija preprosto taka, da bo moral najverjetneje tudi generalni državni tožilec kakšno reči na tem področju, da bi spodbudil tožilstva, da se teh institutov poslužujejo v večji meri. Posamezna tožilstva poročajo celo o tem, da so uspela doseči vse te
poravnave v precej bolj zapletenih zadevah, ki pogosto pred sodišči trajajo več let. In to je dobro. To, da neko tožilstvo, mariborsko ste omenili vi, očitno ste podatke pridobili iz poročil, pa premalo. To drži. Po mojem prepričanju bo treba, da bo tudi generalni državni tožilec poleg nas samih, ker mi imamo omejeno, vi morate vedeti, in to gotovo poznate, glede na to, da ste se s tem ukvarjali, kolikor vem, profesionalno tudi prej, ima ministrstvo skozi zakon precej omejene pristojnosti okoli poravnavanja. Večje pristojnosti oziroma veliko večje učinke lahko doseže generalni državni tožilec, ki bo tožilce ali pa tožilske organizacije po Sloveniji spodbudil k temu, da se bodo bolj posluževale tega instituta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Želite dopolnitev?
Izvolite.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani gospod minister!
Mislim, da je bilo vprašanje zelo korektno zastavljeno tudi pisno in da v ustni izvedbi predpostavlja samo izpeljavo, zato so tudi podvprašanja izrazito vezana na vaše pristojnosti kot pristojnosti ministra, ne pa na pristojnosti vrhovnega tožilstva oziroma generalnega državnega tožilca. Zlasti ministrstvo je tisto, ki lahko tukaj veliko naredi zlasti pri tem, da ta institut spremlja, sistematično razvija in pusti določena sredstva za to, da se bo lahko javnost zlasti morebitni oškodovanci seznanili s tem, kaj ta inštitut pomeni.
Vseeno bi vas znotraj tega vprašanja prosila, če morda lahko odgovorite in če imate podatke tudi o naslednjem:
Kako je trenutno urejeno financiranje tega področja - to mi iz poročila ni bilo povsem jasno - in kako nameravate to financiranje zagotoviti v bodoče?
Menim namreč, da so pri vsesplošnem varčevanju v času te krize prihranki na tem področju lahko zelo veliki, tudi finančni prihranki, zlasti pa kvalitetni v smislu bolj kvalitetne obdelave kaznivih dejanj in bolj kvalitetne satisfakcije oškodovancev.
Na koncu pa samo še upanje, da kljub temu, da bodo policije in tožilstva manj časa namenjale bagatelnim kaznivim dejanjem, tudi manjša kazniva dejanja še vedno ostajajo na listi dejanj, ki jih je treba preganjati, kajti če je dejanje kaznivo, je kaznivo, in drugače ga ni mogoče razumeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Minister, prosim za dopolnilni odgovor.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Pristojnosti ministrstva, jaz verjamem, da poznate in ste jih vsaj poznali bolje verjetno pred menoj. Mi imamo pristojnosti v okviru
37
DZ/VI/3. seja
imenovanja na podlagi javnega poziva, nadalje imamo pristojnosti za odločanje vodenja postopkov po tem zakonu in zagotavljanje pravne varnosti v postopku pri državnih tožilstvih in imamo pristojnosti vodenja seznamov, register o začasnem in stalnem bivališču, imamo pristojnosti v okviru razreševanja poravnalcev, kot veste, in pa delno tudi nadzora nad njihovim delom. Podatkov o sredstvih, namenjenih za poravnalce, nimam s seboj, tudi ni bilo najavljeno takšno vprašanje, zato lahko ta del dopolnimo in lahko ta del odgovora dobite pisno. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Izvolite, proceduralno, gospod Veber.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
Proceduralno želim javno pozvati predsednika Državnega zbora, da prekliče sklic Kolegija, ki ga je sklical za jutri zjutraj ob 8. uri z namenom, da obravnavamo pet zakonov, ki jih je Vlada očitno danes poslala v Državni zbor v proceduro po nujnem postopku. Mi smo že danes poslušali opozorila, da so takšne razmere v Državnemu zboru nemogoče za normalno delo. Proceduralno javno pozivam predsednika Državnega zbora, da prekliče Kolegij za jutri zjutraj ob 8. uri in nadaljujemo delo jeseni glede teh zakonov. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa, gospod Veber.
To je sicer izven tega konteksta poslanskih vprašanj. Jaz verjamem, da vas je predsednik Državnega zbora slišal.
Drugače pa gremo naprej s poslanskimi vprašanji. Na naslednji dve bo odgovarjal minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak, najprej, mag. Trudi Pepelnik.
MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Potreba na področju sprejema oseb z motnjo v razvoju v varstveno-delovne centre je močno izrazita na področju celotne države. Starši invalidnih otrok se vsakodnevno srečujejo s stisko in potrebo njihovih otrok z motnjo v razvoju. Naj navedem samo en primer, primer, kjer je na listi čakajočih za sprejem v varstveno-delovni center Šentjur, enota Šmarje pri Jelšah, kar 13 oseb z motnjo v razvoju.
Zavedam se, da je to problem na ravni celotne države, zato vas spoštovani gospod minister sprašujem:
Kakšni so predvideni ukrepi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pri reševanju težav z razporeditvijo oziroma sprejemom in možnostjo za nove vključitve oseb z motnjo v razvoju v varstveno-delovne centre po Sloveniji?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Minister, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala za vprašanje.
Jaz mislim, da bi zaradi celovitega odgovora na to vprašanje bilo treba nanizati nekaj podatkov, da si poslanci ustvarite vtis o tem, koliko in kako je za te ljudi poskrbljeno.
V varstveno-delovnih centrih je v storitev vodenja, varstva in zaposlitev pod posebnimi pogoji v tem trenutku vključenih 3 tisoč 98 uporabnikov, v storitev institucionalnega varstva pa še tisoč 226. Po podatkih varstveno-delovnih centrov imamo trenutno v čakalni vrsti 473 uporabnikov. Iz tega se da pravzaprav razbrati, da je velika večina uporabnikov in potencialnih uporabnikov vključenih. Trenutno število oseb, ki niso vključene po podatkih centrov za socialno delo, je 2 tisoč 770. Čakajoči so torej relativno majhen delež od tistih, ki še nimajo te storitve zagotovljene ali si je ne želijo, ker imajo v okviru družin to drugače urejeno. Ob upoštevanju in realizaciji predlogov nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2011-2020 je možno povečati vključenost odraslih oseb. Navedli ste primer Šmarja pri Jelšah, ki je enota VDC Šentjur, v kateri se izvaja tudi ta dejavnost, storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Bila je ustanovljena leta 2007 in enota Šmarje ima prostorsko kapaciteto za 30 oseb, vendar je vanjo trenutno vključenih 14 uporabnikov. Šentjur pa ima s kapaciteto 30 tudi še dve prosti mesti.
Zdaj pa temeljni vzrok, zakaj je tako, zakaj ni recimo stoprocentna vključenost. Zadeva je povsem finančne narave. V zadnjih dveh letih zaradi pomanjkanja dodatnih sredstev ni bilo možno vključiti v realizacijo dodatnega števila kljub prostim delovnim mestom. Zavedati se moramo, da sleherna oseba, ki je vključena, predstavlja določeno finančno obremenitev. V preteklih letih sem tudi kot poslanec veliko veliko predlogov, amandmajev in vsega na proračun videl za ta in oni infrastrukturni projekt, za to cesto, za takšno rešitev, tudi šolo, nikoli pa doslej nisem zasledil amandmaja, ki bi šel v smislu povečanja kapacitet in zmanjšanja čakalnih vrst za varstveno-delovne centre.
Mi se bomo trudili, da bomo za proračun prihodnjega leta vsaj delno zmanjšali te čakalne vrste, seveda, spoštovani poslanci, pa je marsikaj odvisno tudi od vas.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Gospod Matjaž Han, izvolite, na vrsti
ste.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Spoštovana ministra, gospod Žerjav, gospod Vizjak! Morate vedeti, da bi bil bolj vesel, da ne bi danes tega vprašanja postavil, pa vendarle. Če se ozrem nekoliko nazaj, se sprašujem, kje je sedanja koalicija izgubila kurz, ideje, rešitve, ki jih je imela kot opozicija, kako
38
DZ/VI/3. seja
reševati gospodarstvo, gospodarsko situacijo v Sloveniji.
Ko govorim o kurzu, naj ugotovim, da se vlada ta moment ukvarja zgolj samo z varčevanjem. Varčuje v zdravju, varčuje v kulturi, varčuje v šolstvu, varčuje na investicijah, enostavno varčuje in varčuje. Nikjer pa ni videti, spoštovani ministri, tistih tako opevanih rešitev, idej, ukrepov, ki ste jih imeli na zalogi takrat, ko ste bili v opoziciji. Vsaj tako smo vas razumeli takrat, spoštovani ministri! Tako ne vem, zakaj ni rešitve za Slovenijo, da pride iz te krize sedaj, ko ste na oblasti. Ukrepov ni za ureditev trga dela, čeprav ste jih napovedali, ukrepov ni za spodbujanje zaposlovanja, ni ukrepov, kako zagnati gospodarstvo, kako zagnati investicije in zaradi varčevanja vsepovsod povprek moram reči, da tudi ne moremo računati na porabo. Stečaji podjetij se nadaljujejo, vse več občin se sooča s stisko ljudi, delavcev, ki znajo in zmorejo delati, ki imajo izkušnje in znanje in so to pripravljeni deliti tudi naprej mladim. A kaj, spoštovani, ko nimajo kje delati in to znanje deliti naprej. Če začnem s črko A: Ajdovščina, Primorje, gradbeno podjetje. Padajo reference, kapital znanja s področja gradbeništva se zgublja, pada kot domine. Če pogledam na C: celjskega gradbinca puščamo, da propada, da delavci izgubljajo službe, da delavci, ki imajo znanje, ki imajo izkušnje, ne bodo mogli to deliti naprej. S podobnimi težavami se soočajo v mariborski, prekmurski regiji, tudi v Zasavju z Zakonom o uravnoteženju javnih financ ukinjate sredstva za zapiranje rudnika, posledično bomo zaradi izgubili veliko delovnih mest. Tudi Posavje ni tako rožnato in tako naprej. Da ne govorim o papirnici Radeče, kjer kapital znanja teh delavcev ni od včeraj in lokalne skupnosti, njihova vodstva, se trudijo za vse, vlade pa ni od nikoder, tu moram posebno izvzeti gospoda ministra Žerjava in gospoda Bogoviča, ta dva se osebno na nek način tudi trudita.
Spoštovani, kje so ukrepi, da se bo kapital specifičnih znanj delavcev začel ponovno uporabljati naprej za zagon podjetij z namenom ohranjanja blagovnih znamk in pridobljenih referenc?
Kje so proaktivni ukrepi za pridobivanje tujih investitorjev?
Katere ukrepe na tem področju pripravljate in kdaj se bo to udejanjilo?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Vprašanje je bilo naslovljeno na oba ministra, na mag. Žerjava in na mag. Vizjaka. Boste vi prvi?
Mag. Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Spoštovani poslanec, vesel sem, da lahko danes še enkrat - namreč, imeli smo tiskovno konferenco, kjer smo predstavili nove ukrepe aktivne politike zaposlovanja -, ker lahko
danes še enkrat to ponovim pred tem visokim zborom.
Namreč, kar nekaj zelo pomembnih ukrepov dodatno uvajamo, predvsem z namenom, kako zaposliti brezposelne. Mimogrede, kar učinkoviti smo od prevzema vlade, namreč brezposelnost se je v Sloveniji zmanjšala. Celo letošnje leto nam brezposelnost tudi po mednarodni metodologiji pada, medtem ko tako v EU 27 kot v EU 15 brezposelnost v istem obdobju narašča.
Pa pojdimo zelo konkretno. Imamo programe za usposabljanje brezposelnih oseb. To je zelo učinkovit program usposabljanja na delovnem mestu, kjer si brezposelni pridobivajo praktična znanja spretnosti in izkušenj na konkretnem delovnem mestu, pri konkretnem delodajalcu. Kar 5 tisoč 540 vključitev, 10 milijonov evrov je predvideno za ta program. Potem imamo institucionalno usposabljanje in pripravo na nacionalne poklicne kvalifikacije. Tudi tu je cilj programa zvišanje izobrazbene strukture in usposobljenosti brezposelnih oseb z namenom povečanja zaposljivosti. Potem imamo pomemben program spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih, tako imenovani program Zaposli me; 2 tisoč 750 oseb naj bi se v to vključilo. Gre za subvencije delodajalcem v višini 4 tisoč evrov po zaposlenem, 6 milijonov evrov je za to namenjeno letos in 15 milijonov evrov prihodnje leto. Potem imamo program Priložnost zame, tudi namenjen brezposelnim, ki se jim omogoči intenzivno in celovito podporo pri delovni in sociali reintegraciji. Namen vključitve 500 oseb, 2,6 milijona evrov. Spodbude za samozaposlovanje - 3 tisoč letos, 4 tisoč 500 prihodnje leto. Imamo nov ukrep, tako imenovani Prvi izziv, ki bo zaživel sredi julija tega leta, namenjen mlajšim pod 30 let, in sicer se jim sofinancira zaposlitev 15 mesecev 7 tisoč 250 evrov po zaposlenem, sofinanciranje prvih treh mesecev in sofinanciranje nadaljnjih 12 mesecev.
Če temu prištejemo še javna dela, kjer želimo vključiti približno 2 tisoč 300 oziroma 3 tisoč 300 brezposelnih oseb in jim je namenjeno v letošnjem letu kar 23,7 milijona evrov, bi zelo težko govoril, da nimamo proaktivne politike, podpore zaposlovanju na področju Ministrstva za delo.
Kar pa se tiče ustvarjanja novih delovnih mest, pa je bilo nekaj ukrepov že sprejetih, nekaj jih je bilo s strani vašega poslanskega kolega, kar zdaj že a priori prestavljeno na jesen, kajti predlagani so, da bi se sprejeli po nujnem postopku že zdaj, vendar verjetno minister Žerjav kaj več o tem.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Izvolite, minister Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa.
Rečeno je bilo, da se Vlada ukvarja samo z varčevanjem. To ni res. Vlada je kot prvi ukrep sprejela razbremenitev gospodarstva, kot
39
DZ/VI/3. seja
prvi ukrep je bil znižan davek od dohodka pravnih oseb, kot prvi ukrep je bila uvedena 40 % olajšava za investicije, neomejena. In kot prvi ukrep so bile uvedene olajšave za raziskave in razvoj. 100-odstotno! To so pomembni ukrepi, ki so bili sprejeti prvi, pred varčevanjem, pred Zakonom o uravnoteženju javnih financ.
Vlada prihaja na to sejo in izredno sejo, ki ji bo sledila, s 16 različnimi zakoni, ki so namenjeni izključno spodbujanju gospodarske rasti. S 16 zakoni! Danes tukaj poslušamo, češ da procedura ni v redu, da pritiskamo, da ni mogoče delati in tako naprej in tako dalje.
Poglejte, gospodarstvo od nas zahteva hitre ukrepe in Vlada je poskušala v času, ki ji je bil na razpolago, do julijske seje, pred počitnicami pripeljati v Državni zbor ukrepe za gospodarsko rast. Pričakujemo, da bo v Državnem zboru posluh za to in da bomo ob pomoči - tukaj ne delam nobene razlike, če me vprašate - opozicije, te zakone sprejeli, jih dodelali, jih naredili boljše; skratka, da bo za slovensko gospodarstvo kar se da bolje.
Če odpremo temo tujih neposrednih investicij, ne delam nobenih razlik med investicijami; ali so tuje ali so domače, vse so dobrodošle, ampak za to potrebujemo pravo poslovno okolje. In če kaj, potem vlada ravno na tem področju - ustvarjanje konkurenčnejšega poslovnega okolja, še posebej in predvsem za investicije - dela ogromno, in ogromno ukrepov je s tem v zvezi. V nadaljevanju več.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Želite dopolnitev?
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Statistika je sicer lepa stvar, vendar jo lahko vsak bere, kot jo želi. Pozabili ste, gospod Vizjak, povedati, da je na današnji dan 30 % manj možnosti za zaposlitev, kot je bilo junija lansko leto. Ni novih delovnih mest, tega podatka žal niste povedali.
Drugače pa se strinjam z vsemi vašimi ukrepi, ki ste jih dali. Ampak, če gledaš, so v realnosti ti ukrepi zelo slabo oprijemljivi za ljudi, ki so pred kratkim izgubili službe. V občini Radeče ne more delavec iz Papirnice Radeče, ki je zgubil službo pred enim tednom, pred mesecem, niti enega ukrepa upoštevati, ga vzeti za svojega, da bi lahko dobil novo delovno mesto. To mene skrbi. In to aktivno zaposlovanje, ki mu vi pravite, ki mu vsi pravimo tako - mislim, da ni dobro.
Vlada se premalo ukvarja s firmami, ki gredo v stečaj in ne bi bilo treba, da gredo v stečaj. Mi smo z zamahom leve ali desne roke spustili preveliko firm v stečaj in mislim, da to ni dobro. Pogrešam operativnost vaše vlade, vas posameznikov, ki vas cenim, da niste naredili nekaj več. Ker znate biti operativni, ko gre za vaše projekte in za vaše občine, ko gre za druge občine, druge probleme ljudi, se ta operativnost na nek način zgubi.
Spoštovani gospod Žerjav, strinjam se in me ta procedura ta trenutek ne moti, vendar samo z odpravo administrativnih ovir v gospodarstvu ne bo šlo. Treba bo dati tudi nekaj več denarja, da bomo zagnali gospodarstvo. Upam pa, da boste tudi pri bankah naredili svoj posel. Hvala lepa.
Dam pa vama možnost, da odgovorite. Že vnaprej povem, da ne bom zahteval razprave, upam, da jih bomo imeli še veliko v Državnem zboru.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Izvolite, minister Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Ta drugi sveženj za spodbudo gospodarstvu je podprt tudi z nekaj denarja. Vesel bi bil, če bi ga bilo več. 377 milijonov, smo že večkrat povedali, da spremlja ta drugi sveženj. Namreč, podprt je tudi z desetimi različnimi razpisi. Tudi za tuje neposredne investicije, tudi za tako imenovane "green field" investicije, ko je razpis namenjen samo za tehnološko opremo. Pa vendar ne smemo pozabiti tudi ukrepov, ki se vodijo preko Sid banke in preko Slovenskega podjetniškega sklada. Preko Sida je še vedno na voljo približno 100 milijonov evrov za razvojne kredite in preko Slovenskega podjetniškega sklada, ki nudi garancije za kredite malih in srednje velikih podjetij, še vedno več kot 50 milijonov evrov.
Skratka, ukrepov je veliko. Resda prihaja veliko tudi takšnih, ki so administrativni, ampak zavedati se morate, da so nekateri od teh ukrepov za ključne probleme slovenskega gospodarstva. Predvsem ko govorimo o gradbenem delu, o soglasjih, gradbenih dovoljenjih, so to eni ključnih zaviralcev gospodarskega razvoja v Sloveniji.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Tudi vi boste odgovarjali, minister Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Saj je pravzaprav logično, kaj je bistvo vprašanja. Bistvo vprašanja je, ali imamo kreirane programe aktivne politike zaposlovanja za konkreten primer, to je primer v Radečah - saj razumem.
Moram reči, da so programi aktivne politike usmerjeni predvsem v zaposlovanje kategorij oseb, ki so težje zaposljive, ki težje po normalni poti pridejo do dela. To se pravi, tiste, ki so dlje časa prijavljeni na zavodih, bodisi starejši ali mladi, invalidi ali kakorkoli drugače, in jim je vstop v neko normalno razmerje otežen. Zato sem tudi takšne naštel.
Da bi imeli pa program aktivne politike napisan na kožo podjetju, ki je doživelo stečaj in želi na pogorišču stečaja zrasti, mislim, da je edino, kar je, da je mogoče računati na spodbude za začetne investicije, na spodbujanje tujih investicij, kar je tudi mogoče preko Zakona
40
DZ/VI/3. seja
o spodbujanju neposrednih tujih investicij in podobno.	Tako predlagam poslancu, da
poveže konkretne investitorje bodisi z Ministrstvom za gospodarstvo in nami, Ministrstvom za delo, da vidimo, ali je v okviru obstoječih ukrepov na voljo rešitev tudi za ta konkreten projekt.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Vprašanje ima gospod Gašpar Gašpar Mišič, in sicer za ministra za finance, ki pa je opravičeno odsoten, ampak izvolite, vseeno postavite vprašanje.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS):
Podpredsednica, hvala lepa. Spoštovane gospe in gospodje! Ne glede na to, da ministra ni danes z nami, bo slišal in bo odgovarjal na naslednji seji.
Imam vprašanje ne samo za ministra za finance, ampak za vse vas, ki vodite to državo. Tudi za predsednika Vlade je to vprašanje lahko koristno in bi pričakoval odgovor od njegovega ministra, ki skrbi za finance.
Torej, ugotovil sem, kot mnoge državljanke in državljani, da je vir vseh težav poglobljene krize - poudarjam, poglobljene krize, finančne in gospodarske - zatajitev centralne varovalke finančnega sistema Republike Slovenije; in to je, gospe in gospodje, nihče drug kot Banka Slovenije!
Pred dnevi je država kot večinska lastnica Nove Ljubljanske banke za dokapitalizacijo poskrbela, da ima banka zagotovljeno raven kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami evropskega bančnega organa. Poleg tega pa v banki poteka skrben pregled, ki je prvenstveno namenjen oceni stanja banke. Vsi vemo, da to stanje ni rožnato, ampak nasprotno.
Izjavili ste, gospod minister, da bo Nova Ljubljanska banka zadostila zahtevam regulatorjev, medtem ko bo za to, da začne normalno poslovati, potrebovala še mnogo več. Banka naj bi imela kar okoli 3 milijarde evrov slabih posojil. Dokapitalizacijo zaradi slabega poslovanja potrebuje tudi druga največja slovenska banka v državi, Nova kreditna banka Maribor.
Kot pristojnega ministra vas sprašujem:
Ali in kako boste zaradi slabega poslovanja obeh bank uveljavljali odgovornost organov nadzora in upravljanja v obeh bankah, tako sedanjih kot prejšnjih? In: Ali menite, da bi morala Banka Slovenije kot regulator in nadzornik bančnega sistema odločneje ukrepati, da sanacija ne bi bila potrebna in da do sanacije sploh ne bi prišlo?
V vsakem sistemu je namreč naloga varovalk, da varujejo sistem. Banka Slovenije kot centralna varovalka finančnega sistema Republike Slovenije je zatajila na celi črti, za kar bi moral nekdo končno ne le prevzeti simbolno
odgovornost, kot je to stalna praksa v naši državi, temveč tudi kazensko odgovarjati.
Spoštovani minister in seveda tudi predsednik Vlade in vsi, ki ste odgovorni za finančno stanje:
Kaj boste ukrenili zoper tiste, ki so to državo pripeljali v tako finančno situacijo, da danes moramo reševati, kar se rešiti da? Lepo prosim za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Če sem vas prav razumela, ste na začetku izpostavili, da želite ustni odgovor na naslednji seji. Je temu tako?
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Ja, gospa predsednica, natanko tako.
Na naslednji seji bi prosil odgovor, seveda ustni odgovor tukaj v hramu demokracije, da naj slišijo vsi, kaj in kako. Tukaj je tudi gospod minister Gorenak in tisti ministri, ki dejansko zastopate interese...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Saj
smo razumeli gospod...
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS):...
državljank in državljanov, da boste ukrepali zoper tiste, ki so slabo delovali in ki niso nadzirali...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Gospod Gašpar Gašpar Mišič, smo razumeli. Bo uvrščeno na naslednje sejo Državnega zbora. Dobili boste ustni odgovor na vaše vprašanje. Hvala lepa.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Dovolite mi samo še sekundo?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Ne, ne
morete dokončati. Smo razjasnili to vprašanje. Želite pisno? Ustno bo uvrščeno, kot rečeno. Hvala lepa.
Naslednja je na vrsti gospa Alenka Pavlič. Vprašanje je namenjeno ministru za kmetijstvo in okolje, gospodu Francu Bogoviču.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Minister Bogovič, ali smo poplavno varni?
Na eni izmed sej sem vam že postavila vprašanja, kako bomo zagotavljali poplavno varnost rek in hudournikov, predvsem tam, kjer je to potrebno. Takrat nisem dobila odgovora, ker vam ta tematika ni bila poznana.
Sama poznam kar nekaj problemov iz lokalnega okolja, od koder prihajam, in sicer iz občine Jesenice. Lahko vam povem, da je hudournik Bela že več let, da ne rečem skoraj 10 let, obravnavan mačehovske strani države. Civilna iniciativa je prejšnji mesec z vašega ministrstva dobila odgovor, naj pokliče inšpektorja oziroma naj toži državo. Zato menim, da je nujno potrebno, da se pogleda, kaj boste
41
DZ/VI/3. seja
storili z vseslovenskim načrtom reševanja poplavne ogroženosti, saj so reke že dostikrat naredile veliko preglavic in škode našim državljanom.
V aprilu ste podpisali pogodbo za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje.
Zato me zanima:
Kje boste vse to urejali in kaj konkretno se tega tiče?
Govoricam, da bodo imeli prednost kraji in občine, kjer župani prihajajo iz vrst SLS, sama sicer ne verjamem, saj ste že prevečkrat dokazali, da ste mož beseda, da znate delati in da dogovorjeno in zastavljene cilje tudi izpeljete do konca. Zato upam, da boste nadaljevali po zastavljeni poti in rešili poplavne probleme v Republiki Sloveniji.
Sprašujem vas:
Kakšen je vseslovenski načrt reševanja poplavne ogroženosti in kakšen je terminski okvir tega načrta?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Minister, izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Hvala.
Najprej naj kar direktno odgovorim na prvo vprašanje, ali smo poplavno varni. Ne!
Ali imam dovolj časa, da bom te cilje pripeljal do konca in bo Slovenija poplavno varna - se bojim, da ne, glede na rok trajanja ministrov za okolje. Malce v šali, malce za res na začetku.
Tudi problem, okoli katerega govorimo, ni problem, ki bi ga lahko rešil minister, ki bi se v treh, štirih mesecih spoznal s problematiko, ampak je treba celovito zastaviti celoten projekt poplavne varnost; tudi zaradi tega, da ne bi bilo takih očitkov, da si ministri urejajo območje, iz katerega izhajajo oziroma iz katerega izhajajo njihovi strankarski kolegi.
Kakšen je načrt tega reševanja, ki je zapisan? Na nek način je izvedenka poplavne direktive, ki je bila do leta 2007 sprejeta. Zagotovo je naprej ta strokovno-tehnični načrt in ko sem se v teh nekaj mesecih uspel tudi na tem področju, vsaj do nekega nivoja poznavanja problematike dokopati, lahko rečem, da je pred nami javna razprava dokumenta, ki se bo imenoval Določitev območij pomembnega vpliva poplav za celotno Slovenijo. To je dokument, ki je iz več razlogov, skladno tudi z direktivo, narejen in sem seznanjen z njim in bo šel nekje sredi julija - upamo, da ne bo očitkov, da dajemo to v poletnem času - v javno razpravo. Minimalno mora biti trideset dni, ker bo poletje, sem kolegom naročil, naj bo minimalno petinštirideset dni. Tako lahko tudi tisti, ki imajo malo daljše dopuste, v temu času najdejo čas za to, da ga podrobno pogledajo. Gre pa za zelo pomemben strateški dokument, v katerem je celotna Slovenija, vsi vodotoki so obdelani s področja ranljivosti ljudi, z vidika poseljenosti,
števila stavb, števila naselij, s področja varovanja okolja, s področja gospodarstva, s področja kulturne dediščine. Gre potem za sistematično pripravo te karte, iz katere se bo tudi treba odločiti, do katerega nivoja bomo pripravili ta dokument, kajti sedaj ga moramo sprejeti, do konca leta 2013, pa tudi v skladu s to direktivo, pripraviti podrobne dokumente za to poplavno reševanje in potem iti tudi v izvedbo.
Kot sem že dejal, da če bi iz enega ponderiranega indeksa, ki je tukaj razstavljen, predstavljen, katerega metodologija bo tudi v javni obravnavi jasno predstavljena, tudi na koncu za škodni potencial po različnih variantah, 30, 40, 50 %... Se pravi, če varujemo takšen škodni potencial, so tudi neke preliminarne ocene, kjer govorimo o 166, 237, 416 milijonih evrov. Temu bo treba še dodati, zato je to dosti velik projekt in z izvedbo tega, ko bo najprej ta strokovni-tehnični del narejen, bodo potem lahko tudi jasno določene prioritete in da bomo imeli v državi potem ta vozni red glede na škodo, ne glede na kakšne druge kriterije.
Od tu naprej je prepomembno vsakoletno vzdrževanje. V letošnjem letu smo zagotovili za vzdrževanje osem milijonov in pol. Planira se v naslednjih letih, v letu od 2012 do 2013 devet milijonov, v letu 2014 do 2016 pa poskušamo po 12 milijonov na leto, da bi se z vzdrževalnimi ukrepi naredilo to, kar je nujno potrebno, da se vodotoki vzdržujejo - tudi takšni, kot so bili z vaše strani omenjeni, da bo čim manj te škode.
Tretji sklop te zadeve je tudi izvedba teh velikih protipoplavnih projektov, ki so tudi predmet kohezijske politike, zato je tudi nujno, da najprej naredimo strateški dokument, da vidimo, kolikšen del teh projektov lahko pokrijemo skozi kohezijo. V kohezijskem obdobju 2007-2013 sta predvidena dva projekta; eden, ki ste ga omenili, ki je bil že podpisan, se pravi zaščita na reki Savinji, drugi je v fazi, da se bodo lahko do konca leta tudi začela dela na reki Dravi.
V pripravi sta pa dva projekta, ki ju ocenjujemo tudi glede na ogroženost - to sta Ljubljana in Celje - kot dve ključni točki, kjer je treba reševati. Tudi obseg sredstev je največji, da bi bil tudi tu druga faza na Savinji, se pravi suhi zadrževalniki, in zaščita jugozahodnega dela Ljubljane. V kategorijo teh projektov spadajo še protipoplavna zaščita Železnikov in tudi že prej omenjena Mura in protipoplavni zaščiti na Muri.
Kot sem pa že dejal, gre od tukaj naprej potem še tudi za področje izobraževanja, kjer bo treba na nek način tudi izobraževanje in ozaveščanje ljudi pri sami gradnji in na ta način tudi preprečevati te posege.
Kot sem pa že... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
42
DZ/VI/3. seja
Naslednja je na vrsti gospa Marija Plevčak. Postavila bo vprašanje ministru za finance dr. Janezu Šuštaršiču.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo.
Glede na to, da gospoda ministra ni, želim na naslednji seji, redni seji, ustni odgovor.
Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe vsebuje v svojem 6. členu zelo jasno obveznost družbe Kad do SPIZ. Vsako leto, najkasneje do konca meseca septembra, mora namreč Kapitalska družba nakazati SPIZ 50 milijonov evrov, ki so namenjeni izključno za namen usklajevanja pokojnin. Na podlagi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 in Zakona o uravnoteženju javnih financ se pokojnine v letošnjem letu ne bodo usklajevale. Vseeno seveda pričakujemo, da bo Kad svojo obvezno izpolnil, saj te dolžnosti ni odvezan.
Zanima pa me, glede na to, da uskladitve pokojnin v letu 2012 ni:
Ali se bo s temi sredstvi temu primerno
ravnalo?
V Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, da morajo ta sredstva na skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ostati nedotaknjena in rezervirana za čas, ko bo usklajevanje pokojnin ponovno oživljeno. Seveda pa pri tem pričakujem in verjamem, da se bodo pokojnine v prihodnjem letu začele usklajevati. Zavedati se moramo, da je raven pokojnin v primerjavi z rastjo plač - in kar je še bolj pereče, z rastjo življenjskih stroškov -praktično že tretje leto nižja zaradi izničenja usklajevanja pokojnin že vse od leta 2010. Čeprav uskladitev pokojnin nekaterim upokojencem prinese mesečno zgolj nekaj evrov, se moramo vsi skupaj zavedati, da to pomeni za marsikoga veliko.
Konkretno me zanima:
Kaj bo z nakazilom 50 milijonov iz Kapitalske družbe ZPIZ?
Kakšna bo usoda teh sredstev na
ZPIZ?
Ali lahko končno upokojenci v naslednjem letu pričakujemo uskladitev pokojnin?
Za odgovor, mislim, da bo v jesenskem roku, že vnaprej hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa. Vaše vprašanje gre na naslednjo sejo za ustni odgovor.
Naslednja je na vrsti mag. Majda Potrata. Ima vprašanje za ministra za notranje zadeve dr. Gorenaka.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane
poslanke in poslanci, spoštovani gospodje ministri!
Dr. Vinko Gorenak, 17-članski veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je razsodil, da je Slovenija kršila 8., 13 in 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo ustanovljeno leta 1959 na podlagi ravno te konvencije o človekovih pravicah. Njegova naloga je v prvi vrsti zagotavljati, da države spoštujejo in zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz konvencije svojim državljanom ter vsakomur znotraj njihove jurisdikcije ne glede na spol, raso, državljanstvo, etnični izvor ali drugo okoliščino. In kadar sodišče ugotovi, da je država pogodbenica kršila eno ali več pravic iz konvencije, se o kršitvi izreče s sodbo. Ta je zavezujoča, nadzor nad izvrševanjem pa izvaja Odbor ministrov Sveta Evrope. Konvencija poleg kataloga pravic in svoboščin vzpostavlja nadzorni mehanizem nad izpolnjevanjem prevzetih obveznosti s strani držav pogodbenic. Berem iz Poročila Državnega pravobranilstva za leto 2011. Tu tudi najdemo podatek, da je v letu 2011 Državno pravobranilstvo imelo skupaj v delu 501 zadevo, vročeno s strani tega sodišča, da je bilo pa zahtevkov iz obravnavanih zadev za odškodnino na račun države Slovenije za 545 milijonov.
Povedala sem že, da je treba preučevati notranja pravna sredstva zoper kršitve človekovih pravic. Te morajo biti skladno s sodno prakso učinkovite tako v teoriji kot v praksi. In še je mogoče ob koncu tega poglavje iz Poročila Državnega pravobranilstva brati, da se je v letu 2011 nadaljeval trend zmanjševanja števila pritožb iz naslova kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Povečevalo pa se je število pritožb iz naslova drugih kršitev. To pomeni, ker smo tam našli zakonsko osnovo, ki je ustrezna, se kršitve zmanjšujejo. Zato vas, gospod minister, sprašujem:
Ali ste vsebino sodbe že natančno
preučili?
Kakšen je načrt priprave sheme za izplačilo odškodnin izbrisanim?
Kako bo sestavljena skupina ekspertov, ki bo pripravila načrt za izplačilo odškodnin izbrisanih?
Mislim, da vse povedano govori v prid tezi, da je odškodnine, prisojene v treh mesecih - te prve -, treba izplačati. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Minister, izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa za možnost in priložnost, da o tej temi govorimo še enkrat, čeprav je o tem že govoril predsednik Vlade. Ampak dobro je, da večkrat govorimo o tej temi, da se tudi pri ljudeh bolj usede stvar.
Če odgovorim najprej na ta vprašanja, ki ste mi jih direktno postavili v vašem vprašanju na koncu, bomo rekli tako. Sodba še ni
43
DZ/VI/3. seja
prevedena v slovenski jezik, zaradi tega sem jo, vsaj jaz in ostali, kolikor vem, lahko prebrali v angleškem jeziku in sam sem to tudi storil.
Kakšen je načrt priprave, je bilo vaše drugo vprašanje. Načrt priprave sheme za izplačilo odškodnin moramo pripraviti do 26. 6. 2014. To pomeni, da verjetno v desetih ali dvanajstih dnevih po izrečeni in prejeti sodbi, ki je še v angleškem jeziku, verjetno ne morete pričakovati, da je ta načrt že narejen. Načrt bo narejen 26. 6. 2013, tako kot je v izreku sodbe.
Kako bo sestavljena skupina ekspertov, ki bo pripravila načrt za izplačilo odškodnin - to je vaše tretje vprašanje. Kako bo sestavljena, ne vem, ampak sestavili jo bomo tako, da bodo stroški najmanjši. Po moji oceni - vsaj sam bom vztrajal, da to sestaviva z ministrom Pličaničem in še s kakšnimi strokovnjaki, zaposlenimi v državni upravi, da bi to nalogo opravili.
Kar se sicer tiče tega vprašanja, je treba povedati še naslednje. Prva zadeva, kar je, Slovenija ima dolžnost, da do 26. 9. 2012 plača to odškodnino, tako imenovano nematerialno škodo, v vrednosti 120 tisoč evrov. Obveščam vas, da postopke vodi Državno pravobranilstvo. Državno pravobranilstvo vodi tudi postopke in do istega datuma moramo obvestiti Strasbourg o tem, kaj je z nematerialno škodo. Postopke bo vodilo Državno pravobranilstvo.
Kar se tiče pa vsega ostalega, je pa treba povedati, da bomo načrt ali shemo, kot pravi sodba, pripravili v času, tako kot sem povedal, do 26. 6. 2013.
Sicer pa je treba reči še naslednje. V Strasbourgu seveda niso rekli oziroma ta sodba seveda ni rekla, da so vsi, ki so tožili državo Republiko Slovenijo, tudi upravičeni do odškodnine. Pazite, dva od teh oškodovancev je sodišče tudi zavrnilo, da nista upravičena do odškodnine, in to pomeni, da bomo morali v tem načrtu zelo zelo, poudarjam, zelo jasno predvideti, kdo bo in kdo ne bo upravičen do nematerialne odškodnine. Po vzoru sodbe, predpostavljam, da so bili v Strasbourgu ekstremni - ekstremni z vidika krivic, ki bi se jim naj zgodile in temu je tako. Pomeni, da bomo lahko velik del izmed teh potencialnih kandidatov za odškodnino tudi izločili iz tega načrta. Zakaj? Ker tisti, ki niso v Strasbourgu dobili, tudi pri nas ne morejo dobiti. Po tej logiki jih bomo lahko tam en del vendar izločili. Enako velja za materialno škodo, ki jo bomo tudi lahko pripravili v načrtu do 26. 6. 2013.
Še nekaj kaže pri tem poudariti. Kaže poudariti to, da v javnosti nastaja nek vtis, da bo vsakdo dobil 20 tisoč evrov. Oprostite, v tem državnem zboru je že bil sprejet en zelo podoben zakon za skupino ljudi, ki jim je bila narejena krivica. Tisti dobijo 1,32 evra na dan. Pazite, 1,32 evra na dan! Mislim, da nisem zgrešil za kakšen cent. To so osebe, ki so jim bile storjene krivice med in po vojni. Ali drugače povedano: nekdo, ki je tri leta preživel v Dahavu ali recimo na Rabu ali kaj takega, je dobil
plačanih tisoč 500 evrov. Oprostite, tisoč 500 evrov je dobil. Tako ne kaže... In zame vsaj bo model približno v tem kontekstu iskati, materialno škodo pa izključno, izključno na podlagi dokazil. Vendar vse to bo predvideno v načrtu, ki ga bo vlada sprejela in ga bo pripravila in sprejela pravočasno, to je do 26. 6. 2013. In ni razloga, da se nam bi posebej mudilo, ker se nam za tiste iz druge svetovne vojne, recimo materialne oškodovance, že 70 let nikamor ne mudi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Dopolnitev odgovora.
MAG. MAJDA POTRATA (PS PS): Hvala, gospod minister.
Dvakrat ste povedali pravo letnico 2013, prvič ste rekli 2014. Štejem to za lapsus.
26. člen slovenske ustave govori: "Vsakdo ima pravico do povračila škode..." Ker je bilo v javnosti veliko govora o tem, kdo naj bo tisti, ki naj povrača škodo, naj opozorim na to, da je bilo v zakonu ugotovljeno, da je država Slovenija - posebej poudarjam, država Slovenija, ne okupator, ne kdorkoli drugi, ne neka druga država - storila 25 tisoč 671 krivico z nedovoljenim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva. Ugotovljena je bila diskriminatornost in država mora poravnati krivico. Tu celo pravi drugi odstavek 26. člena: "Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil." V vseh teh javnih odzivih na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice nisem slišala, da bi kdo omenjal tiste, ki so povzročili izbris, ampak govorijo samo o tistih, ki so menili, da odškodnin ne bo, pri čemer so jasno govorili, da zakoni, ki smo jih do zdaj sprejemali v zvezi z izbrisanimi, osnove za izplačilo odškodnine ne dajo, in tudi Evropsko sodišče je povedalo, kaj moramo narediti. Jaz sem vam, gospod minister, hvaležna, da se zdaj niste spustili na raven tistih odgovorov, ki so bili na ravni, "najprej bomo nahranili lačne, potem bomo pa za izbrisane poskrbeli", pa da niste še kakšne paštete pokazali zraven.
Ampak dejstvo je, da je resna, odgovorna pravna država v skladu tudi s prisego, ki ste jo izrekli tukaj za to mizo, ko ste postali minister, da boste spoštovali ustavo in pravni red, in upam, da boste tako vi in celotna vlada tudi ravnali. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Gospod minister, izvolite, dopolnilni
odgovor.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Seveda, 26. člen, gospa poslanka mag. Potrata, velja tudi za materialne oškodovance druge svetovne vojne, o katerih nisem še nič
44
DZ/VI/3. seja
govoril. Materialni oškodovanci druge svetovne vojne so tisti, ki so jim okupatorji oziroma ki so imeli v vojni porušene zgradbe, hiše, tovarne in tako dalje. Država Nemčija je to plačala, država Jugoslavija pa je to zapravila in Republika Slovenija jim je dolžna to tudi izplačati, vendar to traja že 70 let. In država Republika Slovenija, nobena vlada, še ni našla denarja za to.
Zato opozarjam, da ne moremo in ne smemo na vsak način sodbi, o kateri je govora zdaj, posvečati tako pozornost, kot se ji posveča. Iz temeljnega razloga, ker je tudi proračun omejen. Seveda tisto, o čemer sem govoril, da je treba najprej nahraniti lačne in tako naprej, bo verjetno tudi držalo. Država ne more reči, da tega ne bomo upoštevali, te sodbe. Tega država ne more reči. To vemo vsi, vsaj vsi resni ljudje. Vendar država lahko tak načrt sprejme, kar se mi zdi pa posebej pomembno, z neko normalno dinamiko od 26. 6. 2013 naprej. Prvič, rekel sem, da z neko normalno dinamiko, ki ne bo ogrožala proračuna, in drugič, z nekimi normalnimi višinami, ki so sorazmerne s povzročeno škodo in hkrati primerljive s tistimi ljudmi, ki so bili, recimo, v Dachauu. Verjetno je bil Dachau, po mojem, malo hujša zadeva kot pa za večino izbrisanih. To moramo pa verjetno vsi priznati v tem državnem zboru.
Pa še nekaj je treba poudariti in to bomo posebej izpostavil. Glejte, ker je že predsednik rekel, da do leta 2005 izbrisanih ni bilo. Tudi takratni predsednik države Kučan jih ni poznal. Je celo rekel, da jih ni bilo. Pojavili so se potem. Potem, ko je bilo jasno, kaj je v teh južnih državah. Sicer je pa treba zelo jasno povedati tudi to, da je nekaterim krivica storjena in tega v SDS, ki ji pripadam, nismo nikoli zanikali in smo tudi povedali, kako je treba stvar rešiti z ustavnim zakonom, tudi ponujali smo materialno odškodnino. Do tega ne bi prišlo, če bi takrat bilo to sprejeto.
Me je pa zmotilo, veste, gospa poslanka, danes sem gledal, kdo je pravzaprav v Strasbourgu to zagovarjal. Nič nimam proti nosilcu, to je gospodu Bembiču, ki je to zagovarjal, nič nimam proti mnogim njegovim sodelavkam in sodelavcem. Samo, da pa se med temi ljudmi najde nekdo, ki je član teh civilnih organizacij, ki zastopajo izbrisane, potem pa zagovarja Republiko Slovenijo v Bruslju oziroma pomaga pripravljati zagovor, proti temu pa sem hudo proti. Tega pa je poslala tja gospa Kresalova. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): V skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, da Državni zbor opravi razpravo o tem vprašanju oziroma o odgovoru ministra. Zaradi tega, ker v odgovoru je bilo govora o marsičem, o čemer sploh spraševala nisem.
Posebej sem povedala, da je vsakdo upravičen do odškodnine, govorimo o krivici, ki jo je storila država Slovenija, pravni termin je v zakonu Izbris iz registra stalnega prebivalstva. Gospod minister še vedno govori o tako imenovanih izbrisanih, kot da tega dejstva, ki je sodno, v zakonu ugotovljeno, ne pripoznava. To je tisto, kar se mi zdi zaskrbljujoče, da v tej državi skušamo 25 tisoč 671 revežev narediti krive za gospodarsko krizo, za to, kar je Vlada predlagala v ZUJF, pa je bil ZUJF sprejet pred odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice, in zdaj naj bi bili spet za vse krivi izbrisani. Javno mnenje se je proti njim že izrekalo zaradi tega, ker ste zelo uspešno govorili o prevarantih in o vseh teh... Ne pozabimo; tisti, ki so imeli samo status stalnega prebivalca, nimajo ne volilne pravice, niso mogli certifikatov pridobiti, niso mogli po Jazbinškovem zakonu stanovanja dobiti, tako da je bil tisti, ki je imel državljanstvo, v bistveno boljšem položaju od tega, ki je imel status stalnega prebivanja -pa še tega je izgubil! !n za to gre!
Da bi se enkrat bili sposobni zazreti v nekaj, kar je ugotovljeno kljub različnim političnim prepričanjem, zdaj pa nenehno očitati ustavni zakon, ki ni bil sprejet, ko se vendar ve, da je bil predlagan zato, da bi z njim zaobšli odločbo Ustavnega sodišča - to je treba vsakič znova povedati - in zato, ker so bili nekateri prepričani, da če bo ustavni zakon, zanj ni mogoče zahtevati referenduma. To pa je tisto zadaj.
Posebno vprašanje pa je, koga bi gospod minister dovolil imenovati in poslati v Strasbourg in koga ne. To pa je posebno vprašanje in od ministra za notranje zadeve je zelo zelo zaskrbljujoče to slišati. Ne vem, za kaj boste mene po izteku mandata šteli za sposobno in kje me boste hoteli izgnati. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
O vašem predlogu bomo odločali v okviru glasovanj.
Zdaj pa je na vrsti mag. Borut Ambrožič, ki bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Bogoviču.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo predsedujoča, pozdravljeni prisotni ministri in kolegice in kolegi!
Spoštovani gospod minister, moje vprašanje se nanaša na vožnjo v naravnem okolju, pa dovolite, da dam na začetku nekaj kratkih pojasnil pa mogoče k dopolnilu še kakšna sugestija.
Tisti, ki to pereče vprašanje že dlje časa spremljamo in opozarjamo na trenutne anomalije, lahko bi rekli neureditve ali pa nezadostne ureditve tega področja, bi lahko na podlagi Zakona o ohranjanju narave, Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju pa tudi Zakona o gozdovih pričakovali, da bodo nešteti predpisi pa tudi nekateri drugi na njih
45
DZ/VI/3. seja
vezani, izpeljali učinkovit sistem nadzora s strani vseh pristojnih deležnikov, kamor prištevamo tako okoljske inšpektorje, gozdarske, kmetijske, naravovarstvenike in na koncu ali pa tudi na začetku, če želite, policijo. Kljub temu pa temu ni tako, vsaj na terenu opaženo vedno več posegov v naravo oziroma naravno okolje v obliki divjih voženj s štirikolesniki, motornimi kolesi, gorskimi kolesi in motornimi sanmi, saj postaja torej problem vožnje v naravnem okolju celoletni problem in ne tako, kot ga nekateri želijo sezonsko prikazovati ali, če tudi želite, lahko seštejemo sezono plus sezono in dobimo celo leto motenj, ki torej vplivajo ne samo na ljudi, v prvi vrsti predvsem na živali, ki so posledično s tem ogrožene.
Po vstopu v Slovenijo EU je bilo zaznati velik porast prve organizirane vožnje, tako imenovanih "off road" izletov, porasli so tudi štirikolesniki, ki so vse bolj dostopni in popularni. Tako je po nekaterih podatkih v Sloveniji preko 2 tisoč 500 motornih sani, vsaj tisoč štirikolesnikov, od česar je polovica registriranih, in nedoločljivo število gorskih koles in motornih koles, ki jih posamezniki v mnogih primerih žal neodgovorno uporabljajo v naravnem okolju.
Vozilo, predvsem pa njegov povzročen hrup torej povzroča nemir pri nekaterih divjih živalih, kar lahko pri ogroženih vrstah tudi usodno vpliva na njihovo preživetje in razvoj te vrste. Prav tako pa je pereč tudi onesnaževani vidik, saj na primer dvotaktne motorne sani v eni uri spustijo v ozračje toliko izpušnih plinov, kot jih osebni avtomobil z motorjem euro 4 po 60 tisoč kilometrih.
Zato vas sprašujem:
Kdaj se boste lotili spreminjanja predpisov na področju vožnje v naravnem okolju za štirikolesnike, motorje in kolesa?
Gre za pomembno okoljsko vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Minister, prosim za odgovor.
FRANC BOGOVIČ: Hvala lepa, poslanec Ambrožič, za to vprašanje, ki je, kakor ste na koncu dejali, zagotovo pomembno okoljsko vprašanje in je temu primerno tudi treba to stvar regulirati, urediti. Omenjeni so bili že Zakon o naravi, Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju, ta je iz leta 1995, zato je najbrž res čas, da se lotim drugačne ureditve. Prav tako je bil omenjen Zakon o gozdovih, ki v 40. členu ureja.
S tem vprašanjem so se soočili že tudi moji predhodniki, zato je že takratno ministrstvo za okolje in prostor začelo s pripravami na spremembo predpisa prej omenjene uredbe. Pokazalo se je v dolgoletnem izvajanju te uredbe, da postaja neučinkovita. Marsikaj, s čimer se še nismo srečevali leta 1995, se srečujemo v zadnjih letih in posledično tudi ta neučinkovit nadzor, kajti to, kar je bilo včasih treba nadzirati, je bilo najbrž bistveno bolj
enostavno kot je danes prej omenjene motorne sani, štirikolesnike, ki so eni izmed teh največjih onesnaževalcev in tudi tisti, ki posegajo predvsem v zasebno lastnino. Problem je neučinkovit nadzor, identifikacija neregistriranih vozil, število teh uradnih oseb je premajhno, tudi globe, ki so sedaj predpisane, so očitno prenizke. Kot sem pa že dejal, se je zaradi pojava novih tovornih vozil to število bistveno povečalo in tudi njihov vpliv je zelo velik.
Mislim, da na tej točki lahko zelo jasno povemo, da gre za veliko pomanjkanje tudi ozaveščenosti dela javnosti - tistih, ki to počnejo, kajti počnejo resnično brez pravega občutka za to, kaj se v naravi počne, kaj počnejo z naravo, pa konec koncev tudi počnejo na privatni lastnini, ki je tudi kategorija, ki se v tej državi varuje.
Glede na vse to je bila že imenovana medresorska delovna skupina, ki je bila zadolžena za to, da se pripravijo predlagani ukrepi. Tako je pripravljen zakon, s katerim bi se namesto sedanje uredbe z zakonsko materijo uredila ta problematika, in s posebnim zakonom naj bi se ta ureditev tudi izpeljala. Terminsko je tako, da je zakon pripravljen, tudi v preteklosti je že bil predstavljen javnosti, treba pa bo oceniti, ali to storimo še enkrat.
Vsekakor je v tem tednu tudi na seji vlade normativni del delovanja vlade za drugo polovico letošnjega leta in ta zakon bomo predlagali tudi v normativnem programu za uvrstitev v sprejem oziroma obravnavo do konca letošnjega leta.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Želite dopolnitev?
Izvolite.
MAG. BORUT AMROŽIČ (PS PS): Hvala za odgovor, gospod minister.
Z velikim veseljem bom spremljal korake, ki jih bo ta zakon oziroma njegovi predlagatelji delali.
Kot dopolnitev bi pa mogoče dodal še to. Prihajam iz kraja, ki je na enem od območij, ki je zelo na udaru v zvezi s tem vprašanjem, kar je prav gotovo naše mariborsko Pohorje. Razlog pa tiči predvsem v njegovi orografiji, saj so naklonine površnega dela blage in zato omogočajo vožnjo praktično povsod. To s pridom izkoriščajo motokrosisti ali pa sankači, ki jih je moč srečati praktično v najbolj mirnih predelih Pohorja.
Če se dotaknem, se spomnite mojega prejšnjega vprašanja, ki je bilo vezano na sovo veliko uharico, pa se bom spet dotaknil ene čudovite živali, ki živi prav na našem predelu, torej divjega petelina z latinskim imenom tetrao urogallus, ki je kvalifikacijska vrsta za Pohorje in je tudi evidentiran kot del mreže Natura 2000. Prav ta je zaradi nemogočih razmer, s katerimi se soočamo, najbolj ogrožen.
46
DZ/VI/3. seja
Me pa veseli, da ste sami v svojem odgovoru podali kar nekaj razmišljanj, ki jih tudi sam navajam ali pa, recimo, strokovnjak s tega področja. Kot neko rešitev predlagam ureditev nadzora s konkretnejšimi pooblastili pristojnih prekrškovnih organov, nadgradnjo vseh aktivnosti z ustanovitvijo tako imenovanih mirnih con, v katerih ne bi bilo smučarjev, sprehajalcev, rekreativcev, borovničarjev, in da se razmisli o obvezni registraciji in zavarovanju motornih sani, prav tako pa tudi za kršitelje povišati kazni v uredbi o prepovedi vožnje oziroma kot ste dejali v novonastajajočem zakonu. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Minister, izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Kot sem že dejal omenjeni zakon o gozdovih v 40. členu predvideva in tudi na gozdarskem oddelku, kjer se pripravlja tudi sprememba Zakona o gozdovih, imamo namen lotiti se tudi tega področja, nekatere stvari urediti, tudi najbrž narediti razliko med motokros motorjem, motornimi sanmi, štirikolesnikom in gorskim kolesarjem, če zelo poenostavim, in tudi v tej smeri gre v tem delu. Lahko pa dopolnim še to, da je bil v letu 2007 ta zakon dopolnjen s tem gozdarskim nadzorom in prav za avgust letošnjega leta imajo gozdarski nadzorniki v svojem načrtu poostren nadzor nad tem področjem.
Za omenjeno območje, ki ste ga pa omenili, Pohorje, sem pa tudi sam v času obiska vlade v tej regiji z veseljem v ta svoj program uvrstil tudi sestanek s skupino ljudi, ki pripravlja načrt zaščite Pohorja in tudi vzpostavitve narodnega parka v tem delu, kjer je območje Nature tako ali tako že določeno in gre še za širše območje, ki ste ga sedaj omenili. Verjamem, da bo tudi ta postopek, ki ga bo najbrž zelo težko izpeljati - ali ga je nemogoče izpeljati v tem finančnem obdobju 2007-2013, ko so na drugem ministrstvu, za gospodarstvo, planirana določena sredstva. Zato je odločitev, da se ta postopek vodi paralelno: na eni strani postopki, skupaj z lokalnimi skupnostmi, za to, da ugotovimo in pridemo v končni fazi do narodnega parka, na drugi strani pa, da se izpelje ta program razvoja infrastrukture. Verjamem, da bo v tem delu eno od pomembnih področij to področje ozaveščanja in resnično tega, da se bomo ljudje zadevali, kakšna je ta vrednota in da jo bomo spoštovali tudi na ta način, da ne naredimo takšnih napol barbarskih dejanj, kot se počenjajo. To - vemo iz izkušenj, ker nam zgodovinski spomin seže nazaj - delajo tudi ljudje, ki jih ne bi pričakoval na teh sredstvih.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Gospa Iva Dimic ima vprašanje za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, gospa predsedujoča.
Ker gospod minister ni prisoten, bom vseeno postavila vprašanje.
Spoštovani gospod minister, šolsko leto 2011/2012 se je zaključilo. Pred začetkom novega šolskega leta pa bi se dotaknila rada z nekaterimi vprašanji področja nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli.
Rezultati nacionalnega preverjanja znanja, ki ga učenci opravijo v 9. in 6. razredu osnovne šole, so objektiven pokazatelj nivoja znanja celotne populacije osnovnošolcev na določeni stopnji. Seveda pa so po mnenju mnogih lahko tudi to zelo primerni podatki o kvaliteti posameznih osnovnih šol. Takšni podatki prinašajo veliko koristi, predvidevamo predvsem ministrstvu, ki bi lahko skupaj s sveti šol pristopilo k pomoči tistim šolam, kjer bi se v nekem časovnem obdobju zaznali podpovprečni oziroma slabši rezultati nacionalnega preverjanja znanja.
Rezultate teh preverjanj bi lahko učitelji uporabili ne nazadnje kot eno izmed ocen pri posameznem predmetu, kar bi mogoče nekoliko bolj motiviralo učence k dobri pripravi in predvsem k resnejšemu pristopu pri reševanju nacionalnega preverjanja znanja.
Zato me zanima, kakšen namen ima sedanja oblika NPZ - če okrajšavo podam -, kot je sedanja, ker ni ocenjeno, niso objektivni rezultati, niso objavljeni...
V zvezi s tem sprašujem:
Zakaj na spletnih straneh osnovnih šol niso objavljeni povprečni statistični podatki uspeha na nacionalnem preverjanju znanja po predmetih in po osnovnih šolah?
Ali ministrstvo spremlja rezultate nacionalnega preverjanja znanja in nudi pomoč osnovnim šolam s podpovprečnim rezultatom? Ter: Ali se je razmišljalo o tem, da bi se lahko rezultati teh preverjanj uporabili kot eno izmed zadnjih pisnih ocen učenca pri posameznem predmetu v devetem razredu?
Hvala za odgovor že vnaprej in želim uspešno delo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Še eno vprašanje, da razčistimo. Želite pisni oziroma zadostuje pisni odgovor? Hvala lepa.
Naslednja bo zastavila vprašanje gospa Renata Brunskole ministru za infrastrukturo in prostor.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani prisotni ministri, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Spoštovani gospod minister, ker ste v preteklosti kot pristojni minister za infrastrukturo in prostor že podali stališče, pa naj ga kar citiram: "Z vidika nadaljnjega razvoja posameznih območij v naši državi in z vidika
47
DZ/VI/3. seja
pospešenega prispevka gospodarski rasti je 3. razvojna os tako v severnem kot v južnem delu eden izmed tistih projektov, ki je za to državo in za posamezna okolja izjemno pomemben." 16. aprila 2012 ste tudi na moje vprašanje povedali, da ste že na hearingu povedali, "da bomo postopke pohitrili, vendar ne na račun tega, da bomo vse v okolju povozili, in to bomo tudi storili. Trdno sem prepričan, da so tudi ti roki za južni del, ki so tukaj navedeni, oktober 2012 in 2014, da so predolgi in da se jih da skrajšati, vendar je treba k umeščanju pristopati racionalno, po pameti, upoštevati vse vidike, tudi finančnega". In potem ste še dejali: "Ta odsek v celoti je vreden preko 2 milijardi evrov, ki jih bo zelo težko zagotoviti iz nekih zasebnih virov. Ostane naslednja finančna perspektiva 2014-2023." Sama sem v poročilu o nedokončanih strateških projektih in v pregledu strateških zamud na infrastrukturnih projektih - obravnavanih na seji Vlade 27. 6., v Državni zbor smo jih prejeli 3. julija 2012 - zaznala, da žal ni projekta 3. razvojne osi. Tudi v razvojnem cilju Slovenije, ki je v tem dokumentu Vlade, je navedeno: "V mednarodnem okolju je za Slovenijo razvojni cilj postati v svetu prepoznavna in ugledna država, kar povezujemo predvsem z vključitvijo Slovenijo v pomembne mednarodne integracije v zadnjih letih." V povezavi z mednarodno odprtostjo in povezanostjo Republike Slovenije je zagotovo projekt 3. razvoje osi tudi izjemno pomemben.
Zato me zanima:
Kakšen je konkreten načrt aktivnosti ministrstva, ki se bodo odvijale v zvezi z izgradnjo 3. razvojne osi od Koroške do Bele krajine, še posebej v povezavi z navezovalno cesto na Hrvaškem, ki je bila odprta pred 10 dnevi?
Iz Avstrije preko Slovenije proti Hrvaški je ravno 3. razvojna os tisti slepi tir, kot ste že prej dejali. Prosim za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Minister Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje. Spoštovani!
Rečeno je bilo, da ste z obžalovanjem ugotovili, da med strateškimi zamudami ni 3. razvojne osi. Med te strateške zamude na infrastrukturnem področju smo uvrstili tiste najpomembnejše, tiste najbolj v nebo vpijoče. Če ste pogledali dokument, ste videli, da smo se omejili na investicije, ki so pomembne s strateškega vidika Republike Slovenije, predvsem na modernizacijo železniškega omrežja in na posamezne odseke na tem omrežju. Če bi želeli umestiti v ta dokument, ki ste ga dobili v Državni zbor, celo plejado vseh strateških zamud, potem bi imeli na voljo nekaj 10 ali celo 100 strani branja samo s področja našega ministrstva. Nismo umestili niti enega izmed teh državnih prostorskih načrtov, trenutno jih teče okoli 70, pa vam moram povedati, da praktično pri vseh so zamude. Niti eden od njih
se ne odvija v rokih, niti eden! Nismo vas pač želeli obremenjevati s tem dodatnim gradivom.
Sam sem že večkrat povedal, kje so zamude, na kakšen način se odražajo. Tudi danes sem že nekajkrat povedal, da je najhujša zamuda tista, ki govori o tem, da če v naslednjih letih ne bomo pospešili posameznih aktivnosti na področju modernizacije železniške infrastrukture, bo Slovenija nepovratno izgubila strateško lego, ki jo ima danes. To je tista strateška zamuda, ki smo jo prepoznali kot najbolj pomembno in smo jo zaradi tega tudi umestili v ta nabor strateških zamud, ki ga je obravnavala Vlada pred kratkim in kjer so te navedene zamude po posameznih ministrstvih.
Glede 3. razvojne osi sem odgovarjal v tem državnem zboru 16. aprila in potem ta odgovor tudi dopolnil v pisni obliki 15. maja. Tako kot sem povedal, ostajajo stvari tako, kot so bile nekako opredeljene: v enem delu konec leta 2012 oziroma 2013, v drugem delu 2014. Je pa ta problem, da je treba tudi ta odsek načrtovati racionalno in gospodarno in v tistih delih, kjer se pojavljajo okoljske omejitve, okoljski problemi ali pa problemi iz naslova nasprotovanja umeščanja v posamezen del prostora, v največji meri tudi upoštevati ta vidik, če ga je seveda mogoče upoštevati.
V	severnem delu 3. razvojne osi smo nekako soočeni, pa moram reči, da tudi v enem delu se nanaša na ta južni del, da so bile posamezne rešitve, ki so bile načrtovane v preteklosti, mogoče prebogate glede na potrebno po modernizaciji infrastrukture na določenem območju; na severnem delu predvsem od Velenja naprej proti Slovenj Gradcu in od Slovenj Gradca do Dravograda. Tudi lokalne skupnosti same so opozorile, da so posegi, ki se načrtujejo, in obseg teh posegov glede na gostoto prometa predimenzionirani in da bi bilo treba izhajati iz bolj racionalnih rešitev, tudi iz razloga, da pride do realizacije teh projektov čim prej. V tej smeri tečejo prizadevanja, tako da je ta projekt v severnem delu na neki točki evalvacije, ki naj bi povedala, naj bi določila umestitev tega dela v prostor med obstoječo avtocestno povezavo in Velenjem in nadaljevaje potem naprej od Velenja proti Slovenj Gradcu in Dravogradu.
Kar se južnega dela tiče, so postopki nekako, kar se DPN tiče, več ali manj v enem delu pri koncu. Tako nas praktično čaka v enem delu samo še finale, sprejem uredbe o državnem prostorskem načrtu na vladi, računam konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega. V drugem delu pa seveda možnost še dodatne preveritve dosedanjih rešitev glede na razpoložljiva finančna sredstva.
V	vsakem primeru so pa to projekti, ki jih bo mogoče izpeljati v naslednji finančni perspektivi, ki se, kot veste, začne že čez dobro leto oziroma leta 2014.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
48
DZ/VI/3. seja
Še dopolnitev želite?
Izvolite.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, gospod minister, za odgovor, vendar nisem ravno čisto zadovoljna. Namreč, vezano na mednarodne povezave in na pomemben panevropski koridor iz Avstrije preko Slovenije do Hrvaške in še dlje. Mislim, da je takšnega pomena, in tudi sami ste pritrdili, da bi bilo prav, da bi bil tudi odgovor v tej smeri.
Zanima me naslednje. Če pogledamo: jugovzhodna Slovenija, gospodarsko središče Novo mesto, iz Novega mesta proti Beli krajini -3. razvojna os. 3. razvojna os, južni del, milijon evrov je namenilo Ministrstvo za pravosodje iz evropskih sredstev za obnovo tega mednarodnega mejnega prehoda. Na drugi strani ravno tako iz evropskih sredstev mednarodni mejni prehod Metlika. Zdaj je 9 kilometrov ceste in smo na novi navezovalni cesti, ki pelje do križišča oziroma na Hrvaškem pravijo "čvor Novigrad", do avtoceste Zagreb-Reka. To pomeni najbližjo pot do morja iz tega dela jugovzhodne Slovenije proti Dalmaciji in še dlje. Mogoče se bo tudi marsikdo od nas po tej cesti peljal. Iz tega bi lahko sklepali, da Republika Slovenija, kot ste povedali in pravilno sem ugotovila, tega nima med strateškimi prioritetami. Po moji oceni - žalostno. Po moji oceni - škoda.
Naj se navežem na besede gospoda ministra za obrambo Hojsa, ki je povedal na zadnji seji Odbora za obrambo: "Bela krajina je tista, ki je najbolj odrezana v državi, kjer je najslabši gospodarski položaj." Pred tem je še povedal: "Veliko hodim po Sloveniji." Namreč, o čem govorim? Za 3. razvojno os oziroma razvojne osi tudi drugje zagotovo ni prav, da so dane na stranski tir. Ne samo 2. železniški tir Divača-Koper, tudi 3. razvojna os - pomagali bi gospodarstvu.
Zato bi si želela, da bi tu ukrepali, spoštovani gospod minister.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala.
Še dopolnitev odgovora, minister.
ZVONKO ČERNAČ: Sicer ne vem, kaj je dopolnilno vprašanje, ampak ali me niste poslušali ali pa me niste želeli poslušati, spoštovana poslanka.
Nisem govoril o tem, da te razvojne osi ni med strateškimi prioritetami. Tudi sami ste povedali, da jo pogrešate med strateškimi zamudami, ki jih je povzročila vaša triletna vlada v obdobju 2008-2011. Med strateške zamude tega nismo umestili, ker bi morali še 70 drugih državnih prostorskih načrtov, ki so vsi v zamudi. Vsi, od prvega do zadnjega! Od tistega, ki teče štiri ali pet let, pa do tistega, ki teče že enajst let, ki ga sprejemamo zdaj v teh dneh na vladi.
Povedal sem, da bi bilo več deset strani tega gradiva, če ne celo več, sto strani. Očitno smo naredili napako, ker vas nismo še s tem
dodatno obremenili. Očitno! Moral bi vam narediti celo knjigo, zložiti vse te strateške zamude in potem sprožiti razpravo v Državnem zboru o vseh teh strateških zamudah.
Povedal sem, da smo med strateške zamude na področju našega ministrstva se omejili na zelo majhen del, ki je strateško izjemno pomemben, in to je umeščenost Slovenije v prometne koridorje. Od tega je odvisen naš strateški razvoj v prihodnje. Da pa je teh strateških zamud, ki so ravno tako pomembne, kolikor hočete, pa verjetno ni treba posebej izgubljati besed.
Še vedno spada 3. razvojna os tako v severnem kot južnem delu med prometne prioritete in tudi časovnica, ki sem vam jo povedal, govori o tem. Del te časovnice je konec letošnjega leta, drugi del pa leto 2014; nisem si ga sam izmislil, ostaja še vedno v dokumentih, ki jih je potrdila vaša vlada oziroma SD vlada v obdobju 2008-2011. Dokument umeščanje v prostor glede 3. razvojne osi se je začel v enem delu dogajati, kot veste, v letu 2004 oziroma 2005 in v drugem delu v letu 2006. Zdaj je pa leto 2012.
Sami lahko ugotovite, za kakšno zamudo gre. Lahko vam s tega mesta zagotovim, da bomo storili vse, da bodo ti postopki najmanj polovico hitrejši, kot so bili doslej. Najmanj polovico hitrejši.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Imate predlog za splošno razpravo?
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Spoštovani!
V skladu s Poslovnikom Državnega zbora in tudi glede na besede spoštovanega gospoda ministra - danes so bili tu ljudje iz Postojne, sem jih srečala, in podpiram, da se tam projekt izvaja, tudi Jelšane, tudi ostale pomembne zadeve, vendar 3. razvojna os je tista, ki bi pripomogla k razvoju Republike Slovenije.
Zato predlagam javno razpravo o tem, da Slovenija potrebuje 3. razvojno os in mednarodno navezavo na panevropski koridor, torej Avstrija-Slovenija-Hrvaška. Prosim za ta moj predlog.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Predvidevam, ste mislila razpravo o odgovoru na naslednji seji. Bomo seveda o tem odločali v okviru glasovanj.
Sedaj pa je na vrsti za vprašanje gospa Saša Kos, ki bo postavila vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
SAŠA KOS (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim! Spoštovani minister!
Ne glede na že postavljeno poslansko vprašanje na prejšnji seji, se bom tudi tokrat dotaknila vaših napovedi, zapisanih v koalicijski pogodbi, kjer ste se stranke zavezale, da boste
49
DZ/VI/3. seja
s spremembami predpisov izboljšale dostopnost do zdravstvenih storitev, predvsem na perifernih področjih.
Citiram: "Pomanjkanje zdravnikov je najbolj vidno predvsem na perifernih področjih Slovenije. Poleg pomanjkanja kadrov ni jasnega dolgoročnega rekonstruiranja javne zdravstvene mreže. Na realnih osnovah, ob upoštevanju predvidene obolevnosti prebivalstva in ob povečanju števila zdravnikov bomo določili optimalno javno zdravstveno mrežo ter zanjo sprejeli program vzpostavljanja in ohranjanja. Dopolnjevali jo bomo s koncesijami tudi za področje lekarništva, ki bodo na osnovi jasnih kriterijev dodeljevane s strani ministrstva za zdravje. Prav tako bomo redefinirali vlogo lokalne skupnosti pri zagotavljanju dostopnosti do primarnega zdravstva." Zapisano dopolnjujete z: "Javno mrežo bomo dopolnjevali tudi s koncesijami, ki jih bomo podeljevali na osnovi javnih razpisov in sklenitvami pogodb za časovno opredeljeno obdobje. Sprejeli bomo ukrepe za povečanje vpisa na medicinsko fakulteto."
Pred kratkim ste dejali, da pred odločitvijo potrebujete predvsem več izračunov, dejstvo pa je, da ste z izgovorom o boljši dostopnosti in zmanjševanju čakalnih dob sami že podelili nekaj koncesij. Pravite, da sami niste naklonjeni velikemu številu koncesij, vendar v koalicijski pogodbi jasno zapišete, da jih boste podeljevali tudi lekarnam.
Sprašujem vas, spoštovani minister:
Ali ste v okviru napovedanih sprememb že izvedli oziroma izvajate monitoring na področju obolevnosti, na podlagi katerega boste pripravili novo mrežo in uvedli ustrezne normative in standarde izvajalca zdravstvenih storitev?
Sprašujem vas tudi:
Kakšni so rezultati izvedenih analiz?
Dejstvo je namreč, da se je ravno na področju podeljevanja koncesij na primarni ravni v preteklosti večkrat izkazalo, da so bili na ta račun oškodovani javni zdravstveni zavodi.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Izvolite, minister Gantar.
TOMAŽ	GANTAR:	Spoštovana
podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci!
Osnovni cilj, ki mu sledimo, je učinkovito zagotavljanje zdravstvenega varstva za prebivalce in na to vpliva v največji meri dostopnost. Na drugi strani je dostopnost v največji meri, na eni strani, odvisna od financiranja, ki ga moramo zagotoviti - namreč, če sredstev ni dovolj, ne moremo dodatnih programov financirati -, in na drugi strani tudi od zmogljivosti zdravstvenega sistema. Se pravi, zdravstvenih ustanov, razpoložljivosti zdravnikov itn. Tukaj je bilo, kar se tiče financiranja, da ne
govorim o tem, narejenih nekaj korakov, da stabiliziramo blagajno. Na drugi strani pa je tisti osnovni dokument, ki določa dostopnost, seveda splošni dogovor. Splošni dogovor določa koliko dela, kakšen obseg in na kakšen način bo opravljeno. Splošni dogovor tudi določa, da ZZZS z izvajalci doreče tisto največjo čakalno dobo, ki je še dopustna za posamezne primere. V nasprotnem primeru potrebujejo izvajalci neko soglasje.
Čisto v uvodu moram reči, da se ta čakalna doba v tem obdobju ni povečevala, ponekod je krajša, da pa so posamezni primeri, ki so lahko delno vezani na financiranje, ponekod tudi na zagotavljanje ustreznega števila strokovnjakov - glede na razporeditev. Na tem področju pa mogoče najprej kot informacija: seveda moramo napraviti mrežo, ki jo pripravljamo v tem trenutku za primarni nivo. Govorim o omrežju na primarnem nivoju za družinske zdravnike, za pediatre, za stomatologe, za dispanzerske dejavnosti in predvsem tudi nujno medicinsko pomoč, ki ni organizirana na način, kot bi morala biti glede na različno dostopnost prebivalcev do te nujne medicinske pomoči. Šele na podlagi tega potem lahko tudi natančno govorimo o pomanjkanju ali na drugi strani presežku števila zdravnikov. Trenutno je ocena, da je zdravnikov, če gledamo sekundarni nivo in terciar, glede na veliko povečanje v zadnjem obdobju bolj ali manj zadosti. Se pravi, da imamo določene težave predvsem na primarnem nivoju. Tukaj poskušamo glede na podatek, ki jih tudi redno spremljamo, to je tudi redna naloga Inštituta za varovanje zdravja, da spremlja te podatke o obolevnosti glede na demografske značilnosti, značilnosti regij in podobnega. To je potem izhodišče za nadaljnje dogovore in nove programe, kjer se seveda izkaže, da so potrebni.
Vi veste, da za spremembo potrebujemo spremembo zakonodaje, ki v štirih, petih mesecih na tem področju, če jih želimo peljati na način, ki ga tudi vi želite, enostavno ni mogoče v tako kratkem času. Lahko naredimo mrežo, lahko delamo korake, ne moremo pa spremeniti, recimo, načina tudi podeljevanja koncesij.
Zato sem omenil tudi v tem, kar ste vi prebrali, da koncesije dajemo v tem trenutku glede na to, da moramo odgovarjati - seveda v primeru, da je s strani ZZZS podana izjava, da je zagotovljeno financiranje in da je na podlagi podatkov, ki se jih spremlja, tudi manjša dostopnost, kar seveda pomeni daljše čakalne dobe za določene dejavnosti. Tukaj jih je bilo nekaj podpisanih, zato da ne delamo dodatne škode v dostopnosti na daljši rok.
Še vedno pa ostaja dejstvo, da tukaj je potrebna sprememba zakonodaje in tudi razpisovanje na način, ki je bistveno bolj transparenten in kjer je možnih manj očitkov.
Poleg tega - kakšni so še ukrepi? Eno je sodelovanje v splošnem dogovoru, drugo je priprava mreže, tretje je naprej odpiranje
50
DZ/VI/3. seja
referenčnih ambulant, ki poteka tudi v letošnjem letu, kljub težavam, s katerimi smo se soočal in izboljšuje zdravljenje kroničnih bolnikov. Naprej potekajo presejalni programi, kot je Svit, Dora, Zora. Za Doro je bila oblikovana skupina, ki bo pomaknila naprej ta zastoj, do katerega je prišlo.
Mislim, da v tem delu skrajšujemo tudi čakalne dobe in dejstvo je, da je, recimo, v juniju bilo na seznamu manj čakajočih kot v aprilu. So pa seveda posamezni posegi, kjer vemo, da so težave, predvsem s strani ortopedije. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa, minister.
Še eno dopolnilno vprašanje.
Izvolite.
SAŠA KOS (PS PS): Gospod minister, mene zanima... Poglejte, znižane so plače tem ljudem, upokojencem in tako naprej, ki so verjetno najbolj potrebni teh zdravstvenih uslug, takšnih in drugačnih.
Vprašala bi vas, kako si predstavljate... Namreč, za koncesionarje vemo - čakalne dobe gor in dol in sem tja, vendar če pride nekdo h koncesionarju, je lahko na vrsti takoj, če mu plača, sicer so pa čakalne dobe takšne in takšne dolžine. Če se bodo koncesije zvečale, to posledično pomeni, da bo tudi dostopnost slabša oziroma da bo obolevnost prebivalstva višja oziroma večja. Nikakor ne morem sprejeti tega, da si bodo ljudje, ki imajo zdaj zmanjšane dohodke, lahko privoščili tako zobozdravstveni kot zdravstvene usluge, kar bodo po vaši prezentaciji nudili ta tako imenovani koncesionarji, ki se bodo razrasli tudi na lekarne in tako naprej. Vemo, kaj pomeni to v nadaljevanju.
Postavila bi vam pa še vprašanje. Na pretekli seji ste mi med drugim odgovorili, da je bilo v preteklosti napisanih tudi veliko zakonov, ki za vas predstavljajo pravljice, ki jih lahko zapišete tudi sami. Govorim seveda o novem zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki ureja tudi področje koncesij. Poudarili ste, da želite, da se o tako pomembnem področju kot zdravje, najprej izrečete v okviru vlade, posebej ministrstva za finance in ministrstva za pravosodje.
Kot opozicijska poslanka vsekakor vaš način razmišljanja lahko razumem, pa vendar vas sprašujem:
Na kakšen način boste izvedli napovedano konkurenco med zavodi in plačilom po opravljenem delu?
Ali to pomeni, da bomo zaradi tako imenovane učinkovitosti priča razcvetu koncesionarjev na primerni ravni, morda s slabšim storitvami, o čemer sem vas spraševala že pred tem?
Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Izvolite še odgovor, minister.
TOMAŽ GANTAR: To so zdaj popolnoma nova vprašanja, za katere se bojim, da imam premalo časa.
Najprej bi rekel, da mi je žal, ampak očitno koncesionarstvo popolnoma narobe razumete. Namreč, če je nekdo koncesionar, ne pomeni, da bolnik, ki k njemu pride, plačuje, ampak je koncesionar seveda tisti, ki ima koncesijo in prihajajo bolniki k njemu enakovredno kot k vsem ostalim zdravnikom v javnih zavodih na podlagi zdravstvenih napotnic. Se pravi, to ne pomeni samoplačništva.
Kar se tiče drugega dela glede zakonodaje. Želel sem samo poudariti, s tem da je v preteklosti prihajalo do neusklajenih predlogov pri pripravi zakonov znotraj koalicije in da zato že same koalicije niso bile zmožne in sposobne teh zakonov sprejeti in potrditi, kljub večini v državnemu zboru. Tega si seveda ne želim in zato moramo nekaj osnovnih izhodišč pri reformah uskladiti najprej znotraj vlade, da vidimo, koliko je to sprejemljivo, in potem tudi v dogovoru s socialnimi partnerji in z ostalimi zainteresiranimi, da sprejmemo zakonodajo, kot mislimo, da je potrebna in kot sem že velikokrat rekel, kot jo jaz zagovarjam: da je široko dostopno zdravstvo, da je solidarno organizirano in da je kakovostno.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti mag. Stanko Stepišnik, vprašanje pa je namenjeno ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Izvolite.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica, lep pozdrav vsem!
Za ministra imam vprašanje o gospodarski rasti.
Bruto domači proizvod se še naprej zmanjšuje. Leta 2011 je znašal komaj 84 % povprečja Evrope. V primerjavi z Avstrijo, kjer je znašal 129 %, zaostajamo skoraj 50 % za sosednjo državo oziroma za povprečjem gospodarske razvitosti EU, merjene z bruto domačim proizvodom, da bo jasno, na prebivalca po kupni moči. Če ima Slovenija 17 tisoč 800 evrov, ima Avstrija 33 tisoč 720 evrov bruto domačega proizvoda na zaposlenega. To približno pomeni, da bi imela Slovenija danes bruto domači proizvod okoli 60 milijard. S temi 60 milijardami bi verjetno lahko zelo postregli s tistim, kar želi imeti sociala in vse ostalo v Sloveniji.
Izvoz - uvoz je še vedno negativen v korist uvoza, pokritost uvoza z izvozom je 73 %. Od januarja do aprila je bilo izvoza 6,8 milijard, uvoza 7,2 milijarde. Kar je zaskrbljujoče pri izvozu in uvozu, je to, da smo uvozili 14,3 % storitev, 9,5 % jih pa izvozili. Napram izdelkom je to skoraj dvakrat manjši delež izdelki : storitve, kot ga ima sosednja Avstrija. Izvoz visokotehnoloških produktov v Sloveniji še vedno zaostaja 11,3 % za Evropo, Avstrija 4,5 %
51
DZ/VI/3. seja
nad povprečjem Evropa. Zaostanek obsega proizvodov predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti je nižji od leta 2008 do 2010 za 7 %, kar kaže na to, da je trend še vedno negativen. Dodana vrednost, ki je nek dokaz družbenega bogastva, je znašala od januarja do aprila 7,2 milijarde v Sloveniji in je nižja za 0,2 % in je komaj na 60 % evropskega povprečja. Investicije. Domače investicijsko trošenje je bilo za 10,5 % nižje kot leta 2011 in še vedno ne kaže nobenih znakov okrevanja, da bi bilo višje. Če se spomnimo, napovedi so bile takšne, da edino investicije bodo imele pozitivno rast, medtem ko bosta zasebna in državna potrošnja negativni. Število zaposlenih v gospodarstvu se manjša... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Čas vam je potekel.
Izvolite, minister Žerjav za odgovor.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa za vprašanje.
Danes je kar nekaj podobnih vprašanj, vidim, da ste sami zastavili dve praktično identični, drugo v zvezi s konkurenčno sposobnostjo. Sam tu vidim velike povezave. Danes je nekaj podobnega že bilo vprašanega v zvezi z gospodarsko rastjo.
Kot sem dejal: Vlada je prve ukrepe, ki jih je sprejela, sprejela na temo gospodarske rasti in razbremenitve gospodarstva. Danes to govorim drugič in bom najbrž še enkrat ponovil. To je naredila zaradi tega, da želi ustvariti konkurenčnejše poslovno okolje. Z znižanjem davka na dodatno vrednost - skratka, od dohodka pravnih oseb, z olajšavami na investicije, z olajšavami na raziskave in razvoj. To so bili prvi ukrepi, ki smo jih predlagali ravno zaradi tega, da ustvarjamo na področju investicij ugodnejše, prijaznejše poslovno okolje. Sledilo je ukvarjanje z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, ki je vladi vzel veliko napora in časa, ampak takoj po tistem smo se lotili drugega svežnja ukrepov za spodbudo gospodarstvu. Pred vami na tej seji, in izredni seji, ki sledi, je 16 različnih zakonov s 75 ukrepi, s 377 milijoni evrov in 10 razpisi, ki ta sveženj spremljajo. Vsi zakoni, ki so predlagani, so vezani na to, da ustvarjamo konkurenčnejše poslovno okolje za gospodarske družbe v Sloveniji in s tem ustvarjamo okolje, ki bo zanimivo tudi za tuje neposredne investicije.
Sam, kot sem dejal, ne delam razlik med domačimi oziroma tujimi investicijami. Če bo poslovno okolje takšno, da bo privlačno za domače gospodarstvenike, verjamem, da bodo prišli tudi tuji investitorji z investicijami v Slovenijo.
Veliko področij je v tem svežnju, od tistih najbolj problematičnih s področja infrastrukture in prostora, vezanih na pridobitev gradbenih dovoljenj in soglasij - skratka, krajšamo, drastično, radikalno skrajšujemo
postopke, zato da bodo podjetniki prej prišli do gradbenega dovoljenja. To, kar imamo danes, to ni nič in na ta način gospodarske rasti preprosto ne more biti in s takšnim sistemom in takšno zakonodajo, kot jo imamo v tem trenutku, ne moremo privabljati tujih neposrednih investicij, ker se nihče od tujih investitorjev s temi našimi postopki ne bo ukvarjal. To je dejstvo, to je fakt, tega se vsi zavedamo in to je treba spremeniti.
Lotili smo se plačilne nediscipline, sicer so dileme o tem, izvršnica da, ne. Mislim, da je vendar pozitivno, ob ukrepu, ki ga je sprejela že prejšnja vlada, in mislim, da bomo tu našli eno sinergijo in na tem področju naredili pomemben korak naprej.
Tretjič. Zemljišča. Vezano na ceno zemljišč v industrijskih conah. Vi veste, da smo v Sloveniji komunalno opremili mnoge cone, industrijske, obrtne, poslovne; skratka, vse najdete v Sloveniji, raznorazne, ampak v večini teh industrijskih con raste grmičevje. Pojdite pogledat, pa boste videli - raste grmičevje. Zakaj? Zato ker so ta zemljišča v teh poslovnih conah preprosto predraga. Kaj smo storili? Spremenili smo: prvič oziroma je na mizi -upam, da bo zadeva šla skozi - Zakon o kmetijskih zemljiščih in pod B Zakon o stvarnem premoženju države in občin, kjer omogočamo županom, da ko ugotovijo, da imajo na razpolago neko strateško naložbo, da tistemu investitorju zemljišče v industrijski coni ponudijo, da ne bom rekel za 1 evro. Skratka, želimo da pridemo do tujih investicij. Želimo, da pridemo do investicij, ampak za to je treba vzpostaviti okolje; in to počnemo.
To še ni vse, kar smo storili s tem drugim svežnjem. Upam, da bo v tukaj razumevanje do teh ukrepov, ki so prišli na silo. Tudi mi smo imeli težave v vladi, ko smo morali to na silo narediti, na hitro, časa ni, gospodarstvo to od nas zahteva... / znak za konec razprave/ Bom potem nadaljeval.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa. Boste nadaljevali, če je zahteva za dopolnitev.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Dejansko imam to, kar ste omenili, o tujih neposrednih investicijah pod drugim vprašanjem. Na vrsti sem zadnji, menda bo to ob 23. uri.
Število nezaposlenih je manjše in znaša za junij 105 tisoč 600 nezaposlenih. Skrb povzroča, da ni transparentno iz statistike, da nekateri niso evidentirani kot nezaposleni, so pa v tabelah statistike pod rubriko Odlivi iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, in to v številki 17 tisoč 212 ljudi. To povzroča skrb, ker se število nezaposlenih manjša, manjša se pa tudi število zaposlenih v gospodarstvu. Ni narobe, tako kot sem prej rekel, če bi bila ob tem produktivnost večja. Število zaposlenih se je do oktobra 2008 do septembra 2011 zmanjšalo za 71 tisoč, hkrati pa povečalo v negospodarstvu za 7 tisoč, v predelovalni dejavnosti se je zmanjšalo število
52
DZ/VI/3. seja
zaposlenih za 36 tisoč, v gradbeništvu za 25 tisoč. 21 tisoč zmanjšuje dodano vrednost za najmanj 800 milijonov evrov - če bi bili ti odpuščeni in bi imeli samo minimalno plačo, to se pravi letno 12 tisoč evrov. Se pravi, da so prihodki v proračunu za 71 tisoč nezaposlenih manjši za 400 milijonov evrov oziroma 71 tisoč brezposelnih pomeni primanjkljaj proračuna za okoli milijardo.
Drugo, kar povzroča veliko skrb gospodarstvu, je kreditni krč, ta se vleče več kot tri leta. Banke tudi letos ne bodo kreditirale gospodarstva, to pomeni, da je vprašaj tudi za leto 2013.
Ali razmišljate o pomoči Sloveniji v višini 10 milijard?
Moja številka je 6 milijard za sanacijo bančnega sistema, 4 milijarde za gospodarske investicije, tako bi prišli na 80 % zadolžitve iz družbenega bruto produkta in bi bili deležni pomoči; vse tisto, kar je nad 60 % družbenega bruto produkta, kar je Evropa pripravila in mi nismo zraven, ker... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Gospod Stepišnik, če prav razumem, so bila to dodatna vprašanja ne pa zahteva za dopolnitev. Ampak, kljub temu, minister, izvolite dopolnitev.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: V vsakem primeru, tako kot sem dejal, ustvarjamo okolje za investicije. Upam, da to opažate, da je veliko ukrepov, ki smo jih sprejeli in ki so predlagani in jih boste obravnavali na tej seji in na naslednji, izredni, da gredo v to smer. Pozivam vas, dajmo popraviti, če se da kaj še izboljšati, da bo ta zadeva še boljša.
V tem trenutku pripravljamo že tretji sveženj za jesen. Arhitektura se v tem trenutku pozdravlja, ampak o tem bomo več govorili v jeseni. Kaj želim s tem povedati? To, kar smo naredili, to ni vse in to ni dovolj in se tudi sam zavedam, da ni dovolj, ampak to je bilo mogoče storiti sedaj, do julija, ob vseh kritikah, ki so in so deloma tudi upravičene, da pritiskamo in želimo na hitro zadeve spremeniti. Ja, želimo, zato ker je to potrebno in to gospodarstvo od nas zahteva. Še več! Imam primere na mizi investitorjev, tako kot sem ves čas tam na tistem drugem stolu govoril, ki imajo denar v žepu in v rokah projekte, pa ne morejo priti do gradbenih dovoljenj zaradi birokracije. Upam, da bomo te posamične primere, eden z našega konca, pa tukaj okrog Braslovč itd., več je teh primerov, da jih bomo vendar potisnili naprej in da se bodo tam čim prej ustvarila nova delovna mesta, ker je nerazumljivo, da nekje v predalu - ne vem katerem, čigavem, v kateri pisarni - stoji tak in tak problem in se ga ne rešuje, kljub temu da je investicija na mizi, je realna in jo je moč realizirati. Žal nimamo teh 10 milijard. Tudi sam bi jih rad imel. Lahko se zadolžimo, pravite, 80 -saj to sem spraševal, kam bomo šli, 80, 90, 100 % BDP, dejansko v smeri Grčije. Kdo bo to vračal? Ali imamo to možnost oziroma ali nam je
dano, da to sploh naredimo? Ali nam je to dano s strani naših zanamcev, ki bodo te kredite, ki jih bomo mi tako ali drugače razfrčkali, da bodo to plačevali za nami?
Mislim, da se moramo opreti predvsem na to, kar imamo, na ta potencial, ki ga imamo, in tega maksimalno izkoristiti. Imamo možnosti, da tudi z administrativnimi ukrepi, tako kot je prej koleg Han dejal, naredimo bistvene korake naprej pri ustvarjanju konkurenčnejšega poslovnega okolja in s tem privabimo kapital ter tuje investicije. Mislim, da je to realno in da je to mogoče, moramo pa vsi skupaj sodelovati pri tem.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Imate še predlog?
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Ja, v
skladu z drugim odstavkom 266. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se opravi javna razprava.
Hkrati bi pa dodal, Avstrija in Nemčija imata 80 % zadolžitve glede na družbeni bruto produkt in zdaj bodo sami sebi pomagali od 60 do 80 %. Mi imamo 47 % in verjetno, če si bomo sami pomagali, si bomo zagotovo odpomagali, ampak ne v dveh, treh letih, pač pa v 15 letih.
Razvoj in raziskave - več kot dve tretjini podjetij v Sloveniji ne investira več v svoje produkte, kar v določeni časovnici pomeni, da bomo drugo leto imeli še več stečajev kot letos v prvih štirih mesecih; 1,5 stečaja na dan je vsak mesec.
Število delovnih ur, produktivnost, kjer se tudi trudimo, saj to je tudi vaše področje navsezadnje, je od 176 plačanih ur samo 136 tistih, ki so učinkovite. Stroški na enoto proizvoda so prav tako 5 % večji od povprečja Evrope. Kar pa najbolj skrbi, pa skrbi to, da tudi vi kot minister, ki ste zagovarjali biserovino Slovenije kot neko bogastvo, ste pričeli kadrovati po principu SDS: svoje ljudi na svoja mesta. Ko združujete dva javna sklada, Maribor in Ribnico - Maribor ima podjetniški sklad, Ribnica ima sklad za regionalni razvoj, pa tri agencije, ki jih združujete -, prenašate z novim zakonom vodenje skupnega sklada, Maribora in Ribnice, v Ribnico. Ali je to smiselno? Ne vem, če je to smiselno. Maribor...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Se
lahko omejite na proceduralni predlog, gospod Stepišnik?
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Prosim?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Proceduralni predlog ste verjetno želeli podati. Izvolite.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS):
Razširjena razprava, ja.
53
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : V redu.
O vašem predlogu bomo odločali v okviru glasovanj. Hvala lepa.
Zdaj je na vrsti gospod Samo Bevk, ki ima vprašanje za ministra dr. Žigo Turka, ki je opravičeno odsoten.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Končno nam je po dolgoletnih prizadevanjih uspel veliki met, Idrija in španski Almaden sta na univerzalnem in prestižnem seznamu svetovne dediščine pri Unescu. Ob tem velikem uspehu bi se rad ministru dr. Žigi Turku in sodelavcem ter vsem njegovim predhodnikom zahvalil in obenem tudi čestital za to pravzaprav prvo uspelo nosilno nominacijo v samostojni Sloveniji. Tako ima Slovenija danes na Unescovem seznamu tri znamenitosti: Škocjanske jame, prazgodovinska kolišča okoli Alp in Idrijo. Vpis Idrije na ta prestižni seznam pomeni izjemen dosežek spomeniškovarstvene stroke ter kulturne politike pri promociji naše kulturne in naravoslovne dediščine.
Ta izjemen uspeh naj bo dodatna spodbuda za stroko, državo in lokalne skupnosti, da pripravijo nove predloge, ne samo s področja kulturnih in naravnih znamenitosti, temveč tudi na področju nesnovne oziroma žive kulturne dediščine. Povečanje števila enot naše dediščine na seznamu Unesca pomeni veliko priložnost za naš nadaljnji razvoj na področju turizma in gospodarskih dejavnosti ter za razpoznavnost Slovenije v svetu.
Glede na to, da imamo kar velike možnosti za dodatne vpise tako na seznam svetovne dediščine kakor tudi za prve vpise na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, me zanima:
Ali ministrstvo pripravlja nove predloge?
Obenem pa ministra dr. Žiga Turka sprašujem:
Ali namerava za uspešno pripravo in izvedbo teh projektov strokovno in kadrovsko okrepiti Direktorat za kulturno dediščino oziroma pristojno službo v okviru ministrstva ter tako bolj učinkovito koordinirati in izvajati Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine ter Konvencijo o varstvu nesnovne kulturne dediščine?
Slovenija ima danes na tako imenovanem poskusnem seznamu še tri znamenitosti: klasični Kras, fužinarske planine v Bohinju in partizansko bolnišnico Franjo. Na nacionalnem seznamu registrirane žive dediščine pa je trenutno vpisanih devet enot od Škofjeloškega pasijona in cerkljanske laufarije do izdelovanja papirnatih rož.
Naj omenim, da ima, recimo, hrvaško ministrstvo, ki je zelo uspešno na temu področju, da ima na svetovnem seznamu sedem znamenitosti, na seznamu žive dediščine pa dvanajst. Tam na teh projektih dela sedem zaposlenih, v okviru slovenskega ministrstva pa
samo en zaposlen. Se pravi, če se hočemo primerjati s sosednjimi državami, moramo nekaj narediti tudi na kadrovskem in strokovnem področju ter okrepiti to službo.
Prosim gospoda ministra dr. Turka, da mi na moje vprašanje ogovori na prvi naslednji seji. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Vaš predlog smo sprejeli, točka bo uvrščena na naslednjo sejo.
Naslednja pa je na vrsti gospa Alenka Bikar. Vprašanje ima prav tako za dr. Žiga Turka.
Izvolite.
ALENKA BIKAR (PS PS): Sicer malo neobičajno, nisem navajena spraševati nekoga, ki sploh ni prisoten.
Gospoda ministra sprašujem:
Ali še vedno načrtujete uveljavitev sprememb nekaterih normativov in standardov v izobraževalnem sistemu v šolskem letu 2012/2013?
Ena od točk, ki jih želite na vsak način spremeniti, je povečanje števila učencev na posameznega učitelja, ker ste prepričani, da je to razmerje v Sloveniji nizko. Poglejmo nekaj podatkov evropske raziskave za leto 2012, in sicer je razmerje v osnovni šoli naslednje: Danska, Poljska, Latvija - 10; Italija, Litva, Madžarska, Grčija, Portugalska - 11; Švedska 12; Belgija, Španija, Avstrija - 13; Finska - 14; Nizozemska, Romunija, Estonija, Irska - 16; Belgija, Nemčija in Slovenija - 17. Taista raziskava za celo osnovno šolo v Sloveniji kaže, da je en strokovni delavec na 12,45 učenca, s tem smo na 12 mestu od 27 držav v Evropski uniji. Torej so vaše besede malce zavajajoče.
Potem je tukaj še ideja o daljši prisotnosti učiteljev v šoli, kar sicer nedvomno vpliva na bolj kakovostno vzgojno-izobraževalno delo, a le pod pogojem, da se razširi ponudba vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v osnovnih šolah, med katerimi bi lahko učenci izbirali v času po pouku, vendar o tem ni nič slišati. Zgolj administrativno povečevanje prisotnosti učiteljev ne bo prineslo učinkov. V Evropi ima obvezno prisotnost strokovnih delavcev v šolah 13 držav, med njimi le 3 več kot 30 ur, to so Portugalska 35, Islandija 34 ur in Velika Britanija 32. Finska, ki je po dosežkih na izobraževalnem področju v svetovnem vrhu in je že desetletja najboljša evropska država, ima določenih 25 obveznih ur tedenske prisotnosti za učitelje. To je samo nekaj predlogov, o katerih se govori.
Zato me zanima:
Katere so tiste spremembe, ki jih nameravate izpeljati?
Kot starša me že omenjene in morebitne nove spremembe resnično skrbijo. Imam dva še ne šoloobvezna otroka, jeseni bo starejša hčerka šla v šolo in me skrbi, ali bo še deležna kakovostne izobrazbe. In nisem edina!
54
DZ/VI/3. seja
Starši se upravičeno sprašujemo, ali bo država še vedno vsem omogočala kvalitetno vzgojo in izobraževanje ne glede na različne življenjske okoliščine. Zavoljo racionalizacije ste očitno pripravljeni na nižanje doseženih standardov in normativov in posledično kakovosti, kar me zelo žalosti. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Še vprašati vas moram, bi bilo... ?
ALENKA BIKAR (PS PS): Ja, seveda. Želela bi, da mi kar pisno odgovori v 30 dneh.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Pisni odgovor boste prejeli v 30 dneh. Hvala lepa.
Naslednja je na vrsti Alenka Jeraj. Vprašanje ima za dva ministra, in sicer za gospoda Zvonka Černača in za gospoda Franca Bogoviča.
ALENKA JERAJ (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav ministrski ekipi!
Pred dvema mesecema sem že spraševala o obvoznici na Škofljici. Namreč že več let, praktično pa se od leta 2005 zelo intenzivno pogovarjamo o obvoznici, pripravljajo se rešitve in študije, sestankov je cel kup, pa do danes nič od tega ni realizirano. Župani napovedujejo oziroma se sestajajo s predstavnikov ministrstev, grozijo z zaporo ceste Ljubljana-Kočevje, še vedno se pogovarjamo o različnih variantah kje bi obvoznica lahko potekala.
Zato me zanima:
Kako je z umeščanjem v prostor oziroma kako daleč je priprava državnega prostorskega načrta?
Kakšno oviro predstavljajo varstveni režimi oziroma zaščita Natura 2000, Krajinski park Ljubljansko barje?
Koliko nadomestnih habitatov potrebujemo in zakaj tega že nismo naredili, kot rečeno, že od leta 2005 govorimo o tem?
Ali lahko in kdaj pričakujemo začasno rešitev v obliki tripasovnice s spreminjajočim se režimom 2 plus 1 ali štiripasovnice na cesti Škofljica-Ljubljana?
Ali se bo in kdaj uredilo krožišče na Škofljici, kar bi bila prav tako začasna rešitev?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa za vprašanje.
Prvi je gospod Černač. Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje.
Tako kot je bilo ugotovljeno, od leta 2005 poteka umeščanje te obvoznice Škofljica v prostor, leta 2012 trasa še ni izbrana. Se pravi, 7 let je poteklo, ne da bi bila izbrana najbolj optimalna varianta. In zdaj berem o tem, da nekateri pričakujejo, da bo pa v dveh mesecih
sprejet državni prostorski načrt! To je popolnoma nerealno.
Na drugi strani smo se pa odločili, da to pat pozicijo na nek način presekamo. Treba je ugotoviti, katera izmed predvidenih variant je najbolj optimalna, najbolj realna in katero je mogoče umestiti v prostor. Za odločitev glede teh vprašanj smo si nekako dali čas do konca letošnjega leta in nekako predvideli, da bi bil lahko državni prostorski načrt v takšnem primeru za obvoznico Škofljica sprejet v začetku oziroma spomladi prihodnje leto; seveda, če bodo razrešena okoljska vprašanja in te omejitve, o katerih bo kaj več povedal kolega Bogovič.
Drugače ima pa to umeščanje zelo pestro zgodovino. Skozi ta posamezna leta od 2005 do sedaj se je marsikaj dogajalo, proučevane so bile različne variante, te, ki tečejo po robu Barja. Treba je povedati, da gre za umestitev obvoznice po robu Barja in da ne gre za sekanje tega barja; bila je proučevana tudi varianta Lisičje, glede katere sta se dva ministra 9. 2. 2011, minister za promet in takratni minister za okolje in prostor, nekako uskladila, da je nerealna in da se nadaljuje samo z variantama, ki potekajo po obrobju Barja, druga dva ministra sta pa malo kasneje ugotovila, in sicer kulturni in takratni šolski, da pa to ni v redu in da je treba varianto Lisičje ponovno vzeti v proceduro. Skratka, to navajam samo zaradi tega, da vidite, na kakšen način stvari na tem področju tečejo.
Mislim, da je pametno, da se omejimo na tiste variante, ki so realne, to sta varianti, ki tečeta na obrobju Barja, treba je razrešiti okoljska vprašanja in v vmesnem času teče intenzivna priprava projekta za preureditev obstoječe ceste, kar bo samo začasna rešitev, Škofljica-Ljubljana v začasno štiripasovnico, vključno s tem krožiščem, ki je bilo omenjeno. V letošnjem letu naj bi se te variante preučile in v naslednjem letu je mogoče to rešitev izvesti.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Minister Bogovič, izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Kot je že kolega Černač dejal, gre za umestitev trase, ki poteka na zelo ranljivem območju, zato tudi so te številni problemi skozi vsa ta leta.
Gre za območje, ki je z vidika varovanja različnih režimov zelo obremenjeno. Na eni strani je območje ekološke dediščine, Nature 2000, krajinskega parka protipoplavno ogroženo, ob tem pa je tudi območje kmetijskih zemljišč, tudi prvovrstnih kmetijskih zemljišč. Zato je treba v okoljskem poročilu, ki je bilo že večkrat pripravljeno, pa tudi popravljeno, dejansko priti do variante, ki bo našla kompromis med vsemi temi rešitvami, hkrati pa tudi odgovorila na konkretna vprašanja, ki so znotraj predvsem režima Nature obvezne in se spoštujejo, da ne bi v nadaljevanju prišlo do težav, da bi se tudi predvidena kohezijska sredstva, s katerimi bi lahko takšen projekt izvedli, postavljala pod vprašaj - tista, ki so
55
DZ/VI/3. seja
namenjena za ta projekt, če pride do kakšne grobe kršitve, pa tudi še katera druga.
Zaradi tega projekta smo se že v februarju 2012 sestali na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor skupaj z župani 13 občin. Naredili smo nek prvi presek tega stanja. V rokah držim izdelek, ki ga je medresorska komisija pripravila, kjer odgovarja tako na te trajne rešitve, se pravi, sprejem državnega prostorskega načrta za to obvoznico Škofljica, kakor tudi na te rešitve, ki jih je napovedal kolega Černač, ki se morajo paralelno dogajati na tej trasi, da bo mogoče ta konični promet, ki se odvija predvsem v jutranjih in večernih urah, razbremeniti tudi na teh trasah, ki so danes tako obremenjene.
Zavedati se bo treba tudi tega, da na dolgi rok tudi ni rešitve, da lahko ves promet pripeljemo v sam center mesta. Takšna obvoznica je zagotovo v redu, da pridemo tudi do tega, da steče tudi tranzitni promet in podobno. Medtem ko je cela zgodba še zelo potrebna celovite prometne študije in študije primestnega prometa, ki ga je treba urediti za širše območje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dopolnitev, izvolite gospa Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): To bo za ministra, ki je zadnji odgovarjal, ministra za kmetijstvo.
Nič niste rekli o nadomestnih habitatih. Če je to ena od omejitev, bi pričakovali, da se je vseeno tudi na tem področju kaj zgodilo ali da smo poiskali variante, kje je mogoče take habitate zagovoriti. Po mojem laičnem mnenju najbrž vse tiste živali, ki jih na ta način tam varujemo, niso prav nič v boljšem položaju, če se tam valijo kolone in stojijo v vrstah in ogromno izpušnih plinov in tako naprej. Mislim, da je treba oba vidika pogledati. Lahko smo mi zelo naravovarstveni in pazimo na okolje, ampak včasih s kakšnimi ukrepi ali takšnim zamaškom povzročamo še večje probleme okolju. Zagotovo za ves tisti živalski in rastlinski svet tudi te vsakodnevne kolone in jutranje konice niso nekaj najboljšega.
Zanima me:
Ali je v zvezi s tem bilo kaj narejenega?
Koliko denarja bi morali zagotoviti, glede na to, da gre za kratko traso, 4 kilometre bi bilo te ceste?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
FRANC BOGOVIČ: Prvič, gre za projekt sprejema državnega prostorskega načrta. V tem prostorskem načrtu bo treba skupaj, kot smo dejali, medresorsko določiti traso in temu primerno tudi iz zakonskega poročila nadomestne habitate. Sedanja situacija, verjamem, da vam je poznana, da je po tem zadnjem okoljskem poročilu s področja nadomestnih habitatov za približno 13 hektarjev
velik obseg površine bilo zapisano, da je treba vzpostaviti 270 hektarjev habitatov na kmetijskih površinah. In to je to, o čemer se tudi ta skupina pogovarja: kje bo sedaj najprej ta trasa, ali bo sredi Barja, na robu Barja, od tega je odvisen tudi obseg habitatov. Pogovori o tem, ali je resnično to z vidika hrupa potrebno v takšnem obsegu ali se da z dodatnimi ukrepi, ki so bili tudi že nakazani, od protihrupnih ograj, kvalitetnejšega asfalta, do omejitve hitrosti, enostavno priti do tega, da bo okoljsko poročilo strokovno vzdržalo.	Da pa se izognemo
takšnim, ne vem, kako naj temu rečem, nesorazmerjem, da bi morali 270 hektarjev kmetijskih zemljišč spremeniti v nadomestne habitate, pa celo nekaj let prej jih pripraviti, kot je bilo zdaj rečeno. Kot sem pa že dejal, na tem projektu so določeni ostri roki. Določeno je to, kar je, mislim, da velik manko v umeščanju doslej bil, da tisti, ki so za to odgovorni, sedejo za isto mizo in poskušajo optimalne rešitve v tem delu tudi poiskati. Verjamem, tako kot je kolega Černač dejal, sam sem se tudi z ljudmi, ki na tem področju delujejo, tudi pogovoril, in da poskušamo konstruktivno poiskati to rešitev, ki bo na koncu imela zaključek sprejem DPN, sprejem pa na takšen način, da nam Evropska komisija... Danes je čez 20 tožbenih primerov na področju okolja, s katerimi se soočamo, da si ne odpiramo novih front, ampak da strokovno ugotovimo in traso strokovno umestimo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednji bo postavil poslansko vprašanje gospod Matjaž Zanoškar ministru za notranje zadeve. Pripravi naj se, prosim, gospod Alojzij Potočnik oziroma potem mag. Lejla Hercegovac.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovana podpredsednica. Spoštovani ministri!
To vprašanje namenjam gospodu dr. Vinku Gorenaku, ministru za notranje zadeve. To vprašanje se nanaša na predvideno reorganizacijo, ki se pripravlja v ministrstvu na delu kriminalistične policije.
Po naročilu - verjetno vašem ali vašega kabineta - pripravlja vodstvo Policije reorganizacijo na področju Oddelka za gospodarski kriminal, klasični in organizirani kriminal pod imenom Kaskada. Po nekaterih informacijah in virih, ki prihajajo s strani strokovne javnosti, je slišati, da je ta reorganizacija precej nesmiselna in pod vprašanjem, ker združuje vse te strateško pomembne oddelke, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi in najbolj težkimi kaznivimi dejanji in kriminalnimi dejanji. Povezovanje vseh teh oddelkov in ukinjanje nekaterih posameznih bi pripeljalo do neučinkovitosti dela na tem področju, predvsem pa do zmanjšanja števila zaposlenih, ki sedaj opravljajo ta dela. Skratka, vsa ta tri področja kriminalitete, gospodarskega,
56
DZ/VI/3. seja
klasičnega, organiziranega kriminala, naj bi po mnenju strokovne javnosti s tem organizacijskim modelom prešla v neoperativne dele. V operativne dele pa naj bi prešla ta področja, ki so bila, kot je analitika, kot je mednarodno sodelovanje. Gre tudi za vprašanje prvega nivoja - torej, to reorganizacijo začnete na državnem nivoju. Potem je vprašanje, kako bo ta reorganizacija potekala naprej na področju regij.
Ampak generalno vprašanje pa je v tem, da imajo evropske države večinoma organizirano to na tak način, kot je sedanja organiziranost.
Kakšna bo potem kompatibilnost dela po reorganizaciji z drugimi državami?
Torej gre za vprašanje mednarodnega sodelovanja na področju kriminalitete. Skepsa strokovne javnosti je tudi pri tem, ko se govori, da je projekt Libra, ki je bil absolutno politično motiviran, vodila enaka skupina strokovnjakov kot vodi reorganizacijo oziroma projekt Kaskada. Torej je ta skepsa že od Libre, o kateri smo veliko govorili, na katero smo veliko opozarjali, da ima politični motiv, nikakor pa ni pokazala in ni dala rezultatov. Sicer pa v Državnem zboru do danes še nismo prejeli poročila o rezultatih Libre, ki je bila lansirana in realizirana.
Postavljam vam ta vprašanja okoli projekta Kaskada.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister, dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Rekli ste strokovna javnost, ampak strokovna javnost ima tudi svoje interese, včasih vidim, vsaj razbrati je tako. Projekt, ki ga omenjate, to je projekt Kaskada, ni projekt reorganizacije kriminalistične policije in kar se tiče mene in časa, odkar sem jaz minister, ne pripravljamo reorganizacije kriminalistične policije in je v nadaljevanju, vsaj za letos, tudi ne bomo. Tukaj bi lahko zaključil in končal, ampak vseeno, imam čas na razpolago in vam bom vseeno pojasnil nekaj stvari.
Pred menoj je predhodnica vodila projekt Libra, kot ste rekli, vi ste ga imenovali politično motiviran, jaz se do tega ne bom opredelil. Res je, da je bila to vaša vlada, ki je ukinila tri policijske uprave, Krško, Postojno in Slovenj Gradec, in to je se je zgodilo tudi v Slovenj Gradcu. Slovenj Gradec danes nima policijske uprave, je pa zadržal kriminalistično policijo. In sodeč po opisu, ki ste ga vi zdaj dali, gre za postopke, ki jih je speljala moja predhodnica in ne jaz. Namreč, jaz v kriminalistični službi z vidika organizacije nisem počel nič.
Kaj je naredila moja predhodnica? V Slovenj Gradcu ste imeli 22 kriminalističnih delovnih mest, eno je nekam izginilo in pustila vam jih je 21. Res pa je, da Slovenj Gradec ni več samostojna kriminalistična služba z vsemi oddelki - poudarjam, to je naredila gospa Kresalova ne jaz -, ampak je vse to podrejeno
Celju. Ti šefi in šefiči, če mi že dovolite ta izraz, ki jih je ona ukinila, imajo malo nižjo plačo, ker so danes odgovorni Celju in niso več samostojni, in ti očitno s svojim položajem niso zadovoljni. Ampak to je stvar gospe Kresal in ne mene. To oceno projekta, njenega dela z vidika Libre bom kmalu dobil in vam jo lahko tudi dam in sem skeptičen do tega projekta, zelo skeptičen, ampak nanj nimam vpliva. Zgradbe so prodane, zgradbe so oddane in novih najemov ne bo.
Bi pa lahko še izkoristil čas za to, da vas pomirim in potolažim, ne samo vas, tudi koroško javnost, se mi zdi, da ji moram nekaj povedati ali pa preko vas. Poglejte, res je, da mi govorimo o projektu Kaskade, ki ima en sam cilj. Prvič - zajema uniformirano kriminalistično policijo in Ministrstvo za notranje zadeve. Posledica te zadeve v Ministrstvu za notranje zadeve bo sistemizacija, ki bo sprejeta v četrtek na vladi. Pomeni 50 črtanih delovnih mest od 780. To so sicer prazna mesta in so to zgolj papirnate številke. V denarju pa to pomeni, približno, ne morem še reči, če zakonski roki pač niso potekli, pomeni še okoli 40 ljudi, ki bodo šli v pokoj po zakonu in jih ne bomo nadomestili. S tem bo skupno število močno zmanjšano. To je za ministrstvo.
Kar se tiče policije, je stvar v pripravi -govorim pa o uniformirani in kriminalistični policiji in vseh spremljajočih službah policije do policijskih postaj. Tukaj pa ta projekt pomeni -kaj?
Pomeni, prvič: da smo že, in to je direktor že naredil, prosili vse tiste, ki delajo na lokalnem nivoju, na policijskih postajah, da ostanejo in se ne upokojijo iz razloga, ker jih potrebujemo. Nikogar na policijskih postajah ne bomo silili v pokoj.
Drugič: na policijskih upravah velja ta isti kriterij tudi za vse kriminaliste, vključujoč vse te, ki danes delajo v Slovenj Gradcu, če med temi 21 ima kdo pogoje za upokojitev, je že bil ali še bo pozvan k temu, da ostane, ker to so operativci, ki delajo na terenu. Na policijskih upravah pa ne bomo podaljševali pogodb o zaposlitvi tistim, ki delajo v tako imenovanih, jaz bom poenostavil, da me boste vi in javnost lažje razumeli, v pisarniških službah. Tudi če nosijo uniformo. Ker te službe so se v zadnjih letih preveč razširile.
Da bi vam odgovoril še za kriminalistično policijo, pa mi dajte možnost, prosim.
Hvala lepa. Bi dopolnil, če bom pozvan.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, dopolnitev vprašanja.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Spoštovani gospod minister.
Razumel sem vas, kot da projekt Kaskada ne obstaja, se ne izvaja. Nekaj me zanima in prosim, da odgovorite na to - ne glede na to, ali je to zajeto v reorganizaciji, ali je
57
DZ/VI/3. seja
zajeto v projektu Kaskada ali ne, mi povejte naslednje.	Pri delu gospodarskega
kriminala, pri tistem delu, kjer se ukvarjajo s korupcijo, katerega inšpektorji oddelka so preverjali oziroma vodili postopek o Patrii - ali se ta oddelek ukinja?
Samo to vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala za možnost, da vam lahko tudi na ta del odgovorim, ker sem bil ravno pri kriminalistični policiji.
V kriminalistični policiji Slovenije, kjer upoštevamo tudi policijske uprave, s projektom, ki sem ga jaz naročil, to so Kaskade, se ne spreminja nič. Se ne spreminja ničesar, tudi v Slovenj Gradcu ne. Tisto, kar je bilo v Slovenj Gradcu spremenjeno, je bilo po prejšnjem projektu gospe Kresalove.
Bo pa ena posledica v Slovenj Gradcu pri kriminalistični policiji. Namreč, na državni ravni in na regionalni ravni ne bomo podaljševali pogodb o zaposlitvi za večino ljudi, ki imajo pogoje za upokojitev. Če pa želijo in če bodo želeli in če bo takšen interes, jim bomo ponudili delovna mesta v operativi. Torej v kriminalistični policiji. Kar zdaj pomeni, reciva teoretično, dva, tri ljudi tudi poznam, ki delajo v takih službah tukaj v Ljubljani; če bodo želeli, imajo na razpolago kriminalistično policijo tudi v Slovenj Gradcu, zmanjšali bomo stroške in povečali število kriminalistov pri vas, v Slovenj Gradcu.
S tega vidika mislim, da boste deležni več kriminalistov in boste ljudi lahko kar pomirili. Za državno raven pa lahko rečem, da bomo upokojili vse tiste - jim ne bomo podaljšali pogodb o zaposlitvi, da sem bolj točen -, ki delajo v neoperativnih službah. To je prvič.
Drugič, ukinili bomo, poudarjam, ukinili bomo okoli 150 delovnih mest, ki danes predstavljajo take in drugačne inšpektorje, ampak ne tiste v kriminalistični policiji, inšpektor je za to, za tisto in tako dalje, za promet, za mejo, in vse ostale in jih bomo prenesli navzdol. To pomeni na policijske uprave, tudi na policijske postaje, na operativna mesta, tja, kjer se izvaja policijska operativa; vključujoč in s poudarkom na kriminalistični policiji, kar pomeni, da si lahko obetate več kriminalistov tudi v Slovenj Gradcu in nikakor manj. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Poslansko vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju bo postavila mag. Lejla Hercegovac.
Pripravi naj se, prosim, gospa Patricija
Šulin.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS):
Spoštovana podpredsednica, spoštovani ministri, kolegice poslanke in kolegi poslanci, lepo pozdravljeni v mojem imenu!
Cepljene je učinkovit način zaščite pred nalezljivimi boleznimi. IVZ, Inštitut za varovanje zdravja, vsako leto pripravi predlog programa za cepljene in nato ga Ministrstvo za zdravje potrdi. Finančna sredstva za obvezna cepljena so iz državnega proračuna, in sicer po 7. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Otroke in odrasle torej cepimo po republiškem imunizacijskem programu, kot je zapisano v Pravilniku za izvajanje zdravstvenega varstva v členu Uradnega lista 22 iz leta 2009. Cepiva so bila do zdaj varna in kvalitetna. Izvajalci cepilnih programov želijo še naprej taka cepiva. ZUJF je znižal sredstva za cepiva in posledice so vidne. Upam, da bo tudi naš minister naredil revizijo za cepilni program.
Spoštovani minister, zanima me:
Na kakšen način boste v prihodnosti zagotovili ustrezno in učinkovito izbiro cepiv v Republiki Sloveniji za odrasle in otroke, da bodo še naprej varna in kvalitetna?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister. Izvolite.
TOMAŽ GANTAR: Še enkrat dober dan vsem. Hvala za vprašanje.
Ponovno imam občutek, da veste nekaj več kot jaz - kje so vidne posledice in kje so se standardi spreminjali. Mislim, da ne drži. Prav tako kot ne drži, da se cepiva plačujejo iz državnega proračuna, ampak se iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Program pripravi IVZ, kot ste rekli, in to v sodelovanju s posebno svetovalno skupino, v kateri so dodatni strokovnjaki in tudi civilna javnost. Na podlagi tega ministrstvo sprejme pravilnik, na podlagi tega pravilnika pa se izvede centralni javni razpis za cepiva. Ta je bil tudi v lanskem letu za štiri leta izpeljan, poteka v dveh fazah, dvofazni postopek. Naprej se izbere tiste, ki lahko so ponudniki, in v naslednji fazi se izbira, zaprosi za ponudbo, v primeru potrebe za posamezno cepivo. V lanskem letu je bilo za to porabljenih nekaj manj kot 5 milijonov evrov za vsa cepiva. Tu absolutno zavračam kakršno koli trditev, da se kupuje slabša cepiva. Vsi programi so v skladu z doktrino in pravilnikom in predlogi Inštituta za varovanje zdravja in tu enostavno ne vidim razloga, da bi bilo kakor koli drugače. Seveda trdim, da se bo v enaki meri naprej nabavljalo kvalitetna cepiva za programe, ki bodo sprejeti kot tisti, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni s cepljenem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dopolnitev odgovora.
Izvolite.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Upam, gospod minister, da boste na vaši strani
58
DZ/VI/3. seja
Ministrstva za zdravje, tam, kjer je oddelek za cepljene, prebrali, kaj gre iz državnega proračuna, in da se mi boste opravičili za tisto, kar ste sedaj povedali. Imamo javno naročilo za cepiva, ki naj bi omogočalo pravično izbiro cepiva za zaščito proti okužbam HPV-virusa, in to je že v proceduri na Inštitutu za varovanje zdravja.
Ali menite, gospod minister, da je Državna revizijska komisija pripravila korektno izbiro cepiva proti okužbam s HPV-virusom?
Ali je cepivo enake kvalitete, glede na to, da je odločilna za izbiro cepiva cena?
Vemo, da so nekatere cepiva cenejša do 73 %. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
TOMAŽ GANTAR: Hvala.
Za kakršnokoli opravičilo seveda ni
razloga.
Kar se tiče cepiva proti HPV, se pravi za preprečevanje raka na materničnem vratu, je bil v lanskem letu pod vodstvom bivšega ministra spremenjen pravilnik, kjer je bilo takrat omenjeno štirivalentno cepivo, sedaj pravilnik dopušča dvo- in štirivalentno cepivo, glede na stališča, ki so bila spreminjanja tudi zaradi mnenj protikorupcijske komisije.
Vemo, da je dobavitelj in proizvajalec štirivalentnega cepiva samo eden in zahtevan je bil ustrezen javni razpis. Javni razpis je bil res sedaj v marcu prvič izveden in glede na mnenja revizijske komisije potem tudi spremenjen in dopolnjen in še enkrat objavljen. Tudi tukaj je prišlo do pritožbe obeh proizvajalcev in dobaviteljev teh zdravil in mislim, da bomo tukaj potrebovali dodatno pravno mnenje, kako postopek izpeljati, da ne bo očitkov o koruptivnem ravnanju pri nabavi tega cepiva.
Problem vidim v tem, da je dejansko samo eden proizvajalec štirivalentnega cepiva in da tudi ta zakon omogoča oviranje postopka očitno v nedogled. Mislim, da bomo, če ne drugače, po potrebi tudi na predlog, verjetno, Računskega sodišča našli tisto rešitev, ki je zakonita in tudi dovolj varna.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Vprašanje ministru za kmetijstvo in okolja gospodu Francu Bogoviču bo postavila gospa Patricija Šulin.
Pripravi naj se, prosim, gospod Jerko
Čehovin.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim.
Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje sprašujem, kako se bo problematika, ki jo bom navedla v nadaljevanju, reševala.
Eden od vzrokov, zakaj je v Sloveniji dražja hrana, so tudi višji vhodni stroški repromateriala, v tem primeru fitofarmacevtskih
sredstev. Glavna predpisa, ki v Sloveniji urejata promet s fitofarmacevtskimi sredstvi, sta Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih in Uredba SO številka 1107/2009 z dnem 21. 9. 2009 o oddajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Trguje se lahko samo s preparati, ki so registrirani v Sloveniji, poleg tega pa Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih v svojem 32. a členu predvideva postopek vzporednega trgovanja. To pomeni, da je lahko na ozemlju Republike Slovenije, če je zanj izdano dovoljenje pristojnega organa, v prometu in uporabi fitofarmacevtsko sredstvo, ki je registrirano v drugi državi članici EU in je identično registriranemu fitofarmacevtskemu sredstvu v Republiki Sloveniji. Dovoljenje za promet identičnega fitofarmacevtskega sredstva iz države članice EU izda za določen čas pristojni organ, v temu primeru FURS. Dovoljenje za promet identičnega fitofarmacevtskega sredstva se izda na podlagi vloge pravne ali fizične osebe. Pristojni organ na podlagi predloženih listin ugotovi identičnost obeh fitofarmacevtskih sredstev in v upravnem postopku izda dovoljenje za promet takšnega fitofarmacevtskega sredstva oziroma izdajo dovoljenja zavrne, če ugotovi, da fitofarmacevtski sredstvi nista identični. Uredba ES, številka 1107/2009 z dne 21. 9. 2009 v svojem 52. členu določa pogoje za vzporedno trgovanje. Organ, ki je v državi članici pristojen za izdajo dovoljenja za promet identičnega fitofarmacevtskega sredstva, mora po prejemu popolne vloge dovoljenje izdati v petinštiridesetih delovnih dneh. Države članice na zahtevo druga drugi zagotovijo podatke, potrebne za oceno, ali gre za identična sredstva, v roku deset delovnih dni po prejemu vloge.
V zadnjih letih prihaja do velikih nesorazmerij v cenah med fitofarmacevtskimi sredstvi v Sloveniji in Italiji. Cene identičnih fitofarmacevtskih sredstev so v Sloveniji v povprečju 28 % dražje kot v Italiji. Te razlike naj bi znižal zgoraj navedeni postopek vzporednega trgovanja, a žal temu ni tako. Po izkušnjah iz prakse traja postopek za odobritev dovoljenja po več mesecev, kar je absolutno predolgo, saj je obdobje uporabe fitofarmacevtskih sredstvih na trajnih nasadih zelo kratek, sezonski... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
FRANC BOGOVIČ: Hvala za to vprašanje poslanki, ki je zelo kvalitetno pripravljena in postavlja v ospredje problem, ki se pojavlja pri fitofarmacevtskih sredstvih.
Predvsem se pojavlja takrat, kadar gre za manjše količine in se trgovske družbe, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ne odločajo za registracijo zaradi dragih postopkov in tudi sicer so, kot je bilo pravimo ugotovljeno, fitofarmacevtska sredstva, predvsem v sosednji Italiji - tu je problem, na drugih mejah niti ni teh ambicij -, ta sredstva cenejša in s temi postopki
59
DZ/VI/3. seja
tega vzporednega pravilnega obvoza se do neke mere lahko rešujejo.
V	okviru delovanja Fitosanitarne uprave Republike Slovenije, ki je pristojna za to področje, absolutno ni nobenih zadržkov do teh postopkov in naši sodelavci v okviru te uprave strogo v teh rokih, ki so navedeni, opravljajo svojo dolžnost. Velik problem je pa ta, ki ste ga omenila, da se naši sosedje na italijanski strani teh rokov enostavno ne držijo in da je zaradi tega prišlo večkrat tudi do teh zamikov, ki so potem problem sezonske rabe.
Desetdnevni je tisti rok, v katerem bi morali dobiti ta odgovor o tej identičnosti tega pripravka, o tem govorim, in samo za tiste pripravke je takšen možen, vendar pa je žal tako, kot ste dejali, ta rok bistveno daljši, povprečno je bil štiri mesecev v zadnjem času.
V	letošnjem letu je bilo izdanih osem takšnih paralelnih vlog, dva do osem dni so potekali postopki pri nas od trenutka, ko smo dobili to dokazilo z italijanske strani, kot sem pa že dejal, je pa tam tisti petinštiridesetdnevni rok kršen, tako da je bil v teh primerih povprečen rok štiri mesece. Naši sodelavci so na ta problem opozorili v okviru Evropske komisije v letošnjem aprilu, da je zadeva neresna in da je treba spoštovati roke. Po njihovih zagotovilih in izkušnjah lahko pritrdimo, da so ta opozorila našla svoje mesto, da so zalegla in da je od takrat ta rok krajši, še vedno pa ni tisti petinštiridesetdnevni. V temu trenutku so celo dve vlogi še iz lanskega leta in ena iz letošnjega leta odprte, osem pa je tistih, ki so bile pa v temu letu rešene.
Toliko lahko odgovor na to dam. Kot sem pa že dejal, v okviru delovanja Fitosanitarne uprave ne prihaja do teh zastojev, kolege na italijanski strani, ki pa niso spoštovali teh rokov, smo na primernem mestu opozorili in nek pozitiven premik v tej smeri se je zgodil.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dopolnitev odgovora, izvolite.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Hvala lepa, minister, za ta del odgovora.
Ja, problem je ravno na sosednji strani, tako ko ste omenili, in postopki pri pridobivanju dovoljenja za vzporedno trgovanje potekajo izven zakonskih rokov in bi morali biti hitrejši.
Glede na to, da dovoljenje za vzporedno trgovanje s takšnim postopkom, kot trenutno obstaja, ne dosega svojega namena, me zanima:
Ali ministrstvo razmišlja o rešitvi, da se dovoli vzporedno trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi brez potrdila tuje države o identičnosti, z zavezo uvoznika, da je uvoženo fitofarmacevtsko sredstvo identično registriranemu sredstvu v Sloveniji?
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
FRANC BOGOVIČ: Tudi o tem smo se
pogovorili z našimi kolegi in ocenjujejo, da enostavno si tega ne moremo dovoliti, glede na to, da bi bila to direktna kršitev zakonodaje na temu področju in tudi eventualna odškodninska tožba, ki bi jo bilo pričakovati s strani tistih, ki jim s takšnim ukrepom tudi okrnimo dobičke.
Vemo, o čem govorimo. Država bi se v temu primeru, če bi kršila to zakonodajo, izpostavila najprej vizavi pravila Evropske komisije, zagotovo pa bi tisti, ki niso zainteresirani, da so takšna dovoljenja v rokih, lahko sprožijo postopke in bi bila direktna škoda.
Zato je razmislek v tej smeri, kot smo dejali, da poskušamo še vztrajno s kolegi, pa tudi na evropskem nivoju, priti do tega, da se bodo predvsem na italijanski strani teh rokov držali.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Jerko Čehovin bo postavil poslansko vprašanje ministru za obrambo gospodu Alešu Hojsu.
Pripravi naj se, prosim, gospa Tina
Komel.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Tudi z moje strani lep pozdrav vsem prisotnim.
Spoštovanega gospoda ministra za obrambo sprašujem, ki bi si lahko to vprašanje delil tudi z gospodom Černačem, vendar glede na to, da je gospod Černač doma iz Postojne tako kot jaz, pa tudi gospodo minister bo vsaj tako verjetno v naslednjih dnevih, mesecih kar precej časa preživel tudi v Postojni, zato bi postavil vprašanje v zvezi z uporabo zračnega prostora.
Namreč, v mesecu juniju smo na Primorskem, zlasti na ožjem Postojnskem, delno tudi proti Portorožu, zaradi vojaških vaj civilnemu letalstvu na nek način omejili uporabo tega prostora. Zaradi tega so tudi nekateri časopisni članki, recimo, Zračne zapore dvigujejo pritisk, potem Portorož, odrezan od Avstrije in Nemčije, Zračni prostor za vojsko in civiliste in podobno.
Zato vas, gospod minister sprašujem naslednje. Konec leta 2005 je Evropska komisija sprejela uredbo, številka 2150/2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora. Uredba je stopila v veljavo 22. januarja 2006 in bi jo že od tega dne morale države članice EU pri uporabi zračnega prostora upoštevati. V zadnjem času smo namreč priča uvajanju dodatnih omejitev pri uporabi zračnega prostora upoštevati. V zadnjem času smo namreč priče uvajanju dodatnih omejitev pri uporabi zračnega prostora zaradi obrambnih interesov države oziroma interesov Slovenske vojske, ki zelo prizadevajo slovenske in tudi tuje letalce in zmanjšujejo privlačnost slovenskega zračnega prostora.
Prilagodljiva uporaba zračnega prostora je pravzaprav koncept upravljanja zračnega prostora, ki ga je opisala Mednarodna
60
DZ/VI/3. seja
organizacija za civilni letalski promet, razvila tudi Evropska organizacija za varnost zračne plovbe in na podlagi katere se zračnega prostora ne sme razumeti kot izključno civilni ali kot izključno vojaški zračni prostor.
Zato me zanima:
Kdaj in kako se bo ukrepalo v luči te uredbe tudi v Sloveniji?
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, minister Hojs.
ALEŠ HOJS: Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje.
Najprej bi povedal, da ste pravzaprav že v samem vprašanju del odgovora podali.
Namreč, ta uredba se je na podlagi neposredne implementacije začela v slovenskem pravnem redu že uporabljati. Neposreden nadzor oziroma sama implementacijo uredbe v tem trenutku vršita dve resorni ministrstvi, eno je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in drugo je Ministrstvo za obrambo, ki je posledično ali pa vzrok teh zapor, o katerih ste govorili. Ta uredba eksplicitno navaja, da ne velja za vojaške operacije, torej takrat, ko so v zraku ali na tleh vojaške operacije in ko gre za usposabljanje vojakov, se pravi, vojske.
Ne glede na to dejstvo, sta se obe ministrstvi že v preteklem mandatu odločili, da s skupno medresorsko komisijo pripravita uredbo o izvajanju te uredbe, kjer naj bi bolj celovito in bolj natančno opredelili tisti organ, ki bi za implementacijo te uredbe neposredno v življenju skrbel. Z implementacijo te uredbe o izvajanju uredbe se naj bi ustanovila tako imenovana medresorska komisija, v katero bi poleg obeh ministrstev bile vključene tudi eventualno kakšna civilna združenja, govorim pa posebej o letalcih, ki naj bi dajala mnenje oziroma se opredeljevala do bolj natančnih zapor zračnega prostora. Ta uredba je trenutno v fazi javne obravnave.
Moram pa povedati, da je že v preteklem mandatu, se pravi, v preteklem mandatu sta obe ministrstvi, tako Ministrstvo za infrastrukturo, takrat Ministrstvo za promet, in Ministrstvo za obrambo, sprejeli novo uredbo oziroma novo ureditev zračnega prostora, ki je pretežno namenjen vojaškemu poligonu na Počku. Ta uredba je bila v preteklih dveh letih izkomunicirana. Koliko je bila izkomunicirana z lokalno skupnostjo, težko rečem, glede na to, da v tem nisem sodeloval. Dejstvo pa je, da je ta uredba stopila v veljavo 8. 3. 2012, torej v letošnjem letu.
Ta uredba je prinesla dve stvari. Prvič je na nek način vzpostavila zračni koridor med našim vojaškim letališčem v Cerkljah in poligonom na Počku, deloma razširila del tako imenovane cone R-3 za čas vojaških operacij nad Postojno, v nobenem primeru pa ni na kakršen koli način omejila potovanja letal z letališča Portorož.
V osnutku te uredbe oziroma novi ureditvi zračnega prostora so bile jasno nakazane oziroma urejene zračne poti teh turističnih letal iz Portoroža in tudi v primeru najbolj kritičnih zapor, se pravi, takrat, ko so zapore nad Počkom v največji meri izvedene, se čas, ki ga potrebuje avion, ko leti, na primer, iz Gradca ali pa iz Avstrije v Portorož, podaljša za 1,5 minute. Torej, 1,5 minute je čas potovanja leta letala daljši, kar pomeni, da praktično ni nobenih restrikcij. Poleg tega je s to uredbo določeno, da se pod 1.000 "feeti", torej pod 350 metri, ne zapira zračnega prostora, kar pomeni, da lahko turistična letala, kadar ni zapore Počka, letijo kadar koli.
Pripravili smo tudi krajšo analizo, da smo poskušali pokazati, koliko je bilo teh zapor na Počku v letih 2010, 2011 in v letošnjem letu. V letu 2010 je bilo povprečno zaprt zračni prostor nad Počkom 32 ur na mesec, v letu 2011 34,5 ure in v letošnjem letu, ko ta nova uredba velja, ko smo se začeli z lokalno skupnostjo, z vsemi prisotnimi bolj dogovarjati, je ta zapora trajala samo še 26,8 ure na mesec. Ali povprečno: v preteklih dveh leti je trajala zapora po 6 ur dnevno takrat, ko je bilo zaprto, in v letošnjem letu samo 5 ur. Edina izjema je bila omenjena vaja v juniju tega leta, ko je ta zapora dejansko trajala 9 ur, šlo je pa za mednarodno vajo Adriatic Strike, kjer so v bistvu tudi Natova letala sodelovala pri tej vaji.
Mi smo v ustreznih protokolih zagotovili tudi to, da se kakršna koli zapora prometa lahko v primeru požara, v primeru nujnega prevoza, nujne medicinske pomoči ali kaj podobnega v trenutku ta zapora prekine in letala imajo prosto pot. To proceduro oziroma takšne koncepte oziroma taka dejstva smo tudi preverili in ta ukinitev zapore v primeru nujnosti se je izkazala tudi za uspešno.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Čehovin, dopolnitev odgovora.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Veseli me, da se minister zaveda tega problema, in tudi se mi zdi, da je zelo korektno odgovoril na to vprašanje.
Vendar bi imel sugestijo oziroma dejansko predlog v tem smislu, če parafraziram neki slogan, ki ga je mobilni operater enkrat vrgel ven: S pticami si delimo nebo. Dejansko bi rad, da si bi tako vojaška letala kot civilna letala to nebo tudi delila v dobrobit vseh.
Zato bi vam tudi dal neko pobudo, da dejansko čim prej ustanovite ta poseben strokovni organ za upravljanje z zračnim prostorom, ki bi v strateškem, taktičnem, operativnem smislu zagotavljal, da se zračni prostor čim bolj racionalno uporablja v korist vseh koristnikov in da se v to vključi tako tudi lokalne skupnosti kot tudi tiste pomembnejše klube in ostala združenja s področja civilnega letalstva.
Hvala.
61
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
ALEŠ HOJS: Spoštovani poslanec!
V preteklih dveh mesecih smo naredili kar precej napora, da smo z vsemi temi klubi večkrat sedeli. Reči moram, da smo prav posebej Aerodrom Portorož oziroma klube iz Portoroža pozvali, da naj vendar predložijo tisto, kar jih boli. Moram reči, da zaenkrat tega nisem dobil.
Edina res upravičena pritožba ali edina upravičena posledica, ki je s to uredbo stopila v veljavo, je problematika postojnskega letališča oziroma postojnskega aerokluba. Oni so edini, ki so s temi zaporami, kadar se dogajajo, ko so vaje, najbolj prizadeti. Zato smo z njimi opravili več razgovorov. Reči moram, da smo nazadnje z županom občine Postojne sedeli v petek in se skupaj z njim dogovorili, kako bomo skupaj z letalci, postojnskimi letalci, poskušali te naše vaje osredotočiti oziroma spraviti na minimalno količino ur, predvsem pa, da jih bomo ustrezno najavljali. Letalci so se pač pritoževali, da oni sicer vedo, kdaj, kateri dan zapora bo, da želijo imeti bolj segmentirane odseke, od ure do ure, kar z naše strani ne bo težav, bomo tudi to izvedli. Dogovorili smo se pa tudi to, da bi gro teh naših vaj, ki jih imamo na Počku, osredotočili v tiste mesece, ko tam ni turistične sezone.
Postojnčani so nekako opozorili, da je bistvo problema v teh poletnih mesecih. Vojski sem že naročil, da v naslednjem letu poskušajo te svoje vaje oziroma ta svoja bojna streljanja na Počku opraviti v tistih mesecih, kot so, recimo, marec, april, pa potem kasneje, oktober, november, ko sama turistična sezona nekako ne zahteva več toliko odprtega zračnega prostora.
Kar se tiče pa teh mednarodnih vaj, pa moram povedati, da tudi v letošnjem letu je bila to edina resna velika vaja - ta o kateri ste govorili vi -, kjer je bila dejansko zapora dlje časa. V naslednjem letu se takšne vaje ne predvideva oziroma ne pričakuje, bo pa v naslednjih letih gotovo še kdaj kakšna taka vaja, ki jo tudi Natovi standardi v bistvu zahtevajo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite.
Poslansko vprašanje bo postavila gospa Tina Komel in ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
Pripravi naj se, prosim, gospod Jože Velikonja.
TINA KOMEL (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim tudi v mojem imenu!
Minister Černač, ne glede na to, da smo danes že kar nekaj slišali o problematiki drugega tira, bom tudi jaz izpostavila to zadevo, saj očitno, če toliko govorimo v Državnem zboru o tej zadevi, nam to dokazuje, da se zavzemamo za to zadevo in menimo, da nam ni
vseeno za slovenska podjetja, še zlasti za tista, katera so v državni lasti.
Glede na vaša dejanja sta možni dve razlagi: ali vi in vaša vlada načrtujete uničevanje vseh slovenskih državnih podjetij, pri tem mislim predvsem Luko Koper, Slovenske železnice, ali pa res ne veste, kakšno težo ima tovrstni projekt za naš razvoj.
Videli smo, da ste blokirali izgradnjo drugega tira Koper-Divača in obudili pospešene priprave na izgradnjo proge Divača-Trst. Ljudje na Obali me sprašujejo, čemu. Kaj je tukaj pozitivnega za Luko Koper in za njen razvoj, saj vendar je to slovensko podjetje? Novica o tem, da je vlada Janeza Janše očitno začela pospeševati aktivnosti za gradnjo proge Divača-Trst, odpira več strateških dilem in pomislekov, še posebej v povezavi z vašo nedavno odločitvijo, da naša država ne bo zaprosila za sofinanciranje gradnje drugega tira proge med Divačo in Koprom.
Četudi je proga Divača-Trst pomembna za ohranitev stika Slovenije s 5. koridorjem, obenem drži, da bi njena prehitra gradnja lahko celo škodila strateškim interesom naše države. Luka Koper bi bila v primerjavi s tržaškim pristaniščem, ki bi imelo neposredno povezavo na 5. koridor, v močno podrejenem položaju. S kopensko Evropo bi jo povezovala le proga, ki bi letno prebavila premalo tovora za potrebe naše luke.
Moje vprašanje se glasi:
Zakaj vaše ministrstvo nima namena v okviru aktualne finančne perspektive Evropske unije zaprositi za sofinanciranje gradnje drugega tira proge med Divačo in Koprom?
Kako boste zagotovili, ali boste dali tudi vašo besedo, da bo drugi tir med Koprom in Divačo zgrajen hitreje kot hitra proga med Trstom in Divačo?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Ne glede na to, da smo o tem vprašanju danes že enkrat govorili, mislim, da bi bilo mogoče dobro, da bi 90-krat govorili o tem danes, pa bi se mogoče kaj od tega prijelo, kar sem prej govoril. Izkoriščam to priložnost, da lahko še enkrat povem, da gre za popolnoma ločene projekte. Povezava Divača-Trst je del 5. oziroma 6. koridorja in projekt ne teče tako, kot bi moral teči oziroma ni tekel v preteklosti tako, kot bi moral teči.
Prej sem omenil, da gre za en del strateške povezave v okviru baltskega oziroma mediteranskega koridorja in da je bila ta trasa utemeljena že daljnega leta 1996. Gre za povezavo od Liona do Kijeva in ta delček med Divačo in Trstom je en manjši del te povezave. V okviru sedanje finančne perspektive, v okviru TEN sredstev, je temu projektu za pripravo študij in umestitve v prostor, namenjenih 30 milijonov evrov sredstev Republiki Italiji in Republiki
62
DZ/VI/3. seja
Sloveniji, ki so že ogrožena, kajti do danes je bilo počrpanih slab milijon evrov teh sredstev. Nedavno tega se je zaradi tega sestala mešana medvladna komisija, ki jo na strani Republike Italije imenuje vlada in na strani Republike Slovenije tudi vlada, ki je te aktivnosti pospešila na ta način, da se bo ustanovil nek skupen pravni subjekt, kjer imata državi 50:50 lastništvo, dva tako imenovana direktorja, ki odločata v razmerju 50:50. Ocenjujemo, da bo to mogoče pripomoglo k temu, da bomo še rešili tista sredstva, ki so v tej finančni perspektivi namenjena temu projektu. To pomeni, da je izvedba te povezave, žal, še zelo daleč in strateški pomen je dejansko na tej osi, kar se tiče strateškega pomena 5. koridorja za bodoči razvoj prometne logistike v Republiki Sloveniji. Za naš pomen, za pomen Luke Koper je pa izjemnega pomena ustrezna povezava med Divačo in Koprom, torej tako imenovani drugi tir, zagotovitev ustreznih pretovornih kapacitet za potreba Luke Koper. In tudi na tem projektu, žal, v preteklosti ni bilo storjeno tisto, kar bi bilo prav, da bi bilo storjeno. Na tem projektu je bil oziroma na tem območju je bil državni prostorski načrt sprejet že daljnega leta 2005. Prej sem prebral, da konec lanskega leta, 20. decembra 2011, v poročilu komisije, ki jo je prejšnji minister imenoval, da bi pospešil ta projekt, piše sledeče. Vam bom citiral. To je pisal predsednik te komisije bivšemu ministru gospodu Vlačiču: "Stanje je kritično, kar lahko opišemo s trditvijo, da ni nobenega zagotovila, da bo letos", to je 2011, "ali v letu 2012 izdano kakršno koli gradbeno dovoljenje za odsek trase na državnem lokacijskem 2," v oklepaju, "zelo verjetno ne bo," mišljen je drugi tir. "Ocenjujemo, da so se predvideni stroški za celotno investicijo zvišali. Predlagamo, da se na podlagi PGD projektov na dan 29. 8. 2011 zahtev tako MORS kot Arso določijo predvideni investicijski zneski. Opozarjamo, da se postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj še ni začel." To je bilo zapisano decembra 2011. Mi smo projekt podedovali v stanju, v kakršnem smo ga, tečejo aktivnosti, da pridobimo ustrezno dokumentacijo, teče čezmejna presoja vplivov na okolje, ker se je v postopek vključila Republika Italija, in zaključujemo s postopki pridobivanja zemljišč in projektiranja. Ocenjujem, da bo ta projekt glede drugega tira pripravljen nekje v roku pol leta do enega leta, operativno, za izvedbo. Nemogoče je, da bi koristili sredstva za ta projekt iz te finančne perspektive, ker veste, da zapadejo konec prihodnjega leta.
Tudi če bomo začeli tako, kot so naši predhodniki ta projekt zasnovali, z njegovim uresničevanjem v letu 2014, bo uresničen šele do leta 2021, kar je prepozno. Luka Koper potrebuje povečane možnosti nekje do leta 2017, zaradi tega sem naročil, da se poišče vmesno alternativno rešitev, ki bo zagotovila izkoristek potenciala, ki ga Luka Koper v tem obdobju ima. Del tega bo rešila modernizacija obstoječe proge, ki bo končana do leta 2015 in
ki teče, z 72 na 82 vlakov oziroma z nekaj čez 9 tisoč pretovora na 14 tisoč ton, vendar potrebe narekujejo bistveno bistveno več. In po tej poti gremo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dopolnitev odgovora, izvolite.
TINA KOMEL (PS PS): Hvala za ta odgovor.
Veste, tudi če 90-krat razpravljamo o tem, ni nič narobe, ker vendar to so naša podjetja in smo tukaj zato, da rešujemo te zadeve, ker je pač naša prihodnost. Vsem nam je jasno, da je razvoj Luke Koper brez drugega tira ogrožen. Kasnejši razvoj pa pomeni, da bodo dežele Daljnega vzhoda, kot so na primer Kitajska, Koreja, Japonska, ki nameravajo preko severnojadranskih pristanišč v desetih letih bistveno okrepiti transportno pot, poiskala druge rešitve ali druga pristanišča. Z drugim tirom bi omogočili rast panoge, večjo pretočnost blaga iz Luke v vzhodno Evropo in poleg tega bi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida in obremenitev naših cest.
Na trasi je odkupljenih kar 98 % zemljišč za drugi tir. Dokumentacija za projekt, za pridobitev gradbenega dovoljenja je že izdelana, razen za objekte, ki so predmet dopolnitve državnega lokacijskega načrta. Javna obravnava teh dopolnitev se je končala v aprilu. Obstaja nevarnost in velika verjetnost, da nas bodo železniški prometni tokovi obšli, pri čemer nam ne bo pomagala niti strateška lega Slovenije.
Iz dejanj je jasno vidno, da dajete prednost izgradnji, ki nam bo šla v škodo. Prej sem vas vprašala: Ali nam lahko zagotovite, da bi bil drugi tir med Koprom in Divačo zgrajen hitreje kot hitra proga med Divačo in Trstom? Mislim, da je odgovor: "Ne, tega vam ne morem zagotoviti." Ja tako?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Del tistega, kar ste imeli vnaprej napisano, bi bilo dobro, da bi spremenili, ker so moji odgovori demantirali vaše kasnejše navedbe.^
Želel bi si, da bi bila oba kraka čim prej povezana, predvsem pa prej, kot se bosta zgodila, glede na ta tri leta zaostanka, ki smo jim bili priča v času prejšnje vlade.
Povedal sem, da ne gre za koridorja, ki bi bila medsebojno konkurenčna. Povezava Divača-Trst je del širšega koridorja, mednarodnega koridorja, in je izjemno pomembna z vidika zagotavljanja pretovornih možnosti. In ne gre za to, da so severnobaltska pristanišča konkurenca. Daleč od tega! Ta vaša ugotovitev, da nas ti prometni tokovi lahko obidejo, ne glede na strateško lego, je točno.
Danes sem tudi nekajkrat povedal v odgovoru na poslansko vprašanje gospoda
63
DZ/VI/3. seja
Mariniča. Ampak ta nevarnost je mnogo bližja kot se zdi, je v naši neposredni soseščini in se pospešeno odvija in bo infrastrukturno izgotovljena v celoti nekje do leta 2021. Zaradi tega sem govoril, da je zelo pomembno, kaj bomo naredili v teh naslednjih letih in kako hitro bomo na eni strani zagotovili dodatne infrastrukturne možnosti za pretovor, povečan pretovor, ki bo sledil v prihodnjih letih Luke Koper. In na drugi strani, seveda, za modernizacijo celotnega omrežja na 5. koridorju, ki ga tudi v enem večjem delu še nismo niti začeli modernizirati.
Delamo v tej smeri, da to strateško ogroženost, ki nam grozi, nekako poskušamo preseči in da z realnimi dejanji, se pravi s konkretnimi investicijami in z delom, pokažemo tudi vsem ostalim našim sosedom, pa tudi širši Evropi, da mislimo s to modernizacijo resno, da je naša prioriteta, da moderniziramo železniško povezavo tako na 5. kot posledično na 10. koridorju in da zagotovimo ustrezno infrastrukturo za naše strateško pristanišče Luko Koper.
Mimogrede, kdo je govoril o povezavi Trst-Koper? Nihče iz vlade ni govoril o tej povezavi. Tudi nikjer nobenega koraka v to smer ni bilo. So pa govorili kolegi iz poslanskih vrst Socialne demokracije na Obali, v Mestni občini Koper, o tem, naj se vendar ugodi ta povezava med Trstom in Koprom kot najboljša alternativa. To mislim, da bi bila napaka. In to mislimo tudi nekako zagotoviti skozi povečano aktivnost na eni strani na modernizaciji obstoječe povezave med Divačo in Koprom, na pripravi projekta za nadgradnjo te povezave in na drugi strani tudi s tem, da zagotovimo modernizacijo celotnega 5. in tudi 6. koridorja in s tem zagotovimo povečanje transportnih možnosti preko našega ozemlja.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Preden dam gospodu Jožetu Velikonji možnost, da postavi vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor, in da se pripravi gospod Dragan Bosnic, vljudno prosim spoštovani predstavniki Vlade, gospa ministrica, gospodje ministri, spoštovane kolegice in kolegi, da pri postavljanju vprašanj in pri odgovorih - vem, da je naporno -, če se da, v prijaznem tonu, kljub temu da je morebiti več vprašanj na podobno temo. Vljudno prosim.
Izvolite, gospod Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala. Spoštovani gospod minister Černač, spoštovani prisotni v dvorani!
Konec junija je potekala seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v Zagorju ob Savi. Na odboru so bile predstavljene poglavitne rešitve operativnega programa varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s prašnimi delci, ki na podlagi opravljenih meritev pristojne agencije uvrščajo
med območja s prekomerno onesnaženostjo tudi Zasavje. Sprejet je bil sklep, da je takšen operativni program primeren za javno obravnavo. Višina sredstev pa v rebalansu proračuna predvideva do leta 2015 za izvedbo teh ukrepov le 3,7 milijona evrov. To je za nujni del sanacije v Sloveniji vsekakor premalo. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da Zakon o uravnoteženju javnih financ predvideva za financiranje zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik iz proračuna Republike Slovenije do leta 2015 le 22 milijonov evrov oziroma kar 44 milijonov manj, kot je v krovnem programu.
Okoljsko-prostorska	sanacija
degradiranih površin v pridobivalnem prostoru rudnika, katerih obseg znaša približno 14 tisoč hektarjev, je ključna, vendar s takšnim pristopom nemogoča. Znotraj teh površin mora rudnik poleg ostale sanacije izvršiti tudi končno sanacijo opuščenih površinskih kopov, opuščenih kamnolomov in jalovišč. Lahko trdim, da je onesnaževanje okolja tudi s prašnimi delci iz opuščenih rudniških površin nujno potrebno sanacije. Rudnik Trbovlje-Hrastnik izvaja zapiranje na podlagi zakona iz leta 2000. Zakon je bil sprejet ko posledica referendumske odločitve o neizgradnji TET 3. Na podlagi zakona je bila izdelana vsa potrebna krovna dokumentacija, katero je recenziral tudi tuji izvajalec. Vsebina projekta izvedbe zapiranja rudnika je bila potrjena.
Zakon o rudarstvu natančno predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, preden lahko rudarska organizacija opusti izkoriščanje ter zaprosi za potrdilo o izpolnitvi obveznosti iz koncesijske pogodbe. Tudi rebalans proračuna za leto 2012 v svoji vsebini potrjuje z zakonom predpisane cilje. Zato je Rudnik Trbovlje-Hrastnik na podlagi sprejetega ZUJF in rebalansa pripravil izhodišča za izdelavo novega triletnega programa in opozoril lastnika na prednosti in slabosti posameznih variant.
V vseh variantah se postavlja vprašanje nezmožnosti izvedbe najnujnejših zakonsko predpisanih del, kar pomeni, da izvajalec čim prej potrebuje od pristojnega ministrstva usmeritve za obseg letnih programov, ki jih bodo izvajali, tudi drugi viri, ter ciljni datum končnega zaprtja rudnika, vključno s prostorsko ekološko sanacijo.
Kdaj bodo znana ta izhodišča?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje.
Tako kot ste povedali, ta postopek poteka nekje od leta 2000 dalje in v tem obdobju od leta 2000 nekako do letošnjega leta je bilo iz državnega proračuna za izvedbo vseh sklopov aktivnosti glede programa v povezavi z zapiralnimi deli Rudnika Trbovlje-Hrastnik in ostalo sanacijo namenjenih približno 168 milijonov evrov iz državnega proračuna.
64
DZ/VI/3. seja
Programi, po katerih so se izvajala zapiralna dela v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, so bili z vsako posamezno fazo potrjeni na vladi, vodstvo rudnika pa je bilo odgovorno za pripravi letnih programov, po katerih so se dela izvajala in tudi za določitev prioritet. Ocenjujemo, da bi bilo mogoče v tem okviru in glede na razpoložljiva sredstva mogoče izvesti bolj optimalno prostorsko in ekološko sanacijo. Vendar je na drugi strani bilo s strani vodstva v preteklosti pojasnjeno, da so v jami nastale nepredvidene situacije, ki so zahtevale takojšnje ukrepanje in tudi sredstva zanje. Tako so se sredstva in del teh sredstev, ki bi se sicer namenila za prostorsko sanacijo na podlagi teh argumentacij vodstva rudnika porabljala tudi za druge sklope aktivnosti.
Iz podatkov, ki jih imam tukaj zbrane po posameznih letih, je razvidno, da je bila v prvi fazi zapiranja dosežena realizacija na ekološko-prostorski sanaciji nižja od planirane, približno 38 % je bila, med tem ko so stroški zapiranja jam presegli predvideno realizacijo in dosegli indeks 110. Odstopanja so bila beležena tudi v drugi fazi sanacije, to je v obdobju med 2005 in 2009. Takrat je realizacija na prostorsko-ekološki sanaciji bila nekje okoli 54 %, stroški zapiranja jam pa so bili od načrtovanih preseženi za 26 % oziroma indeks 126. Ta negativni trend se je potem nadaljeval tudi v tretji fazi zapiranja, v preteklih dveh letih, 2010 in 2011, kjer je bil indeks na področju sanacijskih del beležen s 17 % realizacijo.
Glede na javnofinančne razmere v letošnjem letu pa tudi izhajajoč iz dosedanjih aktivnosti na tem projektu je bilo nekako sprejeto, da opravimo dvoje: od vodstva se pričakuje, da se pripravi v letošnjem letu noveliran program tretje faze. Seveda je ta naloga še bistveno bolj zahtevna glede na zaostrene razmere, kajti predvidevamo, da naj bi za ta namen v prihodnjih letih zagotovili letos sedem in v naslednjih dveh letih dvakrat po pet milijonov evrov sredstev. Na podlagi tega programa bomo seveda lahko ocenili, ali bo ta sanacija ustrezna in uspešna ali ne, in tudi dorekli aktivnosti glede potrebnih del pri tem.
Skladno z zakonom lahko Rudnik Trbovlje-Hrastnik tudi sam zagotavlja lastna sredstva za namen zapiralnih del, v letih 2000 do 2011 je tako rudnik namenil skupaj približno 7 milijonov 250 tisoč evrov, kar je nekje okoli 4 % sredstev, ki so bila za ta dela namenjena v letih 2000-2011. Treba je še povedati, da se od leta 2001 dalje namenjajo tudi sredstva iz naslova državne pomoči za zanesljivo oskrbo z električno energijo na tem območju, in sicer Termoelektrarne Trbovlje. Posredno se s temi sredstvi subvencionira dobavo premoga v TET.
Skratka, če zaključim, gre v bistvu nekako za zaključno fazo sanacije, zaključno obdobje, ki je zelo pomembno. Pomembno je tudi zaradi tega, ker ga bo treba opraviti v dokaj zaostrenih finančnih razmerah. Treba bo poiskati tudi notranje rezerve. Nekatere
postopke v smislu iskanja notranjih rezerv tam, kjer lahko kot ministrstvo z določenimi aktivnostmi tudi pripomoremo, sem že pospešil oziroma iniciral. Kot veste, tečejo pogovori glede lastništva stanovanj rudnika ob aktivni udeležbi Republiškega stanovanjskega sklada, ki je v 100 % lasti države. Na vsak način pa pričakujemo aktivno vlogo vodstva, iniciativo, oprogram, ki mora biti racionalen in ki naj bi v teh finančnih okvirih pripeljal do končnega cilja.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Poslansko vprašanje bo postavil gospod Dragan Bosnic. Pripravi naj se... / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem, ni bilo odziva, pa sem mislila, da ste se odločili, da ne boste dopolnjevali.
Izvolite.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za odgovor.
Menim, da je z navedenim finančnim odstopanjem navzgor in navzdol sledila tudi fizična reorganizacija v isti smeri. Za zmanjšanje škodljivih posledic opuščanja energetike v Zasavju in pocenitev izvedbe zapiranja ima Rudnik Trbovlje-Hrastnik izdelan tudi projekt odkopavanja rudnika Brnica. Že v letih 2013 in 2014 bi s projektom zmanjšali potreben obseg sredstev za zapiranje rudnika za cirka 4,2 milijona evrov. Hkrati bi zmanjšali negativne posledice prestrukturiranja rudnika v vseh naslednjih letih, ker bi projekt zaposlil okrog 80 do 100 delavcev. Za projekt Brnica je Rudnik izdelal študijo, ki potrjuje njegovo ekonomičnost. Pridobil je tudi pravno mnenje, ki potrjuje možnost pričetka izvajanja projekta, kljub dejstvu, da na območju Brnice Rudnik Trbovlje-Hrastnik do danes še ni pridobil dovoljenja za izbris iz katastra pridelovalnih območij. Navedena dejstva so ključna za izdelavo novega srednjeročnega programa zapiranja rudnika, vsekakor pa so pomemben segment načrtov za nadaljevanje energetike v Zasavju. Projekt sovpada s prednostmi kurjenja cenejšega domačega premoga v Termoelektrarni Trbovlje, ki bi z obnovo kotla pocenila ceno elektrike, ta pa bi bila tudi okoljsko primernejša, kot je dosedanja.
Zato me zanima:
Ali pristojno ministrstvo predvideva, glede na varčevalne ukrepe, financirati zapiralna dela tudi iz naslova dezinvestiranja rudnika ter tako zagotoviti izvajanje zakonsko minimalno potrebnega obsega zapiralnih del, hkrati pa omogočiti cenejše, varno in dokončno zaprtje rudnika ter z nadaljevanjem času in okolju primerne energetike reševati tudi problem prekomerne onesnaženosti Zasavja s PM10?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to dodatno vprašanje.
Že nekaj časa je ta iniciativa prisotna, podana tudi na uraden način. Mi te ambicije
65
DZ/VI/3. seja
oziroma ta vprašanja resno proučujemo, treba pa se je zavedati, da tu ni vse v naši pristojnosti. Gre za vprašanja, ki so širšega pomena. Gre za vprašanja, ki so povezana z evropsko regulativo, gre na nek način tudi za vprašanja odnosa do okolja na dolgi rok. Vsa ta bodo pretehtana do jeseni in v skladu z izhodišči, ki bodo strokovno ovrednotena, bo tudi sprejeta odločitev.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Dragan Bosnič bo postavil poslansko vprašanje ministrici brez resorja, odgovorni za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospe Ljudmili Novak. Pripravi naj se gospod Branko Ficko.
DRAGAN BOSNIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Preden postavim vprašanje, bi se rad opravičil, če bo mogoče prišlo do kake nerodnosti, glede na dejstvo, da v slovenščino nisem vložil 25 tisoč evrov, se pravi, sem samouk, in če bo jezik mogoče nevšečen, me lahko opomnite. Postavil bom najprej vprašanje, potem bom pa razlagal posamezne dele tega vprašanja.
Spoštovana ministrica, skladno z Zakonom o Vladi je vaše delovanje vezano na 14. člen Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, Uradni list Republike Slovenije.	Sprašujem vas:
Ali so vaše pristojnosti pri izpolnjevanju nalog zadostne?
Ali bi bilo morebiti treba na posameznih področjih pristojnosti razširiti?
Zdaj bom podal iztočnice za ta vprašanja, nekja je bilo namreč dogodkov in aktivnosti, ki so me pripeljale do tega vprašanja. Najprej obisk v Mariboru. Mimogrede, upam, da ste v Mariboru uživali, ker ste, kolikor se spomnim, obiskovali prvo gimnazijo in ste se verjetno sprehodili po Partizanski cesti do Trga generala Maistra in si pogledali Lepotico na Maistrovem trgu. Ampak vprašanje se nanaša na nekaj drugega. Namreč tam sem zasledil, ste bili med bolj obremenjenimi ministri, kljub temu, da ste ministrica brez resorja, in sicer s strani Obrtno-podjetniške zbornice, s strani Direktorata za turizem in celo s strani direktorice knjižnice. Namreč, direktor Obrtno-podjetniške zbornice vas vidi kot pristojno za pospešitev promocije slovenskih izdelkov in podjetij, in sicer je mnenja, da so slab marketing, nepoznavanja slovenske kakovosti velike ovire za prodor domačih družb na tujih trgih. Se pravi, jaz to pač pojmujem kot eno kar konkretno obremenitev.
Druga stvar. Imate register in spletni imenik znanstvenikov v tujini.
Glede na dejstvo, da je beg možganov evidentno dejstvo, me zanima:
Ali zmorete evidentirati vse te znanstvenike, ki Slovenijo zapuščajo?
Mimogrede, sam sem se pogovarjal z enim pred časom.
In tretja stvar. Temeljni program vaše stranke Blizu ljudem pravi, da strpnost ne pomeni, da so vsa stališča enakovredna ali da morajo vsi življenjski slogi biti deležni enake pravne in državne podpore.
Zanima me:
Ali to velja tudi za Slovence v zamejstvu in če so vsi obravnavani enako ali zgolj tisti, ki pač imajo pravilen življenjski stil, kot ste ga opredelili v knjižici?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospa ministrica, izvolite.
LJUDMILA NOVAK: Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, kolegi!
Spoštovani gospod Bosnič, veseli me, da ste s svojim vprašanjem posegli tudi na moje področje. Področje mojega dela je res široko, zato moram sodelovati z različnimi ministrstvi, še posebej intenzivno sodelujemo z Ministrstvom za zunanje zadeve. Dosedanji zakon predvideva v zadostni meri moje pristojnosti glede na to funkcijo, tako da ne čutim potrebe, da bi morali te pristojnosti razširiti. Seveda imamo z Ministrstvom za zunanje zadeve podpisan tudi sporazum o sodelovanju. Ta sporazum bomo v kratkem prenovili oziroma ga že pripravljamo in bova v kratkem z zunanjim ministrom podpisala tudi nov sporazum o še tesnejšem sodelovanju.
Moje delo pa posega tudi na področja izobraževanja, znanosti, gospodarstva v tem smislu, ker želimo, da bi bil urad tisto stičišče, tista posredovalnica različnih podatkov in možnosti povezovanja. Zaradi tega sem v času vladnega obiska v Podravski regiji sklicala tudi sestanek. Na tem sestanku so se srečali predstavniki gospodarskih organizacij iz zamejstva, potem je bil prisoten predsednik Obrtno-podjetniške zbornice, Turistične zveze in nekaterih drugih organizacij z namenom, da bi se ti ljudje med seboj spoznali, navezali stike. V prihodnosti bomo tudi organizirali konferenco prav z namenom, da se organizacije iz zamejstva, ki se ukvarjajo s področjem gospodarstva, še bolj intenzivno povežejo z organizacijami v Sloveniji. Takšen posvet smo imeli že junija v Grosuplju. Izkazal se je za izredno dobrega. V sodelovanju z občino Grosuplje in s sosednjimi občinami, regijsko obrtno-podjetniško zbornico in s predstavniki gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav, kjer živijo slovenske skupnosti, smo organizirali takšen posvet, ki se je izkazal za zelo koristnega, vse z namenom boljšega sodelovanja v prihodnosti. Tudi danes je v Državnem zboru potekal en tak posvet o koriščenju evropskih sredstev oziroma na kakšen način izboljšati sodelovanje partnerjev pri različnih projektih. Vedno znova se pokaže, da imamo v Sloveniji zapletene administrativne postopke, da se na tem pritožujejo tako naši partnerji iz Italije, Avstrije in tudi celo iz Madžarske in da je treba to sodelovanje izboljšati. Tako, da nimam zakonskih obveznosti
66
DZ/VI/3. seja
s teh področij, čutim se pa dolžno oziroma želim, da je urad tisti, ki pomaga navezovati stike s temi različnimi organizacijami, vse z namenom pomagati k boljšemu gospodarskemu sodelovanju, pomagati tudi pri boljšem medsebojnem povezovanju znanstvenikov. Zato obstaja ta seznam znanstvenikov, mi ga želimo še dopolnjevati in v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom, ki v kratkem pripravlja konferenco na temo povezovanja mladih znanstvenikov, tudi to spodbujamo in želimo, da bi bilo znanje, ki ga imajo Slovenci, ki živijo v tujini ali v zamejstvu, koristno tudi pri nas, v Sloveniji.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, dopolnitev odgovora, gospod Bosnic.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): En del je ostal brez odgovora, in sicer tisti del, kjer sem vas opomnil na postavko iz temeljnega programa Blizu ljudem, ki pravi, da strpnost ne pomeni - ne bi zdaj tega ponavljal -, da so vsa stališča enakovredna in da morajo vsi življenjski slogi biti deležni enake obravnave. Namreč v Ustavi piše, v 5. členu, v 14. členu in v 3. členu Temeljne ustavne listine piše o spoštovanju drugačnosti. In tu me skrbi, zato sprašujem: Ali kot ministrica, ki prisegate na zakon in ustavo, lahko zagotavljate to vsem Slovencem?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospa ministrica.
LJUDMILA NOVAK: Hvala za to dodatno vprašanje.
Moram reči, tega prej niste navedli, da bi jaz prinesla tudi naš temeljni program in pogledala, v kakšnem kontekstu je bilo to zapisano, kar ste sedaj vi citirali. Vsekakor je pa program Nove Slovenije naravnan tej smeri, da želimo spoštovati vrednote temeljne, človeške, obče človeške, demokratične vrednote in ne podpiramo nobene diskriminacije. In tudi pri svojem delu kot ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu se trudim, da enakopravno, enakomerno, v kar največji možni meri obravnavam vse zamejske organizacije in druge inštitucije, in menim, da sem do zdaj tudi zato dobila določene spodbude, pohvale, tako da tukaj vsekakor enakopravnost postavljam na prvo mesto.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Poslansko vprašanje bo postavil gospod Branko Ficko. Gospod Bosnic, proceduralno. Verjetno želite v skladu s Poslovnikom. Izvolite.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): V skladu s Poslovnikom, z drugim odstavkom 246. člena. Jaz se strinjam s tem, da mogoče niste zaznali konteksta, ker vprašanje je vprašanje. Mogoče bi bilo pa prav, da ko zaznate ta kontekst, da mi
mogoče pisno odgovorite. Jaz bi bil s tem odgovorom zadovoljen. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Torej ne želite razprave, temveč ste zaprosili samo za pisni odgovor. Nadaljujemo. Gospod Branko Ficko bo postavil poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospod Francu Bogoviču. Pripravi naj se prosim gospod Jožef Horvat.
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala za besedo.
Ker je zdaj že čas za dobro večerjo, za kakšno svinjsko ribico, seveda slovenskega porekla, pa domač paradižnik, bom jaz šel na temo hrane. Globalne razmere kažejo, da bo v prihodnjih desetletjih hrana postala ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala našo prihodnost. Nacionalna prioriteta bi morala biti povečanje prehranske varnosti in samooskrbe. Slovenija letno uvozi 800 milijonov evrov hrane, od tega največ svinjskega mesa in zelenjave. Samopreskrba je pri teh produktnih skupinah najslabša.
In bi gospoda ministra vprašal:
Katere produktne skupine bodo v slovenski kmetijski politiki deležne posebne pozornosti?
S kakšnimi konkretnimi ukrepi jih bomo pospeševali?
Kdaj je terminsko pričakovati prve rezultate?
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
FRANC BOGOVIČ: Hvala za vprašanje, ki je zelo široko. Kot ste dejali, tudi mene veseli, da je v zadnjih letih, vse od leta 2008 naprej, ko se je začela finančna pa tudi prehranska kriza po svetu, širom po svetu postalo vse bolj jasno, da je to strateško vprašanje. Kot ste omenili, ob vodi, energetiki in varnostni, splošni vojaški varnosti, govorimo, o teh treh varnostih -prehranska, energetska in vojaška varnost. In tega se vedno več ljudi zaveda. Tudi del evropske kmetijske politike je jasen in govori prvič z zelo jasnim besednjakom, da je samooskrbo treba zagotoviti v čim večji meri, tako na področju EU kakor tudi znotraj posamezne dežele, in da mora tudi vsaka dežela zase skrbeti v tej smeri. V Sloveniji je ta nivo samooskrbe zelo različen po posameznih panogah. Po besedah dr. Rednaka, ki letno pripravlja ta poročila že vrsto let, glede na različne parametre ocenjevanja, je njegova ocena, da je ta samooskrba v slovenskem prostoru tam nekje na nivoju od 68, 70 %. Kot pa ste že dejali, je pa to zmes nekih podatkov, kjer vemo, da je predvsem pri živalskih produktih ta zadeve višja, z izjemo prašičjega mesa, ki je v zadnjih letih padel s 85, 70 na 50 %, pri ostalih panogah pa smo več ali manj samooskrbi. Velik problem je tako na področju zelenjave, kjer je ta
67
DZ/VI/3. seja
procent najnižji. V letu 2011 se je po podatkih Kmetijskega inštituta malce popravil, na 37 %. Pri žitih pa smo tudi nekje na nivoju tistih 70 % slabih, pšenica na primer 55 %. Na osnovi tega so v pripravi sektorske politike, ki so več ali manj v zaključni fazi. Po posameznih področjih je narejen presek stanja in tudi kaj je treba postoriti v posamezni panogi. Ukrepi, ki jih bomo zdaj naredili na podlagi posnetka stanja, se morajo preliti v program razvoja podeželja in skupno kmetijsko politiko 2014-2020. Ravno v tem času je zdaj ta proces, v katerem se skupine, ki so sektorske politike naredile, sestajajo. Prejšnji teden je bil takšen sestanek s predstavniki Kmetijskega inštituta, fakultete, posameznimi nosilci, svetovalno službo in skušamo nastaviti ukrepe, ki bodo v programu razvoja podeželja, ki je dokaj prost in ga lahko sami oblikujemo, podpirali to, kar je najbolj potrebno narediti na področju kmetijstva.
V katero smer gredo ukrepi. Prva je zagotovo preboj iskanja znanja. Slovenija zaostaja na tem področju, predvsem v prenosu znanja moramo narediti bistveno drugačne zadeve, krepiti te kompetenčne centre v praksi, znati narediti prenos tehnologij, razvojne podpore, se v enem delu usmeriti predvsem v tiste panoge, kjer ocenjujemo, da je promocija in povezovanje ključen problem. In to je tudi ena od osnovnih usmeritev, ki jo bomo začeli že v letošnjem letu s programom De minimis, kjer lahko, in načrt imamo, da bi razpis bil za 500 tisoč evrov, kjer bi za panoge zelenjava, ekološko kmetijstvo, sadjarstvo in prašičereja, spodbudili tista okolja, kjer se bodo začeli povezovati, da na področju povezovanja začnejo sodelovati. Temu primerno pripravljamo tudi osnove za program razvoja podeželja, za strukturne podpore. In takšnim skupinam dajati v ukrepih tudi prednost.
Ena od pomembnih zadev je tudi bodoče zavarovanje rizikov v kmetijstvu. Govorimo tako o rizikih, ki so povezani z elementarnimi nesrečami, protitočne zaščite, namakalni sistem, se pravi, paket zemljiških operacij, ki ga moramo podpreti. Po drugi strani pa tudi paket, kako rizike v poslovanju z eventualno vzajemno zavarovalnico ali pa to tudi zmanjšati, ker so vezane na sprejemljivo podnebno okolje.
Naslednja ugotovitev, ki jo moramo bistveno spremeniti in kritično pogledati vase, je kompletna administrativna podpora temu delu, se pravi, službe, ki jih iz države financiramo, in iz tega narediti odličen nivo tega servisa, prenos prakse iz tujine.
Toliko v teh petih minutah, kar lahko povem v prvem delu. Če boste postavili dodatno vprašanje, bom pa še imel kaj za povedati.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Želite dopolnitev odgovora?
Izvolite.
BRANKO FICKO (PS PS): Je bilo očitno premalo časa, si ga bova drugič morala z ministrom vzeti pri kakšni večerji za konkretne podatke. Jaz sicer nisem pričakoval, da bom dobil odgovor vezan na prašičerejo, in da bomo, če hočemo imeti v Sloveniji naprej lastno svinjsko meso, delali po vzoru ostalih evropske države, ki dajo subvencije oziroma dotacijo na plemensko svinjo. Pa vseeno, obstoja podatek -če gremo malo na zelenjadarstvo -, če bi samooskrbo Slovenije povečali za 1 %, bi lahko zagotovili tisoč delovnih mest, prvenstveno bi lahko to vezali na socialno podjetništvo in v Evropskem socialnem skladu je v finančni perspektivi predvidenih 50 milijonov evrov. Ministrstvo je zapisalo skupaj samo 10 milijonov evrov. Zanima me, zakaj je ostala razlika 40 milijonov, se pravi, če tega ne bomo izkoristili, bomo verjetno to morali vrniti? Istočasno je v letošnjem letu v kmetijstvu že plasirano cirka 220 milijonov evrov, večina je verjetno vezana na direktne subvencije in rešitev bi lahko bila, da bi določene ukrepe subvencije vezali na proizvodnjo hrane, ki bi se ne samo proizvajala, ampak predvsem tržila, se pravi, subvencije bi morale biti enako kot stimulacije, rezultat bi morala biti večja prodajana količina, konkretno vezana na posamezno fakturo in to na blago, ki bi bilo prodajano v Sloveniji. Prosil bi, minister, za vaše mnenje o tem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
FRANC BOGOVIČ: Najprej, da začnem takoj pri tem zadnjem vprašanju, da nam ne bo časa zmanjkalo.
Marsikdo bi tudi pri snovanju ukrepov z veseljem prisluhnil in sledil vaši logiki, ker mislim, da bi bilo to v slovenskem primeru najbolj učinkovito. Žal pa smo predvsem v tem prvem stebru, ker je vezano na plačila na površine, vezani na skupno kmetijsko politiko, znotraj katere se ta princip, ki ste ga zdaj omenili, enostavno ne dopušča več. Ukrepi, ki so bili proizvodno vezani, bodo imeli prostora kvečjemu v prvem stebru od 5 do 10 % maksimalno 15 %. V tem delu lahko v enem delu korigiraš nekatere nacionalne specifike, od tukaj naprej pa se ne sme iti več na proizvodno vezano. To so posledica pritiska OECD oziroma v svetovne trgovinske organizacije na evropsko kmetijstvo in zato je ta prehod, ki je bil prej iz 70., 80. let v kmetijski politiki povsem proizvodno vezan, bil prehod potem na preureditev in prehod kmetijstva tudi na okoljske ukrepe. Ta naslednja finančna perspektiva je perspektiva, v kateri bo treba te ozelenitvene ukrepe še samo nadaljevati.
Drugo področje pa je področje programa razvoja podeželja. Tukaj je približno polovica denarja, ki ga imamo na razpolago. V tem delu pa je prostora za našo politiko, tisto, o kateri sem prej govoril, da na osnovi obstoječega stanja ugotovimo, kaj so največje
68
DZ/VI/3. seja
pomanjkljivosti, in z direktnimi podporami podpiramo posamezne panoge, posamezna povezovanja. Zelenjadarstvo je tipičen primer. Lahko povem, v sektorski politiki pri zelenjadarstvu je na ministrstvu šlo tako daleč, da smo za vsako kulturo, recimo, paradižnik, papriko, kumare, to so te tri ključne kulture, po mesecih ugotovili, koliko je bilo uvoza v Slovenijo, kakšna cena je bila na uvozu v Slovenijo. Ugotovitev in na koncu odgovor, ali je moč - ne vem, iz primera pokažem, ki je zelo aktualen - v steklenjaku v Pomurju z rabo geotermalne vode pridelati konkurenčno zelenjavo. V takšnem primeru lahko mirno nastavimo ukrep, ki ga bomo podpirali. Izračun gre tako daleč, da je zdaj podatek, da imamo s približno 30 hektarjev steklenjakov, ki bi jih še naredili po tem vzoru, kot so zdaj bili ti štirje, ključne štiri panoge v zelenjadarstvu več ali manj pokrite. In z ukrepi želimo dobesedno slediti temu, da ugotovimo, kjer lahko tudi v naši danosti na hektar površine ustvarimo največ delovnih mest. Ve se, da so to te intenzivne panoge, kot so zelenjadarstvo, tudi sadjarstvo v enem delu, in tam, kjer imamo dobre pogoje to vzpostaviti. Prašičereje ima posebne ukrepe, zdaj je en razpis zunaj o posodobitvi hlevov. Na drugi strani je tudi priprava sheme, kje bi se z dodatnimi okoljskimi ukrepi lahko tudi višalo shemo kakovosti. Zadeva bo zelo eksaktna v jeseni, oktobra pa načrtujemo zadnji tak podeželski parlament, na katerem bo vse predstavljeno in bo osnova za naslednje leto, ko bo treba dokončno... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite.
BRANKO FICKO (PS PS): Širše razprave sicer ne bom predlagal, gospod minister, večerja v Prekmurju ob slovenskem svinjskem mesu in paradižniku pa velja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovani gospod Ficko, v bodoče je treba že pri sami postavitvi vprašanja to razpravo izvesti, ker zdaj je bila beseda namenjena izključno za predlog za javno razpravo.
Gremo naprej. Gospod Jožef Horvat bo postavil poslansko vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju. Pripravi naj se prosim mag. Katarina Hočevar.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi, gospa ministrica, gospodje ministri!
Spoštovani minister za zdravje gospod Tomaž Gantar, oba veva, da živimo v obdobju velikih sprememb na področju poslovanja, ki jih prinaša napredek informacijske tehnologije. Dogajajo se siloviti svetovni procesi, ki izbrana podjetja zavihtijo med uspešna, ostala pa povsem zavržejo. Ko govorim o poslovanju, seveda mislim v tem primeru na procese in informatizacijo procesov, ki se izvajajo v okviru
ministrskih resorjev oziroma kar celotne vlade. Najbrž se tudi strinjava, da ima Slovenija tukaj še fantastične rezerve. Projekt E-zdravje je bil predviden v načrtu razvojnih programov za obdobje od 2006-2012, ki ga je s proračunom za leti 2008 in 2009 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. To vem, ker sem bil takrat zraven. Čeprav je sistem že v izvajanju in je bilo opravljenega že precej dela, porabljenega pa preveč denarja, po mojem mnenju, bi bilo v tej fazi smiselno odgovoriti na nekaj vprašanj glede celostnega koncepta in tega, kaj pravzaprav želimo. V vseh informacijskih sistemih sta želja in končni cilj, da so podatki shranjeni enkrat na enem mestu in tako, da uporabnik informacije, ki jih potrebuje, najde v najkrajšem možnem času. Uporabniki, 14 bolnišnic, dva univerzitetna klinična centra in zdravstveni domovi obstoječe informacijski sisteme, ki niso integrirani in so zato slabo učinkoviti, predrago plačujejo. Osnovno vprašanje je, kakšen informacijski sistem za bolnišnice in zdravstvene domove sploh želimo. Trenutno imamo po mojih informacijah štiri sisteme za bolnišnice in vsaj pet sistemov za zdravstvene domove. Moje mnenje je, da v Sloveniji potrebujemo le en sistem, le en integrirani sistem, v katerega bodo integrirani vsi za vse zdravstvene dejavnosti. S tem se lahko vsak, tako v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja vključi v tak sistem in uporablja podatke, ki jih potrebuje za analize in načrtovanje ter strategije razvoja, prav tako pa je to omogočeno vsem bolnišnicam in zdravstvenim domovom, ki so vključeni v ta sistem.
Spoštovani gospod minister, sprašujem
vas:
Kakšen je vaš scenarij, tukaj mislim na časovnico in finančni okvir, dokončne implementacije integralnega informacijskega sistema slovenskega zdravstva?
Hvala lepa za vaš odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister, izvolite.
TOMAŽ GANTAR: Hvala, podpredsednica.
Hvala za vprašanje. Res je na področju informatike v slovenskem zdravstvu kar veliko zmede. In res je tudi, da projekt E-zdravja teče že vrsto let in da je bilo v vseh teh letih narejenega izredno malo. In tudi res je, da ima veliko zdravstvenih ustanov čisto svoje in samo svoje rešitve, kar se tiče informacijskega sistema. Tu smo mogoče v zadnjem času naredili en korak v smeri realizacije tega projekta E-zdravje. Namenov tega projekta je več: želimo povezati izvajalce zdravstvenih storitev, želimo povezati primarni nivo, sekundarni nivo, seveda tudi vse ostale službe, kot je Inštitut za varovanje zdravja, Zavod za zdravstveno varstvo, koncesionarje povezati tudi z plačnikom, se pravi, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje za nadzor stroškov. Želimo
69
DZ/VI/3. seja
vzpostaviti tudi povezavo z ustreznimi institucijami v tujini, glede na to, da bomo kmalu imeli tudi prost pretok pacientov in bo potrebna tudi informacijska podpora, kar se tiče podatkov. Ob vsem tem pa je jasno tudi glavni namen, da napravimo sistem, ki bo uporabnikom prijazen, se pravi tako izvajalcem kot tudi ljudem, ki ga potrebujemo. S tem mislim na aplikacije kot je elektronsko naročanje, elektronski recept, elektronsko vodenje registra cepljenih oseb in tako naprej. Teh aplikacij je veliko.
V tem času je bil opravljen javni razpis, ki je v teku. Ponudbe se bodo odpirale in mislim, da bo nekje izbira, če ne bi bilo večjih zapletov, opravljena v avgustu. In sicer gre za tako imenovano interoperabilno hrbtenico sistema, s katero bomo omogočili povezljivost celotnega sistema, se pravi vseh izvajalcev, vseh različnih sistemov, ki so trenutno na razpolago, pač z ustreznimi vmesniki med seboj. In to je predvideno do konca letošnjega leta. In na podlagi te elektronske povezave, pridejo potem na vrsto aplikacije posameznih stvari, ki sem jih našteval, v začetku zagotovo e-recept in e-naročanje in tako naprej.
Mi smo imeli - glede na to, da ta projekt poteka že kar nekaj let in da je bil neuspešen - prejšnji teden oziroma v zadnjih dveh tednih tudi predstavitev ene nemške skupine, ki dela v številnih državah, ki je te sisteme uvajala. Vemo, da so Hrvatje enostavno sistem kupili in v njim e-recept tudi deluje. Jaz sem tej skupini tudi povedal, če bodo ti razpisi tudi zdaj neuspešni, velja verjetno razmisliti, da ne bi sami ponovno ustvarjali vsega znova, o zadnji možnosit, ki jo imamo zdaj na razpolago, po moje, da se pač odločimo za razpis in sistem kupimo od tistega, ki ga je že po svetu tudi razvijal. Tu smo zdaj na dveh poteh, odvisno od razpisa, ki je v teku, kakšna bo odločitev za bodoče delo. Seveda skupina, ki je delno na novo oblikovana, trdi, da rešitve ima in bomo videli v roku meseca, ali je to res tista prava pot. Je pa projekt, za katerega je n nazadnje ministrstvo in tudi jaz direktno odgovorno, financiran s strani Evropske skupnosti. Glede na možnosti, ki ga ta projekt ponuja, smo ga dolžni tudi v čim krajšem roku izpeljati, glede na to, da dejansko prinaša ne le možnosti racionalizacije, ampak tudi neko prijaznosti do uporabnikov in izvajalcev.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Katarina Hočevar bo postavila vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku. Pripravi naj se prosim gospod Ivan Hršak.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi, kolegice, ministrski zbor, gospa ministrica!
Spoštovani minister za delo, družino in socialne zadeve! Reforma trga dela je najpomembnejši izziv tega mandata.
Gospodarstvo nam že dlje časa sporoča, da lahko na dogovor socialnih partnerjev o pokojninah in izboljšanje sistema javnega zdravstva še nekoliko počakamo, trg dela pa je treba posodobiti zdaj. V Državljanski listi razumemo, da Zakon o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet pred desetimi leti, ne omogoča stopnje konkurenčnosti, ki jo naše gospodarstvo ta trenutek potrebuje. Iz medijev smo lahko izvedeli, da na temu področju predvidevate odpravo razkoraka med pogodbo o zaposlitvi za določen in nedoločen čas ter poenotenje prožnejših oblik dela. Cilj, ki ga želite s tem doseči, če sem vas prav razumela, je odprava dualnosti na trgu dela. Torej, da določene oblike dela za delodajalce ne bodo privlačnejše od drugih.
Zanima me, spoštovani gospod
minister:
Ali imate na vašem ministrstvu pripravljene analize ali izračune o morebitnih javnofinančnih učinkih takšnih sprememb?
Ali nam lahko zagotovite, da te spremembe ne bodo poglobile javno finančnega primanjkljaja?
Poleg navedenega me zanima:
Kakšne načrte imate s študentskim
delom?
Bomo še poznali staro obliko študentskega dela ali pa bo tudi študentsko delo del tako imenovanega enotnega sistema?
Z Zakonom o uravnoteženju javnih financ smo povečali koncesijske dajatve za študentsko delo in na ta način tudi nekako povečali konkurenčnost študentskega dela v primerjav s pogodbo o zaposlitvi.
Kaj študente, ki se želijo vključiti na trg dela, čaka jutri, spoštovani minister?
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala.
Spoštovani minister.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani, hvala lepa za ti dve vprašanji.
Najprej k temu, kjer bom hitreje končal, to je glede študentskega dela. Reforma trga dela ne predvideva posegov v študentsko delo, kar pa še ne pomeni, da se ne zavedamo potreb posega tudi v ta segment, vendar ga ne želimo sedaj vezati na reformo trga dela, ki jo predvidevamo. V drugi fazi bodo prišle rešitve v smislu približevanja izenačitve obremenitve vseh vrst dela na primerljiv način, če bolj poenostavim, substitut te koncesije s plačilom prispevkov za določen obseg tako zdravstvenih kot pokojninskih pravic.
Kar se pa tiče reforme trga dela. Za reformo verjetno niste zvedeli zgolj iz medijev, kajti Vlada je sprejela izhodišča k socialnemu sporazumu in tudi predlog besedila socialnega sporazuma, ki vsebuje tudi te smeri, o katerih ste govorili. Cilj je reforma trga dela. Nismo to zgolj artikulirali z javnostjo, temveč so tudi
70
DZ/VI/3. seja
uradna stališča Vlade v tej smeri, in sicer cilj na področju odprave segmentacije oziroma dualizma na trgu dela je seveda zaradi obstoječega stanja, ki ga imamo. Mi imamo na eni strani veliko varnost zaposlitve tistih, ki so v gospodarstvu in negospodarstvu zaposleni za nedoločen čas že dlje časa, po drugi strani pa eno divjo fleksibilnost za tiste iskalce prve zaposlitve, še posebej mlade ali pa tudi starejše delavce, ki izgubijo zaposlitev bodisi preko stečaja ali iz drugih razlogov. Ti praviloma ne morejo priti do zaposlitve za nedoločen čas, verižijo se pogodbe za določen čas ali celo drugi načini, delo po pogodbi o delu, tudi preko odpiranja espejev in podobno. Skratka, delodajalce je zelo težko odvrniti od možnosti, ki jih imajo, zato seveda nameravamo z ukrepi, ki smo jih tudi že pripravili, kot je enotna pogodba za nedoločen čas, zmanjša to segmentacijo.
Vprašali ste, kako. To pa ni edini ukrep. Temu ukrepu je potrebno pridodati tudi napore za zmanjšanje postopkovnih birokratskih ovir tako pri zaposlovanju kot pri odpovedi delovnega razmerja. S tem želimo pravzaprav zbalansirati na eni strani varnost zaposlitve skozi pogodbo, enotno pogodbo za nedoločen čas, in po drugi strani dati delodajalcem fleksibilnost, da se pa v primeru, ko obstanejo obstoječi razlogi za odpoved delovnega razmerja, to stori hitro in učinkovito. Mislim, da je to v interesu ne samo delodajalcem, tudi delavcu, da se pravzaprav neka razmerja, če obstajajo seveda utemeljeni razlogi za to, uredijo kar se da učinkovito. To pravzaprav delodajalci pričakujejo in jaz sem prepričan, da to tudi lahko opogumi delodajalce k zaposlitvi. Danes poznamo en sam razlog, zakaj delodajalci ne zaposlujejo več za nedoločen čas - tudi zaradi tega, ker ne vedo, kaj bo z njimi čez eno leto, čez dve leti, ali bodo še imeli delo v teh negotovih kriznih časih -, in če imajo pravzaprav tudi v teh primerih na voljo instrumente, da se lahko prilagodijo svojemu poslovanju, tudi kar se zaposlenih tiče, jih to opogumi k zaposlovanju.
Vprašali ste, kako je z javnofinančnimi posledicami. Mi predvidevamo pri teh javnofinančnih posledicah seveda pluse za proračun. To so predvsem ti, da bi vse vrste oblik dela bile obdavčene oziroma tudi od njih se bi plačevali podobni prispevki, skratka da ne bi prihajalo do nekaterih zaposlitev, ki pomenijo dumping vizavi stroškov. Po drugi strani pa predvidevamo tudi nekatere dodatne obremenitve za proračun. Vendar bo pozitiven izplen za javne finance s tem, če zagotovimo nekoliko pogumnejše zaposlovanje in s tem več ljudi v delovnem razmerju kot doslej. To je predvidevanje in cilj te prenove, da se po eni strani poveča prožnost na trgu dela in hkrati zagotovi neka dostojna varnost zaposlitve tistim, ki vstopijo na ta trg dela.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala, spoštovani minister, za ta del odgovora.
Bi vas pa mogoče vprašala:
Ali mogoče zaradi lažjega zaposlovanja oziroma bolj pogumnega zaposlovanja, kot ste se izrazili, predvidevate tudi manj sive ekonomije in manj dela na črno?
Toliko v tem delu.
Kar se tiče pa študentskega dela, bi vas pa dodatno bolj konkretno vprašala:
Ali to drži, da se v prihodnje predvideva, da bodo študenti, ki bodo delali preko tako imenovanih napotnic, ki jih poznamo zdaj, tudi nekako zdravstveno zavarovani oziroma se bo to njihovo delo štelo tudi že v pokojninsko dobo?
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za to dopolnilno vprašanje.
Še enkrat, študentsko delo ni predmet reforme tega dela, vendar moje ideje gredo v smeri, kot ste povedli, da bi bila obremenitev tega študentskega dela primerljiva z obremenitvami drugih oblik, le nekoliko nižja, recimo, da bi bilo to tudi nekoliko bolj stimulativno, vendar ne, da bi bil to substitut rednim zaposlitvam, ker se danes dogaja. Mislim, da to ni dobro ne za mlade iskalce zaposlitve kakor tudi ni fer, da je pač takšna oblika dela tudi na voljo v tako razmeroma širokem obsegu kot doslej.
Opozorili ste tudi na pomemben problem, ki ga želimo s to reformo tega dela tudi preseči, to je zmanjšati sivo ekonomijo in zaposlitev na črtno. Da, tudi tukaj se pričakujejo pozitivni učinki s prenovo delovnopravne zakonodaje. Namreč, če naredimo redno zaposlitev bližje delodajalcu, bližje potrebam delodajalca, da se delodajalec bolje poslužuje teh oblik, to pozitivno vpliva na obseg zaposlitev na črtno, kajti potem bo seveda tudi teh oblik manj, vendar ne predvidevamo zgolj tega ukrepa za zmanjševanje sive ekonomije in dela na črno. Naj vam naštejem še enega. To je to, da je znotraj teh predlogov, ki smo jih zelo jasno izrazili, tudi možnost posredovanja tako imenovanih začasnih in občasnih del brezposelnim s strani Zavoda za zaposlovanje. Mi ne ponavljamo napake in predvidevamo malega dela brezposelne osebe, temveč zgolj in samo ob posredovanju Zavoda za zaposlovanje. Kaj to pomeni? Da bi vsi iskalci občasnih, začasnih del, starejši ljudje, marsikdo izmed nas občasno potrebuje kakšno pomoč in bi lahko preko zavoda dobil to delovno silo na voljo. To je seveda za tiste, ki sedaj delajo na črno oziroma so kakorkoli angažirani na črno, hkrati prijavljeni, določena motnja, ker se bodo morali odzivati na napotitve zavoda in ne bodo imeli časa obojega hkrati početi in s tem se bo lahko tudi identificiralo več takšnih oblik. Potem pa je tudi
71
DZ/VI/3. seja
to, da si želimo okrepiti nadzor nad tem z zaposlenimi v Carinski upravi. Namreč, s padcem meje bo tam kar precej ljudi na voljo, tudi usposobljeni so in lahko pomagajo pri odkrivanju in preprečevanju sive ekonomije oziroma zaposlitve na črno.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Ivan Hršak bo postavil poslansko vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku. Prosim, da se pripravi gospod Matjaž Han.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana ministrica in ministri, kolegice in kolegi!
Predvsem v tako imenovanih razvitih državah pravilo, da otroci skrbijo za svoje ostarele starše, že nekaj časa ni več nekaj samoumevnega, nič drugače ni niti v naši državi. Vzrok temu je sodoben način življenja in iz njega izvirajoč problem pomanjkanja časa. Z upoštevanjem demografskega trenda staranja prebivalstva, nizkega ali celo negativnega naravnega prirasta, so vedno večji pritiski na področju zagotavljanja organizirane dolgotrajne nege oziroma oskrbe razumljivi. Seveda pa dolgotrajne oskrbe ne potrebujejo samo starejše osebe, pač pa tudi mlajši posamezniki iz populacije, ki zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin ne zmorejo sami skrbeti zase. Zato je vedno večje povpraševanje po storitvah dolgotrajne oskrbe, kjer je od držav odvisno, da na tem področju svojo politiko vedno znova prilagajajo novim razmeram in potrebam. Tako je tudi z našo državo, ki pa za razliko od mnogih drugih držav še nima urejenega posebnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ampak je to urejeno preko različnih področnih zakonov, saj slednja namreč vključuje vrsto storitev tako zdravstvenega kot socialnega področja.
Moje konkretno vprašanje ministru se glasi. V Republiki Sloveniji se že nekaj zadnjih let pripravlja Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju starejših oseb. Predlog zakona je bil pred časom že izdelan, menda že v letu 2009, tudi usklajevan, vendar pa do sprejetja zakona ni nikoli prišlo.
Konkretno me zanima:
V	kateri fazi sprejemanja je ta zakon?
V	čem je glavni problem, da do sedaj še ni bil sprejet?
Kdaj lahko končno pričakujemo, da bo zakon tudi sprejet?
Ministru se za jasen in konkreten odgovor že vnaprej najlepše zahvaljujem. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod minister.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Z veseljem vam odgovorim na vsa tri vprašanja v 30 sekundah.
Prvo, v kateri fazi je zakon. Ponovno je v medresorskem usklajevanju, saj je zelo pomembno povezan z reformo zdravstvenega
sistema, kajti gre za več oblik zavarovanj, tako za potrebe zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe in podobno.
Kaj je glavni problem? Denar. Namreč, ta dolgotrajna oskrba ogromno stane in je posledično zelo težko zagotoviti vse pravice, kajti prispevna stopnja bi bila astronomska, če bi to želeli narediti.
In tretje, kdaj pričakujemo obravnavo. V začetnih mesecih prihodnjega leta bo zadeva obravnavana na Vladi po časovnici, kot jo imamo sedaj.
Upam, da sem na vse tri zadeve odgovoril.
Zdaj pa nekoliko širše. Letos je leto medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti. Sam ne sodim več v mlajšo kategorijo, pa tudi ne v tisto, ki je že potrebna dolgotrajne oskrbe. Sem nekje na sredi in sem lahko zelo kritičen do te medgeneracijske solidarnosti in sodelovanja v Sloveniji. Starejši so dostikrat breme mladih, in to neupravičeno. Mislim, da bi tudi skozi sprejemanja te zakonodaje, skozi javno razpravo glede te zakonodaje morali več časa nameniti vprašanjem te medgeneracijske solidarnosti. Če je starejša generacija skrbela, izobrazila, vzgajala mlado generacijo, jo pripeljala do služb, potem je verjetno samoumevno, da si zasluži dostojno starost, še posebej v primeru, če vse zapusti generaciji, ki jo je pripeljala na svet. Vendar ta samoumevnost očitno ne velja vedno in povsod, zato se pojavijo vprašanja, do katere mere z javnimi sredstvi financirati to dolgotrajno oskrbo, in seveda zato tudi ta diskusija danes tu. Kljub temu je problem starajoče se družbe prisoten, ne moremo se skrivati in si zatiskati oči pred tem problemom. Je pa treba obstoječi sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji kar precej razširiti glede na to, kar imamo. Danes sta bolj ali manj poznani zgolj dve obliki te dolgotrajne oskrbe, eno je institucionalno varstvo starejših v domovih za stare in drugo je tako imenovana pomoč na domu, ki se razvija, in skoraj nič drugega.
Na tem mestu bi javno pohvalil projekt, ki ga izvaja Zveza društev upokojencev, to je projekt Starejši za starejše, kjer aktivni in vitalni upokojenci skrbijo za svoje kolege na prostovoljni ravni, zgolj ob pokritju določenih materialnih stroškov. Poskrbijo za tiste, ki določen ožji obsega teh potreb pričakujejo oziroma jih ne zahtevajo več, že obisk, kaj iz trgovine, pogovor pomeni starejšemu ogromno, zlasti če se soočajo z osamljenostjo. In če od te minimalne oblike razvijemo celo paleto storitev do institucionalne oskrbe in jih fokusiramo glede na neko potrebo posameznika, lahko to zadevo tudi bistveno bolj racionalno in ekonomično izpeljemo. Seveda je, kot sem že povedal, te storitve treba zelo povezati z obstoječimi pravicami, ki jih imajo starejši oziroma vsi iz naslova zdravstvenega zavarovanja, zato si ne znam predstavljati, da bi ta sistem, tudi zavarovalniški sistem dolgotrajne oskrbe, šel mimo ali pa paralelno s sistemom obveznega
72
DZ/VI/3. seja
zdravstvenega zavarovanja, kajti pretežen del storitev za starejše se odvija tudi skozi zdravstveno oskrbo in zato je zadeva nekoliko povezana z reformo zdravstvenega sistema in bo nastajala z njo. Res je, tudi predlogi o dodatnih zavarovanjih in dodatnih prispevkih so na mizi. Vizavi širitve palete ponudbe in ureditve financiranja ričakujemo rešitev v drugi polovici tega leta oziroma obravnavo na Vladi v začetku prihodnjega leta.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Poslansko vprašanje bo postavil gospod Matjaž Han. Pripravi naj se, prosim, mag. Barbara Žgajner Tavš. Gospod Han postavlja vprašanje ministru za pravosodje in javno upravo dr. Senku Pličaniču.
MATJAŽ HAN (PS SD): Lepa hvala, spoštovana podpredsednica. Spoštovani ministri in kolegice in kolegi, ki še vztrajate!
Danes sem že postavil eno vprašanje, kaj bo vlada storila, da bo na nek način oživela gospodarstvo in da ne bo poslabševala socialne slike v občinah.
Zdaj sprašujem gospoda Pličanič tudi:
Kako lahko država direktno pomaga ali poslabša socialno sliko v občini?
Po ustanovitvi ali stečaju proizvodnje v Papirnici Rade če, kjer smo izgubili 250 delovnih mest, po tem, da smo v zadnjem obdobju imeli dva stečaja, kjer smo tudi izgubili nekaj 100 delovnih mest, v Radečah in širši okolici tokrat odmeva novica, ki smo jo prebrali v dnevnem časopisju, o zaprtju prevzgojnega doma v občini Radeče. V primeru, da se prevzgojni dom v občini Radeče zapre, bo ostalo brez dela v naši občini še 54 zaposlenih. Menim, da je strah zaposlenih in drugih na tem širšem območju upravičen.
Da pa v prihodnje ne bi bilo več dvoma, pa vas spoštovani minister sprašujem:
Kakšna je dolgoročna vizija oziroma kakšen je vaš pogled na lokacijo prevzgojnega doma v naši občini Radeče?
V okviru Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij deluje prevzgojni dom za mladoletnike, kamor so napoteni mladoletniki z vzgojnim ukrepom v Prevzgojni dom v Radeče že kar nekaj desetletij. Število gojencev sicer niha, ne glede na število gojencev pa je treba tem mladim z ustrezno vzgojo pomagati in jim poiskati pravo pot. Lokalno skupnost je ta dom po vseh teh letih lepo sprejela in moram reči, da so odnosi med gojenci, občani in občankami, zaposlenimi več kot odlični. In kot sem že v napovedi vprašanja napovedal, je skrb in občutljivost lokalne skupnosti kot tudi na širšem območju na novice, ki govorijo o zaprtju kakšnega urada, doma, službe, ki jih ima država, zelo upravičena. Novica, da se Prevzgojni dom Radeče zapira in da lahko zaradi tega izgubi službo 54 zaposlenih, je ena izmed teh zaskrbljujočih
novic. Še posebej, če se to zgodi v okolju, v katerem je bilo pred kratkim kar nekaj stečajev.
Spoštovani minister, sprašujem vas:
Kakšno je vaše razmišljanje, razmišljanje vlade, vašega ministra in kaj menite o lokaciji našega proizvodnega doma v Radečah?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za vprašanje. Za odgovor prosim ministra, dr. Senka Pličaniča.
Prosim
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala, spoštovani podpredsednik. Spoštovani poslanke in poslanci!
Gospod Han, naj vas takoj pomirim, ta informacija ni točna, torej na ministrstvu ne nameravamo zapreti Prevzgojnega doma Radeče in tudi ne v bližnji prihodnosti. Moram pa povedati, da če govorimo o dolgoročni viziji, da bomo pa morali poiskati neko drugo nadomestno lokacijo, ker objekt, v katerem je Prevzgojni dom Radeče, je v enem delu že bil vrnjen denacionalizacijskem upravičencu, to je v Družbi hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega, hkrati pa poteka tudi postopek za vračilo drugega dela, ta postopek vodi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Z denacionalizacijsko upravičenko je sklenjena najemna pogodba, najmanj tri leta ne bo še prekinjena. Ampak nekje v bližnji prihodnosti bo tudi preostali del vrnjen in bo najbrž treba poiskati drugo rešitev, tudi glede na to, da je mesečna najemnina za ta objekt 10 tisoč 887 evrov. Zelo na kratko.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Imate zahtevo za dopolnitev odgovora?
Prosim.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.
Poznate tisti pregovor? Tistega, ki je kača pičila, se boji tudi zvite vrvi. Mi moram reči, da smo za vsako delovno mesto v občini Radeče ta moment v skrbeh. Moram pa reči, da me sicer ni najbolj pomirilo tudi to dejstvo, da bomo verjetno v prihodnjih letih izgubili ta dom za prevzgojni dom. Vendar bi vas rad opozoril, da smo en dom, to je kazensko-poboljševalni dom leta 1990 že izgubili, kjer je bilo zaposlenih preko 100 ljudi. Na tem domu se je odvijalo kmetijstvo, bilo je 500 glav živine in je zadeva dobro funkcionirala, pa zaradi denacionalizacij, zaradi tega istega razmišljanja te hlevi, ti vsi stroji in tako naprej propadajo že 20 let. Če se bo na nek način država odločila, da bo šla iz tega prevzgojnega doma v Radečah, ki ga je država vrnila tem sestram, potem bo tudi tu še en objekti, ki bodo propadali. Jaz vas, minister, vabim, da si te objekte ogledate in da mogoče s temi objekti in mogoče tudi z nakupom od teh dam, od teh sester na nek način najdete neko
73
DZ/VI/3. seja
dolgoročno vizijo, ker je lokacija v Radečah sprejemljiva. Žal pa mi je, da je vlada, prejšnja vlada Janeza Janše 12 dni preden je sestopila iz oblasti vrnila te objekte v naravi, ne pa drugače. Zaradi tega so te sestre dobile vse skupaj nazaj in danes na nek način nekateri drugi objekti, ki so jih tudi dobili nazaj, na tak način žal propadajo.
Jaz se sicer zahvaljujem za vaš odgovor, vendar vas vseeno vabim v občino Radeče, da si te objekte ogledate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Ali
želite dati še kakšen dodaten odgovor? Ocenjujete, da ni treba in očitno se gospod Han tudi s tem strinja, ker je dal bolj pobudo v drugem delu. Hvala lepa.
Mag. Barbara Žgajner Tavš ima vprašanje za ministra za obrambo gospoda Aleša Hojsa.
Prosim.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa za besedo.
Spoštovani minister, na seji v mesecu maju ste na moje poslansko vprašanje odgovorili, vas bom citirala: "V drugem delu koalicijske pogodbe se je koalicija nedvomno zavezala, da bo v želji po varčevanju in v želji po tem, da naredi državno upravo bolj vitko, reorganizirala tudi delovanje regijskih centrov za obveščanje." Pa ste želeli biti še bolj jasni. Dodali ste, zopet citiram: "Najbrž se boste strinjali, da v sodobni komunikacijski družbi pravzaprav ni pomembno, kje nekdo sedi in dviguje telefon", konec navedka. Slednje, veste minister, me resnično napeljuje na razmišljanje, da, prvič, ne poznate dela regijskih centrov za obveščanje in organizacijske strukture zaščite in reševanja v naši državi, ali pa jih namerno nočete poznati. V preteklih dneh ste prejeli več pozivov proti predvideni reorganizaciji. Med drugim župani vseh prizadetih občin od vas zahtevajo, da odstopite od omenjenega ukrepa. Proti je domala vsa stroka, gasilci, reševalci, zdravniki nujne medicinske pomoči. Vaš ukrep pomeni resno grožnjo varnosti ljudi.
Minister, številka 112 v naši državi rešuje življenja, zato je še kako pomembno, kje kdo sedi in kako usposobljen je delavec, ki v trenutku nesreče dvigne telefon. Ko gre za pomoč človeku, katerega življenje je ogroženo, štejejo minute, ne politična volja, minute, minister!
S 1. 7. ste ukinili nočne izmene v šestih regijskih centrih: Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Slovenj Gradec, Ptuj, Trbovlje. Ena od prednosti, ki jo navajate za ukinitev nočnih izmen, je, da pravzaprav ne spreminjate, vsaj formalno ne, regijske organiziranosti, s čimer se boste izognili političnim pritiskom. In to je žalostno, da so edino, kar vas zanima pri temu početju, politični pritiski, da boste vse skupaj naredili pod mizo.
Minister, jaz vas sprašujem:
Zakaj je potrebna reorganizacija?
Kašni so izračuni?
Koliko boste na ta način privarčevali?
In, ko govorimo o varčevanju, dajte mimogrede omeniti še znesek, koliko vas bo stalo preimenovanje vojašnic, da bomo imeli primerjavo, koliko je za vas vredno človeško življenje na eni strani in koliko je za vas vredna politična ignoranca in vaš politični ego na drugi strani.
Kakšne bodo posledice reorganizacije?
V medijih namreč radi zagotavljate, da uporabniki ne bodo čutili sprememb.
Ali je temu res tako in na podlagi katerih analiz ste prišli do teh ugotovitev?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Prosim za odgovor ministra gospoda Aleša Hojsa.
ALEŠ HOJS: Spoštovana poslanka, bom začel kar s tistimi vprašanji oziroma odgovori, ki ste mi jih citirali. Takrat, če se spomnite, ste nekako politično izrazila veliko nejevoljo oziroma zgroženje, da smo začeli razmišljati o tem, da bomo določene centre za obveščanje, govorim izključno o centrih za obveščanje, v naslednjih obdobju ukinili. In, če bi držalo to, kar govorite, da sem v prvi fazi ukinil samo nočne izmene, ker se bojim političnega pritiska, to nikakor ne drži. Jaz sem, spoštovana poslanka, vam že na tistem prvem odgovoru, ki sem ga podajal, povedal, da bodo določeni centri v bližnji prihodnosti ukinjeni. Ukinjeni bodo pa zaradi treh stvari; prvič zaradi tega, ker Uprava za zaščito in reševanje že od leta 2008 naprej beleži drastično znižanje proračunskih sredstev. To znižanje se je v letošnjem letu dvignilo na dodatnih 113 milijonov za celotno ministrstvo. Večji del bremena je seveda prevzela vojska, manjši del je prevzela tudi Uprava za zaščito in reševanje. Drugič, zaradi tega, ker smo z Zakonom o uravnoteženju javnih financ naredili ravno to, kar ste citirali, torej, želimo narediti državno upravo bolj vitko, bolj učinkovito, manj drago. In tretjič, zato, ker smo se tako zavezali v koalicijski pogodbi.
Če sem vam pred, mislim, mesecem in pol, poskušal razložiti, očitno slabo, razmerje obremenjenosti posameznih centrov, ko je bilo vprašanje, zakaj ukinjamo vaš center v Trbovljah, sem povedal, da je to razmerje med obremenjenostjo 1 : 5. Torej približno petkrat bolj so obremenjeni najbolj obremenjeni centri, v primerjavi z centrom, kot je, recimo, v Zasavju in pa v Trbovljah. Glede na to, da sem se odločil, da bi samo organizacijo oziroma racionalizacijo delali bolj postopno, sem predlagal, da naredimo še dodatno analizo, da ugotovimo, kakšno je razmerje med obremenjenostjo dnevnih in nočnih klicev po posameznih centrih. Tudi tam je bilo razmerje zanimivo, pa se to ne nanaša na posamezni center, kot je Trbovlje, Ptuj, ampak velja generalno za vse centre. Ker smo ugotovili,
74
DZ/VI/3. seja
da je razmerje klicev med 22. in 6. uro zjutraj približno 1 : 4. Torej, če vzamemo oba podatka ugotovim, da je v najmanj obremenjenih centrih ta obremenitev v nočnem času približno 20 krat manjša kot v najbolj obremenjenih centrih. Iz te analize je sledilo in smo pogledali, koliko ljudi je v posameznem centru za nemoteno delovanje potrebnih. To je že posledica dejstev iz preteklosti. Torej, za vsak center potrebujemo 8 operaterjev in vodjo tega centra. Glede na to, da vsega ne moremo zagotavljati z redno zaposlenimi, ker so bile v preteklosti že omejitve zaposlovanja v javnem sektorju, smo del teh nalog opravljali tudi s pogodbeno zaposlenimi, z avtorskimi pogodbami in podobno. Iz te analize se je izkristaliziralo, da je najbolj racionalno, da v prvi fazi ukinemo nočne izmene v šestih centrih, ti centri so, kot ste povedali, med drugim tudi v Trbovljah, poleg njega v Novem mestu, Postojni, na Ptuju, v Murski Soboti in za čas nočnih izmen so ti klici preusmerjeni v sosednje centre v Maribor, Ljubljano, Koper in podobno.
Jaz moram povedati, da nič od tega, kar ste govorili, ne drži. Nikogar od gasilcev nismo ukinili, nikogar od nujne medicinske pomoči nismo ukinili, nikogar od reševalcev nismo ukinili, samo spremenili smo obveščanje med 22. in 6. uro zjutraj, pri čemer se klici preusmerjajo iz posameznega dela Slovenije v druge centre. In ta obveščanja vseh teh pristojnih reševalcev potekajo nemoteno. Mi smo pred samo reorganizacijo opravili vrsto sestankov z gasilci. Gasilci so pozvani, kot veste, preko pozivnikov ali neposredno preko mobilnih telefonov. Opravili smo sestanke s pristojnimi na upravah in nenazadnje sem 2. 7. odredil tudi inšpekcijski nadzor naše notranje inšpekcije, da pogleda, kako samo delovanje v prvem tednu izgleda.
Glede na to, da me boste verjetno še kaj vprašali, bom končal potem. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Očitno imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Prosim, izvolite, mag. Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa.
Minister, vse kar sem povedala, drži. Citirala sem vaše podatke, Ministrstva za obrambo. Tudi o političnih pritiskih oziroma o izogibanju sem govorila iz tega dokumenta, vašega dokumenta.
Seveda niste ničesar ukinili - niti gasilcev niti nujne medicinske pomoči -, to ni bila moja poanta, če ste dobro poslušali. Dejala sem, da vas tako gasilci kot zdravniki opozarjajo, da ne počnite načrtovane reorganizacije, ker je ogrožena varnost ljudi, ker so ogrožena življenja ljudi.
Ko govorite o manj obremenjenih centrih, jaz vas sprašujem, ali boste ukinili v državi tiste ceste, ki niso tako zelo obremenjene kot je magistralna cesta ali pa avtocesta Trbovlje-Ljubljana? Ko govorimo o varnosti, o
življenju ljudi, takrat je, bom rekla, ponižujoče, da se kititi z varčevalnimi ukrepi z vitkostjo države ob dejstvu, da vaši varčevalni ukrepi ne pomenijo nobenega privarčevanja. Varčevalni učinek je enak ničli, 42 tisoč evrov, pri čemer niso upoštevani dodatni stroški, ki bodo nastajali s preusmeritvami vseh komunikacij v vrednosti od 70 do 80 tisoč, minister. To so realne številke, konkretne.
Sprašujem vas:
Ali ste pripravljeni prevzeti vso odgovornost za vaše početje, ali lahko mirno spite?
Zaradi vas, in to si upam danes povedati, lahko umirajo ljudje, ker se zaradi vašega ukrepa odzivni čas nudenja pomoči podaljšuje. To niso heci. To so resne stvar, minister. Življenja so za temi vašimi varčevalnimi ukrepi.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister Aleš Hojs, prosim.
ALEŠ HOJS: No, spoštovana poslanka, te besede so pa malce preveč. Tudi vaš župan jih je izrekel nazadnje v dnevnem časopisju. Ena od teh izjav je bila ta, da je zaradi prepozne komunikacije umrl kolesar. Jaz moram povedati, da sem šel detajlno pogledati, kaj se je tega dne dogajalo. In vam lahko zagotovim, da ni bila ta komunikacija niti minuto, niti sekundo kasnejša, celo več, vsa komunikacija, ki se je odvijala v tem danem primeru, se je še vedno vršila iz regionalnega centra Trbovlje. Po 20. uri, ko je bila ta zadeva prevezana, pa se je pravzaprav odvijala iz dveh centrov, tako je tisti dežurni v Trbovljah ostal na svojem delovnem mestu, ker je bila situacija taka, in tudi v Ljubljani so imeli vse potrebne informacije in vse potrebne napotke, da ustrezno usmerijo tako gasilce kot reševalce. Že reševalci sami pa so v tem danem primeru zapustili prostor oziroma svojo lokacijo pred 20. uro. Mislim, da minuto in pol potem, ko jih je naš dežurni iz centra v Trbovljah obvestil.
To, da govorite o tem, se mi zdi na nek način pravzaprav strašenje državljanov. Državljane strašite s tem, da bodo zato, ker bo nekdo drug prevzel telefonski klic - mimogrede, teh telefonskih klicev je mogoče v nočnem času v vašem območju eden na štiri dni, recimo, ali nekaj podobnega -, njihovo življenje ogroženo. Spoštovana poslanka, jaz vas prosim, da tega ne počnete. Mi smo naredili detajlne načrte, kako se ta prevezava in obveščanje v nočnem času izvaja. Jaz vam lahko povem, da vam bomo tudi na izredni seji Odbora za obrambo to predstavili, pripravili tudi analize oziroma primerjavo s sosednjimi deželami. Tam boste lahko videli, kako, v kakšnem obsegu pokrivajo ti klicni centri tako površino kot število prebivalcev. In težko mi boste najbrž oponirala, da so državljani v Republiki Avstriji kaj manj zaščiteni iz naslova zaščite in reševanja ali pa v Italiji kot naši državljani.
75
DZ/VI/3. seja
Za konec mogoče še besedo dve o stroških. Ti stroški, ki jih navajate, seveda, ne držijo. Izračunali smo, da na letnem nivoju prihranimo cirka 70 tisoč evrov s prerazporeditvijo samo nočnih dežurstev. Seveda ta prihranek v prvem letu zaradi tega, ker bo potrebno nekaj narediti na komunikacijski opremi, ne bo tak, ampak bo samo v višini cirka 29 tisoč evrov. Bo pa seveda vsa nadaljnja leta, če bo taka organizacija ostala, prihranek v višini 69 tisoč evrov.
Kar se tiče pa primerjave s preimenovanjem pa lahko povem, da je celoten strošek preimenovanja vojašnic približno tisoč evrov. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predvidevam, da imate proceduralni
predlog.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Bom izkoristila to možnost, ki mi jo daje Poslovnik, četudi niti nisem želela, ampak tako zavajajoči odgovori, minister, res niso vredni ministra te vlade. Jaz sem si upala izpostaviti podatke, konkretne številke, ker imam iz prve roke informacije, ki verjamem, da so nekoliko drugačne od vaših golih statistik, ki vam jih prirejajo tisti, v interesu katerih je, da se centri združujejo v naši državi.
Pagerji ne delajo. Testiranje pagerjev, ki ste jih mimogrede omenili. 7. 7. klic Ljubljana-Trbovlje ne dela. Za primer, od osmih gasilskih društev sporočilo prejelo v občini Hrastnik, se opravičujem, sporočilo prejelo polovico članov enega gasilskega društva.
In ko ste omenili tisto smrtno žrtev, ki jo je omenil tudi trboveljski župan za časopis Dnevnik, ne vem, kakšno statistiko, poročilo imate vi. Dovolite, citiram iz terena od reševalca: "Ko smo videli, kakšen bo teren Planinska vas-Sveta Planina," jaz verjamem, da nimate pojma, kje to je in da tudi operater v Ljubljani ne ve, kje v Trbovljah se nahaja Planinska vas...
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Ste v
času, ko imate proceduralni predlog. Prosim, da ga poveste, ni predvideno za nadaljnjo razpravo...
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):...
Ga bom oblikovala in na koncu...
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:...
Prosim, da ga poveste, ni predvideno za nadaljnjo razpravo.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa.
Skratka: "Ko smo videli, kakšen bo teren, sem se odločil, da pokličem gasilce. Seveda preko 112. Ko so mi jih vezali, jih nisem dobil. Ponovno kličem in nič. To je trajalo dobrih pet minut. Linije so padale." Minister, to je tisto,
kar šteje, ne koliko boste privarčevali, zaradi tega, ker ste se v koalicijski pogodbi zavezali, da boste privatizirali tudi regijske centre. Kolikor mi je znano, je v ozadju ta načrt, da bodo do nujne pomoči 112 opravičeni samo tisti, ki imajo denar. V ozadju teh zgodb so življenja ljudi in je varnost državljank in državljanov naše države. In če si upa minister trditi, da po novem z manj zaposlenih in večjim pokrivanjem ozemlja na en regijski center lahko zagotavlja enak učinek. V Zasavju, trboveljskem regijskem centru sta bila pred 1. 7. zaposlena dva človeka na izmeno, v Ljubljani...
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Jaz
vas prosim, da daste proceduralni predlog, ker vam dvakrat šteje čas. V nasprotnem primeru vas bom prekinil.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Absolutno. Poglejte, moj proceduralni predlog je, da zahtevam oziroma dajem pobudo, da se o odgovoru ministra na naslednji seji opravi širša razprava. Absolutno...
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Jaz bi rada utemeljila in to mi gre v preostali čas...
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa. Ste dali proceduralni predlog, čas vam je že davno potekel.
Na vrsti je gospa Alenka Jeraj, ki ima vprašanje za ministra za pravosodje in javno upravo dr. Senka Pličaniča. Prosim.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Dne 1. 6. 2010 je stopil v veljavo Zakon o alternativnem reševanju sporov, ki ureja reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja, ki jih na podlagi tega zakona strankam zagotavlja sodišče. Zakon se uporablja v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih lahko poravnajo, razen če je s posebnim zakonom za posamezne od teh sporov določeno drugače. Uporablja pa se na okrajnih, okrožnih, delovnih in višjih sodiščih, ter na Višjem delovnem in socialnem sodišču. Zakon tudi določa, kdo je lahko mediator na sodišču oziroma kakšnim pogojem morajo zadostiti osebe, ki želijo izvajati mediacijo na sodiš čih. Poleg poslovne sposobnosti, nekaznovanosti in ustrezne izobrazbe, mora mediator opraviti izobraževanje za mediatorja po programu, ki ga določi ministrica oziroma minister pristojen za pravosodje. V času od razglasitve zakona, to je 27. 11. 2009, do uveljavitve so potekala usposabljanja mediatorjev za potrebe izvajanja
76
DZ/VI/3. seja
zakona. V izobraževanje so bili vključeni večinoma sodniki in odvetniki, ki so bili pozneje poleg nekaterih drugih mediatorjev, ki so pridobili mediacijske veščine z usposabljanjem v nekaterih nevladnih organizacijah, ki v Sloveniji ponujajo takšna usposabljanja, uvrščeni na liste mediatorjev in še sedaj uspešno izvajajo mediacije na sodiščih.
Zanima me:
Kdo, katera organizacija ali posamezniki so izvajali usposabljanje za sodnike in odvetnike za potrebe izvrševanja in uveljavitve Zakona o alternativnem reševanju sporov?
Drugič:
Po kakšnem ključu so bili izbrani izvajalci teh usposabljanj, je bil objavljen javni razpis, javni poziv trenerja mediacijskih usposabljanj?
Kakšna sredstva je Ministrstvo za pravosodje namenilo za usposabljanje mediatorjev?
Kdo jih je prejel in koliko so jih prejeli posamezniki ali posamezne organizacije?
In, če so nove mediatorje usposabljale osebe zaposlene v državni upravi ali sodstvu, ali so to delali zunaj svojega delovnega časa, so bili za to delo dvakrat plačani?
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Prosim za odgovor ministra dr. Senka Pličaniča.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Spoštovani predsednik, spoštovana poslanka in poslanci.
Bom še kar po vrsti po teh vprašanjih.
Najprej prvo vprašanje. Katera organizacije in posamezniki so izvajali usposabljanje za sodnike in odvetnike za potrebe izvrševanja omenjenega zakona. Tukaj lahko odgovorim, da je Center za izobraževanje v pravosodju, ki deluje v okviru ministrstva, ki ga vodim, izvedel nekaj teh izobraževanj, tudi v nadaljevanju bom povedal, kakšen znesek je bil porabljen za ta izobraževanja in tudi odgovoril na druga vprašanja. Ne morem pa odgovoriti na vprašanje, kdo drug je še izvajal ta usposabljanja. Teh organizacij je najbrž kar nekaj. Teh evidenc na ministrstvu ne vodimo, tako da na to vprašanje, o tem, kdo je še usposabljal, katere so te organizacije, ne morem odgovoriti. Je pa, kot rečeno, Center za izobraževanje v pravosodju ta usposabljanje izvajal.
Tukaj lahko povem, da je bilo v letu 2012 do sprejetja ZUJF za ta izobraževanja namenjenih 19 tisoč evrov. Ta izobraževanja je, kot sem že prej omenil, organiziral CIP - Center za izobraževanje v pravosodju, ki je sam angažiral strokovnjake, tako kot to velja tudi za druga izobraževanja, za pravosodne funkcionarje, ki jih izvaja ta organizacija, torej CIP. V letu 2011, recimo, za primerjavo, je bilo
namenjeno za tovrstna izobraževanja 35 tisoč 265 evrov, to je primerjava med obema letoma.
Ko pa gre za to, kateri kriteriji so tisti, na podlagi katerih so bili izbrani izvajalci usposabljanj, pa potem ali je bil opravljen javni razpis oziroma javni poziv trenerjem mediacijskih usposabljanj, pa lahko odgovorim, da so kriteriji takšni kot pri vseh izvajalcih izobraževanj za pravosodje, ki jih izvajajo omenjene organizacije v okviru našega ministrstva, torej CIP, ker gre za visoko zahtevno in kritično publiko. Predvsem so morali imeti nosilni trenerji opravljeno izobraževanje Train the trainees, torej usposabljanje za usposabljanje, večletne izkušnje z mediacjiami, to pomeni, da so izvedli večje število mediacij, in da so bili priznani strokovnjaki iz tega področja. Posebnega poziva ni bilo, saj predpisi v javnem naročanju tega ne predvidevajo, ker gre za tako imenovane B-storitve iz Zakona o javnem naročanju, v kar sodi tudi pedagoško delo, torej predavanja, usposabljanja za namen, o katerem govorim.
Potem še na vaše zadnje vprašanje, ali so osebe zaposlene v državni upravi ali v sodstvu usposabljale nove mediatorje zunaj svojega delovnega časa in ali so te osebe za svoje delo poleg redne plače prejele tudi plačilo za usposabljanje. Spet lahko odgovorim, da za predavatelje, ki ne sodijo v okvir izobraževanj, ki jih je organiziral CIP - torej Center za izobraževanje v pravosodju, ki deluje v okviru Ministrstva, ki ga vodim, tega podatka nimam in je to odvisno od njihovih dogovorov s svojimi delodajalci. Lahko povem, ko gre za konkretna izobraževanja, po katerih sprašujete, uslužbenci ministrstva MpJu, torej ministrstva, ki ga vodim, pri teh izobraževanjih niso sodelovali. Lahko pa tudi odgovorim, če pa bi, bi to morali početi v okviru svojega prostega časa, prostih ur, dopusta in tako naprej in seveda bi potem lahko za to usposabljanje prejeli plačilo, nikakor pa ne v okviru službenega časa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Zahtevate dopolnitev odgovora?
Prosim.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Glede na to, da to
plačuje država oziroma vaše ministrstvo, ocenjujem, da bi vseeno morali vedeti, katera je organizacija in kdo poleg, se pravi, če so v nadaljevanju izvajali ta izobraževanja, tudi če so jih v okviru Centra za izobraževanje, ki ste ga omenili, smatram, da morate imeti podatke o tem, kdo je izobraževanje izvajal oziroma kdo so bili izvajalci. In glede na to, da pravite, da ni bil objavljen javni razpis, me zanima, po kakšnem ključu so bili potem izbrani ti izvajalci, ker to pomeni, da se je nekdo lahko sam odločil, koga bo lahko vključil, oziroma predstavniki centra, ki ga nekdo vodi, nekdo je moral sprejeti odločitev, kdo so lahko tisti, ki bodo opravili izobraževanje za mediatorje po programu, ki je določen. Zdaj,
77
DZ/VI/3. seja
povedali ste, da smo za to porabili v letošnjem letu 19 tisoč evrov, lani 35 tisoč evrov, za 2010 ne vem, mislim, da nisem slišala podatka, no, ampak vseeno ne gre za tako majhna sredstva in najbrž je prav, da vemo, kdo jih je dobil.
To v zvezi s tem, ali so mediatorje usposabljale osebe, zaposlene v državni upravi ali sodstvu in ali so to počeli znotraj delovnega časa, me pa seveda zanima, ker smo že imeli takšen primer, da je celo delovni inšpektor v svojem službenem času izobraževal oziroma izvajal. Ugotovljeno je bilo, da je s tem kršil svoje delovne obveznosti, in bo moral to početi v svojem prostem času.
Zato še enkrat, res me zanima :
Po kakšnem ključu so bili ti izbrani?
Mislim, da vam to vaš center za izobraževanje mora... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Prosim, gospod minister, za dodatni
odgovor.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Najprej naj še enkrat pojasnim, torej, jaz lahko govorim o tistih izobraževanjih, ki jih je Center za izobraževanje v pravosodju izvedel, o drugih, ki so jih druge organizacije, ne morem, teh podatkov nimam. Tako da tiste, ki jih je CIP izvedel, tiste je tudi plačal, drugih pa ni plačal. Državni proračun drugih usposabljanj ni plačal. Samo tiste, ki jih je izvedel CIP, tako da tu glede tega ni nobene dileme.
Podatka za 2010 nisem povedal, ker ga nimam. Tukaj ga imam za 2012 in 2011, tako da to primerjavo sem povedal. Kar pa se tiče tega, kdo konkretno so ti strokovnjaki, ki so za CIP izvajali ta usposabljanja, v resnici teh imen, gre za fizične osebe, gre za posamezne strokovnjake, ki jih spet ni neomejeno število v Sloveniji, ampak v resnici teh imen tukaj nimam. Najbrž tudi ni bilo vaše vprašanje mišljeno, da bi zdaj poimensko navajal, kdo vse je ta usposabljanja izvajal za CIP, tako da tega nima.
Kar pa se tiče tega, po kakšnem kriteriju so bili izbrani. Po mojih dosedanjih informacijah, na splošno v zvezi z delovanjem CIP, ki, kot veste, izvaja cel kup usposabljanj tudi na drugih področjih, ne samo v zvezi z alternativnim reševanjem sporov, imajo pač nek uveljavljen sistem kriterijev, po katerih izbirajo predavatelje, in glavni kriterij je ta, ki sem ga omenil. Vsi, ki izvajajo katerakoli usposabljanja, morajo dokazati, da so usposobljeni za to, da učijo učitelje, se pravi, tista najvišja stopnja zahtevnosti, ko gre za pedagoško delo. Kakšnih drugih kriterijev ni, razen tega, da se za vsako posamezno področje spet pričakuje, da gre za vrhunskega strokovnjaka s tega področja. V resnici je to presoja tistega, ki center vodi, torej odgovorne osebe tega centra. Ni drugih kriterijev, ni javnega naročila, tudi zato, ker gre za relativno nizke zneske, če pogledamo, kako so ti zneski potem po posameznih fizičnih
osebah, posameznih strokovnjakih, ki ta usposabljanja izvajajo, razporejeni, zato pač ni potrebno iti v javno naročilo. Toliko lahko zdaj odgovorim na vaša vprašanja.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Majda Potrata ima vprašanje za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turka, ki je opravičeno odsoten in me zanima, ali pričakujete pisni odgovor ali ustni na naslednji seji. Hvala.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Bom kar takoj povedala, da pričakujem ustni odgovor na naslednji seji.
Svoje vprašanje opiram na protest fakultet, ki izobražujejo strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, na javni poziv visokošolskega sindikata Slovenije, na sporočilo Rektorske konference Republike Slovenije in študentskih svetov univerz, je pa zvezano z vprašanjem, ki zadeva visoko šolstvo. V nacionalnem reformnem programu za leto 2012 in 2013, ki ga je slovenska vlada poslala v Bruselj je med drugim zapisano, "povečanje kakovosti in učinkovitosti visokega šolstva" in cela vrsta zelo lepih, učinkovitih besed: učinkovitost, uspešnost visokega šolstva, racionalizacija, spodbujanje in nagrajevanje kakovosti in vrhunskosti, večja povezanost in interdisciplinarnost, potem še upoštevanje potreb trga dela, vse večje internacionalizacije in tako naprej. In potem prihajam k pomembnemu delu, "prva stopnja bo tudi v prihodnje financirana z javnimi sredstvi, medtem ko bo javno financiranje druge stopnje odvisno od proračunskih zmožnosti in prihrankov, ki jih bo prineslo nefinanciranje ponavljanja, odprava absolventskega staža in zmanjšanje fiktivnega vpisa. Pri njihovem financiranju se bodo upoštevali tudi akumulirani presežki prihodkov nad odhodki v javnih zavodih," in tu se začenja temeljni problem - potem ko smo z rebalansom porezali sredstva za visoko šolstvo in za izobraževanje in za raziskave, pričakujemo, da bomo financirali šolnine iz presežkov. In ravno na to opozarjajo v svojih izjavah, ki sem jih omenjala. V drugi polovici leta bodo univerze prejele v grobem 20 % manj sredstev, kot jih potrebujejo za plače in materialne stroške, izvedbe rednih študijskih programov. Prejele bodo tudi 15 ali več odstotkov manj sredstev za raziskovalno dejavnost. Imajo obveznosti do že vpisanih študentov. To se pravi, da morajo za študente, ki so jih vpisali, omogočati brezplačen študij tudi na drugi bolonjski stopnji.	Kje
bodo dobili sredstva?
In zdaj še neka druga stvar. Prihranke si ministrstvo obeta tudi s posegi v strukturo študijskih programov. To pa je poseg v avtonomijo univerzitetnega prostora. In še bi lahko navajala, kaj vse bi bilo mogoče vprašati ministra, če bi bil danes tukaj.
78
DZ/VI/3. seja
Vseeno ga sprašujem in pričakujem, da mi bo odgovoril:
Kako bo ministrstvo preprečilo programsko osiromašenje javnih visokošolskih zavodov, zmanjševanje dostopnosti študija in beg možganov v tujino?
Zahvaljujem se mu za odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa. Torej, pričakujete ustni odgovor na naslednji seji.
Na vrsti je gospa Maša Kociper, ki ima vprašanje za ministra za pravosodje in javno upravo dr. Senka Pličaniča.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa, predsedujoči.
Spoštovani gospod minister, kot verjetno veste, je bila v Državnem zboru leta 2009 sprejeta Resolucija o normativni dejavnosti, ki je med poslanci dobila široko podporo, in sicer jo je od 82 prisotnih potrdilo kar 82 poslancev, od tega, mimogrede, tudi poslanci zdaj vladajoče SDS. Resolucija je posledica analiz, ki so pokazale na številne pomanjkljivosti državne normativne dejavnosti pri sodelovanju z zainteresiranimi javnostmi. S sprejetjem resolucije naj bi končno uveljavili standarde kakovosti priprave zakonov in drugih predpisov, predvsem pa poskrbeli za to, da imajo strokovne javnosti, ciljne javnosti in tisti, ki bodo predpise izvajali, možnost sodelovati pri njihovi pripravi. Zato resolucija določa tudi konkretne roke oziroma minimalne standarde posvetovanja z javnostjo in določa, da rok za javno posvetovanje s tistimi, ki jih predpis zadeva, ne sme biti krajši od 30 dni. Aprila 2010 je Vlada to določilo nadgradila tudi v svojem, torej vladnem poslovniku.
V Centru nevladnih organizacij Slovenije so marca letos z namenom spremljanja učinkovitosti te resolucije vzpostavili števec kršitev po ministrstvih in ugotovitve tega števca so katastrofalne. Ministrstva pravil niso upoštevala v kar 84 % vseh primerov, se pravi, pri pripravi 81 od 96 predpisov, pri čemer vsaj v nekaterih primerih, recimo, pet ministrstev sploh nikoli ni upoštevalo te procedure. Pri skupnem številu kršitev pa prednjači Ministrstvo za notranje zadeve. Izsledki števca torej kažejo na zaskrbljujoč in majhen delež predlogov predpisov, pri katerih je javnost sploh lahko sodelovala. Raven vključenosti javnosti v pripravo predpisov torej še naprej pada, s tem pa tudi kakovost sprejetih rešitev. Pri tem bi spomnila tudi na določila koalicijske pogodbe, v kateri so stranke zapisale: "Nadgradili bomo standarde posvetovanja z zainteresirano javnostjo ob pripravi in sprejemanju predpisov in na ta način zmanjšali demokratični deficit in dvignili kakovost predpisov. Dosledno bomo tudi opravljali presojo učinkovitosti predpisov in na ta način zagotovili odločanje Vlade na podlage dejstev in dokazov."
Na kršitve resolucije in ostalih predpisov s strani Vlade je v zadnjih dneh opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, kajti po njihovem mnenju si je Vlada dovolila očitne posege na področju zaščite javnega interesa in varovanja pravne države, ko je Državnemu zboru v sprejetje poslala vrsto predlogov po nujnem postopku. Med njimi, in to področje, gospod minister, zelo dobro poznate, tudi številne zakone, ki zajemajo okoljske zadeve, kjer so te procedure odločanja še posebej natančno določene.
Prosim torej za odgovor:
Kako boste kot minister za pravosodje zagotovili spoštovanje resolucije in ostalih predpisov za sprejemanje kvalitetne zakonodaje?
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister dr. Senko Pličanič, prosim.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Spoštovani gospod podpredsednik, poslanke in poslanci!
Najprej naj povem, da sem že kot minister, pristojen za pravosodje in še zlasti javno upravo, v katere del sodi skrb za izvajanje te resolucije, ki jo omenjate, torej Resolucije o normativni dejavnosti, še posebej zavezan tem standardom, ki jih resolucija, pod narekovaji, uzakonja, ker je le treba vedeti, da ne gre za pravni akt, gre za nek policy akt. Sam se celo zavzemam za to, da bi sodelovanje javnosti in na sploh postopek sprejemanja predpisov bolj pravno zavezujoče uredili, mogoče s posebnim zakonom, o tem kdaj drugič. Strinjam se, da je v tem času, odkar je vlada nastopila svoj mandat pa do zdaj, nekajkrat prišlo do prekoračitve standardov, ki jih Resolucija normativne dejavnosti zahteva za sprejemanje predpisov. Hkrati je pa treba vedeti, da so ti glavni zakonodajni projekti te vlade potekali v situaciji, ko je bilo nujno ukrepati hitro. Tudi sama resolucija pozna nekatere izjeme in odstopanja od siceršnjih pravil, ki jih, spet v narekovajih, uzakonja. Ravno takšna situacija je glavna izjema, ko gre za nujne, neodložljive ukrepe, brez katerih bi lahko nastala nepopravljiva škoda. Mi smo presodili, da je prvi ključen zakonodajni projekt te vlade, to je ZUJF, Zakon o uravnoteženju javnih financ, ravno primer takega zakona, tako da v tem primeru je bilo treba seveda hiteti, je bilo treba hitro pripraviti te ukrepe, ampak kljub temu naj opozorim, da je hkrati s pripravo zakona potekel tudi socialni dialog. Kot veste, smo se pogajali s socialnimi partnerji in že to je pravzaprav del postopka sprejemanja predpisov oziroma spoštovanja Resolucije o normativni dejavnosti. Tako da govoriti o tem, da v primeru ZUJF Resolucija o normativni dejavnosti ni bila spoštovana ali pa da je bila premalo spoštovana, je po mojem težko oziroma bi v tem primeru pretiravali.
Ko gre za ta drugi paket, ki ga je Vlada sprejela na prejšnji seji ali pa na prejšnjih dveh
79
DZ/VI/3. seja
sejah in jih bo Državni zbor obravnaval po zaključku redne seje na izredni seji, je situacija podobna. Tudi v tem primeru gre za, po presoji Vlade, sklop zakonskih predpisov, ki so spet nujni, da se v čim krajšem času razbremeni gospodarstvo, da se omogoči v gospodarstvu vse tisto, kar lahko vlada oziroma parlament naredita, da se ponovno zažene. Tudi zato je pri pripravi in sprejemanju teh zakonov - v nekaterih primerih se lahko s tem strinjam -prišlo do prekoračitve standardov, ki jih Resolucija normativne dejavnosti zahteva.
Tisto, kar bi v zvezi s tem povedal, je, da se bom sam v bodoče zavzemal, da takih situacij več ne bo oziroma jih bo čim manj. Hkrati pa moramo vedeti, da bo Slovenija rabila še nekaj časa, da se bo njeno javnofinančno stanje in potem gospodarstvo stabiliziralo in da bo verjetno še kdaj treba hiteti s sprejemanjem določenih ukrepov, ki jih bo nek zakon urejal. Tudi v tem primeru bomo, vsaj jaz bom naredil vse - mislim, da to velja za vlado kot celoto -, da bo takih situacij čim manj, in da tudi ko bodo, bodo vsaj neki minimalni standardi iz resolucije upoštevani.
Sklenem lahko z zavezo, da bom sam pač naredil vse, kar bo v moji moči, da bodo standardi iz _ Resolucije normativne dejavnosti spoštovani. Še več, zavzemal se bom za to, da se bo ta krog ali pa okvir sodelovanja javnosti ali pa na sploh postopka sprejemanja predpisov še razširil in tudi pravno bolj utrdil.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Očitno imate zahtevo za dopolnitev odgovora.
Prosim.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani gospod minister, hvala za vaša zagotovila. Na vas resnično tako po funkciji kot po vaši izjavi gledamo kot na neke vrste varuha zakonitosti. Kljub temu, da vam verjamemo na besedo, da si boste prizadevali, da bi se te stvari v prihodnje upoštevale, bi vendarle radi izpostavili, da od 66 predpisov, ki so bili v mandatu te vlade posredovani v Državni zbor, v 56 zadevah, to je v vseh zadevah, kjer je bila predlagateljica Vlada, ni bila spoštovana resolucija niti določbe poslovnika Vlade. Samo v desetih postopkih, ki so jih predlagali drugi predlagatelji, je bil predlagan redni postopek. V vseh postopkih, ki jih je predlagala ta vlada, pa sploh ni šlo za možnost, da bi ta zakonodajni organ ali javnost imela možnost spremljati sprejemanje zakonodaje po rednem trifaznem postopku. Mislim, da se strinjamo, da je to nesprejemljivo, da gremo tudi v neko ureditev, ki si je ne želimo. Tudi vaš predsednik stranke, predsednik Državnega zbora Gregor Virant, je pri ukinitvi Državnega sveta večkrat poudaril, da se z ukinitvijo Državnega sveta lahko vse te pristojnosti, ki jih ima Državni svet, prenesejo na odločanje pred sprejetjem zakonov, se pravi v
predzakonski postopek na Vladi. In še enkrat bi vas želeli opozoriti, da trend, v katerem se nahajamo, je nevzdržen. Ne samo poslanci, tudi državljani si zaslužijo, da se opravi vsaj neka razprava o vsebini tako pomembnih zakonov, kriza dol ali gor. Tako da vas držimo za besedo, upamo pa, da bo ostalo več kot pri besedi.
Strokovna javnost je predlagala konkretne rešitve, ki bi vlado bolj zavezovale, recimo, da zakon ne more naprej v proceduro, če ni upoštevan vsaj en minimalni standard razprave. Morda bi veljalo zakonodajo dopolniti v tej smeri oziroma morda bi vi lahko kot vzor pri sprejemanju sprememb, ki jih predlaga vaše ministrstvo, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, v jeseni, kot ste že napovedali, te standarde upoštevali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa. Sicer ni bilo zahteve za dopolnitev odgovora, vseeno vas sprašujem, ni potrebno, ne želite... Oprostite, imate proceduralni predlog?
MAŠA KOCIPER (PS PS): Ja, glede na pomembnost tega vprašanja in v interesu vseh bi predlagala, da se v skladu z 246. členom Poslovnika opravi razprava, mi pa v opoziciji zagotavljamo, da bo korektna in strokovna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa. O vašemu predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 11. julija 2012, v okviru glasovanj.
Gospod Jani Moderndorfer ima vprašanje za ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka.
Prosim.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani mag. Andrej Vizjak, na vas naslavljam vprašanje v zvezi z invalidi, ki imajo seveda različni pravni status v tej državi, in sicer glede na razloge, kako je pravzaprav nastala njihova invalidnost, kot delovna nesreča, bolezen, poškodba ali pa celo v vojni, in glede na sam položaj, ki ga ima oseba v času nastanka invalidnosti, kot delavec, otrok ali vojak. Na podlagi pravnega statusa so različne skupine invalidov upravičene do različnih pravic ter socialnih dajatev.
Spoštovani minister, sprašujem vas:
Ali načrtujete kakršnokoli aktivnost na področjih izenačevanja pravic različnih kategorij invalidov?
To je seveda vprašanje za vas, naj podkrepim predvsem z enim samim razlogom, zakaj me pravzaprav to sploh zanima. Glede na to, da imamo v naši državi kar nekaj zakonodaj z različnih področij, kako pravzaprav urejamo posamezna vprašanja, pa je vendar več ali manj jasno, da vse sodobne države težijo k temu, da se usmerjajo h konvenciji Združenih narodov in gredo po enotni klasifikaciji invalidnosti ne glede na nastanek oziroma samo invalidnost.
80
DZ/VI/3. seja
In zato me zanima:
Ali razmišljate o urejanju tega vprašanja s samim zakonom?
Prosim.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Andrej Vizjak, prosim za odgovor.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, hvala lepa za to vprašanje. Mislim, da je zelo koristno in dobrodošlo, in odprlo se je že pri Zakonu o uravnoteženju javnih financ. Namreč tudi takrat smo odprli ta problem in ugotovili, da status invalidov opredeljuje vrsta zakonov. Naj jih samo nekaj naštejem: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o vojnih invalidih, Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih, Zakon o usmerjanju otrok s posebnim potrebami, Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Vsi ti zakoni obravnavajo problematiko invalidov in posledično imamo različne kategorije, različne pravice in kar je še na nek način manj razumljivo, je to, da so za podobne pravice oziroma za neke podobne lastnosti invalida pravice izjemno različne.
Če prav razumem vaše vprašanje, je tudi neke vrste pobuda, da se zadeva poenoti in da se določeni kategoriji invalida seveda določena pravica veže na njegovo invalidnost, ne pa na vzrok, zakaj je ta invalidnost nastala. Namreč, mi imamo prakso, da se nekaterim invalidom, recimo vojnim invalidom, recimo temu tako, skozi določene pravice priznava tudi neko nadomestilo, kako je prišlo do te invalidnosti. Topogledno imamo seveda razmeroma velik nered, tudi zaradi tega, ker so vsi ti zakoni nastajali v zelo različnih obdobjih in so na nek način dodajali, kopičili pa tudi čisto na svojevrsten način urejali te pravice. Ko smo želeli skozi Zakon o uravnoteženju javnih financ poseči v to področje, smo videli, da je to prezajetna naloga, in nameravamo zadevo sistemsko urediti s prakso drugih razvitih držav.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Na vrsti je gospod Gašpar Gašpar Mišič, ki ima vprašanje za ministra za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava.
Prosim.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Gospod predsednik, hvala.	Spoštovani minister
za gospodarstvo gospod Radovan Žerjav, na vas naslavljam vprašanje, in sicer vezano na upoštevanje smernic in strategij razvoja turizma.
Nova strategija razvoja in trženja slovenskega turizma 2012-2016 temelji predvsem na intenzivnem trženju, dvigu kakovosti storitev in razvoju inovativnih
turističnih proizvodov, s ciljem povečati konkurenčnost, spodbujati trajnostni razvoj turizma in povečati turistični promet, obseg prilivov, število prihodov in nočitev. Strategija nosi tudi podnaslov Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma. Strategija naj bi tako predstavljala usklajen dokument vseh deležnikov turističnih interesov v državi, torej javnega, zasebnega in civilnega sektorja, ter poudarja trajnostni koncept razvoja turizma na vseh področjih in ravneh. Ne glede na omenjeno pa dosedanje izkušnje kažejo, da je za udejanjene strategija razvoja in trženja slovenskega turizma pristojna cela vrsta različnih vladnih resorjev, pri čemer pa prihaja do neusklajenega delovanja ali bolje rečeno nesodelovanja med resorji. Poleg tega tudi v vladi glas turističnega gospodarstva pogosto ni upoštevan, vsaj taka je bila praksa v preteklosti.
Zato vas kot pristojnega ministra sprašujem:
Kako boste zagotovili zastopanje zapostavljenega turističnega sektorja v Vladi in ostalih ministrskih resorjih?
Kako in ali boste poskrbeli, da bodo smernice iz strategije upoštevane ob vsakokratnem spreminjanju oziroma sprejetju novih zakonov?
Dosedanja praksa je pokazala, da so ravno sprejeti zakoni in birokracija predstavljali največjo oviro pri uresničitvi s strategijo določenih ciljev. Torej, kaj se dogaja? Strategijo sprejmemo, ki nam dejansko nakaže, kaj, kako, kdo, kdaj in s katerimi sredstvi. Imamo dejansko neke vrste plan, kako se obnašati, vendar potem se pa pojavi - kaj? Neko ministrstvo, konkretno nesodelovanje turizma in kmetijstva. Vsi se postavijo na svoj breg in enostavno kmetijci ne dovolijo, da bi se gradila, na primer, turistična infrastruktura, ki bi nam glede na klimatske pogoje, kjerkoli že, če damo poudarek na slovensko obalo, lahko podaljšali turistično sezono v jesenski in zimski čas. Pri nas se to enostavno ne zgodi, zato ker se nekateri postavijo na svoje stališče in od tega absolutno ne odstopajo, pa čeprav bi nam kompromisne rešitve pomagale, da razvijemo v naši državi turizem, ki je najbolj rastoča gospodarska panoga v svetu. Lepo prosim za odgovor.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Radovan Žerjav, prosim za
odgovor.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa tudi za to vprašanje.
Ne mi treba posebej poudarjati, da velja turizem za eno najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Sloveniji, kar potrjujejo osnovni gospodarski kazalniki, kot na primer podatki o njegovem skupnem doprinosu v BPD, ki je 12,9 %, ter podatki o deležu prilivov v celotnem izvozu, turizem jih ustvarja namreč 8,8 %. Izpostavil bi morda tudi dejstvo, da turizem tudi v
81
DZ/VI/3. seja
letošnjem letu po podatkih, ki jih imamo od januarja do maja, raste v primerjavi s prejšnjim letom za približno 4-5 %, kljub vsem kritikam, ki smo jih bili deležni, zaradi varčevanja tudi na tem področju. Skratka, turizem raste. To je dobro.
Strinjamo se, da so v preteklosti določena ministrstva enostransko sprejemala nekatere ukrepe, katerih izvedba je imela absolutno negativne posledice za razvoj turizma, na primer uvedba enotnega termina zimskih šolskih počitnic, ukrepi na področju ureditve kopaliških voda itd. Zato smo se z namenom večjega poenotenja posameznih ministrstev s turizmom, aktivno vključili že v sam postopek priprave nove strategije razvoja slovenskega turizma 2012-2016, ki je posledično postala, kot ugotavljate tudi sami, usklajen dokument različnih deležnikov, ki zastopajo interese slovenskega turizma. Kot resorni minister za področje turizma sem pozval tudi ministrstva k imenovanju članov v stalno in medresorsko skupino za spremljanje, izvajanje Strategije razvoja slovenskega turizma 2012-2016, katera naloga bo tudi zagotovitev izvajanja ustreznih ukrepov s strani posameznih ministrstev, z namenom doseganje zastavljenih ciljev in strategije. Veste, vedno je na koncu vprašanje ljudi in odnosa ljudi do posameznega področja, do posamezne dejavnosti. Najbrž veste, da je v prejšnjem mandatu kljub ostremu, poudarjam, ostremu nasprotovanju Ministrstva za gospodarstvo, in s tem v ozadju celotnega turističnega gospodarstva, prišlo do spremembe zimskih počitnic, ki so nedvomno imele negativne posledice za slovensko zimsko turistično bero, če temu tako rečemo. Skratka, ni se prisluhnilo turizmu. Upam, da bo tokrat tudi na osnovi vsega tega, kar smo storili, drugače, sicer se bom tudi sam absolutno zavzel pri svojih kolegih, da temu prisluhnemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Želite dopolnilni odgovor?
Prosim.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani minister, jaz sem deloma odgovorjen z vašim odgovorom. Ključno vprašanje je, da v Sloveniji dejansko nimamo drugih možnosti. Vidimo, da se dejansko v našem prostoru skorajda vsi tisti, ki so odgovorni za to, ne zavedajo našega odličnega položaja v Evropi, geostrateške lege, ki jo imamo. Ne zavedajo se dejansko niti tega, da imamo odlične klimatske pogoje. Nimamo pa turistične infrastrukture, ki bi nam glede na odlične klimatske pogoje omogočila podaljšanje turistične sezone. Na slovenski obali je turistična sezona dva meseca do največ tri, štiri. Jesenski in zimski čas je mrtvo. Poglejte Toskano. V mesecu novembru je vrhunec sezone. Ko naši vinogradniki in vinarji pokajo po šivih ravno v novembru, decembru, takrat so naši hoteli prazni, celo zaprti. Komu prodati? Vendarle
morajo slovenski kmetje in tisti, ki zagovarjajo razvoj samooskrbe in slovenskega kmetijstva v tej državi, razumeti, da morajo predvsem ustvariti pogoje, da slovenski kmet svoj pridelek proda. Dobesedno nujna je povezava kmetijstva in turizma. Turizma ni brez kmetijstva. Vendarle je to naša primarnost. In jaz ne razumem, da se toliko let za nazaj ni dalo to urediti oziroma nismo mogli najti enega kompromisa. V Sloveniji nimamo nafte, imamo pa dobesedno vse druge prednosti. Ne moremo se ukvarjati z nečem, česar nimamo, ne moremo konkurirati nekaterim v Makedoniji z neko zelenjavo in tako naprej. Lahko pa dobesedno konkuriramo številnim drugim evropskim državam zaradi svojega odličnega položaja, zaradi naravnih danosti in lahko razvijamo sonaravni in green turizem, zeleni turizem. Tukaj dejansko te pogoje imamo. Zato, gospod minister, ko boste sprejemali vse zakone, dajte se že na Vladi, še preden pride ta zakon v obravnavo v Državni zbor, dogovoriti, medresorsko, da ko pride zakon, naj zakon omogoči razvoj turizma v naši Sloveniji.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Želite dati dopolnilni odgovor?
Prosim, mag. Radovan Žerjav.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Spoštovani gospod poslanec, absolutno se strinjam z vami in praktično nimam kaj za dodati, pa vendarle. Kar se tiče turizma, se vendarle stvrai spreminjajo, pa ne zdaj, bom rekel, od časa mandata te vlade, ampak že dlje časa se odnos do turizma vendarle spreminja, in to je treba priznati. Tudi država je v zadnjem času veliko vložila v turizem, veliko v infrastrukturo, veliko v razvoj destinacij in tudi nenazadnje v promocijo. To je treba priznati, tudi zaradi tega so rezultati pozitivni, takšni, kakršni so. Seveda pa s tem, se strinjam z vami, ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Treba bo odpreti nove trge, tudi tiste daljne trge, če želimo bolje izkoristiti, kot sami trdite, infrastrukturo, ki smo jo zgradili. Ne samo ob morju, ampak tudi kje drugje, na Gorenjskem, Štajerskem. Potencial turističnih kmetij, ki so se v zadnjem času razrasle, in termalni kopališki turizem, ki je pa seveda eno od ključnih storitev ali pa ponudb slovenskega turizma. To zadnje, kar ste omenili, pa se meni osebno zdi še najbolj pomembno, skratka, iskati sinergije med turizmom in kmetijstvom, ne samo skozi ponudbo turističnih kmetij, ampak veliko veliko širše. Strinjam se z vami, da je tukaj v ozadju velik potencial. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Gašpar Gašpar Mišič imate proceduralni predlog?
Prosim.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Seveda, imam proceduralni predlog. Ravno iz tega razloga, ker želim ministru pomagati, da
82
DZ/VI/3. seja
dejansko tudi to strategijo, ki smo jo zadnjič obravnavali na Odboru za gospodarstvo, lažje udejanji. Predlagam, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika opravi širša razprava na to temo implementacije turizma in slovenske zakonodaje, da bomo dejansko v Sloveniji glede na preteklo prakso in slabo medresorsko sodelovanje imeli tukaj vse ministre in vse tiste, ki so znotraj ministrstva zadolženi za pomoč pri realizaciji razvojne strategije, če govorimo o turizmu. Mislim, da celotna Slovenija naravnost kliče po razvoju turizma, ne samo obala, od koder jaz prihajam. Brez razvoja turizma in če ne bo ustrezna zakonodaja spremljala strategijo in upoštevala sprejete smernice, sprejemala dejansko tisto, kar je stroka zapisala v strategijo, potem bo ta strategija enaka vsem tistim strategijam, ki smo jih dejansko pisali, plačali in dobesedno pospravili v predal. Mene zanima, gospod minister, koliko iz te strategije, ki jo jaz osebno ocenjujem kot odlično in dobro, bo realiziranega do leta 2016. Zato upam, da boste, ko bomo glasovali v sredo o tem, da se opravi javna razprav v tem prostoru, da boste glasovali tudi tisti iz koalicije za, ker mislim, da je treba opraviti neko temeljito razpravo okoli tega, kajti turizem je dejansko tisto, kar bo rešilo Slovenijo iz te krize. Razvoj turizma in izgradnja turistične infrastrukture. V preteklosti je ravno področje kmetijstva zaviralo razvoj vsega in poglejte, kje smo s kmetijstvom in kje smo s turizmom. Turizem se sam od sebe še nekako, bom rekel, rešuje, kmetijstvo pa je kljub velikim subvencijam vedno bolj v krizi, tudi v Sloveniji in povsod po svetu, predvsem pa tukaj pri nas, ker se ne znamo obnašati in povezovati. Zato je medresorsko sodelovanje nujno. Ta javna razprava bo spodbudila vse ministre, da jim boste vi kot minister in vsi tisti na Direktoratu za turizem povedali, da brez nujnega sodelovanja vseh resorjev ni razvoja turizma v Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 11. julija, v okviru glasovanj.
Na vrsti je gospa Alenka Pavlič, ki ima vprašanje za ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Zvonka Černača.
Prosim.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Minister Černač, država nam razpada. Na eni strani jemljete revežem, na drugi strani pa monopoli ostajajo, ker jih ščiti država. Z Zakonom o uravnoteženju javnih financ ste upokojencem znižali pokojnine, javnim uslužbencem nižate plače, revežev je iz dneva v dan več. Monopoli, ki direktno vplivajo na blaginjo državljanov, pa ostajajo. Poslansko pisarno imam že od vsega začetka. Problemi, ki jih poslušam, so pa venomer isti, najprej dimnikarske storitve, monopol, za slabe storitve drago plačilo in nezmožnost izbiranja dimnikarja,
sedaj pa je sodu zbilo dno tudi upravljanje večstanovanjskih stavb. Ljudje so mi izpostavili, da so upravljavci obnašajo kot lastniki stavb, ne sklicujejo sestankov, manjša popravila izvajajo na lastno roko in po lastni presoji. V nekaterih stavbah sploh ni pregledov, upravljavci se niti ne oglasijo, da bi preverili stanje, tako da morajo ljudje sami klicati in upravljavce prositi, da kaj pregledajo in popravijo, cene storitev niso točno določene in upravljavci jih prilagajajo sami sebi. Sredstva, ki so zbrana v rezervnem skladu, se uporabljajo za popravila ali tekoče vzdrževanje drugih objektov. Tako se pojavlja notranje kreditiranje upravljavcev s strani uporabnikov. Nakupi osnovnih sredstev iz rezervnega sklada pa so neracionalni, nikjer niso vidni razpisi in cene ostalih ponudnikov. Minister Černač, ljudem je res težko. Mogoče se zdi smešno zvišanje stroškov upravljanja iz 4 evrov na 8, vendar gre ljudem, ki jim gre za vsak evro, na jok, jim ni smešno. Tudi sam zakon bi bil potreben absolutno prenove.
Zato vas sprašujem:
Kako nameravate urediti področje upravljanja večstanovanjskih objektov, da ne bo prihajalo do monopolov in samovoljnega dvigovanja cen storitev in neupravljanja?
Poleg tega pa me zanima:
Kakšen bo terminski okvir rešitve, kajti to področje je dejansko daleč od urejenega?
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister Černač, prosim za odgovor.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Glede na to, da je bilo uvodoma izpostavljenih nekaj besed o tem, da ta vlada jemlje šibkejšim in ohranja monopole, dovolite, da tudi sam nekaj povem o tem, ne glede na to, da je bilo potem vprašanje drugačno in je šlo v drugi smeri. Jaz mislim, da je ta vlada z Zakonom o uravnoteženju javnih financ nekako želela vzpostaviti neko pravičnost. Če ste pogledali te določbe, lahko ugotovitve, da to ne drži, da smo posegli tam, kjer je več, in da skušamo tudi v prihodnje poseči predvsem pri tistih, ki imajo več. Nekateri pa se ne obnašajo tako, recimo, tukaj berem, Mestna občina Ljubljana, gospod Zoran Jankovič je župan, dražji vrtci, dražje pogrebne storitve, obeta se tudi dražji avtobus za šolarje. Mi gremo po drugi smeri. Kot veste, boste še ta mesec obravnavali zakon o prevozih, kjer nameravamo uvesti vozovnico za dijake in študente in to ceno znižati na 15 evrov mesečno in v to ceno vključiti tudi mestni prevoz v Ljubljani in Mariboru. Tako da se ne bi mogel s tistimi uvodnimi ugotovitvami v celoti strinjati.
Kar se monopolov tiče, sem jaz eden izmed tistih, ki jih ne zagovarjam. Vi veste, da sem bil eden izmed tistih v preteklem mandatu, ki sem zelo problematiziral enega od teh monopolov, za katerega pa trenutno nisem pristojen, in to so dimnikarske storitve, ki ste jih
83
DZ/VI/3. seja
omenila. Tukaj ne rabimo nobenih monopolov, tukaj je treba vzpostaviti trg. Trg bo naredil ustrezno regulativo in storitve se bodo pod ustreznimi normativi opravljale še naprej. Na področju upravljanja večstanovanjskih stavb pa ni monopolov. Tudi zakonodaja se v zadnjem času ni kaj dosti spreminjala. Več ali manj imamo zakonodajo, ki je bila uveljavljena že v letu 1991, ko je bil uveljavljen ta stanovanjski zakon, potem Stvarnopravni zakonik in kaj bistvenega se na tem področju v teh 20 letih ni spremenilo. Imamo sistem upravljanja, ki ga določajo etažni lastniki. Več kot pol se jih mora s tem strinjati. Če se jih več kot pol s tem strinja, se pač ta upravnik potem vpiše v ustrezen register in te posle opravlja. Kadarkoli lahko več kot polovica teh etažnih lastnikov nekoga, ki ne opravlja na učinkovit način teh storitev ali ravna tako, kot ste omenili, v nasprotju z interesi etažnih lastnikov, ga lahko kadarkoli odpokličejo. Res pa je, da se pojavljajo pri temu upravljanju problemi, taki drobni, ki pa zelo bremenijo tiste z najnižjimi dohodki. Brez tega, da se na ustrezen način organizirajo in ne odslovijo tistega, ki ne opravlja dobro teh storitev, seveda ne morejo storiti nič. V nekem obdobju, mislim, da je bilo to leta 2008 ali 2009, pa je bila ambicija, da bi se tudi na tem področju uvedel neke vrste monopol. Neke vrste licenciranje je bilo takrat predvideno. In hvala bogu, se to ni uvedlo. Jaz mislim, da je to odklon od teh normalnih razmer, ki morajo na tem področju delovati. Mislim, da ta zakonodaja, ki velja zdaj, omogoča tudi, da se etažni lastniki organizirajo v okviru posameznega stanovanjskega objekta, govorim tam, kjer seveda gre za več kot osem enot in več kot dva lastnika. Ker če je manj kot osem enot in manj kot dva lastnika, tega upravnika ni treba imeti in nekoga izmed sebe izberejo za upravnika. In kolikor imam jaz izkušenj, vam povem, da te stvari najboljše funkcionirajo. Najboljše funkcionira upravljanje tam, kjer se etažni lastniki dogovorijo, seveda, če obstaja tak človek oziroma tak etažni lastnik v hiši, da nekdo izmed njih opravlja te posle za celotno hišo. V bistvo je to neke vrste hišnik na malo višjem nivoju, recimo temu tako, ki, normalno, ker je blizu, ker je dostopen ljudem, ker ga vsak dan vidijo, bistveno bolj kvalitetno in z večjo odgovornostjo opravlja te storitve kot neko večje podjetje, ki ima par tisoč stanovanj ali pa celo 10 tisoč stanovanj, kjer je dejansko primarni cilj ustvarjanja nekega ustreznega dobička iz tega naslova.
V kakšno smer bodo šla naša razmišljanja? Izhajajoč iz teh pripomb, ki jih tudi sami beležimo, tudi jaz sem jih deležen, bomo poskušali vzpostaviti sitem, po katerem bo pri upravljanju, slišim tudi glas manjšine, se pravi ne samo v tem primeru, ko se bo zbrala več kot polovica tistih, ki so se odločili za nekega upravljavca, poskušali bomo vzpostaviti sistem, da če gre tudi za manjšo skupino etažnih lastnikov, ki pa ima utemeljene pripombe na delo posameznega upravnika, da bomo skozi
regulativo omogočili, da v takšnem primeru pride do neke razprave in do odpoklica in zamenjave tega upravnika.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Imate zahtevo za dopolnitev odgovora?
Prosim.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Najprej vam odgovorim na tisti del vprašanja, na katerega nisem želela, da mi odgovarjate. Vaša vlada je MOL, Mestni občini Ljubljana, vzela 50 milijonov proračunskega denarja, vrtci pa se dražijo minimalno.
Sedaj pa nazaj k mojemu vprašanju, in sicer, če sem vas prav razumela, dopuščate državljanom, da se sami organizirajo, praktično so nezaščiteni, naj se organizirajo s hišnikom, torej nikamor ne spadajo, nimajo nobene možnosti pritožbe, nihče jih ne ščiti. To je prvo.
Drugo. Glede na to, da ste bil sami direktor stanovanjskega sklada v Postojni, vam je verjetno ta problematika močno poznana.
Pa me zanima:
Koliko boste vi osebno v to kislo jabolko ugriznili oziroma se v to vključili?
Če sem prav razumela, se ne boste prav dosti.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Prosim za dopolnilni odgovor.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Tako kot na vsa druga področja - na vsa se bom osebno vključil. Vsa področja, ki spadajo v pristojnost ministrstva, pred dokončno odločitvijo zahtevajo neko osebno noto ministra. Ni prav, kot je bilo nekoč rečeno, da posli vodijo ministra. Jaz upam, da se to pri meni pri bodočem delovanju ne bo zgodilo, ampak da bo obratno. Povedal sem, da je to področje eno izmed tistih, ki formalno ni bilo deležno nekih velikih sprememb v zadnjih 20 letih, da je na nek način urejeno, da dopušča možnost svobodne izbire. Vedno se da tudi takšno področje še bolje urediti, vendar, če poenostavljeno povem, upravnika določijo etažni lastniki svobodno, na način, ki je predpisan z veljavno zakonodajo, se pravi več kot 50 % lastniških upravičencev, teh etažnih lastnikov tega upravnika določi. Določena je regulativa, se pravi, kaj, kako, na kakšen način mora upravnik te posle opravljati -zelo natančno so te stvari določene, v nekaterih primerih mogoče celo prepodrobno -, in določeno je tudi, v katerih primerih je treba za opravljanje določenih opravil 75 % ali več kot 75 % soglasje in v katerih primerih je treba za opravljanje posameznih opravil oziroma izvedbo posameznih del soglasje vseh etažnih lastnikov v objektu, se pravi 100 % soglasje. Tako da po tej formalni normativni plati so zadeve urejene.
Povedal pa sem, da v praksi tako kot na vseh drugih področjih prihaja do problemov.
84
DZ/VI/3. seja
Prihaja do problemov predvsem v tistem delu, ko se posamezni etažni lastniki čutijo preslišane, ko smatrajo, da se njihov glas ne sliši dovolj, da nimajo dovolj vpliva na upravljanje skupnih delov in skupnega objekta, nekateri mogoče pričakujejo več, kot je mogoče pričakovati, vendar ni druge poti. Tako kot je v demokraciji, tako kot je v tem parlamentu, odloča večina. Večina odloča, večina mora odločiti o tem, če so ti argumenti in te pripombe utemeljene. Če tako meni več kot 50 % etažnih lastnikov, potem ni nobene ovire, da se upravnika takšnega objekta kadarkoli odpokliče in da se angažira nekoga drugega. Povedal sem tudi, kaj je najboljša praksa. Zdaj, če jo bomo lahko še dodatno stimulirali, jo bomo. Najboljša praksa je, da te posle opravlja nekdo izmed etažnih lastnikov, ker je najbližje ljudem in jo tudi upravlja po najboljši moči.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Imate proceduralni predlog, prosim.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): V skladu z 246. členom Poslovnika predlagam oziroma želim, da Državni zbor opravi splošno razpravo o tej tematiki upravnikov večstanovanjskih objektov zaradi tega, ker se mi zdi, da je to zelo pereča problematika in zavzema področje celotne Republike Slovenije in je ekstremno neurejena. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 11. julija, v okviru glasovanj.
Na vrsti je mag. Borut Ambrožič, ki ima vprašanje za ministrico brez resorja, odgovorno za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospo Ljudmilo Novak.
Izvolite.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči. Pozdravljeni prisotni ministri, še posebej pa gospa ministrica, ki ji bom zastavil vprašanje vezano na našo slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in pa Štajerskem.
Ob pomembnem ekonomsko razvojnem dejstvu, da je Avstrija ena najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric in tujih vlagateljic v Sloveniji, nas povezuje z našo neposredno sosedo tudi velik medčloveški oziroma narodnostni element, torej slovenska manjšina. Na eni od spletnih strani, ki se s to tematiko v vlogi države ukvarja, lahko zasledimo zapis, da Slovenija zastopa v vlogi zaščitnice interesov manjšine in se dosledno zavzema za uresničitev vseh njenih pravic, ki izhajajo iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Ta je bila podpisana 15. maja 1955. V 7. členu so bile opredeljene vse pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Treba je povedati, da je slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem le ena od šestih narodnih skupnosti v Avstriji, ki jo
poleg predstavnikov manjšin Hrvatov, Čehov, Slovakov, Madžarov, Italijanov in Romov tvorijo tudi Slovenci. Veliko število slovenskih društev in ustanov združujeta osrednji kulturni organizaciji: Krščansko kulturna zveza in Slovenska posvetna zveza.
Kljub vsemu povedanemu in tudi simboliki, ki je povezana z današnjim vprašanjem, saj je avstrijski parlament pred letom dni na ustavni ravni sprejel nov zakon o dvojezični topografiji, ki je avstrijski Koroški prenesel 164 dvojezičnih krajevnih napisov, ostajajo številna vprašanja odprta, zlasti pa potrebe slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem v zvezi s financami, ki jih namenja za njihovo delovanje tudi Republika Slovenija. In prav te finance so me zbodle oziroma pripravile do tega vprašanja, saj lahko v okviru rebalansa proračuna za leto 2012 ugotovimo, da so se sredstva na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu znižala za 187 tisoč 597 evrov, predvsem v okviru podpore nevladnih organizacij in civilne družbe, točneje podpore Slovencem izven Republike Slovenije.
Zato vas sprašujem, glede na učinke ZUJF in rebalansa proračuna 2012, ki vpliva tudi na delovanje slovenskih manjšin, gospa ministrica:
Na kakšen način boste zagotovili njihovo nemoteno delovanje predvsem na avstrijskem Koroškem in Štajerskem?
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ministrica gospa Ljudmila Novak,
prosim.
LJUDMILA NOVAK: Spoštovani gospod poslanec mag. Borut Ambrožič, hvala za vaše vprašanje. Kljub temu, da so se tudi sredstva na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu nekoliko znižala, menim, da delovanje različnih organizacij na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ne bo bistveno okrnjeno. Vsi razumejo, da tudi v Sloveniji izvajamo varčevalne ukrepe, zato so z razumevanjem sprejeli dejstvo, da bodo tudi njim nekoliko zmanjšana sredstva. Kljub temu pa lahko rečem, da so povsod zelo hvaležni Republiki Sloveniji, ki vendarle za njihove potrebe namenja veliko sredstev, pri tem pa marsikdaj tudi rešuje situacijo, ko daje sredstva za različne organizacije, za katere bi pravzaprav morala poskrbeti država, v kateri živijo oziroma dežela. Tako da to delovanje ne bo bistveno okrnjeno. Ves čas pa tudi ob pregledu porabe sredstev opozarjamo uporabnike, da morajo racionalizirati porabo, še posebej kar se tiče izplačevanja plač in materialnih stroškov. S temi sredstvi skušamo narediti maksimalno, kar se da. Bistveno pa delovanje zaradi tega ne bo okrnjeno.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
85
DZ/VI/3. seja
Boste zahtevali dopolnilni odgovor? Prosim.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala, ponovno za besedo.
Delno se seveda, spoštovana gospa ministrica, strinjam z vami, delno pa nikakor ne, saj bi še enkrat citiral ta stavek, se mi je prav vtisnil v spomin: "Slovenija bi naj", bom poudaril, "zaščito interesov manjšine in se dosledno zavzemala za uresničitev vseh njenih pravic". Imel sem priložnost, da sem se imel osebno v okviru uradne delegacije, ki se je udeležila obiska Celovca in kasneje Dunaja, priložnost srečati s predstavniki različnih organizacij, tudi predstavniki vrtcev, osnovnih šol, domov, ki so seveda, ste lepo povedali, z razumevanjem nekako sprejeli dejstvo, da se varčuje v Sloveniji, posledično torej tudi izven njenih meja, kljub temu pa konkretno v knjižnici, ki zmore 130 tisoč knjižnih enot, slovenskih enot, kar je zelo pohvalno in od katere si izposojajo vse možne institucije, konkretno v Celovcu in okolici, težko razumejo dejstvo, da se jim bo za ne vem koliko odstotkov znižal fundus oziroma cenzus za nabavo knjig. Zato apeliram v bodoče za več posluha za naše Slovence izven meja, saj smo mi v mnogih primerih njihovo edino upanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ministrica, želite dopolniti odgovor. Prosim.
LJUDMILA NOVAK: Republika Slovenija ima zagotovo veliko posluha do svojih manjšin. Tukaj nas občudujejo tudi mnoge druge, večje države. Mi imamo poseben urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, funkcijo ministra in tudi kar precej sredstev namenjamo. Ko se pogovarjamo z nekaterimi drugimi državami, ki se pri nas pozanimajo, kako imamo mi to problematiko urejeno, lahko rečemo, da nas samo pohvalijo oziroma se čudijo državi Sloveniji, da vendarle ima takšno pozornost do Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Kar se tiče knjižnice. Poznam ta problem in tiste probleme, ki so posebej akutni ali bolj zahtevni, poskušamo reševati tudi v okviru interventnih sredstev.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Vprašanje ima gospa Renata Brunskole, in sicer za ministra za kmetijstvo in okolje gospoda Franca Bogoviča.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Lepo pozdravljeni še enkrat!
Spoštovani gospod minister, sprašujem
vas:
Na kakšen način boste v skladu s svojimi pristojnostmi preprečil negativne vplive na dolgoročni razvoj okolja, ki se pojavljajo ob
izvajanju gospodarskih dejavnosti, s tem, da ostane poudarek na spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in spodbujanju gospodarstva, tudi novih dejavnosti, kot primer naj navedem pirolizo, to je sežiganje starih gum oziroma plastike, za katero strokovnjaki pravijo, da je ekološko neoporečna, da ne predstavlja tovrstnih okoljskih nevarnosti niti nevarnosti za zdravje ljudi?
Zakaj vas o tem sprašujem? V zadnjih tednih je v Beli krajini, zasledila sem, da tudi nekje drugje v Sloveniji, že bilo tovrstno vprašanje ljudi oziroma tamkajšnjih prebivalcev ter posameznih občinskih oziroma lokalnih skupnosti. Tudi po besedah županje Semiča -konkretni primer iz Bele krajine, Semiča - ta proizvodnja ni sporna. Po mnenju strokovnjakov ravno tako ne. Podprl ga je tudi občinski svet občine Semič, v smislu "Semič je za ekologijo a tudi za razvoj". Zakaj vas to sprašujem? Gre za civilno iniciativo 2012, ki se je pojavila zdaj v Beli krajini, v Semič z nazivom Civilna iniciativa za transparentno in zdravo Belo krajino, ki zbira podpise s peticijo proti takšnim investicijam kjerkoli, tako v Semiču kot kjerkoli v Beli krajini. Gre za to, da prvi odstavek 8. člena Zakona o varstvu okolja določa uvajanje novih tehnologij proizvodnih postopkov in izdelkov, da je to dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih, škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi. Kot sem navedla, je to v Beli Krajini pomembno vprašanje in dvom, škoda pa je, da bi kateregakoli od investitorjev v tej smeri zavrnili in na ta način ne pridobili nekaj novih delovnih mest.
V Beli krajini pa je zadnjih nekaj let tudi velik ekološki problem, kot sem vas prejšnjič vprašala, razlivanja gnojevke iz bioplinarne. 14. junija 2012 je Veterinarska uprava Slovenije izdala odločbo o začasni prepovedi razlivanja zaradi ugotovitve salmonele v tej bioplinski gnojevki.
Gre za vprašanje:
Kam odložiti 4 tisoč ton s salmonelo okuženega materiala?
Prosim, spoštovani gospod minister, za
odgovor.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister gospod Franc Bogovič, prosim za odgovor.
FRANC BOGOVIČ: Nimam nikoli navade polemizirati z vprašanji, vendar pa vidim, da je očitno navada zdaj, da se v najavi vprašanja, ki je osnova za pripravo konkretnega odgovora, napiše en stavek, potem se pa porabi celoten čas pa še zmanjka ga, da bi lahko celotno vprašanje postavil. Zato se opravičujem, ker ne bom mogel imeti konkretnih odgovorov, s katerimi bi z veseljem postregel, če bi bilo tako postavljeno vprašanje.
86
DZ/VI/3. seja
Vprašanje je bilo zelo načelno in v tem delu lahko mirno rečem, da vemo, da zakon in pa sama ustava določata to pravico do življenja v varnem okolju in da je okoljsko ministrstvo tisto, ki naj v tem delu poskrbi na eni strani za zakonodajni okvir, po drugi strani imamo tudi celo vrsto strokovnjakov in pa tudi agencij, ki poskušajo s strokovnimi ugotovitvami pa tudi v okviru svojih nalog odgovoriti na takšna vprašanja, kaj sodi v prostor, kaj ne sodi, katere odgovore je treba imeti, preden se nek objekt v prostor umesti. V okviru uradov organov v sestavi je tudi inšpekcija, ki pa mora nadzirati, ali je v življenju tako, kakor je tudi zapisano v dokumentaciji. Žal ugotavljamo, da je v slovenskem prostoru cela vrsta teh kršitev in tudi velikokrat pomanjkanje kadrov in sredstev, včasih za samo kvalitetno izvedbo nadzora.
Glede teh stvari, s katerimi se srečujete v Beli krajini, so mi nekatere poznane. Z eno od civilnih iniciativ, ki je na enega od teh problemov, na umestitev bioplinarne, poskušala s svojimi aktivnostmi tudi opozoriti, smo se sestali. Na tej osnovi bo tudi opravljena sprememba določene zakonodaje. Obljuba velja, da bomo javno razgrnitev tega dokumenta naredili v Beli krajini in si tudi na licu mesta ogledali sam objekt. Tudi sam sem posredoval, tako kot sem tudi dejal, pri lastnikih, se z njimi sestal, se na nek način tudi z župani dogovoril, da so se skupaj usedli in da poskušajo korektno in v dialogu razčistiti vse probleme. Na drugi strani pa je normalno treba spraviti celotno zadevo v zakonodajni okvir.
Kar se tiče samega problema okoli sežigalnice pnevmatik, se resnično opravičujem, ne znam postreči s konkretnim odgovorom, tako da bom poskrbel za pisni odgovor. Ve pa se, da je postopek umeščanja v prostor in da je tako, da so v samem prostoru najprej okoljevarstvena soglasja, za katere so zadolženi organi, ki so v sestavi našega ministrstva, in zagotovo niti na vprašanja civilne iniciative niti na vprašanja samega postopka ne moremo problema rešiti ob 23. uri v parlamentu, bo treba tam, kjer je ta postopek v teku. Se bom pa sam, kot sem že dejal, pozanimal, v kakšni fazi je in vam postrežem s pisnim odgovorom.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sem mislil, da sta se že vmes dogovorila za pisni odgovor za tisto vprašanje, ki ga niste predhodno postavili.
Prosim, izvolite, imate besedo.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovani gospod minister, za odgovor. Vendar, da ne bi imeli dvoma, da sem vas kakorkoli želela v neroden položaj postaviti.
Moje vprašanje je bilo - in to bi si želela tudi v razširjeni razpravi:
Kako boste v skladu s svojimi pristojnostmi preprečili negativne vplive na dolgoročni razvoj okolja, ki se pojavlja ob
izvajanju gospodarskih dejavnosti, kot so na primer bioplinarne, sežigalnica pnevmatik in podobna za okolje tvegane dejavnosti?
Bilo je v tej smeri.
Bi pa še nekaj poudarila. V Beli krajini je tudi še vprašanje, mogoče tudi kje drugje, zakaj je prišlo do pogina rib v krajinskem parku Kolpa, katerega delovanje skupaj z zaposlenimi financira država, je pa prav, da se v teh kriznih časih in varčevanju tudi pri tej državni instituciji, to vas želim samo opomniti, tudi v povezavi z ekološkimi zadevami izvaja nadzor predvsem v smeri učinkovite uporabe državnih sredstev za potrebe Krajinskega parka Kolpa, našega bisera. Gre namreč za to, da obstaja dvom med ljudmi, da se v okviru teh državnih sredstev uporabljajo sredstva tudi za morebitne zasebne interese, ne vem, ljudje razmišljajo tudi o morebitni politični podpori za tovrstni izvajanje, tamkajšnji prebivalci imajo ta občutek. Predlagam, da se tovrstni dvomi razrešijo, če obstajajo. Razvoj turizma v Beli krajini ima izreden pomen in zaradi tega predlagam, spoštovani gospod minister, da se tovrstni okoljski problemi, s katerimi se zadnje mesece soočamo in so medijsko - namreč, to kar sem govorila o bioplinarni, 14. junija je Veterinarska uprava, še enkrat ponovim, dala sklep, da obstaja salmonela, zatorej 4 tisoč ton bioplinske gnojevke v kakšen drug obrat odpeljati, uničiti. To je dvom in veliko vprašanje ljudi v Beli krajini.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Postavili ste celo vrsto vprašanj.
Sprašujem ministra Bogoviča, ali želi še kaj odgovoriti?
Prosim.
FRANC BOGOVIČ: Najprej, kar se tiča pogina rib. Krajinski park Kolpa ima pomembno razvojno vlogo v vaši pokrajini. Po meni znanih podatkih... če so dvomi, lahko spoštovana državljanka in tudi poslanska obvestite koga, jaz resnično ne morem vedeti, kaj se vse v Beli krajini dogaja. Mislim pa, da je predvsem v zadnjih dneh, ko so se fantje iz tega parka organizirali, nabavili čolne in poskušali tudi rešiti problem, ki je v Kolpi nastal, da so se vsaj odstranili kadavri, bi bilo mogoče ob kateri drugi priliki bolj primerno, če bi bili deležni kritike. Sedaj bi pričakoval predvsem, da kdo reče, da so svoje delo opravili. Ker resnično ni krajinski park tisti, ki je - ja, skrbi za okolico, za razvojne programe - odgovoren za kvaliteto vode. Te odgovornosti pa znaj ne moremo naprtiti krajinskemu parku. Jaz sem z direktorjem gospodom Grabrijanom tudi danes govoril. Tekoče nas je obveščal, povedal o svoji vlogi, angažirane so tudi ostale institucije, da ugotovijo pravi vzrok. Težko je danes govoriti o tem vzroku, gre za poletni čas, ko je temperatura vode blizu 29 stopinj, tako da jaz ne bi tukaj več odgovorov, ker jih tudi nimam in so odgovorni
87
DZ/VI/3. seja
poklicani za to, da kaj tukaj naredijo na tem področju.
Bi pa zdaj - ker sem ravno pri besedi, pa ne more predsednik stranke odgovoriti, ker ste dali ta namig o političnih interesih pa neki porabi za zasebne namene - ostro zavrnil vsakršno, kakršnokoli tako namigovanje. Gospod Grabrijan je član naše stranke. Nikoli in nikdar nisem od nikogar od teh ljudi v kakršnikoli povezavi, glede na to, da sem tudi minister šele teh nekaj mesecev, tudi zdaj ne mislim, kolikor časa bom še funkcijo opravljal, da bi kadarkoli te stvari pomešal med sabo. Zato mislim, da ni bila ta opazka na mestu. V svojem imenu in imenu stranke jo ostro zavračam.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Imate proceduralni predlog?
Prosim.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovani gospod minister, za ta odgovor. Glede na to, da je vodstvo stranke tukaj, sem vesela tudi vašega odgovora in odločnega zavračanja. Namreč, tudi javnost, ki posluša to zadevo, mislim, da je prav, da se dvomi razblinijo takoj, kot pa da je kakršnokoli drugačno namigovanje, čeprav je v preteklem mandatu obstajala tudi pošta v tej smeri, vendar sem mislila, da je bilo to trenutnega značaja. Zato sem vesela vašega odgovora in se opravičujem, če ste kakorkoli to zaznali, tako vam kot predsedniku in direktorju zavoda za kakršenkoli negativen občutek, ni potreben.
Vendar predlagam, da se opravi na naslednji seji razširjena razprava o tem, kako preprečiti negativne vplive na dolgoročni razvoj okolja, ki se pojavlja ob izvajanju gospodarskih dejavnosti, kot so na primer bioplenarne in podobne za okolje in kmetijstvo tvegane dejavnosti, pa tudi pod vprašanjem morebitnega tveganja za zdravje ljudi. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 11. julija, v okviru glasovanj.
In še zadnje vprašanje. Mag. Stanko Stepišnik bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo. Prisotnim v Poslanski skupini - samo eni -Pozitivni Sloveniji, obema ministroma, lep pozdrav! Eden se odpravlja, drugi bo moral še počakati. In strokovke so tudi tu. Lep pozdrav!
Vse se začne z gospodarstvom in na žalost tudi konča z gospodarstvom. Ko bo najhuje, bo zopet gospodarstvo tisto, ki bo moralo svoje odigrati. O konkurenčnosti imama vprašanje za gospoda ministra.
Najprej pokazatelji zaostajanja v Sloveniji. Slovenija je po letu 2011 po svetovni konkurenčnosti med 59 državami na 51. mestu. Po ekonomski uspešnosti je v zadnjih dveh letih padla iz 22. na 43. mesto, po učinkovitosti vlade iz 38. na 53, po poslovni učinkovitosti celo iz 39. na 56. mesto in po infrastrukturi iz 27. na 31. mesto. Na področju mednarodnih investicij je najslabša, na 58. mestu. Svetovna banka nas je leta 2010 ocenila med 183 državami in uvrstila na 53. mesto. Najslabši smo v zaposlovanju delavcev, na 162. mestu, po registracij premoženja na 108. mestu, po pridobitvi kredita na 87. mestu in po poslovanju s tujino na 84. mestu. Glede na države OECD traja registracija premoženja pri nas 15-krat dlje, uveljavljanje pogodb in zaposlovanje sta 3-krat težja, togost delovnega časa in zaposlitve 2-krat večja. Evropski inovacijski semafor za leto 2010 pravi, da je Slovenija prešla iz zmernih inovatorjev v skupino inovacijskih sledilcev, in s tem je med 27 državami v Evropi zasedla 13. mesto. Slovenija zaostaja v vseh oblikah in virih financiranja razvoja in raziskav, deležu prebivalca s terciarno izobrazbo in diplomantov naravoslovnih ter tehničnih znanosti. Tuje neposredne investicije so znašale v lanskem letu približno milijardo dolarjev, medtem ko so izhodne tuje neposredne investicije znašale 112 milijonov. S tem zaostajamo za Češko, Slovaško, Madžarsko in Poljsko. V teh državah znaša priliv tujih neposrednih investicij približno 40 % BDP, pri nas je to komaj 20 %. Izgubljamo bitko mednarodne konkurenčnosti. Neuspešno privabljamo tuj kapital. Delovna sila je predraga. Stroški na enoto proizvoda previsoki. Prekomplicirana administracija, rigidnost trga, neprožnost, nefleksibilnost, visoki davki, neprijazno... /izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK JAKOB	PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Radovan Žerjav,	minister, prosim za pojasnilo na to vprašanje.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa tudi za to vprašanje, čeprav se mi zdi, da je zelo podobno tistemu vašemu prejšnjemu vprašanju, ki ste mi ga zastavili popoldan.
Upam, da ne prepisujete zaslug za vse te podatke, ki ste jih navedli, ki smo jih evidentirali že takrat, ko te vlade še ni bilo, meni. Upam, da ne. Sicer ne razumem, kako bi lahko na vse te podatke, ki ste jih zdaj navedli, vplival v treh, štirih, petih mesecih ministrovanja.
Lahko pa vam povem en podatek, ki je spodbuden, da je vendarle izvoz v primerjavi z lanskim letom narasel sicer za borih 1,1 %, ampak je to pozitiven podatek za slovensko gospodarstvo v teh kriznih časih.
Ne bom ponavljal tistega, kar sem dejal, pa vendarle. Kar se tiče konkurenčnosti, ki je pogoj za gospodarsko rast, o kateri ste spraševali v prvem vprašanju, se mi zdi, da moramo razmišljati v vsaj petih smereh. Eno -
88
DZ/VI/3. seja
pa mislim, da ste vse sami tudi opredelili -je davčna zakonodaja, z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva pač konkurenčnosti ne bomo dvignili. Je res? Ne bomo. To pomeni, da je treba podjetja oziroma gospodarstvo razbremeniti. To smo delno naredili, več si ne moremo privoščiti. Celo kritizirani smo bili zaradi tega, ker smo korak v to smer davčne razbremenitve naredili.
Druga pomembna zadeva, ki ste jo tudi sami omenili - delovno pravna zakonodaja. Po pogovori s tujimi investitorji, s tujimi podjetniki, je to naša najšibkejša točka in točka, ki nas v konkurenčnem smislu tišči najbolj navzdol. Vse, katerekoli tuje investitorje v Sloveniji vprašate, bodo na prvo mesto postavili delovnopravno zakonodajo. Jaz upam, da bomo v naslednji fazi, torej skozi tretji sveženj gospodarskih ukrepov, ki jih pripravljamo in to kar pripravlja kolega Vizjak, skratka reformo delovnopravne zakonodaje, na tem področju naredili korak naprej. Vi veste, glede na to, da ste podjetnik, da še od stare Jugoslavije bistvenih premikov s tem v zvezi ni bilo. Imamo delovnopravno zakonodajo približno takšno, kot smo jo imeli v bivšem sistemu. Torej potrebujemo resne spremembe. Če bomo te naredili v delovno pravnem smislu na trgu dela, bomo lahko govorili o resnem preboju, kar se tiče konkurenčnosti. Če tega ne storimo, tega ne bo. Jaz seveda upam in si želim en konstruktiven in konsenzualen dialog tudi s socialnimi partnerji, da bodo nenazadnje tudi sindikati razumeli pomen in težo tega vprašanja, kar se tiče konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, da na tem področju naredimo do konca leta kakšen pomemben korak naprej.
Tretja točka so investicije, tudi te ste omenili. Sam sem vam v prejšnjem vprašanju že omenil mnoge ukrepe s tem v zvezi. Na tem področju nismo konkurenčni in zaradi tega tujih neposrednih investicij ni v takšni meri, kot bi lahko bile. Mnoga vprašanja sem odprl, od zapletenih administrativnih ovir, kar se tiče gradnje objektov, do tega da smo nekonkurenčni pri ceni zemljišč. Mimogrede, cena zemljišča v industrijski coni v neposredni bližini Dunaja stane od 5 do 10 evrov po kvadratnem metru. Najdite mi eno industrijsko cono, kjer lahko v tem trenutku podjetnik kupi zemljišče po tej ceni! Jaz mislim, da v tem trenutku takšne industrijske cone v Sloveniji ni, zato pa so več ali manj prazni.
Četrta točka je znanje To je ena močnejših točk konkurenčnosti. Vsi nam priznavajo, da slovensko šolstvo in univerze vendarle dajejo kadre z dobrim znanjem. Tukaj prednjačijo predvsem tehniške stroke, čeprav ugotavljamo, da jih imamo žal premalo in bi jih potrebovali več.
In peta točka so administrativne ovire, na vseh področjih, na vseh koncih in krajih. Tega smo se intenzivno lotili.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ja, očitno želite še dopolnitev odgovora. Prosim tudi za kakšno vprašanje.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Ja, samo za dopolnitev.
Res je, da je statistika takšna, da vedno kaže plus ali minus, ampak vedno na predhodno obdobje. Vsak podatek, ki kaže v plus je razveseljiv. Tudi mi smo ga izredno veseli, še posebno za tiste indikatorje, ki kažejo, da raste gospodarska rast ali pa da raste konkurenčnost, pa tudi ostale stvari, če rastejo, je včasih to dobro, včasih pa tudi ne. Ampak ta izvozna konkurenčnost Slovenije, ki jo merimo z gibanjem tržnega deleža gospodarstva, se je pa le v zadnjih petih letih zmanjšala za 16 %, to se pravi, da smo izgubili svetovni trg za 16 %. Res je, da smo zdaj za procent popravili izvoz. Na trgih najpomembnejših gospodarskih partneric smo pa izgubili 7,5 % v zadnjih petih letih, tako pravi UMAR. Vzrok so sigurno tehnološko nizko razviti produkti, ki niso konkurenčni na svetovnih trgih. Že prej sem opozoril, da so prva faza pri večanju konkurenčnosti vlaganja v raziskave in razvoj, podjetja morajo inovirati. In pri nas v Sloveniji že več kot 50 % podjetij ne inovira v svoje produkte, kar v neki časovnici pomeni, da bodo v naslednjih mesecih oziroma letih prišla med tista podjetja, ki so zrela za insolventnost oziroma za stečaj. Zato je treba bolj spodbujati raziskave, motivirati raziskave in razvoj, predvsem pa tista podjetja spodbuditi, ki so izvozno usmerjena, ker to so naši vlečni konji, ki imajo produkte, ki so konkurenčni, svetovno konkurenčni in so na visoki tehnološki ravni, ker le-ti imajo potencial za razvoj in raziskave, imajo potencial za zaposlovanje na delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in edina so sposobna, zrela s svojo pametjo potegniti ta voz naprej.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Ali
želite minister Radovan Žerjav še kaj dopolniti?
Prosim.
MAG. RADOVANA ŽERJAV: Če smo že tako dolgo tukaj, pa gremo do kraja, se temu reče. Morda še stavek ali dva, ker mi je prej zmanjkalo časa.
Še nekaj zadev, ki jih načrtujemo in smo jih tudi napovedali. Pavšalna obdavčitev za mikro in mala podjetja se mi zdi, da je nujna za poenostavitev davčne zakonodaje na temu področju. Še vedno nismo odpisali socialne kapice, ki se mi zdi, da je ključna tudi za konkurenčnost podjetij, predvsem v tistem delu, kjer je treba tistemu kadru, ki je poklical za to, da v podjetjih naredi maksimalno za to, da podjetja čim lažje prebrodijo krizo, govorimo o tistem ustvarjalnem delu zaposlenih, da tisti del vendarle razbremenimo. Ti ukrepi še prihajajo.
Pa vendarle, ker ste omenili nekaj pomembnih zadev, naj še jaz dodam temu, da skozi javne razpise, ki so del tega svežnja,
89
DZ/VI/3. seja
drugega, naj vam navedem samo nekatere, ker to potrjuje to, kar ste sami govorili o inovativnosti, o raziskavah in razvoju. Nekaj razpisov: razpis za spodbujanje investicij; razpis za spodbujanje zaposlovanja v razvojnih jedrih, skratka gre za zaposlovanje raziskovalcev oziroma prezaposlovanje raziskovalcev iz znanstvene sfere v gospodarstvo; javni razpis tako imenovani P1 tip 2012 - garancija za tehnološko inovativne projekte, to je pomembne razpis Slovenskega podjetniškega sklada; potem naslednji za spodbujanje, to je sicer klasični razpis, ki se vsako leto pojavi za tuje neposredne investicije; potem naslednji razpis za raziskovalni vavčer, pomemben v tem duhu, v katerem govorite, in razpis za spodbujanje razvoja novih kreativnih jeder. Skratka vse te zadeve gredo v smer, ki ste jih sami navedli, seveda s sredstvi, ki jih imamo na voljo. Strinjam se, rekli boste, ja z več denarja, z 10 milijardami bi bilo mogoče narediti več, se strinjam, ampak teh 10 milijard žal nimamo in počnemo to s tem, kar imamo na voljo.
Skratka, namera vlade je, da nadaljujemo z ukrepi za ustvarjanje konkurenčnejšega poslovnega okolja v Sloveniji. Kakor smo začeli, tako bomo tudi nadaljevali v jesenskem delu, ki prihaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Imate proceduralni predlog?
Prosim.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Kot je že
Evropa spoznala, da je po paktu stabilnosti, po paktu za evre treba narediti še pakt za rast in zaposlovanje, mislim, da bo tudi v Sloveniji prišlo do tega spoznanja, da se bo gospodarski rasti in zaposlovanju dalo prioriteto. Zato je ta konkurenčnost tako pomembna, da bi jo v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika bilo pomembno obravnavati kot javno obravnavo. Predlagam, da se opravi splošna obravnava.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 11. julija, v okviru glasovanj.
Predsedniku Vlade, ministrici in ministrom se zahvaljujem za odgovore. S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 11. julija, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.
Prekinjam tudi 5. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Hvala lepa in lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 9. JULIJA 2012 OB 22.52 IN SE JE NADALJEVALA 10. JULIJA 2012 OB 9. URI.)
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 5. seje Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Jožef Horvat, gospod Mirko Brulc po 17. uri in pa mag. Lejla Hercegovac. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POSTOPKU PRIZNAVANJA POKLICNIH KVALIFIKACIJ DRŽAVLJANOM DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA IN ŠVICARSKE KONFEDERACIJE ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV OZIROMA DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, to je državni sekretarki gospe Patricii Čular, državni sekretarki na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Prosim.
PATRICIA ČULAR: Lep pozdrav vsem prisotnim.
Kot je bilo povedano, današnja točka je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Predlagan je skrajšani postopek, in sicer je glavni cilj dopolnitve zakona njegova uskladitev z evropskimi predpisi na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij. Sama dopolnitev gre v smeri, ki omogoča razširitev kroga upravičencev do postopka priznavanja poklicnih kvalifikacij, vzpostavljenega na podlagi direktive 2005/36/ES. Ta direktiva razširja upravičence še na visoko kvalificirane državljane tretjih držav, državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, potem državljane tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas in državljane Evropske skupnosti in njihove družinske člane, ki imajo pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.
Z dopolnitvijo zakona bomo torej omogočili državljanom tretjih držav s pridobljenimi statusi na podlagi omenjenih direktiv lažji dostop do opravljanja reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, saj bodo s tem ti novi upravičenci pridobili dostop do poenostavljenih cenejših in predvsem krajših postopkov, vzpostavljenih na podlagi direktiv.
90
DZ/VI/3. seja
Predlog zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva nima finančnih posledic. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa, gospe državni sekretarki.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici gospe Alenki Jeraj.
Prosim.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 4. seji 20. 6. 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku, o čemer je odločal Kolegij predsednika Državnega zbora na 17. redni seji. Tako se je zakon obravnaval skladno s 142. členom poslovnika po skrajšanem postopku.
Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajnotehničnega vidika. K predloženemu besedilu je podala pripombe k 1. in 2. členu, na podlagi teh pripomb je bil vložen amandma poslanskih skupin koalicije, ki sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe.
Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je v svojem mnenju podprla sprejetje predloga zakona, hkrati pa pozvala zakonodajalce k bolj premišljenemu prenosu evropskih zakonodajnih določb v slovenski pravni red ter k vnaprejšnjemu predvidevanju in iskanju načinov za omejitev negativnih posledic odpiranja trga dela za posamezne skupine reguliranih poklicev.
Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi povedal, da je razlog za dopolnitev zakona uskladitev predpisa z evropsko zakonodajo, področje priznavanja poklicnih kvalifikacij je trenutno zelo aktualno, saj se omenja v vseh pomembnejših evropskih dokumentih kot področje, ki mu je treba nameniti več pozornosti. Aprila 2011 je bil sprejet tudi Akt za enotni trg - Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja - Skupaj za novo rast, ki vključuje tudi pobudo za večjo mobilnost državljanov in kot ključni ukrep navaja zakonodajo v zvezi s posodobljenim sistemom priznavanja poklicnih kvalifikacij. Cilj je poenostavitev postopkov medsebojnega priznavanja kvalifikacij mobilnih delavcev, posodobitev zakonodajnega okvira, preučitev reguliranih poklicev dejavnosti ter okrepitev zaupanja in sodelovanja med
državami članicami. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je v svoji predstavitvi povedal, da vloženi amandma povzema pripombe, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba. Članice in člani odbora so se strinjali z uskladitvijo predlagane dopolnitve zakona z evropskim pravnim redom in soglasno sprejeli vloženi amandma koalicije.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh členih predloga zakona in ju sprejel. Glede na sprejeti amandma je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega je vključen sprejeti amandma. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Gospa Iva Dimic v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani predsedujoči, spoštovana predstavnica vlade, kolegi poslanci in poslanke!
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje regularnih poklicev oziroma dejavnosti v Sloveniji podprli.
Novela tega zakona pomeni vsebinsko uskladitev z evropsko zakonodajo na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje regularnih poklicev in dejavnosti. Takšna novela zakona je potrebna zaradi vsesplošnih potreb po večjem pritoku predvsem kvalificirane delovne sile iz tretjih držav v Evropsko unijo in Slovenijo, da se doseže in ohranja čim večja konkurenčnost gospodarstva. V Evropski uniji in v Sloveniji obstaja deficit visoko kvalificiranih delavcev predvsem s področja medicine, znanosti in informacijske tehnologije. To vrzel bo možno zapolniti s prilivom kadrov iz tretjih držav. V Novi Sloveniji se zavedamo, da je rešitev za izpolnjevanje vrzeli deficitarnih poklicev s prilivom delovne sile iz tretjih držav kratkoročna rešitev. Na daljši rok bo treba izobraževanje deficitarnih poklicev reševati na nacionalnem nivoju z ustreznejšim številom vpisov na visokošolske, univerzitetne in podiplomske študije, ki izobražujejo takšne deficitarne poklice. Pri tem mislim predvsem na področje medicine in tehniške fakultete. Ustvariti bo treba takšne razmere, da ne bo prihajalo do množičnega bega možganov iz Slovenije na tuje trge, do česar prihaja v zadnjem času, ko se gospodarska kriza v Sloveniji tako močno poglablja. V tej smeri bomo poslanci Nove Slovenije delovali tudi v bodoče.
91
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Alenka Jeraj v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvolite.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala še enkrat, za besedo.
S predlogom zakona se predlaga uskladitev z zakonodajo Evropske unije. Predlog dopolnjuje 2. člen obstoječega zakona z novim drugim odstavkom, tako da razširja krog upravičencev do postopka priznanja poklicnih kvalifikacij, vzpostavljenega v skladu z Direktivo 2005/36/ ES.
V Poslanski skupini SDS novelo zakona podpiramo.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Dr. Andreja Črnak Meglič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Lep
pozdrav vsem skupaj!
Novelo Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji smo poslanci poslanske skupine SD podprli že ob obravnavi na matičnem odboru. Pri tej noveli gre namreč za nujno, vendar pa tehnično uskladitev naše zakonodaje z evropskim pravnim redom. Z vsebinskega vidika se z novelo zakona v slovenski pravni red prenašajo štiri direktive s področja delovnih migracij, s tem pa se širi krog upravičencev, ki lahko v Republiki Sloveniji kot samozaposlene ali zaposlene osebe opravljajo določen reguliran poklic oziroma dejavnost.
Socialni demokrati menimo, da je učinkovito priznavanje poklicnih kvalifikacij pomembno za povečevanje prostega pretoka oseb, kar je eden glavnih ciljev za povečanje mobilnosti v okviru skupnega notranjega trga EU. To je še posebej pomembno ob dejstvu, ker Slovenija sodi med tiste države članice, ki imajo največje število reguliranih poklicev, prav tako pa ima naša država v primerjavi z drugimi državami članicami EU nizko stopnjo geografske in poklicne mobilnosti, kar seveda ne prispeva k povečevanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ampak deluje ravno nasprotno.
Da bi postali bolj konkurenčni, je treba omenjenim državljanom tretjih držav čim prej omogočiti priznavanje poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, zato bomo Socialni demokrati novelo Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij tudi podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Truda Pepelnik v imenu Poslanske skupine Državljanske liste.
MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
Poslanci Državljanske liste bomo uskladitev zakona s predpisi evropske zakonodaje podprli, saj bomo s tem omogočili državljanom tretjih držav s pridobljenimi statusi lažji dostop do opravljanja regularnih poklicev oziroma dejavnosti v naši državi. Pridobili bodo dostop do poenostavljenih, cenejših in krajših postopkov, hkrati pa se jim omogoča tudi hitrejša integracija na slovenski trg dela. Sam zakon ne uvaja nobenih novih postopkov ali administrativnih bremen za stranko, prav tako ostaja enak obseg dokumentacije, ki jo bo stranka morala predložiti. Zaradi trga dela, ki je pod vplivom gospodarske krize in staranja prebivalstva, pomanjkanja delovne sile in težav delodajalcev pri iskanju zaposlenih z zahtevanim znanjem in spretnostmi, mora biti državljanov omogočeno, da hitro zamenjajo službo in se zaposlijo v drugi državi članici. To pa zahteva medsebojno priznavanje kvalifikacij in delovnih izkušenj med vsemi državami članicami z možnostjo zaposlovanja visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav. Mobilnost in kvalifikacije delavcev so potrebne za ponovni zagon gospodarske rasti v Evropi. Okrepljena mobilnost kvalificirane delovne sile bo tako povečala konkurenčnost evropskega gospodarstva, kajti še vedno je preveč regulativnih ovir, ki Evropejcem preprečujejo, da bi se v Evropski uniji zaposlili, kjer želijo, medtem ko so številna visokokvalificirana delovna mesta nezasedena. Gospodarstvo bo imelo večje koristi od začasne mobilnosti delavcev, če bo ta bolj uveljavljena in bo temeljila na jasnejšem okviru, ki bo spodbujal tako obliko mobilnosti. Sprejetje zakona bo pripomoglo k povečanju konkurenčnosti podjetij zaradi lažjega dostopa na evropski trg, predvsem zaradi možnosti zaposlovanja visokokvalificiranih državljanov tretjih držav, ki jih v evropskem prostoru primanjkuje.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Lepo pozdravljeni, spoštovani gospod podpredsednik Državnega zbora, spoštovani predstavnici ministrstva, spoštovane gospe in gospodje poslanci!
Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo podprli dopolnitev Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij, pri tem pa želimo spomniti Vlado, naj bo pozorna in spremlja gibanja in stanje na področju zaposlovanja glede na pristojnost, ki jo ima glede zaposlovanja tujcev. V Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev je Vladi naloženo, da Državnemu zboru predlaga uvedbo in ukinitev
92
DZ/VI/3. seja
ukrepov, ki jih omogočajo mednarodne pogodbe, kot je prehodno obdobje ali varnostna klavzula, ter v skladu z migracijsko politiko in ob upoštevanju stanja in gibanja na trgu dela letno določi kvoto delovnih dovoljenj (v nadaljevanju: kvota), s katero omeji število tujcev na trgu dela. Pred dvema letoma, ko se je sprejemala migracijska strategija, je bilo stanje glede zaposlovanja popolnoma nasprotno sedanjemu. Poslanci Slovenske ljudske stranke zato menimo, da mora država zagotoviti delovna mesta najprej svojim državljanom. Razlog za dopolnitev zakona je sicer uskladitev predpisov z evropsko zakonodajo v duhu lani sprejetega Akta za enotni trg - Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja - Skupaj za novo rast, ki vključuje tudi pobudo za večjo mobilnost državljanov in kot ključni ukrep navaja zakonodajo v zvezi s posodobljenim sistemom priznavanja poklicnih kvalifikacij. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke vedno z veseljem podpremo poenostavitev birokratskih postopkov, v tem primeru pa se strinjamo s pozivom Državnega sveta, da naj se evropske zakonodajne določbe bolj premišljeno prenašajo v naš pravni red. Pomembno je, da se vnaprej pripravijo ukrepi za preprečitev morebitnih negativnih posledic odpiranja trga dela za posamezne skupine reguliranih poklicev. Kot rečeno bomo potrebno dopolnitev v skladu z evropskimi predpisi poslanci Slovenske ljudske stranke podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Jana Jenko bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Spoštovani gospod podpredsednik, poslanci in poslanke, predstavniki Vlade, vsem skupaj lep pozdrav!
Poslanci Poslanske skupine DeSUS podpiramo Predlog zakona o dopolnitvi zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic EU, EGS in Švicarske konfederacije za odpravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Glavni cilj dopolnitve zakona je v uskladitvi zakona z evropskimi predpisi. Predvsem gre za razširitev kroga upravičencev do postopka priznanja poklicnih kvalifikacij, in sicer je širitev kroga usmerjena na visoko kvalificirane državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki sem jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, državljane tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, in državljane EU in njihove družinske člane, ki imajo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Posledično temu sledi poenostavitev, pocenitev in skrajšanje upravnih postopkov na tem področju.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 11. julija, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O PREPREČEVANJU	DELA	IN
ZAPOSLOVANJA NA ČRNO V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, to je državni sekretarki na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve gospe Patriciji Čular.
PATRICIA ČULAR: Hvala, gospod predsednik, za besedo.
Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno temelji na vnosu določb dveh direktiv Evropske skupnosti, in sicer Direktive 2010/41/EU o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in Direktive 2009/52/ES o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
Prva direktiva nalaga tisto, kar smo v predlogu zakona, novele zakona zajeli v 4. in 5. členu, in sicer možnosti opravljanja kratkotrajnega dela, kjer se zakonska zveza izenačuje z zunajzakonsko zvezo oziroma registriranim partnerstvom v istospolni skupnosti. Ravno tako dopolnjujemo tudi pri institutu dela v lastni režiji z registriranim partnerstvom v istospolni skupnosti, medtem pa določbe direktive o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav z novelo zakona prenašamo z opredelitvijo posameznih pojmov, potem urejamo obveznosti pravnih oseb, podjetnikov in posameznikov ob zaposlovanju oseb, še posebej državljanov tretjih držav, pri čemer predlog določa solidarno odgovornost za izplačila nezakonito zaposlenim osebam. Predlog dodaja tudi nove sankcije zaradi kršitev obveznosti ter povečuje pristojnosti in obveznosti Komisije Vlade Republike Slovenije za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Nadalje predlog določa tudi obveznosti pravnih oseb, podjetnikov in posameznikov pred morebitno sklenitvijo delovnega razmerja z državljanom tretje države, in sicer morajo pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države nujno zahtevati predložitev dokazila o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji.
93
DZ/VI/3. seja
Predlog določa tudi časovno omejeno izključenost pravne osebe ali podjetnika, ki mu je bila izrečena kazen globe za prekršek po tem zakonu, od upravičenosti do javnih sredstev, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pa pomoč po pravilu de minimis. Hkrati je tudi določena obveznost omenjene pravne osebe ali podjetnika, da vrne javna sredstva, prejeta v obdobju dvanajstih mesecev pred pravnomočnim izrekom kazni globe za prekršek po tem zakonu.
Gradivo je bilo večkrat medresorsko usklajevano in posredovano tudi najširšemu krogu resornih ministrstev ter v celoti usklajeno tudi s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici gospe Alenki Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na četrti seji 20. 6. 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku, kar smo skladno s 142. členom Poslovnika tudi naredili.
Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajnotehničnega vidika. K predloženemu besedilu je podala pripombe k 2., 3., 7. in 8. členu. Na podlagi teh pripomb so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije, ki sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe. Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v svojem mnenju podpira predlog zakona, predlagane dopolnitve pa ocenjuje kot dobre in nujno potrebne, saj ustrezno nižajo stopnjo tolerantnosti do kršiteljev zakonskih določb.
V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložili SDS, Državljanska lista, SLS, DeSUS in Nova Slovenija, in sicer k 2., 3., 7. in 8. členu. Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi povedal, da je razlog za sprejetje dopolnitve zakona uskladitev predpisa z evropsko zakonodajo. Zakon se mora uskladiti z Direktivo 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki je začela veljati 20. julija 2011. Novela zakona med drugim določa dolžnosti in obveznosti
pravnih oseb, podjetnikov in posameznikov o prepovedi zaposlovanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, nadzor nad tovrstnimi dejavnostmi in morebitne sankcije za kršitev določb, ki se nanašajo na prenos direktive. Zaradi obveznosti prenosa direktive v pravni red Republike Slovenije in zaradi morebitnih sankcij je nujno, da se direktiva čim prej prenese, saj je Republika Slovenija v zvezi z nenotifikacijo direktive že prejela prvi uradni opomin. Vlada je zato predlog dopolnitve zakona v Državni zbor poslala po skrajšanem postopku.
Predstavnik	Zakonodajno-pravne
službe je v svoji predstavitvi povedal, da vloženi amandmaji povzemajo vse bistvene pripombe, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba. Odbor je soglasno sprejel vse vložene amandmaje. Članice in člani odbora so se strinjali z uskladitvijo predlaganih dopolnitev zakona z evropskim pravnim redom, izraženo pa je bilo stališče, da bi bilo lahko mnogo določb urejenih že prej, če zakon ne bi padel na referendumu.
Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Mag. Borut Ambrožič ima besedo v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani kolegi, kolegice!
Naj na začetku predstavitve povem, da v zvezi z napovedanimi reformami na področju trga dela v Pozitivni Sloveniji pričakujemo od ministra v kratkem predstavitev primernih, celovitih in s socialnimi partnerji usklajenih rešitev obravnavane zakonodaje. S predlaganim zakonom se v slovenski pravni res tako delno prenašata dve direktivi, od katerih je sprejetje ene nujno, saj z njenim sprejemom že zamujamo, za kar so odgovorni tudi naši kolegi iz koalicije oziroma iz SDS, saj je bila navedena direktiva sestavni del predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je bil na referendumu, ki so ga predlagali v SDS, 5. 6. 2011 tudi zavrnjen.
Z novelo zakona se tako v slovenski pravni red delno prenašata direktiva o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in direktiva o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost. Prva direktiva obravnava delodajalce, ki izkoriščajo
94
DZ/VI/3. seja
negotov položaj migrantov z neurejenim statusom in jih običajno zaposlujejo za opravljanje slabo plačanih del v slabih delovnih pogojih. Delodajalci bodo po novem morali pred zaposlitvijo delavca iz tretje države preveriti, ali ima dovoljenje za prebivanje, in v primeru neurejenega statusa o tem obvestiti ustrezen nacionalni organ. Ta pravila so ključni element v boju Evropske unije proti nedovoljeni migraciji. Za delodajalce predvidevajo denarne kazni, v resnejših primerih pa celo kazenske sankcije. Premišljena je tudi ureditev, po kateri se direktiva uporablja tudi za fizične osebe, ki zaposlujejo take migrante, saj številni migranti z neurejenim statusom delajo tudi v zasebnih gospodinjstvih.
S sprejetjem novele zato lahko pričakujemo, da se bodo okrepile pravice migrantov, posledično pa tudi pravice vseh ostalih, skladno s 14. členom Ustave Republike Slovenije.
Z implementacijo druge direktive pa bo tudi v zakonodaji s področja preprečevanja dela in zaposlovanja na črno upoštevan vidik enakosti spolov pri uporabi instituta kratkotrajnega dela in dela v lastni režiji.
Predlagane rešitve bomo na podlagi povedanega v Pozitivni Sloveniji podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Romana Tomc ima besedo v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Danes, eno leto po referendumu, na katerem je bil zavrnjen zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, spet obravnavamo to isto problematiko. In spet jo obravnavamo na način, ki ne bo rešil ne sive ekonomije, ne sivega zaposlovanja. Seveda bomo v Poslanski skupini SDS predlog zakona, ki ga imamo v obravnavi, podprli, saj so rešitve, ki jih prinaša, dobre in prinašajo več varnosti za tiste, ki jih delodajalci izkoriščajo, ponavadi na najnižje plačanih delih. Podprli ga bomo seveda tudi zato, ker se zavedamo, da je nujno, da v slovenski pravni red ustrezno in tudi pravočasno prenesemo določbe, ki jih na ravni Evropske unije prinašajo direktive.
Siva ekonomija je v Sloveniji seveda hudo resen problem. Ocene o njene obsegu so različne, vendar variirajo nekje do 25 % BDP. To pomeni, da se preko oziroma mimo blagajn prelije 10 milijard evrov denarja. To je denar, od katerega niso plačani ne davki, ne prispevki. Na drugi strani pa imamo poročila razno raznih inšpekcijskih služb, ki jih imamo v Sloveniji kar nekaj, ki govorijo o tem, kako učinkovite so te inšpekcijske službe pri preganjanju sive ekonomije. Če si pogledamo njihov skupni seštevek pobranih glob v polovici prejšnjega leta, do tam namreč sega poročilo, vidimo, da je
teh glob milijon evrov na 10 milijard evrov denarja, ki se prelije izven blagajn. Tržni inšpektorat je pobral samo 140 tisoč, prometni 16 tisoč evrov, Durs 210 tisoč, še najučinkovitejši je bil Inšpektorat za delo skoraj 700 tisoč evrov glob. Glavni problem torej ni v zakonodaji, kajti nikoli ne bomo mogli sprejeti takšnega zakona, ki bi preprečil sivo ekonomijo. Večji problem je v nadzoru. Še večji problem pa je v drugi zakonodaji, ki bi morala biti takšna, da bi spodbujala podjetja, da bi poslovala legalno, da bi zaposlovala tako, kot je treba, da prijavljajo zaposlene v socialna zavarovanja. Naj na tem mestu omenim spodbudno davčno zakonodajo in spodbudno delovnopravno zakonodajo, vse to je nekaj, o čemer bomo v nadaljevanju imeli priložnost odločati.
Če bi prejšnja vlada pri pripravi na referendumu padlega zakona ravnala bolj modro in bolj pragmatično, bi pripravila zakon, kjer bi vnesla nujno potrebne spremembe, da bi bil ta zakon bolj učinkovit in se ne bi ukvarjala z neprimernimi in neustreznimi rešitvami glede medsosedskega dela, kar je vneslo razdor med naše ljudi. Ker se v javnosti in tudi med kolegi očitno in vztrajno napačno prikazuje, da je bila prejšnja opozicija oziroma SDS tista, ki je odgovorna za zavrnitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, naj spomnim, da so referendum predlagali socialni partnerji in da so ga na referendumu zavrnili volivci in volivke in da je SDS v postopku v okviru svojih možnosti predlagala boljše rešitve, ki pa žal niso bile upoštevane.
Kot rečeno, glede tega predloga, ki ga imamo danes pred sabo, ocenjujemo, da je dober, da je potreben, da je nujen in ga bomo seveda zato podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Dr. Andreja Črnak Meglič ima besedo v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa. Kolegice in kolegi, predstavnice vlade, gospod podpredsednik, ponovno lepo pozdravljeni!
Moram reči, da mi je kar malo vzelo sapo po tem nastopu moje poslanske kolegice iz SDS. Seveda bom govorila o nečem drugem, toda uvodoma nekako ne morem mimo tega, kako si ob zagovarjanju svojih stališč in svojih ravnanjih vladajoča stranka koalicije brezsramno laže v tem prostoru in zagotavlja, da zakon o preprečevanju dela na črno ni bil predlagan na referendum zaradi njihove pobude, ampak zaradi dogovora s socialnimi partnerji. Ne, kolegice in kolegi! Socialni partnerji so zakon o preprečevanju dela na črno podprli! Nasprotovala mu je stranka SDS, ga predlagala na referendum in ker je bilo to obravnavano v paketni zakonodaji, vemo, kakšno usodo je doživel. Ne razpravljamo na tem mestu, v tem hramu demokracije z lažmi...
95
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Jaz
vas prosim, da podate mnenje poslanske skupine, ni...
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):...
tudi gospa kolegica je...
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:...
polemike...
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):...
razpravljala o...
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:...
med predstavniki...
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):...
stvareh, ki niso imele nobene zveze s tem, kar je pravzaprav predmet današnje razprave.
Jaz lahko rečem samo, to da bomo zakon o preprečevanju dela na črno podprli, kajti gre za uskladitev z dvema direktivama Evropske unije in tukaj pomislekov ne moremo imeti. Zlasti prva direktiva, ki govori o tem, da je treba določiti minimalne standarde glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce, ki nezakonito prebivajoče državljane iz tretjih držav zaposlujejo v obliki dela na črno. Nove določbe naročajo komisiji, da z dodatnimi nalogami in obveznostmi opravlja inšpekcijske preglede in poroča Evropski komisiji. Predvidene so tudi sankcije in odgovornosti, ki se razdeljujejo med glavne izvajalce in vmesne podizvajalce.Druga direktiva pa govori o enaki obravnavi moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in s tem v zakonodajo s področja preprečevanja dela na črno prenaša tudi vidik enakosti spolov, kar je nekaj, kar smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov vedno zagovarjali, zato se zavzemamo za to, da se novela, kot je predlagana, tudi sprejme.
Tudi sama se bom dotaknila obsega dela na črno. Ocene kažejo, da gre za približno četrtino neobdavčenega bruto domačega proizvoda. Preganjanje dela na črno in zajemanje tega prihodka postaja ena izmed glavnih prioritet tudi Evropske unije. Zato pričakujemo od vladajoče koalicije, da bo čim prej pripravila sistemske rešitve o večjem nadzoru, ustrezni kadrovski zasedbi in tudi o spodbudah za delodajalce, da se obseg dela na črno zmanjša in da zapolnimo to nenasitno proračunsko luknjo. Sicer pa prosim, da smo ob obravnavi zakonskih predlogov medsebojno korektni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Truda Pepelnik v imenu Poslanske skupine Državljanske liste, izvolite.
MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi!
Predlagane spremembe zakona preprečujejo nezakonito zaposlovanje oseb v
Sloveniji, ne glede na njihovo državljanstvo, prav tako preprečujejo finančno izkoriščanje oseb, ki delajo na črno, in hkrati določajo sankcije za kršitev obveznosti. Spremembe delodajalcem nalagajo obveznosti, da pred morebitno sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države zahtevajo predložitev dokazila o zakonitem prebivanju v Sloveniji.
Poslanci Državljanske liste se zavedamo, da je delo na črno velik problem in da je treba veliko pozornosti nameniti odpravi tega problema. Zavedamo se tudi, da je uskladitev našega pravnega reda z zakonodajo Evropske unije oziroma direktivo nujna, zato bomo Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani!
Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša dopolnitev zakona zaradi uskladitve z Direktivo 2009/52/ES in Direktivo 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
Zakon med drugim določa, da morajo pravne osebe, podjetniki in posamezniki pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države nujno zahtevati predložitev dokazil o zakonitem bivanju v Republiki Sloveniji ter določa obveznost delodajalca, da v primeru dela na črno delavcu izplača vsa morebitna še neporavnana plačila za opravljeno delo v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, kot če bi bil zakonito zaposlen.
Z novelo zakona smo tako dobili več možnosti za zaščito delavcev oziroma možnosti za preprečevanje finančnega izkoriščanja oseb. V času nenehnega boja za prevlado na trgu, zaradi želje po čim večjem dobičku in želje po čim nižjih stroških poslovanja gospodarskih subjektov le-ti včasih na podlagi močnejšega položaja v razmerju tistega, ki daje delo, in tistega, ki delo opravlja, izbirajo poti, glede katerih ne moremo ravno trditi, da so v skladu z nekimi človeškimi oziroma humanimi nameni. V današnjih časih, ko se spopadamo s težavami na vseh področjih, v časih, ko ljudje še intenzivneje v svoji nemoči in bitki za preživetje izrekajo privolitve tudi v različne načine dela, ki malodane že mejijo na suženjstvo, mora biti naša pozornost tej problematiki še toliko večja. Nečloveške razmere dela, neizplačevanje zasluženega plačila, neplačevanje socialnih prispevkov, delo na črno, ki delavcu ne daje nobenih pravic in varstva, vse to so dejstva, s katerimi se bomo morali spopasti in poiskati ustrezne rešitve.
96
DZ/VI/3. seja
Ker Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pomeni korak v tej smeri, predlog zakona v Slovenski ljudski stranki podpiramo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Jana Jenko v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, izvolite.
MAG. JANA JENKO (DeSUS): Hvala lepa.
Vsem skupaj še enkrat lep pozdrav. Predlogi v tej dopolnitvi zakona o preprečevanju dela in zaposlovanje na črno so v prvi vrsti vezani na prenos dveh evropskih direktiv v naš pravni red. Zaradi obveznosti prenosa direktive v pravni red Republike Slovenije in zaradi morebitnih sankcij je nujno, da si materije direktiv čim prej prenesejo, saj je Republika Slovenija zaradi nenotifikacije ene od direktiv že prejela uradni opomin, pri drugi direktivi pa se bliža potek roka obvezne uskladitve vsebine. Našo zakonodajo bomo na tem področju dogradili s prepovedjo zaposlovanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Po tej dopolnitvi bodo za vse nezakonito zaposlene osebe, ne glede na državljanstvo, določene enake pravice. V sklopu prenosa druge direktive pa se v zvezi z upravičenci do kratkotrajnega dela in pri delu v lastni režiji uvaja izenačitev vseh oblik partnerskih zvez. Kot pomembno novost je treba izpostaviti zaščito pred finančnim izkoriščanjem oseb, ki delajo na črno. Delodajalec, ki omogoča delo na črno, bo moral izplačati nezakonito zaposleni osebi vsa morebitna še ne poravnana plačila, vključno z davki in prispevki iz naslova zakonitega delovnega razmerja za opravljeno delo, v višini najmanj minimalne plače. Pri tem se uvaja solidarna odgovornost za to plačilo med glavnim nosilcem posla in vsemi vmesnimi podizvajalci. Nekaj dodane vrednosti za učinkovitejše spremljanje stanja in ukrepanje pomenijo nove pristojnosti in obveznosti vladne komisije za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Glede na to, da dobimo po tem novem zakonu nove elemente prepovedi in obveznosti, se s tem zakonom le-te tudi sankcionirajo. Hkrati pa se uvaja še sankcija izključenosti delodajalca - kršitelja iz upravičenosti do državnih in evropskih pomoči iz naslova zaposlovanja in usposabljanja ter vračilo prejetih sredstev. Poslanska skupina DeSUS bo zakon podprla. Pri tem pa, zavedajoč se intenzivnosti problematike dela na črno in sive ekonomije, smo v preteklosti v DeSUSu že večkrat poudarili ključnost negativnih posledic raznih anomalij na trgu dela, zlasti dela na črno, ki se izkazujejo v primanjkljaju v davčni, socialni, zdravstveni in pokojninski blagajni in apelirali na to, da se na tem področju vzpostavi več reda, saj so posledice sivega trga večplastne in medsebojno verižno povezane. Zato na tem mestu ponovno izpostavljamo potrebo po intenzivnejšem
nadzoru in sankcioniranju kršiteljev in pričakujemo v kratkem tudi celovitejše rešitve na širšem področju delovnopravne problematike. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Iva Dimic v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani!
Mala in srednja podjetja se kot gonilna sila naše države vedno bolj srečujejo z nelojalno konkurenco. Ko s poslansko skupno in vodstvom Nove Slovenije obiskujemo teren, je ena najpogostejših prošenj naših podjetnikov, da naj čim prej ustavimo špekulante, ki delajo in zaposlujejo na črno. Da bi tako konkurenco omejili in jo v največji meri odpravili, je nujno treba poseči tudi na trg dela. S Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bomo korak bližje pravnemu redu, ki mu moramo vsi slediti. Iz različnih vidikov lahko ocenimo, da delo na črno zmanjšuje socialno varnost delavcev, jih prikrajša za sistem socialnega varstva. Nam pa mora biti cilj, da preprečimo finančno izkoriščanje oseb, ki delajo na črno. Seveda pa si učinkovitega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno ne moremo predstavljati brez učinkovitejšega nadzora trga dela in z večjo pristojnostjo delovne inšpekcije. S sprejetjem zakona se v naš pravni red delno prenaša direktiva Evropskega parlamenta in Sveta, ki govori o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
Zakon med drugim tudi določa solidarno odgovornost za izplačila, kar pomeni, da so za zaposlitev na črno zaposlenih oseb odgovorni glavni izvajalec posla in vsi vmesni podizvajalci. S tem se preprečuje zloraba podizvajalca, kadar bi bil glavni izvajalec razbremenjen sankcij in obratno.
Poslanci Nove Slovenije si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bodo delavci za opravljeno delo prejeli pošteno plačilo. Zato bomo novelo zakona tudi podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 11. julija, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POROŠTVIH
97
DZ/VI/3. seja
REPUBLIKE SLOVENIJE ZA FINANCIRANJE INVESTICIJ GOSPODARSKIH DRUŽB V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, to je državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance dr. Dejanu Krušcu.
Prosim.
DR. DEJAN KRUŠEC: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!
Na kratko o Zakonu o poroštvih Republike Slovenije za investicije gospodarskih družb. Ta zakon je začel veljati 1. junija 2010. Na podlagi opozoril iz gospodarstva je bila leta 2011 sprejeta novela zakona, ki je možnost dajanja poroštev zgolj za investicije razširila še na poroštva za obratna sredstva. Zaradi visoke rizičnosti takšnih poroštev je zakon predvidel poostrene kriterije odobritve in zavarovanja poroštev ter institut pooblaščenca, ki ga imenuje Ministrstvo za finance. Izkazalo pa se je, da bi bil institut pooblaščenca neoperativen ob pristojnostih, ki bi jih imel v zvezi s poslovanjem gospodarske družbe do poroštva, saj bi moral odobriti vsako transakcijo družbe. Zaradi teh zadržkov in zaradi cilja povečanja operativnosti zakona se s predlagano novelo odpravlja institut pooblaščenca, obenem pa se za obratna sredstva zaostrujejo zahteve po zavarovanju. Zakonska novela je pripravljena ob upoštevanju pripomb strokovne javnosti, se pravi Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice in pa tudi SID banke. Zakon tudi povišuje delež poroštva za investicije na 80 % višine kredita in odpravlja nekatere nejasnosti dosedanjega zakonskega besedila. Ker se sedaj odpravlja institut pooblaščenca, so razširjene določbe o zavarovanju poroštva za obratna sredstva, in sicer določeno je 70 % stvarno ali osebno zavarovanje v višini poroštva, do sedaj je to bilo 50 %, strani vodstva ali lastnikov družbe in tudi krajša ročnost kreditov, in sicer 12 mesecev namesto 3 let. Skupni delež vseh kreditov za obratna sredstva, ki pridobijo poroštvo države, je omejen na maksimalno 20 % letnega prihodka, ki ga je družba ustvarila v preteklem poslovnem letu. Do sedaj je bilo to 5 %. Dokler pa družba ne vrne kredita v celoti, ni upravičena do ponovne pridobitve poroštva.
Sedaj pa še namen novele. Sprejetje predlagane zakonske novele bo omogočilo hitro izvedbo javnega razpisa s strani SID banke, izdaja državnih poroštev in posledično ponovna kreditna aktivnost bank tudi za obratna sredstva pa bodo prispevali k cilju ponovnega zagona gospodarskih aktivnosti, in pripomoglo k izhodu iz gospodarske krize. Zato vam predlagam, da zakonsko novelo podprete. Hvala za pozornost.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku mag. Andreju Širclju.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani državni sekretar s kolegi, kolegice in kolegi!
Odbor za finance in monetarno politiko je dne, 21. junija 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb. V obravnavo je zakon predložila Vlada, s predlogom, da se zakon obravnava in sprejme po skrajšanem postopku.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter zakonodajnotehničnega vidika. Služba je podala tudi pripombe k določbam 2., 3., 5. in 7. člena predloga zakona. Poslanske skupine koalicije pa so predlagale amandmaje k 3., 5. in 7. členu predloga zakona, in sicer kot predlog za amandmaje odbora. V uvodni dopolnilni obrazložitvi členov je na odboru državni sekretar Ministrstva za finance podal podrobnejšo predstavitev namena in ciljev zakona. Zakon o poroštvih Republike Slovenije za investicije gospodarskih družb je bil sicer sprejet v mesecu juniju leta 2010, vendar so bila številna opozorila iz gospodarstva namenjena predvsem neoperativnosti tega zakona, saj je tako imenovani pooblaščenec moral oziroma mora odobriti vsako transakcijo družbe. Zaradi visoke rizičnosti takšnih poroštev je zakon predvideval tudi poostrene kriterije odobritve in zavarovanja poroštev. To se je izkazalo za neoperativno, zato se s predlagano zakonsko novelo odpravlja inštitut pooblaščenca, hkrati pa se za obratna sredstva zaostrujejo zahteve po zavarovanju. Zakon povečuje delež poroštva za investicije na 80 % višine kredita in odpravlja nekatere nejasnosti. Razširjene so določbe na poroštvo za obratna sredstva. Skupni delež vseh kreditov za obratna sredstva, ki pridobijo poroštva države, je lahko maksimalno do 20 % letnega prihodka. V preteklosti je bil ta odstotek 5 %. S tem naj bi se povečala kreditna aktivnost bank in število kreditov. Gospodarska aktivnost naj bi se povečala, večja gospodarska aktivnost pa pomeni tudi večje zaposlovanje in gospodarsko rast.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v dodatni obrazložitvi mnenja povedala, da je večina pripomb iz njene Zakonodajno-pravne službe ustrezno upoštevana v predlaganih amandmajih poslanskih skupin koalicije za amandmaje odbora. V razpravi so bili izraženi pomisleki glede 3. člena, in sicer glede upravičencev do pridobitve poroštev, še posebej v primeru, ko je država tretjinski lastnik.
98
DZ/VI/3. seja
Po opravljeni razpravi je odbor na podlagi predlogov za amandmaje odbora poslanskih skupin koalicije v skladu z osmim odstavkom 131. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel amandmaje k 3., 5. in 7. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je tudi sestavni del tega poročila. Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Mag. Marko Pogačnik v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsedujoči, predstavniki Vlade, kolegice, kolegi!
Glavni cilj spremembe Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje gospodarskih družb je, da bo zakon postal bolj operativen predvsem v zvezi s poroštvi za obratna sredstva. Z rešitvami, ki jih predvideva zakon, se pospeši možnost dajanja poroštev Republike Slovenije za obratna sredstva ob hkrati zahtevi po strožjem zavarovanju. Delež poroštev za investicije se povečuje na 80 % kredita, kar je tudi primerljivo s shemami po svetu.
Poslanska skupina SDS bo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje gospodarskih družb podprla.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Matevž Frangež v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Zakon, ki je danes pred nami, je eden od zakonov, s katerimi se srečujemo v teh tednih in ki bi naj nagovarjali visoko prezadolženost gospodarstva in omogočali zagon kreditne aktivnosti, tako da država zagotavlja poroštva za investicije in obratna sredstva gospodarskih družb. Gre za zakon, ki je bil sprejet že v prejšnjem mandatu, sedanja vlada ga nekoliko popravlja v smeri večje operativnosti z ukinitvijo instituta pooblaščenca, namenjenega nadzoru nad namensko porabo sredstev, in ta institut nadomešča z višjim zavarovanjem v obliki poroštva, ki ga morajo za takšna poroštva dati vodstva teh gospodarskih družb.
Kljub temu se ni mogoče znebiti vtisa, da po tem, ko vsaj v tem sklicu državnega zbora
o tem govorimo že ves mandat, vlada ne najde ustvarjalnih moči in idej, kako se soočiti z akutnim problemom prezadolženosti slovenskega gospodarstva. Še vedno trdi, da je problem na strani ponudbe, dejanski problem pa je na strani povpraševanja, dejstvo je, da je slovensko gospodarstvo prezadolženo in da ni na voljo novih institutov, ki bi omogočili hitrejše, učinkovitejše in zakonito razdolževanje podjetij.
Socialni demokrati zato ponovno apeliramo na vlado, da kot enega od ključnih instrumentov za soočanje s prezadolženostjo gospodarstva v ta državni zbor pride s sistemskimi spremembami Zakona o finančnem poslovanju podjetij in postopkih zaradi insolventnosti. Insolventni postopki, s katerimi imamo v tej družbi resne težave, so ključ do tega, da lahko dosežemo relativno hitro razdolževanje slovenskega gospodarstva. Socialni demokrati smo že takrat, ko smo v tem državnem zboru obravnavali še predloge prejšnje vlade na tem področju, predlagali uvedbo hitrega stečaja, kot postopka, ki lahko to omogoči. Pričakujemo, da bo vlada z ustreznimi rešitvami že enkrat prišla pred Državni zbor. Poroštva za investicije in obratna sredstva so dobrodošla in Socialni demokrati predlaganim spremembam zakona ne bomo nasprotovali.
Kot rečeno, s tem problema kreditnega krča ne odpravljamo, prav tako ne odpravljamo težave prezadolženosti slovenskega gospodarstva, ki je osnovni razlog težav pri financiranju in pridobivanju posojil tem gospodarskim družbam za zagon njihovih investicij, še posebej pa kot bolj akuten problem za financiranje njihovih obratnih sredstev. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Spoštovani!
Po načelu enakega dostopa do poroštev države imajo možnost pridobitve poroštva prav vse gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje zakonske pogoje. Po načelu upoštevanja pravil Evropske unije o državnih pomočeh je takšno poroštvo omejeno, zaračunava se premija za poroštvo, treba je spremljanje namenske porabe sredstev za investicije, treba je spoštovati prepoved dajanja jamstev za podjetja v težavah, ki se lahko obravnavajo po posebnem zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Na podlagi opozoril iz gospodarstva ter v smislu večje učinkovitosti in racionalizacije izvedbe tega instituta za oživitev gospodarstva predlagane spremembe v praksi odpravljajo nepotreben institut pooblaščenca ter namesto tega uvajajo višje zavarovanje poroštev pri kreditih za obratna sredstva s strani vodstva družbe in krajšajo ročnost, omejitev skupnega deleža vseh
99
DZ/VI/3. seja
kreditov družbe ter uvajajo novo možnost dajanja poroštev tudi za storitve in začete projekte, ne le za investicije. Z odpravo instituta pooblaščenca odpadejo znatni stroški gospodarskim družbam, ki so do zdaj te pooblaščence morale plačevati. Pooblaščencu je namreč pripadala nagrada, stroški in mesečno nadomestilo. Prav tako se je ta rešitev izkazala za neoperativno, saj bi pooblaščenec moral dobiti praktično vsako transakcijo družbe.
Poslanska skupina Državljanske liste bo Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb podprla.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Roman Žveglič.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani podpredsednik, državni sekretar, člani vlade, kolegi in kolegice, dober dan!
V	Sloveniji imamo kreditni krč. Še nikoli v zadnjih 20 letih podjetjem ni bilo težje priti do finančnih sredstev. Kaj lahko na tem mestu stori država? Seveda morala bi sanirati bančni sistem. Zakaj? Ker ga ne bo nihče drug namesto nas. Navkljub temu da je to velik zalogaj, pa je to tudi problem, pred katerim se moramo nehati skrivati. Z določenimi spremembami pri Zakonu o poroštvih Republike Slovenije, ki je danes v obravnavi, uvajamo rešitve za bolj učinkovito podeljevanje poroštev, in to tudi z vidika države, kajti mislim, da je zdaj počasi pa že veliki večini jasno, da državna blagajna ni vreča brez dna in da tudi poroštvo od države nekaj stane. V najslabšem primeru napačno odločitev nekega podjetja plačajo davkoplačevalci.
Najprej moramo vedeti, da država ne more prevzeti vloge komercialnih bank niti ne v celoti njihovega tveganja, ki ga prinaša podelitev določenega kredita. V teh razmerah je vloga države, da pomaga tistim podjetjem, ki neupravičeno bodisi zaradi poslovnih težav samih bank bodisi zaradi vsesplošnega strahu, ki vlada na finančnih trgih, ne morejo do finančnih sredstev za razvoj svoje dejavnosti. Spomnimo, da smo v preteklosti preko jamstvenih shem že kreditirali tudi podjetja, ki so bila praktično že v izgubljenem položaju. Spomnite se samo gradbenih velikanov, ki so pred leti ali dvema prikazovali povsem drugačno stanje od realnega in celo prihajali do ugodnih kreditov z državnim jamstvom. Čeprav gre pri tem zakonu za manjše zneske in predvsem namen pomagati manjšim in srednje velikim podjetjem, pa to nikakor ne pomeni, da se ni treba tudi pri podeljevanju poroštev obnašati gospodarno. Iz tega razloga v noveli po eni strani višamo zahteve za zavarovanje kreditov, hkrati pa se uvaja širši nabor rešitev za lažje zavarovanje kreditov s strani upravičencev. Tako bo na primer možno dobiti poroštvo tudi za
storitveno dejavnost. Omogoča se izdaja poroštev za že začete investicije. Podjetja z nizko zadolženostjo bodo deležna ugodnejše premije za pridobitev poroštva. Delež kredita za investicije, torej za tiste najpomembnejše kredite, ki jih krije država, se poviša s 75 % na 80 %. Ob vseh teh ukrepih pa se sprejema še nekaj konkretnih sprememb. Tako ukinjamo pooblaščenca, ki naj bi preverjal, ali so bila sredstva, pridobljena s poroštvi, namensko porabljena. Ugotovljeno je bilo, da takšen nadzor v tej obliki ni smiseln oziroma je, bolje rečeno, popolnoma neučinkovit. Za uspešno izvajanje tega ukrepa bi morali biti pooblaščenci močno vpeti v poslovanje posameznih gospodarskih družb, kar pa bi prineslo tudi dodaten strošek, ki verjetno ne bi bil upravičen. V ta namen se bodo nekoliko poostrile zahteve po zavarovanju s strani vodstva družbe, in sicer s 50 % na 70 %, vendar hkrati ob tem širimo izbor zavarovanj za poroštvo. Tako lahko vodstvo ponudi kakršnokoli osebno ali stvarno zavarovanje v zahtevanih višini. Tudi dejstvo, da več odgovornosti zahtevamo od vodstva družbe oziroma lastnikov tudi v obliki njihovega premoženja, je nekaj kar nas večina pričakuje tudi v bodoče.
Spremembe zakona, ki jih je, mimogrede, začela pripravljati že prejšnja vlada, gredo v smeri poenostavitve, a hkrati tudi z mislijo na konkretno učinkovitost državnih poroštev. Zato bomo predlog zakona ga bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije ima besedo gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!
S tem zakonom nekoliko popravljamo lansko novelo, ki je pomenila, glede na v letu 2010 sprejet zakon, popravke glede na izkazane potrebe gospodarstva in je v bistvu pomenila enega izmed sklepov protikriznih ukrepov. Večina določb je bila za gospodarstvo sicer dobrodošla, sprejeli pa smo tudi takšne rešitve, ki niso bile najbolj posrečene, saj se je izkazalo, da je institut pooblaščenca neoperativen in nedodelan. Njegova dejanska uvedba bi tako rekoč zelo otežila vsakodnevno poslovanje posamezne družbe, česar pa si zlasti v teh časih gospodarstvo ne more privoščiti. Zato je cilj zakona, da se z odpravo instituta pooblaščenca in drugimi rešitvami pospeši možnost dajanja poroštev Republike Slovenije za obratna sredstva, hkrati pa zakon uvaja strožja merila in zavarovalne zahteve, poleg tega zvišuje delež poroštva Republike Slovenije za investicije za 5 %, odpravljajo pa se še nekatere nejasnosti v veljavnem besedilu zakona.
100
DZ/VI/3. seja
S predlaganim se v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije strinjamo, saj, kot je bilo povedano na matičnem delovnem telesu, bodo ti popravki omogočili hitre izvedbe javnih razpisov SID banke, izdajo poroštev ter posledično oživitev kreditne aktivnosti bank in ponovnega zagona gospodarstva.
V poslanski skupini upamo, da se bo to tudi res zgodilo, zato bomo predlog zakona tudi podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Iva Dimic ima besedov imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice poslanke in kolegi poslanci!
Veljavni zakon o poroštvu Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb je omogočil gospodarskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji pridobitev kreditov za financiranje vlaganj v investicije. Zaradi prvovrstnega zavarovanja, ki ga predstavlja državno poroštvo, so banke bolj naklonjene dajanju kreditov in s tem pridejo gospodarske družbe do prepotrebnega kapitala za investicije.
Prva novela tega zakona iz leta 2011 je uvedla nekatere novosti, ki v praksi še niti niso zaživele. Tak primer je institut pooblaščenca Ministrstva za finance, ki s strani prejšnje vlade sploh še niso bili imenovani. Sedanja novela Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb uvaja nekatere novosti in odpravlja pomanjkljivosti sedaj veljavne zakonodaje s ciljem pospeševanja možnosti dajanja poroštva Republike Slovenije za obratna sredstva ob sočasnem strožjem zavarovanju.
Sedanja novela institut pooblaščenca ukinja. S sedanjo novelo zakona se zvišuje mejo za višino poroštva za obratna sredstva, in sicer bi bilo po novem možno dati poroštvo za kredite za obratna sredstva največ do višine 20 % prihodka podjetja iz preteklega leta, medtem ko je v veljavnem zakonu ta meja 5 %. Po drugi strani pa predlog zvišuje pogoje za zavarovanje. Medtem ko morajo po veljavnem zakonu lastniki oziroma poslovodstvo zagotoviti zavarovanje za vsaj 50 % vrednosti poroštva, sedanja novela zakona zvišuje zavarovanje na 70 %. Predlog tudi skrajšuje ročnost teh posojil s treh na eno leto. Delež vrednosti kredita, ki je lahko zavarovan s poroštvom države preko SID banke, se zvišuje s 75 % na 80 %. Novela tega zakona bo po mnenju Nove Slovenije pomembno pripomogla k izboljšanju likvidnosti tistih gospodarskih družb, ki se predhodno znajdejo v težavah, imajo pa dober program in kupce. Zlasti to velja za podjetja, ki imajo dobre investicijske projekte ali so v predhodnih likvidnostnih težavah, kredit za obratna sredstva pri
komercialnih bankah pa danes zelo težko dobijo. Na ta način bodo te gospodarske družbe lahko prišle do finančnih sredstev za realizacijo že začetih poslov oziroma dokončanje projekta.
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvu Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb podprli, saj menimo, da bo skupaj z ostalimi ukrepi za zagon gospodarstva, ki so že sprejeti oziroma bodo sprejeti v prihodnjih mesecih, pripomogel k oživitvi gospodarstva.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije ima besedo mag. Stanko Stepišnik.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Lep pozdrav tudi vsem poslankam in poslancem, celotnemu avditoriju! Pozdrav tudi ministru!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb, zakon je začel veljati 1. junija 2010 in je bil noveliran leta 2011 s spremembo razširitve poroštva na obratna sredstva. V 4. členu, tretji odstavek, se poroštva za kredite iz drugega odstavka 2. člena tega zakona izdajajo pod naslednjimi pogoji, med drugim, za nadzor nad izvedbo projekta, minister, pristojen za finance, imenuje pooblaščenca. Ta inštitut pooblaščenca se v praksi ni obnesel, ni zaživela. Novela zakona prinaša višino zavarovanja 70 % za obratna sredstva, predsednik uprave, člani uprave oziroma člani upravnega odbora, poslovodje, izvršni direktorji, prokuristi, družbeniki oziroma delničarji, upravičenca za zavarovanje poroštva Republike Slovenije zagotovijo osebna ali stvarna zavarovanja, kar do sedaj ni bila praksa. Ročnost se zaradi tega skrajša pri poroštvih za obratna sredstva iz treh let na eno leto. Skupni delež vseh kreditov za obratna sredstva je 20 % prihodkov družbe v zadnjem poslovnem letu. Drugi kredit dobi družba, ko odplača prvega. Povišanje poroštva za investicije za 80 % ter možnost dajanja poroštev za storitve in dokončanja že začetih projektov. Delež kapitala mora biti ustrezen, najmanj 35 %, če ni, mora družba predložiti finančni načrt, kako bo to dosegla. Javni razpis vodi SID banka, uvedbo tega zakona izda vlada v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona, prej je bilo v treh mesecih. Z zakonom se želi doseči kreditna aktivnost bank za zagon gospodarskih aktivnosti.
V	Pozitivni Sloveniji bomo zakon podprli. Smo pa v Pozitivni Sloveniji opozorili na dileme glede upravičencev do pridobitve poroštev, še posebej v primeru, ko je država tretjinski lastnik. Obstaja namreč vrzel med enotretjinskim lastništvom države do 50 %, kjer država nima glasovalnih pravic. Smiselno je, da so upravičenci do pridobitev poroštev v tistih
101
DZ/VI/3. seja
podjetij, kjer je država lastnik več kot eno tretjino in ima glasovalne pravice, da lahko vpliva na transparentnost upravljanja družb. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 11. julija, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade.
Dr. Dejan Krušec, državni sekretar na Ministrstvu finance, izvolite.
DR. DEJAN KRUŠEC: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Na kratko, če dovolite, bi predstavil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Glavni namen predloga je dopolniti veljavni zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki je v veljavi in uporabi od 1. januarja tega leta, s pravili, ki so potrebna za opravljanje nadzora nad vzajemnimi pokojninskimi skladi in njihovimi upravljavci ter s kazenskimi določbami za primere kršitev teh pravil. Pravila, ki jih vpeljuje predlog zakona, ne predstavljajo novosti in že sledijo pravilom, ki so bila določena v prejšnji verziji zakona in so veljala do 1. 1. 2012.
Predlog zakona nadalje zvišuje tudi mejo največje dovoljene izpostavljenosti naložb alternativnih skladov, tako imenovani ne-UCITS skladov, in sicer gre za investicijske sklade, ki so namenjeni dobro poučenim vlagateljem, ki poznajo naložbena tveganja. Dvig omejitve izpostavljenosti bo omogočil večje vložke teh skladov v slovenske vrednostne papirje, kar bo ugodno vplivalo na promet na slovenskem trgu kapitala.
Zadnja pomembna novost pa je omogočiti uporabo določb, ki urejajo možnost vplačil in izplačil z vrednostnimi papirji v investicijske sklade, ter določb, ki omogočajo ustanovitev alternativnega sklada s 1. avgustom 2012. Tako se bo olajšalo prehajanje med različnimi vrstami naložbenih možnosti, ki jih ponuja slovenski trg kapitala, ter povečala njihova raznolikost. Ostale spremembe členov
so tehnične narave in odpravljajo napačne sklice v prejšnji verziji zakona.
Na kratko lahko rečem, da je glavni namen zakona prispevati k oživitvi slovenskega trga kapitala, zato upam, da boste predlog zakona podprli. Hvala za pozornost.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo članici gospe Patriciji Šulin.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 24. nujni seji 20. 6. letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 18. seji 8. 6. letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter zakonodajnotehničnega vidika. Odboru je bil posredovan tudi dopis Združenja bank Slovenije s predlogom za amandma odbora k 7. členu predloga zakona, ki se nanaša na izvajalce pokojninskih načrtov dodatnega pokojninskega zavarovanja. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandma k predlogu zakona vložile Poslanska skupina SDS, Državljanska lista, SLS, DeSUS in Nova Slovenija, in sicer k 7. členu predloga zakona. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. V uvodni dopolnitvi obrazložitve je državni sekretar na Ministrstvu za finance pojasnil, da je glavni namen predloga zakona dopolniti veljavni zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje s pravili, ki so potrebna za opravljanje nadzora nad vzajemnimi pokojninskimi skladi in njihovimi upravljavce ter s kazenskimi določbami za primere kršitve teh pravil. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je glede pripomb iz pisnega mnenja poudarila, da je pripomba k 7. členu upoštevana z vloženim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin. Glede pripombe k 10. členu pa je opozorila, da gre za končno določbo, ki predvideva uveljavitev predlaganega zakona naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri tem je poudarila, da 15 dnevni uveljavitveni rok običajni rok. Vsaka odstopanja od običajnega roka pa je potrebno ustrezno obrazložiti. Upoštevaje dejstvo, da obrazložitev 10. člena ne vsebuje razlogov za določitev krajšega uveljavitvenega roka, bi bilo primerno predlagani zakon na tem mestu dopolniti. Glede uveljavitvenega roka je
102
DZ/VI/3. seja
predstavnik Ministrstva za finance pojasnil, da je takojšnja uveljavitev predvidena predvsem zato, ker določbe predloga zakona vpeljujejo nadzor nad vzajemnimi pokojninskimi skladi, ki naj bi se čim prej začel izvajati v praksi. V razpravi je bila izražena podpora predlogu zakona in vloženemu amandmaju Poslanske skupine SDS, Državljanske liste, SLS, DeSUS in Nove Slovenije k 7. členu. Izraženo je bilo tudi mnenje, da so predlagane spremembe zakona zlasti glede opravljanja nadzora nad vzajemnimi pokojninskimi skladi in njihovimi upravljavci nujne in potrebne.
Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vloženi amandma Poslanske skupine SDS, Državljanske liste, SLS, DeSUS in Nove Slovenije k 7. členu in ga sprejel. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval še o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejeti amandma je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega je vključen sprejeti amandma. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila.
V nadaljevanju je odbor sprejel naslednji sklep: Odbor za finance in monetarno politiko predlaga, da se v predlog dnevnega reda 5. seje Državnega zbora uvrsti naslednja točka dnevnega reda: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za opravljanje, skrajšani postopek, EPA 368-VI.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Gospod Matevž Frangež ima besedo v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Socialni demokrati spremembam Zakona o investicijskih skladih in družbah za opravljanje ne bomo nasprotovali. Res pa je, da si od teh sprememb ne obetamo cilja, ki ga s predlogom tega zakona zasleduje vlada, to je oživitev kapitalskega trga. Tudi pri tem zakonu velja omeniti, da se zdi, da ima vlada resne težave pri postavljanju pravilnih diagnoz za probleme slovenske družbe. Zakon smiselno vpeljuje pravno podlago za opravljanje nadzora nad vzajemnimi pokojninskimi skladi in njihovimi upravljavci. V tem pogledu so spremembe tega zakona dobrodošle, saj bodo Agenciji za trg vrednostnih papirjev zagotovili neposredno pravno podlago za izdajo nadzornih odločb, ki bi urejale delovanje vzajemnih pokojninskih skladov. Prav tako se s predlogom zakona odpravljajo določene pomanjkljivosti dosedanjih ureditev, višja, najvišja dovoljena izpostavljenost naložb non-UCITS skladov ter črta zahteva po uporabi določenih določb
Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje po 1. januarju 2013.
Če želimo oživiti slovenski kapitalski trg, velja tudi na tem področju pogledati predloge, ki smo jih Socialni demokrati predlagali v okviru sprememb insolventne zakonodaje. Zakaj ravno insolventne zakonodaje? Zato, ker je problem prezadolženosti gospodarstva povzročil zastoj tudi na tem področju. S tem, ko bi skozi postopek hitrega stečaja v roku 45 dni pravzaprav razlastninili dosedanje lastnike insolventnih dolžnikov in v postopku ugotavljanja verodostojnih terjatev upnikov premoženje družbe oziroma samega dolžnika razdelili proporcionalno glede na obstoj teh vrednostnih terjatev, po poteku tega postopka ti upniki pridobijo likvidno premoženje, dolžnik pa je razdolžen v pomembni meri. Upniki bodo seveda zainteresirani, da bodisi upravljajo dovčerajšnjega dolžnika ali pa to likvidno premoženje, ki ga v postopku hitrega stečaja pridobijo, na kapitalskem trgu tudi unovčijo.
Zdi se nam pomembno poudariti, da je treba na probleme zastoja kreditne aktivnosti, mrtvila na kapitalskem trgu pogledati z realnimi očmi in ugotoviti, kje so vzroki za to, da smo soočeni s sedanjim stanjem, in odpravljati vzroke na realen način, tako da odpravimo probleme, ne pa, da s posameznimi administrativnimi rešitvami upamo, da bodo same po sebi rešile problem. Problema ne bodo rešile, zato se bojimo, da tudi na tem področju kapitalski trg v Sloveniji zaradi teh spremembe tega zakona nebo nič bolj oživljen.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Kristina Valenčič ima besedo v imenu Poslanske skupine Državljanske liste.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo.
Republika Slovenija je že leta 2000 v okviru novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejela določila o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Zakon z močnimi davčnimi stimulacijami tako za delodajalca kot delojemalca spodbuja varčevanje v dodatnem pokojninskem zavarovanju. S tem skuša država doseči vključitev čim večjega števila zavarovancev in tako omejiti oziroma preprečiti poglabljanje socialnih razlik. Trenutno v Republiki Sloveniji kolektivno pokojninsko zavarovanje izvaja 11 izvajalcev, 5 vzajemnih pokojninskih skladov, 3 pokojninske družbe in 3 zavarovalnice. Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje ponuja organiziran način dolgoročnega varčevanja za starost in je temeljna oblika varčevanja zaposlenih za nadomestilo izpada državnih pokojnin.
Delovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje mora biti v največji možni meri podvrženo učinkovitemu nadzoru, da se
103
DZ/VI/3. seja
zagotovi popolna varnost vlagateljev. Prav zaradi zagotovitve teh ciljev bo Poslanska skupina Državljanske liste predlog sprememb zakona podprla.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Jasmina Opec v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, izvolite.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.
V obravnavi imamo novelo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, s poseganjem predvsem na področje vzajemnih pokojninskih skladov. Ker gre za sklade, ki vedno bolj pridobivajo na pomembnosti predvsem z vidika kvalitetnejše prihodnosti bodočih upokojencev, je pravzaprav čudno, da obstoječi zakon sploh ni zagotavljal pravne podlaga za opravljanje nadzora nad pokojninskimi skladi in njihovimi upravljavci. Torej na mestu, kjer bi morali težiti k čim večjemu številu produktov, zagotavljanju konkurenčnosti in čim bolj pisane ponudbe, praktično nismo imeli niti pravega nadzora. Potem se še čudimo, da donosnost tovrstnih vzajemcev ni zadovoljujoča. Tako se 497. členu dodaja popolnoma novo poglavje za tovrstni nadzor, kjer se podrobno opredeljuje tako uporaba določb kot tudi pregled poslovanja, kršitve in dodatni ukrepi. Tudi na primer začasna prepoved upravljanja pokojninskega vzajemnega sklada in odvzem dovoljenja za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov. K temu dodajamo še nekaj popravkov, ki jih je predlagala Agencija za trg vrednostnih papirjev, predvsem z vidika izpostavljenosti portfeljev določenim vrednostnim papirjem.
Po podatkih Ministrstva za delo imamo 6 vzajemnih pokojninskih skladov. Več kot 90 % vplačnikov, ki sodeluje pri tem načinu varčevanja, upravljata dva sklada pod okriljem državne Modre zavarovalnice. To predvsem kaže na to, da je država sicer večinoma poskrbela za svoje javne uslužbence, ki jim vplačuje določen prispevek v največji vzajemni pokojninski sklad, medtem ko lahko tovrstni produkt varčevanja v splošnem v Sloveniji ocenimo kot popolnoma nerazvit. Tudi Slovenija po vzoru drugih držav nudi določene davčne olajšave za vlagatelje v vzajemne pokojninske sklade. Vendar kot kažejo podatki, to preprosto ni dovolj, saj, kot že rečeno, z izjemno javnih uslužbencev, ki so v to shemo vključeni, je število drugih vlagateljev skoraj zanemarljivo. V Sloveniji se radi pohvalimo s svojo razvitostjo, približevanjem najrazvitejšim evropskim državam. Naša soseda Madžarska je imela leta 1999 več kot 300 prostovoljnih vzajemnih pokojninskih skladov. O razvitosti tega načina vlaganja na zahodnih kapitalskih trgih pa sploh ne gre izgubljati besed.
Če vse skupaj zaokrožim, lahko rečem, da se v Slovenski ljudski stranki dobro zavedamo delovanja našega pokojninskega sistema, ki deluje na principu sprotnega financiranja. Tako bo v prihodnosti ta solidarnostni sistem vse težje vzdrževati, drugi in tretji steber pa bosta postala ključna pri oblikovanju končnega standarda bodočih upokojencev. Z današnjim dnem urejamo nadzor nad vzajemnimi pokojninskimi skladi, v Slovenski ljudski stranki pa se nadejamo tudi sistemskega reševanja te problematike. Kot že rečeno, potrebujemo večji nabor oziroma večjo in bolj raznoliko ponudbo na področju pokojninskega varčevanja, država pa mora o tem jasno opredeliti svojo dolgoročno strategijo, ali sploh želi, da se državljani vključujejo v tovrstna varčevanja in v kolikšni meri.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo ta zakon podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije ima besedo gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala, za besedo.
S to novelo bomo veljavni zakon dopolnili s pravili za opravljanje nadzora nad vzajemnimi pokojninskimi skladi in njihovimi upravljavci ter kazenskimi določbami za tovrstne kršitve pravil. Zakon predvideva tudi obveznost sklenitve skrbniške pogodbe za vsak vzajemni pokojninski sklad. V zvezi s tem smo lahko prepričani, da je to v korist in varnost vlagateljev, vsaj upamo tako. Zvišuje se meja največje dovoljene izpostavljenosti naložb določenih skladov, to je alternativnih skladov in investicijskih družb, s čimer sledi predlogom Agencije za trg vrednostnih papirjev s ciljem na oživitev trga kapitala v Republiki Sloveniji.
V	Poslanski skupini DeSUS se strinjamo, da so popravki zakonov o v predlagani obliki potrebni. Upamo, da bodo dosegli svoj namen in zato bomo to novelo zakona tudi podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Iva Dimic v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovani!
Novela zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje odpravlja nekatere pomanjkljivosti v dosedanjem veljavnem zakonu, da bi bila dosledno izvedena uveljavljena načela tega zakona, in sicer načelo učinkovitega nadzora, načelo varnosti vlagateljev in načelo sorazmernosti. Bistvena novost sedanje novele zakona pa je v tem, da uvaja pravno podlago za opravljanje nadzora nad vzajemnimi
104
DZ/VI/3. seja
pokojninskimi skladi in njihovimi upravljavci s strani nadzornika agencije za trg vrednostih papirjev. Določa pravila, ki so potrebna za opravljanje nadzora nad vzajemnimi pokojninskimi skladi in njihovimi upravljavci ter uvaja kazenske določbe za primere kršitev omenjenih pravil. V Novi Sloveniji si prizadevamo za pregleden in transparenten način poslovanja vseh pravnih subjektov - tudi vzajemnih pokojninskih skladov ter družb za upravljanje, katerih poslovanje ureja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
Pomanjkljivost sedanje zakonske ureditve je predvsem v pomanjkanju nadzora Agencije za trg vrednostnih papirjev nad izvrševanjem tega zakona. In to nedoslednost je treba odpraviti.
Zaradi znanih razmer na kapitalskih trgih je pri vzajemnih pokojninskih skladih prišlo do situacije, da je dejanska čista vrednost vzajemnega pokojninskega sklada nižja od zajamčene vrednosti skladov. Če Agencija za trg vrednostih papirjev pri izvajanju nadzora ugotovi takšno odstopanje, naloži upravljavcu vzajemnega pokojninskega sklada, da iz lastnih sredstev na poseben račun vzajemnega pokojninskega sklada vplača razliko do zajamčene vrednosti in mu določi rok. V primeru, da upravljavec takšne odločbe agencije ne izvrši, je možna prisilna sodna izvršitev. Na ta način se zagotavlja vlagateljem varnost pri vlaganjih v vzajemne pokojninske sklade.
Noveliranje zakona v smeri zagotavljanja učinkovitejšega nadzora nad investicijskimi skladi in družbami za upravljanje ter v smeri povečanja varnosti vlagateljev je potrebno in zato bomo poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije to novelo zakona podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Alojz Potočnik ima besedo v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani!
Poslanska skupina Pozitivne Slovenije Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki sta ga po strokovni plati sospisali Agencija za trg vrednostnih papirjev, s pripombami pa delno tudi Združenje bank Slovenije, ne bo nasprotovala. Dva razloga sta ključna. Najprej se Agenciji za trg vrednostnih papirjev daje neposredna pravna podlaga za nadzor delovanja vzajemnih pokojninskih skladov z jasnimi nadzornimi ukrepi, s tem pa se hkrati uresničuje tudi načelo varstva vlagateljev in krepi preglednost nad upravljanjem njihovih naložb. Drugi paket sprememb gre v smeri oživitve trga kapitala in močno upam, da s tem tudi gospodarstva. Tako se zvišuje najvišja dovoljena izpostavljenost ne-UCITS sklada do drugih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, in sicer z 20 na 30 %. Samo
zaradi nazornosti in boljše predstave povejmo, da med ne-UCITS sklade, ki se lahko oblikujejo oziroma ustanovijo v Republiki Sloveniji, sodijo alternativni skladi in investicijske družbe. Podrobnejše tipe ne-UCITS skladov pa določa Agencija za trg vrednostnih papirjev. Enako velja tudi za pogoje ki jih mora izpolnjevati družba za opravljanje posameznih tipov skladov. K domnevni pospešeni cirkulaciji kapitala pa naj bi prispevala tudi sprememba, ki omogoča vplačila investicijskih kuponov in izplačila odkupne vrednosti investicijskih kuponov s prenesljivimi vrednostnimi papirji, in sicer že od 1. avgusta 1912 naprej.
Razlogov za sprejetje po skrajšanem postopku je torej kar nekaj in ocenjujemo, da dovolj.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mag. Marko Pogačnik ima besedo v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsedujoči, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice, kolegi!
Glavni cilj predloga zakona je dopolniti veljavni ZISDU-2 s pravili, ki so potrebna za upravljanje nadzora nad vzajemnimi pokojninskimi skladi, njihovimi upravljavci ter z kazenskimi določbami za primere kršitve teh pravil. Vsebina predlaganih rešitev ne pomeni vsebinskih novosti.
Ker zakon zasleduje načela pravne varnosti, načelo učinkovitega nadzora, načelo varnosti vlagateljev in načelo sorazmernosti, bomo v Poslanski skupini SDS Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje kapitala podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skuin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri, 11. julija, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem zato besedo predstavniku Vlade.
Dr. Dejan Krušec, državni sekretar na Ministrstvu za finance, izvolite.
105
DZ/VI/3. seja
DR. DEJAN KRUŠEC: Spoštovani podpredsednik, poslanke in poslanci!
Na kratko bi predstavil še Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov, za katerega je predlagana obravnava po skrajšanem postopku.
Glavni namen predloga zakona je uskladiti slovenski pravni red z evropsko direktivo o prospektu ob izdaji vrednostnega papirja, s čimer se bodo zmanjšala administrativna bremena za izdajatelje vrednostih papirjev in tudi posrednike, izboljšala pa se bo tudi pravna jasnost ter raven varstva za vlagatelje.
Z namenom prenosa direktive o prospektu se ureja več zadev. Omenil bi jih le nekaj: opredeljuje se nekaj izrazov, opredeljujejo se izjeme pri obveznosti objave prospekta, določa se vsebina in oblika povzetka prospekta, najmanjši obseg informacij, primeri odškodninske odgovornosti oseb, veljavnost prospekta in pa obveza objave tudi v elektronski obliki. Poleg prenosa direktive pa zakon pred vami tudi krepi varovanje zaupnih informacij, ki jih je Agencija za trg vrednostnih papirjev prejela od nadzornih organov tretjih držav. Agenciji za trg vrednostnih papirjev se omogoča neposreden elektronski dostop do podatkov, ki jih vodi centralna Klirinško-depotna družba in jih agencija potrebuje za izvajanje nadzora, ureja se način povračila stroškov iz postopkov za prekrške ter usklajujejo se kazenske določbe z zakonom, ki ureja prekrške.
Kot predstavnik predlagatelja verjamem, da bo sprejetje novele Zakona o trgu finančnih instrumentov uskladil slovensko zakonodajo z evropskimi standardi ter okrepil kaznovalne in nadzorne pristojnosti Agencije za trg vrednostnih papirjev in tako ugodno vplival na razvoj slovenskega trga kapitala.
Glede na navedeno upam, da boste predlog zakona podprli. Hvala za pozornost.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.
Besedo dajem članici odbora mag. Damjani Petavar Dobovšek za predstavitev mnenja odbora.
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim! Hvala za besedo, gospod predsedujoči.
Na podlagi 42., 130., 133. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora je Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo pripravil poročilo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov, skrajšani postopek, EPA 395-VI.
Odbor za finance in monetarno politiko je na 24. nujni seji 20. 6. 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 20. seji 15. junija 2012 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter zakonodajnotehničnega vidika. Služba je v svojem imenu podala konkretne pripombe, in sicer k 1., 2., 5., 6., 7., 11., 24., 28., 29., 34., 35., 44. in 56. členu predloga zakona. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine SDS, Državljanske liste, Slovenske ljudske stranke, DeSUS in NSi, in sicer k 2., 7., 34., 36., 44. in 56. členu predloga zakona z dne 19. 6. 2012, tudi Poslanska skupina SD k 36. členu predloga zakona z dne 20. 6. 2012 ter Poslanska skupina Pozitivne Slovenije k 36. členu predloga zakona z dne 20. 6. 2012.
Seji odbora so prisostvovale predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državni sekretar na Ministrstvu za finance pojasnil, da je glavni namen predloga zakona uskladiti slovenski pravni red z evropsko zakonodajo. Predlagane spremembe bodo pripomogle k zmanjšanju administrativnih bremen izdajateljev vrednostnih papirjev in posrednikov ter k izboljšanju pravne jasnosti in varstva vlagateljev. Z rešitvami predlaganega zakona se tudi krepi varovanje zaupnih informacij, ki jih Agencija za trg vrednostnih papirjev prejme od nadzornih organov tretjih držav oziroma mednarodnih organizacij. Poleg tega se Agenciji za trg vrednostnih papirjev omogoča neposreden elektronski dostop do podatkov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba. Predlog zakona določa tudi pristojni organ za izvajanje določb Agencije za trg vrednostih papirjev, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, ureja način povračila stroškov iz postopkov za prekrške ter usklajuje kazenske določbe z zakonom, ki ureja prekrške.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je glede pripomb iz pisnega mnenja pojasnila, da je služba v svojem mnenju podala dve vrsti pripomb. Prve pripombe so nomotehnične narave, in sicer k 1., 5., 6., 11., 24., 28. in 29. členu predloga zakona, v zvezi s katerimi je pojasnila, da bodo pomanjkljivosti odpravljene z redakcijskimi popravki. Druge pripombe pa so opozorilne narave.
V razpravi so se člani odbora osredotočili na 36. člen predloga zakona in vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, Poslanske skupine SD in Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, ki predlagajo njegovo črtanje. V razpravi je bila izražena podpora črtanju tega člena zlasti z vidika
106
DZ/VI/3. seja
zagotavljanja transparentnosti kot pomembnega elementa graditve zaupanja na kapitalskem trgu. Posamezni člani odbora so v razpravi opozorili na morebitne negativne posledice splošne uporabnosti fiduciarnih računov, ki jo vpeljujejo določbe 36. člena predloga zakona. Pri tem je bilo izraženo mnenje, da negativne posledice določb tega člena niso vezane zgolj na onemogočanje odkrivanja premoženja, temveč tudi na oteženo evidentiranje sprememb na kapitalskem trgu, ki bi omogočilo povsem netransparentno prodajo lastniških deležev, delniških paketov in ostalih lastniških in finančnih instrumentov.
Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje in sprejel amandmaje Poslanske skupine SDS, Poslanske skupine Državljanske liste, SLS, DeSUS in NSi, in sicer k 2., 7., 34., 36., 44., 56. členu predloga zakona, amandma Poslanske skupine SD k 36. členu predloga in amandma Poslanske skupine Pozitivne Slovenije k 36. členu predloga zakona. V skladu z 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval še o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.
Glede na prejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. V nadaljevanju je odbor sprejel naslednji sklep.
. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Prosim, da počasi zaključite.
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Takoj. Sklep se glasi: Odbor za finance in monetarno politiko predlaga, da se v predlog dnevnega reda 5. seje Državnega zbora uvrsti naslednja točka dnevnega reda, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih inštrumentov, skrajšani postopek, 395-VI. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Gospod Rihard Braniselj ima besedo v imenu Poslanske skupine Državljanske liste.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Lep pozdrav, spoštovane kolegice, kolegi!
Predlog zakona prvenstveno v pravni red Republike Slovenije prinaša implementacijo direktiv Evropske unije v zvezi s prospektom, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje ter zahteve v zvezi s preglednostjo informacij glede izdajateljev, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu vrednostnih papirjev. Rok za implementacijo te uredbe je sicer s 1. julijem že zamujen. Poleg navedenega
ta novela prinaša tudi rešitve, ki zmanjšujejo administrativna bremena za izdajatelje vrednostnih papirjev in posrednike ter dviguje raven pravne jasnosti in varstva vlagateljev. Navedeni ukrepi pomenijo pomemben ukrep v smeri oživitve trga finančnih inštrumentov, ki je že dlje časa v Sloveniji v recesiji, zato bomo v Državljanski listi predlog zakona podprli.
Predlog zakona je tudi v največji možni meri usklajen s civilno družbo ter deležniki, ki so tudi sodelovali pri njegovi pripravi, kot so Združenje bank Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Združenje članov borze vrednostnih	papirjev,	informacijskim
pooblaščencem ter pristojnimi ministrstvi.
Z obžalovanjem pa v naši stranki ugotavljamo, da je zaradi nasprotovanja drugih strank zamujena pomembna priložnost za uvedbo splošne uporabe fiduciarnih računov za vodenje nematerializiranih vrednostnih papirjev, kot je bilo prvotno tudi predlagano.
Tako ta možnost še naprej ostaja le omejenim kategorijam subjektov, žal pa v našem pravnem redu še vedno ni omogočena vsem ostalim zasebnim vlagateljem. Tako bo za male vlagatelje ta storitev dražja ali pa se bodo odločali zanjo v tujini, kar slabi naš trg vrednostnih papirjev in ga dela nekonkurenčnega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Roman Žveglič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, izvolite.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani, še enkrat dober dan!
Z noveliranjem Zakona o trgu finančnih instrumentov v veliki meri usklajujemo naš pravni red z evropsko zakonodajo. Tudi na temu mestu zmanjšujemo administrativne ovire, tako na strani izdajateljev in posrednikov kot tudi izboljšujemo pravno varnost vlagateljev. Agenciji za trg vrednostnih papirjev, ki je glavni regulator oziroma nadzornik na tem področju, z zakonom omogočamo neposredni elektronski dostop do podatkov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba. Določamo tudi pristojni organ za izvajanje določb omenjene agencije, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti in usklajujemo kazenske določbe z zakonom, ki ureja prekrške. Določajo se določeni roki in izjeme glede obveznosti ter bolj natančno opredeljujejo določeni izrazi in definicije. Ob tem se odpravlja še kar nekaj pomanjkljivosti in nedoslednosti. Že med obravnavo na matičnem delovnem telesu smo soglasno zavrnili člen, ki je dvignil veliko prahu, saj je dovoljeval uvedbo fiduciarnih računov. Tovrstni računi, ki jih sicer pozna večina evropskih držav, dejansko v delniških knjigah zakrijejo manjšinske lastnike v posameznih družbah. Čeprav gre res za zmanjšanje transparentnosti delniških knjig, pa se moramo zavedati, da to ne spremeni dejstva,
107
DZ/VI/3. seja
da lahko vsak slovenski državljan tovrstni račun odpre pri tujem borznem posredniku.
S tega vidika naši posredniki, večinoma banke, zagotovo niso konkurenčni na ravni Evropske unije, saj gre pri fiduciarnih računih predvsem za znižanje posredniških stroškov. Posledično to pomeni tudi nižjo ceno borznoposredniške storitve. Vseeno smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenili, da v trenutkih, ko velja vsesplošno nezaupanje tudi na kapitalskem trgu v Sloveniji, ni primerno, da dodatno uvajamo instrument, ki bo še dodatno zapletel že tako nezadostno poznavanje delovanje kapitalaskih trgov in tudi še dodatno znižal zaupanje laične javnosti do sodelovanja pri trgovanju na trgu vrednostnih papirjev. Upamo, da se bomo o rešitvi tega problema lahko še pogovarjali v bližnji prihodnosti, danes pa bi takšna rešitev upravičeno ali ne povzročila vse preveč hude krvi, kar pa ni naš namen.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo sicer podprli predlog noveliranega Zakona o trgu finančnih instrumentov. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Marija Plevčak ima besedo v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Še enkrat lep pozdrav vsem!
Glavni namen predloga zakona je uskladiti slovenski pravni red z evropsko zakonodajo. Predlagane spremembe bodo pripomogle k zmanjšanju administrativnih bremen izdajateljev vrednostnih papirjev in posrednikov ter k izboljšanju pravne jasnosti in varstva vlagateljev. Z rešitvami predlaganega zakona se tudi krepi varovanje zaupnih informacij, upamo, ki jih Agencija za trg vrednostnih papirjev prejme od nadzornih organov tretjih držav oziroma mednarodnih organizacij. Poleg tega pa se Agenciji za trg vrednostnih papirjev omogoča neposredni elektronski dostop do podatkov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba. Predlog zakona določa tudi pristojni organ za izvajanje določb Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, ureja način povračila stroškov iz postopkov za prekrške ter usklajuje kazenske določbe z zakonom, ki ureja prekrške. V Poslanski skupini DeSUS pozdravljamo črtanje 36. člena, ki je dovoljeval splošno uporabo fiduciarnih računov. Menimo, da je njegovo črtanje pripomoglo k zagotavljanju transparentnosti kot pomembnega elementa graditve zaupanja na kapitalskem trgu.
V	Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev bomo zato predlog zakona podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima besedo gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani!
Novela Zakona o trgu finančnih instrumentov pomeni uskladitev slovenske zakonodaje s področja urejanja trga finančnih instrumentov z evropsko, konkretno z direktivo Evropskega parlamenta, ki bi jo bila Slovenija dolžna implementirati že 1. 7. 2012. Torej smo z usklajevanjem zakonodaje z evropsko že nekoliko v zaostanku. Preostale države članice so navedeno direktivo že prenesle v zakone, bodisi v posebne zakone ali pa v okviru splošnih zakonov o trgu kapitala. Glavni cilji direktive so izboljšati pravila o prospektu, ki ga morajo evropski izdajatelji objaviti ob izdaji vrednostnih papirjev, izboljšati pravno jasnost, zmanjšati administrativne obremenitve za izdajatelje in posrednike ter izboljšati raven varstva vlagateljev z zagotovitvijo zadostnih informacij za sprejem njihovih naložbenih odločitev.
Novela Zakona o trgu finančnih instrumentov uvaja evropske standarde na področju trga finančnih instrumentov, odpravlja pomanjkljivosti in nedoslednosti ter usklajuje kazenske določbe z Zakonom o prekrških. Bistvena novost, ki jo prinaša novela, pa je krepitev nadzornih možnosti in pooblastil Agencije za trg vrednostih papirjev. Po Zakonu o trgu finančnih instrumentov je namreč Agencija za trg finančnih instrumentov samostojna in neodvisna agencija, katere temeljna naloga je odpravljanje nadzora nad trgom finančnih instrumentov in nad določenimi finančnimi organizacijami ter izvrševanje drugih nalog in pristojnosti, določenih s področno zakonodajo z namenom zagotavljanja spoštovanja teh predpisov ter s tem zagotavljanja pogojev za učinkovito delovanje trga finančnih instrumentov. Ob opravljanju navedene funkcije pa agencija sproti spremlja izvajanje zakonodaje s področja trga finančnih instrumentov in predlaga spremembe in dopolnitve zakonodaje v skladu z ugotovljenimi pomanjkljivostmi oziroma nedoslednostmi.
Noveliranje zakonodaje je potrebno tudi zaradi nenehnega razvoja in uvajanja novih finančnih instrumentov. S predmetno novelo zakona se omogoča Agenciji za trg vrednostnih papirjev neposredni elektronski dostop do podatkov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba, agencija pa jih potrebuje za izvajanje posameznega nadzora. Z omogočanjem boljšega in sodobnejšega nadzora bo agencija lažje zagotavljala spoštovanje pravil na trgu kapitala in pripomogla k večjemu zaupanju vlagateljev, kar pa je nujno potrebno za uspešno delovanje trga.
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
108
DZ/VI/3. seja
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija ima besedo gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
V	Poslanski skupini Pozitivne Slovenije bomo Predlog spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov podprli.
Cilj predloga zakona je uskladiti slovenski pravni red z evropskim, odpraviti nedoslednosti in pomanjkljivosti, zmanjšati administrativna bremena za izdajatelje vrednostnih papirjev, hkrati pa izboljšati pravno jasnost in raven varstva za vlagatelje.
V	Pozitivni Sloveniji smo vložili amandma k 36. členu, da se le-ta črta, smo se pa očitno poenotili, saj so takšen amandma vložile tudi druge parlamentarne stranke. To pa pomeni, da s črtanjem tega 36. člena ne bo možno zapiranje delniških knjig, da bomo ohranili transparentnost, saj bi bilo sicer z uvedbo fiduciarnega računa kar nekaj vprašanj v zvezi z razširjanjem kroga strank, ki lahko zahtevajo vodenje nematerializiranih vrednostnih papirjev na fiduciarnem računu. Predlog zakona ne določa, da bi obstajala posebna centralizirana evidenca pravih lastnikov vrednostnih papirjev na fiduciarnih računih, torej v smislu predloga zakona oseb, za katere imetnik fiduciarnega računa izvršuje pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev. Oteženo bi bilo ali onemogočeno izvajanje zakonov in drugih predpisov, pri katerih mora pristojni organ pridobiti podatke o premoženju določene osebe, kot so izvršba, uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, postopki zaradi insolventnosti, še posebej osebni stečaj, postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora pa tudi kazenski ali predkazenski postopek.
V	Poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo predlog spremembe in dopolnitve zakona s črtanjem 36. člena in ohranitvijo transparentnosti ter krepitvijo nadzornih funkcij podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo mag. Damjana Petavar Dobovšek.
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim še enkrat!
11. avgusta je v Sloveniji začel veljati novi zakon o trgu finančnih instrumentov, ki je nadomestil zakon o trgu vrednostnih papirje. Zakon o trgu finančnih instrumentov je bil vsako leto noveliran, tokrat že petič, predvsem zaradi uskladitev z direktivami Evropske skupnosti, direktivami Evropskega parlamenta in Sveta oziroma prenosom in izvajanjem predpisov na podlagi uredb Komisije Evropske skupnosti. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša direktiva iz leta 2010 73 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o
spremembah direktiv Evropske skupnosti iz leta 2003 in 2004. Namen predloga zakona je zmanjšati administrativna bremena za izdajatelje vrednostnih papirjev in posrednike, to pomeni zahteve po razkritju, tiskana oblika prospekta, prevodi povzetka prospekta in podobno, izboljšati pravno jasnost, to pomeni obveznosti pri prodaji vrednostnih papirjev preko posrednikov, obveznosti pri dopolnjevanju prospekta, jasnejša pravila o odgovornosti pri sestavi prospekta in podobno, izboljšati pravila o prospektu, uvajajo se preprostejše zahteve glede objave podatkov, jasnejša vsebina povzetka prospekta, preprostejše zahteve glede podatkov in jasnejše izjeme pri obveznosti objave prospekta in - zelo pomembno - dvigniti raven varstva za vlagatelje z zagotovitvijo zadostnih informacij za sprejetje njihovih naložbenih odločitev.
Namen predloga zakona je tudi odpraviti pomanjkljivosti in nedoslednosti ter uskladiti kazenske določbe z Zakonom o prekrških. Upoštevaje dejstvo, da predlagani zakon ne določa posebne centralizirane evidence pravih lastnikov vrednostnih papirjev na fiduciarnih računih, bi se s predlagano odločbo otežilo ali onemogočilo izvajanje zakonov in drugih predpisov, pri katerih mora pristojni organ pridobiti podatke o premoženju določene osebe. Na primer, izvršba, uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, postopki zaradi insolventnosti, osebni stečaj, postopki odvzema premoženja nezakonitega izvora ter kazenski ali predkazenski postopki.
Z vidika zagotavljanja transparentnosti smo vložili v Poslanski skupini SDS in v koalicijskih strankah amandma za črtanje 36. člena. Prav tako so ga vložile tudi opozicijske stranke - ta člen uvaja splošno uporabo fiduciarnih računov. Ker je ta 36. člen soglasno črtan, v Poslanski skupini SDS Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov podpira.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani!
Socialni demokrati smo veseli, da je že na obravnavi na Odboru za finance in monetarno politiko dozorela modrost za črtanje spornega člena zakona, ki je predvideval splošno uporabljivost fiduciarnih računov, ki jih naša zakonodaja sicer pozna kot natančno določeno izjemo. V praktičnem pogledu bi to pomenilo, da v centralnem registru, v katerem se vodijo lastniki vrednostnih papirjev, ne bi bil več razviden lastnik, ampak trgovalec. To bi bistveno zmanjšalo transparentnost slovenskega kapitalskega trga, preglednost lastniških razmerij in de facto ukinilo javnost delniških knjig. V
109
DZ/VI/3. seja
nekaterih razpravah danes smo lahko slišali, da bi takšna rešitev pravzaprav prispevala k povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Mislim, da je čas, da dozori spoznanje, potem ko smo soočeni s tako uničujočimi posledicami gospodarske in finančne krize, da v naši družbi dozori spoznanje, da konkurenčnosti, ki temelji na netransparentnosti, v Sloveniji ne potrebujemo.
V tem pogledu velja omeniti, da takrat, ko smo se 20 let nazaj odločali o tipu trga vrednostnih papirjev v Sloveniji, da smo se zavestno odločili za tip, ki temelji na centralnem registru, ki zagotavlja največjo mogočo stopnjo javnosti delniških knjig, s tem pa seveda tudi lastniških razmer.
Socialne demokrate veseli, da je tudi koalicija pa tudi naši kolegi iz Pozitivne Slovenije - da smo vsi skupaj spoznali nevarnost in škodljivost predlagane določbe, posebej zaskrbljujoče pa je to, da je takšno določbo o splošni uporabljivosti fiduciarnih računov predlaga Agencija za trg vrednostnih papirjev. Problematično je to zato, ker - tako si predstavljam -, bi prav ta agencija morala med svojimi načeli, po katerih deluje, imeti preglednost lastniških razmerij in trga finančnih instrumentov kot posebej pomembno. Samo sprašujemo se lahko, ali je takšno določilo v predlog zakona prišlo po nesreči ali morebiti zato, ker si je nekdo preko tega obetal, da se bo v valu privatizacije, ki smo ji v Sloveniji priča in ki ji bomo priča v prihodnjih mesecih, s splošno uporabljivostjo fiduciarnih računov zlahka skrilo nove lastnike, ko bo v delniški knjigi zapisan trgovalec, recimo, Nova Ljubljanska banka ali kakšna druga finančna institucija, ne pa tisti, ki je dejanski lastnik privatiziranega premoženja.
Zato ker je v slovenskem parlamentu dozorelo spoznanje, da je treba škodljiva določila tega zakona črtati, štejemo Socialni demokrati druga določila kot dobrodošla, zato bomo predlog zakona o trgu finančnih instrumentov tudi podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi amandmaji, je druga obravnava zaključena. Odločanje o predlogu zakona bom opravili jutri v okviru glasovanj.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo NA 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POLICIJI.
Predlog zakona je predložila skupina 23 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Petrom Vilfanom. Skupina 10 poslancev je tudi predlagala oziroma zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona zdaj dajem besedo prvopodpisanemu gospodu Petru Vilfanu.
Izvolite.
PETER VILFAN (PS PS): Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji za marsikoga v tej dvorani ni novost, saj smo ga v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija vložili ponovno po zakonodajnem fiasku, ki se je odvil ob prvi vložitvi predloga zakona. V Pozitivni Sloveniji upamo, da se bodo tokrat spoštovala pravila pri sprejemanju zakonodaje. Namreč, ko smo predlog zakona vložili prvič, ste nam nekateri v tem parlamentu onemogočili razpravo na matičnem delovnem telesu, to je na Odboru za notranje zadeve. Namesto tega sem ga moral predstaviti na Odboru za finance in monetarno politiko v sklopu znamenitega zakona o uravnoteženju javnih financ ob precejšnjem začudenju članov tega odbora. Slišati je bilo tudi, moram reči povsem upravičene, opazke v slogu, o čem se mi tukaj sploh pogovarjamo.
Ob ponovni vložitvi predloga zakona po rednem postopku želim kot poslanec tega državnega zbora izraziti protest zaradi kršitev pravil zakonodajnega postopka v preteklosti. Tokrat se bodo lahko vsi poslanci in ne samo nekateri, ki po ustroju delovanja Državnega zbora za to sploh niso bili pristojni, odločili in povedali, zakaj je ta predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo oziroma če menijo tako, zakaj ne.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji uvaja dve novi pooblastili policije v primeru navijaških izgledov. Tako predlog omogoča prepoved udeležbe na športnih prireditvah za obdobje od 6 mesecev do dveh let osebam, ki so kot gledalci zalotene pri storitvi prekrška zoper javni red in mir z znaki nasilja ali pri storitvi kaznivega dejanja z znaki nasilja v zvezi s športno prireditvijo in da glede na okoliščine obstaja nevarnost, da bodo storila istovrstno kršitev. Predlog omogoča tudi prekinitev potovanja za tiste osebe, ki potujejo na športno prireditev in že pred odhodom na izhodiščnem kraju potovanja ali med potovanjem kršijo javni red in mir in kljub opozorilom policistov ne prenehajo s takim ravnanjem. Ob vse večjem zanimanju za športne prireditve v Sloveniji in glede na to, da vse več slovenskih klubov v različnih športnih panogah sodeluje in nastopa v mednarodnih tekmovanjih, glede na številna domača ligaška in druga tekmovanja ter na dejstvo, da je pred vrati tudi Evropsko prvenstvo v košarki 2013, mislim, da je napočil čas, da tudi v Sloveniji naredimo krak naprej v boju s huliganstvom, ki nima nobene zveze s športom oziroma navijaštvom. Predvsem Evropsko prvenstvo v košarki 2013 bo tekmovanje visokega varnostnega tveganja, saj bo v Slovenijo prišlo kar 24 reprezentanc iz cele Evrope in skupaj z njimi tudi ogromno število njihovih pristašev oziroma navijačev. To bo idealna priložnost za tiste navijače, seveda tiste
110
DZ/VI/3. seja
pod narekovaji, ki znajo taka tekmovanja še posebej spretno izkoristiti za svoja nasilna in druga nagnjenja.
S tem zakonom bomo policistom in sodstvu končno dali na voljo orodje, da zaščitijo šport in tiste, ki v njem resnično uživamo, pred nekaj tistimi, ki z njim nimajo nikakršne zveze. V javnost, tudi mednarodno, pa bomo poslali jasno sporočilo, da so te zadeve pri nas urejene na evropski način in da bodo tisoči, ki bodo prišli v Slovenijo, kot tudi ostali obiskovalci športnih prireditev le-te lahko spremljali mirno, sproščeno in predvsem varno.
Mnenje Vlade glede predloga zakona je v načelni drži pozitivno. Prav tako se pristojno ministrstvo, to je Ministrstvo za notranje zadeve, strinja, da so potrebne zakonske spremembe glede varnosti na športnih prireditvah, vendar imajo pridržek, češ da gre za nesistemske predloge sprememb Zakona o policiji, ki med drugim prinašajo tudi določene nejasnosti in nedorečenosti. Naj opozorim na tem mestu, da lahko policisti omejijo človekove pravice in temeljne svoboščine le v primerih, določenih z ustavo in zakoni, vsa splošna policijska pooblastila pa so zajeta v Zakonu o policiji. Nova policijska pooblastila so bila do sedaj vedno uzakonjena v Zakonu o policiji ali v določenem področnem zakonu. Ker v Sloveniji nimamo zakona o navijačih, se nova policijska pooblastila dodajajo k spremembam in dopolnitvam Zakona o policiji. V predlogu zakona so zajete rešitve, ki jih je v sklopu zakonodajnega postopka mogoče še doreči, izboljšati, tudi s pogleda varovanja človekovih pravic, in zato ne morem pristati na pavšalni trditvi ministrstva o nesistemskosti. S predstavniki ministrstva za notranje zadeve smo pred prvo, tisto zavrnjeno vložitvijo predloga zakona imeli tudi dokaj konstruktiven sestanek. Na njem sta nam direktor direktorata policije in državni sekretar na ministrstvu predlagala umik našega predloga, saj naj bi ministrstvo pripravilo sistemski Zakon o policiji, v sklopu katerega bo tudi tako imenovani zakon o navijačih. Obljubila sta, da bo tak predlog pripravljen v najkrajšem času in v razpravi že na julijski seji. Naše stališče je bilo, da bomo v takem primeru resno razmislili o umiku, saj nam ne gre za to, kdo zakon vloži, temveč predvsem za to, da tak zakon končno dobimo.
Ker se napovedano ni zgodilo, je pred vami, spoštovane poslanke in poslanci, ponovno naš predlog. Za vašo podporo predlogu zakona, kjer se ne smemo iti prestiža, kdo je predlagatelj in kdo ni, se vam vnaprej zahvaljujem.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Sedaj bomo slišali mnenje Vlade, ki ga bo predstavil državni sekretar mag. Robert Marolt.
MAG. ROBERT MAROLT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Vlada Republike Slovenije Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji nasprotuje. Predlog zakona dejansko dodaja dva nova člena in vsebinsko dopolnjuje tudi nekatere druge člene Zakona o policiji. Dejansko prinaša zakon rešitve, ki so že zajete v predlogu zakona o nalogah in pooblastilih policije, o katerih je Državni zbor že v prejšnjem mandatu razpravljal na 31. redni seji 22. 9. 2011, vendar pa se je zakonodajni postopek o navedenem predlogu zakona končal s prenehanjem mandata v dobi Državnega zbora 2008-2011. Od Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji, ki ga je že enkrat v letošnjem letu prav tako vložila skupina poslank in poslancev Državnega zbora s prvopodpisanim poslancem gospodom Petrom Vilfanom, se novi predlog zakona razlikuje le v tem, da je v osmem odstavku predlaganega 39. c člena odpravljeno napačno sklicevanje na peti odstavek tega člena.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji dejansko ne prinaša nobenih novih rešitev, ki jih ne bi vseboval že predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je pripravljen na Ministrstvu za notranje zadeve. Dejansko gre le za slovnično nekoliko preoblikovan prepis določb, ki vsebuje predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije. Tudi z vidika varovanja in spoštovanja človekovih pravic in svoboščin predlog zakona ne vsebuje nobenih dodatnih varoval. Prav tako predlog zakona tudi ne upošteva pripomb oziroma ne sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Medresorsko usklajevanje o novem predlogu zakona o nalogah in pooblastilih policije je bilo zaključeno, vendar pa ne smemo pozabiti, da je vmes prišlo do podpisa sporazuma med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije ki v eni izmed točk opredeljuje, da Vlada Republike Slovenije brez socialnega dialoga in iskanja soglasja s sindikati v parlamentarno proceduro ne bo predlagala zakona, ki bi urejal organiziranost in delo policije ter naloge in pooblastila policije. Z obema navedenima sindikatoma še potekajo usklajevanja o vsebini predloga obeh zakonov.
Tako bo zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki skupaj z zakonom o organizaciji in delu policije tvori vsebinsko povezano celoto, v najkrajšem mogočem času posredovan Vladi Republike Slovenije in nato v zakonodaji postopek v Državni zbor. Zato je popolnoma nesistemsko, da bi sedanj dopolnjevali le dva člena veljavnega Zakona o policiji, ker je zakon o nalogah in pooblastilih policije vsebinska celota. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da bi parcialno spreminjanje Zakona o policiji povzročilo dodatne nepotrebne stroške za proračun in bi dodatno obremenilo
111
DZ/VI/3. seja
davkoplačevalce, še posebej sedaj v času hude gospodarske in finančne krize.
Iz vseh navedenih razlogov Vlada sprejem zakona ne podpira in meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Najprej v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo in lep pozdrav še enkrat.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sicer nimamo problemov s samo vsebino predloga zakona. Strinjamo se, da je to področje treba urediti, čeprav menimo, da tudi sedaj obstajajo vzvodi, po katerih se lahko preprečuje in obvladuje nedostojno in nasilno vedenje organiziranih navijaških skupin. Kar je bolj pomembno, pa je dejstvo, da Zakon o policiji ni zakon, ki bi ga lahko spreminjali kar tako počez, danes en člen, jutri spet en člen. Menimo, da spremembe oziroma dopolnitve takšnih zakonov potrebujejo najmanj medresorsko usklajevanje, nato pa še usklajevanje, denimo s sindikati in ostalimi zainteresiranimi skupinami. Predvsem pa je treba spremembe takšnih zakonov pripraviti strokovno, z vsemi predvidenimi posledicami, ki spremembi sledijo. Kaj hitro lahko namreč zaidemo na področje neupravičenih in neutemeljenih posegov v človekove pravice, kar lahko ima nepopravljive in težke posledice.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke na podlagi navedenih argumentov ocenjujemo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Glede na mnenje Vlade Republike Slovenije k temu predlogu zakona pa pričakujemo, da bo Vlada dejansko pripravila dober in sistemski predlog za spremembe tega področja, ki naj bi že bil, kot smo slišali, v medresorskem usklajevanju, kar je edini pravi način za spreminjanje takšnih represivnih področij, kot so delovanje in pooblastila policije in kot jih predstavljajo posegi v omejevanje pravic in svoboščin. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine DeSUS gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana predstavnika Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Pred nami je predlog novele Zakona o policiji, ki ga je v zakonodajno proceduro vložila skupina poslank in poslancev. Vsebina predloga se nanaša na dve novi pooblastili policije, vezani na obvladovanje in preprečevanje nedostojnega vedenja in nasilja organiziranih navijaških skupin in posameznikov na športnih prireditvah ali ob športnih prireditvah.
V	Poslanski skupini DeSUS razumemo intenco predlagateljev in podpiramo idejo, da je treba razgrete navijače umiriti in jim po potrebi preprečiti udeležbo na tekmi ali jih celo odstraniti z nje. Menimo tudi, da predlog prinaša kar nekaj dobrih rešitev, ki bi jih bilo smiselno vnesti v slovensko zakonodajo. Žal pa predlagane rešitve posegajo na področje organizacije in dela policije, kar sicer ureja zakon o nalogah in pooblastilih policije. Vsako novelo zakona, ki posega na področje organizacije in dela slovenskih policistov, pa je treba uskladiti z reprezentativnima sindikatoma. Zato bi bilo tudi bolj primerno, če bi predlagatelj problematiko navijaštva urejal s spremembo omenjenega zakona in ne Zakona o policiji. Se pa z omenjenima sindikatoma usklajuje Vlada, ki pripravlja novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije.
V	Poslanski skupini DeSUS pričakujemo, da bo Vlada rešitve, ki jih prinaša predlog novele, o kateri danes odločamo, vključila v svoj predlog zakona.
Ker v Poslanski skupini DeSUS menimo, da bi bilo treba to problematiko urediti v drugem zakonu, ki ga Vlada že pripravlja, tokrat tega predloga ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije mag. Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Drage kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Mislim, da vsi zelo radi spremljamo športne prireditve, tudi tiste, ki jih komentira kolega Vilfan, ki je predlagatelj tega zakona, in da morajo biti športne prireditve praznik ferpleja in prostor prijateljskega druženja. Nam je pa vsem jasno, da se vse prevečkrat te športne prireditve izrodijo v neko manifestacijo nasilja, rasizma in še kaj bi se našlo. Zagotovo ni v tej dvorani posameznika, ki ne bi v vsebinskem smislu podprl tistega, kar je predlagal kolega Vilfan - to je, da vsaj poskušamo na nek način omejiti prihod huliganov na stadione, v športne dvorane in še kam, in to preprečimo s tem, da povečamo policistom pooblastila, da le-tem udeležbo prepovedo oziroma prekinejo kakšno potovanje v tujino, kjer bi naši navijači na zelo nasilen način navijanja tudi ustvarjali slabo podobo Slovenije.
V	vsebinskem smislu tudi v Novi Sloveniji podpiramo predlog kolega Vilfana. Tu ne bom nič ovinkaril in nobenih olajševalnih okoliščin uporabljal, saj vsi vemo, kako naš poslovnik veleva in da tu nastaja nek tehnični problem. Iz obrazložitve Vlade smo lahko slišali, da Vlada za jesen pripravlja nov zakon, ki bo te stvari urejal še širše. Zdaj imamo problem - če podpremo ta zakon, ki ga je predložil kolega Vilfan, potem se na nek način jeseni blokira obravnava tiste zakonodaje, ki jo pripravlja Vlada in ki bo še veliko širša. In izključno samo zaradi tega razloga - upam, da bo tudi kolega
112
DZ/VI/3. seja
Vilfan razumel - tega zakona ne bomo podprli, mu bomo nasprotovali, bomo pa z velikim veseljem jeseni ta določila podprli v širšem vladnem zakonu in zagotovo bo ta zakon nosil tudi, če smem tako reči, Vilfanov pečat.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospa Alenka Bikar.
ALENKA BIKAR (PS PS): Spoštovani!
V	Pozitivni Sloveniji podpiramo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji. Predlog zakona ponuja rešitve v primeru navijaških izgredov, ki jih po ocenah policije, Ministrstva za notranje zadeve, posameznih klubov in tudi strokovnjakov nujno potrebujemo. V Pozitivni Sloveniji upamo na širšo podporo predloga zakona tudi v tej dvorani. Pri vprašanju varnosti vseh gledalcev in obiskovalcev športnih prireditev ne bi smele v ospredje potiskati prestiž predlagateljstva. Predlog zakona je dober in pomemben za varen obisk športnih prireditev, zato ni pomembno, kdo ga predlaga.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za urejanje tega področja, na načelni ravni predlogu zakona ne nasprotuje. Večkrat je celo poudarilo, da tudi sami pripravljajo tovrstno zakonodajo, to smo danes že slišali, ki pa žal zakonodajnega začetka v tem mandatu še ni zagledala. V Pozitivni Sloveniji smo se zato odločili, da ti dve policijski pooblastili vnesemo v sistemski zakon s področja policije, to je Zakon o policiji, ker je dobro, da Slovenija pravočasno dobi izpolnjen zakon o policiji, ki bo navijaškim izgrednikom onemogočal udeležbo na športnih prireditvah, policija pa bi lahko zaradi neprimernega vedenja celo prekinila njihovo potovanje na športno prireditev.
Takšna pooblastila policije bi bila dobrodošla tudi v luči organizacije evropskega prvenstva v košarki leta 2013, kajti nikoli ne vemo, na kateri športnih prireditvah se taki incidenti lahko pojavijo. Praksa kaže, da se izgredi ne dogajajo zgolj na nogometnih tekmah in tudi ne zgolj med domačimi navijači. Zakon s temi pooblastili bi bil dobrodošel kot odgovor vsem mednarodnim športnim zvezam, kako bomo v Sloveniji poskrbeli za varnost na športnih prireditvah z mednarodno udeležbo.
Zato še enkrat poudarjam, da v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, podpiramo in ga bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Spoštovani predsednik, državni sekretar z ekipo, kolegi in kolegice!
Pred nami je zakon, ki del celovite vsebine zakona, ki je bil prvič objavljen na
spletnih straneh konec leta 2010. Kljub temu da se je predlog zakona skoraj eno leto vrtel v javnosti, ga prejšnja vladna ekipa v celem letu do konca mandata zaradi predčasnih volitev ni uspela spraviti skozi parlamentarno proceduro, kar očitno govori o hitrosti delovanja prejšnje vlade.
Predlog zakona, ki je pred nami in ga je predlagatelj tudi lepo predstavil, je torej izvzetje dela veliko kompleksnejše pripravljene rešitve, ki se nam obeta pri predlogih zakona o nalogah in pooblastilih policije ter zakona o organiziranosti in delu v policiji. In v teh dveh zakonih se bo celovito reševalo vprašanje policijskih pooblastil, policijskega postopka, zagotavljanje pravne varnosti oseb, ki imajo opravka s policijo in še mnogo drugega. Torej bo v tej celoviti rešitvi poseben poudarek namenjen tudi tej problematiki reševanja kršitve javnega reda in miru in ogrožanja varnosti na in ob športnih prireditvah. Torej bo tudi tu del tako imenovanega zakona o navijačih.
V SDS pritrjujemo zamisli, da je reševanje teh zadev potrebno. A par členov zakona, prepisanih iz celovite ureditve, ne bo prineslo večje varnosti na tekmah, nič manj huliganov ne bo pred dvoranami in stadioni. Še najmanj pa sedaj, ko športna igrišča samevajo in imajo športni kolektivi predvsem problem sestaviti ekipe in ko tudi športni navdušenci nabirajo energijo izven športnih objektov.
Pred nami je torej zahteva za splošno razpravo. Upam, da predlagatelj ni želel prikazati, da gre za vsesplošen pojav oziroma da se ti ekscesi pojavljajo množično; torej, da smo Slovenci neke vrste huligani. Upam tudi, da se bo ta želja po razpravi s strani predlagatelja in sopodpisnikov preselila tudi v razpravi v mestnem svetu Občine Ljubljana, od koder zadnje čase slišimo, da se razprave ne podpirajo in dovoljuje.
Torej poudarjam: v SDS se zavedamo, da na področju, ki je vsebina zakona, obstajajo ekscesi, jih obsojamo in podpiramo rešitve, ki bodo športne prireditve naredile varne in zanimive športnim navdušencem in ne huliganom. Rešitve morajo biti celovite in sistemske, tega pa ta zakon kljub dobrim namenom ne prinaša oziroma ne zagotavlja. Tudi celovita zakonska podlaga še ni dejansko zagotovila, da se bo dejansko varnost na in ob športnih dogodkih izboljšala. Po našem mnenju lahko zato današnja razprava lahko pripomore kot dober EPP glede varnosti na temu področju, lahko se izpostavijo pomembna vprašanja. Tu je treba imeti tudi izobraževalni sistem, vlogo medijev pa tudi vprašanje naše kulture in naših vrednot. Tukaj včasih nastane problem, ko mediji še podpihujejo oziroma potencirajo ekscese, ko se v medijih pojavljajo neprimerne izjave posameznih športnih funkcionarjev, predvsem pa tudi negativni in slabi prikazi uspešnih športnih prireditev.
Morda naj ponazorim s primerom, saj se s kršenjem javnega reda in miru ter varnost
113
DZ/VI/3. seja
udeležencev ne srečujem samo na športnih prireditvah in dogodkih, ampak tudi na področju kulture, mladine, turizma, pa najsi gre za mednarodno športno prireditev, lokalni derbi dveh ekip, dober koncert v dvorani ali na prostem ali pa čisto domačo vrtno veselico, ko se vsak organizator boji za ekscese na njegovi prireditvi. Sam sem imel to priložnost, da sem bil med glavnimi organizatorji prireditve oziroma dogodka, ki je v naši občino pripeljal preko 18 tisoč obiskovalcev in je bila prireditev visoko tvegana iz večih dejavnikov. V tistih nekaj mesecih smo imeli v glavi le dve vprašanji, kako priti v Guinnessevo knjigo rekordov ter predvsem kako poskrbeti za varnost obiskovalcev. Kajti takšne množice ljudi ne more ustrezno zavarovati niti sto policistov, dvesto varnostnikov, tristo redarjev. Lahko se zgodi nedolžno prerivanje ob šanku ali manjši pretep -in drugi dan bi pripeljali vse to na naslovnice in zopet bi se postavilo vprašanje varnosti, ko namesto rezultata oziroma vsebine javnost zaslepijo torej druge slike. Pa tudi v praksi velika množica policistov, redarjev in varnostnikov lahko le ublaži takšne dogodke, stoodstotno preprečiti jih na žalost ne more.
Tukaj je tudi vprašanje pooblastil oziroma predvsem problem prekoračitve pooblastil s strani policistov. Tukaj zahajamo na zelo spolzek teren, ko lahko ta isti samooklicani varuhi javnega reda in miru začenjajo na drugi strani govoriti o človekovem dostojanstvu. Le-ti si verjetno ne predstavljajo policista, ki se mora zaradi svoje varnosti pa predvsem zaradi varnosti udeležencev odločiti v mikro sekundi, kako reagirati, da ne bo namesto junaka postal zločinec. Tu je tudi vprašanje alkohola pred, med in seveda tudi po tekmi. V Sloveniji smo tu zelo konservativni, po mojem mnenju celo preveč. Namesto vzgoje smo prepovedali alkohol na športnih prireditvah in mislili, da se bodo zadeve uredile, saj smo imeli v glavah disciplinirane obiskovalce oziroma kakšne gledalce kot v kakšni gledališki predstavi, ki lepo sedijo pri miru in tu in tam zaploskajo in se jim v žaru navijanja ne dvigne pritisk ob kakšni sumljivi sodniški odločitvi. Ker poteza navdušenja je lahko kmalu preveč, rukneš soseda, ki je navijač nasprotne ekipe, beseda da besedo in zapojejo pesti. In lahko sledi prepoved obiska športih prireditev.
Sam osebno sem imel priložnost hoditi kar na nekaj športnih prireditev tako doma in v tujini pa naj si bo to lokalne tekme, mednarodne tekme, različni derbiji. Z zanimanjem spremljam varnostne ukrepe na stadionu, v dvoranah glede varnostnih ograj in kamer. Sam osebno sem navdušen nad angleškimi stadioni, varnostjo pred in na stadionih, predvsem pa nad kulturo obiskovalcev. Nobenega prerivanja, sploh pa ne duha ne sluha o huliganih v bližini športih dogodkov. Ne vem, če je to pri njih posledica nekaj členov zakona, prepisanih iz drugega zakona o pripravi.
Prav velika Britanija ima najstrožje ukrepe in najbolj sistemske rešitve na temu področju. Na primer tam je razgrajačem na dan športne prireditve prepovedana sama uporaba javnega prometa, lahko se jim začasno zaplenijo potni listi ter se jim tako onemogoči udeležba na mednarodnih tekmah. Prav tako imajo v tej državi vzpostavljeno sodelovanje med policijo in nogometnim klubom, tako da policija posreduje klubom fotografije hujšim izgrednikov, katerim je prepovedan vstop na športne prizorišče. Torej, teh zadev so se lotili sistemsko.
Morda ob priliki, pa naj mi predlagatelj ne zameri, bi rad slišal, ali ima prvopodpisani pod zakon v svoji bogati športni pa tudi novinarski karieri kakšne slabe izkušnje glede športnega navijanja pred, med in po tekmah oziroma na športnih prizoriščih oziroma ob športnih prizoriščih. Menim, da je treba v sklopu varnostni razmisliti o evidencah tako imenovanih nevarnih ljudi oziroma tako imenovanih huliganov, ki bi se jim začasno ali trajno dodelile posamezne sankcije. Pa to ne gre le za področje športnih dogodkov, temveč za vprašanje varnosti državljanov v vsakdanjem življenju. Torej, spoštovani, naj zaključim. V SDS ne nasprotujemo današnji razpravi, menimo, da je dobro v luči razprave pred sprejetjem zakonodaje, ki se pripravlja, pa še ni sprejeta, kot je povedal državni sekretar, ker se še vedno usklajujejo prav s tistimi, ki jo bodo izvajali. Torej, s policisti. Ko se bodo pripravljavci zakona uskladili z nosilci izvajanja, bomo takšne sistemske rešitve v SDS podprli. Današnje parcialne rešitve pa v SDS ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Socialnih demokratov bo predlog zakona v prvi obravnavi podprla. To verjetno ni presenetljivo in ni naključje zaradi tega, ker smo bili poleg, ko smo v prejšnjem mandatu pripravljali rešitve, ki bi uredile zadeve, ki so povezane z varnostnimi tveganji ob velikih športnih dogodkih. Seveda je zdaj mogoče razpravljati o tem, kako hitro ali kako počasi se je pripravljala zakonodaja, ampak predčasne volitve so zakonodajni postopek ustavile.
In zdaj k drugemu argumentu. S strani Vlade smo slišali, da nasprotuje predlagani rešitvi, češ da je to parcialna rešitev, čakajo na sistemsko rešitev. Saj bi bilo lepo in prav takšno stališče sprejeti, če ne bi Vlada v večini primerov prihajala s parcialnimi rešitvami v skrajšanih postopkih in po nujnih postopkih in se tako dosledno ali praviloma izogibala celovitim rešitvam, pri katerih pa so posledice dostikrat zelo zaskrbljujoče in marsikdaj nepredvidljive,
114
DZ/VI/3. seja
sami pa jih niti niso uspeli dovolj natančno argumentirati. Toliko glede tega, rekla bi v tem primeru, kar ciničnega stališča Vlade.
Kar zadeva hitrost, se tudi postavlja vprašanje. Ne vemo natanko, kako hitro bo lahko Vlada dosegla dogovor s socialnimi partnerji, če je vzeti resno trditev, da bo tisto, kar bo predlagala, nujno usklajeno s socialnimi partnerji. Rešitvi, ki sta predlagani in ki povečujeta pravzaprav tisto, kar je za Socialne demokrate bistveno, namreč okrepiti preprečevalne mehanizme, ne pa se soočati s posledicami. Prav to smo Socialni demokrati omenjali in spodbujali tudi že v prejšnjem mandatu, kajti tudi v naši poslanski skupini je ali veliko aktivnih, ali kakšnih drugih športnikov, ali pa prihajamo iz okolij, kjer je delovanje navijaških skupin zelo opazna dejavnost.
Lahko si seveda olajšamo vest in rečemo, da nismo v Sloveniji nič drugačni, kot so drugod v Evropi. Pa dovolite, da vas seznanim z izsledki raziskave, ki jo je objavila Evropska zveza agencij za človekove pravice, to je poročilo iz leta 2010, nastalo je na podlagi vprašalnikov vseh 27 članic Evropske unije, zajema pa športne dogodke med leti 2003 in 2008. Zanimivo pri tem je, da so vzeli v pregled tri športe, in sicer, nogomet, atletiko, tretjo panogo pa si je država izbrala sama in Slovenija si je izbrala alpsko smučanje. Raziskava je preučevala rasizem, etnično diskriminacijo in izključevanje migrantov in manjšin iz športa. Zanimivo je, da je najmanj bilo mogoče ugotoviti v ženskem športu, da tudi ni bilo kakšnih velikih dogodkov zaznati v atletiki, Slovenijo omenjajo pri smučanju zaradi zahteve po pripadnosti za sodelovanje na nacionalni osnovi, se pravi na državljanstvu. Seveda najbolj množične kršitve ali največ dogodkov je pa povezanih z nogometom.
Opozarjam na to, da imajo nekatere države, tako kot je bilo v primerjalnem pregledu omenjeno, že urejene nekatere stvari in nekatere pozitivne prakse, ampak da so te pozitivne prakse rezultat navijaških divjanj v preteklosti - mislim seveda na Veliko Britanijo. Ampak če pregledujem število incidentov, o katerih poročajo tako policija, različna telesa za ugotavljanje enakosti in nevladne organizacije v moškem profesionalnem nogometu, je v tem obdobju, o katerem govorim, petih let, bilo na Nizozemskem zaznanih 385 incidentov, na Poljskem 97, v Španiji 57, v Franciji 70. Saj smo lahko pomirjeni; med številnimi kršitvami Slovenije ni, je pa Slovenija v neki drugi preglednici, ki se ji reče, koliko držav je izreklo kakšno kazen zaradi incidentov in tu Slovenija je med nogometnimi reprezentanti ali dogodki omenjena. Omenjena je pa tudi s posameznimi nacionalističnimi izpadi na košarkarskih dogodkih. Zato se mi ta moment, o katerem govori gospod Vilfan, da je pred evropskim prvenstvom v košarki vredno poskusiti urediti nekatere preventivne ukrepe tudi v zakonodaji, poskus, ki ga je vredno podpreti.
Seveda bi zdaj lahko govorili tudi še o tistem, kar se morebiti v luči varovanja človekovih pravic in v luči včerajšnje otvoritve razstave tukaj v preddverju Državnega zbora kaže še posebej spomniti. Februarja letos je bil na rokometni tekmi v Mariboru zaznan nedopusten incident. Domnevam, da se je iz spomina marsikomu že izgubilo, da so mladeniči vzklikali: "Nož, žica, Srebrenica." Nekateri si pač pogum nabirajo v množici in dokler je tak pogum izražen v množici, ga tudi praviloma množično obsodimo, se nad njim zgrozimo in potem praviloma, kadar je posameznik iz te množice identificiran, skušamo na različne načine dogodek drugače vrednotiti, kot je bil prvotno. Spomnite se samo napadalcev na Cafe Open, recimo, ko se reče, pa saj to so drugače čisto v redu fantje, samo enkrat jih je zaneslo.
Da ne bi prihajalo do takih dogodkov, kjer si posamezniki v množici nabirajo pogum za nedopustne nacionalistične izpade, je prav, da ustvarjamo tudi vzdušje, da nam je mar do tega, da se na velikih športnih dogodkih taki incidenti ne bi dogajali. Tudi tisti, ko kdo vpije: "Ubi, ubi žabara!" ali kaj podobnega; ali pa recimo v lokalnem okolju poslušamo, kakšne so bile posledice huliganskega divjanja. Bom kar rekla huliganskega, ne tako imenovanega huliganskega divjanja. Gre preprosto za to, da se dajo navijaške skupine, da je mogoče navijaške skupine zorganizirati in pridobiti tudi za kakšno drugo dejavnost. Ali da se vanje prikrade kdo, ki lahko tako navijaško skupino izkoristi za nečedno, da ne rečem sovražno ravnanje. Zato je prav, da se soočimo s takimi izpadi in da storimo vse, kar je za preprečitev huliganskih izpadov na športnih prireditvah treba.
Zavedamo se, da je ustavnost javnega zbiranja, ustavnost javnega izražanja mnenja in svobode govora treba spoštovati, ampak omejevati vedno takrat, kadar so te stvari uperjene zoper posameznika ali zoper druge skupine. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
In še v imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani!
Zakon o policiji je sistemski zakon ter eden najpomembnejših represivnih Zakonov v tej državi. Daje okvir delovanja policije kot organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve ter obenem policistom podeljuje celo vrsto pooblastil, s katerimi zakonito in v skladu z načelom sorazmernosti posega v utemeljene človekove ustavne pravice in svoboščine. Prav zaradi tega se je treba vsakršnih sprememb tega zakona lotiti previdno ter s tehtnim premislekom, saj je krhko razmerje med učinkovitostjo policije in varovanjem ogroženih vrednot na eni strani ter varovanjem temeljnih človekovih pravic in
115
DZ/VI/3. seja
svoboščin lahko hitro porušeno. Posebej pomembno je, da se opravijo ustrezne analize ter se k spremembam pritegne stroko, opravi medresorsko usklajevanje ter pridobi mnenje in stališča pravnikov in policijskih sindikatov.
Predlog zakona uvaja dva nova člena, in sicer 39. c in 39. č člen, ki uvajata pogoje za odreditev ukrepa prepovedi udeležbe na športni prireditvi navijačem, ki kršijo javni red. Predlog zakona zgoraj omenjenim smernicam ne sledi, zato je Poslanska skupina Državljanske liste mnenja, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predlog zakona tudi ne upošteva pripomb, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Predlog zakona se tudi v veliki meri podvaja z novim vladnim predlogom zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je že v medresorskem usklajevanju, in sicer s členi
62.	in 63., ter bo v jeseni prispel v Državni zbor.
Po predlogu novega prvega odstavka
63.	člena zakona o nalogah in pooblastilih policije se ukrep prekinitve potovanja na športno prireditev lahko izreče skupini navijačev, ki krši določila različnih drugih predpisov, ne zgolj zakona o varstvu reda in miru. Takšna rešitev, predlagana v skladu s težavami v praksi, saj skupine navijačev izvršujejo kazniva dejanja, kršijo določbe različnih predpisov s področja varnosti cestnega prometa, predpise s področja varnosti železniškega prometa, ne upoštevajo odredb in ukazov policije in še bi lahko naštevali.
Kot rečeno, v Poslanski skupini Državljanske liste menimo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Gospod Vilfan, vi se seveda lahko kadar koli v razpravo vključite kot prvopodpisani v imenu predlagateljev.
Besedo dajem gospodu Jožefu Kavtičniku.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Danes, ko sem poslušal predstavitve mnenj poslanskih skupin, sem nekako zamišljen, kaj se bo dogajalo v naši državi, če bomo s takšno figo v žepu sprejemali določene zakone, če bomo želeli s figo v žepu delati spremembe. Poglejte, vsi nekako ugotavljajmo, da je na temu področju treba nekaj narediti. Kadar se govori o varnosti, je treba nekaj narediti hitro in takoj. Zato je treba poiskati pot, da se zadeva uredi, da se prepreči kakršno koli možnost nasilništva in ogrožanja varnosti ljudi ali tistih, ki navijajo, ali drugih, ki so prišli gledati športno prireditev.
Včeraj smo slišali predsednika Vlade, ki je dejal, da je premalo samo namera, da je premalo samo želja. Gospodje in gospe, poslanke in poslanci, tukaj je pred nami ne namera, ampak pot, kako bi bilo treba to rešiti.
Seveda je v pripravi sistemski zakon o policiji, vendar ta v pripravi še nič ne pove, kaj
bomo naredili septembra, oktobra, novembra, ko se bo ali če se bo zgodila kakšna takšna neprimerna zadeva na športnih terenih. Pa ne gre samo za to, da se bo zgodila in da bomo čakali, da se jih bo zgodilo ne vem koliko. Kot je kolega dejal, pri nas tega ni toliko, in če morda mislimo, da je res naša država tako ogrožena, da imamo tako nesramne navijače. Ne! En primer je že dovolj. En sam primer lahko povzroči ogromno škodo, lahko ogrozi življenja in samo zaradi enega primera je treba ukrepati takoj. Mi pa vemo, da ni osamljen primer, ampak da jih je veliko. S tem, ko bomo sprejeli ta del zakona, ta dva člena, ki ju spreminjamo, ki ju bo potem lahko ministrstvo brez težav vključilo v sistemski zakon, bomo dali sporočilo vsem tistim, ki načrtujejo ali morda samo mislijo, da bi lahko na športnih prireditvah izstopili kot neki veliki šefi, da se ne splača in da je bolje, da se tega ne počne.
V luči tega, kot je ministrstvo predlagalo, da se pripravi sistemski zakon, govorimo o preventivnih ukrepih, o vzgojnih ukrepih, ki jih je treba takoj vnesti v šolske programe, ki jih šole že tako izvajajo, vendar lahko tudi ne tako uspešno, kar bomo s tem zakonom, ki ga bo potem ministrstvo predložilo Državnemu zboru, lahko tudi ustrezno reševali.
Če smo toliko zakonov sprejemali po hitrem postopku, poglejte, zdaj gre pa ta zakon po normalnem postopku, zato da se lahko pogovorimo, da lahko naredimo tako, kot bi bilo dobro in koristno za naše državljanke in državljane, predvsem pa gre tu za mladino. Ne vem, zakaj ne bi sprejeli in potrdili tega, kar ste govorili, o vaših namerah, da želite in ste pripravljeni nekaj narediti. Drugače pa res ne vem, kako se bomo vrteli. Danes ste vi na vadi, drugič bo nekdo drug... In samo zaradi tega, ker se je pač malo pohitelo - pohitelo se je pa zaradi tega, ker mi lahko to naredimo, vlada oziroma ministrstvo pa ne more, zaradi tega ker se pogovarja s sindikati. Ampak se ne pogovarja samo o teh dveh členih in teh pooblastilih, pogovarja se o sistemski rešitvi in verjamem, da je treba s sindikati to rešiti.
Prepričan pa sem, da pri policiji ne bi naleteli na noben odpor, saj policisti sami zagovarjajo in želijo imeti boljša in večja pooblastila, da bodo lahko takoj ukrepali. Zato resnično ne vidim razlogov, da tega ne bi podprli.
Sam bom podprl in verjamem, da bo tudi kdo od vas, ki ste še razmišljali, ali je treba to podpreti, si premislil in bo podprl. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima gospod Franc Jurša, za njim gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani, lep pozdrav!
Ko sem poslušal pozicijske razprave, bi moral vzeti, ne vem, apavrin ali persen ali piti kamilice, kajti to, kar se tu dogaja, je nekaj
116
DZ/VI/3. seja
neverjetnega. Izgovor, da je zakon v pripravi, Državni zbor pa nima česa delati - en dan in pol traja naša seja, če odštejemo včerajšnji dan. Ne potrebujete Državnega zbora! Potem pa iščete variante, češ da ni časa, da se bo treba usklajevati. Vprašam vas, kako ste se usklajevali za megazakon? In izgovor, da ta predlog sprememb zakona prinaša dodatne stroške državi! Lepo vas prosim! Dajte malo pameti vzeti v roke in poglejte, kaj se po svetu dogaja in po Evropi! Kako so v drugih evropskih državah rešili problem huliganov. Če ne moremo nekaterih prevzgojiti, jih je treba pač na neko silo spraviti v red ali pa jim onemogočiti prihod na stadion.
Ko peljem vnuka na nogometno tekmo, želim normalno iti tudi domov, normalno gledati tekmo, uživati. Pa ne gre za to, da je sosed "ruknil" sogledalca na tekmi in so se začeli tepsti. To so vaši argumenti, zakaj tega zakona ne sprejmete. Ampak, kje živite?! Kje živite, ko so na Stožicah viole razbile 330 sedežev in povzročile za 25 tisoč evrov škode?! In govorimo o tem, kakšno finančno obremenitev bo pa ta zakon prinašal državi in davkoplačevalcem! Enega argumenta ni nihče povedal, razen tega, da je v pripravi in da se stvar kuha in je treba usklajevati in ne vem kaj vse. Vse pa sprejemamo po nujno, pod hitro, pod tajno in ne vem kaj vse. Glejte, varnost vseh udeležencev na športnih, kulturnih prireditvah in vseh drugih srečanjih je nujno potrebna. Po svetu umirajo nedolžni ljudje. Kako so Turki rešili zadevo? Stadion so napolnili z ženskami, z otroci, ki so metali cvetje na stadion, ne pa petarde in bakle in ne vem kaj, kar se je dogajalo na evropskem prvenstvu; in predvsem z balkanskega območja. Pa ne bodimo enaki. Jaz sem za človekove pravice - tudi to je izgovor, veste - sem za človekove pravice! Policaj mora vedeti, kako lahko ukrepa proti barabi, da zaščiti tiste, ki so nedolžni. Mene ne moti, če je varnostnik na vhodu, tukaj pri Maximarketu, ker prihajam s poštenimi nameni, ne pa z namenom, da bom kaj ukradel. In ne čutim ogroženosti sebe, ko sem v trgovini, ker je nekje videokamera. Koliko je uničenih prevoznih sredstev! Mariborčani so celjsko bencinsko črpalko razdejali, ko so se vračali domov, pa zdaj niso problem samo Mariborčani, ampak tudi vsi drugi.
Da je problem omejevanja svoboščin -glejte, ko je huligan za zapahi ali pa mu je onemogočeno, da ogroža vse nas, potem to ni ogrožanje svoboščin. Tisti otrok, ki je vzel nož, ki je šel z nožem na prireditev tukaj v Ljubljani, na srečanje s prijatelji. Kako zaščititi tistega, ki je potem po nedolžnem umrl? Mi moramo dati kršiteljem in tistim, ki se vedno ponavljajo, jasno sporočilo: tega vam ne bomo dovolili, vas bomo na hišnem pragu ustavili, da bodo ostali tisoči in deset tisoči lahko uživali. To rabimo!
Ne se zdaj izgovarjati na neka dogovarjanja in na sindikate! Kako ste pokojnine, vraga, znižali? S kakšnimi sindikati, s kom ste se pogovarjali? Z DeSUS? S kom?
Tukaj pa se je treba ne vem s kom vse pogovarjati, samo da stvar ne gre naprej.
To dopolnitev Zakona o policiji bom sprejel in bom čakal, kdaj bo prišel zakon o policiji, ki ga pripravlja Vlada. Kajti, kot je bilo rečeno, že 22. septembra 2011 je Anton Colarič iz naše poslanske skupine zadevo začel forsirati. In se nič ne dogaja. Državni zbor pa res nima kaj delati. Nima! Danes bomo lahko končali že čez pol ure. Spravite se - tisti, ki ste se narinili na Vlado - k delu, da bodo državljani in državljanke živeli svobodno, spodobno, ne pa jih ožemati, stiskati s peto v tla in iskati zadeve, ki ne pritičejo nekemu demokratičnemu redu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Gašpar Gašpar Mišič. Za njim gospa Sonja Ramšak.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS):
Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!
Začel bom tako: ali kdaj pomislite, kako se počutijo starši tistih otrok, ki jih ni več med živimi zaradi tega, ker se je to zgodilo nekje na neki športni prireditvi? Kaj mislite, zakaj je gospod Vilfan, ki se s športom ukvarja od nekdaj, predlagal in vložil ta zakon? Menda ne zato, da bi nekomu kradel čas ali pa da bi prehiteval po levi ali po desni. Ne! To je storil po tehtnem premisleku, zato ker ga skrbi, kaj bo na bližnjih športnih prireditvah, ki jih imamo pred seboj, in je treba ukrepati danes in ne jutri, ko bo prepozno.
Vprašanje je, kako zaščiti nedolžne, kako zaščititi tiste, kot je
moj predhodnik jasno poudaril, da želi, ko gre s svojim vnukom na kakršno koli prireditev, da tudi odide zadovoljen in predvsem varno in ne tako, kot se to dogaja na nekaterih prireditvah, žal se dogaja tudi pri nas.
Nekdo iz koalicije je omenil, da predlagatelji menda ne mislimo, da smo v Sloveniji preveč huligani ali pa da smo celo vsi huligani. Lepo vas prosim! Kaj želite iz tega narediti cirkus, kaj želite iz tega narediti ne vem kaj! Točno vemo, komu je namenjen ta zakon! Zakon je namenjen, da zaščiti vse tiste, ki želimo normalno živeti v tej državi, in vse tiste, ki si želimo normalno se udeleževati vseh športnih prireditev. Najmanj, kar si želimo, je to, da na športnih prireditvah doživimo nesrečo, tako ali drugače. Sam ne želim biti eden izmed staršev -ker me tudi skrbi, ko gresta moja dva sinova na kakršno koli prireditev - v skrbeh. Kadar koli je na štadionu v Kopru večja tekma, najprej pomislim, kako je poskrbljeno za varnost. Ali policija lahko prepreči - oziroma ni problem v pooblastilih policije, problem je, da če nimamo urejenega zakona, da na vsako športno prireditev pridejo tisti, katerih namen ni, da spremljajo tekmo, da navijajo za boljše, za tiste, ki so na igrišču, ampak je njihov namen, da
117
DZ/VI/3. seja
naredijo kaos ali kakor rečemo mi - kažin. To ni prav in temu je namenjena ta novela zakona.
Izgovarjati se na sindikati, izgovarjati se na sistemski zakon, ki ga bo pripravila Vlada in ga vložila v parlamentarno proceduro v septembru, je vse tako prineseno, češ da je prehitro in tako dalje. Do včeraj smo spremenili skoraj 50, 60, 70, bližamo se številki 100, odkar smo v tem sklicu po nujnem postopku ali pa po skrajšanem postopku sprejeli takšen ali drugačen zakon, pa vendar je ta predlog zakona preventivne narave, torej preventiva, da preprečimo nekaj, česar si ne želimo, da se zgodi. Gre za regulatorne ukrepe, katerih namen je povečanje varnosti na športnih prireditvah. Za razliko od množice zakonov, ki smo jih obravnavali, se mi zdi, da je prav, da bi ta zakon sprejeli, in ne zdi se mi prav, da tega zakona nismo sprejeli že takrat, ko je bil prvič vložen. Očitno se tukaj gre, da je bolj pomembno, kdo zakon predlaga, ne kaj zakon prinaša, pa četudi gre za povečanje varnosti.
Vsi ste se strinjali, ko ste imeli predstavitve mnenj poslanskih skupin, da se strinjate, da je v redu, da je prav, vendar tega zakona žal ne boste podprli, zato ker boste to podprli, ko bo to vključeno v zakon, ki ga bo pripravila Vlada. Kaj pa bi bilo narobe, če bi to danes podprli? Saj ne gori voda, saj s tem ne želimo spremeniti Slovenije iz pozitive v negativo? Ne vem, čemu takšno sprenevedanje.
Potrebno je medresorsko usklajevanje, je omenil predstavnik SLS. Potrebno je medresorsko usklajevanje. Za božjo voljo, kako je to pomembno medresorsko, saj boste zdaj usklajevali za spremembo dveh členov, ko govorimo o varnosti na športnih prireditvah?! Ali ste se vi medresorsko sploh usklajevali o marsičem, ko smo govorili o ZUJF? Danes ugotavljamo, da so številne pomanjkljivosti, ki jih prinašajo spremembe številnih zakonov, ki so bile tako ali drugače prehitro sprejete, v naglici. Ko pa govorimo o preventivi in varnosti - ne! Izgovarjate se, da je potrebno medresorsko usklajevanje. Saj ste imeli čas cel mesec prej, pa se niste uskladili!
Samo nekaj vam polagam - tistim, ki boste glasovali proti temu zakonu. Če se bo kakršna koli nesreča, bog ne daj smrtna žrtev, zgodila na kakršni koli športni prireditvi od danes naprej, vzemite to nase, vzemite to na svojo vest, ker ste tudi vi soprispevali k temu! Mi želimo dejansko pohiteti tam, kjer se da, in moramo dati pooblastila policiji, da tisti, ki dejansko vztrajno delajo izgrede in vztrajno delajo iz pozitivne športne prireditve slabo klimo, da niti ne pridejo na tako prireditev. Mi jih ne potrebujemo. Mi na štadionih ne potrebujemo huliganov, ne potrebujemo tistih, katerih namen je, da svojo negativni energijo sprostijo tam, kjer je ne bi smeli.
Zato vas, kolegice in kolegi, pozivam, da vendar ne glede na enoumje in ostala navodila, ki ste jih pač prejeli - verjetno ste jih prejeli tako in drugače, to je pač v navadi vsaj pri
nekaterih strankah -, da glasujete po svoji vesti in da glasujete za. Saj ste vendar pritrdili, da se strinjate! Ne čakajte na september, če lahko julija rešimo situacijo. Septembra bomo pa spet glasovali pa dopolnili, če bo treba. Ko smo mi opozarjali na sistemski zakon, da ga je treba sistemsko obravnavati, ste rekli, da ne, da moramo na hitro, da se mudi. Ko govorimo o varnosti na športnih prireditvah, pa se nikamor ne mudi! Hvala, ker ste takšni.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Sonja Ramšak, za njo gospa Marija Plevčak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, predlagatelji zakona!
Menim, da gre zakon sicer v pravo smer, zato gospodu Vilfanu vse čestitke, ker želi urediti s tem zakonom določeno področje, ki v naši zakonodaji ni korektno urejeno. Vendar pa moram na tem mestu povedati, da zakona žal ne bom podprla, pa bom tudi obrazložila, zakaj.
Namreč zato, ker sama kot bivša športnica in kot velik ljubitelj športa menim, da je treba v državi marsikaj urediti na preventivnem področju, pa ne samo tisto, ko rečemo, da je treba huligane, v narekovaju, kot jih nekateri imenujejo, preventivno zapreti, kaznovati in jim onemogočiti ogled športnih prireditev, ampak ker je treba v tej državi dvigniti tudi vrednote na nek skupen imenovalec. Namreč, vse se začne že, tako kot pri velikih drugih zadevah, tudi v vrtcu, v šoli in tako naprej. Moram reči, da sem zelo velik podpornik ŠKL, - tisti, ki vjo, kaj je to - šolske košarkarske lige. Zakaj? Zato, ker tam nam otroci, to je tisto naše največje bogastvo, dokazujejo vedno znova in znova, da se da tudi v športu uživati, se da korektno navijati in spodbujati tudi tistega, ki je na drugi strani v drugi ekipi, če naredi kakšno lepo potezo.
Se pa pridružujem tukaj mnenju Vlade in državnega sekretarja, ki nas je seznanil s stališčem Vlade, da je treba te stvari urediti sistemsko.
Dotaknila bi se pa še ene stvari, ker vidim, da so se tudi moji kolegi v razpravah oddaljili od te teme, in bi sama rekla, da tudi se včasih sama vprašam, ali bi bilo treba vzeti apavrin, persen ali pa kupiti mogoče kamilice ali kakšen drug močnejši napitek, ko poslušam nekatere razprave, ko tudi mi poslanke in poslanci ne dajemo pravega zgleda naši javnosti. Namreč, pošiljanje v razpravah predsednika Državnega zbora v kot, češ, tu "čičaj in čakaj" in bodi tiho, ali pa razprave, kot so bile včeraj, ko smo poslušali odgovore Vlade, predsednika Vlade in ministrov na postavljena poslanska vprašanja, ko v svojih razpravah uporabljamo besedišče, kot je "varčevalna histerija", "moralni hazard" in podobne zadeve. Mislim, da ravno zaradi tega je potreben sistemski zakon, ki bo širše uredil to področje, ki bo tudi zagotovil to, da bomo državljanke in
118
DZ/VI/3. seja
državljane z veseljem šli na kakršno koli javno prireditev.
Ko govorimo o huliganih, naj se dotaknem še te besede. Ja, huligani, ampak veste, za mene so še večji tisti huligani tisti, ki so oškodovali družbeno premoženje, pa jih ne nazivamo tako in jih kaznujemo, ker so nas oškodovali z milijonskimi škodami, z oprostilnimi sodbami ali pa samo mogoče s kakšnim ukorom. Medtem ko pa za tiste, ki naredijo manjše prekrške, pa uporabimo tudi zaporne kazni -leto, dve ali podobno.
Moram reči, da se sama navdušujem nad rešitvami, ki jih uporablja angleška zakonodaja. Zelo se mi zdi pomembno tudi to, da kadar poteka neka prireditev in ko gre za ogrožanje varnosti tistih, ki so udeleženi na javni prireditvi - bom govorila konkretno, v nogometu - in ko se začne metanje bakel in podobnih predmetov na igrišče ali pa med gledalce, bi morali imeti policisti tudi možnost pooblastila, da takšno osebo takoj izločijo z objekta, da ga privedejo tako pred sodnika in da ga takoj tisti trenutek tudi obsodijo.
Te rešitve, ki pa jih imamo danes pred seboj, pa tega ne omogočajo. Zato, gospod Vilfan, upam, da bo Vlada res izpolnila to svojo obljubo in da bomo jeseni, zgodaj jeseni, polagam to na vest Vlade in pristojnega ministra, to področje uredili. Toliko z moje strani, hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospa Marija Plevčak. Je ni. Gospa Maša Kociper, za njo mag. Ivan Vogrin. Maša Kociper se odpoveduje razpravi.
Izvolite, mag. Vogrin. Za njim gospa Janja Klasinc, če je ne bo, pa gospod Jožef Jerovšek.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Lep pozdrav vsem skupaj, hvala za besedo.
Menim, da je toleranca do nasilja škodljiva. Raziskave kažejo, da smo Slovenci preveč tolerantni in za poskus zakona, ki bi omejil to toleranco in povečal varnost, menim, da je dober. Namreč, zelo žalostno je, da človek, ki bi z otrokom želel obiskati javno športno prireditev, ima hude pomisleke, kajti tam se mu lahko zgodi nasilni izgred in je poškodovan ali so poškodovani njegovi družinski člani. Iz tega razloga menim, da bi bilo dobro najti dovolj modrosti in razuma in ne glede na to, s katere strani predlog prihaja, ta predlog tudi podpreti.
Tudi v temu konkretnemu primeru se pojavi vprašanje, ali smo resnično po enaindvajsetih letih samostojnosti zrela družba za odločanje. Zakaj? Do sedaj je enaindvajset let sistem državnega zbora in države deloval tako, da ko prihaja predlog s strani koalicije, je sprejet, ko prihaja s strani opozicije, ni sprejet. Dejstvo, da smo v globoki krizi, da bomo v krizo še dlje prišli in da se bodo najbrž v jeseni nam dogajale demonstracije, ker ljudje nimajo več od česa živeti, je tudi vzrok v tem, da nismo sposobni sodelovanja. Jaz pa menim, da bi bilo
sodelovati dobro in potrebno v korist vseh državljank in državljanov. Pravzaprav se kaže tudi določena mera nespoštljivega odnosa do predlagatelja. Poglejte, mi ne mremo iti mimo dejstva, da je predlagatelj nekdanji vrhunski športnik, ki pozna zadevo, ki je to občutil na svoji koži in občutil vsak dan. Imamo mi sploh kakšen odnos do naših vrhunskih športnikov in ljudi, ki so veliko dosegli? Menim, da se kaže določen odnos tudi v tem.
Zato: najdimo po enaindvajsetih letih dovolj razuma in modrosti in ne zavračajmo vsakega predloga! Tudi se lahko v drugi obravnavi ta predlog dopolni s tistim, kar predlaga Vlada, in se procedura pospeši. Vendar imam občutek, da pravzaprav - pa brez mojih osebnih očitkov do zdajšnje opozicije ali pretekle opozicije, kajti zdajšnja pozicija je bila v preteklosti v opoziciji in se je enako dogajalo. V mandatu 2008 do 2011 ni bil sprejet praktično noben predlog opozicije. In tudi sedaj ni sprejet noben. Kam to vodi?! To vodi v delitev, razslojevanje, vodi v slabe rešitve, mi pa potrebujemo dobre, razumne, modre rešitve, ki bodo to državo pripeljali naprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Matjaž Zanoškar, za njim gospod Srečko Meh.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovana predstavnika ministrstva, kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Pozitivna Slovenija vlaga to modifikacijo zakona o policiji z namenom in razlogom. Ta razlog je evidenten tudi v tem, da je v zadnjem času in preteklih obdobjih prihajalo do incidentov na raznih športnih prireditvah, kar pa se je očitno pokazalo, da zakon ni docela izpiljen in tak, da bi dal odgovore na takšne incidente. Tudi v luči prihodnjih prireditev športnih manifestacij v Sloveniji je prav, da bi se Slovenija s svojo zakonodajo prilagodila na tak način, da bi lahko policija ukrepala v takšnih primerih.
Tako kot je prejšnji govornik, kolega Vogrin, povedal, da tokrat in tu ne gre zgolj za to, da bi se proučilo oziroma da bi se spoznalo to modifikacijo za dobro, za kvalitetno, gre bolj za neko nasprotovanje in kljubovalnost vladajoče koalicije, da ni važno, kakšen je predlog, pomembno je, da ne prihaja s prave strani. Torej predlagatelj v tem primeru ni pravi. Ni tisti, ki bi ga bilo vredno poslušati. Prepričan sem in bojim se, da bo ta glasovalni stroj glasoval tako, kot je bilo tudi mnenje Vlade, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predstavniki Vlade, mene ne prepričate s tem, da govorite, da modifikacija zakona o policiji ni dobra, zato ker bo povečala stroške, stroške pri ukrepih, pri incidentih, ki nastajajo na športnih prireditvah. Mene ne prepričate s tem, da se niste uskladili s socialnimi partnerji, torej s sindikatom policije. Tudi to me ne prepriča. In ne prepriča me tudi razlog, ko pravite, da zakon ni sistemsko urejen, da bi bilo treba zakon
119
DZ/VI/3. seja
sistemsko urediti. Ena stvar, ki ji sledimo v Pozitivni Sloveniji, je ta, da s to modifikacijo in korekturo dveh členov v Zakonu o policiji dosežemo večjo varnost državljank in državljanov. Ali je tu treba razmišljati o stroških, ko gre za to elementarno prvino, vrednoto, varnost državljank in državljanov? Vi govorite o tem, da bodo povzročile stroške. Kakšne stroške?! Govorite, da niste dogovorjeni s sindikati. Potem dovolite, da se mi pogovarjamo sami s sindikati policije o sistemskih rešitvah. Jaz sem za to, da se izvede in da se oblikuje sistemski zakon, in sem za to, da se tudi v nadaljevanju pristopi k sistemskim rešitvam. Vendar tokrat, ko gre za takšno malenkost, za takšno malo stvar, ki bo prispevala k varnosti državljank in državljanov, vi nasprotujete. Seveda, tudi koalicijske stranke, ki so predstavile danes svoja stališča, bodo tudi proti temu oziroma bodo glasovale, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Torej na takšnem malem, drobnem segmentu, ki zadeva varnost in ne nazadnje tudi skozi to modifikacijo tudi dvig neke navijaške kulture, če hočete, na takšnem malem segmentu padamo oziroma niso sprejeti ustrezni sklepi in podpora tem spremembam, zato ker ne prihajajo z dobre strani.
Še ena opozicijska stranka, Socialni demokrati so dobro povedali in dobro obrazložili svoje stališče in zelo se strinjam s tem in zelo podpiram tudi to njihovo stališče.
Torej, pustimo in po vašem mnenju naj bo stanje takšno, kot je, pustimo svobodo nasilništvu, pustimo svobodo takšnemu ravnanju, kot smo mu že bili priča na raznih nogometnih oziroma drugih športnih prireditvah.
Naj vam povem, da prihajam iz malo manjšega kraja, Slovenj Gradec ni tako velik kraj, in tam se zgodi tekma U12; saj veste, v nogometu so to mali dečki. In na takšni tekmi U12 se zgodi incident; s petardami, nasilništvom itn. Ni treba iskati velike manifestacije, velike prireditve v Sloveniji. Tudi take male so lahko smerokaz, da je na tem področju treba nekaj narediti.
Nič hudega sluteč in nič hudega namerno je poslanska skupina oziroma je predlagatelj predlagal modifikacijo teh dveh členov, ki nikakor ne bi, po mojem mnenju ne, posegli na finančno plat delovanja policije ne na kakšne druge stvari, je pa iz "inata", saj veste, iz inata. Tudi iz inata se je v Sarajevu prestavila hiša z ene strani reke na drugo. Iz kljubovalnosti. Pač ne prihaja od dobre stranke, ne prihaja od predlagatelja, ki bi bil vreden upoštevanja, boste verjetno s svojim aparatom šli čez in boste verjetno tudi tokrat preglasovali ta dobronameren predlog, ki smo ga predstavili. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Vlade se je javil k besedi mag. Marolt, državni sekretar. Takoj za njim pa v imenu predlagatelja gospod Peter Vilfan.
MAG. ROBERT MAROLT: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Če dovolite, bi nekaj dodatnih pojasnil dal ponovno na vse navedbe opozicijskih poslancev in poslanke.
Poglejte, še enkrat poudarjam: ta vsebinska sprememba Zakona o policiji, ki jo predlaga prvopodpisani gospod Peter Vilfan, je bila rešitev že v zakonu o nalogah in pooblastilih policije, ki jo je obravnaval že parlament v prejšnjem sklicu. Tako gre dejansko za vsebinsko oziroma slovnično nekoliko preoblikovan tekst določb, ki so bile že v prejšnjem zakonu in ne gre za nek avtentičen tekst, da ne bi bile mogoče kakšne napačne interpretacije. Menim, da je to korektno, da se pove avtorstvo tega člena.
Glede teh rešitev. Nekateri poslanci, in gospa poslanka Potrata, ste bili že v mandatu prejšnje vlade in ne vem, zakaj niste že v prejšnjem mandatu te spremembe zakona sprejeli, tako bodisi v skrajšanem, po nujnem postopku, kot očitate sedaj, ali ne vem kakšnem, ali rednem postopku. Toliko glede načina sprejemanja zakonodaje.
Vendar še enkrat poudarjam, sedanja vlada, ki je pripravila ta tekst zakona - zakon ima te rešitve, ki določajo varnost na športnih prireditvah in tudi učinkovitejše ukrepanje policije - torej gre za ta dva ukrepa. Torej, zakon o organizaciji in delu policije je bil v tem delu že usklajen tako z Zakonodajno-pravno službo in tudi z drugimi resorji v tem poglavju glede teh dveh ukrepov. Tem parcialnim spremembam zakona nasprotujemo, torej samo spremembi teh dveh ukrepov, kajti samo sprememba teh dveh ukrepov pa prinaša dodatne finančne posledice. Zakaj? Samo za ta dva ukrepa bi morali potem narediti posebne obrazce, posebej izobraževati, usposobiti približno 3 tisoč policistov, ki izvajajo naloge varovanja javnega reda in miru - torej samo za ta dva ukrepa. Potem nadgraditi računalniške aplikacije, seveda tudi z dodatnimi finančnimi sredstvi, kar bi tudi dodatno obremenilo proračun. To bi bilo pa v nasprotju z varčevalnimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada in tudi v nasprotju s situacijo, v kateri se nahajamo, kajti finančne posledice ne bi bile majhne.
Zato je smiselno, da se, potem ko bosta pripravljena oba zakona s področja policije in ko bosta sprejeta v Državnem zboru, potem organizira izobraževanje, usposabljanje in tudi računalniške aplikacije za izvajanje obeh zakonov, za izvajanje vseh deset novih ukrepov, ki so predvideni v zakonodaji. Torej bo to bolj racionalno, bolj ekonomično in pa tudi gospodarnejša poraba davkoplačevalskega denarja.
Zato je treba, da so te rešitve dobre, razumne in tudi modre, kot je povedal en predhodnik, eden od vas poslancev. Zato Vlada sprejemu tega parcialnega zakona, se pravi samo tem manjšim spremembam, nasprotuje.
120
DZ/VI/3. seja
Glede spoštovanega gospoda poslanca Zanoškarja, ki je izpostavil usklajevanje socialni dialog s sindikati, se zahvaljujem za vašo ponudbo, vendar bi poudaril, da imamo z našima policijskima sindikatoma, torej s Sindikatom policistov Slovenije in Policijskim sindikatom Slovenije dober socialni dialog, rezultat je tudi ta podpisani sporazum in v okviru tega podpisanega sporazuma, ki se tudi izvaja, kar lahko vprašate tudi predstavnike in vodstvo obeh sindikatov, je v osemnajsti točki sporazuma zaveza, ki dovolite, bi vam jo citiral: "Vlada Republike Slovenije brez socialnega dialoga in iskanja soglasja s sindikati ne bo predlagala zakona, ki bi urejal organiziranost in delo policije ter naloge in pooblastila policije v parlamentarno proceduro."
Torej, mi se s sindikati pogovarjamo, se usklajujemo, iščemo najboljše možne rešitve. Glede na to, da so pa pred vrati parlamentarne počitnice, bo zakon predvidoma prišel v parlamentarno proceduro v jeseni. Te rešitve so pa sistemske, celovite in posledično bodo potem tudi najmanjši možni stroški za davkoplačevalce. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Peter Vilfan.
PETER VILFAN (PS PS): Zdaj sem dobil pravzaprav dobro iztočnico, da začnem to svoje izvajanje, svojo debato...
Moram reči, da je tokrat gospod Marolt zelo korektno, zelo zavito in celo primerno govoril o tem, da tukaj ne moremo govoriti o kakšnem avtorstvu tega predloga zakona. Ko smo mi ta zakon prvič vložili že pred nekaj meseci, smo bili deležni čisto drugačnih opazk, predvsem jaz osebno, in sicer s strani vašega ministra za notranje zadeve, gospoda Gorenaka, ki me je med drugim imenoval tudi za plagiatorja, me je primerjal s ponarejevalci in podobno - menda na Twitterju in na svojih blogih, ki jih jaz sicer, moram priznati, ne berem.
Torej, najprej obrazložitev. Tudi v sanjah si ne domišljam ali pa želim komur koli dopovedati, da sem jaz pripravil ta predlog zakona o teh policijski pooblastilih. Gre za predlog, ki je bil, kot ste že rekli, nekoč prej v obravnavi, mi smo ga povzeli, skupaj z našimi strokovnimi sodelavci, pravniki, ki jih imamo kar nekaj v naši poslanski skupini, in z menoj kot prvopodpisanim smo potem pripravili ta predlog, ki ga imate sedaj na mizi.
Moj delež pri pripravi tega so bile predvsem moje izkušnje iz ares dolgoletnega, več kot štiridesetletnega dela v športu. Od tega sem bil več kot dvajset let vrhunski športnik, vrhunski košarkar, več kot dvajset let že komentiram vse največje košarkarske dogodke, tako doma kot v svetu, in med drugim sem bil nekaj časa tudi športni funkcionar, celo podpredsednik Uniona Olimpije, košarkarskega kluba, zagotovo enega najbolj izpostavljenih tudi
po navijaški plati v Sloveniji, ki se je, se bo in se še vedno ukvarja s to navijaško problematiko.
No in v temu času svojega delovanja sem potoval tudi po celem svetu. Praktično ni mesta, ni države, lahko bi rekli že skoraj da ni dvorane, v kateri nisem bil. Seveda nisem spremljal in opazoval samo tistega, kar se dogaja na parketu, ampak tudi tisto, kar se dogaja izven parketa: na tribunah, v mestih, kjer so se organizirala ta tekmovanja, pred tekmo in po tekmi, med tekmo in tako naprej... Kako je poskrbljeno za varnost, kako reagira policija, kako ravnajo navijači in podobno. Tako da ne bi bilo kakršnega koli pomisleka o tem, da si mi pripisujem kakršno koli avtorstvo, da želimo dobiti kakršne koli zasluge za morebiten sprejem tega predloga zakona.
Še enkrat: ne morem mimo tistih obtožb vašega ministra, ki je - mimogrede -, ko je bil še poslanec seveda tudi vlagal predloge zakonov, ki so že bili nekoč prej v proceduri. Tukaj imam, recimo, štiri takšne zakone, ki so jih pripravili moj strokovni sodelavci. Pri vseh je sopodpisnik oziroma na dveh je sopodpisnik, na dveh pa tudi prvopodpisani gospod Gorenak. Vsi ti predlogi so bili že prej v zakonski proceduri, niso bili sprejeti iz takšnih ali drugačnih razlogov, bolj ali manj znanih razlogov, ker verjetno niso bili vloženi s prave strani, niso bili pravi podpisniki, in potem so ti predlogi ponovno prišli v proceduro. In zanimivo, to so mi rekli starejši kolegi, ki so že dlje časa v parlamentu, takrat teh podpisnikov nihče ni zmerjal s plagiatorji in ponarejevalci. Toliko o tem avtorstvu in morebitnih zaslugah.
Zdaj pa naj se vrnem malo nazaj. Zakaj smo se odločili, da vložimo ta predlog zakona. To je bilo že pred meseci in o tem je bilo danes že kar nekaj povedanega.
Gospa Potrata je omenila enega od teh dogodkov, to je tisti v Mariboru na mednarodni rokometni tekmi, ko je prišlo do grozljivega, bi rekel, verbalnega napada na gostujoče rokometaše, pravzaprav celo za poveličevanje genocida. Potem pa takoj tisti dogodek v Stožicah na nogometni tekmi med Olimpijo in Mariborom, ko je prišlo do metanja bakel na igrišče, ko je ena od teh gorečih bakel samo za las zgrešila enega od golmanov obeh ekip, ko se je uničevalo lastnino in podobno. Takrat smo se odločili, da takoj, že naslednji dan oziroma v naslednjih dnevih po hitrem postopku vložimo predlog tega zakona. Zakaj - zato, ker smo želeli, kot je že povedal kolega Kavtičnik, da tak zakon sprejmemo čim prej, da pride čim prej v proceduro, da ga policija čim prej dobi oziroma dobi ta pooblastila in jih začne tudi izvajati.
Potem smo z obema danes prisotnima predstavnikoma Vlade, gospodom Maroltom in gospodom Žaberlom imeli tudi sestanek, na katerem smo se, kot sem že omenil v uvodni obrazložitvi, zelo korektno pogovarjali o tej zadevi. Vaš predlog je bil takrat, da umaknemo ta predlog zakona. Mi smo rekli, da smo pripravljeni to narediti, ker ste vi takrat - in
121
DZ/VI/3. seja
prebral bom iz našega zapisnika, ki so ga pripravili naši strokovni sodelavci. "Po besedah predstavnikov MNZ naj bi bila oba predloga zakonov, to sta Predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije in Predlog zakona o organizaciji in delu policije, vložena v zakonodajni postopek maja 2012. Z umikom predloga zakona bomo zato počakali do trenutka, ko bo Vlada vložila oba zakona, ki sta trenutno še v medresorskem usklajevanju." To se potem ni zgodilo, ta dva zakona nista bila vložena. Mi smo potem vztrajali na nadaljevanju postopka in naš zakon je bil potem razcefran, izničen in na koncu ni bil sprejet. Prišlo je celo tako daleč, da sem ga, kot sem tudi danes že povedal, moral predstavljati celo na Odboru za finance v okviru Zakona o javnih financah, znamenitega ZUJF, in na koncu od tega našega predloga ni bilo nič.
Potem smo se v Pozitivni Sloveniji odločili, da zakon ponovno vložimo, in sicer po rednem postopku, in to se je zdaj tudi zgodilo. Nikakršen očitek, da s tem zaviramo ali pa onemogočamo predlog, ki bi ga naj Vlada vložila v parlament, seveda tu ne drži. Ne nazadnje, tudi danes nismo dobili prav nobenega zagotovila ali termina, kdaj bo Vlada ta zakon vložila, glede na, verjamem, zelo težavna pogajanja s sindikati, glede na to, da gre za velika sistemska kompleksna zakona. Tako pravzaprav nihče v tem trenutku ne more reči, kdaj bi ta vaš predlog lahko prišel v obravnavo v parlament.
Razumem seveda, da se Vlada mora usklajevati, razumem, da pred tem ne morete vložiti zakona, po drugi strani pa smo poslanci zato v parlamentu, da vlagamo predloge zakonov, da o njih razpravljamo, ne glede na to, s kakšnimi morebitnimi težavami se Vlada spopada.
V razpravi je bilo kar veliko zanimivih stvari povedanih. Moram reči, da sem celo na nek način zadovoljen, ker se mi zdi, da je bila današnja razprava dokaj korektna. Želel bi si, da bi velikokrat na tak način razpravljali, govorili tudi o predlogu neke druge skupine, nasprotne skupine. Kolikor sem razumel, razen enega ali dveh pomislekov, se vsi strinjate, da tak zakon v Sloveniji potrebujemo, taka pooblastila policija potrebuje, da je predlog dober, da je tudi vsebinsko korekten, in to me dejansko, moram reči, veseli.
Ko ste govorili o dodatnih stroških, če bi tak zakon sprejeli. Imam seveda popolno zaupanje v Ministrstvo za notranje zadeve, da bo znalo tudi po organizacijski plati in stroškovni plati stvar izpeljati tako, da bodo ti stroški minimalni. Zagotovo imate tam dovolj ljudi, dovolj strokovnjakov, ki se na to spoznajo. Ampak, recimo, majhen predlog, kako bi se dalo to tudi urediti.
16. aprila je bil v tej veliki sejni sobi je bil minister za notranje zadeve gospod Gorenak, ki je takrat na eno od poslanskih vprašanj odgovoril takole: "Imamo okoli 150 visoko
izobraženih kadrov v vrhu policije, ki bodo ali upokojeni, ali pa prerazporejeni, ali pa nekateri tudi odpuščeni, ker dejansko očitno nimajo kaj delati. Tisti, ki se bodo dokazali, bodo lahko ostali v vrhu policije", je rekel, "ostali bodo vrnjeni", to so njegove besede, "v temelje policijske hierarhije." Prepričan sem, da od takrat ministru ni uspelo rešiti problema vseh teh 150 in če so to takšni strokovnjaki, bodo z lahkoto prevzeli to nalogo, kar se tiče implikacije teh novih računalniških storitev, pa izobraževanja, pa novih obrazcev in podobno. Ampak to je samo tako en medklic, en predlog.
Ko sem govoril, zakaj potrebujemo tak zakon. Glejte, že čez nekaj dni, v naslednjih dneh se bodo začela v Sloveniji ta ligaška tekmovanja. Med drugim tudi nogometno prvenstvo, začeli se bodo veliki derbiji, saj ga vsi poznamo Maribor : Olimpija. Prvi se je že odigral v nedeljo - na veliko srečo in zadovoljstvo, lahko rečem brez incidentov - v Mariboru. Ampak treba je povedati, da je bila to tekma brez tistega pravega vrhunskega tekmovalnega naboja, da je šlo bolj ali manj za polprijateljsko tekmo. Potem se bodo začela tudi mednarodno tekmovanja. Slovenski klubi igrajo v vedno več mednarodnih tekmovanjih in v vedno več različnih športnih panogah in vedno več možnosti bo tudi za to -še posebej, ker v tem trenutku živimo v situaciji, in to smo tudi danes že slišali, ko so ljudje vedno bolj nervozni, vedno bolj nezadovoljni, ena negativna energija kroži dejansko tukaj med nami. Ravno športni dogodki so tisti, kjer se sprostijo velikokrat take strasti, za katere nekateri posamezniki niti ne vedo, da jih imajo v sebi. V kontekstu tega moram priti spet do tega evropskega prvenstva 2013 - seveda, če ga bomo sploh organizirali, če ne bo mogoče Vlada v okviru kakšnega novega ZUJF ukinila prvenstvo ali pa ga mogoče celo zmanjšala s 24 na 16 ali pa 12 udeležencev. Ampak verjamem, da ga bomo, verjamem v besede tudi ministra Turka, ki jih je izrekel na televiziji, da je denar tudi za to znamenito kotizacijo zagotovljen.
Torej imeli bomo evropsko prvenstvo. Na tem evropskem prvenstvu bo nastopilo 24 reprezentanc. Med temi bodo tudi reprezentance praktično vseh držav nekdanje skupne države Jugoslavije. Makedonci so se že uvrstili, prepričan sem, da se bodo še Hrvati, Srbi, pa Bosna in Hercegovina, Črna gora. Vsi vemo ali pa vsaj nekateri vemo, kakšni navijači prihajajo iz teh držav, kakšne navijaške skupine so, še posebej, če govorimo o Hrvaški, pa recimo o Srbiji Lahko bi rekel, da so to nekatere delno celo militantne navijaške skupine, ki svoje reprezentance spremljajo praktično na vseh potovanjih in bodo zagotovo njihovi navijači prišli tudi v velikem številu v Slovenijo. Recimo, iz Makedonije napovedujejo kar nekaj tisoč obiskovalcev. Seveda bodo to večinoma navijači, to bodo ljubitelji košarke, ampak med njimi bodo seveda tudi ti, o katerih sem prej govoril.
122
DZ/VI/3. seja
Po mojem mnenju je čimprejšnji sprejem takega zakona, ki ga mi danes predlagamo, to bo eno tako jasno svarilo, vnaprej povedano obvestilo za vse, da jih v Sloveniji čakajo urejene razmere, kar se tiče navijaštva, da se bodo morali v Sloveniji obnašati po pravilih, ki so jasna in strogo zapisana, in da bo tudi policija imela vsa ta pooblastila, s katerimi bo lahko ta red tudi delala in potem zagotovila, da bomo v Sloveniji imeli, tako kot vsi pričakujemo in si želimo, eno najboljših, najlepših - če ne največje, pa zagotovo najprijaznejše, najbolj človeško, ljudsko evropsko prvenstvo v košarki. To je torej še en razlog, da smo mi poskušali to narediti po hitrem postopku. Ni nam uspelo in zdaj smo pač v tem rednem postopku.
Kaj pravzaprav je osnovni namen tega zakona? Osnovni namen tega zakona je, da se prepreči predvsem neprimerno navijanje, navedel bom nekaj najpogostejših oblik neprimernega obnašanja navijačev na teh športnih prireditvah. To so neprimerno navijanje, žalitve igralcev, navijačev nasprotnega moštva, sodnikov in tako dalje, oviranje varne in nemotene igre na igrišču, metanje raznih predmetov na igrišče, kovancev, petard, dimnih bomb, bakel in tako naprej, izzivanje navijačev nasprotnega moštva, uporaba žaljivih besed ali sloganov z nacionalno in lokalno vsebino in pa tudi fizično obračunavanje z navijači nasprotnega moštva.
Mislim, da je prav, da seveda čim prej sprejmemo takšen zakon, takšna pooblastila, da čim prej uvedeno to ničelno tolerantnost do kakršnega koli nasilja, seveda navijaškega in seveda tudi drugega, ampak zdaj predvsem govorimo o navijaškem na teh športih prizoriščih v Sloveniji.
Sam absolutno zagovarjam to, da gre predlog zakona v nadaljnjo proceduro. Tudi apeliram na vse poslanke in poslance, kljub mnenju poslanskih skupin, ki smo jih že slišali, da še enkrat premislijo, da premislite, da spustimo ta zakon v drugo obravnavo. Če kaj takšnega v temu predlogu ni dobrega, še vedno lahko, to smo tudi povedali, popravimo, spremenimo, dodamo, se dogovorimo.
Upam, da bomo o tem predlogu zakona govorili tudi še na kakšni naslednji seji.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Besedo ima gospod Srečko Meh, za njim gospod Jožef Jerovšek.
SREČKO MEH (PS SD): Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Kar je gospod Vilfan povedal, ne bi potrebovalo nobenega komentarja več in bi bil kronski dokaz za to, da lahko nadaljujemo s postopkom in da se v tem postopku dokopljemo do najboljših možnih rešitev, lahko začasnih, ampak tam, kjer je ta trenutek lahko relativno velik problem.
Zato mene skrbi celovito urejanje. Na nek način kaže, da je v tej državi treba vse spremeniti od fundamenta naprej, pa je to pogosto najslabša rešitev. Ni treba podrediti vseh hiš zato, če je treba kaj popraviti v tej hiši in če je ta trenutek nekaj narobe na področju enega dela varnosti pa tudi športa, potem to popravimo. Tista celovitost me pa skrbi, v tej državi smo že preveč stvari celovito spremenili in ne bi bilo prav.
Naš ugled, ugled Državnega zbora, ni odvisen od tega, kako se oblačimo, ni odvisen od tega, v kateri stranki smo. Odvisen je od tega, ali se znamo pogovarjati. Ali iščemo rešitve? Ali se poslušamo? Ali znamo potem poiskati tudi takšno rešitev, ki je za nas vse skupaj dobra?
Tudi sam mislim, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji ta trenutek niti ni najbistvenejše, s čimer bi se mi morali ukvarjati v tej naši državi. Mnogo pomembnejših stvari je, o katerih bi morali ta trenutek govoriti, razpravljati, iskati rešitve, pa jih ne iščemo. Nimamo nobenega predloga ne o pospeševanju gospodarstva, ne kako bomo reševali krizo brezposelnih, kako bomo reševali vse tiste probleme ,ki jih imamo... Sprejemali smo po hitrem postopku zakon o spremembi financiranja in to smo delali vse po hitrem postopku. Zato je ta trenutek pravi trenutek, da razpravljamo tudi o tem, na kakšen način urediti potem varnost, recimo, na športnih prireditvah.
Gospod Vogrin in še nekaj nas je bilo tukaj, ko bi morali reči o tem, da govorimo o vsebini in ne govorimo čisto o formi in ne govorimo o tem, kdo je predlog dal. Pa vendar naj spomnim: niti enega dopolnila do danes ni bilo sprejetega, ki ga je kdor koli drug dal, razen pravna služba in so koalicijski poslanci in poslanke potem kot amandmaje dali v obravnavo. In razen tistih, ki so bili sprejeti v koaliciji. Danes je bilo že opozorjeno, da to ni dobro; ni dobro za duha v Državnemu zboru pa tudi v Sloveniji ne. Mislim, da bi bilo dobro razpravljati o rešitvah, ki jih predlaga predlagatelj gospod Vilfan kot poznavalec, kot športnik, ko športni funkcionar, in da danes ali jutri z nesprejetjem tega zakona, kakor koli hočete, sprejemamo nase preveliko odgovornost za vse tisto, kar se naj ne zgodi na nobeni od teh športnih tekem in dogodkih. Naj bi bili to športni užitki in veselje nad zmago in dobrimi potezami športnikov.
Najmanj pa ljubim tukaj razprave o tem, zakaj pa tega niste v prejšnjem mandatu naredili. Mi smo v sestavi tega parlamenta in tega sklica in v tem sklicu smo odgovorni za tisto, kar bomo naredili v tem času. Mineva ali je že minilo 7 mesecev od takrat, ko smo bili izvoljeni, 5 mesecev, odkar je bila vlada imenovana, in prav bi bilo, da se rešujejo problemi, ki nas zadevajo, promptno, tako tekoče, kot bi to bilo tudi prav. Prav bi bilo, da med nami ni veliko nestrpnosti in tudi ne arogance. Kadar poslanci postavimo vprašanje,
123
DZ/VI/3. seja
bi morali biti spoštljivi, in kadar državni sekretarji in ministri odgovarjajo, bi morali ravno takšni. Vsekakor si predlog, ki je danes pred nami, zasluži nadaljnjo obravnavo, dopolnitve in možnost.
Če zelo poenostavim. Če rečemo, da smo mi julija in da je to zadnje redno zasedanje, bo potem naslednje redno zasedanje, recimo, septembra, verjetno pa je, da bo oktobra. Se pravi, če je oktobra prva obravnava, potem predloga, ki ga bo Vlada pripravila za celovito reševanje po rednem postopku, v letošnjem letu ne bomo sprejeli. Zato se mi zdi, da bi ti popravki pomagali reševati problematiko, na katero opozarjajo tisti, ki se na problem športa in nestrpnosti v športu tudi spoznajo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jožef Jerovšek, za njim gospod Jerko Čehovin.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Tudi mene veseli, kot je rekel prvopodpisani, da danes razpravljamo o tem zakonu, ki ureja pomembno družbeno vprašanje - varnost na naših stadionih, na tekmah, v dvoranah. Veseli me tudi zaradi tega, ker s tem tudi v tem parlamentu, zboru dokazujemo, da imamo do resnih družbenih tem bolj odgovoren pristop kot tam, kjer je gospod Vilfan tudi svetnik, na mestni občini, kjer o še bolj pomembnih zadevah preprečijo vsako razpravo. Vemo, da so preprečili izredno sejo, ki se je želela opredeliti do gospoda Jakiča in njegovih ravnanj, ki so po mnenju korupcijske komisije koruptivna.
Strinjam se tudi s tem, da je gospod Vilfan zelo primeren predlagatelj, kajti bil je res vrhunski športnik, košarkar, užival sem, ko sem ga gledal. Bil je tudi tisti športnik, ki je veljal za enfant terrible jugoslovanske košarke in slovenskega športa v svojem času. To jemljem pozitivno, dobesedno. Spominjam se, da je znal navijače tudi sprovocirati in je uporabil tudi provokacije. Spominjam se tekme v Beogradu, mislim, da je takrat igral za Jugoplastiko, ko se je obrnil proti beograjskim nasprotnikom in proti njihovim navijačem, potegnil hlačke dol in pokazal zadnjo plat. Saj to jemljem vse benevolentno, takrat so bili drugi časi. Če bi danes po krvavi balkanski rihti kdo storil kaj takšnega, bi to verjetno res izzvalo silne reakcije, takrat pa je bil Peter Vilfan mlad športnik, temperamenten enfant terrible in se je pač to tudi na nek način toleriralo.
Da je treba ukrepati, da je treba stalno misliti na te posledice nasilja v družbi in na športnih prireditvah, drži. Takšno nasilje je v veliki meri tudi odraz družbene krize. Vemo, da imamo zelo močno družbeno, gospodarsko in finančno krizo, ki rojeva tudi zelo neželene posledice. Ko danes govorimo o tem preprečevanju nasilja na športnih prireditvah, se mi, ki smo malo starejši, spomnimo, da so pred
desetletji bili najbolj problematični angleški navijači. Spomnimo se tragedije na stadionu na Nizozemskem, ko so podivjani britanski navijači povzročili strašno tragedijo. Takrat so omejili gibanje britanskih navijačev, hkrati pa je bilo, tako se mi zdi, to v predthatcherjanskem obdobju, ko je bila tudi v Angliji izrazita družbena gospodarska kriza. Tako se je potem tudi angleška družba na tem področju pod vodstvom Margaret Thatcher nekako ozdravila, izčistila, da to danes ni več takšen problem.
Rečeno je bilo, "ne potrebujemo huliganov na igriščih, na stadionih" - gospod Mišič je to dejal. Mimogrede, mislil sem, ko takšno temo obravnavamo, da bo - glede na to, da se je zadnjič proglasil za gasilca - prišel v gasilski uniformi, da bo simbolika malo močnejša. Res je, preprečiti moramo huliganstvo na stadionih, seveda pa moramo preprečiti vsakršno huliganstvo v družbi. Tudi na drugih področjih te neprimerne pojave, nezaželene pojave, družbeno zlo. S tega stališča jemljem ta predlog celo na nek način kot del samokritike ali refleksije znotraj stranke Pozitivne Slovenije, da so tudi ravnanja, ki so povezana s stranko, nekako spodbudila takšne reakcije, takšen zakon. Ta zakon pravi v 39. c členu, da policija lahko odredi prepoved udeležbe na določenih športnih prireditvah za osebe, ki so storile prekršek na športni prireditvi ali zoper zakon, ki ureja javna zbiranja.
Ko je imela vaša stranka, mislim, da je bilo to javno zbiranje, neko proslavljanje, je sin predsednika vaše stranke enemu od novinarjev, Jaki Elikanu oziroma spremljevalcu rekel: "Tega je treba ubiti, tega novinarja." Ta zakon, če bi bil danes sprejet, bi za tak prekršek tej osebi, gospodu Juretu Jankovicu, prepovedal udeležbo na javnih prireditvah. Prav gotovo bi mu policija lahko prepovedala udeležbo, ker je to huda deviacija, ki se je zgodila...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jerovšek, mogoče ste malo skrenili, če bi se držali okvira, prosim.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Piše o javnem zbiranju na prireditvah. Citiral sem zakon, ki govori... In šlo je za javno zbiranje takrat. Ne, za vsa javna zbiranja. Tu piše "... ali pri storitvi prekrška po zakonu, ki ureja javna zbiranja". Zelo natančno sem citiral in zelo natančno gre za to.
Mislim, da je te notranje kritike skozi takšne zakone več pri vas, in to pozdravljam. Kajti mi moramo odpraviti na vseh področjih te nepravilnosti, slabe razmere v družbi, ki povzročajo takšno nasilje. Vemo, da tudi narkomanija, povezana z alkoholom, povzroča posledice tudi na športnih prireditvah, in vemo, da imamo tu sedaj sodni proces proti narkomanskemu balkanskemu kartelu. Žal tudi tam ugotavljajo določene povezave storilcev s funkcionarji vaše stranke tudi pri teh, ki jim sedaj sodijo. Potreba tega zakona, intenca tega
124
DZ/VI/3. seja
zakona je pravilna in jo je treba pozdraviti, da ste jo tudi vi opazili in sprejeli.
Zavedam pa se, da takega področja ne moremo reševati parcialno, kar je ugotovila tudi Vlada, in da je treba vložiti dobro pripravljen zakon, ki zadeve rešuje tudi širše. Če bi nam danes Vlada rekla, da je to ne bo motilo, potem bi ta zakon podprl. Gotovo bi ga podprl, ker je intenca pravilna. Še posebej, kot pravim, ker sem ugotovil določeno samokritiko poslancev te poslanske skupine zoper to dogajanje, ki je povezano nekje z njihovo stranko.
Zakona, žal, v tej fazi ne bom podprl. Bom pa še naprej podpiral intenco tega zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ja, bom
dal besedo predlagatelju.
Samo bi rekel, da namigovanje na kazniva in druga nedovoljena dejanja, dokler sodišče tega ne ugotovi, v tej dvorani ni primerno. Ne glede na to, da nas varuje materialna imuniteta za besede, ki jih izrečemo. Predlagam, da se vsi tega držimo.
Sedaj bi dal najprej besedo predlagatelju, gospodu Vilfanu. Vi se lahko kadarkoli oglasite, tako da je vseeno, ali je replika ali ni. Za gospodom Vilfanom pa gospod Marolt.
PETER VILFAN (PS PS): Pravzaprav sem pričakoval, da se bo prej ali slej tudi v tem parlamentu pojavila ta moja dogodivščina iz moje preteklosti. Moram priznati, da sem celo pričakoval, da bo ravno kolega Jerovšek tisti, ki jo bo omenil. In to se je tudi zgodilo.
Je pa nekaj stvari povedal narobe, zato ti bom jutri, Jože, poklonil svojo avtobiografijo, v kateri je vse zelo natančno napisano, tudi ena fotografija je, tako da boš potem vedel točno, kaj se je dogajalo.
K siceršnjim izjavam gospoda Jerovška bi pa rekel tako. Mislim, da je bila to zadnja moja replika na njegovo izvajanje. Uporabil bi besede gospe Potrate, ki je na eni od sej pred približno dvema mesecema na eno tako izjavo gospoda Jerovška, ki se je dotikala nje, rekla približno tako, bom poskušal citirati: "Kolega Jerovšek, midva se že tako dolgo... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Čas se
vam je iztekel, na žalost. Gospod Vilfan ni prijavljen k razpravi. Na koncu, ko bo čas še ostal, bom odprl možnost razprave in se bo lahko gospod Vilfan prijavil. Drugače pa glede te tekme, sicer je nisem gledal, je pa važno, da mi takih stvari ne počnete v Državnem zboru.
Sedaj je pri besedi gospod Čehovin, ki ga ni. Potem ima besedo gospod Janko Veber, ki ga tudi ni. Potem gospa Marjana Kotnik Poropat, ki je tudi ni.
Mag. Stanko Stepišnik.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa.
Moram reči, da se, tako kot je ta zakon predlagal Peter Vilfan kot velik strokovnjak na športnem področju, to malokdaj zgodi. Ne vem, v čem je problem. Pravijo "ločenost od sistemske predloge." Je problem v časovnici? Če se ta zakon sprejme, se potem drugi ne more eno leto - ali kaj? Ne poznam teh pravniških zadev. Če to novelo sprejmemo, lahko sprejmemo potem jeseni tudi vladni zakon. Bojim se, da pozno jeseni. Še bolj se pa bojim, da bo pred božičem po nujnem postopku izsiljen zaradi tega, ker bodo športna dogajanja v januarju. Če se pa po nujnem postopku do božiča ne bo sprejel, bo pa opozicija kriva, če ne bo glasovala "za", ampak saj imate večino, tako da ga boste lahko izglasovali kadar koli.
Mislim, da gre v tej časovnici za zelo pomemben trenutek, da je to predlagano sedaj, in za izredno veliko odgovornost za tiste, ki so proti taki noveli zakona. Ne vem, ali misli samo ena glava, ostali pa dvigujejo roko ali dejansko v Državnem zboru glasujemo po lastni vesti. Občutek imam, že od februarja naprej, tako kot je poslanec gospod Srečko Meh rekel in je bilo tudi večkrat v tem državnem zboru povedano, da niti en predlog ali iniciativa s strani opozicije do sedaj ni bila sprejeta. Vse bolj me navdihuje tisto, kar je nekdo izjavil, da gre za ugrabitev države in da si dejansko ta koalicija vse prisvaja. Pa saj to je prav! Tudi odgovornost si naj prisvaja! Naj vodi, upravlja to državo tako, da bo državljanom boljše, če se bo pa zgodilo kaj slabega, naj prevzame pa tudi popolno odgovornost. Tudi v primeru tega zakona -posebno policija, za katero pa mislim, da ima odgovornost res vgrajeno v svoj sistem -, mislim, da bi vsakega posameznika moralo precej skrbeti ob tem, da se ta novela ne sprejme.
Vseeno bi prosil sekretarja oziroma gospoda Marolta, da pove, v čem je problem, če mi to sprejmemo, jeseni pa sprejmemo tudi vaš zakon, saj na ta način poskrbimo za varnost, na ta način poskrbimo za tisto, kar je bil osnovni namen. Dostikrat se predlog s strani opozicije spolitizira. Danes je gospod Jerovšek zopet spolitiziral to, razširil na vsa možna področja, še toliko, da ni Jankovica omenil zraven, tako kot običajno vedno. Zdi se mi, da to daje izredno slab zgled in izbriše pomen, tisti pomen, za katerega je namenjena ta razprava.
Včasih vidim iz vseh razgovorov iz koalicije, da se pa zelo pozorno pa berejo magnetogrami. To se pravi, da le mogoče neke stvari, ki so s strani opozicije izrečene, prihajajo, vendar po drugi poti. Pa saj to ni nič narobe. Verjetno nobeden od nas iz opozicije - profesorji so bolj navdihnjeni k tem avtorstvom -, nam je pa vseeno, kdo je avtor. Mi smo ljudje iz prakse in kdor predlaga boljši predlog... Ne tekmujemo, nihče ne bo dobil dodatne medalje z ene ali druge strani oziroma nimamo predsodkov glede tega, kdo predlaga dober predlog.
Prav bi bilo, da se prav pri tem zakonu enkrat prelomi črta, ker ni politični, je športni, in
125
DZ/VI/3. seja
da dobimo jasno obrazložitev, zakaj to ni mogoče sprejeti pred vašim sistemskim zakonom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Najbrž bo državni sekretar obrazložil in odgovoril tudi na vaše vprašanje, javil se je namreč k besedi.
Izvolite.
MAG. ROBERT MAROLT: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani gospod poslanec Stepišnik pa tudi spoštovani poslanec gospod Meh, ki me je prej izzval!
Izpostavil je vprašanje, zakaj celovito urejanje policijske zakonodaje. Moram reči, da gospoda poslanca Meha, zdaj bi poskušal njemu odgovoriti, ne razumem, zakaj ga skrbi celovito urejanje policijske zakonodaje, saj je celovito urejanje policijske zakonodaje predlagala že prejšnja vlada, ki jo je vodila SD, torej stranka poslanca gospoda Meha, in je prinesla tudi celovite rešitve policijske zakonodaje, torej tudi ta dva ukrepa poleg ostalih deset novih ukrepov. Dejansko sedanja vlada samo nadaljuje ta proces celostnih rešitev policijske zakonodaje, torej sistemskih rešitev.
Poudaril bi še to, da eden od razlogov za celovito urejanje policijske zakonodaje je tudi ta, da je sedaj veljavni Zakon o policiji bil že sedemnajstkrat noveliran, sedemnajstkrat! To je kar zastrašujoča številka in lahko rečemo, da je tudi nesistemsko zakrpan, na kar opozarjajo tudi policisti, na kar opozarja tudi policija. Zato se je pristopilo k celovitemu urejanju policijske zakonodaje, torej urejanju celovite rešitve že v mandatu prejšnje, druge vlade, ki jo je vodila sedanja opozicija. To je eden zelo pomemben argument za celovito urejanje, ta argument tudi sprejema sedanja vlada, zato tudi nadaljuje s tem projektom celostnih rešitev.
Drugi argument je pa tudi ta, kot sem ga že povedal, da ta rešitev prinaša dva nova ukrepa. Nova zakonodaja prinaša deset novih ukrepov in implementacija, torej samo parcialno izvajanje teh dveh ukrepov ali pa celovito, vseh deset ukrepov - stroški bi bili praktično podvojeni. Se pravi, izobraževanje, usposabljanje samo za ta dva ukrepa, potem računalniške evidence, novi podzakonski predpisi. Še enkrat poudarjam, ne smemo pozabiti, da je treba izobraziti in usposobiti za delo za nove ukrepe približno 3 tisoč policistov. Torej izobraževanje, usposabljanje; že potni stroški za pot, dnevnice in drugi stroški za izobraževanje in usposabljanje so enormni, kljub temu da imamo oziroma ima slovenska policija vrhunske strokovnjake za izobraževanje in usposabljanje, ampak kljub temu nastajajo ti stroški.
Drugo, kar je pa pomembno, so pa tudi te računalniške aplikacije. Policija ima pač zelo pomemben in obsežen informacijski sistem, ki bi
ga morali posebej sedaj za izvajanje teh dveh ukrepov nadgraditi, dopolniti in potem posebej še enkrat za ostalih osem ukrepov. Zato gre za to, da bi bilo sistemsko bolj smiselno, racionalno, še posebno v tem varčevalnem duhu.
Še enkrat bi pa izpostavil ali pa poudaril tudi to, da smo mi resnično, kot je gospod poslanec Vilfan povedal, pričakovali ali pa na tem sestanku povedali, da bo na vladi zakon predvideno obravnavan v maju. To smo tudi načrtovali, vendar se je zapletlo pri določenih usklajevanjih, poleg tega pa že ta sporazum s policijskima sindikatoma, ki je prinesel tudi to zavezo Vladi in mi se tega izrecno držimo, vodimo socialni dialog. Poudaril bom tudi to, da je sedanja vlada podpisala ta sporazum s sindikati, vendar ga ni samo podpisala, kot so bili podpisani sporazumi v mandatu prejšnje vlade, v mandatu prejšnje ministrice za notranje zadeve, ki je podpisala s sindikati določene sporazume, tako vlada kot ministrica, pa sporazumi niso bili nikoli izvedeni. Zato so bili tudi sindikati nezaupljivi, glede na to, da prejšnja vlada sporazuma ni izvršila. Ta sporazum s sindikati in tudi v tem delu se ga pa izrecno držimo in skrbimo tudi za izvrševanje in implementacijo v praksi.
Tako upam, da razumete, da gre za to, da za nas je pomemben tudi socialni dialog in ta socialni dialog želimo tudi realizirati. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Gospod Stepišnik, najprej replika.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa.
Z vsem spoštovanjem, gospod sekretar, z odgovorom nisem zadovoljen. To pa zaradi tega, ker vem, da ste v policiji izredni sposobni, imate dober informacijski sistem in se lahko tudi delno...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Gospod Stepišnik, če vas samo lahko spomnim, ne gre za to, ali ste zadovoljni z odgovorom ali ne, ampak v kakšnem primeru ste bili napačno razumljeni.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Pridem na bistvo. Torej ste zelo usposobljeni, da se lahko naprej izobražujete za taki dve spremembi in vnesete tudi v tisti sistemski zakon to izobraževanje.
Glede stroškov je pa tako, da nobeno človeško življenje ali močna poškodba na koncu ne bo odtehtala izgovora, da bi bili stroški previsoki.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa, ampak še vseeno ne vem, v čem ste bili napačno razumljeni, da je bila potreba po repliki oziroma utemeljitev vaše replike.
, Še gospod Kavtičnik, replika.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
126
DZ/VI/3. seja
Tudi sam sem govoril takrat o oceni, o podražitvi itn. Torej mene zanima konkretno, kakšna bi bila podražitev tega izobraževanja...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Gospod Kavtičnik, replika.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Replika na to, ravno na to, ja. Dal sem repliko na izvajanje gospoda sekretarja, ki je dejal, da se podraži izobraževanje, vendar...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Vi ga
nekaj dodatno sprašujete. To ni replika.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Jaz pa mislim, da se ne podraži ravno zaradi tega. Jaz pa mislim, da se ne podraži, mislim, da se ne podraži!
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Replika pomeni napačen odziv na vaše prejšnje izvajanje.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Ja, napačen! Tako. Mislim, da se ne podraži. Gospod je govoril o podražitvi, jaz pa mislim, da se ne podraži, kajti vsaka investicija v znanje je samo nadaljevanje nečesa. To pomeni, da če se nekdo nekaj danes nauči, bo znal to tudi jutri. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Dobro.
Ne glede na vse, mogoče se bomo skupaj naučili, kaj pravzaprav po vsebini pomeni replika.
Predlagam, da nadaljujemo. Gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Lepo pozdravljeni še enkrat!
Bistvo vložitve zakona je interes po varnem športu in ne interes po prestižu ali pa, da bi morebiti rekli, da je Peter Vilfan ponovno postal zvezda. On je zvezda od nekdaj bil, vrhunski športnik, pa čeprav danes besedo zvezda nekateri drugače pojmujejo. / oglašanje iz dvorane/ Tudi rdeča zvezda je lahko, nič hudega. Resnično bistvo predlaganega zakona je, da se zagotovi varnost tako udeležencev, torej športnikov, kot tudi tistih, ki imamo radi šport, ki spremljamo športne prireditve. Menim, da ne predstavlja problema, če je predlagatelj Pozitivna Slovenija - ali pa je morebiti ravno to problem.
S strani gospoda državnega sekretarja je bilo nekajkrat jasno poudarjeno, da ministrstvo pripravlja sistemski zakon, da potekajo aktivnosti in tako dalje. Imam predlog, ker gre za prvo obravnavo Zakona o policiji, kot je tudi kar nekaj mojih kolegic in kolegov razpravljalo: če bi zakon v prvi obravnavi sprejeli, bi ga imeli možnost v tem času še dopolniti, pripraviti kvalitetno, kot ste poudarili, spoštovani mag. Marolt, da bi bila zadeva takšna, kot bi si želeli. Predvsem pa tisto, kar
menim, da bi bilo dobro, na ta način bi časovno skrajšali postopek, kljub temu da bi zakon obravnavali po rednem postopku.
Poglejte, na tem rednem plenarnem zasedanju, pa mislim, da bo še kakšna izredna seja, imamo veliko zakonov, ki jih obravnavamo po nujnem postopku. In kaj je velikokrat navedeno - da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, da gre za spodbujanje gospodarske rasti. Hočem poudariti, da sem prepričana, da gre pri tem zakonu za preprečitev težko popravljivih posledic za ljudi, ki so žrtve nasilnega navijaštva oziroma so poškodovani zaradi tovrstnih dejanj. Pa ne gre samo za materialno škodo. Kar je kolega Stepišnik prej poudaril, še bolj zaskrbljujoče so poškodbe ljudi, kaj šele smrtne žrtve. In kot je poudaril, noben strošek ne more odtehtati smrtne žrtve, če nekoga več ni. To je zagotovo tudi težko popravljiva posledica za vsako družino, kaj šele, če je to družina, ki ostane brez svojca, edinca in tako dalje. To je sploh nepopravljiva in nepojmljiva posledica, ki jo doživi.
Zato bi predlagala, spoštovani državni sekretar, da bi le razmislili, tudi skupaj s koalicijo - jutri glasujemo -, če morda le obstaja možnost, da v prvi obravnavi ta zakon sprejmemo in ga v drugi obravnavi z vašimi predlogi in dopolnitvami ter vašimi medresorskimi usklajevanji in usklajevanji s sindikati še kakovostneje pripravite.
Na seji Odbora za pravosodje je tudi gospa informacijska pooblaščenka pri obravnavi poročila rekla, da nam priporoča, da v Državnem zboru sprejemamo zakone v čim večji meri po rednem postopku. Če hočemo ujeti čas - kot so kolegi poudarili, zdaj prihaja sezona nogometnih tekem in nato zimskih lig oziroma tudi rednih tekem tudi v ostalih športih -, bi bilo dobro to zakonodajo čim hitreje sprejeti. Glejte, primer: po nujnem postopku bomo sedaj obravnavali na Odboru za infrastrukturo in prostor zakon o graditvi objektov, zakon o prostorskem načrtovanju. Ni potrebna stroka, ni potrebno medresorsko usklajevanje, ni potrebno nič, ampak posegli bomo tako drastično, tako težko popravljivo v določeno zakonodajo, ki bi jo res morali z javnimi obravnavami sistemsko reševati.
To so določene zadeve, za katere mislim, da je vredno, da bi jih res po rednem postopku obravnavali. Mogoče celo tovrstne predloge - pa spoštujem ministrstva in mnenje Vlade, da je treba sistemsko -, vendar sem prepričana, da bi v prvi obravnavi ta zakon bilo smiselno že sedaj sprejeti. Mi, opozicijski poslanci bi pomagali koaliciji! Zaščita človekovih pravic, če bi se kakor koli izkazalo, da zakon pregrobo posega v človekove pravice - to, o čemer sem prej govorila - bi bilo tekom tega zakonodajnega postopka mogoče popraviti v tej smeri, kjer koli bi bilo to potrebno. Ustava ščiti pravico do zbiranja in združevanja, 42. člen, vendar ustava pravi, da ima vsakdo pravico do
127
DZ/VI/3. seja
mirnega zbiranja in da je to pravico dopustno omejiti z zakonom, če to zahteva varnost države ali javna varnost.
Zatorej spoštovani, predlagam še enkrat razmislek, pa tudi res bi si v povezavi s podajanjem - mene tudi zanima to, kar je tudi kolega Kavtičnika, če imate konkreten podatek, kolikšen bi bil dodaten strošek izobraževanja, koliko bi to podražilo, pa tudi kolikšna je vaša ocena finančnih posledic, kot je bilo omenjeno, da to bi dodatno obremenilo davkoplačevalce. Če ne bo nobene poškodbe zaradi sprejetja tega zakona, teh popravkov pa še vaših dopolnitev v jesenskem mesecu, ko bi lahko dokončno zakon stopil v veljavo, in če ne bo zaradi tega nobene smrtne žrtve več na tovrstnih prireditvah, smo naredili izjemno veliko za varnost športa v Sloveniji.
Pa bi prosila, spoštovani gospod državni sekretar, če bi mi lahko konkretno odgovorili. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Želite odgovarjati?
Izvolite.
MAG. ROBERT MAROLT: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana gospa poslanka, spoštovani gospod poslanec Kavtičnik!
Povedal vam bom čisto enostavno, da v primeru, če bi bil ta zakon sprejet, bi bilo treba organizirati samo za izvajanje teh dveh dodatnih ukrepov posebej izobraževanje, usposabljanje za 3 tisoč policistov, kot sem že povedal. Potem bi bilo treba sprejeti podzakonske predpise, torej spremeniti pravilnik o policijskih pooblastilih za ta dva ukrepa, potem izdelati nove obrazce. Kar je pa s stroškovnega vidika pomembno, bi bilo pa treba nadgraditi obstoječo računalniško aplikacijo, torej obstoječi sistem, obstoječi program za vodenje ustreznih evidenc, kajti vemo, da so v preteklosti na tem programu že delali zunanji izvajalci, tudi vzdržujejo ga zunanji izvajalci in bi bilo treba to tudi nadgraditi.
V primeru, da bi bilo potem še sistemski zakon sprejeli, bi bilo pa treba še enkrat organizirati izobraževanje, spremeniti računalniške aplikacije, spremeniti podzakonske predpise... Torej, praktično gre za dvakratno delo oziroma strošek bi bil dvakraten. Namesto enkratnega	stroška	usposabljanja,
izobraževanja, prilagoditve, nadgradnje računalniških sistemov, bi prišlo do podvajanja dela - praktično rečeno. Torej 100-odstotno večji strošek, kajti dvakrat je treba organizirati usposabljanje, izobraževanje, dvakrat je treba delati nove obrazce in dvakrat je treba nadgrajevati računalniški sistem, kajti policijski sistem ni čisto enostaven računalniški sistem. Gre pač za zelo zahteven, zapleten in kompleksen sistem. Tako res ne gre za neko enostavno evidenco. Upam, da sem odgovoril s tem, hvala. Samo še to če dovolite,
vprašali ste me po konkretni oceni finančnih posledic; pač tega podatka zaenkrat nimam, ker strokovne službe niso dale konkretne ocene, koliko bi to stalo, zagotovo pa gre za večje zneske, saj vemo, da že vsak minimalna nadgradnja računalniškega sistema kar veliko stane. Konkretnih številk pa strokovne službe niso posredovale. Hvala...
V nadaljevanju vam pa lahko, če želite, dostavimo tudi te podatke, pač bomo še enkrat pozvali, da podajo oceno. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Gospa Brunskole, želite repliko?
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa za odgovor.
Zakaj sem vas to vprašala? Glede na moj predlog, da bi morebiti v prvi obravnavi ta zakon predlog spremembe...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Kolegica Brunskoletova, replika!
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Ja, replika je v toliko, da bi želela ta vaš podatek ravno zato, da bi ta zakon v prvi obravnavi sprejeli in...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Ne
dodatni predlogi in ne dodatna vprašanja. Replika.
Prosim.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Ja, se držim, spoštovana gospa podpredsednica!
Nadgraditev informacijskega sistema ne bi bila potrebna dvakrat. Zakaj? Zaradi tega, ker če bi v drugi in potem tretji obravnavi sprejeli na jesenski seji, bi vi naredili nadgradnjo sistema z vašimi novimi obrazci zaradi vaših predlogov pa tudi še tega našega dodatnega, bi bil to enkraten strošek. In to sem hotela predlagati. Verjetno pa - mislim si, da ta strošek mogoče vseeno ne bi bil tako velik... Saj verjetno imate letne pogodbe, javno izbranega izvajalca, ki izvaja tudi nadgradnjo v okviru teh rednih vzdrževalnih sistemov tako velikega informacijskega sistema, kot sem prepričana, da ga policija kvalitetno tudi ima in uporablja.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa za vaš dodatni predlog, v okviru časa, namenjenega za repliko.
Očitno si vendar vsak po svoje tolmačimo ta člen poslovnika. Gospoda Jožeta Velikonje ne vidim v dvorani, naslednji je na vrsti mag. Borut Ambrožič.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča.
Bom zelo kratek. Dejal bi, da glede na argumente, ki so bili podatki s strani koalicijskih kolegov in kolegic, lahko resnično - takšno je moje osebno zaznavanje - zaznam samo nasprotovanje zaradi tega, ker je predlagatelj
128
DZ/VI/3. seja
naš spoštovani kolega Peter Vilfan, ne pa nekdo iz koalicije, kar me torej kot novega poslanca pravzaprav žalosti.
Večkrat sem tudi sam v intervjujih, ko sem zapuščal funkcijo zastopnika pacientovih pravic, dejal, da upam, da nisem preveč naiven, ko bom poskušal tudi na temu področju doseči nekatera zaznavanja iz prakse in bodo praktični razlogi za spremembo nekaterih zakonov upoštevani, ne pa politično nasprotovanje drugega brega.
Spoštovanemu mag. Maroltu pa bi tudi odgovoril, da kolikor vem, ni omejitev na noveliranje obstoječih zakonov, ker se je obregnil ob številko sedemnajst. So tudi zakoni, ki so doživeli občutno večje število novelacij, pa pravzaprav hvala bogu da so, ker vsaka novela, vsaj po neki logiki, pomeni neko izboljšavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Gospod Dragan Bosnic. Se odpovedujete. Gospod Branko Ficko? Gospod Jože Tanko? Zdaj ste pa vi, gospod Peter Vilfan. Želite v okviru časa poslanske skupine še razpravljati? Ne.
Mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo.
No, tukaj imamo danes demonstracijo, kako iščemo izgovore, da se nekaj ne bi naredilo, če se noče narediti. V okviru tistih sprememb, o katerih je bilo govora, govoril je o tem gospod državni sekretar in je omenjal še deset drugih navedb pa potarnal zaradi sedemnajstih sprememb - to bi bila pač osemnajsta sprememba do takrat, ko bi zakon celovito prenavljali. Ampak tistih drugih deset sprememb se ne ukvarja s področjem, o katerem danes razpravljamo. To se pravi, da gre za čisto poseben segment varovanja športnih prireditev in poskus preprečevanja posameznih incidentov. Ali to pomeni tako enormne stroške za izobraževanje in za vzpostavljanje evidenc, je drugo vprašanje. Jaz slišim kar naprej, kako se sedanja vlada hvali, kako odstranjuje birokratske ovire, kako spreminja to in ono, nenehno spreminjajo organizacijske strukture, pa to nas nič ne skrbi, če kaj stane. Tudi če predlagatelj zakona v utemeljitvi napiše, da bodo organizacijske spremembe prinesle potrebe po novih zaposlitvah, stroške za selitev in za vse drugo. Še enkrat poudarjam, se pač ne želi tega področja urediti tako, kot je tukaj predvideno. In tisto, kar se zdi meni pomembno, je, kar je gospod predlagatelj povedal, "smo pred velikim športnim dogodkom, mi ne urejamo stvari samo za svojo lastno športno publiko in dogodke, ampak tudi za tiste, ki bodo k nam prihajali". Spomnite se dogodkov v zvezi s kamerunskim nogometašem, v zvezi z incidentom, ko mladi nogometaš ni smel nastopati zato, ker ni bil prave narodnosti, in reakcij na športni sceni ene
od sosednjih držav. Spomnimo se, kaj so delali Poljaki oziroma kako so reagirali, ko so navijači delali v svojem navdušenju tisto, kar so, kakšna je prepoved maskiranja obraza in še marsikaj bi lahko govorili.
Zame je temeljno vprašanje, ali nekaj želimo urediti ali pa nečesa ne želimo urediti. In jaz imam občutek, da tega ne želimo urediti tako, ker se bojim nekih dodatnih obveznosti. In tu nam kot izgovor dobro pride socialni dialog. Zveličavna beseda, socialni dialog. Ampak, oprostite, v socialnem dialogu je mogoče doseči tudi dogovor, kako bo izvršna veja oblasti uredila nagrajevanje za nove obveznosti, ki bi jih policisti in pristojni v okviru tega dobili, če je to tak velik problem.
Kar zadeva izobraževanje. Jaz ne vem, koliko so ti ukrepi posebej zvezani s posebnimi prijemi. Jaz sicer nisem policistka, ampak vrsto teh stvari, ki so tu noter zapisane, sodi že v okvir tistega, kar policisti obvladajo. Saj se spomnim, da je bilo s preprečevanjem nasilja v družini podobno, ko so tudi nekateri iskali izgovore, da je to zvezano s stroški, novimi obveznostmi in ne vem čim še, pa smo po letih prepričevanja prišli tako daleč, da smo ugotovili, da je policija tista, ki je najbolje usposobljena in je naredila največji korak naprej. Mislim, da so zadeve vendarle zelo zelo pomembne, prepomembne, da bi jih zlahka odpravili in da ne bi bilo nobenih težav - tako kot sem poslušala mnenja poslanskih skupin -, da vsi pripoznavajo problem, če pa je zdaj predlagana rešitev, kako problem zmanjšati, pa vidimo sto in en razlog, kako tega ne bi naredili. In bi vam zdaj lahko začela pripovedovati še o poškodovanih mladih ljudeh, ki so plezali na ograje, pa smo se spraševali, kdo je bil kriv. Eno in drugo bi.
Kot rečeno, bom podprla predlog zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Gospa Alenka Bikar.
ALENKA BIKAR (PS PS): Spoštovani!
Poleg vsega omenjena o varnosti, bi rada poudarila, da gre tukaj tudi za varnost samih športnikov, ki so udeleženci teh športnih prireditev. Danes nisem o tem še nič slišala, zato bi rada, kot nekdanja športnica tudi to omenila. Veseli pa me, če nekako strnem vse to skupaj, da se vsi strinjamo, da je ta zakon potreben, nujen, sprejemljiv. In ti vaši argumenti, zakaj ste proti, me niso čisto nič prepričali, da ne delate tega samo zato, ker tega niste predlagali vi. Naši južni sosedje imajo dober pregovor, ki pravi: Bolje spreči, nego leči. Zato apeliram, da res podprete ta zakon že jutri in pritisnite "za". Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Gospod Tomaž Lisec.
129
DZ/VI/3. seja
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsedujoča, za besedo.
Večino sem povedal že v stališču poslanske skupine, pa bom dodal še nekaj stavkov. Osebno nimam nobenih problemov s predlagateljem. Mislim, da je predlagatelj pravi. Pa da ne bo preveč zardel, njegova bogata športna in novinarska kariera kaže, da ima izkušnje. Tudi tisti, ki morda neradi gledajo šport, ob njegovih komentatorskih vložkih preklopijo na tisti kanal, kjer se spremljajo tekme, pa najsibo to tekma slovenske reprezentance ali tekma Union Olimpije. Prihajam iz Dolenjske imam mogoče ta pomislek, ker pač navijam za drug košarkarski klub. Ampak to v tem zakonu ne igra nobene vloge. Toliko glede fig v žepu s strani koalicijskih poslancev. Vsi mi smo zelo jasno rekli, da podpiramo take rešitve, ampak podpiramo jih sistemsko. Podpiramo jih sistemsko. Podpiramo ne samo na področju športa, ampak tudi na področju drugih segmentov, ki se dotikajo zakona, ki se pripravlja. Na eni strani imamo tudi ta problem, kako nujne so rešitve. Na drugi strani imamo zakon, ki je bil pripravljen decembra leta 2010, pa se ni še nič naredilo. Na tej strani imamo tudi to, da sprejemamo po rednem postopku, celo s splošno obravnavo. Če bi bilo tako nujno, kot so se prej nekateri tu imenovani povedali, bi imeli nujni postopek, brez kakršnegakoli usklajevanja in bi bila zadeva rešena.
Mislim, da je premalo povedanega o policijskih pooblastilih oziroma prekoračitvah. Če le odperemo kakšen časopis, vidimo - policist je samo malo narobe roko prijel, pa imamo škandal vseh slovenskih razsežnosti in potem se mediji 14 dni ukvarjajo samo s takim problemom, ki po mojem mnenju sploh ni problem.
Zanimiva se mi zdi današnja debata, ki je tudi dokaj nasprotna oziroma diametralna tako s strani predlagateljev iz Pozitivne Slovenije kot tudi s strani SD. Nekateri so govorili, kako je to droben segment reševanja, da se dogajajo le posamezni ekscesi. Na drugi strani pa je bilo ogromno pretiravanja, kako je to življenjsko pomembna zakonodaja, ko imamo problem s huliganstvom oziroma Ultra huligani v_ Sloveniji. Tukaj bi se morajo nekateri uskladiti. Še enkrat, mislim, da je sodelovanje policije pri tem zakonu zelo pomembno. Brez policije, ki bo ta zakon izvajala, lahko mi pišemo zakone kakršne hočemo, ampak če ne bo prišlo do nekih konkretnih rešitev v praksi, je vsaka črka na papirju mrtva. Kot sem že rekel, jaz mislim, da je zakon vrhunsko pripravljen. Nihče me ne bo prepričal, da bo zakon ki ga Vlada pripravlja, 100 % rešil ta problem varnosti na športnih prireditvah oziroma varnosti, javnega reda in miru na stadionih ali v športnih dvoranah. Poveličevanje oziroma pretiravanje s strani predlagateljev, ne samo s strani predlagatelja, njegova debata danes je bila zelo konstruktivna, zelo pozitivna, ampak nekateri so šli morda malo čez rob, že malo navijaško. Govorilo se je o smrtnih žrtvah. Nihče pa ni povedal, koliko je bilo
sploh smrtnih žrtev na področju Ultrasov, navijaštva oziroma huliganov v Sloveniji. Jaz osebno teh podatkov nisem dobil. Če imate kakršnekoli podatke o teh silnih smrtnih žrtvah... So v Evropi, jaz upam, da v Sloveniji, če smo pri številki nič, podatkov nimamo, upam, da bomo pri njih tudi ostali. Če imamo pa kakšne polomljene stole na kakšnem lokalnem oziroma slovenskem športnem derbiju, pa tega noben zakon ne bo izkoreninil. To je tako, kot da bi rekli, da bodo izkoreninili rivalstvo, recimo, med Olimpijo in Krko, med Olimpijo in Mariborom. Tega ne bomo izkoreninili. Torej tudi polomljenih stolov ne bomo izkoreninili. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Sprašujem še državnega sekretarja, če želi zaključno besedo v imenu Vlade?
MAG. ROBERT MAROLT: Hvala lepa za besedo.
Mogoče bi samo še odgovoril na vprašanje gospe poslanke Potrate, ali želimo urediti to v zakonu, ali ne. Seveda želimo. Saj ta rešitev in ustrezna rešitev je v sistemskem zakonu, ki je pripravljen v okviru Ministrstva za notranje zadeve in bo obravnavan, kot sem že uvodoma omenil, v najkrajšem možnem času po počitnicah. Tako da bodo zagotovljeni ukrepi za zagotavljanje ustrezne varnosti na športnih prireditvah in učinkovito ukrepanje policije v okviru sistemske zakonodaje. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci so razpravljali, vendar je časa za razpravo še nekaj. Sprašujem, če želite tisti... vi, gospa Potrata, ne morete razpravljati, mislim, da vam je čas potekel... / oglašanje iz dvorane/ Samo trenutek. Želi še kdo razpravljati? Zdaj pa prosim za pozornost, odpiram čas za razpravo. Prijavite se tisti, ki želite razpravljati. Prijavljeni so trije razpravljavci. Gospod Peter Vilfan kot prvi.
PETER VILFAN (PS PS): Samo nekaj zaključnih misli, nekaj jih bom prihranil še za jutri za obrazložitev glasu.
Mene je ta razprava, ki smo jo danes tukaj poslušali, še bolj prepričala v to, da je naš predlog zakona primeren, da je dober in da bi bilo prav, da gre v nadaljnjo obravnavo. Kar se tiče argumentov, ki smo jih slišali s strani predstavnika Ministrstva za notranje zadeve, veliko je danes govoril, nam v različnih argumentih poskušal tukaj dopovedati, kakšne vse težave bi povzročilo sprejetje tega zakona ministrstvu, finančne, stroškovne in druge. Kljub temu pa se jaz na koncu ne moremo znebiti občutka, če ta predlog ne bo šel v drugo obravnavo, ta odločitev ne bo strokovna odločitev, ampak bolj politična odločitev. In glede te politične odločitve bi rad dodal še nekaj. Ta predlog zakona v sebi nima čisto nič
130
DZ/VI/3. seja
političnega. To ni zakon o levih, desnih ali sredinskih navijačih, o levih, desnih ali pa sredinskih razgrajačih oziroma huliganih, kot smo jih danes nekajkrat imenovali, to je preprosto zakon, ki govori o tistih, ki jih je treba s športnih prizorišč odstraniti oziroma izločiti, nekatere začasno, kakšne, mislim, da bi bilo treba tudi za stalno. Tako da jaz še naprej upam, da bo kljub tej razpravi, ki napeljuje k temu, da bo težko dobiti dovolj glasov za drugo obravnavo, da si boste predvsem poslanci iz pozicije do jutri še premislili oziroma dobro razmislili o vsem tem, kar smo danes tukaj slišali, in na koncu podprli ta naš predlog.
Pa še besedo ali dve o tem, da za enkrat v Sloveniji nihče ni umrl na teh športnih igriščih. Seveda smo lahko presrečni in prezadovoljni, da se to do zdaj še ni zgodilo. Samo upamo lahko, da se tudi v prihodnje ne bo, pa še posebej, da se to ne bo zgodilo v tem vmesnem času, ko tega zakona oziroma teh pooblastil policija ne bo imela, ta čas, za katerega pa mi predlagatelji, to moram še enkrat ponoviti, to smo danes že slišali, nikakor ne prevzemamo odgovornost za morebitno kakšno tako katastrofo. Če uporabim še misel mojega kolega, ki mi jo je tukaj podal, "raje mrtva črka na papirju kot pa mrtev človek na igrišču".
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Najbrž ste opazili, da ima v okviru razdelitve časa vsak razpravljavec pet minut. Izvolite, gospa Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Danes smo slišali že kar nekaj izvirnih interpretacij Poslovnika. Ker je pa gospod kolega Lisec govoril, če menimo, da je zakon tako nujen, bi ga pa po nujnem postopku vložili, naj vas spomnim na 143. člen Poslovnika, ki pravi, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, lahko Vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku. Gospod Lisec, midva sva se srečevala, preden ste postali poslanec, ste bili strokovni sodelavec. Vaša praksa bi kazala na to, da veste, da poslanci ne morejo biti predlagatelji zakona po nujnem postopku.
Ta odstavek sem pa brala tudi zato, da bi se morebiti v koaliciji vendarle kdo od poslank in poslancev vprašal, kakšne vse zakone v tem mandatu obravnavamo po nujnem postopku, da o skrajšanem sploh ne govorimo. To je rezerviran postopek za izjemne primere, ne pa kar tako povprek in na dolgo. Nujne bodo pa poprave posledic, ki jih sprejemamo s temi zakoni, ki so vloženi v tem mandatu. Toliko glede nujnega postopka.
Kar pa zadeva odgovor gospoda državnega sekretarja na moje retorično vprašanje, bi pa rekla tako, da vse, kar je
povedal, samo utrjuje taisto, kar trdim in kar so trdili tudi predlagatelji. Zakon zdrži strokovne argumente in strokovno presojo, ne zdrži pa všečnosti predlagatelja. Ker predlagatelj ni pravi, tega zakona ne bomo sprejeli oziroma mu ne bomo dovolili, da gre naprej v postopek, ker smo domnevno kar naenkrat v času celovitih rešitev. Poudarjam, toliko parcialnih rešitev, kolikor jih sprejemamo zdaj, nismo še nikoli sprejemali; brez analiz, brez natančne presoje posledic ukrepov. Za ta zakon pa lahko trdimo, da bo imel dobre posledice. In pojdite si samo pogledati, s kakšno malenkostjo posegamo v predlaganem 3., 4. in 5. členu v veljavne člene, pa boste tam videli, kaj vse morajo imeti posamezni registri, od DNK naprej. Pa se bomo potem pogovarjali o tem, ali bo za uveljavljanje tega zakona res potrebno tako obsežno dodatno izobraževanje, kot je bilo rečeno. Saj ni treba veliko besed porabiti. Jaz sem vajena tega, da z nekaterimi rečmi na kratko opravite. Nedavno tega je neslavno propadel poskus uskladitve nekega zakona z odločitvijo Ustavnega sodišča. Tista odločitev in tista razlaga je bila čisto kratka. In zdaj jaz vsa navdušena čakam, kako bo jeseni prišel nov zakon in bomo videli, kakšne rešitve bo prinesel. Pri vsem tem pa kaj dosti drugačnih, vsaj za večino sprememb, niti ne bo mogel, glede na odločitev Ustavnega sodišča. Ampak mi smo mojstri, Ustavno sodišče upoštevamo, če nam je prav, Evropsko sodišče za človekove pravice upoštevamo, če nam je prav, sicer pa zamahnemo z roko. Sicer si na prapor pišemo zahtevo o pravni državi, do pravne države, kadar nam je do tega, da bi se morali sami zagovarjati pred sodno vejo oblasti, nam je pa malo mar. Meni je zelo žal, da ne moremo sprejeti tega tako, kot je bilo mišljeno, ker mislim, da je v celoti mogoče pritrditi temu, da ne gre za kakršnokoli politizacijo športne sfere. Zelo lepo bi bilo, če bi za vse, kar se v Državnemu zboru dogaja v zvezi s športom, lahko rekli, da nima opraviti s politizacijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Še gospod Kavtičnik, izvolite.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
No danes bi lahko rekli, da smo bili nekako v nekem ferpleju, razen nekaterih posameznikov, pri nekateri izjavah bi lahko rekli, da bi dobili rumen karton. Drugače pa je bila zadeva v Državnemu zboru, vsaj pri tej točki, dokaj poštena in fer. In če je kaj iskrenosti pri vseh tistih, ki ste o dobri nameri predlaganega zakona, potem sem prepričan, da lahko jutri ta zakon spustite v drugo obravnavo. Kajti vse, kar se nam lahko zgodi, ko bo ministrstvo prišlo z zakonom, sistemskim zakonom, se bojim, da ne bo prišlo po hitrem postopku. In kadar je postopek hiter in nujen, takrat se velikokrat dogajajo napake, temu smo priča vsakodnevno,
131
DZ/VI/3. seja
kakšne napake se dogajajo, kadar sprejemamo zakone po nujnem postopku.
Edino malo me žalosti, ko govorite o dobri nameri, potem pa zaidemo na tisto, kaj se je pa zgodilo nekomu, ko je bil mlad, v mladosti, kaj se je zgodilo s sinovi ali morda s kakšnim drugim, ki je tako ali drugače vpleten v družinsko razmerje ali prijateljevanje. Torej tisti "čez ali kaj", tisto je vedno vprašljivo pri vaših dobrih namerah. Zato prelagam, da se resnično osredotočimo na materijo, ki jo obravnavamo. Če se danes osredotočimo, in jutri, ko se boste osredotočili na materijo, ki smo jo obravnavali, potem boste z mirno vestjo lahko zakon spustili v drugo obravnavo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Želite še razpravljati? Prišli smo v neko situacijo, kjer sama berem poslovnik, ki ga imam pred seboj, na drugi strani me strokovne službe opominjajo na parlamentarno prakso, ki je bila doslej v veljavi, vendar si bom tokrat kot predsedujoča dovolila, da bom po svoje razlagala poslovnik, in sicer tako, kot ga jaz razumem. Poslovnik pa pravi, da dokler čas za razpravo ni potekel, lahko nadaljujemo z razdelitvami časa. Če bo tej odločitvi kakorkoli drugače v naslednjih primerih, bomo to spoštovali. Zdaj pa še enkrat odpiram čas za razpravo. Samo trenutek. Torej čas teče. Izvolite... Trenutek, bomo rešili situacijo. Predlagam tehnični službi, da zadevo uredijo. Gospod Jerovšek, kolikor sem videla, je zelo jasno izrazil željo, da bi še razpravljal, tudi gospa kolegica Sonja. Torej, spoštovane službe, kaj nam je narediti? Prekinemo? Lahko to uredimo brez računalniške podpore, ker seje ne bi prekinjala? Očitno imamo tri razpravljavce, ki želijo razpravljati. Lahko razdelimo čas? Ne morejo se prijaviti, so jasno povedali, da se ne morejo prijaviti, mislim pa, da se tudi gospod Jaklič in vsi ostali strinjajo, da zadeva... Ne moremo razdeliti časa. To je pa tako, kadar tehnika ni na naši strani oziroma je bolj pametna od nas samih. Žal mi je, prekinjamo sejo za 5 minut. Prosim tehnične službe, da uredijo situacijo. Nadaljujemo ob 13.54.
(Seja je bila prekinjena ob 13.49 in se je nadaljevala ob 13.55.)
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s prekinjeno sejo. Upam, da tehnika deluje. Rekli so mi, da moram ponovno odpreti čas za razpravo, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav, če je vse v redu. Odpiram čas za prijavo. Izvolite. Zdaj imamo pa še nekaj več kandidatov, to se pravi imamo štiri prijavljene. Pet minut časa je za razpravo vsakega izmed štirih razpravljavcev. Prvi pa začne gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa še enkrat.
Govorimo o relevantni in pomembni temi, o preprečevanju nasilja na športnih prireditvah. Vsi, ki promptno spremljamo politične in športne dogodke že skozi desetletja, vemo, da se je na tem področju že marsikaj zgodilo, nenazadnje tudi prava vojna med Salvadorjem in Hondurasom, mislim, da po nogometni tekmi. Zaradi tega, tako kot sem rekel prej, pozdravljam sprožitev te teme tudi na tak način. Priglasil sem se pa ponovno zaradi tega, ker me je presenetilo, da je kolega Vilfan vzel kot kritiko njega, čeprav sem ga afirmiral, mu pravzaprav delal reklamo. To so pač takrat pisali - v športu biti l'enfant terrible, pravzaprav ni niče hudega. Drugo je, če bi bil nekdo na javni funkciji, v politiki l'enfant terrible, potem bi bilo to povezano z neprimernimi ravnanji, ki so lahko družbeno zelo škodljiva. Takrat je bil mlad, odličen športnik, malce objesten, bi rekel tudi, to verjetno sam prizna, vendar to zaradi zgodovinske in časovne distance ni nekaj slabega, če se človek tega spominja.
Kot drugo moram replicirati tudi predsedniku parlamenta, ki je popolnoma neumestno po moji razpravi govoril o tem, kaj je primerno in kaj ni. Trdno sem prepričan, da ena beseda ni bila v nasprotju s tem, kar se od poslanca pričakuje in kar je dolžnost poslanca. Zase vem, da mi nihče ne bo očital ne privilegijev ne česarkoli na podlagi realnih podatkov; očitajo mi lahko, ampak se bodo zlagali. Na podlagi tistega, kar sem storil v življenju, mi ne morejo očitati. Zaradi tega imam ta privilegij, da sem lahko družbeno kritičen, da me ni treba biti pred nikomer strah, da mi bo nekaj vrnil. In moram tu za govornico reči, da je bilo opozarjanje gospoda predsednika, da je bilo v moji razpravi karkoli narobe, popolnoma neumestno in neprimerno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo.
Morda začnem s tem, da se absolutno strinjam s tistim "bolje mrtva črka na papirju kot pa kaj drugega". Absolutno tudi jaz verjamem, da nihče izmed nas, ne poslanci ne Vlada, pa verjetno nihče drug, si ne želi niti najmanjšega zlomljenega stola na kakšnem športnem prizorišču, kaj šele, da govorimo o človeških žrtvah.
Morda bi nakazal, kako je ta problematika pereča oziroma kako veliko ljudi sodeluje pri tako pomembni zakonodaji, kot je prej državni sekretar povedal, da ko spreminjamo policijsko zakonodajo, v bistvu na koncu niti ne vemo, o kakšnem zakonu sploh govorimo. Dobil sem informacijo, da so bili pri pripravi zakonodaje povabljeni k sodelovanju predstavniki ministrstev, nevladne organizacije,
132
DZ/VI/3. seja
varuh človekovih pravic, kar se mi zdi pa še posebej pomembno, Fakulteta za varnostne vede in oba policijska sindikata. Tako še enkrat apeliram na Vlado - res, da bo to septembra -, da sprejmemo to obsežno zakonodajo. Po mojih informacijah imata oba zakona skupaj preko 300 strani, zato verjamem, da bomo poslanci tako na odborih kot na plenarnih zasedanjih tej zakonodaji posvetili primerno pozornost.
Zaključim pa s tem, ker sem bil prej izzvan kot strokovni sodelavec. Ja, že kar nekaj let sem v Državnem zboru, ampak moram priznati, da nisem tak poznavalec poslovnika kot poslanka kolegica gospa Majda Potrata. Ni pa povedala do konca - res se opravičujem, poslanec ne more predlagati nujnega postopka, ampak če me spomin ne vara, lahko poslanec predlaga skrajšani postopek. S tem bi skrajšali postopek, seveda pa, še enkrat ponavljam, niti prva oziroma splošna razprava ne pripomoreta h krajšemu postopku. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Gospod Roman Jakič.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, podpredsednica.
Oba sva v delegaciji, vi kot vodja, jaz pa kot član v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, ki je že leta 1985 sprejela Konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev, predvsem na nogometnih igriščih. Leta 1992 je to tudi Slovenija ratificirala in se zavezala, da bo v zakonodaji uredila področje, ki je zelo pereče. V tem dokumentu boste našli tudi dikcijo, ki pravi, "da spremembe in dopolnitve Zakona o policiji ne bodo imele finančnih posledic za državni proračun ali druga javnofinančna sredstva". To je res, bodo imele pa zelo veliko finančno posledico za društva in klube, ki organizirajo športne prireditve. Naj mi bo dovoljeno, da kot direktor največjega slovenskega javnega športnega zavoda, kjer sem služboval pet let, povem, da je seveda nekaj govoriti tako na splošno, nekaj pa biti na vseh teh tekmovanjih v dvorani ali pa na nogometnih igriščih, kjer mora klub, ko je konec tekme med ljubljansko Olimpijo in Mariborom ali ko se spopadejo Green dragonsi in Celjski grofje pobirati požgane stole, do 320 smo jih znali pobrati in seveda plačati oziroma je organizator moral plačati med 12 in 40 tisoč evrov, samo zavoljo tega, ker je huliganstvo pri nas na nek način še vedno dovoljeno, ni sankcionirano. Jaz kot direktor javnega zavoda Šport Ljubljana sem vedno zagovarjal rešitve, ki so v svetu znane, predvsem v nogometno razvitih ali pa v športno razvitih državah, predvsem je tukaj šlo največ na nogomet, ker največ teh obračunavanj je na nogometnih igriščih. Angleški model se mi je zdel eden najboljših in zato je bila želja, da takšen model naredimo tudi v Sloveniji. če v Angliji huligan vržete baklo na igrišče, je takoj sankcioniran - mimogrede, preiskovalni sodnik
je na samem stadionu, tudi naš stadion, stožiški stadion ima prostor za preiskovalnega sodnika, ampak zakonodaje ni, da bi tam sedel in sankcioniral huligane -, je sankcioniran finančno, potem pa seveda ima to prepoved, se pravi, ko London City igra v Londonu, se mora javit nekaj sto kilometrov stran na policijski postaji, tam lahko gleda v posebnem prostoru nogometno tekmo in šele eno uro po koncu nogometne tekme je ta navijač spuščen, da gre nazaj. In če greste v Anglijo in če so velike tekme in če vidite big Q, kot bi oni rekli, pred policijskimi postajami, pomeni, da navijači, ki so kaznovani, stojijo v vrsti, da se prijavljajo na policijski postaji in gredo gledati nogometno tekmo na televizijo. In če pogledate pobliže, v treh letih je Anglija huliganstvo iz športnih prizorišč umaknila. Je pa res ena kritika, da se je pa to huliganstvo malo bolj vrnilo na ulice.
Zato bi vseeno prosil, glede na to, da sem državnega sekretarja poslušal in sem razumel, da državni sekretar podpira tovrstno in da je tudi v tem njihovem ali pa vladnem sistemskem zakonu podobna ali pa enaka rešitev e, da mogoče ne bi bilo slabo, da ne bi čakali do septembra, da bi vsaj to diskusijo in vse te obravnave skupaj naredili, zato ker v resnici tukaj ne gre za ideologijo. Ta zakon ni ideološki. Vsi si želimo, da lahko družine pridejo s svojimi otroci. To je najhujše, to, kar sem jaz gledal, da so na nogometne tekme prišle cele družine z otroki, potem so pa v paniki bežali iz tribun, ker se je seveda ta masa začela prerivati. Policisti seveda čakajo do zadnjega trenutka, da lahko vstopijo v to zmedo, naredijo red. In zato bi bilo mogoče pametno, da malo pozabimo na ideologijo, da pozabimo, kdo je pozicija kdo je opozicija, in da začnemo resno razmišljati in diskutirati o tem, da sprejmemo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji, ker policiji daje večja pooblastila za to, da bi lahko normalni navijači hodili normalno na tekme in se nebi bali, da bodo kakšen stol dobili v glavo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Gospa Sonja Ramšak.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegi!
V prvotni razpravi sem se pozabila dotakniti predvsem tega, ko smo govorili o preventivi, da je zelo pomembno tudi to, da v novo zakonodajo, sistemsko zakonodajo, ki se predvideva, vključimo tudi odgovornost športih organizacij oziroma organizatorjev športnih prireditev in tistih lastnikov objektov, kjer se te javne prireditve izvajajo.
Kljub temu, da sem v začetku mislila, da se k razpravi ne bom več priglasila, me je spodbudila razprava gospe Potrata, ki nas velikokrat poučuje, da je treba zakone in kakšen posamezen člen tudi prebrati. Danes se je tudi v svoji razpravi obrnila na to, da vlada in vladajoča
133
DZ/VI/3. seja
koalicija, in s tem seveda tudi poslanke in poslanci, ne spoštujemo odločb Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. In bi morda samo v razmislek - tudi Evropsko sodišče za človekove pravice ni nezmotljivo, samo se sooča z velikimi težavami, vrhunski strokovnjaki pravijo, da bi se moralo tudi reformirati oziroma posodobiti in da je ena izmed ključnih težav nagnjenost tega sodišča k izvajanju zakonov po svoje, kar je za demokratične države z lastnim pravnim sistemom nesprejemljivo. Zato strasbourško precedenčno pravo nikakor ne bi smelo biti v celoti vključen v nacionalne sisteme. In če se navežem na to odločbo sodišča v zvezi z izbrisanimi, tako imenovanimi izbrisanimi, ker jaz pravim, da niso bili izbrisani. Strokovnjaki predlagajo tudi to, da bi Slovenija morala imeti pravico, da sama odloča o tem, kdo so njeni zakoniti državljani in da so imeli v primeru izbrisanih... / oglašanje iz dvorane/ Prosim, jaz sem poslušala vse vas, drage poslanke in poslanci. Nisem se oglašala, nisem motila vašega...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Gospa Ramšak, prosim, držite se točke dnevnega reda.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): V primeru izbrisanih gre za povsem lokalno zadevo, saj so imele tako imenovane žrtve možnost za ureditev svojega statusa. In seveda, možne so bile tudi krivice. In podpiram, da se tiste tudi odpravijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
To je bila mala zloraba poslovnika. Gospa Potrata ima postopkovni predlog.
Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Gospa podpredsednica, vi ste danes nekajkrat posegli v razpravo in rekli, da sme replika biti izrečena takrat, kadar je to napačna navedba. Jaz domnevam, da ste spregledali, da tam piše, "če meni razpravljavec, da je bil napačno razumljen". Jaz sicer ne morem zanikati, da vi zdaj niste opozorili gospe Ramšak, ampak odločno protestiram zoper to, kar je govorila, ker je zakon jasen, njeno osebno stališče je njeno osebno stališče, tisto, kar pa je zakonsko stališče in zakonsko ugotovljeno, je pa zakonsko ugotovljeno. In če gospa Ramšak govori o tako imenovanih žrtvah in o tako imenovanih izbrisanih, žali tudi občutek za pravno in žali človekove pravice. In bi prosila, da se opraviči. Hvala, to je moj postopkovni predlog.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Samo trenutek, če se umirimo. V okviru razdelitve časa ni replike. Ni replike. Gospa Potrata je imela proceduralni predlog, tako da v tem trenutku zaključujem ta krog razprav.
Glede na presedan, kakor mi pravijo, ki je bil sprožen s tem, da sem ponudila nov krog možnosti za razpravo, ugotavljam, da tudi zdaj čas še ni potekel. Se bomo pač držali tega pravila do konca, mislim, da je tudi prav. Če bo Komisija za poslovnik menila, da je treba poslovnik razlagati drugače, bo seveda dala dodatno obrazložitev. Dokler pa tega ni, še enkrat in ponovno pozivam, glede na to, da čas še ni potekel, k prijavi za razpravo. Najprej sprašujem, če sploh kakšne želje za razpravo so. Jih ne vidim. Torej lahko vseeno zaključimo to točko dnevnega reda, to razpravo.
O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 11. julija 2012, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo pa na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K POSLOVNIKU DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA REVIZIJO O POSTOPKU ODDAJE JAVNIH NAROČIL.
Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je Državna revizijska komisija predložila Državnemu zboru v soglasje na podlagi drugega odstavka 64. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.
Za dodatno obrazložitev bi bila sicer pristojna predsednica Državne revizijske komisije, mislim, da v odstopu, gospa Miriam Ravnikar Šurk, ki pa se je opravičila in je danes ni z nami.
Poslovnik je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo in pripravil predlog sklepa o soglasju. Besedo dajem članici mag. Damjani Petavar Dobovšek za dopolnilno predstavitev predloga sklepa.
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Hvala za besedo gospa podpredsednica. Še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 5. seji 21. junija 2012 kot matično delovno telo obravnaval Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ki ga je Državnemu zboru na podlagi drugega odstavka 64. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja v obravnavo predložila Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnih naročil. Državni zbor soglasje k Poslovniku Državne revizijske komisije izreče s sklepom, in sicer po predpisanem postopku za sprejem takšnega sklepa kot akta Državnega zbora.
Z obravnavo te točke je odbor začel na svoji 2. seji dne 4. 4. 2012, ko je v zaključku predlagal Državni revizijski komisiji, da na podlagi opozoril Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je ob proučitvi besedila oblikovala vsebinske in nomotehnične pripombe,
134
DZ/VI/3. seja
ter na podlagi zaključkov izvedene razprave odbora sprejme novo besedilo poslovnika ter ga ponovno pošlje v soglasje Državnemu zboru, kar je zavedeno v poročilu odbora z dnem 5. 4. 2012. Novo besedilo poslovnika Državne revizijske komisije z dnem 30. 5. 2012 ob upoštevanju pripomb iz mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 3. 2012 je bilo Državnemu zboru predloženo v soglasje dne 31. 5. 2012. Dne 7. 6. 2012 smo na odboru prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter v zakonodajnotehničnem pogledu tokrat na besedilo poslovnika nima pripomb.
Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Članice in člani odbora o vsebini poslovnika niso razpravljali, pač pa je v zaključku obravnave Odbor za finance in monetarno politiko soglasno sprejel sklep, s katerim Odbor za finance in monetarno politiko predolga Državnemu zboru v sprejem Sklep o soglasju k Poslovniku Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil z dne 30. 5. 2012. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
Prijavljeno imamo samo eno željo za obrazložitev stališč poslanskih skupin, in sicer bo stališče Polanske skupine Slovenske demokratske stranke predstavil mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice, kolegi!
Glede na popravljen poslovnik in ker ni bilo nobenih pripomb s strani Zakonodajno-pravne službe, v Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je poslovnik pravi in ga bomo zato tudi soglasno podprli. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC : Hvala lepa.
To je bilo tudi edino in zadnje stališče poslanske skupine. Končujemo s tem delom.
O Predlogu sklepa o soglasju k Poslovniku Državne revizijske komisije bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 11. julija, v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda in tudi 5. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.
Tukaj prisotne in vse ostale, ki nas najbrž poslušajo oziroma gledajo po medijih, želim obvestiti, da nas bo ob 17. uri nagovoril predsednik Republike Italije gospod Giorgio Napolitano. Vljudno vabljeni! Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 10. JULIJA 2012 OB 14.18 IN SE JE NADALJEVALA 11. JULIJA 2012 OB 9. URI.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo 5. redno sejo Državnega
zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti: Alenka Pavlič do 12. ure, Tamara Vonta in Jožef Horvat po 12. uri.
Vse prisotne lepo pozdravljam.
Preden preidemo na obravnavo 4. točke dnevnega reda, mi dovolite, da spomnim, da je Evropski parlament 15. januarja 2009 sprejel resolucijo, s katero je 11. julij razglasil za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Prav na ta dan, pred 17 leti je namreč Srebrenica, mesto, ki naj bi bila po zagotovilih mednarodne skupnosti varno območje, padla v roke bosanskih Srbov, pod vodstvom generala Mladica. Kar je sledilo, je bil najhujši vojni zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, v katerem je bilo na najbolj hladnokrven in okruten način pobitih 8 tisoč ljudi, pripadniki treh zaporednih moških generacij. Mrtvih žal ne moremo obuditi k življenju in teh dogodkov iz zgodovine ne moremo izbrisati, tudi ne moremo omiliti bolečine svojcev, ki jo je ta tragedija povzročila. Lahko pa si prizadevamo za ohranjanje spomina in s tem poskrbimo, da ta žalostna tragedija ostane opomin in opozorilo v našem spominu in spominu prihodnjih generacij, predvsem zato, da se kaj takega nikoli več ne ponovi.
V spomin na vse žrtve srebreniškega pokola vas prosim za minuto molka.
/ minuta molka/
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU LOTERIJE SLOVENIJE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za izobraževanje, kulturo, znanost in šport dr. Žigi Turku.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Slovenski šport se v pomembnem delu financira iz iger na srečo, in to so sredstva, ki se tudi v času zdajšnjega varčevanja edina ne zmanjšujejo. S predlaganimi spremembami želimo omogočiti, da se ta sredstva delijo pametneje in da se delijo bolj učinkovito. Pametneje tako, da povečamo vpliv in odgovornost panožnih športnih zvez, da preprečimo konflikt interesov in sodelovanje funkcionarjev političnih strank pri odločanju. Učinkovitost pa povečujemo tako, da bistveno pocenimo delovanje Fundacije za šport.
Fundacija za šport je oseba javnega prava in razdeljuje denar iz koncesij prirediteljev iger na srečo, torej loterij. Temu denarju se je
135
DZ/VI/3. seja
državni proračun odpovedal tudi v korist financiranja športnih organizacij. Za javni denar je treba skrbeti skladno s predpisano zakonodajo, ki jo sprejemate vi - državni zbor. Civilna družba je prejemnik teh sredstev in s svojim ekspertnim znanjem sodeluje pri transparentni delitvi v smislu dobrega vladanja, v smislu "good governance", nikakor pa javni denar ne more biti pod nadzorom ene osebe iz ene organizacije, pa če je ta organizacija še tako pomembna. Namen zakonodajalca do zdaj nikoli ni bil, da s sredstvi športne loterije avtonomno upravlja izključno Olimpijski komite Slovenije. A vendar po sedaj veljavnem zakonu Olimpijski komite Slovenije v paketu predlaga 9 od 15 članov Sveta Fundacije za šport. V pritožbeni komisiji pa je Izvršilni odbor Olimpijskega komiteja imel 2 od 3 članov, torej odločujočo večino tako v organu odločanja kot v organu za pritožbe. Strinjali se boste, da to ni najbolj higienično.
Predlog sprememb in dopolnitev zakona je nastal na številnih posvetih na ministrstvu, pristojnemu za šport, na posvetih s predstavniki športnikov, trenerjev in v dialogu s predstavniki nacionalnih panožnih zvez in športnih zvez ter tudi v dialogu z Olimpijskim komitejem Slovenije. Večina visokih funkcionarjev slovenskega športa in predstavnikov športnih zveze je pozdravila več demokracije pri oblikovanju sveta fundacije, torej tega organa, ki odloča o delitvi sredstev, in dosegla soglasje pri tem, kako bo odslej Svet Fundacije za šport sestavljen. Dogovorjeni ključ izbora je naslednji: 4 člani bodo neposredno izvoljeni iz posamičnih olimpijskih športov, 2 iz ekipnih olimpijskih športov, 2 iz občinskih športnih zvez po principu regionalne zastopanosti, eden iz vzhodne, drugi iz zahodne Slovenije, 2 s področja rekreacije, ki ju bodo volili samo iz tistih športnih zvez, ki se pretežno ukvarjajo z rekreacijo, to so, na primer, Planinska zveza, Športna unija in tako naprej, 2 iz neolimpijskih miselnih športov in športov invalidov ter po 1 predstavnik športnic oziroma športnikov, po 1 predstavnik trenerjev oziroma drugih športnih organizacij, torej 14 športnikov, 2 člana bodo predlagale občine in samo 1 člana bo predlagala Vlada, in še ta bo prišel z Ministrstva za finance.
Po dodatnem večkratnem usklajevanju novele zakona tudi z Olimpijskim komitejem Slovenije, s Fakulteto za šport, Univerze v Ljubljani, je bilo sklenjeno, da naj postopek izbora predlogov teh 14 članov sveta fundacije podrobneje predpisa Vlada z uredbo. To uredbo so napisali in smo jo sprejeli na Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez. V celoti smo sprejeli njihov predlog, kako se izpeljejo te volitve. Kar v organizaciji teh organov športniki izvolijo, bo Državnemu zboru predlagal vladni organ, Strokovni svet RS za šport.
Če na kratko povzamem bistvene spremembe, ki jih ureja zakon. Svet fundacije za šport bo v prihodnje štel 17 ljudi. Sprememba se
predlaga zato, da imajo možnost predlagati člane v svet fundacije predvsem tiste organizacije, za katere sofinanciranje je bila fundacija primarno ustanovljena. To so nacionalne športne zveze, športne zveze občin, športniki, trenerji, strokovni delavci, in sicer po v naprej dogovorjen ključu z odprtimi listami. Lahko bi še nekaj stvari v zvezi s tem povedal, ampak če prav razumem, sem prekoračil čas.
Amandmaja, ki ste ga predlagali Socialni demokrati, ne podpiramo. Dober oziroma zelo smiseln je bil amandma, ki ga je predlagala koalicija. Predlagam, da novelo tega zakona v obstoječem besedilu sprejmete. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predlog zakona je obravnaval kot matično delovno telo Odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani, vsem lep pozdrav tudi v imenu Odbora za izobraževanje, kulturo, šport in mladino, ki je Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije obravnaval na svoji 4. redni seji 26. 6. 2012.
Zakonodajno-pravna služba je zakon že poprej preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo in pravnim redom države Slovenije ter dala pripombe k 2., 6., in 10. členu. Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport pa je priporočila čim širši konsenz pri sprejemanju teh sprememb. Na sami seji je minister za izobraževanje dejal, da bodo spremembe zagotovile ustreznejšo zastopanost tistih organizacij, za sofinanciranje katerih je bila fundacija primarno ustanovljena, to so nacionalne športne zveze. Zaradi varčevanja in razlogov racionalizacije v sedanjih okoliščinah je predlagana večja vloga ministrstva. V predlog sprememb in dopolnitev zakona pa je ministrstvo vključilo tudi nekatere pripombe oziroma priporočila Računskega sodišča ter Komisije za preprečevanje korupcije.
V okviru razprave je bilo največ pripomb v zvezi možnostjo nadzora nad sredstvi, pri čemer so nekateri opozarjali, da gre po njihovem mnenju po novem za preveliko vlogo države. Predstavljena pa so bila tudi nasprotna mnenja. Precej razprave je bilo tudi v zvezi s sestavo, pri čemer je bilo opozorjeno, da je primerna sedanja sestava. Po drugi strani pa so bila opozorila, da bodo skupščine občin, Združenje občin Slovenije predlagale po 1 člana, 10 pa tiste nacionalne športne zveze, ki bodo s tem v svetu fundacije zagotovile ustrezno zastopanost organizacij tistih, za katere je bila ta primarno ustanovljena. Na koncu so bile tudi polemike v zvezi z enotnostjo obravnave v samem zakonu, vendar je bilo opozorjeno, da nekatere urejajo potem posebej področni zakoni in da so zadeve prilagojene tej ureditvi.
136
DZ/VI/3. seja
Po končani razpravi je odbor obravnaval amandmaje in sprejel amandmaje k 1., 2., in 11. členu, ostale amandmaje pa je zavrnil in na koncu sprejel tako dopolnjeno besedilo, ki ga predlagamo Državnemu odboru v sprejetje.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima besedo gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik, spoštovani gospod minister!
S spremembami in dopolnitvami Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije bomo končno vrnili športnim zvezam možnost samoodločanja o razdelitvi denarja, namenjenega športu. V Novi Sloveniji pozdravljamo predvsem dejstvo, da se bo z rešitvami v tem zakonu preprečilo vmešavanje politike v čisto strokovne odločitve v športu. Dnevna politika po našem mnenju v športu nima kaj iskati. Slovenija je že dokazala, da smo narod športnikov, vrhunskih športnikov. To želimo ohranjati, vendar ne v škodo kakovostnega in rekreativnega športa ter športa mladih. Zato bomo skrbno in sistematično podpirali ne le športno pot vrhunskih športnikov, temveč tudi njihovo pripravo na življenje po končani športni poti.
S predlaganimi spremembami v Svetu Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji se bo namreč zagotovila zastopanost tistih organizacij, za sofinanciranje katerih je bila fundacija primarno ustanovljena, in to so nacionalne športne zveze. Z ostalimi spremembami bo zagotovljen dodatni nadzor pristojnega ministrstva, racionalizacija poslovanja oziroma zmanjšanje stroškov in izboljšanje sodelovanja pri morebitnih spremembah podzakonskih aktov fundacije. Ob medijskem spremljanju dogajanja v nekaterih športnih zvezah smo v Novi Sloveniji še toliko bolj prepričani, da je skrajni čas, da se v športu vzpostavi pregleden sistem pravic in odgovornosti.
Zaradi vsega navedenega bomo v Poslanski skupini Nove Slovenije omenjeni zakon podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Lep pozdrav, predsednik, minister!
V	Poslanski skupini Pozitivna Slovenija Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ne bomo podprli, ker se upravičeno bojimo, da se lahko nepravilnosti, ki jih je ugotovilo tudi Računsko sodišče ob pregledu
fundacije, še stopnjujejo, saj je evidentno, da ima minister Turk veliko željo, da se moč odločanja o športu skoncentrira v njegovem ministrstvu. Naše opozorilo je usmerjeno v preprečitev politizacije športa, ki ga v tem trenutku izvaja minister Turk ter seveda tudi tisti, ki so zaposleni na ministrstvu. Z neizmerno energijo se trudi, da dobi vpliv nad delitvijo sredstev v Fundaciji za šport. S hitrim manevrom je posegel v sestavo Strokovnega sveta za šport ter sestavo Sveta Fundacije za šport. S svojevrstnim načinom dela je deklasiral izvršni odbor OKS ter pričel sklicevati vodilne športne delavce nacionalnih panožnih športnih zvez. Minister še kako dobro ve, da kdor ima denar, ima tudi moč. Odgovorni v panožnih zvezah se zavedajo, da je brez najnujnejših sredstev delo z mladimi in vrhunskimi športniki zastalo, zato so se že delno uklonili njegovim maniram. To, kar ministrstvo počne zdaj, je grobo poseganje politike v šport, ki je od osamosvojitve bil domena civilne sfere.
Predlagani predlog zakona ne zagotavlja boljših rešitev od že obstoječega. Ravno nasprotno. Namesto da bi ponujal večjo transparentnost in javnost pri delitvi sredstev, pa koncentrira moč v ministrstvu. Še posebej bode v oči, da sta v zakonu predlagani dve različici rešitve vodenja dveh fundacij: FIHO, ki bo imel profesionalnega direktorja in ne bo imel zaposlenih na kakšnem ministrstvu, in FŠO, kjer bo vodenje fundacije izvajal predsednik sveta neprofesionalno, strokovne službe FŠO pa bodo kar na ministrstvu, ki bo tako imelo velik vpliv pri pripravi strokovnih podlag za člane sveta, ki svoje delo opravljajo ljubiteljsko. Želja vseh poslank in poslancev Pozitivne Slovenije je, da ob spreminjanju zakonov v Državnemu zboru ne sme biti dvoma, da bi lahko bili v neskladju z ustavo.
Zakonodajno-pravna služba je predloženi zakon proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo in obstoječim pravnim sistemom ter dala pripombe k 2., 6. in 10. členu. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da 6. člen novele zakona, v katerem je določeno, da je ponovna odločitev sveta fundacije dokončna in zoper njo ni možna pritožba, ni v skladu s pravili splošnega upravnega postopka. V 10. členu je bilo opozorilo usmerjeno na problem prehoda delavcev iz Fundacije za šport v Ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo, kar za njih ni sprejemljivo. Z 2. členom spreminja 10. člen zakona in s tem onemogoča posameznikom v naši državi, da so lahko imenovani v svet fundacije. Ta dikcija je po mnenju Zakonodajno-pravne službe ustavno sporna. V 3. členu se odvzema funkcija direktorja fundacije in se poslovodstvo prenese na predsednika. Leta 2007 je takratni minister dr. Zver profesionaliziral direktorja fundacije in tako je postal gospod Balent profesionalni direktor. Danes pa smo priča spremembi, ki ukinja direktorja fundacije in pristojnosti prenaša na neprofesionalnega predsednika, strokovne službe fundacije pa seli
137
DZ/VI/3. seja
na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kjer pa je zgolj slučajno državni sekretar gospod Balent. Omenjena selitev strokovnih služb pod okrilje ministrstva je za Pozitivno Slovenijo sporna in predstavlja preveliko koncentracijo moči in daje možnost vpliva politike na delitev sredstev. Rešitve, ki jih ponuja amandma, so le blažitev slabega predloga omenjenega zakona, zato v Pozitivni Sloveniji ne moremo podpreti predlagane spremembe zakona. Obstoječi zakon je boljši od predlaganega, kljub temu pa bi ga bilo treba spremeniti. Naj navedem mnenje protikorupcijske komisije, ki sem ga dobil včeraj in govori ravno o tem, o protiustavnosti in možnosti korupcije. Komisija tudi tokrat predlaga Državnemu zboru in Vladi kot predlagatelju, da pristojna ministrstva in strokovne službe skupaj opravijo oceno dejanskega stanja in tako pripravijo celovit predlog prenove zakonske ureditve na področju delovanja obeh fundacij s ciljem v čim večji meri omejiti izpostavljena tveganja in seveda tudi možnost koruptivne dejavnosti.
Zaradi navedenih razlogov poslanci Pozitivne Slovenije ne bomo podprli predlaganega zakona o Loteriji Slovenije. V nadaljevanju pa bom verjetno še kaj povedal o odgovoru protikorupcijske komisije. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo gospa Mateja Pučnik.
MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani minister!
Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se nanašajo predvsem na sestavo Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, nezdružljivost funkcij članov Sveta Fundacije za šport, določitev trajanja mandata organov fundacije, ki določa o pritožbah zoper odločitve sveta fundacije, in na spremenjeno administrativno pomoč za delovanje Fundacije za šport. Vse te spremembe zakona so nujno potrebne in jih v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo. S spremembami v Svetu Fundacije za financiranje športnih organizacij se bo zagotovila zastopanost tistih organizacij, za sofinanciranje katerih je bila fundacija primarno tudi ustanovljena. To so nacionalne športne zveze in s tem tudi neposredno zastopanost športnikov. Predlogi spremembe zakona so usklajeni in podprti na številnih srečanjih in posvetih s športniki z uporabniki športa s športnimi društvi. In prav z odprtimi listami kandidatov in neposrednimi volitvami se zagotavlja večja demokratičnost sestave sveta fundacije in s tem tudi pravičnejše razdeljevanje javnega denarja. Pomembno je torej, da o
prioritetah v športu odločajo športniki, člani športnih zvez in strokovnjaki, ki preko neposrednih volitev uživajo največje zaupanje, ne pa ozke interesne skupine ali celo politika. S spremembami in dopolnitvami Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije konec leta 2011 je bila za Fundacijo za financiranje invalidskih organizacij, torej FIHO, določena nezdružljivost funkcij članov fundacije, kar se sedaj s predlagano spremembo zakona določa tudi za člane Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij.
V Slovenski demokratski stranki smo mnenja, da je prav, da se zaradi dodatnega nadzora pristojnega ministrstva racionalizacija poslovanja oziroma zmanjševanja stroškov in izboljšanje sodelovanja pri morebitnih spremembah podzakonskih aktov spreminja tudi administrativna pomoč za delovanje fundacije, ki se prenaša na pristojno ministrstvo. Strokovno službo in servis v svetu fundacije bodo izvajali uradniki na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kar dejansko pomeni manjše stroške administracije. V trenutni ureditvi mandat članov tistega organa, ki odloča o pritožbah zoper odločitve sveta fundacije, ni določen, kar je v nekaterih primerih omogočilo klientelistično ravnanje. To pa je v zadevah, ki so povezane z delitvijo finančnih sredstev, lahko nevarna bližnjica do netransparentnega ravnanja. Zato se s predlagano spremembo zakona, ki določa trajanje mandata organa pet let, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke strinjamo.
Spoštovani! Ker predlog zakona s sprejetimi amandmaji na matičnem odboru nikogar ne izključuje, ne Olimpijskega komiteja, ne Fakultete za šport, in ker bomo s temi spremembami zakon dejansko približali športu in uporabnikom športa, povečali demokratičnost športa in preprečili monopol ali kolizijo interesov znotraj fundacije, v Slovenski demokratski stranki predlog spremembe zakona podpiramo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister!
Strokovna in zainteresirana javnost opozarjata na podržavljanje športa. K takšnemu sklepu vodi dosedanje ravnanje vladne koalicije. Začelo se je z ustrahovanjem, nedokončanjem razpisa za projekt športnih panožnih šol ter informacijo o pomanjkanju sredstev za vrhunske športnike, zaposlene v državni upravi. Nadaljevalo se je s čiščenjem Strokovnega sveta za šport. Sočasno je potekalo dogovarjanje ministrstva o ustanovitvi nove športne zveze kot neke alternative motečemu Olimpijskemu komiteju. Sledi zmanjšanje sredstev za Olimpijski komite Slovenije,
138
DZ/VI/3. seja
pospremljeno s cinično pripombo, da udeležba na olimpijskih igrah ni ogrožena, da pa bo zato kak turist manj v Londonu. Medtem pa se mrzlično pripravlja sprememba zakonodaje. Področje športa bo s sprejetjem današnje novele delovalo izrazito centralistično iz ene točke upravljanja, in sicer iz Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Nenavadno je, da si ena oseba, ki je hkrati na dveh funkcijah, na podlagi prve kot v. d. direktor prilagodi delovanje druge kot direktor. Isti akterji so v letu 2007 izpeljali enak manever, le da v obrnjeni smeri. Tedanji sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport je po sprejetju novele, ko je Janševa koalicija uzakonila poklicno funkcijo direktorja Fundacije za šport, postal prav to. Vlada Republike Slovenije napoveduje nekatere spremembe krovnih aktov, kot sta zakon o športu in nova resolucija o nacionalnem programu za šport. Zato je neprimerno, da se pred tem parcialno posega v ta del civilno družbenega organiziranja športa. Če sem malo cinična, tako rekoč ukinitev Fundacije za šport bi bilo mogoče na podlagi ugotovitev Računskega sodišča celo podpreti, če ne bi šlo poleg podržavljanja športa še za manever, s katerim se bo poslovodni organ izognil odgovornosti. V zvezi s tem je predsednik Sveta Fundacije za šport sklical sejo sveta, na kateri naj bi razpravljali o odgovornosti direktorja, a je bila zaradi predvidene nesklepčnosti odpovedana. Obvestilo o odpovedi seje je menda posredoval ker direktor fundacije. V skladu s pravili fundacije, po 7. členu namreč, predsednik sveta predstavlja svet in vodi njegovo delo, torej tudi sklicuje in vodi seje. Direktor fundacije pa odgovornost za poslovanje fundacije vztrajno prenaša na svet. Toda 12. člen zakona pravi: "Poslovodni organ fundacije je direktor. Direktor organizira in vodi poslovanje fundacije, predstavlja in zastopa fundacijo in je odgovoren za zakonitost dela fundacije." In zato ta člen spreminjamo. To je bil leta 2007 tudi temeljni argument za profesionalizacijo direktorske funkcije. Sedaj vladajoča koalicija tako zlorablja zakonodajni postopek. Namesto da bi zamenjali direktorja, ki je delal slabo, ukinjajo mesto direktorja. Računsko sodišče je v reviziji poslovanja za leto 2010 ugotovilo spornost razdeljevanja sredstev fundacije v višini skoraj 4 milijone, kar znaša nekaj manj kot tretjino razdeljenih sredstev. Nekateri vidijo ukinitev direktorske funkcije zgolj kot manever za izogib odgovornosti. Predlagatelj se sklicuje na priporočila Komisije za preprečevanje korupcije, ta pa predlaga odložitev sprejetja predloga zakona. Zaradi vsega navedenega odložitev odločanja predlagamo tudi Socialni demokrati. Predlagatelj namreč ni odpravil najpomembnejših pomislekov Zakonodajno-pravne službe, niti ni pojasnil, zakaj vztraja pri predlogu, ki odstopa od pravnih norm. Razlogi za razlikovanje niso jasno obrazloženi, zato ni mogo č e oceniti skladnosti z ustavo, ki zahteva enakost pred zakonom. Niti ni mogoče oceniti
sorazmernosti takšnega razlikovanja. Rešitev, ko je ponovna odločitev fundacije tudi dokončna, je neskladna s pravili splošnega upravnega postopka. Prehod zaposlenih s fundacije na ministrstvo brez javnega natečaja po mnenju Zakonodajno-pravne službe ni mogoč oziroma bi morali to izjemo urediti z ustrezno dopolnitvijo zakona.
Ali je treba navesti še več razlogov, zakaj je predlagana novela za Socialne demokrate popolnoma nesprejemljiva? Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo mag. Truda Pepelnik.
MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Spoštovani predsednik, minister, kolegice in kolegi!
S predlaganimi spremembami zakona se bo v Svetu Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji zagotovila zastopanost tistih organizacij, za sofinanciranje katerih je bila fundacija primarno ustanovljena. To so nacionalne športne zveze.
Odpravlja se pomanjkljivost o ureditvi mandatov članov organov fundacije, ki odločajo o pritožbah zoper odločitve sveta fundacije, spreminja se administrativna pomoč za delovanje fundacije, in sicer zaradi dodatnega nadzora pristojnega ministrstva, racionalizacije poslovanja oziroma zmanjšanja stroškov in izboljšanja sodelovanja pri morebitnih spremembah podzakonskih aktov fundacije. Tako kot za Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji se tudi za Fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji določa nezdružljivost funkcij članov sveta fundacije.
Poslanci Državljanske liste bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani minister!
Pred nami je novela Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki je v delu javnosti, kar sem sam osebno tudi pričakoval, povzročila pravi mali vihar, češ, da se s tem predlogom spremembe zakona podržavlja financiranje športa pri nas, da novela popolnoma ignorira zaslužne športne delavce, da se izloča vsa civilna družba iz fundacije za financiranje športnih organizacij in še kaj. To seveda ni res. S predlagano novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se želi vzpostaviti bolj uravnotežen, transparenten in ne nazadnje bistveno bolj demokratičen način izbire članov Sveta Fundacije za financiranje
139
DZ/VI/3. seja
športnih organizacij, ki odloča o delitvi sredstev za tiste športne organizacije, športnike, trenerje, zaradi katerih je bila fundacija pravzaprav ustanovljena. Poleg tega se s predlagano novelo spreminjajo še pogoji glede nezdružljivosti članov sveta fundacije, določa se tudi, da bo administrativne naloge za fundacijo opravljalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Predvideva se nepoklicno opravljanje funkcije predsednika sveta fundacije, ne nazadnje pa se določa tudi bolj uravnotežena sestava komisije za pritožbe.
Bistvena sprememba, ki jo prinaša predlagani zakon, je torej nov način imenovanja članov sveta fundacije. Sedanji način imenovanja članov - ne moremo namreč reči "volitev", ker na volitvah vsak glas šteje - ko se na skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije -Združenja športnih zvez odloča le o paketu kandidatov, ki gredo skozi sito izvršilnega odbora Olimpijskega komiteja, po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke ni ne transparenten, ne demokratičen, konec koncev pa tudi ne zagotavlja uravnotežene zastopanosti nacionalnih športnih zvez v svetu fundacije. Nedvomno je predlagani način imenovanja, po katerem bodo nacionalne in občinske športne zveze ter športniki in trenerji oziroma športni strokovnjaki sami izvolili 14 članov sveta fundacije, ki jih bo nato Strokovni svet Republike Slovenije za šport posredoval v imenovanje Državnemu zboru, precej bolj uravnotežen in demokratičen, kot je sedaj veljavni način.
Na podlagi predlagane ureditve bodo na boljšem predvsem nacionalne športne zveze, saj bo njihov glas slišan in bo dejansko nekaj veljal. Za razliko od sedaj, ko imajo nekatere športne zveze na skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije sicer pravico glasovanja, vendar je njihov glas vreden, če se izrazim v športnem žargonu, nič točk.
Opozoriti bi želel tudi na dogajanje na zadnji skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije, kjer se je glasovalo o kandidatih za člane Strokovnega sveta za šport. Glasovalo se je namreč o zaprti listi kandidatov, pripravljeni s strani Izvršilnega odbora Olimpijskega komiteja, medtem ko so bili ostali kandidati izločeni že pred oblikovanjem tako imenovane zaprte liste. Ob tem velja omeniti, da so 4 novoizvoljeni člani isti ljudje, ki so pred nekaj meseci ob velikem medijskem pompu odstopili s funkcije članov Strokovnega sveta za šport. Razlog njihovega takratnega odstopa je bilo nezadovoljstvo nad razrešitvijo dveh članov strokovnega sveta s strani Vlade, poleg tega naj bi bilo njihovo sodelovanje v strokovnem svetu zaradi domnevnih pritiskov močno oteženo. No, očitno tudi kratek čas celi rane, sicer se 4 izmed 5 užaljenih odstopljenih članov strokovnega sveta po dobrem mesecu dni na Skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije ne bi ponovno potegovali za mesta v Strokovnem svetu za šport - razumi, kdor more!
Naj se vrnem k predlaganemu zakonu. Poslanci Slovenske ljudske stranke se nikakor ne strinjamo z nekaterimi, ki govorijo o pogromu slovenskega športa in njegovemu podržavljanju v primeru sprejetja predlaganih sprememb. Ravno nasprotno. Z novelo Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije bodo največjo besedo pri razpolaganju s sredstvi, s katerimi se financira slovenski šport, imele športne organizacije in panožne zveze same, brez takšnih ali drugačnih posrednikov. Edino tako je po našem mnenju mogoče vzpostaviti uravnotežen sistem financiranja športa, ki bo našim sedanjim in bodočim športnim šampionom omogočil optimalne pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo zato predlagani zakon z veseljem podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine DeSUS ima besedo še gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister!
Predlagane spremembe in dopolnitve tega zakona so dvignile precej prahu v duhu prepričanja nekaterih, da bo nova ureditev pomenila podržavljenje športa oziroma podržavljenje nadzora nad sredstvi za delovanje slovenskega športa.
Tudi v naši poslanski skupini smo imeli v zvezi z besedilom predlaganega zakona mnogo pomislekov in vprašanj, zlasti še v fazi osnutka besedila predloga zakona. Tako smo imeli pomisleke glede na to, da sta Fundacija za financiranje športnih organizacij in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v svoji funkciji razdeljevanja sredstev, prejetih s strani Loterije Slovenije, praktično nekako identični instituciji, predlog zakona pa uvaja drugačno ureditev, kar se tiče nezdružljivosti funkcije članov sveta, pritožbenega organa in organizacije poslovodstva. Glede tega še vedno menimo, da so to področja, ki morajo biti identično urejena za obe fundaciji, zato pričakujemo spremembe tudi v ureditvi FIHO.
Najbolj sporna sprememba naj bi bil odvzem pristojnosti Olimpijskemu komiteju za predlaganje v imenovanje v Državnem zboru sedaj sedmih članov v svet fundacije. Pristojnost predlaganja kandidatov za svet po novem namreč prevzema Strokovni svet Republike Slovenije za šport. Glede na to, da zakon in bodoča uredba zelo natančno predvidevata potek samega izbora kandidatov z izvolitvijo direktno iz nacionalnih športnih zvez in po ključu, ki določa, da so zastopane vse športne panoge, pri čemer volitve v sodelovanju izpeljeta Olimpijski komite in strokovni svet, v Poslanski skupini DeSUS nimamo bojazni, da bi šlo za politično kadrovanje. Bistveno je, da bodo
140
DZ/VI/3. seja
kandidati za člane sveta fundacije voljeni neposredno s strani nacionalnih športnih zvez posameznih športnih panog. To pomeni, da se povečuje demokratičnost sestave sveta in uvaja višja stopnja zastopanosti organizacij, za financiranja katerih je bila organizacija ustanovljena. Pomembno je še dejstvo, da k demokratičnemu postopku pri sestavi sveta prispeva povečanje števila članov, ki prihajajo direktno s področja športa. Sedaj namreč Olimpijski komite sam predlaga 7 članov, po novem predlogu pa bo kar 10 članov s tega področja. Krepi se tudi članstvo iz vrst lokalne oziroma regionalne zastopanosti športa, dodaja pa se še predstavnik športnikov in športnih trenerjev. Kot je bilo zaslediti, tudi predstavniki športnih organizacij in poklicnih športnikov podpirajo spremembe, saj se zavzemajo za neposreden vpliv na odločanje pri razrezu finančnih sredstev in za uravnoteženo razdelitev.
V	Poslanski skupini DeSUS menimo, da je zakon primeren, zato ga bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženih amandmajih. To razpravo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 10. julija 2012.
V	razpravo dajem 1. člen in oba amandmaja k 1. členu. Enega je vložila Poslanska skupina Pozitivna Slovenija in drugega Poslanska skupina Socialnih demokratov. Sedaj bi vas prosil, če se prijavite k razpravi. Prijava teče.
Besedo dajem gospe Alenki Bikar, za njo je na vrsti gospa Mateja Pučnik.
ALENKA BIKAR (PS PS): Lep pozdrav. Spoštovane in spoštovani!
Zopet se vsi strinjamo, da naj politika naj ne bi posegala v šport, tudi moje osebno mnenje je tako. Politika je dolžna ljudem zagotoviti pogoje, da se bodo lahko s športom ukvarjali, vrhunskim športnikom pa čim bolj kvalitetne pogoje za doseganje najboljših rezultatov. S tem se tudi jaz osebno strinjam in tudi stališče Pozitivne Slovenije je tako. Minister pravi, da samo enega člana predlaga Vlada, če sem prav razumela. Samo enega člana predlaga Vlada, strokovni svet pa potrdi tistih 14 članov nacionalnih panožnih zvez. Ampak strokovni svet sama Vlada sestavi, se pravi, da to ni res, da samo enega člana predlaga Vlada. Kaj me še moti? Zakon predvideva, da ne morejo biti člani Sveta fundacije za šport vsi tisti, ki imajo kakšno od odgovornih funkcij v športnih organizacijah ali društvih v Sloveniji, ki jih je več kot 7 tisoč. Se pravi, da bodo o denarju, ki se bo razdeljeval v športu, odločali funkcionarji ali kdo? Ne vem. Moje mnenje je, da naj bi o denarju, ki se bo delil v športu, odločali, sprejemali sklepe, tisti, ki
se na šport spoznajo. Toliko za enkrat od mene. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Mateja Pučnik, izvolite.
MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, še enkrat.
Opozicijski poslanci na predlog spremembe zakona vlagajo dva amandmaja, in sicer k 1. členu, ki govori o spremembi Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacija. Prvi amandma predvideva kar črtanje tega člena, drugi amandma pa v bistvu ne prinaša tistih želenih sprememb. In takšen predlog, kot smo ga mi že amandmirali in sprejeli na matičnem odboru, je primeren in ustrezen, ker z njim dejansko ne posegamo v šport, ampak se zavzemamo za pravičnejšo zastopanost športnikov, za pravičnejše razdeljevanje finančnih sredstev. In v tem primeru ne govorimo o nekaj tisoč evrih, pač pa o nekaj 10 milijonih evrov javnega denarja. Ker je civilna družba prejemnica teh sredstev, ta sredstva nikakor ne morejo biti po domeno oziroma nadzorom enega ali več posameznikov. Z odprtimi listami, neposrednimi volitvami se tudi omogoča, da bodo v svet izvoljeni tisti ljudje, ki bodo zastopali širši interes športa. In ravno s predstavniki športnikov, sindikatov športnikov, odborov športnikov, Olimpijskega komiteja, s predstavniki trenerjev, nacionalnimi športnimi zvezami, pa ne samo s tistimi, ki se ukvarjajo z vrhunskim športom, ampak tudi s tistimi, ki se ukvarjajo s športom mladine in otrok, z vsemi temi predstavniki so od marca letos potekali pogovori, posveti in posvetovanja. Vsi ti so spremembe podprli, kar pomeni, da je dejansko na tem področju treba nekaj spremeniti.
Predlog spremembe fundacije nikogar ne izključuje, kot to očita opozicija, ne Olimpijskega komiteja, ne Fakultete za šport. Navsezadnje so vse nacionalne športne zveze, ki so dale soglasje za spremembo, tudi članice Olimpijskega komiteja. Tudi Fakulteta za šport bo lahko participirala na volitvah, ne pa ne samo ljubljanska, tudi Pedagoška fakulteta iz Maribora in Fakulteta za kineziologinjo iz Kopra. V tem primeru nihče ne bo odrinjen. In prav je tako, saj vendar ravno tisti najvišji strokovnjaki, najbolj izobraženi strokovnjaki s področja športa prihajajo ravno s fakultet.
Tudi očitki opozicije o podržavljanju športa so neupravičeni in neutemeljeni, saj se sama osebno ne spomnim, da bi bil šport kdaj sprivatiziran. To je v bistvu nesmisel, saj je država tista, ki prispeva za plače uslužbencev Olimpijskega komiteja in Združenja športnih zvez, prav tako daje v proračun Olimpijskega komiteja več kot 40 % neposrednih javnih sredstev, prav tako sredstev preko državnih podjetij. Tako bi na tem mestu težko govorili o podržavljanju športa. Sem pa prepričana, da bomo s spremembo zakona preprečili neprimerna javna obračunavanja, ki smo jih
141
DZ/VI/3. seja
lahko preko medijev spremljali pred nekaj tedni, ko je tekel boj med Smučarsko zvezo Slovenije in Olimpijskim komitejem.
Za konec. Amandmajev opozicije žal ne morem podpreti, ker je država tista in Državni zbor je tisti, ki je odgovoren za demokracijo v športu in ravno s to spremembo zakona glede sestave sveta fundacije, kot je zapisan zdaj, se vključuje tudi civilna sfera, spreminja se razmerje med posameznimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem v korist prenosa vpliva na posamezne športne zveze, kar dejansko vodi v demokratizacijo športa, preprečuje se monopol posameznih akterjev in konflikt interesov znotraj fundacije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Franc Pukšič, za njim gospod Gašpar Gašpar Mišič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, minister!
Z enim stavkom bi lahko povedali, kaj prinaša sprememba tega zakona o Loteriji. V enem stavku bi lahko rekli, da prinaša več vpliva vseh nacionalnih športnih zvez in manj vpliva politike. Ali drugače, prinaša denar za izvajalce, ne za funkcionarje. Seveda, kolegice in kolegi, ki tega zakona ne podpirajo, se borijo za to, da ostaja centralizacija takšna, kakršne so navajeni. Saj nekateri so bili blizu tega vrha in so odločali. Tako rekoč so bili pri koritu in so mlaskali iz tega korita. Jasno pa je, da so glas dvignili prav ti, ki od tega korita odpadajo. Po drugi strani pa dobivamo na desetine podpore temu zakonu. Od koga? Od izvajalcev. Lahko sem zelo konkreten, amandmaja Pozitivne Slovenije ne bom podprl, niti slučajno. V amandmaju Socialnih demokratov pa se kaže naklonjenost spremembi tega zakona, in to mi je všeč. Dalo se je to iz tega razbrati, ker očitno Socialni demokrati spoznavajo, da nas je centralizacija pripeljala na rob propada, in to na vseh področjih. In tudi na tem športnem področju je skrajni čas, ko je kriza, ko je treba varčevati, je treba varčevati pri tistih funkcionarjih, torej pri plačilu turizma, če se tako gremo, ker funkcije, ki jih opravljajo, vendarle naj bodo bolj častne in tisti naj to opravljajo, ki so si s svojim delom to zaslužili, ne pa tisti, ki na ta račun želijo služiti. Zato je ta predlog zakona, ki ga pripravljamo in sprejemamo, prava rešitev in nihče ne more reči, da je manj demokratičen, prav demokratičen način je to, kjer je 17 sestavljeno iz 14 plus 3. Torej 14 iz nacionalnih športnih zvez. Marsikatera panožna zveza predvsem iz periferije ni imela nobene možnosti v celotni zgodovini priti sploh blizu oziroma sploh predlagati koga, da bi stvari tudi nadzirala. Predsednik Športne zveze Maribor, zaslužni prof. dr. Alojz Križman, nam je rekel, da odločitve, ki so pred nami, so preveč pomembne za razvoj slovenskega športa v celoti, zato jih ni več mogoče voditi po že sedaj utečenih kvazi demokratičnih poteh. In kolegice in kolegi, kvazi
demokratičnih poti bo pač tudi na ta način konec!
Spomnim se leta 2005, ko sem bil državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prej je bilo tako, da so štiri krovne organizacije dobile sredstva iz urada. Potem so tiste štiri krovne organizacije vsaka v svoji sosednji državi razdelile na stotine posameznih izvajalcev. No, takrat smo rekli, da več tako ne bo in smo pozvali, da so se posamezni izvajalci sami prijavili in smo mi v uradu odločali o tem, kako in kaj. Na začetku je bilo strahovito nezadovoljstvo prav vodstev krovnih organizacij, ker si jim pač odvzel škarje in platno oziroma ti si jim dal platno, oni so imeli škarje, in izredno zadovoljstvo izvajalca. In jasno, bistveno več denarja je priteklo tam, kamor je moralo. Vesel sem in se s predhodnico, s kolegico Alenko Bikar, absolutno strinjam, da denar mora priti med izvajalce. Ona je bila ena izmed tistih in še kako dobro ve, kaj vse je šlo narobe.
Podprl bom predlagani zakon, amandmajem bom nasprotoval in prepričan sem, da je to smer, po kateri moramo nadaljevati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Gašpar Gašpar Mišič, za njim mag. Majda Potrata.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
Obstoječe stanje je zagotovo boljše, kot ga ta novela zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije prinaša. Sprememba zakona ima en sam namen, in to je političen vpliv na delitev finančnih sredstev. To je mnenje, ne le moje, temveč tudi mnenje tistih, ki se na to področje bistveno bolje spoznajo. Poseganje v civilnodružbeno organizacijo športa na način, kot ga predvideva vladajoča koalicija, vodi v nedopustno politizacijo športa, povečevanje vpliva politike na področje športa. Prenos administracije in pristojnosti na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pomeni podržavljanje športa, saj gre med drugim za odvzem pristojnosti Olimpijskemu komiteju. Res je, da se povečuje demokratičnost, kot je nekdo v predstavitvi prej omenil, vendar le-ta se sedaj iz civilnodružbene sfere demokratičnega odločanja seli v sfero političnega demokratičnega odločanja. V strokovni svet športa bodo izvoljeni tisti, ki bodo aktualni vladajoči koaliciji oziroma politiki všečni, in to na demokratičen način, kot ga poznamo v Sloveniji pri imenovanju v svete drugih javnih zavodov. Število, kot je omenil prej gospod Pukšič, število članov se sicer res povečuje, vendar številka ne pomeni, če jih je več, da bo odločanje tudi bolj pravično. Število članov ni pomembno, pomembna je apolitičnost in politična neodvisnost in strokovnost vseh članic in članov sveta. Vemo, kako smo imenovali v svet javnega zavoda RTV in podobno. Vsi člani, ki so bili izvoljeni pod pretežnim vplivom politike,
142
DZ/VI/3. seja
tej politiki tudi nekako odgovarjajo oziroma vsaj javno mnenje je takšno. In že če vzbudimo v javnosti občutek, da so tisti, ki odločajo o tako pomembnem delu našega življenja, kot je področje športa, potem nekaj ni v redu. Politika bi morala čim dlje oziroma čim bolj se distancirati od te sfere, tako da državljanke in državljani ne bi imeli občutka, da se denar deli tako, kot je to všeč aktualni vladajoči politiki. To je problem. Glejte, četudi, gospod minister, vaš namen ni takšen, lahko da je vaš namen tudi pošten, vendar v javnosti se ustvarja tak občutek. Politika daje jasen signal. To je sporočilo, ki ga dajete naprej. Zato jaz mislim, da bi bilo dobro, da se politika ne vmešava tako direktno, kot se sedaj to predvideva, in ne vem, zakaj takšno hitenje spet na tem področju. Očitno tam, kjer se voha denar, želi tudi politika imeti čim bližje prste vmes.. Mislim, da to ni pravično in pravilno - področje športa mora biti neodvisno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Majda Potrata. Za njo gospod Jožef Kavtičnik.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Najprej naj povem znova, da razpravljamo o denarju, ki ni proračunski, ampak se steka kot delež iz loterijskih sredstev. To ni proračunski denar, to so izredna sredstva, ampak zdaj se bo odločanje o teh sredstvih selilo iz civilne sfere na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ker bo upravni aparat fundacije na ministrstvu tudi ne bo več direktor tisti, ki bo o tem odločal, ampak bo organiziranje deprofesionalizirano. To je prva stvar, ki jo je treba povedati.
Druga stvar. Amandma, ki smo ga vložili, je domala enak tisti rešitvi, ki razporeja, katere športne zveze delegirajo v svet fundacije, le da je civilna družba tista, ki predlaga Državnemu zboru 13 članov, ne pa svet za šport 14 članov. Naj utemeljim zakaj. Poglejte, svet za šport je vladno posvetovalno telo. Da je to telo imenovano po volji vsakokratne vlade, naj pojasnim samo s tem, da je vlada razrešila 128 svetov in medresorskih delovnih teles in jih imenovala po svoje. Enako je razrešila celo tudi tiste člane sveta za šport, ki jih imenuje Olimpijski komite. Zato tisti, ki se škandalizirate nad tem, da je Olimpijski komite v svet za šport imenoval iste osebe, kot so bile prej, je samo znova potrdil njihovo zastopanost ali svojo voljo, ki jo je prvotno izrekel. Svet za šport je vladno posvetovalno telo, in to vladno posvetovalno telo bo Državnemu zboru izbralo 14 tistih, ki jih naj bi Državni zbor imenoval. Res bodo prišli predlogi na svet za šport, ampak svet za šport jih bo posredoval kot svoj predlog Državnemu zboru. Torej je dvojni filter. In zdaj, poglejte, tisti, ki pravite, da niti lokalne skupnosti ne bodo imele možnosti, vse to je v našem amandmaju zastopano. Tisto, še enkrat poudarjam, po čemer se ločuje naš amandma od vladne
različice, je v tem, da je po našem civilna družba tista, ki posreduje predlog, po vladnem predlogu ali po koalicijskem, ki ga tako zelo trdno branite, češ, da je to najbolj demokratičen način, je pa vladno posvetovalno telo. Še razlika, na katero naj še opozorim, tu pod točko D, čeprav bi to morala biti točka Č, enega člana na predlog športnih trenerjev, na predlog drugih športnih strokovnjakov, pri čemer športni trenerji in drugi športni strokovnjaki sami izvolijo tega člana, namesto tega mi predlagamo, da bi bil predlagan v svet fundacije nekdo, ki bi ga imenovala Fakulteta za šport. Imamo torej naslovnika, ne razpršenih posameznikov, ko ne vemo, kdo bo kako ta postopek izpeljal, kdo bo tisti, ki bo predlagal mogoče spet kakšno društvo rejcev ovac ali kaj vem kdo. Gre preprosto za to, da so stvari prepuščene športni sferi, ki izobražuje za trenerje. No, mislim, da je v tem delu treba povedati še nekaj drugega. Če pogledate po Evropi, imajo tudi drugod za zastopanje civilne športne sfere organizirano podobno kot pri nas, olimpijski komite in zvezo športnih zvez, ali združujejo oboje ali imajo v manjšem delu nekateri olimpijski komite posebej in drugi zvezo športnih zvez posebej. To je ena od možnosti. Zanimivo je, da Nemci, na katere se radi sklicujemo, ravno zdaj športne zveze in olimpijski komite združujejo.
Ko tako vehementno trdite, da bo povečana transparentnost razdeljevanja sredstev, sredstva, še enkrat povem, so loterijska sredstva in niso proračunska. Zdaj pa bo o njih odločal svet za šport, ker bo dobil to priložnost, da bo imenoval veliko večino, predlagal Državnemu zboru. Na ministrstvu sedi oseba, ki bo urejala te zadeve, in hkrati tudi vsi, ki o tem dajejo administrativno-tehnično podporno okolje. In še nekaj, edini pritožbeni organ je Fundacija za šport, ni drugega pritožbenega organa. Vse odločitve so dokončne. To je proti načelom upravnega postopka. Na to je Zakonodajno-pravna služba opozarjala in koalicija, ki je imela možnost na matičnem delovnem telesu to spremeniti, je to mirno spregledala in ni nobenega amandmaja vložila. Enako kot tudi ni vložila vsega tistega, kar je povezano še s prehodom uslužbencev s Fundacije za šport, ki ni državna institucija, tudi ni organ v sestavi, ampak naj bi bila neodvisen organ, neodvisna institucija. In zdaj bo to kar prešlo na ministrstvo brez razpisa. Če je to transparentnost, naj razume, kdor lahko! Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Jožef Kavtičnik. Za njim se je k besedi javil minister dr. Turk.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Veste, saj smo spremljali delovanje Fundacije za šport v preteklosti in veliko dobrega je bilo s strani fundacije storjenega. Sredstva, ki jih je fundacija namenila športu za izgradnjo infrastrukture, za pospeševanje vrhunskega športa, za množičnost, so bila še
143
DZ/VI/3. seja
kako dobro izkoriščena in dobro je bilo. Računsko sodišče je opozorilo samo na kriterije, da bi bilo treba kriterije dodelati. In danes smo priča takšnim spremembam, ki zagotovo ne gredo v prid demokratičnega odločanja in transparentnosti delitve sredstev.
Poglejte, za 1. člen smo rekli, da naj se črta. Seveda, mi smo tudi proti temu, da se sploh ta zakon sprejme kot tak, ampak nismo pa proti temu, da bi se zakon začel spreminjati, ampak konkretno, strokovno in tako, da ne bo imela Zakonodajno-pravna služba takšnih pripomb, da je zakon protiustaven, in tudi protikorupcijska komisija, da ne bo imela pripomb, ki jih bom v nadaljevanju omenil.
Strokovni svet daje mnenje oziroma daje celo predloge za imenovanje članov. Poglejte, tu imam magnetogram, ampak ne bom govoril o imenih, kjer piše, "SLS ima v strokovnem svetu vlade za šport svojega
predstavnika, dr.... " in tako naprej, "ki lahko
marsikaj stori v smislu urejanja vašega perečega problema". To je konkretno, ko je kolega prej govoril o nekih konkretnih, pa nisem slišal.
Poglejte, OKS je domena civilne sfere. Če ni komu všeč, kako OKS deluje, potem mora civilna sfera to spremeniti, tisti ljudje, ki se s športom ukvarjajo in ki želijo športu dobro. Sam sem 30 let delal v športu in nisem od tega živel. In še danes pomagam, če je treba. Vendar danes se kot politik seveda distanciram od takšnih in drugačnih funkcij, da mi ne bi kdo očital, da se politika vmešava v šport. In to je ta zgodba, kjer se mora vsak nekako videti in osredotočiti.
Pa da ne bi kdo mislil, da ima kdorkoli od nas kaj proti ministru ali proti državnemu sekretarju, bom prebral mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki sem ga dobil včeraj na moje zaprosilo, da naj protikorupcijska komisija da mnenje o tem predlogu zakonu, "mnenje Zakonodajno-pravne službe k predlogu 10. člena zakona o Loteriji Slovenije razumemo tudi kot del širšega problema nasprotja interesov in razlogov za sum kršitve določenega ravnanja z zakonskimi znaki korupcije po 1. točki 4. člena zakona o integriteti... " in tako naprej, "na katerega je komisija opozorila v zvezi z odločitvijo Vlade Republike Slovenije, ko je 15. 3. 2012 direktorja FŠO mag. Draga Balenta imenovala za v. d. direktorja Direktorata za šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Dejstvo, da mag. Balent v javnosti nastopa kot v. d. direktorja Direktorata za šport na ministrstvu in ga v tej vlogi prepoznajo tudi fizične in pravne osebe na področju športa, po mnenju komisije predstavlja okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristranskost in objektivno opravljanje njenih javnih nalog, kar so sicer zakonski znaki nasprotja interesov. Glede tega predlagana ureditev 10. člena zakona samo še dodatno potrjuje očitno namero predlagatelja, da zakonodajalec s sprejetjem tega predloga za nazaj potrdi, kar je predlagatelj že izvršil s tem,
ko je namesto v. d. direktorja za šport imenoval direktorja FŠO in mu s predlogom 10. člena zakona prepustil, da FŠO na ministrstvo prezaposli še svoje administrativne sodelavce. Okoliščine, v katerih je zakonodajalec očitno postavljen zgolj v funkcijo, da za nazaj legalizira, kar je izvršilna veja oblasti že odločila, pri čemer njene odločitve same po sebi izražajo tveganje za korupcijo in nasprotje interesov, je po mnenju komisije v nasprotju s tem, kar je sicer zakonodajalec želel doseči, ko je v 1. členu Zakona o integriteti opozoril na pomen krepitve delovanja pravne države tudi na področju zakonodajne oziroma normativne dejavnosti." Veliko je še tega. Tega si nismo mi izmislili. In danes tukaj, ko sprejemamo zakone, moramo paziti, saj smo vsi poslanci tu zavezani, da ne sprejmemo protiustavnosti, če je na to opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba in če je na to opozorila protikorupcijska komisija. Vzemimo si čas, tako je na koncu tudi zapisano, še enkrat bom ponovil: "Komisija tudi tokrat predlaga Državnemu zboru in Vladi kot predlagatelju, da pristojna ministrstva in strokovne službe skupaj opravijo oceno dejanskega stanja in tako pripravijo celovit predlog prenove zakonske ureditve na področju delovanja obeh fundacij s ciljem v čim večji meri omejiti izpostavljanje tveganja." Poglejte, samo za to gre. Jaz verjamem, gospod minister, da niste tako pokvarjeni, da bi želeli zadevo tako spolitizirati. Ampak, poglejte, na to vse opozarja protikorupcijska komisija, na to opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba. Česa se bojim? Da bodo letele pritožbe na Ustavno sodišče. Bojim se tega in potem se bo zakompliciralo - tista sredstva, ki bi jih morala fundacija dajati na teren športnikom, zvezam itd., bodo obstala, ker bo pritožba. Pritožba bo zadržala in kaj se bo zgodilo? Športniki, športni delavci oziroma šport ne bo dobil teh sredstev, ki jih nujno potrebuje. Resnično je, to so sredstva, ki so sedaj na razpolago, niso proračunska sredstva in z njimi se lahko še kako pomaga športu v tej pereči situaciji. Zato predlagam, počakajte in pripravite celovit zakon in ne hiteti in delati napak, kot so se sedaj pokazale v Zakonu o uravnoteženju javnih financ. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima minister Turk.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa, gospod predsednik.
Oba amandmaja in večina teh razprav, predvsem s te strani, pravzaprav brani obstoječi sistem delovanja Olimpijskega komiteja in povezave s Svetom Fundacije za šport in razdeljevanjem teh sredstev. Kakšen pa je ta obstoječi sistem? Ta obstoječi sistem je ta, da neka večina v Olimpijskem komiteju izbere, določi, postavi odločujočo večino v Fundaciji za šport. Ta odločujoča večina v Fundaciji za šport odloča o tem, kdo, katere športne zveze bodo dobile sredstva. Te vesele športne zveze, ki
144
DZ/VI/3. seja
dobijo sredstva Fundacije za šport, izberejo, postavijo odločujočo večino v Olimpijskem komiteju Slovenije. Skratka, imamo nek lep trikotnik ljudi, ki so med seboj pravzaprav drug z drugim zelo zadovoljni in očitno ste z njimi zadovoljni tudi vi. Če ima kdo kakšno pritožbo, obstaja komisija za pritožbe, v kateri ima večino - uganite kdo? - spet tista večina iz Olimpijskega komiteja Slovenije. Morda bi bila v vsem tem neka velika prednost, ker bi nekdo rekel, "ja saj res, tukaj ni nobene politike, to je neka popolnoma apolitična zadeva, je sicer neka velika srečna družina, ampak so nepolitični". Oprostite, jaz upam, da ni nihče tukaj tako naiven, da bi rekel, da je vrh Olimpijskega komiteja Slovenije pa nek eminenten primer nepolitičnosti tukaj v Republiki Sloveniji.
S čim to sedaj zamenjamo, kaj je sedaj tisto, kar vi očitate, da bo nek enormen vpliv politike na vse to? Ta svet fundacije, ki odloča o sredstvih, odloča o sredstvih svet in ne direktor, ta svet fundacije bo demokratično izvoljen na odprtih volitvah s strani športnikov, odločujoča večina, torej vsi razen treh bodo izbrani na demokratičen način s strani športnikov. Da ne bi bilo nobenega dvoma v demokratičnost teh postopkov, smo zapisali, da bodo postopke za te izvolitve peljali skupaj - ja, res, vladni Strokovni svet za šport, ampak tudi Olimpijski komite Slovenije in tudi senat Fakultete za šport v Ljubljani. Ko bo to vse skupaj zbrano, bo formalni akt pisanja, poslanja pisma Državnemu zboru izvedel Strokovni svet za šport. Se pravi, nobene svobode, da bi koga kaj prebiral, izbiral nima.
Gospod Kavtičnik, vi ste se večkrat zmotili in ste potem, ko ste brali pismo Računskega sodišča, pravilno povzeli, gospod Balent ni državni sekretar. Na nek način je srečna okoliščina, da gospod Balent ukinja svoje delovno mesto, ker če bi ukinjal delovno mesto kakega drugega, bi tudi ta oseba delala velik kraval, zakaj je to potrebno.
Gospa Bikarjeva je omenila konflikt interesov. Vi ste tukaj poslanci in ste se v nekem trenutku odločili, da župan ne more biti poslanec, pa ni bilo, kako bi rekel, nobenih konkretnih obtožb, problemov, ampak zdelo se vam je, da tisti, ki so lahko prejemniki, neposredni funkcionarji, ki bodo prejemali sredstva, ki jih daje Državni zbor, ne morejo v tem zboru sedeti. In nekaj podobnega uvajamo tukaj. Tisti, ki so funkcionarji organizacij, ki bodo prejeli sredstva od fundacije, ne morejo v tej fundaciji sedeti. Strokovnjakov, ki pa lahko tej fundaciji strokovno pomagajo, je pa mimo funkcionarjev posameznih zvez, se boste strinjali s tem, še zelo veliko.
Mislim, da je bilo, gospa Potrata, žaljivo do vseh drugih oddelkov na visokošolskih organizacijah, ki se ukvarjajo s športom, mimo ljubljanske fakultete za šport, zelo žaljivo, da ste jih primerjali z društvi za varovanje ovac.
Kar se tiče pripomb Računskega sodišča. Ja, jih je treba pozorno prečitati.
Predvsem Fundacija za šport jih mora seveda pozorno prečitati. Eden temeljnih očitkov, ki gotovo ima smisel, je, da so kriteriji premalo jasni, da so kriteriji premalo določeni. Ampak vendar je treba dati gospodu Balentu priznanje, da je on bil prvi, ki je sploh kakršnekoli kriterije postavil, da se je prej delalo pa čisto na pamet. In po tej poti je seveda treba iti naprej. In še enkrat, prebrati je treba ustanovne akte oziroma poslovnike teh organov, zakon in boste ugotovili, da o delitvi sredstev ne odloča direktor, direktor samo izvaja odločitve sveta fundacije. In če so pripombe v zvezi z napačnim delovanjem, potem se to nanaša predvsem na svet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Replika, mag. Majda Potrata. Potem pa razprava gospoda Jožefa Jerovška. Replika tudi gospod Kavtičnik. Najprej mag. Potrata, potem gospod Kavtičnik in potem Jerovšek.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Gospod minister, vam gre pripisati, da bi se jaz izrekala o Pedagoški fakulteti ali Filozofski fakulteti v Mariboru ali o Univerzi na Primorskem kot o društvu za rejo ovac.
Društvo za rejo ovac je v mandatu prejšnje Janševe vlade v programski svet imenovalo člane. In ta moja pripomba je šla na to, da lahko po takem principu, po kakršnem deluje zdajšnja vlada, imenuje kdorkoli v imenu kogarkoli. Žaljivo pa je to, da vi jemljete pravico odločati o športu civilni sferi. O vsem drugem bom pa še razpravljala. Zato se mi ni treba opravičiti svojim nekdanjim kolegom na mariborski univerzi. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Kavtičnik, replika.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa minister, da ste me popravili. Prišlo je do napake, vendar ne takšne, da bi bila vsebinska, torej direktor direktorata, ne državni sekretar. Kar se pa tiče kriterijev, veste, tudi prej so bili kriteriji, tako da ne bi mislili, da je fundacija prej delala brez kriterijev. Kriteriji so bili, so se pa dopolnili. In tako je tudi prav. Vendar še ne dovolj, to pa je ugotovilo tudi Računsko sodišče. In na kriterijih bi bilo treba nekaj narediti. Tukaj smo pa šli zdaj v zakon in ga delamo takšnega, kot je. In ni sprejemljiv za Zakonodajno-pravno služno in ni sprejemljiv za protikorupcijsko komisijo - na to mi opozarjamo - ne za nas, ne za Jožeta ali pa Petra ali kogarkoli tukaj v Pozitivni Sloveniji. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
Skupno obema amandmajema, o katerih trenutno razpravljamo, je boj za
145
DZ/VI/3. seja
ohranitev položajev in privilegijev za politično opcijo, ki je trenutno v opoziciji. Skozi Olimpijski komite je ali pa je politična opcija imela - in še ga ima - enega najmočnejših vzvodov vplivanja na dogajanja v družbi. Zaradi tega ob vseh očitkih, opazkah, ki smo jih že slišali, sem samo čakal, da bo kdo obtožil, da vlada in sedanja koalicija s spreminjanjem tega zakona odpira ideološke teme. Čeprav dejansko to je ideološka tema, kajti ideologija je temeljno vezivo, ki nekatere najvplivnejše člane Olimpijskega komiteja in najbolj trajne in večne opredeljuje. Zaradi tega je ta boj, ta izjemen boj za ohranitev teh privilegijev razumljiv s stališča družbe in športnikov, za katere se vse te inštitucije vsaj pro forma zavzemajo, pa je dobro, da se tu nekaj spremeni. Vemo, da v institucijah, ki so leta in leta in desetletja nespremenjene, tako organizacijsko kot kadrovsko, da je to velika priložnost za klientelizem, ki se prej ali slej pojavi in ga je tudi okoli Olimpijskega komiteja ogromno. Dejstvo je, da je Olimpijski komite po teh svojih večnih članih, ki so člani neformalnega dvora okrog stricev iz ozadja, kot se je gospod Židan pred volitvami izrazil za nekatere, da je to izjemna relikvija te ideologije in te politike, ki je trenutno v opoziciji. Naloga nas poslancev pa je, da denar ki se deli iz loterijskih sredstev, to so javna sredstva, ker to najbolj demokratično prispevajo državljani, da čim več tega denarja usmerimo v razvoj športa, v podporo športnikom. Saj v Olimpijskem komiteju je mnogo bivših športnikov, ampak vse je že tako instrumentalizirano, da se stori in naredi točno tisto, kar je tudi politično požegnano in ne od kogarkoli, ampak od politike. Zaradi tega je očitek, da se zdaj politika vmešava, brezpredmeten. S tem se prav gotovo zmanjšuje vpliv politike, ker vsaj v tem obdobju verjamem, da bo ta svet prevetren, da bodo športne zveze poslale, ker imajo po novem priložnost, sposobne ljudi, ki bodo odločali v interesu športa. Glejte, zaradi tega je ta očitek o podržavljanju nemogoč in predstavljanje Olimpijskega komiteja kot ne vem kakšne civilne družbe. Formalno ja. Neformalno pa je to izrazito politični organ, ki verjamem ali pa sem prepričan, da skoraj v nobeni državi, ki je nastala po razpadu totalitarnih sistemov, ni ohranil toliko znakov prejšnjega režima. In kot je prej prostodušno priznal gospod Mišič, dežurni gasilec za tekoče zadeve v tem parlamentu, kot se je sam proglasil, ko je rekel: "Res je, da bo bolj demokratično, res je, da bodo bolj demokratične volitve." Ampak, to je zanj nesprejemljivo, če je bolj demokratično. Važni so interesi, važni so privilegiji, važni so politični cilji njegove opcije. Vidite, na tak način poslanci ne bi smeli nastopati. Zavzemati bi se morali trajno za demokratične spremembe na vseh sferah, v športu in vsepovsod, kajti le na ta način bi v tej družbi lahko preprečili za naprej takšne silne anomalije, kot so se dogajale v bankah, kjer skoraj isti strici odločajo že 20 let, kot tudi v Olimpijskem komiteju. Isti vplivajo iz ozadja. In
vidite, kaj se je zgodilo v naših bankah: milijardne luknje. In mi vse skupaj danes resnično rešujemo, tudi ta zakon in ta rešitev je del rešitve. Zato so vaši očitki o politizaciji, o netransparentnosti zavajanje ljudstva. To je zavajanje ljudstva. In tudi sedanji zakon glede volitev in izključenosti nekaterih oseb, ki ne morejo biti voljene v ta svet fundacije, v veliki meri izključuje konflikt interesov, ki ga sedanji olimpijski komite, ki je odločal, ni izključeval. In tam je polovica ljudi, ki so v konfliktu interesov glede odločanja o denarju. Ampak to vam ustreza, tukaj ne vidite konflikta interesov. Zakaj niste za konkretne ljudi pisali na korupcijsko komisijo, ali so v konfliktu interesov ali niso. To bi bilo za ljudi zanimivo in bi videli, kaj bi dobili. Ja, ja, predmet je ta zakon, samo ni pa vaš predmet dobra rešitev.
Vaš predmet, vaš cilj je ohraniti, zabetonirati za vse večne čase privilegije in politično podzemlje, ki to državo pripelje skozi banke, skozi Olimpijski komite in še katere druge institucije tako daleč, kot je dejansko prišla. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še
enkrat odpiram možnost za prijavo.
Besedo ima mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Zakaj trdim, da gre za podržavljanje športa. Povedala sem, da so sredstva iz loterijskih prispevkov, da to vplačujejo državljanke in državljani, ampak zdaj bo o tem denarju, ker mi gospod minister vneto odkimava, ko govorim, da bo pravzaprav svet za šport tisti, ki bo filter in bo opravil izbiro izmed prispelih predlogov. V četrtem odstavku, ki je postavljen za tretjim, to je novi četrti odstavek, to je bilo na matičnem delovnem telesu sprejeto, je tako, izbor štirinajstih predlogov članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v skladu z določili tretje alineje, ker ta je štirinajst članov prejšnjega odstavka, ki jih nato v imenovanje Državnemu zboru predlaga strokovni svet. Tisti, ki govorite, da ne gre za paketni predlog, gre. Državni zbor bo dobil predlog štirinajstih, ki ga bo strokovni svet za šport posredoval Državnemu zboru. In da bo stvar še boljša, izbor poteka po postopku, ki ga določi Vlada Republike Slovenije z uredbo. Vlada določi postopek, Strokovni svet za šport je tisti, ki Državnemu zboru štirinajst predlogov posreduje, pritožbeni organ, tričlanska komisija, ki dokončno sklepa o pritožbah, imenuje jo minister, tako da vidimo, kako ima ministrstvo v bistvu vse niti v svojih rokah. Zato govoriti o tem, kaj bo in kako bo imela civilna družba možnost vplivati in odločati, je zame pisano v pesek. Imamo lahko različne predstave o tem, kako kakšna civilna družba deluje ali kako ne. Ampak potem je treba to reševati na drug način. Saj se spomnite morebiti izjave ministra Zvera, da pač ni bilo mogoče zamenjati predsednika Olimpijskega komiteja, ki mu ni bil po volji.
146
DZ/VI/3. seja
Ampak to so stvari, ki jih ureja civilna športna sfera sama zase. In posebej poudarjam, gre za Olimpijski komite - Združenje športnih zvez, in na njih je, da to urejajo. Civilna družba se mora urejati po svoje. Naj opozorim na popoln absurd tega zakona. Zakon v 10. členu določa, kako fundacijo upravlja svet. In je svet FIHA postavljen in je Svet Fundacije športnih organizacij postavljen. Ampak potem pa se začnejo razlike.
V 11. členu je svetu fundacije pripisano, kaj vse opravlja. V 12. členu pa piše, da je poslovodni organ funkcije direktor. Mi pa sedaj s tem zakonom direktorja ukinjamo in bo FIHO deloval drugače, kot bo delovala Fundacija za šport. Dve fundaciji, ki zajemata sredstva iz istega vira, bosta upravljani in delovali na različne načine. Če je to pametno, če je to dobro, če je to enakopravno, potem spet ne vem, v katerem svetu živim. Ali si je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pravico, da bo pritožbeni organ, da bo upravljalo vse, da bo zaposlene prevzelo? Ni. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport si je pa to pravico vzelo. In še enkrat opozarjam. Gre za izrazit konflikt interesov. In gre za izogibanje odgovornosti. Do sedaj je poklicni direktor fundacije spretno prelagal odgovornost na svet fundacije. Ampak za zakonitost delovanja je po pravilih odgovoren direktor. Jaz bi vam pa lahko povedala, česa vse direktor ni delal, pa bi moral delati, kako smo dobivali pravila in kako so bile spremembe posredovane. Marsikaj bi se na račun tega dalo povedati, kar je bilo v preteklosti narejenega, če že govorimo o slabostih ene ali druge organizacije. Ampak ko hočemo zadeve urejati, bi bilo smiselno prisluhniti zlasti predlogu protikorupcijske komisije, ki opozarja na neustreznost rešitve, ki je sedaj tu. In ne pozabiti, kdo je pripravljal predlog. Sedaj lahko koalicijski poslanci govorijo, s kolikimi je bil pogovor opravljen, tudi o kakšnih pismih je mogoče govoriti, tudi o tem, kaj kdo komu obljublja. Ampak treba je gledati, kaj je v zakonu napisano. In tako, kot je napisano, je za Socialne demokrate slabo. Menimo pa, da če se pripravljamo k spremembam, potem morajo biti te spremembe v resnici pretehtane in bi moral iti zakon po rednem postopku, bi morala biti opravljena splošna obravnava in potem bi se na očeh javnosti pokazalo, kaj kdo misli, kdo je bil vprašan, kdo ni bil vprašan, pa kako bi športna sfera želela imeti stvari urejene. Sedaj se pa moramo samo na posredna poročila o tem zanašati. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Mirko Brulc, pripravi naj se mag. Branko Grims.
MIRKO BRULC (PS SD): Lepo pozdravljeni!
Kolega Kavtičnik je idealist, ker misli, da ta predlog ne bo sprejet, ker je protiustaven. Taka ocena v tem parlamentu ne velja nič. Mi
smo sprejemali vrsto dokumentov, ki so bili eklatantno protiustavni. Ta koalicija lomasti po vseh porah družbenega življenja. Danes je to samo en majhen segment kjer želi, recimo, Ministrstvo za šport imeti vso moč in vplivati na delitev sredstev, ki so zbrana iz loterijskih virov -ne proračuna, ampak loterije. Če bi šlo za proračunska sredstva, potem je to nekaj drugega. Kdaj se boste odločili, da boste skoncentrirali sredstva, recimo, od vstopnic za športne prireditve in o tem odločali na Ministrstvu za šport in tako dalje?
Jaz vem, da je vaša rakrana v vrhu Olimpijskega komiteja, kot je bilo rečeno. Ampak vem tudi, da imate pripravljen lustracijski dokument, ki ga bodo te dni dobile ostale koalicijske partnerice. Takrat pa ne boste šli po segmentih, ampak frontalno čez vse in boste naredili, kar boste hoteli. To je zanimiv dokument, ki bo dvignil lonec do plafona, pritisk v državi bo tako močan, da se bo zgodilo res nekaj hudega. Ampak Zakonodajno-pravna služba pove svoje, protikorupcijska komisija svoje in vi greste kar naprej, naprej, naprej. Jaz bom ta amandma, ki ga je pripravila Poslanska skupina Socialnih demokratov, podprl, ker mislim, da je samo to rešitev, ne pa neko prevzemanje moči nad prav vsemi segmenti te družbe, kajti tudi vaše vladanje ne bo trajalo večno, bo pa težko popraviti to, kar sedaj sprejemamo brez naše podpore. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branko Grims. Pripravi naj se gospod Samo Bevk.
MAG. BRANKO GRIMS (PS PS): Hvala. Vsem prav lep pozdrav!
Vedno je dobro, kadar se razvije malo humorja v Državnem zboru in zanimivo je, kako nekateri zelo radi opozarjajo, kadar kdo reče, da je kaj protiustavno, potem pa sami isto naredijo. V pravu je tako, da nekaj lahko rečemo, da je očitno protiustavno, če pa je res protiustavno, pa mora o tem odločiti Ustavno sodišče. In zato tako lahkotnih obtožb, kot smo jih slišali zdaj, ne gre dajati z levo roko.
Tisto, kar je pa najbolj zabavno na tej današnji seji, pa ne samo na tej, je pa situacija v slovenski civilni družbi. Ko kadarkoli pridemo do razprave o civilni družbi v Sloveniji, se ponuja kot vrednota simbol gospoda Janeza Kocijančiča. Veste, gospod Janez Kocijančič je pa bivši predsednik politične stranke. To pomeni, da vse tisto, kar smo zdaj slišali kot opozorila, kako bo politika posegla v šport in podobno, je čisto navadno sprenevedanje. Politika je tam vedno bila v Sloveniji in tam je globoko zažrta v vse pore slovenskega športa. In pred tem se sprenevedati, nima nobenega smisla. Zaradi tega je edini kriterij, ki bi moral biti pred nami, kako razdeliti transparentno razpoložljiva sredstva, da bodo v korist športu in športnikom, da bodo v korist Sloveniji kot celoti.
147
DZ/VI/3. seja
To bi moral biti temeljni kriterij. In če gremo po tem kriteriju, je vladni predlog ustrezen, amandma poslanske skupine SD pa ne, ker nas vrača nekam v stanje, ki ni dobro, ki ni transparentno, ki je politično bolj pod krinko civilne družbe, kot je politika sama. In to ni dobro ne za šport ne za Slovenijo kot celoto.
Iz tega razloga tega amandmaja ne bom podprl.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Samo Bevk ima besedo. Gospod Jožef Kavtičnik naj se, prosim, pripravi.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Po mnenju mojega poslanskega kolega Jožeta Jerovška je lahko prav vsaka tema ideološka tema in sproži ideološki boj, celo razprava o delitvi loterijskih sredstev. Jaz bom podprl amandma poslanske skupine Socialnih demokratov k temu členu zakona, bi pa rad povedal, da je Fundacija za šport zelo pomembna in vplivna ustanova. Deluje od leta 1998 in v tem času so se povečala sredstva za slovenski šport za 15-krat. Povečalo se je tudi število izvajalcev za 12-krat. V vsem tem obdobju je financirala Fundacija za šport skoraj 3 tisoč 400 programov in razdelila nekaj več kot 55 milijonov evrov. Se pravi, da gre za zelo pomemben segment za zelo velika sredstva. Na letni ravni se jih obrne okoli 9 do 13 milijonov in o teh sredstvih teče razprava, kdo ta sredstva obvladuje. Ko vidimo v tem predlogu zakona, da bo Strokovni svet za šport, ki bo predlagal 14 članov sveta fundacije, imel prevladujoč vpliv, in ko na internetu odtipkaš Strokovni svet za šport, se ti odpre vladni državni portal Republike Slovenije in med notranjimi organizacijskimi oblikami delovanja Vlade je navedeno tudi delovno telo Strokovni svet Republike Slovenije za šport. Služba, ki opravlja strokovno-administrativne naloge za ta Strokovni svet Republike Slovenije za šport, pa je prav Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Se pravi, da dejansko gre za to, da bo imela Vlada Republike Slovenije odločujoč ali pa izključen vpliv ne samo na delitev proračunskih sredstev, ampak tudi na delitev sredstev, ki se zberejo iz naslova Loterije Slovenije.
Mislim, da je to nedopustno, zato takega zakona ne bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Potrdilo se je to, kar smo slutili - da gre v bistvu za prevlado oziroma za boj med OKS in ministrstvom. Danes smo tudi poslance koalicije slišali, kako nevzdržno je, da je "nekdo bivši". Vsi smo bivši, ki smo še živi, veste. Vsi smo bivši in smo nekaj delali. Pomembno je, kaj smo
zdaj in kaj smo naredili. Olimpijski komite Slovenije, ki združuje nacionalne panožne zveze, športne zveze in tako naprej, je v letih osamosvojitve pomagal športu do neslutenih višav in do prepoznavnosti Slovenije skupaj s športniki do take mere, kot si lahko gospodarstvo samo želi. To pomeni, to, kar se je do sedaj delalo, je bilo dobro. In zdaj hočemo to dobro uničiti. Bom prebral samo naslednje: "V skladu s pravili OKS so člani OKS - Združenja športnih zvez naslednji: nacionalne panožne športne zveze, včlanjene v mednarodne federacije športov, vključene v program olimpijskih iger, nacionalne panožne športne zveze, vključene v mednarodne federacije športov, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite, nacionalne panožne športne zveze, vključene v mednarodne federacije športov, ki so članice Sportaccord, občinske športne zveze, zamejska športna združenja ter druge športne zveze in športne organizacije." Poslušajte, ali se smejimo vsem tem ljudem, ki delajo, ki želijo imeti neko organizacijo, in jim rečemo, da niso sposobni in da bo to sedaj prevzelo ministrstvo in bo ministrstvo dirigiralo in povedalo, kako se neke zadeve ustvarjajo in delajo?! Poglejte, ta boj med ministrstvom in OKS lahko pripelje do tega, da bo izgubil samo šport. In tega se mi bojimo. Nič ne govorim, da je vse kristalno čisto, in ne dam za nobenega roko v ogenj na OKS, ampak to morajo urediti tisti, ki združujejo OKS, tisti, ki ga imenujejo, in tisti, zaradi katerih je OKS bil formiran in se je ustanovil. Ne pa politika, ministrstvo ali ne vem kdo, ki si vzame to za pravico.
Govorilo se je tudi o kriterijih. Seveda, kriterije je treba spremeniti. Zakon, kot sem že prej povedal, je treba spremeniti, tako kot zakone spreminjamo in dopolnjujemo, vendar na boljše, prosim vas, ne na slabše! In če na to opozori Zakonodajno-pravna služba, če na to opozori protikorupcijska komisija - pa ne dajati glave v pesek, da ne rečem, kaj bo potem ven gledalo!
Še enkrat tistim, ki se tako vehementno borite, da je prej bila politika, sedaj pa ne. Imam tukaj, ampak ne bom govoril o imenih: "SLS ima v Strokovnem svetu Vlade za šport svojega predstavnika dr. ..., ki lahko marsikaj spodbudi v smislu urejanja vašega perečega problema." To je napisano in je bilo pomotoma poslano na nek mail. O imenih pa ne bom govoril, lahko pa ministru pokažem, kar bom tudi storil, pa tudi to mnenje, ki sem ga dobil včeraj od protikorupcijske komisije. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Vidim, da trenutno ni nobenega razpravljavca več. Morda želi še kdo razpravljati? Vidim, da je še interes, zato ponovno odpiram razpravo o vloženem amandmaju k 1. členu. Prosim za prijave.
148
DZ/VI/3. seja
Zaključujem prijavo, vidim, da so trije prijavljeni. Prvi ima besedo gospod Srečko Meh, pripravi naj se gospod Mihael Prevc.
SREČKO MEH (PS SD): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospod minister, spoštovane poslanke in poslanci.
Ko je Franc Pukšič govoril o tem, da smo z dosedanjo organiziranostjo športa pripeljali zadevo do roba prepada, potem trdim, da je ta rešitev korak naprej. Da je slaba in da pelje v to, da se bodo rezultati, ki bodo posledica tudi tega, kar danes mi tukaj sprejemamo, pokazali tudi na rezultatih športa. In na to vas opozarjam, gospod minister in vas, gospe in gospodje, poslanke in poslanci, da so rezultati športa danes dobri, najbrž iznad nivoja, ki si ga lahko takšna država, po velikosti seveda, sploh upa. Smo v svetovnem merilu prepoznavni in resnično športna nacija, vključno z menoj, ki se s športom pravzaprav malo ukvarjam. Zato bi rad rekel, da tukaj, ko vsi govorimo o organiziranosti, se ne šalimo, kot je eden od mojih predgovornikov govoril, ampak govorimo izjemno resno kot odgovorni ljudje. In če je bil danes imenovan spoštovani predsednik Olimpijskega komiteja, potem je treba povedati, da je bil ta predsednik Olimpijskega komiteja predsednik pri prav vseh vladah, odkar imamo samostojno Slovenijo, in da je lahko kot predsednik v enem delu tudi stranke tudi takrat bil predsednik Olimpijskega komiteja. To pomeni, da imamo tudi politiki pravico biti predsedniki tistih institucij, ki niso v nasprotju z interesi, in da so rezultati znotraj posamezne asociacije tudi demokratični procesi, ki se odvijajo - in tega predsednika so izvolili športniki in športnice oziroma tisti, ki sestavljajo sam Olimpijski komite.
Ampak, gospa podpredsednica, gospod Jožef Kavtičnik je danes povedal dve stvari, ki sta izjemno problematični za današnjo razpravo in odločanje. Prvič, da je protikorupcijska komisija povedala, da je lahko ta rešitev v nasprotju, da lahko otežuje samo delovanje. In drugič, da je tudi Zakonodajno-pravna služba imela pripombe. Zato dajem proceduralni predlog, da se ta točka prekine, da se uskladi stališče protikorupcijske komisije, da danes niso pogoji, da bi lahko o tem odločali in če smo danes zjutraj govorili na komisiji za preprečevanje, da spoštujemo poslovnike, da spoštujemo naš pravni red, potem ga spoštujmo tudi danes pri odločanju o tej točki dnevnega reda. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa, gospod Srečko Meh.
V zvezi z vašim proceduralnim predlogom v tem trenutku kljub vašemu strokovnemu razmišljanju oziroma verjetno tudi političnemu, v povezavi s strokovnimi navedbami protikorupcijske komisije in Zakonodajno-pravne službe, nimam vzvoda niti po poslovniku, da bi zaradi tega prekinila sejo. Lahko pa pred
glasovanjem, če boste ocenili, si vzamete čas še za posvetovanje, in tudi mi, če bo treba, preverimo.
Nadaljujemo z razpravo, in sicer je na vrsti gospod Mihael Prevc. Pripravi naj se gospod Matjaž Zanoškar.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, še enkrat. Lepo pozdravljeni!
Pravzaprav se mi zdi nekoliko nerazumljivo, da smo se pri tem zakonu znašli na tako različnih bregovih s tako različnimi mišljeni in ne nazadnje tudi s tako različnimi razlagami in pa razumevanjem tega zakona, ki vendarle prinaša nekaj dobrega, nekaj pozitivnega, nekaj bolj demokratičnega in nekaj bolj transparentnega. Z amandmaji, ki jih predlagajo Socialni demokrati in pa Pozitivna Slovenija, se ne morem strinjati. Razumljivo, ker ti amandmaji pravzaprav ščitijo obstoječi sistem, na osnovi katerega so se delila sredstva športnim organizacijam preko Fundacije za šport, ščitijo pa tudi določene privilegije, ki so bili skozi ta sistem tudi pridobljeni. Tako se s tem amandmajem absolutno ne morem strinjati, ker amandmaji gredo v tej smeri, da se nič ne sme spremeniti, čeprav me to nekoliko čudi, ker kar nekajkrat je bilo slišano danes, da je sicer zakon treba spremeniti, da je treba pristopiti k sistemskim spremembam tega zakona. Ko pa vendarle imamo na mizi neke spremembe -dobro, razumljivo, vsi se s temi spremembami ne morete strinjati -, potem je pa dejansko vse narobe.
Tudi v samem stališču poslanske skupine smo mi posebej uporabili izraz posrednik. Zame je vendarle nerazumljivo, zakaj Olimpijski komite Slovenije pri tej zgodbi, to se pravi pri imenovanju članov sveta fundacije, mora biti nek posrednik. Ali ni vendarle bolj demokratična in transparentna oblika, če se v svet fundacije direktno na predloge športnih zvez izvolijo člani sveta fundacije. Številnih argumentov s strani nasprotnikov tega predloga zakona enostavno ne razumem. Nič nimam proti Olimpijskemu komiteju, res pa je, da ne drži tisto, kar ste nekateri govorili. Civilna iniciativna pa resnično nima nobenega vpliva na imenovanje ljudi v Olimpijski komite. In verjetno je res, da nekateri ljudje tam na vrhovih Olimpijskega komiteja pa sedijo že mnogo predolgo. Ampak civilna iniciativa pa na imenovanje teh ljudi kakšnega posebnega vpliva nima.
Moti me tudi to, da pravite, da je zakon protiustaven. Jaz ne bi želel kot nestrokovnjak na tem področju tako hitro dajati takšnih ocen. Jaz sem prepričan, da ni protiustaven. Jaz sem prepričan, da je ta zakon dejansko tisti, ki omogoča bistveno večjo uravnoteženost, bistveno večjo transparentnost, bistveno večjo preglednost. Amandmaji, ki so predlagani, pa gredo v neko drugo smer. Gredo v to smer, da se obdrži obstoječe stanje, zato takšnih amandmajev ne morem podpreti. Hvala lepa.
149
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Matjaž Zanoškar ima besedo.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, spoštovana podpredsednica, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Jaz sem nekoliko drugačnega prepričanja kot moj predgovornik. Jaz sem prepričan, da ti amandmaji, ki jih vlagamo, bi nekoliko izboljšali ta predlog zakona o preoblikovanju Loterije Slovenije. Popolnoma se strinjam s tistimi, ki govorijo o tem, da Loterija Slovenija in denar, ki prihaja iz Loterije Slovenije za šport, ni denar proračuna, državnega proračuna, je denar neke civilne sfere. In popolnoma razumljivo je in logično, da bi tudi civilna sfera in civilna javnost odločala o razporejanju tega denarja. Očitno pa je, da s preoblikovanjem tega zakona ne bo prav tako. Prepričan sem, da gre tukaj za neko uzurpacijo države in državnega aparata nad kontrolo tega denarja. Pri tem me moti predvsem tudi to, mi imamo približno v Sloveniji 7 tisoč športnih društev, zvez in drugih športnih organizacij, tukaj je približno 7 tisoč predsednikov in če zraven prištejemo še nekatere druge funkcionarje, jih je verjetno nekaj več kot 10 tisoč. Ti funkcionarji, sem prepričan, da so tisti prvi nosilci in stebri razvoja športa v nekem okolju in na nekaterih področjih. Ti funkcionarji enostavno ne bodo mogli kandidirati, ne bodo prišli zraven tega telesa, tega organa, ki odloča o razporejanju denarja. Zdi se mi, da bo zelo pristransko, ker bodo nekatere športne panoge in nekatera društva oziroma zveze ostale zunaj tega kroga odločanja. Velikokrat je bilo danes povedano, da je bil sam predlog zakona napaden oziroma kritiziran in opozorjen s strani protikorupcijske komisije, da se z njim ne strinja Zakonodajno-pravna služba. Pa vendarle, gospod minister, vztrajate pri tem, da gre zakon v taki obliki naprej, čeprav verjetno lahko slutite danes, da bo takoj, ko bo sprejet, kar se verjetno zna zgoditi, takoj sprožena ustavna presoja tega zakona. Z ustavno presojo se ve, da bo ne nazadnje samo športna srenja tista in šport tisti, ki bo potegnil vse negativne posledice.
Tako bi bil za to in absolutno podpiram to, kar podpira tudi Poslanska skupina Pozitivne Slovenije in nenazadnje Poslanska skupina Socialni demokrati, da se nekatere stvari spremenijo v tem zakonu, da se ublažijo tiste najbolj kritične točke in se da zakonu nekoliko več možnosti za transparentnost in za boljše organizacijske poteze v nadalje.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa.
Vidim, da imamo še razpoložljiv čas za razpravo.. Želi morebiti še kdo razpravljati? Vidim željo po razpravi. Odpiram prijavo za razpravo. Prijava poteka. Zaključujem prijavo.
Dva prijavljena. Sedaj ima besedo gospod Janko Veber, pripravi naj se gospod Jožef Kavtičnik.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
Glede na to, da je bilo izraženo mnenje, s katerim se naj ne bi podprl amandma Socialnih demokratov, s katerim želimo resnično ohraniti vlogo športnih organizacij pri razdeljevanju sredstev, želim ponovno spomniti na pomembno dejstvo, da gre v primeru zavrnitve tega amandmaja za po našem mnenju zelo nekorekten odnos do športnih organizacij, ki že vrsto let delajo v Olimpijskem komiteju ali pa v posameznih zvezah. Zakaj tako nezaupanje do teh organizacij? Zakaj menite, da ta civilna sfera, civilni del nima pri vas zaupanja in zakaj menite, da je ravno politika tista, ki pa bo prav določila, kdo je lahko v kakšnem organu same športne organizacije, seveda se pa ne morejo po vašem mnenju dogovoriti za kvalitetne predloge?
Zelo velike pomisleke imamo pri vmešavanju politike ne samo pri športu, tudi pri gospodarstvu, praktično povsod. Praksa kaže, da tam, kjer se politika preveč umešava v dogajanje, na strokovni ravni tisto področje nazaduje. Pa naj bo to šport, kultura ali gospodarstvo. Kamorkoli politika posega, se to odraža kot negativni vpliv. To, da bo Vlada prek svojega strokovnega sveta oziroma ministrstvo predlagalo Državnemu zboru v potrditev organa, ki naj bi razdeljeval teh 10 do 13 milijonov evrov sredstev Loterije, kaže na to, da ne gre za spoštovanje športa, ampak gre za podreditev športa politiki. Naš amandma želi to preprečiti in ponovno vzpostaviti tisto raven zaupanja med športnimi organizacijami, ki so jih le-te imele ali jih imajo še danes, predvsem pa dokler ta zakon... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Mi svojega stališča, vsaj jaz osebno svojega stališča od razprave na odboru nisem spreminjal in ga tudi zdaj ne. To pomeni, da predlagamo, da se ta člen črta. Z amandmajem, ki so ga vložili Socialni demokrati, samo blažijo, govorim, samo blažijo, to slabo dikcijo, ki jo je zakon oziroma ta sprememba prinesla. Seveda je treba celovito spremeniti zakon, vendar ne tako parcialno in s takšnimi posegi, ki slabšajo preglednost delitve sredstev.
Trditev, da smo mi govorili ali da sem sam govoril, da je zakon protiustaven, ni res. Mi smo samo in sam sem samo opozoril, da Zakonodajno-pravna služba meni, da lahko pride do protiustavnosti. Torej je to zdaj nekaj drugega, ta protiustavnost se bo morala še določiti in odloči o tem samo Ustavno sodišče. Vendar če ima že Zakonodajno-pravna služba pomisleke, potem je na nas, da tej materiji namenimo nekaj več časa in se o tem
150
DZ/VI/3. seja
prepričamo, ugotovimo in naredimo tako, da je transparentno.
O tem, da sem morda idealist, da zakon ne bo sprejet, da sem morda tudi naiven, bi lahko kdo rekel, ker želim dobro. Ne. Vem pa, da sem in želim biti pošten. In ker želim biti pošten, opozarjam na te anomalije in tega zakona ne mislim podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Za enkrat je krog razpravljavcev izčrpan. Želi morebiti še kdo razpravljati o amandmaju? Odpiram prijavo.
Na zaključku želi besedo še gospod minister. Zaključujem prijavo. Prijavljen ni nihče.
Gospa mag. Lejla Hercegovac je dvignila roko.
Izvolite.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Kratka bom. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!
Ker so na ministrstvu sami pripravili predlog novele, brez strokovne in zainteresirane javnosti, bi bilo najboljše, da sporne rešitve z amandmaji črtamo. Zato predlagam, da premislite o amandmajih. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Želje po razpravi ni več s strani poslank in poslancev, zato dajem zaključno besedo predlagatelju ministru dr. Turku.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
Jaz res zagotavljam, da ni namen predlagatelja politizacija športa. Ni namen predlagatelja politizacija športa. Kronski argument, da naj bi šlo za politizacijo športa, je, da naj bi strokovni svet Vlade predlagal Državnemu zboru v imenovanje 14 članov Fundacije za šport. In lepo je bilo prebrano tukaj v razpravi, da bo teh 14 članov fundacije ta strokovni svet Vlade dobil v paketu, kot bodo izvoljeni na odprtih, poštenih, prostih volitvah s strani posameznih športnih zvez in se bodo te volitve organizirale v sodelovanju Olimpijskega komiteja Slovenije, Strokovnega sveta za šport in senata Fakultete za šport.
Omenjeno je bilo, kakšni so odnosi z Olimpijskim komitejem Slovenije. Odnosi z Olimpijskim komitejem Slovenije so partnerski, o kakšnih stvareh se tudi ne strinjamo, kar je razumljivo. Ampak ravno s to uredbo, ki bo odločala o načinu volitev, pravzaprav prevzemamo tisto, kar so oni predlagali. Absolutno ne gre za politizacijo, ampak gre za demokratizacijo tega področja. Veča se vpliv posameznih športnih zvez. To je končni rezultat. Vpliva politike je pa toliko kot doslej, pravzaprav zelo zelo malo, razen morda neke kriptopolitike, ki se skriva v civilni družbi.
Omenjeno je bilo večkrat mnenje protikorupcijske komisije. Gre v dveh smereh. Ona ja bil kritična do nekaterih oblik delovanja
Fundacije za šport v prejšnjem mandatu, se pravi za leto 2011, in dejansko, kot sem že povedal, fundacija mora te stvari pogledati in način tega delovanja izboljšati, tako kot je ta proces izboljševanja tekel že v preteklosti.
In drugo, citira oziroma opozarja na tisto, na kar je opozarjala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. To so bile v glavnem tri stvari. Nezdružljivost funkcij. Da je nezdružljivost zaposlenih na fundaciji s članstvom v svetu fundacije, je ureditev, ki je zelo podobna tudi pri invalidskih organizacijah. Da je nezdružljivost članstva v svetu fundacije s članstvom v vodstvu političnih strank, jaz upam, da ni treba, da imamo debato o tem, da se o tem lahko strinjamo. Kar se tiče pravic do pritožbe. Pravica do pritožbe je, ampak seveda komisija za pritožbe odloča dokončno, kar pomeni, da se potem sredstva lahko delijo in da športniki pridejo do denarja. Ustavna pravica do pritožbe pa s tem ni izčrpana. Možno je vložiti upravni spor, tako da je 25. členu Ustave zadoščeno. Torej učinkovitost in hkrati tudi možnost pritožbe. Tretja opomba tukaj je bila vezana na zaposlitev zaposlene strokovne delavke na fundaciji in njen premik na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Treba je povedati, da ta oseba je prišla na fundacijo s tega ministrstva, izpolnjuje vse pogoje za to, da je v službi na ministrstvu je. V ničemer se ne kratijo pravice te konkretne osebe.
Če zaključim. Povečujemo demokracijo v športu. Večamo vpliv športnikov. Večamo vpliv športnih zvez. Obnašamo se racionalnejše, ker zmanjšujemo stroške delovanja fundacije. Oba amandmaja, ki sta bila predlagana, gresta po našem mnenju v napačno smer, zato pozivam Državni zbor, da predlagano novelo zakona podpre. To bo v dobro slovenskega športa, da bo še naprej tako uspešen, kot si to vsi želimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Zaključujem razpravo. O obeh amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 8. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina štiridesetih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja predloga zakona gospodu Jožetu Tanku.
151
DZ/VI/3. seja
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav!
Lani je bila sprejeta novela zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero je prejšnja vlada, Pahorjeva vlada, ponovno uvedla izredno visoko davščino na nepozidana stavbna zemljišča. To davščino je poimenovala "sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč". To isto spremembo namembnosti je pravzaprav identična koalicija leta 2002, to se pravi koalicija LDS in SD, odpravila pred skoraj 10 leti. To, da se je lani v Zakonu o kmetijskih zemljiščih ponovno uvedla obdavčitev nepozidanih stavbnih zemljišč, od katerih je status stavbnega zemljišča večina dobila status že leta 1985, ni bila korektna rešitev, saj ta zemljišča nimajo več statusa kmetijskega zemljišča, čeprav se na delu ali pa morda celo večjemu delu teh zemljišč še vedno opravlja kmetijska pridelava. Lanska ponovna uvedba te davščine, ki jo je treba plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja, je gradnjo vsem investitorjem bistveno podražila in jih obremenila z nesorazmernimi oziroma pretiranimi stroški, saj so pri individualni gradnji znašali do nekaj deset tisoč evrov, pri nekaterih tudi več kot 30 tisoč ali 40 tisoč evrov, kar je znesek, ki skoraj zadošča za gradbeni material in zidavo stanovanjske hiše. Ponekod, predvsem na podeželju, znaša odškodnina za spremembo namembnosti več kot strošek za nakup zemljišča, za plačilo komunalnega prispevka, za projektno dokumentacijo in še del izgradnje hiše skupaj.
Za Ljubljano, kjer se cene zemljišč gibljejo okoli 200 evrov na kvadratni meter, 10 evrov odškodnine za kvadratni meter najbrž ni velik pribitek, to predstavlja le nekaj odstotkov. Za podeželje, kjer se cene istovrstnih zemljišč gibljejo od pol do enega evra, pa je to enormen pribitek, 10-krat do 20-krat višji od cene zemljišča.
V točki 17.2 koalicijske pogodbe, na strani 54, smo zapisali, da bomo odpravili odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo, nenormalno pa dražijo in ovirajo gradnjo infrastrukturnih objektov in individualnih ali drugih gradenj.
Ta predlog, o katerem bomo odločali danes, je skladen z določbo koalicijske pogodbe, saj prinaša črtanje odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 50, to se pravi, da gre za manj vredna zemljišča, istočasno pa ohranja odškodnino za najboljša kmetijska zemljišča, ki imajo bonitetni razred med 50 in 100. Prav tako se s z zakonom bistveno spreminja osnova za odmero. Po tem zakonu se ne obračunava odškodnina od površine vseh parcel, ki se jih dotakne načrtovani gradbeni poseg, ampak se odškodnina odmeri samo od fundusa posega, kar je bistvena sprememba in kar v končni fazi eno in drugo predstavlja še sprejemljiv dodatni strošek investicije.
Menim, da je ta rešitev, ki jo predlagatelji z amandmaji še izboljšujemo, precej sprejemljivejša, mnogo ustreznejša in predlagam vsem poslancem, da novelo skupaj s predloženimi amandmaji podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Dejanu Židanu.
MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovana predsedujoča, drage kolegice, dragi kolegi, spoštovani minister s sodelavcem, lep pozdrav!
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih na 7. seji 26. 6. 2012. Na seji odbora so poleg predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo in okolje in Zakonodajno-pravne službe sodelovali številni predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti, ki so odboru posredovali tudi svoje pisne pripombe. V razpravi je predstavnik Državnega sveta predstavil mnenje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Komisiji predloga zakona ne podpirata in opozarjata, da bi lahko odškodnine zaradi spremembe namembnosti ohranili, strinjata pa se, da bi bilo treba spremeniti način odmere, in sicer od gradbene parcele in ne od celotne zemljiške parcele ter višino odškodnine.
Stališče Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je predstavil predsednik zbornice, ki prav tako ne podpira odprave odškodnin za spremembo namembnosti in predlaga, da do sedaj veljavni zakon spremeni tako, da se upošteva prehodno obdobje do popolne uveljavitve odškodnin za spremembo namembnosti za vse, tudi za individualne investitorje, graditelje stanovanjskih hiš, in ne samo za tiste, katerih investitor je država oziroma lokalna skupnost. V tem obdobju bi tudi plačali samo 30, 50 in kasneje 70 % nižje odškodnine, odvisno od leta vlaganja zahtevka za gradbeno dovoljenje.
Odbor se je seznanil tudi z mnenjem Skupnosti občin Slovenije, ki meni, da bi morale biti občine oproščene plačila nadomestila za javno infrastrukturo in nekatere druge projekte, del odškodnin pa bi moral biti prihodek občin kot namenski vir za financiranje programov in ukrepov, povezanih s kmetijsko politiko.
Pripombe Kmetijskega inštituta Slovenije, pod katere se je podpisalo 27 strokovnjakov tega inštituta, je predstavil direktor Kmetijskega inštituta in menil, da je novela zakona premalo premišljena poteza, ki bo v temeljih izničila dosežke veljavnega zakona in povzročila nadaljnjo erozijo najboljših kmetijskih
152
DZ/VI/3. seja
zemljišč, predvsem pa negotovo prihodnost na področju prehranske varnosti.
Predstavniki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so opozorili, da novela zakona jemlje ostrino pri varovanju najkakovostnejših kmetijskih zemljišč, in to prav v času, ko je Evropska komisija sprejela smernice za preprečevanje pozidave kmetijskih zemljišč in ko Nemčija s svojo vodilno vlogo v EU spreminja ukrepe za zmanjšanje izgube kmetijskih zemljišč zaradi pozidave. Izpostavili so, da je tudi uvedba nadomestila sicer povzročila vrsto nevšečnosti, vendar se je treba zavedati, da te izhajajo predvsem iz neustreznih evidenc o kakovosti kmetijskih zemljišč in iz neustreznih instrumentov ter praks prostorskega načrtovanja, ne pa iz neustreznosti sistema kot takega.
Tudi predstavniki številnih civilnih združenj so nasprotovali spremembi veljavnega zakona, ker obstaja bojazen, da bo sprememba zakona odprla pot špekulantom pri posegih v prostor in popolnoma razvrednotila pričakovane ukrepe za zaščito kmetijskih zemljišč.
Odboru je bila predložena tudi civilna družbena peticija, ki jo je podpisalo več kot 3 tisoč 500 državljank in državljanov Republike Slovenije, v kateri pozivajo poslanke in poslance, da zavarujejo prehransko varnost prebivalcev Slovenije, tako da zavrnejo predlagano novelo zakona.
Po končani predstavitvi mnenj in stališč strokovne in druge javnosti je član odbora iz Poslanske skupine SD predlagal odboru, da v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora razpravlja in odloča o predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, vendar je odbor o tem predlogu glasoval in ga ni sprejel, bilo je 6 glasov "za" in 9 "proti".
V	razpravi o posameznih členih in vloženih amandmajih so člani odbora iz koalicijskih vrst navajali argumente za sprejetje predloga zakona in opozorili na problematiko zaraščanja kmetijskih zemljišč in opuščanja kmetovanja na kmetijskih površinah. Sprejetje novele bo po njihovem prepričanju ta trend tudi obrnilo. Menili so tudi, da je sedaj veljavna ureditev škodljiva tudi zato, ker je izrazito naperjena proti razvoju podeželja. Sprejetje predloga zakona z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin je po njihovem mnenju nujen pogoj za nadaljevanje skladnejšega regionalnega razvoja. Opozicijski poslanci pa so opozorili predvsem na dejstvo, da je namen sistema plačevanja odškodnine pridobitev sredstev za usposobitev novih nadomestnih zemljišč za kmetijsko pridelavo zaradi pozidave kmetijskih zemljišč, pa tudi racionalno in premišljeno umeščanje v prostor tam, kjer so zemljišča manj primerna za kmetijsko obdelavo.
V	okviru razprave se je odbor opredelil do vloženih amandmajev in sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin. Odbor je glasoval še o členih predlaganega zakona in jih sprejel.
Glede na sprejete amandmaje na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Z nami so tudi predstavniki Vlade oziroma pristojnega Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav, spoštovana podpredsednica, spoštovane članice in člani slovenskega parlamenta!
Kot je predlagatelj gospod Tanko omenil, je v koalicijski pogodbi, ki jo je podpisala koalicija, določilo, s katerim se je koalicija zavezala, da trajno varuje kvalitetna kmetijska zemljišča, da pa odpravi nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona, ki je bil sprejet lansko leto v Državnem zboru, in opravi nekatere popravke. Zato smo se na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje lotili priprave zakona, s katerim smo želeli sprejeti spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih in ena od teh vsebin je bilo tudi nadomestilo. Poleg nadomestila je bilo še nekaj drugih vsebin, ključna se nam je zdela tudi ta, da bi z vladno uredbo določili trajno varovana zemljišča, kajti bojimo se, da bo običajni postopek, kot je v zakonu zapisano, ki bo potekal preko sprejetja OPN občin, potekal predolgo in bi bil lov nad kmetijskimi zemljišči predolgo še odprt, predvsem v tistem delu, ko govorimo o spremembi kmetijskih zemljiščih.
Pri določilih, ki so se nanašala na nadomestila za spremembo namembnosti, je bil tudi v prvotnem predlogu približno takšen model, kot je v predlaganem zakonu, danes dopolnjenim z amandmajem. Skupina poslancev je na glede na oceno, da bo to usklajevanje potekalo predolgo in da je nujno sprejeti te spremembe zaradi posledic, ki so bile navedene pri gospodarskem razvoju, v prvi polovici letošnjega leta oziroma do parlamentarnih počitnic, zakon vložila v vladno proceduro. Zakon je bil v sami proceduri usklajevanja znotraj koalicije in tudi na samem Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje z amandmaji dopolnjen. V teh dopolnjenih amandmajih so sedaj ta določila, s katerimi se najbolj kvalitetna kmetijska zemljišča varujejo s to progresivno lestvico, lestvico, ki do bonitetnega razreda 50 odpravlja plačilo spremembe namembnosti, potem pa z dvigom v bonitetnih razredih od 50 do 60, od 61 do 75 in nad 76 s progresivno lestvico odvrača bodoče investitorje od najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, ki so bila že v preteklosti, kot vemo, spremenjena v stavbna zemljišča. V sami pripravi tudi amandmajev smo skupaj s
153
DZ/VI/3. seja
poslanskimi skupinami sodelovali na ministrstvu. Zaradi tega ocenjujemo, da je takšen zakon, kot je sedaj predlagan, primeren za sprejetje. Na ministrstvu smo trdno prepričani, da so poleg tega zakona, ki ureja kmetijsko zemljišče, zelo pomembni tudi zakoni, ki so bili v tem parlamentu že sprejeti in se nanašajo na obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč in na vzpostavitev nove davščine na promet z nezazidljivimi stavbnimi zemljišči.
Če strnem, Vlada predlog zakona z amandmaji, ki so bili sprejeti na odboru, podpira.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Pozitivna Slovenija in gospod Branko Ficko. Pripravi naj se Poslanska skupina SDS in gospod Robert Hrovat.
BRANKO FICKO (PS PS): Lep pozdrav vsem skupaj!
Skupina poslank in poslancev dela vladajoče koalicije je Državnemu zboru predložila Predlog zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih. S predloženim zakonom naj bi se po prvotnem predlogu ukinil institut plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki ga je uvedla novela Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 2011. V Pozitivni Sloveniji se ne strinjamo z navedbami, da bomo z odpravo odškodnin razbremenili slovensko gospodarstvo in dvignili njegovo konkurenčnost, ga spodbujali predvsem v gradbeništvu. Bolj kot cene zemljišč so problematični dolgotrajni postopki prostorskega načrtovanja, kreditni krč, pomanjkanje investicij. Trditev, da je plačilo spremembe namembnosti ustavilo razvoj gospodarstva, ni podprta z nobenimi preverjenimi podatki. Nihče ne navaja, koliko je praznih industrijskih con, koliko je praznih industrijskih površin zaradi propada gospodarskih družb, ki bi jih lahko porabili za oživitev gospodarstva z minimalnimi stroški. Z veljavnim zakonom ni bila ustavljena gradbena aktivnost. Te ni, ker ni denarja za naložbe. Če kje investicijo načrtujejo na najboljšem kmetijskem zemljišču, pa je prav, da se ustavi. Problem je, ker je večina kmetijskih zemljišč, na katerih želijo investitorji graditi, v najvišjih bonitetnih razredih. Cilj odškodnine torej ni zaviranje ali celo preprečevanje investicij, pač pa usmerjanje gradenj na manj kvalitetna zemljišča. Na problem pozidave kmetijskih zemljišč opozarja tudi stroka, ki jo skrbi nenehno spreminjanje zakonodaje,ki je nedomišljena, parcialna in ni skladna s strateškimi nacionalnimi in mednarodnimi izhodišči. Strokovnjaki so prepričani, da odškodnina v zakonu mora ostati, stvar strokovne presoje pa je, na kakšen način se bo odmerjala.
V Pozitivni Sloveniji pozdravljamo odločitev vladajoče koalicije da odškodnine
zaradi varstva kmetijskih zemljišč ostajajo. Kot kaže, so poslanci vladajoče koalicije le dojeli, da gre za naravno dobrino, ki je dana v omejenem obsegu in je ni možno nadomeščati, zato je treba za najboljša kmetijska zemljišča vzpostaviti učinkovite ukrepe za njihovo varovanje. V Pozitivni Sloveniji se strinjamo z nekaterimi sprejetimi rešitvami, saj tudi sami menimo, da so se v zvezi z odmero odškodnine pokazale nekatere pomanjkljivosti. Bistvena pomanjkljivost je v tem, da se odškodnina odmeri od celotne zemljiške parcele, če je vsaj del te parcele po dejanski rabi kmetijsko zemljišče, ali pa dejstvo, da se odškodnini ne more izogniti tudi investicija v javnem interesu oziroma v javno infrastrukturo, čeprav je ta oproščena nekaterih drugih dajatev. Opozarjamo pa, da so tudi sprejete rešitve še vedno parcialne in nezadostne ter nimajo vključenih zadostnih varovalk za zaščito najboljših zemljišč. Še posebej, če se zavedamo, da bodo na novo odmerjene odškodnine znašale v povprečju zgolj 15 do 20 % prejšnjih odškodnin. Glede na napovedi ministra za kmetijstvo in okolje, da naj bi jeseni pripravil nov predlog sprememb zakona, menimo da ni smiselno, da Državni zbor sprejme novelo zakona, ki jo bomo, kot vse kaže, ponovno spreminjali. Bolj smiselno bi bilo prepustiti Vladi, da uredi to problematiko, saj bo ta v postopek vključilo svoje strokovne službe, slovensko stroko, lokalne skupnosti in nevladne organizacije. S tem bi omogočili tudi strokovno in kar se da široko javno razpravo o možnih kompromisnih in celovitih rešitvah.
Zato v Pozitivni Sloveniji predloga zakona in predlaganih dopolnil ne bomo podprli oziroma se bomo vzdržali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in gospod Robert Hrovat.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
V septembru lanskega leta je bila sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih. Pomembne določbe te novele se nanašajo na uvedbo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Dejstvo je, da smo družba, ki vsakodnevno funkcionira po nekem bolj ali manj učinkovitem družbenem sistemu. Da je ta omenjeni družbeni sistem silovito kompliciran, tok težko spreminjajoč, praviloma je neodziven, prevečkrat sam sebi namen in premalokrat v službi preprostega človeka, je pa drugo neovrgljivo dejstvo. Koliko prepričevanj, usklajevanj, dogovarjanj, kompromisov je treba, da se naredi nekaj oprijemljivo dobrega, kar preprost človek potem čuti na svoji koži. Zakon o kmetijskih zemljiščih oziroma predlagane spremembe oziroma izboljšave so dokaj trd kamen delovnega proces vseh, ki skušamo skozi verodostojnost potrebnih procesov pripeljati zadevo v vode realnega in
154
DZ/VI/3. seja
otipljivega. Po sedaj veljavnem zakonu mora namreč vsak investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plačati do 25 evrov na kvadratni meter celotnega že zazidljivega zemljišča. Zneski dosegajo naravnost nesprejemljivo vrtoglave višine. Cilj veljavnega zakona naj bi bil zaščita najboljših kmetijskih zemljišč. Pa se vprašam, kako. Praviloma so v vseh občinskih prostorskih aktih že natančno opredeljena zazidljiva in nezazidljiva, v večini primerov kmetijska zemljišča. In vsak kasnejši vpliv na zaščito česarkoli je praktično nemogoč. V Slovenski demokratski stranki smo se vse skozi zavzemali za trajno zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, saj se njihovega pomena zelo dobro zavedamo. Ravno zato k izboljšavam zakona pristopamo vestno in odgovorno, predvsem pa življenjsko in stvarno, z željo, da bo po meri ljudi, ne pa sam sebi namen. Z današnjim predlogom odškodnine razumno znižujemo in bodo od sedaj naprej vezane le na zemljišča nad boniteto 50. Odškodnina se bo od sedaj naprej plačevala le od tlorisa načrtovanega objekta in ne več za celo parcelo. Naš cilj pri spremembi zakona je bil jasen -doseči zadovoljujočo visoko stopnjo soglasja vseh, ki kakorkoli soodločajo o vsem, kar zadeva slovenska kmetijska zemljišča in njihovo zaščito na eni strani, na drugi strani pa vseh tistih potencialnih investitorjev, ki jih sedaj veljavna zakonodaja nekako odganja od misli o realizaciji katerekoli tovrstne investicije. Delovati zaščitno je nujno veliko prej, ne pa takrat, ko so prostorski akti že sprejeti in v njih zelo natančno opredeljene zazidljive in nezazidljive parcele. Takrat je žal prepozno. Edina prava zaščita bo sprejeta uredba Vlade o katastru trajno varovanih kmetijskih zemljišč. V Slovenski demokratski stranki pričakujemo strokovno pripravo, usklajeno z lokalnimi skupnostmi in vsemi deležniki na tem področju. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bo sprejetje izboljšav obstoječega zakona o kmetijskih zemljiščih rezultiralo v realnem zadovoljstvu ljudi. Kompromis, ki ga danes sprejemamo, pa ohranja zaščito in daje možnost za večjo konkurenčno sposobnost naše države.
Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke bomo spremembo zakona podprli, prav tako bomo podprli vse amandmaje koalicije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Poslanska skupina Socialnih demokratov in gospod Janko Veber.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!
Predlog zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga obravnavamo danes, je dan v obravnavo po vsega enoletnem trajanju sprejetega zakona. Očitno je, da se v ta zakon ne posega z namenom, da bi zavarovali kmetijska zemljišča, ampak z namenom, da se
ponovno sprosti gradnja na kmetijskih zemljiščih. To ocenjujemo kot kratkoviden ukrep in predvsem ukrep, ki sledi ozkim političnim interesom ali, kot smo tudi slišali v obravnavi tega zakona, predvolilnim obljubam, češ, če bomo oblikovali vlado, bomo odpravili nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Kratkoviden ukrep predvsem zato, ker je kmetijsko zemljišče nenadomestljiv naravni vir, ki nastaja skozi stoletja, da lahko potem služi za pridelavo hrane. Naj spomnimo, da je za Slovenijo značilno, da je v zadnjih 20 letih zelo slabo skrbela za ohranjanje kmetijskih zemljišč, saj je v obdobju od leta 1991 do leta 2009 izgubila kar 93 tisoč hektarjev kmetijskih obdelovalnih površin, od tega skoraj 20 tisoč hektarjev najboljših obdelovalnih površin, to je njiv in vrtov.
Naj ponovnim še enkrat znano dejstvo, samo 866 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca imamo trenutno v Sloveniji, druge države imajo znatno več in želijo te površine povečati, imajo pa nekje razmerje od 2500 do 3000 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca. Gre za zavedanje, da je prehranska varnost ena najpomembnejših tudi sicer za varnost prebivalcev k posamezni državi. Dejstvo pa je, da v tem letu, od kar je Zakon o kmetijskih zemljiščih veljal, z vsebino, da uvaja nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, se je ta ukrep izkazal kot zelo učinkovit za preprečevanje izgube obdelovalnih kmetijskih zemljišč. Če pa je že prišlo do tega trenutka, da je treba poseči tudi v kmetijsko zemljišče, ta zakon predvideva nadomestilo, ki pozneje omogoči vzpostavitev nadomestnega kmetijskega zemljišča. Torej, tudi če že je treba nujno poseči v kmetijsko zemljišče, je omogočeno z nadomestilom zagotoviti nadomestno zemljišče.
Naj poudarim, da Socialni demokrati resnično menimo, da je prehranska varnost prebivalcev ključna za uspešen razvoj in obstoj države. Zakon o kmetijskih zemljiščih je zato treba spreminjati zelo odgovorno in predvsem v sodelovanju s strokovno javnostjo. Le dobro pretehtane rešitve lahko uzakonimo. Značilnost tega zakona, ki ga danes obravnavamo, je, da mu nasprotuje celotna strokovna javnost, ki deluje na področju kmetijstva, predvsem pa na področju načrtovanja, obdelovanja kmetijskih zemljišč. To dejstvo je zagotovo dejstvo, ki nas mora vse skupaj izjemno zaskrbeti. Velikokrat se uporablja kot argument za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih argument, da je treba omogočiti investitorjem čimprejšnjo gradnjo, pa ni važno, koliko stane, da jim to omogočimo. In še pogosteje se uporablja argument, da je treba tudi mladim družinam, ki želijo graditi na kmetijskih zemljiščih, omogočiti, da si svoj dom zgradijo čim prej in čim ceneje. Tukaj želim spomniti, da je ta vlada ukinila subvencije za pomoč mladim družinam za gradnjo in naj povem, da bo tudi ta zakon, če bo sprejet, podlaga za povračilo odškodnin, ki so bile že
155
DZ/VI/3. seja
plačane v državni proračun. Tako bomo izgubili približno 4 milijone evrov že vplačanih odškodnin, izgubili bomo kmetijska zemljišča, nimamo pa sredstev s katerimi bi lahko zagotovili nadomestna zemljišča.
Tega zakona zato ne bomo podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Državljanske liste in mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, gospod minister, poslanke in poslanci!
S Predlogom zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih v prvi vrsti znižujemo odškodnino za spremembo namembnosti za najboljša kmetijska zemljišča in te odškodnine ukinjamo za tista zemljišča, ki so ocenjena z manj kot 50 bonitetnimi točkami. V Državljanski listi smo se zavzemali za znižanje teh odškodnin, a smo hkrati zadovoljni, da te ostajajo za najboljša zemljišča, čeprav res simbolične, vendar je pomembno, da ta institut odškodnin v zakonodaji ostaja.
Z letošnjim rebalansom se ta sredstva zbirajo namensko, kar pomeni, da bodo sredstva, zbrana z odškodninami, resnično namenjena za vzpostavitev ali izboljšanje novih zemljišč za kmetijsko pridelavo. V Sloveniji izgubljamo velik delež zemljišč tudi z zaraščanjem, ne samo s pozidavo. Leta 1875 je bil na ozemlju Slovenije delež gozdov 35 %, v letu 1990 pa je ta predstavljal že več kot polovico ozemlja in ta trend se nadaljuje. Vendar pri zaraščanju ne gre za nepovraten proces, saj je mogoče ta zemljišča v prihodnosti spet aktivirati, zato je pomembno, da se bodo namensko zbirala sredstva, ki bodo to omogočala. V Državljanski listi smo namreč prepričani, da nizke samooskrbe in zagotavljanja prehranske varnosti z visokimi odškodninami ne bomo rešili. Odškodnine so namreč najbolj prizadele družine pri izgradnji stanovanjskih hiš in tudi kmete za izgradnjo kmetijskih poslopij. V praksi se je dogajala razparcelacija, saj se je odškodnina do sedaj odmerjala od celotne parcele in ne samo od tlorisa gradnje. Dobiček zaradi takšnega izvajanja v praksi pa so imeli le geodeti. V Državljanski listi bomo zaradi navedenega podprli spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih in amandmaje koalicije. Nadalje smo v Državljanski listi prepričani, da kmetijska zemljišča najbolj učinkovito lahko zaščitimo z uvedbo katastra, trajno varovanih zemljišč po vzoru zaščitenih kmetij ali vodovarstvanih območij. Vladna uredba je tu časovno najboljša rešitev. In tu pričakujemo od ministra za kmetijstvo in okolje, da bo sistemsko te zadeve uredil prednostno.
Sicer pa v Državljanski listi opozarjamo, da so na tem področju nujne tudi spremembe v delu, ki se nanašajo na agrarne operacije. Agrarne operacije, predvsem velik namakalne
sisteme, zakon obravnava kot neke vrste javno infrastrukturo in posega v privatno lastnino ter v njeno upravljanje na zelo grob način. Nedorečenosti zakona, dolgotrajnost upravnih postopkov in nejasnosti glede njihovega upravljanja imajo za posledico, da imamo v Sloveniji zelo malo novih namakalnih sistemov, kar posledično pomeni tudi zelo slabo koriščenje evropskih sredstev. Na drugi strani pa imamo 38 obstoječih melioracijskih sistemov, ki so potrebni temeljite tehnološke prenove in za katere ni nobenega zanimanja. Brez učinkovitega upravljanja z vodnimi viri in namakanjem kmetijskih zemljišč se ne moremo spopasti s podnebnimi spremembami in s konkurenco na trgu.
Problematika varovanja kmetijskih zemljišč je torej veliko širša od odškodnin. Da se bo z znižanjem odškodnin zgodila razprodaja najboljših kmetijskih zemljišč, pa v Državljanski listi odgovarjamo: najboljši varovalec kmetijskih zemljišč so dobre odkupne cene.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in gospod Roman Žveglič.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica, minister, dragi kolegi, dober dan!
Glavni namen predlaganega zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih je, kot vsi vemo, bistveno znižanje odškodnine za spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki je bila z obširno novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih ponovno uvedena pred dobrim letom dni. Ponovno pravim zato, ker smo podoben instrument poznali vse do leta 2003, ko se je odškodnina s spremembo Zakona o graditvi objektov, ki je posegel v Zakon o kmetijskih zemljiščih, brez konkretno utemeljenih razlogov ukinila. Ampak takrat ni bilo nobenih peticij, protestov in zgroženih pisem posameznikov in nevladnih organizacij, ki bi se borile proti ukinitvi odškodnine, kot se to dogaja danes. Brez odškodnine zaradi spremembe namembnosti smo tako živeli vse do lanskega maja, ko je bila v tem prostoru sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je ponovno uveljavila odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča z namenom varovanja najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč. Najbrž mi ni treba izpostavljati, da je bilo ravno v tem obdobju izgubljenih največ najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, saj je bilo to obdobje intenzivnih investicij. Gradile so se avtoceste, trgovski centri. Industrijske cone, ki so danes po večini prazne, so rasle kot gobe po dežju. Vse to na najboljši kmetijski zemlji. Vendar država in občine vsaj iz naslova odškodnin, ki bi predstavljale vir za vzpostavljanje novih kmetijskih površin, od tega niso imele nič.
Lani sprejeto novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih smo podpirali tudi v Slovenski ljudski stranki, saj smo bili prepričani,
156
DZ/VI/3. seja
da je to primeren inštrument za preprečevanje pozidave najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč. Vendar se je pozitiven namen lansko leto sprejetega zakona v praksi izjalovil. Izkazalo se je namreč, da je ravno odškodnina poleg že tako zaostrene gospodarske situacije ključni razlog za upad obsega investicij, saj je posegla tudi na zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, po dejanski rabi pa kmetijska, zaradi česar je prihajalo do primerov astronomskih odškodnin tudi na zemljiščih, ki so po prostorskih planih tudi po več desetletjih opredeljena kot stavbna zemljišča.
Zato smo v naši poslanski skupini že lani jeseni vložili spremembo zakona, s katero smo želeli znižati odškodnine za približno 80 %, vendar je bil zakonodajni postopek zaradi izrednih državnozborskih volitev predčasno zaključen. Ker se s tem težave niso rešile same od sebe, smo kmalu po imenovanju vlade skupaj s strokovnjaki z Ministrstva za kmetijstvo in okolje naš prvotni predlog zakona nadgradili v duhu koalicijske pogodbe. Predlagali smo odpravo odškodnin za kmetijska zemljišča, ki ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo do bonitete 40, ter ohranitev odškodnine za najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, ob spremembi načina določanja odškodnine, da bi le-ta bila odvisna od površine objekta, ki se gradi. Ker so preostali štirje koalicijski partnerji vztrajali na popolni odpravi odškodnine, s svojim predlogom nismo vztrajali in ga tudi nismo vložili v proceduro. Prav tako pa se nismo podpisali pod sedaj obravnavani zakon, ki je prvotno predvideval popolno odpravo odškodnine. S tem se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke nismo strinjali. Naše mnenje je delilo tudi pristojno ministrstvo, saj smo prepričani, da bi bila popolna odprava odškodnin v nasprotju s koalicijsko pogodbo, poleg tega pa bi s popolno odpravo odškodnine izgubili pomemben inštrument varovanja kmetijskih zemljišč. In kar je izgubljeno enkrat, je izgubljeno za vedno.
Zato nas veseli, da smo se med usklajevanjem s preostalimi koalicijskimi partnerji uspeli dogovoriti o rešitvah, ki so bile nato vložene v obliki amandmajev in sprejete na seji matičnega delovnega telesa. Odprava odškodnine za kmetijska zemljišča nižje kvalitete - do bonitete 50, ohranitev odškodnine za najkvalitetnejša zemljišča, tako recimo lahko konkretno povem, za 200 kvadratnih metrov tlorisne površine objekta, za stanovanjski objekt bo to znašalo 4 tisoč evrov, za tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno halo pa 20 tisoč evrov.
Preden zaključim bi rad povedal, da bodo kmetijska zemljišča najbolj varovale visoke odkupne cene kmetijskih proizvodov. Dokler bo odkupna cena krompirja po 4 cente, bomo težko z akti varovali kmetijska zemljišča. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo novelo zakona podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične
stranke upokojencev Slovenije in mag. Jana Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo, vsem skupaj lep pozdrav.
Pred nami je predlog zakona, ki je v strokovni in v laični javnosti dvignil ogromno prahu, saj prinaša zmanjšanje višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo mora plačati investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo.
V	DeSUSu menimo, da je treba vztrajati na zaščiti najboljših kmetijskih zemljišč, saj v Sloveniji dnevno izgubimo cca 7 hektarjev kmetijskih zemljišč. Ključen je podatek, da imamo v Sloveniji v uporabi le še dva 2 tisoč 545 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na prebivalca in, kar je še huje, od tega je le še 884 kvadratnih metrov obdelovalnih površin. To pa močno vpliva na možnost samooskrbe, ki pri rastlinskih proizvodih trenutno znaša od 33 do 70 % kar pa je po naši oceni izjemno zaskrbljujoče. V primeru, da pride še do poglobitve krize, bo namreč možnost samooskrbe še kako pomembna in vsaka ped obdelovalne zemlje izjemno dragocena. Hkrati pa smo s prejšnjo novelo zakon v preveliki želji za ohranitev zemljišč odškodnine zastavili previsoko in končni izračuni so presenetili ne samo investitorje, temveč tudi pristojne na ministrstvu. Tako se je dogajalo, da bi morale mlade družine za odškodnino plačevati po deset in več tisoč evrov, še preden bi sploh začeli graditi nov dom.
Ker je po naši oceni treba najti neko srednjo pot, ki bo investitorjem omogočila izpeljavo investicije, hkrati pa zaščititi najboljša kmetijska zemljišča, smo se v DeSUSu odločili, da podpremo ta predlog zakona, ki odškodnine niža na sprejemljivo raven.
V	DeSUSu menimo, če bi znali z občinskimi prostorskimi načrti zaščititi najboljša kmetijska zemljišča, kot bi bilo treba, v prejšnjem mandatu ne bi bilo treba sprejeti tako drastičnega povišanja odškodnin, tokrat pa nam ne bi bilo treba poslušati očitkov, da smo pristali na razprodajo najboljših kmetijskih zemljišč. Obenem pa v DeSUSu pričakujemo, da bomo z naslednjo novelo tega zakona vzpostavili kataster trajno varovanih kmetijskih zemljišč, kar je po naši oceni edini pravi način za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije in gospod Janez Vasle.
JANEZ VASLE (PS NSi): Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, gospa podpredsednica, gospod minister!
Tudi jaz bom prebral naše stališče. O kmetijskih zemljiščih, njihovem varovanju, je bila zadnje tedne zelo vroča debata, ki bo morda danes dosegla vrhunec. V Novi Sloveniji smo
157
DZ/VI/3. seja
tega dejansko veseli, saj le široka in dobro argumentirala javna razprava lahko prinese dobre rešitve v dobro vseh zainteresiranih. Opažamo pa nekako dve smeri razprave. Nasprotniki danes obravnavanega zakona trdijo, da se bo z zmanjšanjem odškodnin za spremembo namembnosti omogočilo uničenje še tisto malo kmetijskih zemljišč, ki jih v Sloveniji imamo. Drugi, sem se prištevamo tudi v Novi Sloveniji, pa menimo, da odškodnine za spremembo namembnosti same po sebi še ne rešujejo kmetijskih zemljišč, je pa vsaj simbolično dobro, če ostanejo, vendar manj radikalne, kot so bile uvedene s trenutno veljavnim zakonom. Trenutne razmere so resnično nevzdržne. Upali bi si trditi, da lansko leto sprejeti zakon ne ščiti kmetijskih zemljišč, ampak ščiti predvsem mešetarje z zemljišči, ki so v preteklosti s to spremembo namembnosti dobro zaslužili, račune pa naj bi danes plačevali nič krivi investitorji, med katerimi je veliko mladih, mladih družin. Ti ljudje so zemljišča, na katerih bi gradili, že kupili kot zazidljiva, po ceni za zazidljiva zemljišča, zato je nepravično, da morajo danes plačevati še odškodnino. Nesprejemljivo za nas je tudi, da se mora odškodnina plačevati za celotno parcelo in ne zgolj za površino, kjer bi stal objekt. V Novi Sloveniji se zavedamo, da je najboljša kmetijska zemljišča treba zavarovati. Tega pa z zelo visokimi odškodninami ne moremo storiti. Ohranjanje prvovrstnih kmetijskih zemljišč in podeželja je mnogo bolj kompleksen izziv. Najbolje bi se to rešilo z uredbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki bi določila trajno varovana kmetijska zemljišča. Kaj pa nam bodo ohranjena prvovrstna kmetijska zemljišča, če se kmetom dolgoročno ne bo splačalo kmetovati, če bodo kupne cene nizke in na ta način mladi ne bodo ostajali ali pa tudi prihajali na podeželje.
V pričakovanju širših sistemskih rešitev s tega področja, ki jih je ministrstvo že napovedalo, pa bomo poslanci Nove Slovenije ta zakon, ki je nekakšna prva pomoč, ker kdor hitro da, dvakrat da, podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in o vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 10. julija 2012.
Preden dam prijavo za razpravo k amandmaju k 3. členu, dajem besedo predlagatelju, ki je zaprosil za besedo, gospodu Jožetu Tanku. Možnost prijave pa ima tudi predstavnik Vlade.
Izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Mislim, da je treba pokomentirati nekatere izjave iz stališč poslanskih skupin. Moram reči, da nismo mi to sprejeli na osnovi nekih ozkih političnih interesov. Mi na tem
nimamo nobenih političnih interesov. Mi smo samo želeli, da se zadeve na tem področju normalizirajo, da postanejo normalne in sprejemljive. Tisto, kar je sprejeto v obstoječem zakonu, pomeni blokado. Problem je v tem, da ste v Zakonu o kmetijskih zemljiščih uvedli davščino na nepozidana stavbna zemljišča. Posebej ste obdavčili lansko leto nepozidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi akti od leta 1985 ali še prej ali pa sedaj spremenjena. Nihče ni dvignil nobenega glasu, na primer, ko se je prav tako lani spreminjal prostorski plan Mestne občine Ljubljana in med 766 hektarji zemljišč, ki so se spremenila iz kmetijskih v stavbna, je bilo kar 583 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč - ne ostalih, ampak najboljših. Ni bilo enega glasu ne iz sedanje opozicije, ne iz stroke, od nikogar. Prostorski plan Ljubljane se je spremenil. Podpisnik spremembe tega akta pa je bil tedanji minister, ki je dovolil spremeniti najboljša kmetijska zemljišča v stavbna zemljišča, v nepozidana stavbna zemljišča. Mrtvo, brez diskusije. Prav tako se nihče od tedanjih varuhov ali pa sedanjih varuhov najboljših kmetijskih zemljišč in niti od stroke ni odzval, ko je na primer župan Mestne občine Ljubljana spravil bagre na vrtičkarje. Tudi tam so ti ljudje vzpostavili iz kmetijskih ali pa celo iz slabših zemljišč neko kmetijsko pridelavo, večina njih najbrž na biološki osnovi, to se pravi tisto najboljšo, in tam se je zgodilo tisto, kar se je zgodilo. Nihče se ni odzval. Kar zadeva trditve, da ima Slovenija strašno malo kmetijskih zemljišč na prebivalca, saj te trditve držijo. Vendar drži tudi ugotovitev, da ima Slovenija tudi eno največjih gozdnatosti v Evropi, bistveno večjo kot tiste države, ki držijo raven povprečja. Bistveno večjo. Mi smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Ne moremo mi od Republike Slovenije ali od nas na nek način pričakovati, da bomo imeli isto ali podobno primerljivo površino kmetijskih zemljišč na prebivalca, kot ga imajo na primer Nizozemska, Belgija, Francija. Treba je malo pogledati na zemljevid, pogledati nekatere podatke in te zadeve ugotoviti.
Očitki, koliko kmetijskih zemljišč smo spremenili v pozidana, zazidana, so povezani tudi z gradnjo avtocestnega omrežja. Velik del teh površin je bil pokrit z avtocestnim omrežjem. In takrat, ko se je avtocestni program umeščal v prostor, je bila priložnost, da bi tedanji ministri za okolje ali pa kmetijski ministri uporabili inštrumente, ki so jim bili na voljo. Bilo je možno. To se na žalost takrat ni storilo. Mislim pa, da je zelo nekorekten očitek, da smo mi z zakonom o uravnoteženju javnih financ ukinili subvencijo za tiste tiste, ki prvič rešujejo stanovanjski problem. To se je dejansko zgodilo. Vendar govorimo o 300, 400, 500 evrih letne subvencije za eno družino, ki se izplačuje nekaj let. Te iste družine, če hočejo graditi stanovanjsko hišo, morajo pa predhodno, pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati 25, 30 tisoč evrov za spremembo namembnosti. Se pravi v 30, 40 letih jim ta država s to subvencijo ne vrne tistega, kar jim je
158
DZ/VI/3. seja
ob izdaji gradbenega ali pa pred izdajo gradbenega dovoljenja vzela. To so ta sorazmerja. In uvedba take subvencije za reševanje prvega stanovanjskega problema, v primerjavi z obdavčitvijo, ki ste jo uvedli, je pravzaprav bagatela. Na nek način svojevrstno norčevanje iz tistih, ki bi si sami uredili svoj stanovanjski problem, sezidali hišo, pa morajo najprej plačati 20, 30 tisoč evrov za spremembo namembnosti, potem pa jim država na osnovi vloge, izpolnjevanja kriterijev in dokazil vrača po nekaj sto evrov letno. To najbrž ni pravi kriterij in pravo merilo.
Jaz mislim, da bi morali, če bi želeli karkoli storiti na dodatni obdavčitvi nepozidanih stavbnih zemljišč, to urediti v kakšnem drugem zakonu, recimo v Zakonu o prostorskem načrtovanju. Tam se to dejansko dogaja, tam se s postopki spreminjajo kmetijska ali druga zemljišča v nepozidana stavbna zemljišča, ne pa v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Tu se sprememba zgodi. Ko pa imamo mi enkrat nepozidano stavbno zemljišče, se pravi s prostorskim planom definirano področje, kje je dovoljena gradnja, takrat ne govorimo več o kmetijskih zemljiščih. Takrat smo kmetijsko zemljišče odpravili. Je pa res, da zaradi načina sprememb prostorskih planov je velik del nepozidanih stavbnih zemljišč še vedno v kmetijskih rabi. To pa drži. Ampak status teh zemljišč je pa drugačen kot kmetijska zemljišča. Mislim, da bi morali te zadeve na drugačen način tudi urejati.
Kar zadeva samooskrbo ali oskrbo države oziroma zagotavljanje prehranskih virov na najboljših kmetijskih zemljiščih, tega pa najbrž ne bomo zagotavljali z ukrepi, kot je velika obdavčitev kmetijskih zemljišč. To bo treba urejati z ukrepi kmetijske politike, zagotoviti zadostno samooskrbo, predvsem pa tisti, ki se s tem ukvarjajo, morajo imeti možnost preživetja vsaj na ekonomskem minimumu. Mi samo z ukrepi zaščite tega ne moremo doseči. Tisto, kar ti ljudje počnejo na kmetijskih zemljiščih, mora imeti neko komercialno podlago. Če te komercialne podlage ne bo, če ne bodo funkcionirali odkupi, če ne bodo funkcionirale neke druge stvari, recimo tudi v povezavi z blagovnimi rezervami ali še kako drugače, mi uporabe ali izrabe teh naših najboljših kmetijskih zemljišč ne moremo zagotoviti drugače kot z nekimi drugimi ukrepi. Če tam proizvodnje ne bo, potem lahko ostajajo alternativa samo še parkovne površine. Se pravi, da bomo na nekih kmetijskih površinah izvajali neke sanitarne posege, recimo sanitarno košnjo ali kaj drugega ali se bo prepustilo to zaraščanju. Drugih ukrepov ni. Naloga katerekoli politike je, da zagotovi, da se na kmetijskih zemljiščih, ki imajo ta status, predvsem na njih dogaja kmetijska proizvodnja, kmetijska produkcija. Če tu država ne bo uspešna, potem se tu ne bo moglo zgoditi nič drugega kot ali pozidava ali zaraščanje. Ko pa se zgodi zaraščanje, pa pomeni, da se dodatno širijo
območja Nature 2000 in podobnih dodatnih obremenitev, ki so tudi pomemben omejitveni dejavnik v izrabi majhne količine slovenskega prostora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Preden odprem razpravo k 3. členu oziroma vloženim amandmajem, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predlagatelj in tudi predstavniki Vlade, bi želela opozoriti na naslednje.
Predlog zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih obravnavamo po skrajšanem postopku v drugi obravnavi. In naj vam preberem 142. člen, ki navaja naslednje: "V skrajšanem postopku obravnave predloga zakona se ne opravi splošna razprava na podlagi 122. člena tega poslovnika. Druga in tretja obravnava se opravita na isti seji." 134. člen pa: "V drugi obravnavi predloga zakona Državni zbor opravi razpravo po posameznih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji ter glasovanje o posameznih amandmajih."
Vljudno prosim, da se tega striktno držimo, da ne prihaja do polemiziranj.
Odpiram razpravo k 3. členu in amandmajema, in sicer amandma Poslanske skupine SD ter amandma poslanskih skupin SDS, DL, DeSUS, SLS in NSi. Prosim za prijavo. Prijava poteka. Prijavljenih je osem razpravljavcev.
Prvi je gospod Jani Moderndorfer, pripravi naj se gospod Janko Veber.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa.
Če ne bi poslušal te zadnje razprave predlagatelja, bi imel občutek, da si mora SDS izmisliti tega Zorana Jankovica, ker drugače enostavno sploh ne bi preživela. Ta stranka bi kar umrla od samega hudega. Zoran Jankovic je zdaj še pri zemljiščih vsega kriv.
Absurd vsega tega je predvsem ta, če se osredotočim na razpravo k samemu amandmaju, lahko rečem samo to, da danes poteka v bistvu neverjeten fenomen. Minister s stisnjenimi zobmi posluša razpravo svojih koalicijskih partnerjev, v resnici je pa prav nesrečen zaradi tega, ker ima neko svojo agendo, kako bi uredil vprašanje zemljiške politike s samim zakonom in v resnici v nastopu tako ministra kot predlagateljev se zgodi svojevrsten paradoks. To pa je, da predlagatelj želi urediti vprašanje na področju nadomestil, nariše Zorana Jankovica, kako s prostorskim planom spreminja kmetijska zemljišča, sama pa je prišla s predlogom, da bi ukinila nadomestila na zemljiščih. Jaz tega preprosto ne razumem. Razumem samo to, da bi nekdo rad nekomu nekaj omogočil, za kar je prej moral plačati, danes pa ne potrebuje več. Nekaj je narobe. Še posebej pa je narobe, ker v tej koaliciji predlaga predlagatelj koalicijskih poslanskih skupin svojemu lastnemu ministru, ki v razpravi sam
159
DZ/VI/3. seja
pove, da bo jeseni predlagal zakon, kjer bo sistemsko reševal kompletno celotno zadevo problematike na zemljiščih - kar bi bilo logično, normalno in edino pravilno. Ne, v tem primeru se nekaj mudi, mudi se pa še posebej, ko smo pa kakšno uro oziroma en dan nazaj razpravljali o popolnoma podobnih stvareh, ko smo pravzaprav na hitro hoteli s predlogom rešiti določen problem, se je pa izkazalo, da ta ista koalicija pravi, da ni čas za to, da je treba to sistemsko urediti z nekim drugim zakonom in podobno.
Zato moram reči, da sem izredno razočaran, da s predlogom, ki ga predlaga v tem amandmaju SD, to je, da se sam člen črta, ga sam osebno zelo podpiram in ga bom tudi podprl, z enim jasnim razlogom - da se prikaže ta absurdnost, ko pravzaprav minister in koalicija med seboj nista usklajena, kaj sploh predlagata. Če mi bo minister v nadaljevanju in pa predlagatelj razložil, kaj hočeta doseči s tem členom, bom izredno vesel in se bom z veseljem oglasil k razpravi. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Janko Veber ima besedo, pripravi naj se prosim gospod Franc Pukšič.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
Amandma k 3. členu, ki smo ga vložili k temu zakonu, govori o tem, da se člen črta. To črtanje pomeni, da ohranimo nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in je ključna rešitev za izvajanje Zakona o kmetijskih zemljiščih. Zato predsedujoča, ta amandma in ta člen resnično odpira možnost razprave o celotnem zakonu, kajti brez tega člena oziroma če se ta člen ne spremeni, kot je predlagano s strani predlagateljev, potem to predstavlja grob poseg v veljavni zakon o kmetijskih zemljiščih.
V tem kontekstu želim razložiti, zakaj je prejšnji minister, naš kolega mag. Dejan Židan, kar, bi rekel, intenzivno delal na tem, da pripravi zakon o kmetijskih zemljiščih, ki bi bil usklajen predvsem s strokovno javnostjo, občinami in tudi z vsemi, ki jih posegi v prostor tako ali drugače zanimajo oziroma tangirajo.
Govoriti o tem, da nihče ni odreagiral na to, da se v občinskih prostorskih aktih pojavlja velika količina kmetijskih zemljišč, ki spreminjajo namembnost, je nekorektno. Ravno na osnovi tega je minister Židan pripravil zakon, in to je zelo jasen odgovor, kaj in kako smo odreagirali na te posege. Tudi v primeru Ljubljane je omejil število zemljišč, ki so bila predlagana za spremembo namembnosti. Najpomembnejši argument, kako smo opozorili na ta problem, pa je prav Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je uveljavljen.
Glede subvencij za mlade družine, ki jih vidimo kot tisto pomoč, s katero bi lahko nadomestili tudi dodatno obremenitev, če že gradijo na kmetijskem zemljišču, naj povem, da
smo Socialni demokrati tudi v obdobju sprejemanja teh subvencij, ki jih je takrat predlagal minister Podobnik, ko je bil pristojen za to področje, opozarjali, da so te subvencije prenizke in da dejansko onemogočajo učinkovito reševanje stanovanjskih problemov mladih družin.
Zato ta zakon, ki ga danes obravnavamo, potrebuje širšo obravnavo in zagotovo skrajšani postopek ni bil primerna oblika. Kot lahko slišite tudi že iz dosedanjih izvajanj, moramo pri tem odpreti razpravo in proučiti stanovanjske gradnje, razvoj gospodarstva, ohranjanje kmetijske proizvodnje in, kar je najpomembnejše, predvsem tudi ohranjanje kmetijskih zemljišč, ki so, kot sem povedal, nenadomestljiva naravna dobrina. Zaradi tega menimo, da bi v tem postopku, če bi bil vsaj redni postopek oziroma preden bi ta zakon sploh šel v obravnavo, bi morali resnično oblikovati širšo skupino, ki bi vse te teme proučila in bi potem predlagala ustrezne rešitve. Prepričan sem, da bi v času gospodarske in finančne krize ter vseh ukrepov, ki jih ta hip predlagamo za reševanje tega področja, zagotovo lahko prišli do skupnega imenovalca, če bi mladim družinam in vsem tistim, ki si rešujejo prvi stanovanjski problem, pa tudi nekaterim drugim, s pomočjo iz državnega proračuna zagotovili denar za odkup številnih praznih stanovanj v Sloveniji, ki so bila zgrajena z dragimi posojili. Danes imamo težave, ker nam propada gospodarstvo, gradbeništvo propada zaradi prezadolženosti, banke, ker so imele slabe naložbe, ne kreditirajo gospodarstva, z domišljenimi ukrepi pa bi lahko rešili problem prezadolženih gradbenikov in tudi bank in ne nazadnje ohranili kmetijska zemljišča.
O tem govorimo Socialni demokrati, ko opozarjamo na te probleme. Povsem se strinjam, da subvencije, kot so bile v veljavi, so bile premajhne. Morali bi jih dejansko spremeniti, ne pa ukiniti. Ampak dejstvo je, da so se ukinile brez treznega razmisleka, kajti kakorkoli obračamo, investicije v gradnjo, v stanovanja se vedno kažejo kot izjemno močan multiplikator gospodarskega razvoja, in to je v tem procesu bilo zanemarjeno.
Želimo pa še posebej opozoriti, če se črta ta člen, je dejstvo, da je še vedno možno tudi po zdaj veljavnem zakonu izpeljati parcelizacijo, s katero zmanjšamo površino, na kateri želi nekdo graditi stanovanjsko hišo. Ta parcelacija pomeni dodaten strošek, vendar je le-ta bistveno manjši, kot pa če pogledamo znesek, ki ga moraš plačati za spremembo namembnosti, če gradiš, recimo, kot je bilo že nekajkrat predstavljeno v teh obravnavah, na 4 tisoč kvadratnih metrov veliki parceli. Dovolj bi bilo, recimo, če narediš parcelo veliko tisoč kvadratnih metrov in je za eno stanovanjsko hišo, se mi zdi, to kar primerna površina, saj je to tudi nekako površina, ki jo zasledimo v stanovanjskih soseskah in je zelo primerna površina za postavitev enodružinske
160
DZ/VI/3. seja
stanovanjske hiše. Ta ukrep je že sedaj mogoč. Seveda bi tudi v teh postopkih, ki se jih sedaj lotevamo za spremembo prostorske zakonodaje, morali predvideti tudi postopke, s katerimi bi lahko nekomu, ki je že kupil zemljišče, ki je sicer v območju zazidljivosti, pa je v kmetijski rabi, skozi spremembo lastništva na drugo parcelo, ki je recimo manjše kvalitete ali pa sploh ni primerna za kmetijsko pridelavo oziroma obdelavo, zagotovili nadomestno površino. Tudi to je eden od principov reševanja, pa ga v tem trenutku ni mogoče izvajati. Posebej opozarjam na to, ker bo vendarle treba tudi 4 milijone evrov, kolikor je že bilo vplačanih sredstev za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, tistim, ki so to že plačali, omogočiti, da se jim ta denar vrne.
V primeru sprejetje tega zakona je odprto bistveno več vprašanj, kot če ta zakon zavrnemo. Zato še enkrat opozarjamo na treznost, preden se dokončno vsi odločite o tem, ali je ta zakon tak, da ga je mogoče tudi sprejeti v končni obliki ali ne, ali bi ga bilo bolje zavrniti in poiskati vse te rešitve, ki sem jih predstavil in jih imamo na razpolago, pa so zagotovo tudi bistveno bolj primerne in usklajene z vsemi, ki razmišljajo o tem, kaj pomeni razvoj bodisi na občinskem nivoju bodisi na državnem nivoju. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Pukšič. Pripravi naj se gospod Tomaž Lisec. Sicer pa, če posamezni členi in amandmaji opredeljujejo možnost širše razprave oziroma predlagam, da se vsak drži okvira v skladu s členi. Če je ta člen tako širok, potem je zagotovo, kot pravite, gospod Veber, lahko razprava toliko širša.
Izvolite, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Minister, kolegice in kolegi!
Malo kdaj sem tako dobro volje, ko dobim besedo za razpravo, kot sem sedaj, ker je podpredsednica popravila tisti svoj prvi navedek po nastopu gospoda Vebra, da lahko širše razpravljamo, ker je on smel govoriti o gradbeništvu, o bankah, o praznih prostorih, o ukinitvi 2003 itd. In prav je tako, gospa podpredsednica, da tukaj v parlamentu pač razpravljamo, nenazadnje nas tudi državljanke in državljani poslušajo. In prav je, da slišijo to celotno paleto. Res pa je, in se strinjam z gospodom Vebrom, da se stvari vendarle tičejo tega zakona, ampak nekoliko širše, politik pa ima pravico do tega, da to tudi sporoči.
No ja, toliko nasvetov, toliko predlogov pri prejšnjem in sedaj tudi pri tem zakonu slišimo s strani SD, pa glede na to, da nisem novinec v tem parlamentu, se sprašujem, kje so bili zadnja tri leta in kaj so delali. Očitno nič, ker bi vse to, kadar danes predlagajo, v vseh tistih prejšnjih vladah že zdavnaj lahko naredili in danes bi ta država cvetela, sedaj pa je na robu propada. In
to prav zaradi tega, ker so jo vodili takšni, kot je SD, in njim podobni. Leta 2003, ko je Rop vodil to državo, v kateri je bil tudi SD v koaliciji, ste, kot je že bilo rečeno, ukinili ta nadomestila brez kakršnikoli razlogov...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Pukšič, predlagam, da ne polemizirate s SD, ampak govorite in razpravljate o amandmaju. Predlagam.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Podpredsednica, lahko predlagate in jaz bom v okvirih, kot so bili tudi drugi, torej ne bom šel izven teh okvirov.
Kar se tiče Slovenske ljudske stranke, smo že leta 2011 v septembru predlagali spremembo zakona, in to se ni zgodilo, ker je bila nesposobnost takratne vladne koalicije, da zdrži, ampak je prišlo do predčasnih volitev. Tudi sedaj smo več kot pol leta okoli tega nategovali elastiko kako in kaj. Veste, sedaj je skrajni čas, da bodo ljudje vendarle še kakšno zadevo investirali. In če ne bi šli v spremembo tega zakona, bi enostavno pomenilo to tudi izgon mladih družin s podeželja. Ker sprememba, kot je sedaj, za parcelo, ki ni 10 arov, ampak je manjša, 4 are, mora plačati za spremembo namembnosti za celotno parcelo, če na njej postavi eno majhno hišico, 2 tisoč, tisoč evrov, in to je nesprejemljivo. Še bolj je nesprejemljivo ali pa prav tako nesprejemljivo, da bi lokalna skupnost morala za eno cesto plačati več, kot je nekajkratna investicija tiste ceste, ker pač teče po nekih parcelah, če seveda tiste parcele niso odmerjene. Mi pa dobro vemo, da velika večina lokalnih cest na podeželju ni odmerjena, ker je to ogromen strošek in tega se občine ne morejo lotiti, ker enostavno za to nimajo denarja. Sprejetje takšnega zakona je pomenilo ponovno dodatno možnost centralizacije in tudi na ta način pritisk na lokalno skupnost in ukinjanje občin. Z vsemi možnimi instrumenti ste posegali na ta področja, tudi ukinjanje zaradi tega, ker -ne zaradi nakupa zemljišča, ampak zaradi parcele, ki jo neka družina ima, ki je gradbena -mladi enostavno tam ne more sezidati svojega doma in tako ostati na slovenskem podeželju. Jaz se strinjam z ohranjanjem zemljišč za lastno samooskrbo in tako dalje. Prav na ta način, če mlada družina ostane na podeželju, bo zraven tistega dela, ki ga vzame hiša, ne vem, 100 kvadratnih metrov ali pa 150 kvadratnih metrov, na tisti parceli 10 arov, ker v na podeželju ne bo nastalo asfaltirano parkirišče za pristajanje helikopterja, ampak nastane vrt, sadovnjak, intenzivna pridelava, kar ima za posledico tudi samooskrbo v teh težkih časih. Da ste se pa spomnili tega sedaj, pa je nepošteno, nekorektno. Ukinitev tega je bila v času tistih velikih centralistov, gospodov, ki so na ta račun še kako služili in si ustvarjali ogromno premoženja. Ne nazadnje, ali se spomnite afer in razprav, kdo so bili lastniki določenih zemljišč, po katerih so tekle avtoceste, zemljišč, na katerih so se gradili marketi od Qlandij do
161
DZ/VI/3. seja
Mercatorjev, Merkurji in tako dalje. Kdo in kako? Ja, seveda vse to poznamo. Gospod Jankovic nič ni v tej državi kriv, edini problem bo, da iz tega nadomestila ne bo verjetno denarja za deblokado bankrota njegovega sina, kakor sem bral v Financah včeraj.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Pukšič, predlagam, da se osredotočite na razpravo in da ste korektni. Prej je že gospod Moderndorfer v razpravi omenjal gospoda Jankovica in bi predlagala, da se vi držite razprave, tudi ne o otrocih nikogar.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): In ga niste ustavljali, gospa podpredsednica. Tudi gospoda Moderndorferja bi morala ustaviti, glede na to, da je omenil gospoda Jankovica. Jaz sem mislil, da je to zaželeno, ker sem njega poslušal, da je omenil gospoda Jankovica. Jaz sem hotel samo poudariti to in se nič nisem zgražal nad njegovim omenjanjem ,tako kot ste sedaj vi nad mojim.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Govorili ste tudi o otrocih. Predlagam, da govorite o 3. členu.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Govoril sem o prvem amandmaju, ki ga ne bom podprl, bom pa podprl drugi amandma, ki ga predlaga koalicija, ker gre za enostavno monotehnične rešitve. Kolega pred menoj je govoril o amandmaju k 6. b členu, ki ga bom tudi podprl, ker se mi zdi korektno in pošteno, da tisti, ki še danes, ko mi o zakonu razpravljamo, to plačujejo, da bodo to dobili povrnjeno nazaj. Ni nobene logike, tako kot sem rekel, da bi se plačalo za tisti del zemljišča, na katerem bo, ne samo kmetijsko, mogoče tudi zaraščeno s trnjem in tako dalje, potem pa bo intenzivna pridelava od vrta do mini sadovnjaka, ki pospešuje tudi samooskrbo. Vsekakor pa si želim, da bo naša vlada naredila tudi več na tej obdelavi zapuščenih zemljišč. Tisti, ki imajo kmetijska zemljišča, jih ne obdelujejo, to pa je veliko vikendašev, ki so na račun tega, da bodo obdelovali vinograd, sadovnjak in tako dalje, sploh po Slovenskih goricah, Halozah, ta področja vendarle dovolj dobro poznam, dobili tudi nadomestila za gradnjo vikendov. Potem so si tam naredili lepe hiške, vinograde, sadovnjake pa opustili, pa so še vedno kmetijska zemljišča. Na tem področju nas čaka delo.
Vesel sem, da minister pripravlja spremembo zakonodaje tudi na tem področju, da bomo tudi tukaj uspešnejši, predvsem v smeri večje samooskrbe in intenzivne pridelave, ker pač država je takšna, kakršna je. Velikosti seveda ne moremo povečevati, Lahko pa bistveno pripomoremo k izkoriščanju tega, ker imamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Tomaž Lisec, pripravi naj se gospod Robert Hrovat.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsedujoča. Spoštovani minister z ekipo, kolegi in kolegice!
Sam za razliko od nekaterih predhodnikov, predvsem s tistih strani, menim, da je ta zakon nujno potreben. Začel bi s tem, da tiste, ki so leta 2002 spreminjali zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o urejanju prostora in zakon o graditvi objektov, bo enkrat treba poklicati na neko odgovornost. Mislim, da so to delali namensko in s tem oškodovali občine, predvsem pa državo. Pa bom morda kasneje pojasnil zakaj in kako. Potem pa je prišlo to nesrečno leto 2011 in predlog zakona s strani bivšega ministra gospoda Židana, ki je po mojem mnenju nek cunami ne samo za podeželje, ampak predvsem za razvoj podeželja. Mi smo že takrat temu zakonu ostro nasprotovali. Razmišljali smo v smeri, kako čim bolj zmanjšati to nadomestilo. Sam sem bil zelo velik zagovornik in pobudnik tega, da se ta nadomestila celo ukinejo, ker ko so prihajali podatki s terena, ko so mlade družine, mladi podjetniki, vsi tisti, ki želijo ostati na podeželju, pridobivali izračune, koliko jih posamezne parcele stanejo, so bili zgroženi in so rekli, zakaj sploh še vztrajati na tej lepi slovenski zemlji. Vsi tisti, ki so zagovorniki tega obstoječega stanja, me zanima, kje so bili v letih 2002,2003 in v letih 2002-2011.
Primer, ne bom govoril o Ljubljani, ker je že predhodnik o tem veliko povedal, gradile so se velike trgovske verige. Morda celo sprejmemo lahko zakon, da te trgovske verige, ki so lahko gradile na najboljših kmetijskih zemljiščih, malo protiustavno in damo retroaktivno, pa naj plačajo davek za nazaj. Tukaj so država in lokalne skupnosti ogromno izgubile, pa naj gre to za vse te večje trgovske verige, pa naj gre za državo, ki je izgubljala denar. Avtoceste so se gradile na najboljših kmetijskih zemljiščih, pa nihče ni bil proti temu. Celo nasprotno, spodbujalo se je to. Tisti, ki se peljemo skozi Trebnje, to več kot občutimo. Tudi iz svoje občine imam primere, ko so se gradila različna podjetja oziroma trgovske verige na najboljših kmetijskih zemljiščih. Vsi so bili zelo veseli. Seveda, najlažje je imeti trgovino ob najboljši cesti. Vsi bi verjetno radi imeli neke McMercatorje, McTuše in McInterspare. Ogromno denarja je bilo izgubljenega.
Ob tem bi rad povedal, da je v tem času prišlo ogromno pripomb tudi na delo uradništva, na bivše ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Zakaj? Ker so neki uradniki neko pobudo, bi rekel, v kali popolnoma zatrli in so rekli, "ne, ta sprememba nikakor ni mogoča, ni nobenega pogoja". Potem pa je lahko čez noč - ena vlada ali druga vlada, to sploh ni pomembno - nek uradnik imel tisto diskrecijsko pravico, ki jo je pa lahko čez noč spremenil, češ, točno ta kmetijska zemlja bo pa zazidljiva. To se mi zdi zelo svetohlinsko. Gospod minister, tako kot sem
162
DZ/VI/3. seja
rekel že na odboru, jaz upam, da bodo uradniki delali po črki zakona, ne pa po svoji diskrecijski pravici. Jaz vidim ta zakon zelo dobronameren predvsem za podeželje. Jaz prihajam s podeželja. Naslavljala so se na mene vprašanja, ali bomo kaj spremenili. Marsikdo namreč razmišlja, da v bistvu ne bi gradil hiše. Marsikdo je tisti mini oziroma makro podjetnik, ki bi rad gradil neko manjšo poslovno zgradbo v izmeri, ne vem, 10 krat 15 metrov ali nekaj takega, neko delavnico. In ko je vprašal, ker ni imel sreče, da bi imeli njegovi lastni starši zemljo, je bil soočen z nakupom zemljišča, je bil soočen s ceno komunalnega prispevka, dolgotrajnimi in pa dokaj dragimi administrativnim zadevami. In na koncu, glej ga zlomka, leta 2011 še ta nesrečni zakon, ki je še dodatno prinesel stroške. Vem za primer, ko bi mlad človek z mlado družino gradil hišo ob svojih starših 300 kvadratov, ne govorim o tisoč kvadratih, zraven pa bi gradil še eno delavnico v izmeri 15 krat 30 metrov. In ko je vse to izračunal, ga je minilo. Hišo je imel pod streho oziroma že skoraj na ključ, ni pa prišel niti mimo dokumentacije oziroma do vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Tako da jaz tega resnično ne razumem. Včasih imam občutek, da tisti, ki so zagovorniki obstoječega zakona iz leta 2011, pa naj mi bo dovoljeno, kot da vsi prihajate iz Ljubljane in ne želite razvoja nam ostalim, ki še nimamo sprejetih občinskih prostorskih načrtov. Pa tudi če jih imamo, je ta beg s podeželja zelo opazen vsaj v zadnjem letu.
Morda še ena zadeva. Veliko je govora s strani opozicije pa tudi mnogih nevladnih organizacij o tej tako imenovani prehranski varnosti v državi. Jaz bi še enkrat rekel, da v tem zakonu niti za en kvadratni meter ne zmanjšujemo kmetijskih površin v Sloveniji. Za to so občinski prostorski načrti. Tako kot sem prej rekel, potem pa si uradnik vzame diskrecijsko pravico, kjer nekje ne dovoli, čez dve leti pa na isto zahtevo dovoli, da se lahko tam zazida. To mi je popolnoma nerazumljivo.
Za zaključek še glede subvencij. Subvencije za prvo reševanje stanovanjskega problema je uzakonila vlada v letu 2005, potem mislim, da je bila ena ali sta bili dve noveli zakona, kjer smo dvigovali ta prispevek in tudi širili namen. Pahorjeva vlada, to je gospod Veber prej pozabil povedati, je ta znesek močno znižala, sedaj pa je ta znesek ukinjen. Ampak moramo vedeti, kdor ima tisto varčevalno pogodbo podpisano, za njih se nič ne spremeni, ker se bodo te pogodbe realizirale do konca. Vemo, da je varčevalna doba od 5 do 10 let, sedaj pa če damo to v finančno konstrukcijo, lahko dobimo recimo 300 evrov mesečno na podlagi tega zakona oziroma te subvencije, na drugi strani pa je bil nekomu z nekim zakonom dodeljen davek v višini 20, 30 tisoč evrov, pa lahko izračunamo, v kolikih letih, manj kot v desetih letih ste v bistvu ta vložek, ki je subvencija, z enim zakonom takoj čez noč podrli. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Robert Hrovat. Pripravi naj se gospod Janez Ribič.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica.
Predlagatelji tega amandmaja, govorimo o Poslanski skupini Socialnih demokratov, želijo, da se ohrani obstoječe stanje. Obstoječe stanje pomeni enormno visoke odškodnine, neživljenjske. Najbrž ste vsi dobili po elektronski pošti veliko pisem ogorčenih državljanov, ki so nam pisali o svojih konkretnih primerih. Veste, konkretni primeri, pri katerih so številke za enodružinsko hišo za mlado družino znašale tudi do 30 tisoč evrov pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Veste, kaj to pomeni? To je neživljenjsko. V Slovenski demokratski stranki smo na začetku pri sami pripravi tega zakona razmišljali o tem, da bi se v celoti ukinile odškodnine, ker je to stanje, kakršno je ta trenutek, bilo nevzdržno. V koaliciji smo se dogovorili, da se sprejme kompromis tudi zavoljo opozoril stroke, ki smo jo upoštevali, da se pripravi zakon na ta način, da se odškodnine razumno zmanjšajo oziroma znižajo. Jaz sem vesel, da tudi Socialni demokrati ugotavljajo, da ta zakon je potreben popravkov, in da so zdaj spoznali, da tisto govorjenje pri sprejemanju te zakonodaje, da je to najboljši zakon za zaščito kmetijskih zemljišč in tako naprej, le ni tako realno. In sem vesel, da priznavajo, da so odškodnine, ki se odmerjajo za celo parcelo, nesprejemljive. O čem pravzaprav govorimo? Govorimo o kmetijskih zemljiščih, ampak dejansko pa govorimo o zemljiščih, ki so zazidljiva in so v prostorskih aktih lokalnih skupnosti opredeljena kot zazidljiva zemljišča -ne kmetijska, le kmetijsko rabo imajo. V prostorskem aktu se opredeli neko zemljišče za zazidljivo in zdaj bomo mi, ko je to že vse blagoslovljeno na vseh ministrstvih, tudi na ministrstvu za kmetijstvo, zdaj pa pobrali nek davek. Pa veste kje? Pobrali bomo ta visok davek na koncu. Ne na začetku. Na koncu. Kar pomeni, da se obremeni investitorj, in to je po mojem mnenju napačno. Ampak če že, da se v tistem delu usklajevanja z lokalnimi skupnosti ni dalo dobiti nekega soglasja, kar tudi konec koncev razumem, je zdaj pač tako, kot je. In kaj mi kot koalicija zdaj predlagamo? Le znižanje teh odškodnin. Samo na enem primeru bom povedal oziroma na dveh.
En primer: stanovanjska hiša, tisoč kvadratnih metrov, 140 kvadratnih metrov tlorisne površine objekta. Ta trenutek se za to plača 12 tisoč evrov. Po sprejetju tega zakona, upam, da ga bomo sprejeli, bo to pomenilo plačilo 560 evrov. Seveda govorim o boniteti 60. Boniteta se dviguje do 100 in tista najboljša zemljišča bo investitor plačal nekaj več.
Še večji problem predstavlja javna infrastruktura. Ker se zdaj plačuje od cele parcele oziroma če govorimo o eni cesti, to
163
DZ/VI/3. seja
pomeni od več parcel, to znese za eno cesto, pa ne bom konkretno govoril, znese 290 tisoč evro odškodnine, ki jo mora plačati občina. Po tem novem predlogu bo to pomenilo 90 tisoč evrov, kar pomeni, da gremo samo v racionalizacijo.
Gospod Moderndorfer je prej govoril, da pričakuje od ministra, da mu bo razložil, kaj pomeni črtanje 1. člena. Vam bom jaz povedal, kaj pomeni. To pomeni, da ste za to, da ostane tako, kot je, da so odškodnine takšne, kot so, enormno visoke. To pomeni to. Mi v Slovenski demokratski stranki absolutno temu nasprotujemo. Če pa že govorimo o varovanju najboljših kmetijskih zemljišč, se dajmo pogovarjati o katastru trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ampak na način, da bo usklajen z lokalnim skupnostmi, da bo tukaj zraven sodelovala stroka. In potem lahko rečemo, pod črto, da bomo pa od zdaj naprej pa resnično varovali najboljša kmetijska zemljišča. Ne moremo pa govoriti o zaščiti najboljših kmetijskih zemljišč, da uvedemo odškodnino na že zazidljiva zemljišča, ki so v kmetijski rabi. Nam se to zdi narobe svet in jaz verjamem, da bo minister, kot smo se že pogovarjali, pripravil uredbo, ki jo bo potem Vlada sprejela, seveda s sodelovanjem vseh tistih, ki lahko participirajo pri tej zadevi, da bo potem ta zadeva šla v pravo smer, torej v zaščito najboljših trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To bo edino, kar bo lahko pripeljalo do te rešitve, ki si jo konec koncev vsi želimo. Toliko o tem amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Za repliko je zaprosil gospod Jani Moderndorfer.
Izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Ker ste že
hoteli biti advokat namesto ministra, jaz še vedno pričakujem odgovor od ministra, ne od vas. Najprej boste morali postati minister, če boste hoteli odgovarjati v imenu Vlade.
Ampak tisto, kar je pomembno, je, da to, kar ste hoteli vi razložiti, je nekaj čisto popolnoma drugega. Gre za to, da jaz ne razumem, zakaj predlagate, da bi o določeni problematiki kmetijskih zemljišč, varovanih zemljišč, govorili tukaj konkretno s stroko, to spremembo bi pa radi po skrajšanem postopku brez neke resne smiselne razprave in brez sistemskih rešitev celotnega zakona reševali. Zato, ker še sami ne veste, kaj sprejemate. Vaš predhodnik je eno stvar zelo lepo povedal, ta zakon mi je všeč in takšen, kot je, je zdaj dober in bo krasen. Kako, če minister pripravlja zakon z novimi sistemskimi rešitvami, ki bodo celostno reševale določeno problematiko? Zame je ena stvar zelo jasna. Mogoče boste osrečili nekaj preprostih ljudi, ki si želijo res graditi samo hišo in nič več. In bog jim požegnaj srečo, da bodo to lahko naredili. Odprli pa boste na široko vrata vsem špekulantom in preprodajalcem zemlje, ki dejansko želijo samo to in čakajo, da boste znižali in jih oprostili vsega, kar je treba, da bodo lahko delali. Zato vam ne verjamem, ker se vam
neverjetno mudi. Strašansko. Itak ste dokazali, da je vse, kar je treba, je treba samo po skrajšanem in po nujnem postopku sprejemati v Državnem zboru. Ne razumem pa ministra, ki je pokleknil pri tej zadevi, ker bi lahko z vidika avtoritete, strokovnosti in usposobljenosti, ki jo ima s svojo kompletno ekipo, ta problem rešil v jesenskem delu in ne bi popolnoma nihče nič izgubil. Gospodarsko problematiko pa s to rešitvijo ne boste popolnoma nič rešili, kar ste napovedovali v samem predlogu, kako je to en od elementov spodbujanja gospodarstva v državi. Se opravičujem, ustrelili ste popolnoma v prazno, ste pa odprli špekulantom vrata, to je pa res.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Tomaž Lisec, vi ste prosili za repliko na repliko. To po poslovniku ni možno, boste pa imeli možnost, samo še trije razpravljavci so in gospod minister, in se boste lahko ponovno prijavili in povedali.
Gospod minister je prosil za besedo,
izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Ker ste nam dodelili samo 10 minut časa, bom varčen pri času in bom pa zdaj v tem delu odgovoril.
Nič nisem s stisnjenimi zobmi za to mizo, kajti ocenjujem, da je ta rešitev, ki je predlagana, kar se tiče nadomestila, takšna, ki je času primerna. Mi smo v tem času tudi slišali nekatere stvari, kako nam bežijo tuje investicije, kako se mlade družine selijo prek meje v Avstrijo, kjer se po 16 evrov kupi parcela, komunalno opremljena, pri nas je povprečno od 10 do 20 evrov, v tem razponu, se po starem zakonu plačuje sprememba namembnosti. Dobili smo celo vrsto klicev, zato smo tudi pripravljali zakon. Res pa je, da je bilo v zakonu še nekaj rešitev, na primer rešitev, da vlada izdela uredbo o trajno varovanih zemljiščih. To mislimo, da je ključno. Druga zadeva je bila tudi rešitev na področju prometa s kmetijskimi zemljišči, kjer mislimo da se dogaja cela vrsta deviacij, predvsem v preteklosti se jih je, tudi gradnja kmetijskih objektov, selitev kmetij iz naselij in podobno. To je le nekaj rešitev. Mi pripravljamo zakon, kot je bilo danes že rečeno, še pred počitnicami se bo začelo usklajevanje tega zakona in ga bomo jeseni predložili parlamentu v sprejetje, normalno pa še prej v proceduro ostalim deležnikom v tem procesu. Ocenjujem pa tudi sam osebno kot minister, glede na definitivno zadržanje cele vrste investicij, s čimer smo se srečali bodisi na obiskih vlade na terenu ali pa na vsakodnevnih srečanjih z dopisi, ki jih dobivamo, da je takšna sprememba potrebna. V podobnem obsegu, s podobnimi številkami je bila rešitev že v našem osnutku zakona, ki je bil pripravljen. Del koalicije se je odločil, da gre po hitrejšem postopku s to rešitvijo, ki je sestavni del tega zakona, in lahko rečem, da se s takšno rešitvijo strinjam.
164
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Spoštovani gospod minister, strokovne službe Državnega zbora so me seznanile, da Vlada najavi, koliko časa želi. Tako morda za drugič predlagam, da se uskladite.
Gospod Janez Ribič ima besedo, pripravi naj se mag. Matej Tonin.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani gospod minister, spoštovane gospe in gospodje poslanci!
Najprej bi rad dejal, da amandmaja, ki ga je vložila Poslanska skupina SD, ne morem podpreti. Ne morem ga podpreti zaradi tega, ker je odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v zazidljivo previsoka, daleč previsoka. Zato se mi zdi pomembno, da se na tem področju nekaj naredi. Obžalujem tudi to, da je vmes sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča v zazidljivo bila ukinjena leta 2003 pa vse do lanskega leta, ko smo izvajali največje investicije v gradnjo avtocest, v gradnjo poslovnih con, v gradnjo trgovskih centrov. Vse to z namenom za določene ciljne skupine, z državnimi sredstvi, ki so jih preko kreditov dajale banke. In mislim, da smo tu veliko zamudili in naredili veliko škodo kmetijskim zemljiščem, veliko škodo tudi naši državi.
Rad bi povedal, da bom podprl drugi amandma k 3. členu, ki so ga vložile poslanske skupine koalicije. Pri tem bi dodal, da bi bilo treba razmisliti in to bi rad obrazložil na naslednjem primeru. Na primer, lokalna skupnost, občina, se odloči, da bo spreminjala prostorski plan. To sprejme na svojem občinskem svetu, potem razpiše, da se lahko posamezniki, ki imajo kmetijska zemljišča, zglasijo na občini in dajo vlogo za spremembo svojega kmetijskega zemljišča v zazidljivo. Tam izpolnijo formular in potem občina pelje postopek naprej. Občina pridobi strokovne službe, pridobiva razna soglasja, kar jo veliko stane. Na koncu pošlje to pristojnim ministrstvom v potrditev in ko se to vrne nazaj na občino, občinski svet zopet sprejme to potrditev, kar je ministrstvo odločilo, se pravi, kar je odločila država. Jaz vedno pravim, da bi morali odločati strokovnjaki na občinah, ki so doma na ustreznih področjih, ne pa, da se to na ministrstvih pogleda z raznih kart; niti ne vem iz svoje 17-letne prakse vodenja občine, da bi se kdaj kdo oglasil z ministrstva in si na terenu pogledal, kaj je pametno, da je zazidljivo, kaj pa je pametno, da ostane kmetijsko. In ko se to vrne nazaj na občino, predlagatelj, ki je predlagal spremembo namembnosti, niti koleka niti evra, niti centra ni za to dal. Pred to spremembo je bila kmetijska zemlja mogoče vredna en evro. Po tej spremembi, če mu je uspelo spremeniti kmetijsko zemljišče v zazidljivo, pa jo prodaja za 50, 70 ali 100 evrov, seveda odvisno tega, v katerem kraju je. Mi pa
sedaj ugotavljamo in radi rečemo, no, danes pa pride mlada družina, ki bi rada tam gradila, pa naj ona to plača, ne pa tisti, ki je spremembo namembnosti predlagal in ki je zaslužil. In tisti špekulanti, ki so šli spreminjat svoja kmetijska zemljišča ali pa jih prej nakupili in jih šli spreminjat zato, da bodo potem postala gradbena, bodo do sedaj še na boljšem. Se pravi, da tisti, ki bo od njih odkupil, bo moral plačati to spremembo namembnosti, ne pa tisti, ki to prodaja. Jaz to povem zaradi tega, da bi tudi o tem področju v prihodnosti, kot se naš minister zavzema, da bi na tem področju naredili še en korak naprej, če bomo takšen zakon pripravljali, in da bi tudi o teh stvareh razmislili, kako jih razrešiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Matej Tonin, pripravi naj se gospod Gašpar Gašpar Mišič.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Drage kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! Pozdrav gre tudi ministru in njegovemu sodelavcu in pa posebej moram pozdraviti tudi mojega soobčana, ki je po novem strokovni sodelavcev Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, za dobre odnose.
Jaz bi uvodoma rekel, da po današnji razpravi zlasti iz opozicijskih strani nastaja neke vrste vtis, da ta vladna koalicija pomaga nekim mešetarjem z zemljišči in da bomo razprodali to našo ljubo kmetijsko zemljo. Naj poudarim, da gre to vendarle zgolj in samo za vtis. Pa če gremo lepo po vrsti. Tisti, ki ste bili že kdajkoli v tej dvorani župani oziroma, ki ste bili občinski svetniki, natančno vese, kdo določa namembnost posameznih zemljišč. Ne ta vladna koalicija, ne ta vlada, ampak občine, lokalne skupnosti, na najrazličnejše načine. Namembnosti zemljišč so se po večini občin, če pogledate v preteklost, boste ugotovili, da so se določile tam nekje v 80., v 90., potem pa so bili kasnejši popravki. Vsi pa vemo, kakšne težave prinaša sedanja zakonodaja pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov. In ne pozabiti, za vse te spremembe namembnosti zemljišč, ki jih naredijo občine, mora dati soglasje ministrstvo za kmetijstvo oziroma takratno ministrstvo za okolje in prostor. In potem dobimo spremenjeno zemljišče, na primer, da neko polje postane zazidljivo zemljišče.
Pa če grem po vrsti, da bodo stvari bolj jasne. Tam nekje konec mandata prejšnje vlade je kolega Židan - ne mi zameriti, če bom uporabil ta izraz - pripravil tako imenovani Židanov zakon, s katerim so rekli, da bodo zaščitili kmetijska zemljišča, da se bo povečala samooskrba, veliko lepih besed je bilo. Žal pa kaj veliko od tega zakona ni bilo. In edini rezultat tega zakona je ta, da investicije več ali manj po občinah stojijo. To je končni rezultat tega zakona. Pa da sem še bolj konkreten, kaj prinaša Židanov zakon. Pa da mi kolega Židan ne zameri, seveda verjamem, da on je to delal z
165
DZ/VI/3. seja
dobrimi nameni, ampak kakšna stvar se včasih tudi malo izrodi. Poskušam biti plastičen. Če vi, na primer, v tej dvorani, ki ima 90 stolov za 90 poslancev, poskušate zamenjati in obnoviti samo en stol, morate plačati odškodnino za vseh 90. To je ena izmed takšnih anomalij, ki se je pokazala, da če si bil lastnik nekega velikega zemljišča, si moral plačati odškodnino, čeprav si želel postaviti nek objekt zgolj na zelo majhnem delu tega zemljišča. In to se bo verjetno kolega Veber spomnil, ko smo bili na nekem soočanju na tretjem programu Televizije Slovenija, je celo on pritrdil temu, da mogoče to ni bilo najbolj premišljeno in domišljeno, da so se odškodnine zaračunavale na celotno zemljišče in ne samo na objekt. Seveda je on to obrazlagal, da takrat še niso bile natančne definicije, kako bi to definirali, da bi odškodnino zaračunavali samo na posamezen objekt. Kaj pa je koalicijski predlog? Spet malo banaliziram in poenostavljam. Če imate vi 90 stolov in če želite samo en stol obnoviti, plačate odškodnino samo za en stol in ne za vseh 90. Prav tako ta naš predlog ne odpravlja odškodnin, tako kot se v javnosti poudarja in kot se govori, jih pa znižuje. To je res. Jih pa ne odpravlja. To je tudi neke vrste kompromis z opozicijo, ker nam večkrat opozicija očita, da je v ničemer ne poslušamo in da gre ta vladna koalicija kot buldožer, nikogar nič ne posluša in samo rije naprej. Tu, pri tem predlogu zakona se je pokazalo ravno nasprotno. Koalicija je šla z nekim predlogom in ga je tudi zaradi prizadevanja Socialnih demokratov, Slovenske ljudske stranke in še koga drugega iz te civilne sfere nekoliko spremenila in pa popravila.
Ne bi govoril, kaj konkretno sedaj ta zakon prinaša, ker so to že drugi kolegi povedali, kako in na kakšen način se bo izračunavanje odškodnin zmanjšalo. Dejstvo pa je, da s tem zakonom, ki ga bomo sprejeli še pred parlamentarnimi počitnicami, pomagamo predvsem tistim, ki želijo graditi manjše stanovanjske objekte, tistim, ki želijo ustvariti tudi večje investicije, ki bi ne nazadnje lahko konec koncev pomagale našemu gospodarstvu.
Škoda, ker kolega Moderndorferja ni v dvorani, ker je prej rekel, da naš predlog gre pa v smeri špekulantov in preprodajalcev in da bomo s tem na široko vrata odprli in široke možnosti špekulantom in preprodajalcem. Če prav razumem besedi "špekulant" in "preprodajalec" - jaz jo razumem tako, da, recimo, pa ne mi zameriti gospod Gašpar Mišič, če ste vi preprodajalec nekega zemljišča, govorim samo kot primer, jaz to razumem tako, da vi to zemljišče kupite poceni in ga nekoliko dražje prodate. In da to redno delate in stalno. To je za mene preprodajalec in špekulant. Ampak ta ne plača odškodnine. Odškodnino plača tisti, ki kupi zemljo. Če jaz od gospoda Mišiča kupim zemljo - to je njegova dobra stvar, da kot uspešen gospodarstvenik neko zemlji ceneje kupi in dražje proda - in če jaz to kupim, ne bo on plačal te odškodnine po Židanovem
zakonu, ampak jo bom jaz plačal. Torej, teza in argument, ki jo je predstavil gospod Moderndorfer, enostavno ne drži. Ta zakon ne odpira širokih vrat špekulantom in preprodajalcem.
Vsi skupaj smo dobili ogromno pisem in elektronskih sporočil o tem, da nas razne civilnodružbene organizacije spodbujajo, naj zaščitimo kmetijsko zemljišče. Imel sem to priložnost, da sem se pogovarjal na to temo s kolegom Židanom. Moram reči, da ima dobre ideje, da je kot minister za kmetijstvo v prejšnji vladi tudi po Evropi slišal za marsikatero dobro idejo, ampak žal njegov zakon, in pošteno povedano tudi naš zakon, ne bo v ne vem kakšni zveličavni in bistveni meri zaščitil kmetijska zemljišča. Žal takšna je resnica. Kmetijska zemljišča bodo zaščitena, prvič, če se bo kmetom enostavno splačalo kmetovati, da so ta kmetijska zemljišča ne bodo zaraščala z gozdom znova in znova. In drugič, če bomo imeli neko uredbo, ki bo določala strogo varovana kmetijska zemljišča, od katerih ni odstopanj. To sta dve rešitvi, ki ju vidim. Dokler pa imamo te opcije, pa mislim, da kakšnih bistvenih razlik ne bo, ker če mi v moji vasi kmetje pravijo, da je s kmetijstvom ena sama izguba in da to počnejo samo še zaradi svojega lastnega veselja, potem tudi kakšne velike prihodnosti za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč ni.
Še zadnja misel glede samooskrbe, o kateri je tudi ogromno govora, ki naj bi jo ta zakon popolnoma porušil in kakšne barabe smo iz te vladne koalicije, da bomo s sprejemom tega zakona povzročili, da se bo naša samooskrba še znižala.
Pošteno povedano, ta zakon ne bo ne pripomogel in ne poslabšal naše samooskrbe. To je dejstvo. Za samooskrbo lahko naredimo mi največ sami, če v trgovinah kupujemo naše domače izdelke, ki so pridelanih na naših domačih kmetijah. Ampak, saj vidite. Vpliv trgovskih centrov, kjer se prodaja nizkocenovna in nekvalitetna roba iz vseh mogočih krajev v Evropi, je pač takšna, da enostavno se našim kmetom ne splača več kmetovati.
Mislim, da sem nanizal nekaj stvari, verjamem, ker so se nekateri vrnili v dvorano, da bo prišlo tudi do nekaj replik, ampak o vsem sem razpravljal v dobri veri in mislim, da bo še kdo kaj dodal tej razpravi.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Jani Moderndorfer, replika.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa.
Gospod Tonin je danes povedal bistveno stvar: ne prejšnji zakon, ne popravki ne bodo rešili tistega, kar bi moral minister rešiti s celovito spremembo in novelacijo celotnega zakona. In to je vse, kar je opozicija želela. Ne na hitro in ne samo kampanjsko, tisti delček, ki je najbolj zanimiv.
166
DZ/VI/3. seja
Odgovor na tisto, kar pravite. Seveda, špekulant je tisti, ki prodaja, kupec pa je tisti, ki nastrada, ki mora plačati. Oprostite, ko cena pade, tudi te končne cene, se prodaja poveča. Torej, kdo je zdaj tisti, ki bo spet zaslužil?
Gospod Tonin, ta je bosa, ki ste jo prodali in jo poskušali argumentirati kot opravičilo, zakaj temu ni tako. Ampak bistvo vsega je: mi nismo proti spremembam. Daleč od tega! Mi smo proti temu vašemu noremu hitenju in parcialnemu reševanju problemov. Pustite delo kmetijstva ministru za kmetijstvo, naj opravi, saj je sam napovedal, večkrat, na odboru, danes! Jeseni, povejte mi, se bo kar ne vem koliko individualnih hiš zgradilo, od danes do septembra in bodo rešeni vsi problemi? Ne verjamem. Ljudje bodo šli na dopust, bodo še kaj pametnega naredili, celovito rešili vse papirje, da bodo prišli do gradbenega dovoljenja, razen če minister Černač ne bo uredil, da bo na štirih listih v enem dnevu mogoče dobiti gradbeno dovoljenje, kar je itak napovedoval.
Torej, dajte ministru možnost, da dokonča delo. Samo za to gre. So pa spremembe potrebne. Daleč od tega, da ne. In tukaj imate prav.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Še kdo od omenjenih? Ne.
Gospod Veber... Boste kasneje, res ste bili omenjeni, vendar boste potem.
Gospod Gašpar Gašpra Mišič ima besedo, potem ponovno prijava.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS):
Podpredsednica, hvala. Kolegice in kolegi!
Področje kmetijstva je preveč resno, da bi po hitrem postopku posegali v kmetijsko zakonodajo. Preveč napak se je zvrstilo na tem področju. Tudi zakon iz leta 2011 je le kamenček v mozaiku napak in z današnjo novelo ta mozaik le še dopolnjujemo. Res je, da nekaj popravljamo, vendar vse to, kar delamo, je le mozaik v mozaiku napak na področju kmetijstva. Slovensko kmetijstvo naravnost kliče in, če hočete, prosi za sistemsko ureditev, sistemski zakon, ki naj bo plod širše razprave, medresorskega sodelovanja in usklajevanja in vse bi moralo temeljiti na strokovno pripravljenih programih in strategijah.
Vsi zakoni, ki jih v tem hramu demokracije sprejemamo, bi morali imeti neko strokovno podlago, predvsem pa strategijo. Strategija nam da mnogo odgovorov: kje, kako, zakaj, s katerimi finančnimi sredstvi in seveda, kdaj. Tega nimamo in ko tega nimamo, je logično, da delamo napake in da se te napake vrstijo iz dneva v dan. In tudi v tem hramu demokracije vse preveč pogosto izgovarjamo besede, besedne zveze, katerih smisel sam mora poskrbeti za smisel. Tako pač je, gospod Tonin. Vaš smisel sem razumel tako, in vaše besede.
Celotna strokovna javnost na področju kmetijstva po 21 letih samostojnosti Republike Slovenije ugotavlja, da stanje na kmetijskem področju ni dobro. Za to ni treba, da smo Einsteini, da ugotovimo, da ni dobro. Dejansko se nam dogaja to, kar se nam dogaja.
Kot je pri nas stalna praksa, nihče, ampak res nihče, ni pripravljen sprejeti odgovornosti za slabo stanje: ne politika in ne stroka. Pa vendar so nas eni in drugi pripeljali v današnjo situacijo. Več let spremljamo zaraščanje kmetijskih zemljišč. Teh je danes, gospodje, 200 tisoč hektarjev. Kljub temu si stroka in politika noče priznati, da so njihovi dosedanji ukrepi varovanja kmetijskih zemljišč in celotna kmetijska politika najbolj odgovorni za slabo stanje. Še vedno nimamo nacionalnega programa in še vedno nimamo izdelanega katastra in niti ne uredbe za trajno varovana kmetijska zemljišča. Še vedno nimamo izdelane tržne politike za področje kmetijstva. Ustvarjanje pogojev za pridelavo hrane ni zadosten pogoj za preživetje slovenskega kmeta in kmetijstva.
Gospoda, politiki in stroka so spregledali, da smo z vstopom v Evropsko unijo postali le majhen delček globalnega trga in da se nič samo od sebe ne prodaja, tudi kmetijski pridelki ne. Ključni razlog za zaraščanje kmetijskih zemljišč je ravno napačna kmetijska politika, ki je pozabila, da poleg pogojev za pridelavo hrano, mora ustvariti tudi pogoje za področje trga, predvsem pa pogoje, da bo slovenski kmet svoj pridelek prodal. Danes pa razpravljamo o tem ali onem nadomestilu, vendar ne glede kako in kaj, dragi gospodje, slovenski kmetje, pa spremenimo ta ali oni zakon, vedno potegnejo kratko. Vsaj tisti slovenski kmet, ki pošteno dela in gara. Tisti, ki pa spretno izkoriščajo to kmetijsko politiko, ki smo jo izvajali polnih 21 let, so pa seveda bogatejši in se bogatijo. Tako kot so na ostalih področjih lobiji, tudi na področju kmetijstva obstajajo določeni lobiji, ki jim je to ribarjenje v kalnem ustrezalo.
Kaj danes počnemo? Hočemo zaščititi kmetijska zemljišča? Ne, ni res! Ta zakon ne ščiti kmetijskih zemljišč. Niti slovenskega kmeta ne. Tukaj dejansko obremenjujemo z neko odškodnino tistega, ki hoče graditi na že nezazidanem stavbnem zemljišču. In tukaj malo mešamo pojme. Po mojem razmišljanju bi morali uvesti odškodnine takrat, ko se je kmetijsko zemljišče res spreminjalo v stavbno oziroma v nezazidano stavbno in ne po 20 letih. Recimo, neki pupi so sprejeti že leta 1977, ko se je neko zemljišče opredelilo kot stavbno za področje širitve lokalne skupnosti oziroma mest oziroma vasi. Danes v glavnem trošimo čas in energijo, namesto da bi dejansko pooblastili in vpeli strokovnjake in vse tiste, ki so res za to področje poklicani, da pripravijo strategijo in vse, kar je potrebno za področje kmetijstva in sistemsko uredimo to zakonodajo. Gospod minister, sistemsko! To moramo imeti. Sistem, da reši slovenskega kmeta in kmetijstvo. V tem
167
DZ/VI/3. seja
globalnem svetu, če ne bomo znali ravnati, lahko še naslednjih nekaj let dobesedno pojemo borbene, pa ne bomo nič naredili. Nič na me ne bo pomagalo. Moramo se enkrat za vselej usesti za mizo in se pogovoriti in ne prehitevati.
Zato tudi v Pozitivni Sloveniji, če ste nas spremljali, smo na odboru bili zelo konstruktivni. Vendar nasprotujemo prehitevanju! Kajti to hitenje z ZUJF se kaže že v eno veliko negativo. Veliko minusov, veliko škode se dela Slovenkam in Slovencem in vsem državljankam in državljanom. Zato nočemo prehitevati. Zato se bom jaz osebno tudi vzdržal in v Pozitivni Sloveniji smo se dogovorili, da dejansko ne bomo podpirali zakonov, ki so nedodelani, ki utegnejo celo škodovati oziroma le delno popravljajo nekatere krivice iz preteklosti. Imamo dovolj časa, nekaj mesecev, pa lahko rešimo. S sistemskim zakonom, gospod minister, upam, da boste uspeli v septembru mesecu, to se pravi, da boste med poletnimi počitnicami morali garati in delati. Dvomim, da boste lahko po 21 letih tisto, kar niso strokovnjaki, vi uredili v nekaj mesecih. Zato si je treba vzeti čas in ko si vzameš čas - še takrat narediš napako. Kajti, človeško se je motiti. Ampak pri nas se motimo že 21 let, kar je žalostna ugotovitev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.
Kot predlagatelj se je javil k besedi gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi!
V zvezi s 3. členom oziroma s tem amandmajem, ki ga predlagamo, bi vam prebral en odstavek, en citat enega izmed razpravljavcev ob neki drugi priložnosti. Dejal je tako: "Še enkrat poudarjam, če bi bil ta premislek o tem, da se pogovarjamo o zakonu, da se na zemljiščih, kjer je to že opredeljeno, da je za pozidavo, ne zaračunava nadomestilo, nimamo nobenih težav. To smo želeli predlagati in dejansko tudi izpeljati. To bi bil naš zakonski predlog, če bi imeli priložnost voditi vlado. Še enkrat poudarjam, odškodnina bi se plačala tudi, ko bi posegli na kmetijsko zemljišče, točno za gradbeno parcelo; torej tisto površino, ki jo trajno izgubiš za površino, kjer objekt stoji, ne pa za celotno zemljiško parcelo, kot je do sedaj. To so res ta opozorila, ki jih tudi mi upoštevamo in bi jih želeli uzakoniti, če bi ta želja bila. In ravno tako znotraj naselij, da strneš neko pozidavo -nimamo nobenih težav." To je izjava enega izmed vodij poslanskih skupin na kolegiju Državnega zbora, ko smo 4. junija potrjevali skrajšani postopek; to je bil gospod Veber.
Amandma, ki ga predlagamo, je pravzaprav točno v tem kontekstu - zmanjšuje površino, za katero se obračunava, zmanjša se višina nadomestila in tako naprej. Skratka, vidimo, da je tudi politika, ki je v prejšnjem mandatu sprejela to novelo zakona, spoznala,
da je zadeva pregroba, prerobata. Gospod Veber, jaz vas razumem, da bi vi to novelirali, če bi vodili vlado tudi v tem mandatu. Taka je vaša izjava s Kolegija 4. junija. Torej vemo, da gre za problem, ki je širši, ki je konkreten.
Mislim, da je treba v tem kontekstu tudi razpravo voditi. Se pravi, da se med kolegijem in razpravo na seji Državnega zbora in tistim, kar posameznik predlaga ali poslanska skupina, ne more zgoditi tako velika diskrepanca med stališčem, ohranitvijo zadev in spoznanjem ter najavo podpore oziroma napovedano podporo, da je to treba v točno takem kontekstu, kot je ta amandma, urediti.
Drugo, kar sem želel povedati, so špekulanti oziroma špekulacije. Tudi v Državnem zboru imamo s tem nekaj izkušenj. Večina špekulacij se zgodi, preden se določene statusne spremembe na zemljiščih zgodijo, to se pravi, v postopkih sprememb prostorskih planov. Taka dogajanja smo spremljali in obravnavali v neki občini, nekoliko večji, ko neka zemljišča niso in niso mogla postati zazidljiva, dokler jih ni kupil pravi kupec. Potem se je s tako spremenjenim lastnikom startalo v postopek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Kar naenkrat so ta kmetijska zemljišča, ničvredna in neaktualna, nepomembna za neko malo večjo občino, postala pravzaprav glavni kapital za neko pozidavo. To zgodbo smo tudi v prejšnjem mandatu vsi spremljali. Bili so razni kupci, celo nekateri s Cipra in tako naprej. In tu se zgodi špekulacija med nekim zemljiščem, ki mu ni mogoče, če ni pravega lastnika, spremeniti statusa, potem se pa to lahko zgodi, ko pride pravi kupec tega zemljišča. Tu je zaslužek od nekaj evrov za kvadratni meter do 200 evrov v nekaterih ekstremnih primerih, in ti so zaslužkarji, ki so izvzeti, in to so špekulanti. To so prvovrstni špekulanti. Tisti, ki pa bi kupil neko tako zemljišče in bi rad gradil, bi to moral plačati in ga dodatno še obremenimo, zato ker je to spremenjeno kmetijsko zemljišče, zaradi špekulacije spremenjeno kmetijsko zemljišče, dobilo nek status, bi pa tega še obremenili z nekaj deset evrov za kvadratni meter, zato ker je treba zaščititi kmetijsko zemljišče.
Mislim, da moramo postopek špekulacij in špekulante pravilno umestiti. Tisti, ki želijo graditi, niso špekulanti. Špekulanti so ti, ki ne dovolijo spremembe nekega kmetijskega zemljišča v zazidljivo, če lastnik ni primeren. In, gospodje, poglejte dosjeje iz nekaj let nazaj, pa tudi iz zadnjega obdobja, pa boste ugotovili, kdo se je ukvarjal s tem, kdo je špekulant. Bomo hitro rešili te zgodbe.
Kar pa zadeva postopke, hitrosti, pristojnosti. Mi vsi tukaj, ne samo minister za kmetijstvo ali minister za okolje ali pa minister za promet, smo poklicani, da v primerih, ko ugotovimo, da neke zadeve ne funkcionirajo, predlagamo v Državnem zboru zakonske spremembe. Ene bomo predlagali poslanci koalicije, ene boste poslanci opozicije, druge vlada. Tu ni treba nič prelagati, kolegi,
168
DZ/VI/3. seja
odgovornosti samo na ministra. Odgovorni smo vsi. In minister je prej lepo povedal, da se pripravlja neka širša sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki mora vključiti v postopek zaradi narave posega tudi drugo zainteresirano javnost in lokalne skupnosti. Zato je treba ta problem rešiti hitreje oziroma bi ga morali že v prejšnjem mandatu, ko se je ugotovila ta napaka, o kateri je med drugim govoril gospod Veber na Kolegiju predsednika Državnega zbora. Takrat bi morali to takoj spremeniti, ne pa, da smo čakali leto dni in zdaj se posipamo s pepelom in govorimo, kako je to nujno, ali pa ni nujno, ali da poteka prehitro.
Takšno stvar, za katero ugotoviš, da je nenormalna, je treba odpraviti takoj. Če je procedura problem, če je na vladi problem, potem moramo takšne spremembe predlagati poslanci.
In še nekaj, kolegi! Sistemski zakon o kmetijskih zemljiščih je sprejet. Mi se zdaj ukvarjamo samo z novelacijami obstoječe rešitve. Eno predlagamo poslanci s podpisi, drugo je predlagalo ministrstvo in tako naprej. Mi najbrž ne potrebujemo novega sistemskega zakona, ker ga imamo. Je pa treba določene pomanjkljivosti, določene hibe odpraviti. In tu, kolegi, sploh ni vprašanje, ali gremo po rednih postopkih in govorimo v nedogled ali določene spremembe tam, kjer to poslovnik dopušča, urejamo po skrajšanih postopkih. To bi morali popraviti, če bi prejšnja vlada to zmogla, po nujnem postopku, kar zdaj govorimo in obravnavamo po skrajšanem postopku. Nujno bi bilo to treba urediti v prejšnjem mandatu in tudi preprečiti špekulantom, da bi prihajali do poceni kmetijskih zemljišč, da bi dosegli, kjer so imeli vpliv in moč, spremembo statusov, spremenili tudi znotraj pozidave namenskost pozidave in tako naprej. To pa bi morali marsikje tudi odpraviti. Če je to problem še zdaj kje, lahko tudi še zdaj to uredite. Mislim, da takšne težave najbrž ponekod še obstajajo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ugotavljam, da je še interes po razpravi, zato odpiram prijavo. Prosim, da se prijavite.
Besedo ima gospod Janko Veber.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
Bom začel razpravo v tistem delu, kjer jo je zaključil kolega Tanko.
Želel bi ga spomniti, da je bil Zakon o kmetijskih zemljiščih sprejet oziroma uveljavljen junija leta 2011, oktobra leta 2011 je bila izglasovana nezaupnica prejšnji vladi in govoriti o tem, da bi že kar takrat morala ta prejšnja vlada vse urediti, je nekorektno in je prav, da ga spomnim na to dejstvo, da je goreče zagovarjanje predčasnih volitev s strani SDS bil eden od velikih razlogov, da se tudi ta zakon ni dopolnil v tistem delu, v katerem se je ugotavljalo, da prihaja do težav. Vendar bistvena
razlika med tem, kar bi mi zagotovo naredili, ko bi šli v spremembo tega zakona, in med tem, kar se dogaja zdaj, ko so koalicijski poslanci vložili ta zakon, je v tem, da ne bi šli brez sodelovanja stroke, ne bi šli po skrajšanem postopku in ne bi iskali, bi rekel, ozkih rešitev za to, da zadovoljimo predvolilne obljube. Naj povem, da to, kar je bilo prebrano iz Kolegija predsednika Državnega zbora, ko smo se pogovarjali o postopkih, po katerem se naj obravnava posamezna točka dnevnega reda, še vedno držiji in za temi besedami še vedno stojim. Socialni demokrati še vedno menimo, da bi bilo za zemljišča, ki so znotraj zaokroženih zazidanih zemljišč oziroma znotraj naselij, treba v celoti oprostiti plačila spremembe namembnosti. Temu, sem prepričan, ne bi nasprotovala nobena stroka. Vendar se je že v proceduri oziroma v obravnavi tega zakona izkazalo, če je nekdo lastnik te parcele in je že plačal nadomestilo, pa še ni začel graditi, se je odprlo vprašanje, kaj je s tistim nadomestilom, ki ga je nekdo že plačal. Zato je treba biti zelo previden, preden greš v tako spremembo zakona in zato sem tudi danes že govoril o tem, da bi bilo v tem primeru modreje zagotoviti nadomestno zemljišče, kajti s tem ne posegaš v že plačane nadomestila, ampak zagotoviš možnosti gradnje na drugem zemljišču, ki je seveda ali primernejša ali ustreznejša, kakorkoli gledamo na to, da tega nadomestila, recimo, ne bi bilo. Vse te variante bi bilo treba prej proučiti, preden greš v spremembo zakona. In poudarjam, to je bistvena razlika med tem, kako mi razmišljamo pri spremembi zakona, kako pa seveda vladajoča koalicija, ki se ne sprašuje o posledicah sprejetja in sprememb zakonodaje.
Tudi sicer je bilo nekaj vprašanj, zakaj se je ukinilo nadomestilo leta 2002 in leta 2003 za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Iz enostavnega razloga, ker je takratni sistem zaračunavanja nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč spodbujal spremembe kmetijskih zemljišč. Namreč del teh sredstev je dobivala občina. Občina kot vsi pravilno ugotavljate, je tista, ki sproži postopek za spremembo prostorskega plana občine in seveda se je tukaj zelo hitro seštel interes. Če želimo pripeljati v občino denar, dajmo spremeniti prostorske akte tako, da bo mogoče zidati na kmetijskih zemljiščih. To je bil koncept delovanja.
In naj vas spomnim, da imate tudi vsi tisti, ki so že opozorili, prav - avtoceste so drastično posegle na kmetijska zemljišča. In ko me sprašujete, kaj smo Socialni demokrati naredili v tem obdobju in zakaj nismo opozarjali na to, vam želim še enkrat zelo jasno povedati, da smo Socialni demokrati vložili interpelacijo proti takratnemu ministru, odgovornemu za kmetijstvo, gospodu Smrkolju, ker je dajal soglasje k spremembi prostorskim aktom, na podlagi katerih je bila možna gradnja avtocest po najboljših kmetijskih zemljiščih. To je bil razlog, eden od razlogov za interpelacijo.
169
DZ/VI/3. seja
Seveda je ravno SDS takrat glasovala za podporo gospodu Smrkolju in s tem omogočil spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč še naprej in gradnjo avtocest po kmetijskih zemljiščih. Če bi takrat ustavili, če bi takrat poslušali Socialne demokrate, ne bi imeli toliko izgubljenih kmetijskih zemljišč in bi danes lahko govorili, da imamo umno načrtovanje v prostoru in posegamo res tam v kmetijska zemljišča, kjer je to nujno.
In vsem tistim, ki govorite o tem, če se črta člen v tem zakonu, da želimo ohraniti obstoječe stanje, želim vsaj v kratko predstaviti, kaj pa pomeni, če ohranimo obstoječe stanje. Namreč povedano je bilo, da sem govoril tudi o tem, da ni bilo definicije gradbene parcele, zato tudi v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, ko se je 2011 sprejemal, ni bilo možno opredeliti tlorisne površine pod objektom kot tiste, za katero se naj bi zaračunavalo nadomestilo za spremembo kmetijskega zemljišča. Zdaj vam bom prebral, kaj ste zapisali, kaj piše v trenutnem 3. členu, ki ga obravnavamo ta hip. "Za tlorisno površino se šteje tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem", poslušajte, "v skladu s predpisom, ki ureja projektno dokumentacijo". Zdaj vas pa sprašujem, kateri predpis, ki ureja projektno dokumentacijo, naj upoštevamo. Ali po domače povedano - tega predpisa ni. In ko danes govorite ljudem, da bodo plačevali nadomestilo samo za tlorisno površino, kjer bo objekt stal, je to zavajanje, ker tega predpisa ni. In razlika med tem, kar vi počnete in kar smo želeli doseči Socialni demokrati, je ravno v tem, da preden gremo v spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih, je treba najprej v drugem zakonu definirati, kaj je tista parcela, kako jo poimenovati, in jo opredeliti v prostorski zakonodaji, torej parcela, na kateri stoji objekt. To je princip reševanje in to je normalen princip in normalen potek reševanja, ne pa obratno. Tako da je treba ljudem jasno povedati, da tudi s to dikcijo, ki je zapisana v tem zakonu, ne rešujete še ničesar. Sklicujete se na predpis, ki ga ni.
Mislim, da sem s tem podal pravzaprav nekako glavnino odgovorov na očitke, kaj smo počeli in zakaj tako ravnamo, kot ravnamo. Želim pa samo še predstaviti dejansko stanje, ki velja ta hip, ko govorite o tem, da naj bi tudi občine drago plačevale spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za infrastrukturo, za šole, za vrtce, športne objekte, področje sociale, v karkoli pač investira občina ali država. Dejstvo je, da že v zdaj veljavnem zakonu za te investicije velja 70 % olajšava. Plus tega velja po zdaj veljavnem zakonu dodatna olajšava za tistih 30 %, kolikor jih pač naj bi lokalna skupnost ali država plačali. Če si zaprosil za gradbeno dovoljenje do konca leta 2011, si bil oproščen dodatnih 50 %. Če zaprosiš za za gradbeno dovoljenje v letu 2012 imaš oprostitev za 30 %. In ravno tako velja dodatna oprostitev, če zaprosiš za gradbeno dovoljenje za infrastrukturo za vrtce, šole in tako
naprej do konca leta 2013. Torej je predvideno eno pomembno prehodno obdobje, kjer se lahko investitor pripravi na to, ali bo gradil na najboljšem kmetijskem zemljišču ali bo šel graditi na zemljišče, ker tega nadomestila ni. In namen črtanja tega člena je ravno v tem, da ohranimo trenutno stanje v takšni obliki, da investitorja in vse, ki želijo posegati na kmetijska zemljišča, odvrnemo od tega in da se odločijo za gradnjo na območjih, ki nimajo statusa obdelovalnih kmetijskih zemljišč. To je vsa logika. S spremembo tega, kar danes predlagate, tega ne bo več, ampak bo ponovno povsem normalno, če lahko tako rečem, z vaše strani, da se te odškodnine rigorozno zmanjšajo in se bo spet načrtovalo v prostorskih aktih gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih brez visokih odškodnin. To je narobe. To je narobe. Če se tega zavedamo, mislim, da lahko bistveno lažje povemo ljudem, za kaj gre in zakaj smo predlagali določene rešitve in zakaj tudi zdajšnji zakon omogoča povsem normalno gradnjo, če gre za gradnjo na območjih, ki nimajo statusa kmetijskih zemljišč, ali pa so opredeljena za kmetijsko rabo. Nenazadnje gremo v izredno sejo, verjetno že, tako kot je napovedano, v naslednjem tednu, kjer vlagate cel paket prostorske zakonodaje, kjer bi se lahko po vašem mnenju spreminjalo prostorske akte tako, če nekdo ne da soglasja od teh, ki so odgovorni za urejanje prostora, v 15 ali 30 dneh, se tega ne upošteva. Prostorski akt se sprejme, gremo naprej. Torej tudi če želite nekomu pomagati, ki ima v lasti parcelo na kmetijskem zemljišču, z novim prostorskim aktom temu lahko dodelite parcelo na območju, ki nima status kmetijskega zemljišča, če želite biti konsistentni vsaj sami s seboj. Ampak tudi na to očitno niste pomislili in ste šli v proceduro, spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pa takrat, ko posežeš na kmetijsko zemljišče, definitivno omogoča, da za vedno izgubimo kmetijsko obdelovalno površino. Za vedno. Ni je več. Torej gre za nenadomestljiv naravni vir, ki ga enostavno ni več. Trenutni, bi rekel, interesi investitorjev in tako naprej, res z vsem spoštovanjem, ampak posledice so pa tako hude in tako dolgoročne, da je tukaj potrebnen dodaten premislek. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Ivan Pišek.
Prosim.
IVAN PIŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem skupaj!
Prihajam iz podeželja in mi je znano, kaj pomeni kmetijsko zemljišče za pridelavo hrane. Tam imamo vsi eno ohišnico zraven hiše, en sadovnjak, malo njivico. In tu nastopi težava, kaj narediti s to njivo. Ker smo tako majhni nimamo mehanizacije, nimamo traktorja, da bi to obdelovali, smo premali, da bi bilo v interesu kakšnemu kmetu, da odkupi, in nam to ne koristi. Večina ali pa mnogo jih že opušča te
170
DZ/VI/3. seja
male parcelce, ki so umeščene med stanovanji oziroma med hišami. Idealen prostor je, da bi se to spremenilo v stavbno. Ampak mi danes ne govorimo o tem zakonu, kjer bi v bodoče spreminjali kmetijska zemljišča v stavbna, ampak govorimo o zakonu, ki je že prej predvidel spremembo iz kmetijskih v stavbna zemljišča, in nič ne jemljemo zdaj. Govorimo samo o lani sprejetem nadomestilu, ki je v sklopu območij, sklopu naselij določil, po našem mnenju, previsoke odškodnine. Lahko povem en primer. V moji poslanski pisarni se je oglasila oseba, gospa z imenom in priimkom, torej obstajajo takšni ljudje, ki je svoji hčeri za doto pred tremi leti kupila parcelo. Mlada družina je z veseljem najela kredit, šparala denar za gradnjo hiše, nabavila material, potem pa pride ta zakon, po katerem bi morali plačati, mislim, 12 ali 14 tisoč evrov odškodnine. Pa saj jih je skoraj kap, saj niso vedeli, kaj naj naredijo. Drugi primer. Zaradi te velike odškodnine so šli izobraženi ljudje iskati parcelo drugam, bilo jim je vseeno, kje so, če ne morejo biti v domači občini, gremo na drugi konec Slovenije. Na koncu so šli v Avstrijo. Izgubili smo eno perspektivno mlado familijo, izobražene ljudi, ki verjetno nikoli ne bodo prišli več nazaj, ker so tam dobili tudi zaposlitve.
Da je bil zakon zgrešen, kaže tudi podatek, da je bilo po zbranih odškodninah, mislim, okoli dve tretjini vplačanih ravno s strani občin in države. To pomeni, da dejansko ljudje čakajo oziroma si niso mogli tega privoščiti, da bi šli v gradnjo, ali pa čakajo, kaj se bo spremenilo oziroma če se bo karkoli spremenilo. Individualne gradnje so praktično zastale, govorim za te male občine, za podeželje, tam od koder prihajam, v Ljubljani je verjetno situacija drugačna, ker mogoče z lobiranjem ali s kakšnimi drugimi vzvodi pride do sprememb. Pri nas, recimo, lahko povem, 8 let ni bilo spremembe prostorskega načrta, če že karkoli dobiš, je to mogoče 10 % od tistega, kar predlagamo oziroma kar želimo. Torej, pri nas se ni bati, da bi na ta račun izgubili zemljo za samooskrbo s pridelki.
Jaz mislim, da je nujno, da danes spremenimo ta zakon, pa čeprav samo v tem delu, ki govori o odškodninah, zato, da si bodo jutri lahko začeli graditi tisti, ki imajo priliko, da ne bo jutri šel še kdo v Avstrijo. Kasneje bo še vedno čas, da porihtamo tisto, kar je potrebno v drugi fazi. To pomeni, da opredelimo kmetijska področja, kjer se ne bo moglo graditi. Zdaj vemo, da se te klasifikacije, ki so, nerelevantne, v glavnem ne veljajo več in je treba na novo določiti klasifikacije. In takrat, ko bomo to spreminjali sistemsko, lahko tudi s kakšnim finančnim zakonom spremenimo tisti del, kjer špekulantom onemogočimo zaslužke. To pomeni to, kar je bilo že predlagano, da se bo sprememba plačala oziroma da se bo davek ali dajatev plačala ob spremembi in da bo plačal tisti, ki se mu bo vrednost povečala za 20-krat, 30-krat. Nikakor pa ne smemo obremenjevati teh
ljudi, ki komaj prišparajo za eno malo hišico, da se reši stanovanjski problem, ker bomo imeli na koncu mi kot država njih na grbi.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
Prosim.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister!
Danes imamo pred sabo spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih. Kmetijska zemljišča so ali pa bi morala biti sveta stvar v tej državi. Navadno o tej državi v novejšem času vsi govorijo, da je nastala na kulturi, treba je pa reči, da so jo omogočili slovenski kmetje in da so slovenski jezik ohranili slovenski kmetje. V zgodovini vsi tisti, ki prihajamo iz kmetov, vemo, kako sveta stvar so bila kmetijska zemljišča. Bila so še bolj sveta prej, dokler pač Kardelj ni začel svoje socialistične preobrazbe vasi, ko so se načrtno lomile hrbtenice, in to je seveda do današnjega časa pustilo posledice. Do takrat, ko je biti kmet postala psovka. Takrat so kmetijska zemljišča in vse, kar je s tem povezano, izgubila na vrednosti. Seveda smo prišli v fazo, ko se kmetijskih zemljišč ni več spoštovalo in je bilo treba uvajati tudi radikalne zakone. Enega je uvedel kolega poslanec, minister Židan, ki sedaj zapušča dvorano, in je šel pa v drugo skrajnost. Šel je v tako rigorozno ceno spremembe kmetijskih zemljišč, ki je onemogočala na drugi strani normalno investiranje, in imamo druge negativne posledice. Vendar seveda te njegove spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki so v splošnih sodbah zelo rigorozne in zelo visoke, vseeno niso najdražje spremembe zemljišč v slovenski zgodovini kmetijskih zemljišč. Bistveno dražje so bile, recimo, spremembe gozdne parcele na Teznem v Mariboru - plačana z 2 tisoč življenji - ali pa gozdne parcele v kočevskem Bregu plačana z 12 tisoč življenji ali pa še marsikje je bilo treba izjemno drago plačati spremembo kmetijskih zemljišč v morišča. Zdaj pa seveda mi moramo biti realisti. Kaj je za to državo pomembno? Jaz mislim, da je pravi odnos do kmeta, do njegovega poklica, njegovega statusa najboljša varovalka za zaščito kmetijskih zemljišč, kajti nekoč, ko ni bilo urbanistov, ne vseh drugih inšpekcij in uradov, niso kmetije izničili kvadratnega metra kmetijskega zemljišča, če res ni bilo nujno. Lahko si pogledate, kako so nastajala naselja. Če gledate na Dravskem polju od Šikol do Lovrenca na Dravskem polju je šest ali sedem vasi, ampak striktno so vse hiše, vse vasi nastale na robu močvirja. Hiša je že bila tam kje ni bila več njiva, hlev in ostalo, kar se je nadaljevalo od hiše, pa je že posegalo v močvirje, kjer ni bilo več prvovrstno zemljišče, ker je bilo pač manj vredno zemljišče. Tako je ostalo skozi stoletja. To se je začelo rušiti šele po drugi svetovni vojni z vsemi negativnimi vsebinami, ki so pač v tistem času bile.
171
DZ/VI/3. seja
Mislim, da je ta zakon racionalna zadeva in da je treba takega z nekaterimi bolj nomotehničnimi izboljšavami potrditi. Jaz tega, da se bi ta 3. člen črtal, ne morem podpreti. Podpiram pa amandma koalicije in računam seveda, da bomo s tem, ko bomo uvedli ta zakon, normalizirali zadeve.
Povedal bi še to. Prej sem poslušal, da je gospod Moderndorfer dejal, da s tem zakonom na široko odpiramo vrata vsem špekulantom. Verjetno je treba reči, da ga v stavku moti verjetno "vsem špekulantom". Če odpiramo špekulantom, je njega zmotilo "vsem", ker doslej so bili na tem področju "posvečeni" špekulanti. Vem, da gospod Moderndorfer posvečene špekulante, ki so trgovali z zemljišči celo preko Cipra, pa ne vem kaj, pa nekatere družine, ki so v Ljubljani trgovale, pozna. To so bili res posvečeni špekulanti, ki so ne samo na področju kmetijskih zemljišč, ampak tudi na področju bančništva napravili ogromne finančne luknje. In to so bili posvečeni špekulanti. Trdno upam, da ne odpiramo področja špekulantom. Če že, je pa bolje, da "vsi špekulanti", ker se bo cena špekulantov znižala. Potem si bodo pač špekulanti konkurirali in bo cena padala. Doslej so samo nekatere familije, nekateri posvečeni centri moči trgovali s temi zadevami in špekulirali s spremembami prostorskega plana. Tudi marsikdo verjetno iz teh klopi - sicer je zapustil med tem časom razpravo - ima izkušnje, kako se je s tem dalo zaslužiti. In žal se je na veliko špekuliralo in s tem uničevalo kmeta, zdravo gospodarstvo, in s tem pripeljalo Slovenijo tako daleč, kjer je sedaj, ko je v izjemno krizni situaciji. In zaradi tega moramo sprejemati normalne zakone, normalnim ljudem omogočati, da bodo tudi gradili objekte, da bodo svojo gospodarsko dejavnost lahko razvili. Da bomo odprli prostor za ideje in inovativnost Slovencev in da bomo s tem ščitili tudi normalnega kmeta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo.
Občutek imam, da danes, razen nekaterih redkih predstavnikov iz Ljubljane, govorimo predvsem tisti, ki ne prihajamo iz Ljubljane, pač pa s podeželja. Je pa zelo zanimivo, ker obstoječi zakon branita dve vodji poslanskih skupin, ki sta iz zelo različnih krajev. Gospod Veber prihaja iz Kočevja, kjer je ogromno kmetijskih in gozdnih površin, po drugi strani pa gospod Moderndorfer iz Ljubljane, kjer mislim, da teh problemov s spremembo namembnosti nimajo, še posebej po tem, ko so sprejeli OPN.
Nihče se danes ni eksplicitno dotaknil problema zaraščenosti. Po podatkih, ki so uradno dosegljivi, je v zadnjih 20 letih prišlo do zelo zanimivega obrata. Iz kmetijskih površin
smo dobili ogromno gozdnih površin, govorimo kar o 200 tisočih hektarjev teh površin, kar je za majhno Slovenijo ogromno. Tako vsi tisti, ki so branitelji tako imenovanih kmetijskih zemljišč, kje so bili v teh letih, ko se je celotna Slovenija, pa najsi bo to na Dolenjskem, v Podravju, Pomurju ali pa kje na Gorenjskem, ko se je zelo hitro zaraščalo, ko so mladi zapuščali podeželske vasi.
En problem je tudi problem bonitet. Vemo, da so bonitete že kar nek star relikt, še iz prejšnjega sistema. gre za problem stanja v praksi in stanja na nekem monitorju pri nekem uradniku. Tako prihaja do bizarnih situacij, ko je nek zelo strm breg nekje, pa naj mi kdo ne zameri, bogu za hrbtom, ocenjen z boniteto 90, na drugi strani imamo pa lepo ravnico sredi podeželja, kjer je pa boniteta 50. Tako je tudi problem bonitete eden tistih problemov, ki jih bomo morali v nadaljevanju pri reševanju kmetijskih problematik reševati.
Jaz zelo podpiram predlog, ki smo ga predlagali v amandmaju, da se pri zemljiščih ne uporablja celotne parcele in da se tista zemljišča, ki so pod boniteto 50, iz tega zakona izvzamejo.
Glede odškodnin zaradi spremembe namembnosti in glede špekulantov, mislim, da je bilo kar nekaj kolegov zelo konkretnih. Verjamem, da Ljubljana nima tega problema, ker so že sprejeli OPN in so na rezervo spremenili ogromno najboljših kmetijskih površin v zazidljive. Zelo zanimiv bi bil verjetno izračun, koliko bi te spremembe, če tega zakona ne bi bilo, do takrat, ko je bil OPN sprejet, koliko bi to prineslo v državni proračun. Mislim, da smo zelo blizu tisti razliki, ki jo imamo iz prejšnjega zakona, kjer je bilo predvidenih 20 milijonov, dejanska realizacija pa 4 milijone. Zdaj govoriti o tem, če bi obstoječe stanje obstalo in kako največji trgovski centri ne bodo več na najboljši kmetijski površini - mislim, da je tukaj logika zgrešena. Jaz si ne predstavljam Mercatorja ali pa Tuša ali pa Intespar, da ne bom komu delal krivico, in ostalih tujih investitorjev, da bi gradili največje trgovske centre 10 km izven središč mest. Jaz mislim, da so tako veliki igralci na slovenskem parketu, da si lahko privoščijo tako. Zato nikakor ne bomo teh trgovskih centrov odgnali. Mislim, da imajo ti trgovski centri drugi problem, ker so že tako ali tako v vsaki vasi, mislim, da niti nimajo neke realne osnove oziroma podlage, da bi še naprej širili to svojo dejavnost oziroma gradili nove poslovne objekte.
Gospod Moderndorfer, ko je prej govoril davčni povezanosti s kmetijstvom, morda si ni natančno prebral ZUJF, Zakona o uravnoteženju javnih financ, kjer lepo pišemo, kako uvajamo davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti, tako da gospodu predlagam, da si te člene prebere. Poleg tega pa ima v koalicijski pogodbi ta vlada tudi zavezo, da bomo verjetno uvedli davek na nezazidljiva stavbna zemljišča. Pred nami je morda še en zelo velik korak - obdavčitev vseh praznih
172
DZ/VI/3. seja
stanovanj. Informacije oziroma ti podatki, ki izhajajo, ki so uradni, kažejo, mislim, da je predvsem Ljubljana dokaj redko naseljena, glede na vse te potrebe, ki jih ima.
Še eno, prej je bilo govora o katastru trajanja varovanih kmetijskih zemljišč. Jaz tukaj opozarjam, ko se bodo pripravljale sistemske rešitve, da ne bomo naredili še ene napake, kot smo jo naredili z uvedbo Nature 2000, ko ob vsakem projektu, ki se ga izvaja širom Slovenije, trčimo na Naturo 2000 in imamo, bom rekel, z njo veliko več problemov, kot pa pozitivnih rešitev, ki jo je ta Natura 2000 uvedla.
Morda bi pokomentiral še en stavek, ki je bil prej rečen, kako poslanci ne smemo nekaj predlagati. Če bi bilo tako stanje v nadaljevanju, jaz mislim, da bi imela opozicija zelo velike probleme karkoli predlagati, ker pač niso vlada. Moram pa reči, da v prejšnjih dveh mandatih, ko sem bil strokovni sodelavec, predvsem v tistem času, ko sem bil pozicija, bi pa ta predlog z veseljem podprl, kajti potem bi bilo moje delo v Državnem zboru veliko lažje.
Torej, da ne bom predolg. Podprl bom predlog koalicijskih strank, kot pa sem že prej rekel, najraje bi črtal tako imenovani Židanov zakon, ki je te odškodnine ponovno uvedel in s tem dal veliko coklo razvoju oziroma obstanku podeželja. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Uvodoma moram povedati, da amandmaja, ki so ga predlagali Socialni demokrati, ne bom podprl. Podprl bom pa amandma, ki so ga predlagale koalicijske stranke.
Zakaj ne bom podprl amandmaja, ki so ga predlagali Socialni demokrati? Prepričan sem, da želijo s tem amandmajem Socialni demokrati v celoti razvrednotiti novelo zakona, ki jo je zdaj vložila koalicija. Ne morem razumeti, da jim je bilo danes iz teh klopi ne vem kolikokrat povedano, da je ta zakon, ki so ga takrat sprejeli v prejšnjem mandatu, absurden, je v nasprotju z vsemi, da ne bom rekel, z vsem, kar je lahko slabo narediti za slovenskega človeka. S tem zakonom ste naredili čisto vse tisto, kar ste kazali skozi celoten prejšnji mandat vašega triletnega vodenja te države. Samo višje kazni, večji davki, novi davki, popolno uničenje javnih financ te država in tako naprej, ampak se ne bom spuščal v to. Torej po treh letih, ko so vam volivke in volivci zelo jasno povedali, da je bilo vaše vodenje vaše odločitve in vse tisto, kar ste delali ali pa večina tistega, slabo in škodljivo za to državo, še vedno nočete razumeti, da vam poskušamo dopovedati, da je treba tako zakonodajo, ki je bila takrat sprejeta, spremeniti. In danes je bilo kar nekaj očitkov na to s strani Socialnih demokratov, češ, Slovenska
demokratska stranka pa zaradi tega, ker je pred volitvami to in to obljubila, zato vlaga ta zakon, spremembo tega zakona. Ja, pri svetem bogu, kaj pa smo pred volitvami ljudem govorili. Kaj smo govorili? Zato smo imeli programe, zato smo ljudem pred volitvami povedali, kako bomo reševali njihovo situacijo. In hvala bogu, da je v tem parlamentu koalicija in pa ta stranka načelna, da tisto, kar so pred volitvami obljubljali, tudi sedaj uresničujejo. In eden izmed teh rešitev je tudi ta zakon, saj te odškodnine, ki so tukaj navedene, so enormne, so nesprejemljive za večino državljank in državljanov, da ne govorimo o vlagateljih v gospodarske subjekte. In govorili ste, da ta zakon praktično nima nobene povezave z gospodarskim razvojem te države. Vprašajte tiste ljudi, ki me vsak dan kličejo. Pridite malo v okolje, med narod, pa boste videli, kaj pravijo ljudje. Imajo denar, ampak ga ne bodo vložili in čakajo na spremembo tega zakona. In če ti gradiš objekte, če vlagaš v infrastrukturo itn., ali s tem ne pomagaš gospodarstvu? Kdo lahko tukaj trdi, tisti je ne vem od kod prišel. Saj, če nekdo gradi hišo, mora kupovati gradbeni material, od tega plačuje DDV v državni proračun itn., da ne bom govoril. Imajo delo malarji, imajo delo zidarji, tesarji itn. Ali to niso naši zaposleni, to niso ljudje, katerim je treba pomagati? Če želimo tem ljudem pomagati oziroma zakonu gospodarstva, je prav, da tudi take zakone, ki zavirajo razvoj gospodarstva, umaknemo in jih nadomestimo s takšnimi, ki bodo na kožo pisani državljankam in državljanom Republike Slovenije. In jaz sem prepričan, da ta zakon, to novelo zakona podpira večina državljank in državljanov, s tem da s tem zakonom absolutno ničesar, nikakršne škode ne naredimo pri zaščiti kmetijskih zemljišč. Absolutno nikakršne škode. Malo si pojdite pogledati na periferjo, pa boste videli, zakaj ogromno kmetijskih zemljišč poraščajo gozdovi. Zakaj? Zato, ker ljudje, mladi, ki so tam doma, ne morejo dobiti možnosti, da bi si zgradili karkoli. Nimajo pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po drugi strani so to ljudje, če gledamo na podeželje, večina ljudi živi povprečno in si zelo težko privoščijo to, kar smo jim naložili s tem zakonom, da za eno povprečno parcelo plačajo od 15 do 25 tisoč evrov samo za spremembo namembnosti. Ja kdo, katera mlada družina s to plačo, s temi 600, 700, 800 evri, si lahko to privošči? To mi povejte. In kako lahko potem neka vlada sprejme tak zakon, da to ljudem dodatno nalaga? Kako, v taki situaciji? Poglejte, na svetu me nihče ne bo prepričal, da sem tak bedak, da bi to lahko razumel, še manj pa, da sem tak bedak, da bi to lahko poslal v Državni zbor. Definitivno se mi zdi pravilno in odgovorno in danes sem tudi vesel, tokrat pa moram pohvaliti tudi Pozitivno Slovenijo ne glede na razprave posameznikov, ki so rekli, da se bodo pri tem zakonu vzdržali, torej temu zakonu ne bodo nasprotovali, ker so v večini prepričani, da je ta rešitev dobra. Res pa so
173
DZ/VI/3. seja
nekateri razpravljavci govorili o tem, moramo delati počasi, moramo vse drugo delati, smo tisto, kar je v tem trenutku najpomembnejše, in tisto, da pomagamo in olajšamo življenje ljudem. V koaliciji in v vladi se pa tega zavedamo, da je to treba narediti takoj, čim prej, v najkrajšem možnem času, da ne pripeljemo te naše države do točke, kot nam jo je zapustila vladavina prejšnje stranke, vladavina Socialnih demokratov, ki so vodili takrat vlado. Jaz upam, upam, da vsaj zdajle, ko vam vsi tukaj dopovedujemo, da ste neke stvari naredili narobe, dajte biti vsaj toliko pošteni do slovenskega naroda, do slovenskega človeka, do naših ljudi, pa rečite, "poglejte, tukaj smo napako naredili, to napako dajmo zdaj skupaj popraviti", in čim manj časa si dovolimo, da takšne napačne rešitve bremenijo slovenskega človeka. In to, Han, gospod Han, ni smešno, verjemite, da smešno. Vprašajte ljudi, pojdite med ljudi. Ne tiste, ki imajo vse, večina je tistih, ki imajo zelo malo. In moj cilj, in cilj Slovenske demokratske stranke, te koalicije je, da pomagamo tistim ljudem, ki težko prebijajo iz dneva v dan. To je naša naloga in osnovna funkcija. In da preprečimo tistim, ki so se bogatili in se še bogatijo na račun večine ubogih ljudi, ki težko živijo. In verjemite mi, da nam ni bilo pri srcu, in meni je zelo težko danes tukaj povedati, ampak z veseljem to povem, zakonodajo, ki smo jo zdaj sprejemali, tudi nekatera, ki bremeni naše ljudi, nismo je sprejeli zaradi tega, ker si to želimo, ampak morali smo rešiti to državo, da bodo ljudje meseca decembra dobili pokojnine, da bodo učitelji dobili plače in tako naprej. Zato, ker je bilo treba stabilizirati javne finance. In zdaj vi vsi skupaj, opozicija je zelo priključena tistim, ki na vsak način poskušaj zdaj narediti nek upor, upor proti tistim, ki smo pač sprejeli te odločitve, ki so bile nujno potrebne in mimo katerih nismo mogli, če želimo stabilizirati javne finance. Res pa je, da je bila morda v teh zakonih tudi kakšna napaka storjena, ki pa jo bo zagotovo vlada popravila. Ni za pričakovati, da če sprejmeš neke odločitve, da bi vnaprej lahko čisto vse učinke tega zakona predvidel. Ni možno. In zato verjamem, da smo toliko sposobni in bomo sprejeli odločitve, ki bodo pisane večini našim državljankam in državljanom na kožo. Nikakor, pa sem prepričan, da ne bomo ponovili napake SD in njegove vladavine, da bomo pripeljali to državo tako daleč, kot ste jo pripeljali takrat.
Tega amandmaja Socialnih demokratov ne podpiram. Podpiram zakon absolutno v celoti in tudi tisti del zakona oziroma tisti amandma, ki bo še prišel na vrsto, ko govorimo o tem, da se tistim, ki so v tem letu plačali te odškodnine, ta odškodnina v skladu z razliko tistega in tega zakona povrne.
Če želimo govoriti o trajnem varovanju kmetijskih zemljišč je moj kolega, mislim, da je Robi Hrovat povedal to že prej zelo jasno, če želimo zaščititi najboljša kmetijska zemljišča, je potrebna vzpostavitev katastra trajno varovanih zemljišč. Jaz si mislim, če bomo to naredili, in
gospod minister je danes to povedal, da zadeve pripravljajo, potem smo mi ta problem uredil, uredili na tak način, da bo sprejemljiv za večino državljank in državljanov Republike Slovenije in da ljudje ne bodo še vnaprej obremenjeni s tistim, za kar ni nobene potrebe. Učinki tega zakona so se pokazali kot praktično ničelni, samo obremenitev državljank in državljanov Republike Slovenije. Nobenega drugega efekta niso imeli. Nobenega. In zato se mi zdi, da se takšni zakoni v Državnem zboru ne smejo več sprejemati. Vsaj jaz sem prepričan, da bom čisto vse naredil, kar je v moji moči, za to, da bomo sprejemali zakonodajo, ki bo pisana na kožo našim ljudem. To je naša naloga, to je naša odgovornost. V Državnem zboru me demagogija absolutno ne zanima. Zanima pa me, kako živijo naši ljudje, kako živijo tisti v Šentilju, Pesnici, Kungoti, ki jim vsako drugo leto toča vse uniči in tako naprej. To pa me zanima. In tistim ljudem bomo še nalagali, da plačujejo takšne odškodnine, če si hočejo eno hišico nekje zgraditi ali en prizidek ali karkoli. In vi, Socialni demokrati s tem amandmajem, ki ste ga vložili k 3. členu, poskušate narediti ravno to, ravno to narediti, da boste naložili tistim ljudem, da bodo še naprej plačevali od 15 do 25 tisoč evrov odškodnine za en takšen objekt. To pa presega vse meje, in zato vas prosim, apeliram na vas, da tak amandma, če se da, umaknete, sicer pa ga bom sam z veseljem zavrnil in bom glasoval proti temu amandmaju, ker verjame, da si ljudje tega v Sloveniji ne zaslužijo.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Patricija Šulin,
prosim.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo.
Jaz sem se odločila, da se k razpravi prijavim zato, da imam možnost in da osvetlim še en problem podeželja, na katerem je po večini slabo kmetijsko zemljišče. Prihajam iz Trnovsko-Banjške planote, ki je po večino to kraško območje, kjer je slaba površina zemlje, predvsem je to kamnita in je na nadmorski višini od 400 do 800 metrov, tako da si lahko potem predstavljate, kako je življenje tu težko za vsakega posameznika in kako je tudi kmetovanje tu po večini težko in daje slab pridelek. Vem pa, da so tudi na tem našem območju in verjetno še kje v Sloveniji ta slaba zemljišča kategorizirana kot kmetijska, so pa to v naravi slaba, tudi s slabo bonitetno oceno, tudi zaradi lege tega našega kraškega področja. Ko pa tako zemljišče želimo prodati, iztržimo za njo bore malo. Mislim, da znaša cena na kvadratni meter takega kmetijskega zemljišča na tem kraškem območju nekje od 1 evra do 2 evrov, kar je absurd. Po drugi strani pa, ko želimo izvesti spremembo namembnosti kakšne večje parcele po zdajšnjem zakonu, ker želimo postaviti kakšno manjšo hišico, pa moramo
174
DZ/VI/5. seja
plačati za spremembo namembnosti od 10 do 25 tisoč evrov, odvisno pač od velikosti parcele, ker zdajšnji zakon ne ponuja spremembe namembnosti samo na delu, kjer bi stala hiša. Ti dragi in dolgotrajni postopkov so iz tega našega območja mlade v bistvu spodbudili in prisilili k temu, da so se izseljevali v bližnje mesto, v Novo Gorico. Tudi sama sem tak primer. Zelo dobro razumem vse, ki vidijo v tem problem, ki niso pripravljeni vložiti tega denarja v to drago spremembo namembnosti, ampak ga raje vložijo v nakup stanovanja. Veste, ko se enkrat preseliš v mesto, verjemite, se zelo težko spet vrneš nazaj na podeželje.
Dosedanji zakon je bil pravzaprav zaviralec možnosti ostati na podeželju in se tudi vrniti nazaj na podeželje. S to zdajšnjo predlagano spremembo pa mladim ponujamo, in upam, da se zavedajo tega, ne le mladim, tudi ostalim, da ostajajo na podeželju ali pa da se ponovno vrnejo na podeželje.
To naše celotno kraško podeželje se tudi zelo vztrajno zarašča, zato tudi ta pogostnost požarov na tem območju. Gozdovi se zaradi neobdelave, ker se to področje ne čisti, približujejo vasem in naseljem. In ko se čudimo, zakaj vidimo divjad včasih tudi na dvorišču, je to tudi ta problem. Tudi na podeželju so po večini stari ljudje, ki nimajo več niti možnosti niti volje, ne moči teh območij čistiti. Zato so tudi ta področja čedalje bolj, kot sem že povedala, zaraščena.
Ta novi predlog zakona zaradi te možnosti manjšega vložka že v samo spremembo namembnosti prinaša torej večjo možnost poselitve tudi na podeželju, večjo možnost samooskrbe in tudi ponovne oživitve, upam, posledično zaradi tega živinoreje, ki je tudi pri nas v zatonu.
Tudi zaradi te ponujene priložnosti gradnje objektov, se bo verjetno porodil kakšen kmečki turizem, se bodo odpirala tudi kakšna nova delovna mesta, kakšne dopolnilne dejavnosti, tako da je v tej gospodarski in družbeni krizi to pravzaprav za pozdraviti in je tudi nujno potrebno. Naša Slovenija je zelo gozdata, kot vemo. Tako da se bo ob graditvi teh objektov na delu kmetijskega območja ponudila tudi marsikatera priložnost izkoriščanja gozda kot dopolnilne dejavnosti ali pa tudi kot redno zaposlitev. Prav na našem območju Regijska razvojna agencija severne Primorske izvaja in vpeljuje projekt Kupujmo goriško. Pa ne gre za to, da se bo Goriška prodajala ali pa kupovala, ampak gre za to, da s tem projektom želijo spodbuditi pridelovalce in kmetovalce teh domačih kmetijskih pridelkov k večji povezanosti, da bi se tudi vzpostavil nek center, kjer bi se te pridelke lahko prodajalo. Bojim se, če se ta zakon ne bo sprejel s to spremembo, da bo to ostalo tako, kot je sedaj, torej na nekem status quo, ki ne ponuja dodatne spodbude in možnosti za to pridelavo. Zdaj ta zakon ne le samo, da prinaša cenejšo odškodnino zaradi spremembe namembnosti od površine zemljiške
parcele, na kateri bi se gradil projekt, kot sem povedala, po mojem mnenju prinaša tudi oživitev podeželja z možnostjo večje poseljenosti podeželja in tudi neko novo priložnost za mlade, da ostajajo na podeželju in da se tja vračajo.
Zato bom spremembo tega Zakona o kmetijstvu podprla.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Ljubo Žnidar.
Prosim.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, gospod minister, kolegi in kolegice!
Pred sabo imam amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov k Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Citiram, "odškodnine so bile uvedene kot inštrument za varstvo kmetijskih zemljišč". Ob tem me izjemno žalosti izjemno nepoznavanje postopka in ob tem, kje je tista varovalka, s katero se varuje sprememba kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča, kajti ta zemljišča, za katera je ta zakon, ki ga je sprejela predhodno vlada in na kaj se nanaša tudi njihov amandma, so danes že stavbna. In na ta način, da se uvede enormno visoka odškodnina, se teh že stavbnih zemljišč absolutno ne varuje. Zelo dobro je vedeti, kakšen je postopek. Predlagatelji so ali lokalne skupnosti ali določeni posamezni investitorji. In kdo je tisti, ki ima škarje in platno v rokah, da varuje kmetijska zemljišča? Ministrstvo je tisto in v tem postopku se varujejo kmetijska zemljišča. Absolutno pa ne z odškodninami, kajti tisto odškodnino se bo plačalo, zemljišče pozidalo in jutri tega kmetijskega zemljišča ni več. Strategija predhodnega zakona in tega amandmaja je napačna oziroma popolnoma zgrešena.
Iz Poslanske skupine Pozitivne Slovenije je bilo veliko slišati o špekulantih. Jaz bi rekel, da se špekulanti nikoli ne pojavljajo na koncu neke zgodbe, ampak se vedno pojavljajo na začetku. Pojavljajo se v tistem trenutku, v tistem momentu, ko imajo informacijo, kje se bo razvijal, na katerem območju se bo vršil strateški razvoj določenega okolja ali določene investicijske potrebe. Tudi sam sem bil dolga leta župan, pa nikoli nisem kupoval določenih zemljišč, kljub temu, da sem poznal to informacijo. Tu na začetku je treba iskati tiste špekulante ne pa zdaj na koncu, ko dejansko te možnosti praktično ni več.
Tega amandmaja, ki ga je predstavila Poslanska skupina Socialnih demokratov, seveda ne morem podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Roman Žveglič.
175
DZ/VI/5. seja
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegi, drage kolegice!
Ta 3. člen je srce tega zakona in je bistvo. Če se sprejme amandma Socialnih demokratov k 3. členu, potem ostane zakon takšen, kot je bil do zdaj. Pa mislim, da smo se lahko vsi skupaj prepričali, da je ta zakon potreben novelacije.
3. člen v spremembi prinaša bistveno -ukinja odškodnine na kmetijskih površinah, ki so seveda slabše kakovosti. Za površine, ki so pa boljše kakovosti pa ostaja skoraj v enaki višini, kakor je tudi obstoječi zakon, kar mislim, da je v redu. Se pravi, če bi v obstoječem zakonu razparcelirali in pomnožili s tistim, kar je v obstoječem zakonu in s tem kar imamo sedaj, je minimalna razlika in to je v redu, da potencialne investitorje sili v gradnjo na kmetijskih površinah slabše kakovosti. Vedeti moramo, da se je od pamtiveka in se bo tudi v bodoče vedno gradilo na kmetijskih površinah, razen kadar se podre star objekt, saj drugje se seveda ne more graditi. Gradnja seveda je odvisna še od marsičesa.
Druga stvar, noben odlok, noben zakon in noben predpis ne bo povečal samooskrbe in ohranil kmetijske površine. Kmetijske površine še mogoče, povečanje samooskrbe pa seveda z odloki in predpisi ni mogoče narediti. Najbolj bodo seveda kmetijske površine varovale dobre odkupne cene kmetijskih pridelkov ali drugače povedano, pomanjkanje kmetijskih pridelkov. Kar si jaz seveda ne želim, vendar takrat se bo šele videlo pravo vrednost kmetijskih površin, najboljših kmetijskih površin.
Prej je eden od razpravljavcev omenil, da se tega tretjega člena po dikciji, ki je zapisana, ne bo dalo izvajati, ker seveda ni predpisa, ki bi določal to, kar je v 3.g členu, "za tlorisno površino se šteje velikost stavbe na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom", da tega predpisa ni. Ta predpis obstaja, gre za pravilnik o projektni dokumentaciji, kjer je določeno, da mora projektno gradbena dokumentacija vsebovati tudi tlorisno velikost stavbe na stiku z zemljiščem. Se pravi, po temu predpisu in po tej projektni dokumentaciji se potem tudi obračunava nadomestilo za uporabo kmetijskih površin.
V preteklosti, ko smo imeli nadomestilo, je bilo to nadomestilo tudi razdeljeno na lokalno skupnostno občino, 30 %, in 70 % na državo. Zdaj seveda te dikcije ni, ostaja na državni ravni in tudi z rebalansom se je odprl, bom rekel, račun za ta sredstva, kar pa tudi do sedaj ni bila praksa.
Še nekaj okoli špekulantov; špekulanti seveda bodo, vedno. Vendar po tem tako zloglasnem ZUJF se je tudi špekulantom, ki preprodajajo kmetijska zemljišča, nastavila ena zanka ali past. Zanko ali past v tistem momentu, kar pomeni najmanj vidijo, to je povečanje davščine in zmanjšanje njihovega dobička. To pomeni, da tisti, ki je v enem letu po pridobitvi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
prodal to gradbeno parcelo, plača 25 % davka od nakupne in prodajne cene. Če je to parcelo prodal v enem od treh let 15 % in od treh do deset let 5 %, se pravi to je dodatni davek že tako na kapitalski davek 20 %. Seveda mi smo v preteklosti v glavnem gradili, se pravi, govorim, na kmetijskih zemljiščih, ker v gozd se seveda ni smelo posegati. Gozd je bil v naši državi to, kar so bile ali pa kar so v Indiji svete krave. Jaz sicer ne vem, zakaj ali iz kakšnih zgodovinskih ali drugih vzgibov, tudi ta stvar in tudi ta dikcija se spreminja.
Res pa je treba povedati tudi nekaj. Ko govorimo, koliko hektarjev se je zaraslo itd., zaraščen je seveda pojem, vendar zaraščanje nima tega, kar ima beton, se pravi, tam se lahko grmovje poseka in se lahko vzpostaviti prejšnje stanje. To je treba seveda vedeti. Vedeti pa bo treba tudi, da sistemska kmetijska politika je predvsem na tem področju zaraščanja, evropske kmetijska politika, imela učinke. Po podatkih se v zadnjih desetih letih v Sloveniji v povprečju ni več zaraščalo. To so podatki SURS in ti podatki pomenijo podpora po površini. Res pa, da je ta evropska kmetijska politika, za katero vemo, da je najbolj normirana v EU, naredila eno drugo napako, se pravi, ki je zmanjševala podporo po proizvodni, po površini in se na ta način lahko zmanjšuje in se tudi je zmanjševala proizvodnja. Še enkrat. Ta sprememba je v neki meri nujna. Nujna in tudi dosti potrebno, da je hitra, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki so v tem zakonu bile. Poudarjam, da je Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke v prejšnjem mandatu že vložila zakon v proceduro, ki je šel v to smer, da približno 80 % znižuje te spremembe, kakršne veljajo v obstoječem zakonu.
Jaz sicer sem mislim, da tudi kaj vem o varovanju kmetijskih zemljišč, ampak očitno ne dovolj, vsaj tako sem danes v tej razpravi poslušal. Jaz seveda kmetujem na malo manj kot 30 hektarjih, nič se ni zaraslo. Res je, da je moj pradedek bil kmet, moj ded je bil kmet, moj oče je kmet, edino jaz sedaj delam mogoče neko škodo tej tradiciji z odmikov od kmetijstva v politiko. Res pa je tudi nekaj drugega, da je imel samo moj pradedek to srečo, da je kmetoval v enem sistemu v eni državi, se pravi v avstro-ogrskem cesarstvu, vsi ostali so seveda kmetovali v več državah, v več sistemih, stari oče v štirih ali petih in seveda se je težko prilagajati. Kmetijstvo je približno tako kot tanker, saj tankerja ne moreš v Piranskem zalivu obrniti, dolgo časa rabiš. Te spremembe sistemov, način zakonodaje je najbolj vplival na to, da imamo v Sloveniji tako malo kmetijskih zemljišč in da seveda smo tudi kmetje bolj kot ne zaničevani, saj vemo, kmetavz pa tisto.
Jaz amandmaja poslanske skupine ne bom podprl, ker mislim, da potem tudi spremembe ali pa tudi novele ni. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Roman Žveglič.
176
DZ/VI/3. seja
Prosim.
MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Pozdravljen, predsedujoči. Še enkrat, dragI poslanke in poslanci, lep pozdrav! Minister s sodelavci, pozdrav!
Jaz moram reči, da me danes razprava, ki jo poslušam, veseli, saj v bistvu večina vas, ki je govorila do zdaj, jasno pove, da je kmetijska zemljišča treba zaščititi. Tudi kar dosti je bilo povedano o potrebi po povečanju slovenske proizvodnje hrane in da smo vsaj na tej točki enotni, že to za to državo v tem trenutku, ko se razklanost dela iz dneva v dan, pomeni dosti. Dejstvo pa je, da zaščite kmetijskih zemljišč ne razumemo enako. To je verjetno tudi zato, ker na kmetijsko zemljišče ne gledamo vsi enako. Pogosto je bilo danes tukaj opazno, da se na kmetijska zemljišča gleda samo kot resurs za kmetovanje, ampak tisto, kar pozabljamo, kmetijska zemljišča so tretji najbolj pomemben naravni vir, okoljski vir, ki ga moramo varovati. Verjetno veste, kako so ti normirani. Najvišje normiran naravni vir, od katerega smo odvisni -če ga ne bi imeli, bi živeli samo še nekaj minut -, je seveda zrak, ki je zadosti kvaliteten za dihanje. Drugi naravni vir je sladka pitna voda. V Sloveniji imamo pač to srečo, da imamo takšne geografske značilnosti, kot jih imamo, in kljub vsemu, da okoljskih direktiv oziroma evropske direktive na tem področju ne izvršujemo, sami sebe še ne ogrožamo, ogrožamo pa neke formalizme, zaradi katerih bomo verjetno nekoč plačevali neke kazni. Tretji zelo pomemben naravni vir so pa kmetijska zemljišča.
Rad bi vas, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, spomnil oziroma predlagal, da si preberete magnetogram razprave, ki je potekala v prostorih Vlade pred nekaj tedni. Bil je prisoten generalni direktor Direktorata za okolje OECD, govorili pa smo o okoljski politiki. Tudi vi, gospod minister, ste bili prisotni in nekateri visoki državni uradniki, še nek drug minister in od poslancev, mislim, da sva bila samo midva z Gašparjem prisotna; verjetno je še kdo bil, pa se ne spomnim. Takrat je ta gospod - njega pa navajam zato, ker smo očitno prišli do tega, da politiki drug drugemu kaj dosti ne verjamemo, kar sicer ni dobro in nekoč bomo morali priti do tega, da bomo eden drugega tudi poslušali, se kaj pogovorili in kaj skupaj dogovorili. V Sloveniji smo prišli tako daleč, da ne damo niti možnosti slovenski stroki, da karkoli pove na način, da je uslišana. Nevladne organizacije tako in tako več nimajo pravice besede. Pogosto pa še vedno v tej državi navajamo druge, tuje referenčne vire. In ta gospod generalni direktor Direktorata za okolje je povedal naslednje: "Naravni viri, vključno s kmetijskimi zemljišči, so končni." Torej, ve se, kaj se bo zgodilo pri trenutnem načinu njihovega izkoriščanja - da bomo ostali brez njih. In tega si kot ljudje, kot državljani države, pa tudi kot ljudje, ki živimo na zemeljski obli, ne moremo privoščiti. In je tudi zelo enostavno razložil, kako
se naravne vire varuje. Dva vzvoda sta. Prvi vzvod je formalni, so prepreke, so prepovedi, ki se uveljavljajo preko zakonodaje. Mi tudi v tem trenutku, to je treba vedeti, v Sloveniji imamo formalni način varovanja, imeli smo ga tudi takrat, ko ni bilo odškodnin oziroma tega finančnega nadomestila, vendar je problem teh formalnih prepovedi, da se jih pogosto da tudi zaobiti. Torej, tudi njegova izkušnja je bila, kar nam je povedal, da v bistvu formalna zaščita naravnih virov je potrebna, ni pa zadostna. Njegova izpeljava je bila pa naslednja: če želiš varovati naravni vir, kar kmetijska zemljišča so, mu moraš določiti ceno, da dobiš njegovo vrednost in da potem v končni fazi, če naravni vir izkoristiš, znaš izračunati, kakšen strošek si naredil, ki ga moraš ti plačati, ker če ga ne boš ti plačal, ga bo nekdo drug. Takrat je tudi pohvalil naš trenutni zakon o kmetijskih zemljiščih, ki bo danes izginil in bo postal drugačen, kot model, kjer je Slovenija razumela, kako se naravni viri varujejo.
Zakon, ki je bil lansko leto sprejet, veste, da je bil sprejet iz več razlogov. Eden od razlogov je bil, da smo ugotovili, da formalna zaščita kmetijskih zemljišč glede na podatke o potrošnji kmetijskih zemljišč, največ zaradi urbanizacije, pa tudi zaradi zaraščanja, ki ga je pa v zadnjih letih, kot je eden od predhodnikov ugotovil, bistveno manj, kot ga je bilo, da enostavno trenutna zaščita ne deluje. In takrat smo pač dali izziv sami sebi, politični javnosti, zlasti pa strokovni, da najdemo model, ki bo učinkoval. Mi nismo bili takrat, recimo, neki verniki neke ideje, da je finančno drugačna, iskali smo pač model, ki bo učinkoval. Ni bil to edini razlog, da se je zakon spreminjal, dodaten razlog je bil, da je treba kmetijske operacije, zlasti izložbe, pospešiti, to je bil predlog SDS, tu smo več ali manj v celoti povzeli vaš amandma, ki je bil predhodno pripravljen. Eden od razlogov je bil tudi, da smo preprečili način transferja kmetijskih zemljišč, ki je kazal na špekulacije, to je preko darilnih pogodb. V nekem trenutku se je v državi ugotovilo, da se več kot 80 % transferjev kmetijskih zemljišč, ob tem da mi ne slovimo kot darežljiv narod, dela preko darilnih pogodb. Pa še neke druge stvari smo reševali. In ob sprejemanju zakona, ki je bil sprejet, me je razveselila tudi zelo velika mera soglasnosti. Tudi, recimo, tisti, ki so takrat bili proti, so zelo jasno povedali, da v bistvu večji del zakona podpirajo in ga razumejo, da pa se osebno in tudi drugače ne strinjajo z uvedbo odškodnin. V bistvu moram reči, da smo, po mojem občutku, takrat delali do neke mere visoko soglasno. Takrat, ko je bil zakon sprejet, ni bila nobena skrivnost, da smo govorili ves čas, da gre za kompromis. Ni bil takšen zakon, ki bi ustrezal eni, drugi ali tretji politični opciji ali strokovni javnosti, ampak je bila neka kompromisna rešitev. Eden od kompromisnih rešitev je bil datum, od kdaj naprej veljajo odškodnine, o tem je bilo zelo dosti debate, ali veljajo od takrat naprej vse pravice do nekega trenutka, da jih je
177
DZ/VI/3. seja
treba upoštevati in da jih je nemogoče vključiti, pač neki drugi razlogi so bili in ta meja se je spreminjala. Bila je sprejeta potem takšna, kakršna je. Čeprav, to morate vedeti - zakon, mislim, je bil sprejet junija - oktobra je vlada padla, ampak če ne bi padla, bi bili po interventnem zakonu ob sprejemanju rebalansa tudi neki popravki, izboljšanje kmetijskega zakona o zemljiščih že narejeni. Torej, ves čas je bila debata prisotna, kje je štartna točka, da odškodnine veljajo.
Druga razprava, ki jo tudi danes skušamo zapirati, je napaka slovenske zakonodaje, da več nimamo definiranega pojma gradbena parcela. Gradbena parcela je iz slovenske zakonodaje izginila nekje pred desetimi leti. V tem trenutku niti nihče ne zna opisati, zakaj je izginila. Nismo je pa uspeli vnesti v slovenski pravni prostor preko kmetijskega zakona. Odpor drugih ministrstev je bil tako zelo velik, da smo naredili odmik in dejansko približek potem tega je potreba po parcelaciji, kar odnese imetniku, lastniku zemljišča 200 do 400 evrov. To bi verjetno oktobra tudi z uvedbo gradbene parcele preko spremembe drugega zakona uredili in to bi sedanja koalicija lahko uredila tudi tako, da gradbeno parcelo uvede ob tem, da istočasno sprejemamo tri gradbene zakone, in sicer v naslednjem tednu na izredni seji. Tako da tukaj nekega zadržka ni bilo.
Tretja zadeva, ki pa je bila ves čas vprašljiva, je pa bila, ali je finančno nadomestilo pravilno izračunano. Namreč, ideja finančnega nadomestila je dosti enostavna: če nekje izgubiš en hektar kmetijskih zemljišč, poberi zadosti denarja, da ga drugje vzpostaviš. To, kako vzpostaviti nova kmetijska zemljišča, naša stroka s tem nima dosti izkušenj. Številke, ki so, so strokovne, res pa je, da ni dosti izkušenj. Verjetno čez kakšno leto, dve ali tri, ko bi se v praksi testirale te namenske zemljišče operacije, bi mogoče bile številke takšne ali pa drugačne.
Moram povedati, da me veseli, da to, kar je bilo napovedano, da se bo jeseni končno sprejela karta trajnih kmetijskih zemljišč. V to smer tudi ta zakon, ki trenutno še velja, napeljuje. S tem, da je sprejemanje karte trajnih kmetijskih zemljišč po trenutnem zakonu takšno, da je bolj zapleteno, ker nismo želeli, da se nam še enkrat naredi napaka, ki smo jo v Sloveniji naredili z Naturo 2000. Vi veste, ko se je Natura 2000 sprejemala, kar je potrebno, smo dali prevelike zaveze in brez tega, da bi ostale sektorje vključno s kmetijstvom vprašali, ali so stvari in rešitve dobre ali pa ne. Tako da ideja trenutne sprejemanje karte kmetijskih zemljišč je takšna, da bi vprašali tudi ostale stroke in lokalno javnost, da bi imele možnost povedati svoje besede. Verjetno bo jeseni sprejet neki hitrejši postopek, ampak v vsakem primeru karta trajnih kmetijskih zemljišč bo korak naprej.
Tisto, česar pa jaz v tem trenutku pa ne razumem, je pa naslednje. V koalicijski pogodbi - zdaj mi je žal, ker gospod Tanko tukaj ni
prisoten, ker sva se o tem že tudi javno pogovarjala - je zelo jasno napisano, da se črta finančno nadomestilo na neproduktivna kmetijska zemljišča. Ko strokovnjaka vprašaš, kaj so to neproduktivna kmetijska zemljišča, ti v šali reče, to je kamnolom. Pa to seveda ni, ker potem tudi kmetijsko zemljišče ni. S tem zakonom, drage prijateljice in prijatelji, ste definirali kot neproduktivna kmetijska zemljišča z boniteto do 50. Veste, kaj ste povedali? Povedali ste, da polovica slovenskih kmetijskih zemljišč, kjer se hrana proizvaja, je neproduktivno kmetijsko zemljišče. To je v bistvu relativno, po mojem, nova definicija v evropskem in svetovnem prostoru in verjetno bomo prišli v kakšne anale s to definicijo.
Druga stvar, ki jo delate, je pa naslednja. Ohranjate model finančnega nadomestila, kar sicer je načeloma dobro in to je tudi rezultat verjetno neke resne razprave, ki ste jo imeli. Katarina, tebe gledam, ker vem, da si v tej razpravi zelo sodelovala, pomagala tudi ostalim koalicijskim strankam, da so spregledale, tako da, hvala ti. Ampak kaj pa v praksi pomeni? V praksi pretirano znižano finančno nadomestilo pomeni v bistvu samo obremenitev sistema. Zakaj? Zato, ker se bo denarja relativno malo zbralo, bo kljub vsemu moral delovati, bodo neki stroški, bodo ljudje obremenjeni, efekta pa ne bo. Dosedanji sistem zbiranja finančnega nadomestila je bil dosti preprost. To je sistem, ki bo, recimo, v Nemčiji začel veljati leta 2025, v Baden Wurtembergu, ki je malo bolj napredno, 2016, v celi Evropi pa bo tudi začel, vendar z nekaj zamika. Ideja tega sistema je, da če hektar izgubiš - ker namreč občine, država, infrastruktura, to se mora razvijati, noben sektor, tudi ne kmetijski, nima pravice biti tisti, ki ima dokončno besedo ne, ker nekateri interesi so tudi pomembni, vendar če pride do tega, da v bistvu se ekvivalentna količina denarja dobi, da se pa lahko na ravni države sledi doktrino nulte porabe. Torej, da recimo država, ki ima samo še 800 in nekaj kvadratnih metrov najboljše, to je orne zemlje, več tega ne izgublja naprej. S sedanjo spremembo pa gremo kam? Gremo v to, da moraš izgubiti 5 hektarjev ali pa več, številke so zelo različne, da boš lahko nekje vzpostavil novi hektar in potem je to totalni in splošni odmik od načela nulte porabe. Jaz bi celo razumel, da bi povedali, je stiska, vse družine nimajo možnosti graditi znotraj naselij, kjer je tako in tako plačilo nula, ampak zaradi pridobljenih pravic, nekateri imajo pridobljene pravice izven naselij, dajmo kot država narediti ta razmislek pa investirajmo pol milijona ali pa en milijon, da vse te družine rešimo. To bi jaz razumel. Ali pa, recimo, bi celo razumel, da bi se reklo, ker je gospodarska kriza, čeprav ideja, da ni investicij, ker ni zemljišč, je napačna, ker če bi to držalo, potem ne bi imeli toliko praznih odprtih gradbišč po Sloveniji. Resnica je na žalost drugje. Ne gradi se zato, ker nikjer ni denarja. Če rečemo, da je glavni motiv tujih investitorjev, da ne pridejo v Slovenijo, da so kmetijska
178
DZ/VI/5. seja
zemljišča oziroma spremembo namembnosti, se motimo. Glavni motiv, da ne pridejo, tudi ni to, da imamo previsoke plače ali da imamo previsoke davke, ker jih nimamo. V tem trenutku smo z davki že pod povprečjem Evropske unije. Glavni motiv je dejansko, da je v Evropi zelo malo investitorjev. In kot drugo, to pa mi pozabljamo, da smo povsem spremenili izobrazbeno strukturo Slovenije. Če so leta 2000 oziroma nazaj, pred 21. leti so tuje gospodarske družbe rade prihajale v Slovenijo. Kaj so dobile? dobile so v bistvu narod, delavce, ki so poligloti. V naših razmerah večina ljudi razume in govori angleško in/ali nemško, to je huda prednost pri tujih investitorjih. So dobili še nekaj, dobili so na razpolago tehnično izobražen narod. Mi smo imeli toliko izobraženih srednješolcev s tehnično izobrazbo, da smo dejansko bili strašni plus za Evropsko unijo in investitorje, ampak zdaj tega več ni. Če pogledate danes, gre večina ljudi v gimnazijo in zlasti na družboslovne šole. Piramida, ki bi morala biti takšna, da imaš 15 tehnikov in enega inženirja, to je nekje običajna piramida, da tujega investitorja privabiš, je pa takšna, da imaš enega tehnika in 15 inženirjev, po možnosti družboslovne izobrazbe. In lahko mi kakršnekoli pogoje delamo, mi v osnovi potem delamo pogoje za tujo delovno silo, ki bo pri nas delala. Toliko o tem, da bomo s tem privabili veliko tujih investitorjev.
Vem, da opozicija v tej sestavi parlamenta nima nobene možnosti, da kakršenkoli predlog uveljavi. Tukaj pred vami bi se rad zahvalil tistim strankam koalicije, ki ste nas vsaj na pogovor sprejele. Rad bi se zahvalil Virantovi, torej Državljanski listi, rad bi se zahvalil tudi Novi Sloveniji. Zelo korektno smo se pogovarjali. Ni nam uspelo, kljub prošnji, priti do razgovora z SDS, razen pogovorov, ki temeljijo na ravni poslancev. To so korektni pogovori. Kolikor smo se z SLS pogovarjali, pa niti ne vem, ker s poslanci smo se pogovarjali, jaz komuniciram tudi občasno z ministrom, ampak to ni čisto neki formalni pogovor. Osebno mislim, da boste s tem naredili napako. Škoda ne bo edina. Če pogledate, kako sedaj prihajajo zakoni, vam moram povedati, da to, kar je ugotovila protikorupcijska komisija v mnenju izpred nekaj tednov, da zakoni na področju, oni so napisali okolja, ampak prvi zakon, ki so ga omenili, Zakon o spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih, potem pa so jih še našteli, da zaradi tega, ker je toliko različnih finančnih interesov v ozadju, ker se sprejemajo na tako zelo netransparenten način, predstavljajo preveliko tveganje na področju koruptivnosti. In je komisija predlagala, da se naj ti postopki zato, ker so preveliko tveganje na področju koruptivnosti, zaustavijo in omogoči transparentnost. Kaj pa je transparentnost? Transparentnost pomeni tudi to, da ima stroka možnost, da pove svoje mnenje na način, da je tudi upoštevana. Ker to, da dobi stroka možnost, da pove svoje mnenje tako, da se ji pošlje gradivo in se ji da tri dni časa, da odgovori na neke pripombe, ali pa da
se objavi gradivo na takšen način na nekih spletnih straneh, da ga niti strokovne službe Državnega zbora ne morejo najti na tistih spletnih straneh, kajti naknadno se ugotovi, da je bil zaradi nečesa izpad elektronskega sistema. To ni transparentno sprejemanje zakonov.
To je pomemben razloga, zakaj tega zakona ob tem, da dejansko ruši sistem varovanja kmetijskih zemljišč, ne bom podprl. Želim si, to je apel tudi na vas minister, da ko boste spreminjali dodatno zakon jeseni, da boste tokrat dali možnost slovenski stroki. Nič ne bo narobe, če boste pogledali tudi nove smernice, tudi Evropske komisije, kako varovati kmetijska zemljišča. In potem skušali najti nek drug sprejemljiv sistem nulte porabe kmetijskih zemljišč. Če ni ta sistem sprejemljiv, ki je sedaj, sistem, ki ga ukinjate, to je sistem, ki v osnovi temelji na financiranju tistega, ki zemljišče porabi. Saj so tudi drugi sistemi možni. Ampak edini možni, ki se v tem trenutku pozna, je, da vstopi s svojim denarjem država. Tudi mene to ne moti, vendar to je treba potem zelo jasno povedati.	Torej, kaj pričakujem?
Pričakujem, zelo jasno, da boste sledili doktrini nulte porabe kmetijskih zemljišč. Mislim, da okoli tega bomo celo v Sloveniji neko soglasje lahko vzpostavili. Tudi iz razprav poslank in poslancev nisem opazil dosti misli, ki bi šle v drugo smer. Ampak ne samo to, da boste vzvod pokazali, recimo, da boste govorili, da je v bistvu na formalni način možno preprečiti nulto stanje vzpostavljati. To ne gre. Mi imamo praktično izkušnjo zadnjih deset let, da ne gre. Mi imamo mnenje stroke, da ne gre. In kot tretje, imamo tudi v končni fazi mnenje OECD, da ne gre. Pa dajmo te inštitucije upoštevati, ne samo takrat, kadar je to dobro za aktualno reševanje kakšnih aktualnih političnih težav, ampak dajmo jih upoštevati tudi takrat, kadar nam mogoče za kakšen naš lastni korak, ki ga celo mogoče v dobri... jaz ne bom govoril, da so neki pritlehni interesi v ozadju. Jaz verjamem, da skušate vse narediti, da v bistvu ta gospodarski krč, ki je v Sloveniji prisoten, da se rešimo tega krča. Kajti, če se tega ne rešimo, potem v bistvu vsi ostali ukrepi tako ali tako ne pijejo vode.
Končam pa s tem, spoštovani poslanke in poslanci in minister z ekipo, kakorkoli obračamo, kmetijska zemlja je naravni vir. Torej, se dajmo do njega obnašati, kakor da je naravni vir, kot zrak ali voda. Vemo, kako se to varuje. In kmetijska zemlja je osnovni resur za proizvodnjo hrane. Če ne bomo znali vzpostaviti nultega stanja porabe, se nam zna zgoditi, da vsi ostali ukrepi, ki so bili dobronamerno pripravljeni ali se pripravljajo ali izvajajo ob tem, da se zmanjšuje resurs, ki je potreben, bodo imeli pomembno manjši učinek, kakor si želimo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Roman Žveglič.
179
DZ/VI/3. seja
SREČKO MEH (PS SD): Spoštovani poslanke in poslanci, gospod minister!
Probleme je imela tudi koalicija. Z amandmaji namreč. Tudi koalicija vlaga amandmaje k 3. členu in še k ostalim, tudi 6. členu, kar seveda pomeni, da je sprejemanje zakonov, ki tako posegajo v življenje in prakso po hitrem, po takšnem postopku, ima veliko težav. Zato bi najprej rekel tako, zaradi nekaj mladih družin, lahko nekaj 10, zaradi nekaj 100 mladih družin, ki bi rade gradile in ne morejo graditi, ker morajo preveč plačati zaradi spremembe namembnosti, ni bilo treba ukiniti plačila spremembe namembnosti vsem ostalim. Mi seveda spreminjamo vsem ostalim to, kar se mi ne zdi v redu.
Potem gre za zanimivo dejstvo, gre pravzaprav za to, da bomo mi z amandmajem, ki je bil tudi sprejet oziroma predlagan v koaliciji, vračali denar vsem, ki so plačali, ne mladim družinam, vsem, ki so plačali spremembo namembnosti do tega, kar notri piše. To je zelo zanimiv amandma. S tem mi uvajamo prakso. In sprašujem koalicijo, sprašujem tudi Vlado: Ali bomo zdaj z vsemi zakoni za nazaj spreminjali vse, kar je bilo za nazaj sprejeto? Zakon, leta 2011 je bil sprejet legitimno in legalno, in tudi ta, kakršenkoli bo, bo sprejet legitimno in legalno. Nekateri se najbrž ne bomo s tem strinjali. Ali bomo zdaj vsepovsod delali to, da bomo spreminjali vse za nazaj? To se je zgodilo s pokojninami na primer, če samo z neko primerjavo dam, pa še se lahko s čem zgodi. Jaz temu ostro nasprotujem.
Danes je bilo tudi povedano, da zakon ne ščiti kmetijskih zemljišč. Zakon ščiti, in to je bilo jasno povedano, tiste, ki so plačali po nekaterih mnenjih preveč, lahko tudi po mojem mnenju. Lahko pa zakon ščiti tudi tiste, ki imajo kakšne druge interese zadaj, in sicer zaradi tega, ker ni bilo upoštevano niti eno mnenje strokovnih institucij, pa jih ne bom našteval, ker je bilo že tukaj povedano, vsi ti so povedali, da je bilo, na primer Biotehnična fakulteta, Svet za varstvo okolja - zdaj vem, zakaj smo ukinili oziroma zakaj ukinjamo Svet za varstvo okolja, ker je nasprotoval temu -, potem Alpe Adria Green, mednarodne vladne okoljske organizacije, Društvo za varstvo okolja Domžale, Zveza ekoloških gibanj, potem Inštitut za trajnosti razvoj, poziv tretjega člena, pripombe skupine Odgovorno do prostora, pripombe Skupnosti občin Slovenije, poziv Kmetijskega inštituta, mnenje Državnega sveta, mnenje Državnega sveta za kmetijstvo in najbrž bi lahko še našteval. Zanimivo pa je nekaj drugega, gospe in gospodje. Morda pa je zadaj Feniks. Feniks - investicijska vrednost projekta po stalnih cenah avgusta 2010 znaša brez dDv 608 milijonov, po tekočih cenah pa 838 milijonov. Gre seveda za projekt, ki se ga bo gradilo iz evropskih sredstev in je zadaj, ko govorimo o špekulacijah, tvegam, in govorim, da je to tista špekulacija, o kateri se lahko tudi pogovarjamo, ker gre tudi tukaj za spremembo
namembnosti. In sicer gre za to, da bi to investicijo izvajali v Posavju, kjer jo seveda podpiram, da je to optimalen model, ko država podeli privatnemu partnerju stavbno pravico, ki je že v njeni lasti in za vse ostalo, kar se bo tukaj delalo. Seveda pa je bil največji zagovornik vsega tega tudi sedanji minister Andrej Vizjak. S tega vidika je govoriti o špekulacijah neprimerno, ker vsi tisti, ki smo kakorkoli delali v katerikoli občini, vemo, da so zadaj špekulacije v 80, 70 ali 90 %, kadar nekdo kupi zemljo in sam ne zida, da jo potem proda. Kaj pa je to drugega kot špekulacija? Saj brez tega tudi ne gre. Problem je, če je zadaj koruptivno dejanje in to bi morali mi pravzaprav preprečiti.
Zato ti amandmaji, ki jih vlagamo Socialni demokrati, pomenijo: ustavimo zadevo in premislimo, ali je res prav, da vračamo zadevo na stanje leta 2011, da vračamo denar, vračamo 4 milijone evrov pri celi tej zadevi, ko ne najdemo, recimo, nekaj 10 ali nekaj 100 tisoč evrov za to, da bi lahko promovirali našo državo.
In še nekaj me žalosti, gospe in gospodje. V 7. mesecu smo tega leta, kmalu bodo počitnice. Ko se bomo spet sestali, to sem že enkrat povedal, bo jesen. In še nismo govorili o ukrepih za gospodarsko rast, za pospeševanje gospodarstva, nismo govorili o novih delovnih mestih, nismo govorili o tem, kaj bomo naredili za to. Teh vsebinskih razprav nismo imeli. Danes razpravljamo o popravi neke krivice, ki smo jo naredili tistim, ki bi radi gradili in so za to plačali preveč. Zdi se mi dobro, da bi Državni zbor razpravljal, da bi mi v Državnem zboru razpravljali o temah, ki bodo pomenile novo dodano vrednost, ki bodo pomenile tudi nova delovna mesta. In ne reči, da se bo to zgodilo ravno na kmetijskih zemljiščih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ugotavljam, da je še želja po razpravi, zato odpiram prijavo. Prosim, da se prijavite.
Besedo ima gospod Franc Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav velja ministru z ekipo in seveda kolegicam in kolegom!
Ko razpravljaš o tako pomembni zadevi, kot je zakon, o katerem danes govorimo, najprej pomisliš, da poveš tisto, kar je v zakonu, ki ga spreminjamo, bilo do zdaj tudi dobro opredeljeno. V vsakem primeru, ko o tem razmišljam, mislim na to, da je treba zavarovati kmetijska zemljišča, predvsem orna kmetijska zemljišča, ki jih imamo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami Evropske unije zelo malo oziroma kvadratura je porazna. Nekaj več kot 800 kvadratnih metrov na prebivalca. To je v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji bistveno nižje. Če pa pogledamo par let nazaj ali eno desetletje, lahko ugotovimo, da smo bili mi nekje na evropskem povprečju. Ko razmišljamo o tem, koliko imamo orne zemlje, se lahko istočasno
180
DZ/VI/3. seja
povezuje zadeva tudi s tem, koliko smo sposobni zagotavljati samooskrbo in seveda prehrambno varnost za naše državljane. Seveda, če imamo malo orne zemlje, to pomeni, da istočasno ne bomo zagotavljali toliko kmetijskih proizvodov, kolikor jih Slovenija sama kot takšna potrebuje, kljub temu, da imamo v severovzhodni Sloveniji, kot smo v preteklosti radi rekli, tudi žitnico Slovenije. Če pa človek začne razmišljati še naprej, pa pride do nekih drugih zaključkov, in to so predvsem tisti, ki govorijo o tem, da smo z zavarovanjem kmetijskih zemljišč, kolikor je pač bilo treba plačevati to nadomestilo, dejansko onemogočili na nek način mladim slovenskim družinam, saj so ti prispevki za povprečno stanovanje oziroma za povprečno individualno gradnjo za hišo vseeno bili relativno zelo visoki. Seveda, ne samo to, da so mlade slovenske družine, če so si želele zagotoviti in rešiti stanovanjsko vprašanje, visoko plačevale, istočasno je treba razmišljati tudi o tem, koliko so podjetniki, naši domači in seveda tudi tuji, glede na to, da je bilo treba ta nadomestila plačevati, bili pripravljeni vlagati pri nas. Nekdo pred mano je rekel, ja, saj investicij v Sloveniji v preteklih letih ni bilo. Pa jih res ni bilo. Razlog je visoko nadomestilo, ki so ga morali namenjati. Zaskrbljujoče pa je, da so ta sredstva, ki so se namenjala za nadomestilo, šla v globalni proračun države. Ta sredstva potem niso bila namenjena za to, za kar so dejansko bila tudi vplačana. Jaz tudi nekako razumem, da prejšnja vlada ni imela te možnosti, da bi te zadeve pripeljala do konca, ampak vseeno, takoj ko se je začel izvajati ta instrument, bi bilo dobro in prav, da se sredstva prekanalizirajo za namen, za katere so bila dejansko tudi vplačana. Veste, s temi prispevki za plačilo nadomestila - pa ni edini instrument, ki bi na nek način varoval kmetijska zemljišča, za mene je večji instrument in najbolj ključen instrument, občinski prostorski načrt. Veste, če bomo imeli sprejete vse občinske prostorske načrte, za vseh 211 občin, ki jih imamo v Sloveniji, bomo lahko na ustrezen in primeren način tudi zavarovali kmetijska zemljišča. Žal pa zaradi togosti naših organov na državni ravni in tudi izmišljanj nekaterih županov, županj v občinah, nimamo teh občinskih prostorskih načrtov, predvsem zaradi tega, ker se ta soglasja, ki jih mora biti, ne vem, nekdo je meni rekel v preteklosti, da jih mora biti 47 - ali je to točen podatek v tem trenutku, zelo težko govorim, mislim pa, da je približno nekje tukaj -, da jih je treba pridobiti in da rabimo nekatere občine pet, šest, sedem let pa teh soglasij ni. Na drugi strani pa se seveda pojavljajo ti lokalni veljaki, ki dobesedno spreminjajo zahteve in s tem onemogočajo, da bi prišli čim prej do ustreznega občinskega prostorskega načrta. Morda si predstavljam, tudi v preteklosti sem bil sam, ko sem začel graditi stanovanjsko hišo, in vem, kaj mi je pomenil tisti denar, ki bi ga moral dati za to nadomestilo. Seveda na nek način sem bil tudi sam zagovornik tega, da obdržimo
še vseeno znotraj zakona tudi to, da je treba še nadomestilo povrniti oziroma plačati, ampak v bistveno nižjem znesku kot je bilo to prej. 12 tisoč 500 evrov za povprečno stanovanjsko hišo res ni mali znesek.
Pa še ena zadeva, ki bi jo želel omeniti, je pa striktno povezana s severovzhodno Slovenijo, z območjem, iz katerega prihajam. Namreč,, želel bi opozoriti predstavnike ministrstva, ko bodo kompleksno pripravljali spremembo tega zakona, da upoštevajo vendarle eno zadevo, da severovzhodna Slovenija ima pač kmetijska zemljišča z največjimi bonitetnimi razredi in da bodo naši ljudje, se pravi iz severovzhodne Slovenije, konkretno iz Prlekije, Prekmurja, Ormoškega konca, Ptujskega itd., plačevali zopet večji znesek, kot ga bodo plačevali v drugih delih Slovenije. Na koncu, ko pa analiziramo, po kakšni ceni pa se prodajajo potem stanovanja, stanovanjski objekti ali drugi objekti v našem okolju, pa vidimo, da prihaja do večkratne razlike v škodo območij, z katerih prihajam.
Glede na to, da je bilo kar precej razprave, kvalitetne razprave, bi jaz na tej točki zaključil in se zahvalil, da sem bodil besedo, kljub temu, da sem že dvakrat poskusil, ampak zaradi tehnike nisem uspel.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Tehnika očitno deluje in ste dobili besedo. Hvala lepa.
Na vrsti je mag. Majda Potrata.
Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod podpredsednik. Oglašam se v podporo amandmaju Socialnih demokratov, ki predlaga črtanje 3. člena tega zakona. Je pa to tvegan posel, namreč, razpravljati o tem zakonu kot o kateremkoli drugem zakonu, ker si človek zastavi logično vprašanje, zakaj bi bila uslišana moja razprava in bi bila upoštevana moja stališča, ko pa neprestano ugotavljamo, da je bila preslišana strokovna javnost, da je bila preslišana civilna družba in da so preslišana tudi utemeljena opozorila Komisije za preprečevanje korupcije, ki govorijo o tem, da morajo biti spremembe domišljene, predvsem pa sprejete na transparenten način, tako v smislu medresorskega usklajevanja kot v smislu omogočanja javne razprave. V zvezi s tem zakonom vsebinsko zelo bogato razpravo bivšega ministra Židana, omenjam pa tudi svojega kolega Janka Vebra, ne opiram se na neko tezo, da je vse v doslej sprejeti zakonodaji tako dobro, da ni mogoče izboljšati, ampak tako, kot se sprememb lotevamo, ne upoštevamo zahtev po tem, da je dolžnost države pa tudi zakonodajnega telesa v okviru tega, da obvaruje javni interes in gospodarjenje s prostorom in gospodarjenje z naravnim virom, kar kmetijska zemljišča so, je javni interes. Resda smo v času, ko je zasebni interes zelo cenjen, ko je lastnina tako rekoč skoraj nad vsem, ampak kadar
181
DZ/VI/3. seja
govorimo vzvišane besede, radi govorimo, ponavljamo tisti indijanski rek, da smo zemljo dobili na posodo od svojih vnukov. Če se vprašamo, kako ravnamo z kmetijskimi zemljišči in z zemljo mi, potem ni treba biti po koreninah kmet, ampak moraš samo pogledati v kulturno krajino v 18., 19. stoletju, kam so naši predniki umeščali stavbe, kako so porabljali zemljišča, nikoli niso gradili na kmetijskem zemljišču. Tudi samo pomislite, na koliko osojnih legah so gradili, da so zavarovali najboljše lege. Ne govorim o svetlobnem onesnaževanju krajine, ne govorim o tem, kakšna je naša kulturna krajina zaradi kričečih barv postala ali še česa drugega, ampak težko verjamem, da je edina utemeljitev za spremembo tega zakona res samo skrb za mlade družine. Nedavno tega sem prebrala podatek, da je v Sloveniji 8 tisoč 500 novozgrajenih praznih stanovanj. Koliko mladim družinam pa je dano ob nemožnosti redne zaposlitve, nemožnosti kredita, da si lahko gradijo. V kakšen položaj postavljamo mlade družine, če mislimo, da si bodo samo z gradnjo lahko stanovanjski problem reševali. Dejstvo je tisto, o čemer je govoril moj kolega Srečko Meh - vsi drugi interesi so zadaj skrivajo. Tukaj bi morali temeljito premisliti, ali niso kakšni drugi interesi priti do poceni zemljišča ne za mlade družine, ampak za kakšne gospodarske interese, od katerih pa tudi naša skupnost ne bo imela kaj dosti.
Dobro bi se bilo zaustaviti in ne sprejemati kar na glavo, na vrat na nos zakonov. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, džavni sekretar, kolegice in kolegi!
Veliko je bilo danes že slišati takih in drugačnih mnenj, vendar jaz bi rad poudaril to, da smo nadomestilo za spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbno že imeli, do leta 2002 je 50 % tega nadomestila dobila občina, 50 % držav. Zakaj je bilo takrat to ukinjeno? Nekateri se spomnimo, verjetno zaradi tega, ker so se umeščale takrat avtoceste v prostor, pridobila gradbeno dovoljenje. Nekatere občine so kar dobra nadomestila dobila takrat od teh državnih objektov. Od leta 2002 naprej pa nič več. Naj povem, da ravno v času največje pozidave od 2002 naprej ni bilo tega nadomestila. V letu 2002 do 2004 je bilo večino občinskih prostorskih aktov takrat sprejetih z največjimi posegi na najboljša kmetijska zemljišča, ko ni bilo nadomestila. Verjetno marsikateri pobudnik ne bi dal pobude, če bi bilo visoko nadomestilo. Ker tega ni bilo, je bilo potem to sprejeto in tudi pozidano. V Sloveniji imamo približno milijon 300 tisoč hektarjev gozdov. Imamo približno 560 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in pozidanih 55 tisoč hektarjev. V 20 letih pa smo izgubili približno 200 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč.
Od leta 2002 do 2007, ko ni bilo nadomestila, je bilo pozidanih 19 tisoč 712 hektarjev zemljišč, verjetno od tega velika večina najboljših kmetijskih zemljišč, vemo, kaj se je zidalo, pa, recimo, do leta 2010 - veliki trgovski objekti z ogromnimi parkirišči na najboljših kmetijskih zemljiščih. Velika večina izgubljenih kmetijskih zemljišč pa ni bila pozidana, izgubljena so bila zaradi prenehanja kmetovanja in posledično zaraščanja. Vendar za preprečevanje tega tudi prejšnja vlada ni naredila nič, da bi se ta kmetijska zemljišča, predvsem na težko dostopnih delih, strmih pobočjih, še obdelovala. In tu je največji problem. Seveda, najlažje je potem v bran varovanju kmetijskih zemljišč sprejeti neko nadomestilo z enormnimi odškodninami in s tem prizadeti tudi tiste, ki so že kupili komunalno opremljena stavbna zemljišča, ki so v naravi kmetijska, in jih obremeniti še z dodatnim davkom. Uvajanje tako visokega nadomestila ne pomeni varovanja kmetijskih zemljišč, to vsi vemo, temveč pomeni uvajanje nekega novega visokega davka na točno določena zemljišča. Predlagatelj je takrat, ko ste nekateri prišli s tem zakonom, najavljal, da bo pobranih v letu 2011 približno 20 milijonov evrov z namenom, da se usposobijo zaraščena zemljišča za kmetijska zemljišča. Vendar so bili pobrani 4 milijoni in ne 20, ne vemo pa, kam je ta denar šel, koliko zaraščenih zemljišč se je usposobilo za kmetijstvo s tem denarjem. Mislim, da tega podatka nimamo.
Mnenja sem, da to nadomestilo potrebujemo, vendar naj bo pošteno. Kako naj bi to nadomestilo najbolj pošteno pobrali in ga potem namenili za pravi namen? Po moje je najprej treba sprejeti občinske prostorske načrte, v katerih je treba določiti trajno varovana kmetijska zemljišča na parcelo natančno. V teh občinskih prostorskih načrtih je treba tudi določiti vsa zaraščena kmetijska zemljišča na parcelo natančno, ki jih je treba nazaj usposobiti. In po mojem mnenju bi morale ta nadomestila pobirati občine za točno določen namen in potem tudi z nekim programom ta sredstva porabiti za usposabljanje že zaraščenih kmetijskih zemljišč. Verjetno ni pričakovati, da se bodo pozidana zemljišča spreminjala nazaj v kmetijska. Dokler tega nimamo, je pa, mislim, nepošteno pobirati tako visoka nadomestila od tistih, ki so v dobri veri kupili že komunalno opremljena stavbna zemljišča za gradnjo, in jih obremeniti s takim nadomestilom. In to je tudi naš namen v 6. členu, da se vsem tistim ta razlika več pobranih nadomestil tudi vrne, ker je po mojem ta zakon retroaktiven in bi ga Ustavno sodišče, če bi ga kdo dal v presojo, verjetno tudi razveljavilo.
Verjetno pa je treba preveriti tudi bonitetne razrede. Marsikje so bili visoki bonitetni razredi na račun kasnejših aglomeracij, ki niso bile izvedene in niso sedaj kmetijska zemljišča tako visokega bonitetnega razreda, kot se šteje. Tudi to osnovno bi bilo treba na novo preveriti. Vsekakor pa je treba več narediti v smeri, da bodo tiste male kmetije, tiste male
182
DZ/VI/3. seja
kmetijske parcele, ki se težko obdelajo s kmetijskimi stroji, ki jih imajo zdaj tisti kmetje, ki so še nekako konkurenčni evropskim kmetijam, tistim malim kmetom je treba omogočiti, da bodo svoje male tržne viške lahko prodajali, da bodo solidne cene teh kmetijskih pridelkov. To je najboljši način, da se varujejo kmetijska zemljišča. Jaz sem zaskrbljen, kaj bo z našimi kmeti v novi finančni perspektivi, ko bodo drugačne subvencije, ko bodo ukinjene mlečne kvote. Mislim, da bomo soočeni še z bistveno večjimi težavami, kot smo sedaj.
S tem zakonom želimo samo popraviti nekatere krivice. Na srečo še niso tako velike, ker je bilo pobranih malo nadomestil. Verjetno pa je bilo s temi pobranimi 4 milijoni evri nareje več škode tistim, ki niso pričeli z gradnjo ali pa niso plačevali nadomestila, kot pa koristi s tem pobranim denarjem.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Matjaž Zanoškar, za njim gospod Jerko Čehovin.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi!
Tokrat se ne bom opredeljeval do amandma, ki ga vlagajo Socialni demokrati. Smatram in razumem ga pa kot hotenje, da se prepreči še en postopek, postopek po hitrem postopku spreminjanja tako občutljive zakonodaje, kot so kmetijska zemljišča. Ne razumem predlagatelja, po vsem tem, kar je bilo povedano, in zagotovilih kmetijskega ministrstva, da se pripravlja celovit zakon, da ni potrebno parcialno poseganje v to zakonodajo, da se pripravlja celovit zakon, s katerim se bo dokončno in pa v celostni podobi rešila problematika kmetijskih zemljišč. Smatram, da bi moral ta zakon opredeliti kataster trajno varovanih zemljišč pa tudi kataster zazidljivih zemljišč. Smatram, da tudi ta obstoječi zakon ni dober, je preveč restriktiven, posega samo na tista področja, kjer želimo spreminjati kmetijska zemljišča v zazidalna in nalaga velike dajatve in velik odškodnine. Medtem ko je pa na drugi strani, ko vidimo, da se kmetijska zemljišča zaraščajo in niso več sposobna funkcije, za katere so namenjena, vse tiho. Tudi tam bi bilo potrebno restriktivno opredeljevati oziroma restriktivne mere in na nek način spodbuditi kvalitetnejšo uporabo teh zemljišč.
Na koncu me zanima, verjetno bo minister za kmetijstvo povedal tudi finančne posledice, če bo...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Pozitivni Sloveniji je zmanjkalo časa.
Besedo ima gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod državni sekretar!
Tudi sam sem prispeval svoj podpis k Predlogu zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih predvsem iz dveh razlogov,
predvsem zaradi tega, da bi razbremenili gospodarstvo in individualne investitorje. Želimo namreč, da bi povečali konkurenčnost Slovenije tudi s to spremembo zakona in da bi Slovenijo nekako približali k temu, da bi lahko rekli, da je tudi Slovenija naložbena destinacija.
Kolegice in kolegi, mi smo v Državnem zboru ustanovili nekaj čez 50 skupin prijateljstva, torej z nekaj čez 50 državami, srečujemo se z našimi kolegi poslanci drugih parlamentov, morda največ z veleposlaniki, in veseli me, da v glavnem tečejo razprave na področju gospodarstva. In v sklopu tega tudi o možnosti investiranj, o možnosti vlaganj tujih investitorjev v Sloveniji. In vsi nam dejansko kažejo na ta problem, da imamo preveč birokratizirano državo. In ko danes govorimo o Zakonu o kmetijskih zemljiščih, da so prevelike dajatve za investitorje, ko gre za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, jaz obžalujem, da v mandatu 2004-2008 nismo uspeli z vzpostavitvijo pokrajin v Sloveniji. Ni nam veliko manjkalo. Mislim, da bi problematiko kmetijskih zemljišč lahko bistveno lažje reševali, če bi imeli vzpostavljen tudi ta drugi nivo lokalne samouprave. Mislim, da je prav pri menedžiranju s kmetijskimi zemljišči načelo subsidiarnosti še kako pomembno. Težko je namreč iz Ljubljane oziroma iz perspektive Državnega zbora generalno govoriti in sprejemati rešitve o kmetijskih zemljiščih, predvsem o zaščiti kmetijskih zemljišč za vso Slovenijo. Namreč, o tem morajo spregovoriti tisti, ki svojo mikro lokacijo najboljše poznajo. To so gotovo občine. V tej smeri je razprava danes potekala, po moji oceni, na izjemno visoki ravni. Ko enkrat občina sprejme svoj prostorski načrt in doseže in dobi pozitivna soglasja, skoraj 50 soglasij smo danes že večkrat slišali, potem je gotovo treba upoštevati načelo subsidiarnosti.
Moj razmislek ob današnji razpravi je seveda tudi v skrbi za mlade družine, ki želijo reševati svoj stanovanjski problem. Moj ključen razmislek pa gre v smeri poseljenosti podeželja. Podeželja, ki ga tukaj izpostavljam zato, ker ko govorimo o podeželju, govorimo seveda o kmetijskem okolju. Vsi tisti, ki prihajamo, ki smo korenine pognali na kmetijah, prav dobro razumemo, kaj pomeni kmetijsko zemljišče, in nam gotovo ni treba razlagati, da je to naravni vir, ki je omejen, in kako je za ta naravni vir treba skrbeti. Mi gotovo to vemo. Gotovo pa je res, s tem se prav gotovo vsi z menoj strinjate, da se kmetijskih zemljišč, recimo v Prekmurju, ne da obdelovati iz Ljubljane, na primer, z joystickom. To se ne bo dalo. To se ne da in se ne bo dalo nikoli. Zato je treba imeti ljudi, ki kmetijska zemljišča obdelujejo. In jaz sem prav vesel, da poznam kar nekaj primerov, nekaj projektov, tudi v okolju iz katerega prihajam, kjer imajo rešitve tudi za, na primer, revitalizacijo močvirskih travnikov in ki imajo rešitve za to, da zaraščena kmetijska zemljišča ponovno spravijo na nivo kmetijskih zemljišč, na katerih se bo dalo producirati hrano. In tudi pričakujem, da bom
183
DZ/VI/5. seja
lahko kmalu na ministrstvu oziroma konkretno pri ministru dobil termin, da se bomo o teh zadevah konkretno pogovarjali s predstavniki lokalnih skupnosti. Torej, to je moja ključna osebna želja in tudi želja kolegice in kolegov v Poslanski skupini Nove Slovenije, da v zakonu o kmetijskih zemljiščih vgradimo instrument zaščite kmetijskih zemljišč, ampak seveda na ta način, da omogočimo poseljenost podeželja, ker drugače nam bodo dejansko mladi ljudje odšli. Poseljenost pa pomeni, kot sem že povedal, da potrebujemo ljudi, ki bodo kmetijska zemljišča obdelovali, drugače bodo sama sebi namen, pa tudi če bomo na teh zemljiščih našli samo černozjom, tudi če bodo idealne klimatske razmere, tudi če bodo še tako zaščitena, ne bomo na teh zemljiščih pridelovali hrane. Na drugi strani pa seveda moramo investitorjem omogočiti nova delovna mesta. To se pravi, moramo investitorjem prižgati zeleno luč za investicije, da bodo tudi na podeželju, ne samo v okolici Ljubljane, ustvarjali nova delovna mesta in s tem bo na nek način zagotovljena poseljenost podeželja. Jaz mislim, da je življenje na podeželju izjemno bogastvo in ne zavidam mojim kolegom, ki živijo v mestih. Mogoče bi jih rad kdaj pa kdaj tudi povabil, da si poskušajo poiskati kakšno destinacijo na podeželju. Tam je pravo bogastvo življenja.
Iz povedanega jasno izhaja, da amandmaja kolegov iz Socialne demokracije, amandmaja k 3. členu, v Novi Sloveniji ne podpiramo, podprli pa bomo amandma koalicijskih poslanskih skupin. Ker se k razpravi ne bom več prijavljal, želim tukaj tudi podpreti in zagovarjam rešitev, ki gre v tej smeri, da bomo odškodnine, ki so jih ljudje v času do zdaj še vedno veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih že plačali, da te odškodnine tudi povrnemo. To se nam zdi pravična rešitev, zato bomo tudi amandma k 6.b členu podprli. Hvala lepa za vašo pozornost.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Želi še kdo razpravljati o 3. členu. Če ne, potem dajem v razpravo 3.a člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne. 6. člen? Ni interesa. 6.a člen? 6.b? Ja, gospod Robert Hrovat.
Prosim.
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala.
6.b člen je še tisti zadnji in tudi zelo pomemben pri sprejemanju tega zakona. Gre za vračilo plačila odškodnine investitorjev, ki so od uveljavitve zakona od lanskega leta septembra pa do zdaj plačali to odškodnino. Imajo možnost, da vložijo vlogo v naslednjih 6 mesecih, in se jim bo razlika med odškodnino, ki so jo plačali po starem zdaj veljavnem zakonu, in med tem, ki bo, upam da, danes prejet, tudi potem vrnila. Torej, vsi investitorji pa naj gre za lokalne skupnosti ali občine, naj gre za individualne graditelje, imajo možnost po tem novem zakonu, ki bo danes sprejet, do vračila razlike
odškodnine med to visoko odškodnino, ki je veljala zdaj in to, ki jo uvajamo danes. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še kdo o 6.b členu? Če ne, zaključujem razpravo. Odločanje o amandmajih bomo opravili v okviru glasovanj čez 30 minut.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 5. resno sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali z glasovanji ob 15.45.
(Seja je bila prekinjena ob 15.15 in se je nadaljevala ob 15.45.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo Državnega zbora. Prehajamo na glasovanja. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, skrajšani postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 10. julija 2012.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Pozitivna Slovenija k 1. členu. Če bo ta amandma sprejet, je amandma pod številko 2, to je amandma Socialnih demokratov, brezpredmeten. Glasujemo o amandmaju.
Gospod Jožef Kavtičnik, obrazložitev glasu. V imenu poslanske skupine najbrž?
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Poslanska skupina Pozitivne Slovenije bo omenjeni amandma podprla zaradi tega, ker se s podporo temu amandmaju izključuje poseganje Strokovnega sveta za šport v imenovanje članov Fundacije za šport. Mnenja smo, da je treba prepustiti športu, da odloči o tem, kdo bo sedel v fundaciji, kajti športniki in športni delavci so do zdaj dokazali, da si to zaslužijo in da jim lahko zaupamo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še kdo
želi v imenu poslanske skupine obrazložiti glas ali v svojem imenu?
Ja, izvolite, gospod Franc Pukšič. V imenu Poslanske skupine SLS, domnevam.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): V poslanski skupini ne bomo podprli tega amandmaja iz razloga, ker želimo, da končno odločajo o tem, kdo bo sedel znotraj nacionalne športne zveze, ne pa politika. Konec je politiki, čas je za vsebino.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
184
DZ/VI/3. seja
Bomo glasovali o amandmaju.
Glasujemo o amandmaju. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 46.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 46.)
Amandma ni bil sprejet.
Imamo še drugi amandma k 1. členu, to je amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 47.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaja nista bila sprejeta, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o kakršnikoli neusklajenosti.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod predsednik.
Socialni demokrati predlagane novele zakona ne bomo podprli. Razlogi za to so zelo jasni. Gre za odločanje o sredstvih športne fundacije. Sredstva se s predlagano novelo ne bodo povečala, se bo pa spremenil način odločanja o razdeljevanju sredstev. Skozi dvojni filter bo imela na razdeljevanje sredstev vpliv Vlada. Gre za izrazito podržavljanje športa, gre za umik odločanja civilne družbe iz temeljnih vprašanj, ki zadevajo šport. Na tak predlog Socialni demokrati ne moremo pristati. Poleg tega je s to novelo zakona vpeljan drugačen sistem odločanja in pristojnosti v dveh fundacijah, FIHO in FŠO, čeprav se obe fundaciji napajata iz istih sredstev. Tako razlikovanje je nedopustno. Poleg tega novela zakona ni upoštevala opozoril Zakonodajno-pravne službe in so v zakonu tudi rešitve, ki niso zakonsko korektne in so tudi ustavno sporne. Mi takega zakona podpreti ne moremo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasovali bomo o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 37.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 37.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo prekinjeno 8. točko dnevnega reda - Predlog zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih, skrajšani postopek.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 10. julija 2012.
Najprej amandmaji k 3. členu. Imamo amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov k 3. členu. Če bo ta amandma sprejet, bo drugi amandma poslanskih skupin koalicije k istemu členu brezpredmeten. Odločali bomo o amandmaju Poslanske skupine Socialnih demokratov k 3. členu.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti 47.
(Za je glasovalo 10.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2 k 3. členu, to je amandma poslanskih skupin koalicije.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 1.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 3.a členu.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 3.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 6. členu.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 7.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 6.a členu.
Glasujemo. Navzočih je 85, za je glasovalo 50, proti 7.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 7.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In še amandma poslanskih skupin koalicije k 6.b členu.
Glasujemo. Navzočih je 85, za je glasovalo 48, proti 6.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 6.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanje o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka. Ugotavljam, da je Državni zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaje k 3., 3.a, 6., 6.a in 6.b členu dopolnjenega predloga zakona. Sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali želi kdo vložiti oziroma ali bo kdo napovedal amandma k odprtim členom? (Ne.) Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakon za tretjo obravnavo niso bili vloženi amandmaji. Obveščam vas tudi, da me Zakonodajno-pravna služba in Vlada nista
185
DZ/VI/3. seja
obvestili o kakršnikoli neusklajenosti. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Dejan Židan.
MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsednik.
Skupina Socialnih demokratov bo glasovala proti.
Žal nam je, ker niste pozorni na mnenje, priporočilo protikorupcijske komisije, da obstaja večje tveganje za koruptivnost pri sprejetju tega zakona. Žal nam je, ker ne razumete modernega načina varovanja naravnih virov. Žal nam je, ker ne razumete, da kmetijske politike ni možno voditi, če se absolutno zaščita resursa ne zagotovi v državi, kjer tega resursa primanjkuje. In generalno nam je žal, ker vam mnenje stroke, mnenje nevladnih organizacij in mnenje opozicije pomeni manj kot nič. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo obrazložil glas gospod Roman Žveglič.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Dragi kolegi, drage kolegice!
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo novelo zakona podprli.
Podprli jo bomo zato, ker novela zakona ohranja inštitut nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, po drugi strani pa omogoča investitorjem in mladim družinam in tudi drugim investitorjem gradnjo. Povedal bi še to, da noben zakon sam ne more varovati kmetijskih zemljišč, za varovanje kmetijskih zemljišč smo potrebni predvsem ljudje, predvsem tisti, ki na kmetijskih zemljiščih seveda delajo. Kmetijska zemljišča bodo najbolj varovale visoke odkupne cene kmetijskih zemljišč.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Prehajamo na odločanje o predlogu
zakona.
Glasujemo. Navzočih 87, za je glasovalo 48, proti 12.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 12.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je na Vprašanja poslank in poslancev.
Glasovali bomo o sklepih, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru na poslansko vprašanje. Najprej sklep: "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Janeza Janše na poslansko vprašanje gospe Tamare Vonta v zvezi s sodbo Evropskega sodišča za
človekove pravice v zadevi Kuric in ostali proti Sloveniji."
Glasujemo. Navzočih 86, za je glasovalo 37, proti 47.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naprej, "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Janeza Janše na poslansko vprašanje gospoda Janka Vebra v zvezi z zaščito delavcev v podjetjih v težavah in ukrepih za oživitev gospodarstva".
Pred glasovanje obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Gospod Janko Veber.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli predlog za razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Janeza Janše. Moram priznati, da sem bil v odgovoru prijetno presenečen, ker je predsednik Vlade prvič tudi javno priznal, da se je prejšnja vlada zadolževala zato, da je ohranjala delovna mesta in da so zato lahko nekateri celo doma čakali na tisti trenutek, ko je naročilo za proizvodnjo v konkretnem podjetju prišlo in so zaradi tega lahko tudi takoj stopili na svoje delovno mesto in opravili zelo pomembno nalogo, ki jo pričakujejo v podjetju, da izpolnijo pričakovanja naročnikov. Seveda pa je bilo njegovo stališče, da danes tega ni treba početi. Ugotavljamo, da nam številna podjetja razpadajo ravno zaradi tega, ker Vlada ne odreagira. En od konkretnih primerov, ki sem ga v poslanskem vprašanju navedel, je bilo dejansko tudi gradben podjetje Primorje, ne samo, da nam je gradbeni sektor propadel, tudi ostale panoge propadajo, in Vlada pravzaprav nemo spremlja to dogajanje. Ljudje so v težki situaciji, vlada zelo težek položaj v številnih družinah, kajti živijo v negotovosti, ali bo jutri še plača oziroma kakšna bo in kdaj bo. Skratka, eksistenca mnogih družin je ogrožena. In ravno zato bi želeli s predsednikom Vlade, in sicer z ostalimi, ki boste sodelovali v tej razpravi, če bo podprt predlog za razpravo, izmenjali argumente in stališča, ali je resnično primerneje, da pustimo vnemar naše gospodarske družbe, ki so v težavah in ogrožamo številna delovna mesta.
V	odgovoru, ki ga je podal predsednik Vlade, se seveda očitno ni dovolj dotaknil tudi dejstva, ki je bilo izpostavljeno pri mojem vprašanju in se nanaša na investicije v infrastrukturo, kajti te zastajajo. Razberemo lahko, da se je Vlada odločila, da podpiše sporazum o prioritetni izgradnji odseka od Kopra proti Trstu in jo bistveno manj zanima odsek Koper-Divača, ki je ključen tudi za naše Slovenske železnice. In če vemo, da je tam zaposlenih 8 tisoč ljudi ali pa nekaj manj, pa če vemo, da se s tem ogroža tudi Luka Koper, je tudi tisto vprašanje, na katerega je potem minister Černač odgovarjal, nekako dodatno ali
186
DZ/VI/3. seja
dopolnilno, dodaten argument, da vendarle opravimo razpravo tudi o tem pomembnem infrastrukturnem projektu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Bomo glasovali o predlogu sklepa.
Glasovanje teče. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 47.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 47.)
Sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade gospoda Janeza Janše na poslansko vprašanje mag. Barbare Žgajner Tavš v zvezi s posledicami Zakona za uravnoteženje javnih financ na področju socialnega in pokojninskega varstva.
Obrazložitev glasu mag. Barbara Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa.
Moje poslansko vprašanje predsedniku Vlade se je dotikalo pokojnin. Z Zakonom o uravnoteženju javnih financ je bila upokojencem narejena krivica, saj jim je Vlada Republike Slovenije odvzela že pridobljene pravice, temelječe na zakonih in posebnih predpisih.
Včeraj nisem dobila s strani predsednika Vlade odgovora na ključno vprašanje, katere so pozitivne posledice zakona za ljudi, niti ne, zakaj so bili potrebni nesorazmerni rezi v pokojnine. Naj spomnim, nekaterim upokojencem se pokojnine nižajo tudi do 25 %, kar pomeni kar četrtino njihovega prihodka in da ti nesorazmerni rezi na podlagi statusa povzročajo tudi nove delitve. Da se odpira vrsta ustavnopravnih vprašanj, danes opozarjajo tudi ustavni pravniki. Opozarja tudi varuhinja človekovih pravic, ki je imela, kot sem včeraj zasledila v medijih, več kot 50 pritožb in prošenj za ustavno presojo. Upokojenske organizacije napovedujejo množične tožbe, ustavno presojo je napovedala tudi varuhinja človekovih pravic, napovedali so jo sindikati.
Včeraj smo v Pozitivni Sloveniji v sodelovanju z SD vložili celo novelo zakona, ki popravlja krivice. Kot je bilo mogoče razbrati v medijih, to dejanje opozicije podpira celo predsednik DeSUS-a. Dovolite, tudi minister Šušteršič, minister za finance ugotavlja, da bodo glede pokojnin v varčevalnem zakonu verjetno potrebni popravki.
Glede na vse navedeno jaz verjamem, da ste v zadnjih dneh spremljali dovolj pozivov, da naj se nepravilnosti, ki so bile storjene na področju pokojnin v okviru Zakona o uravnoteženju javnih financ odpravijo. Tisto, kar lahko v tem trenutku storimo vsi skupaj, je, da podpremo predlog za širšo razpravo o odgovoru predsednika Vlade, da se opravi razprava tako o vloženem predlogu opozicije kot o morebitnem načrtu vladne koalicije, ki je že napovedala
morebitne popravke Zakona o uravnoteženju javnih financ v delu, ki se nanaša na pokojnine.
Kot rečeno, v Pozitivni Sloveniji bomo absolutno podprli predlog za širšo razpravo. Upam in pričakujem, da boste ta predlog podprli tudi vi in res omogočili, da se opravi širša razprava in nenazadnje tudi v tem parlamentu najdemo skupno pot za popravo krivic, ki so bile storjene. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasovali bomo o predlogu sklepa.
Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 48.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava na poslansko vprašanje mag. Alenke Bratušek v zvezi z upravljanjem kapitalskih naložb Republike Slovenije".
Obrazložitev glasu mag. Alenka Bratušek.
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Najlepša hvala.
V Pozitivni Sloveniji bomo seveda glasovali za, ker nam ni vseeno, kaj se dogaja z našim državnim premoženjem in kako se z njim razpolaga. Predvsem pa to, ali se res z njim razpolaga, upravlja, ali pa kakorkoli hočete, zakonito.
Minister mi je v ponedeljek prebral določbo iz zakona in jo bom sama še enkrat citirala: "Agencija," vsi vemo, da gre za Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb, "uveljavlja glasovalne pravice na skupščinah družb, za kar je pooblaščena, po tem ali drugem zakonu izvede skupščine enoosebnih družb in imenuje člane nadzornih organov družb po predhodni pridobitvi soglasja Vlade", ne po navodilu, dekretu in tako naprej. Za vsaj dva primera pri imenovanju nadzornih svetov sta bila v javnosti izpostavljena primera, da so na Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb ministri ali predvsem en minister preprosto poslal mail z navodili, koga je treba v nadzorni svet imenovati. Mislim, da nam je vsem, ki tu sedimo, jasno, da je to v nasprotju s tem zakonom. In jaz prosim vse tiste, ki vam ni vseeno, kako se z našim premoženjem upravlja, da se tukaj pogovorimo o tem, kaj je treba spremeniti in kako je treba se tem našim premoženjem upravljati. O tem, da pa upravljanje mora biti v skladu z zakonom, pa jaz ne vem, če je sploh treba izgubljati besede.
Res prosim vse tiste, ki vam ni vseeno, kaj se z našim premoženjem dogaja, da nas podprete.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 46.
187
DZ/VI/3. seja
(Za je glasovalo 39.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za notranje zadeve dr. Vinka Gorenaka na poslansko vprašanje mag. Majde Potrata v zvezi z izbrisanimi in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice".
Obrazložitev glasu mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Predlagano razpravo bi lahko opravili na prvi redni seji jeseni, ko bo sodba Evropskega sodišča že prevedena, ko se bodo strasti umirile in ko bodo nekateri tudi lahko pretehtali, ali so bile njihove izjave, prve reakcije na sodbo Evropskega sodišča ustrezne. V medijih je mogoče že tudi prebrati, da ima Državno pravobranilstvo poseben sklad, iz katerega poplačuje odškodnine, to ne bodo prve pa tudi ne zadnje, ki jih Evropsko sodišče za človekove pravice prisodi, ki bodo iz tega sklada poplačane. Menim, da je to primeren čas za začetek razprave, da pretehtamo stališča glede na to, da je država Slovenija do junija prihodnjega leta dolžna pripraviti shemo, po kateri bo uveljavljala odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, umirjeno, brez naglice, pretehtano, bo tudi mogoče še kakšne spremembe naknadno vpeljati, vključiti vse deležnike, ne samo Državno pravobranilstvo, in mislim, da bi to bilo koristno za državo Slovenijo po vsem tem, kar se nam je zgodilo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za 36, proti 46.
(Za je glasovali 36.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa, "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo in prostor, gospoda Zvoneta Černača na poslansko vprašanje Renate Brunskole, v zvezi z izgradnjo tretje razvojne osi".
Obrazložitev glasu, gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa.
Skladni regionalni razvoj Republike Slovenije je bila ena izmed predvolilnih obljub tako te koalicije kot tudi opozicije. In v okviru skladnega regionalnega razvoja zagotovo izjemno veliko pomeni kvalitetna prometna povezava v Republiki Sloveniji. Tretja razvojna os, tretja A in četrta razvojna os so bile tiste prioritete in so, o katerih dostikrat govorimo, in zaradi vsega tega navedenega dajem predlog, da se na naslednji seji opravi splošna razprava o razvojnih oseh, s še posebnim poudarkom na tretji razvojni osi z meje z Republiko Avstrijo, torej od Koroške preko Novega mesta do Bele krajine in na mejo s Hrvaško, še posebej v navezavi na panevropski koridor. Namreč, pred
desetimi dnevi je tudi Republika Hrvaška odprla navezavo 9 kilometrov stran od meje z Republiko Slovenijo na avtocestno omrežje Zagreb-Reka, kar pomeni, da je samo območje Republike Slovenije tisto, ki v tej smeri vidno zaostaja. Še posebej žalostno je to zato, kar je že v prejšnjem mandatu bilo veliko naporov v tej smeri narejenih in če bi bilo vse tako, kot bi bilo treba, bi morali biti državni prostorski načrti tako za južni del kot tudi za severni del v tem času že sprejeti. Zadeve se vlečejo, sredstva se zmanjšujejo v rebalansu proračuna in žalostno, da nekako nekateri izjemno hitro pozabijo, o čem se je govorilo in kaj je bila prioriteta, še posebej zato, ker smo tudi v Pomurju, demografsko ogroženem območju, podprli razvoj avtocestnega omrežja in tudi razvoj gospodarstva. Prepričana sem, da bi bilo to enako pomenilo tudi za območje Koroške in Bele krajine, če bi tukaj peljali tudi projekt razvojnih osi, še posebej zato, da bi na ta način zagotavljali tudi delovna mesta predvsem na področju gradbene industrije.
Zatorej predlagam, da se opravi splošna razprava na naslednji seji. Če pa temu ne bo tako, ker potencialno obstaja tudi ta možnost, bomo lahko javno izrekli, da nekateri resnično govorijo nekaj, delajo drugo. Torej, prioriteta razvojnih osi, kot je bila že v mandatu prejšnje vlade prioriteta, bi bilo prav, da bi bila tudi sedaj.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za 35, proti 47.
(Za je glasovali 35.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru mag. Radovana Žerjava, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, na poslansko vprašanje mag. Stanka Stepišnika v zvezi z ukrepi za gospodarsko rast".
Mag. Stanko Stepišnik, obrazložitev
glasu.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Moje vprašanje je bilo zastavljeno, kdaj se bo ta gospodarska rast začela dvigati.
Temeljni cilj koalicijske pogodbe, Nacionalnega reformnega programa, Pakta za stabilnost, Pakta za evro, Pakta za rast in zaposlovanje, programa Pozitivne Slovenije in vseh pomembno strateško razvojnih projektov Republike Slovenije je rast oziroma gospodarska rast. Znaki kažejo, da se to še do konca leta ne bo zgodilo. Izvoz - za maj je podatek, da je v upadanju, kar je bilo naše temeljno vodilo, vsaj kot načrt za prejšnje leto in v prvem četrtletju, da bo potegnilo naprej in da bo zasebna in državna potrošnja upadla, vendar se to ni zgodilo. Izvoz visokotehnoloških izdelkov je v Avstriji recimo 11,3 % v Sloveniji komaj 4,5 %. Ob neinvestiranju v razvoj in
188
DZ/VI/3. seja
raziskavo se bo ta procent še poslabšal. Dodana vrednost v Sloveniji je dvakrat nižja kot v Avstriji in je v prvem četrtletju znašala minus 0,2 %. Investicije so znašale v primerjavi z letom 2011 minus 10,5 % in trend ne kaže nobenih znakov okrevanja. Kreditni krč, ki traja že dve leti, še traja naprej in povzroča izredno veliko skrb za gospodarsko rast. Evropa polaga vse svoje upe, da bi dvignila to gospodarsko rast. Pri nas pa skoraj ni ene teme, kjer bi se vsi posvetili gospodarski rasti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 83. Za je glasovalo 34, proti 47.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 47.)
Sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa, "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za obrambo gospoda Aleša Hojsa na poslansko vprašanje mag. Barbare Žgajner Tavš v zvezi z reorganizacijo regijskih centrov za obveščanje".
Obrazložitev glasu, mag. Barbara Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa, predsednik, še enkrat za besedo.
Tudi tokrat vas, spoštovane kolegice in kolegi, pozivam, da podprete predlog za širšo razpravo o odgovoru ministra za obrambo na poslansko vprašanje o predvideni reorganizaciji centrov za obveščanje.
V vprašanju sem ministru na zelo konkretnem primeru prikazala, da so negativne posledice te delne reorganizacije vidne že v prvih dneh, ko poteka, od 1. 7. 2012 dalje. Kot je bilo mogoče iz odgovora zaslediti, bodo nekateri centri res dokončno ukinjeni. Naj omenim, da je bilo za enkrat, se pravi od 1. 7. 2012, ukinjeno nočno delo v šestih izpostavah. Tukaj apeliram predvsem na tiste poslanke in poslance, ki prihajate iz tistih predelov oziroma regij, kjer ukinjajo regijske centre za obveščanje. Naj omenim, regijske centre za obveščanje ,to je tista nujna prva pomoč na številki 112, ukinjajo v Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Postojni, Ptuju, Trbovljah in Novem mestu - 6 regijskih centrov. Temu nasprotujejo in resno opozarjajo na nevarne posledice sami operativci, zaposleni na regijskih centrih za obveščanje, kot tudi zaposleni v nujni medicinski pomoči, se pravi, zdravstveno osebje, gasilci, policisti. Temu nasprotujejo tudi lokalne oblasti.
Zato vas prosim, da podprete predlog sklepa, da preden s predvideno reorganizacijo doživimo res tisto najhujše, poskušamo vsi skupaj še enkrat pretehtati, ali je smiselno, da damo na neko nedodelano politično stališče, na drugi strani pa imamo življenja ljudi, ki imajo, verjamem, še vedno ceno, ki je ne more opredeliti nobena varčevalna številka.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Srečko Meh, želite obrazložiti
glas?
Prosim.
SREČKO MEH (PS SD): Smo v izjemno zanimivi situaciji, da zapiramo šest centrov. Ko bodo zaprli zadnjega, ne bo nikogar, ki bo dvignil glas v obrambo. Zato bi bilo prav, da razpravljamo o tem, da poglobljeno analiziramo, kaj se bo res zgodilo za zdravje ljudi, ker so takrat res dragocene ne samo minute, tudi sekunde. In razprava nas nič ne stane. Gre za razpravo, v kateri bomo nizali argumente za pomembne stvari. Saj so vse pomembne, nobena ni nepomembna. Saj ni med nami koga, ki bi se samo šalil tukaj v Državnem zboru. Zato ponovno pravim, odprimo razpravo, odprimo argumente in zelo pretehtajmo, ali je to, kar je bilo storjeno, najbolj modro ali ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Obrazložitev glasu, gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa.
Ukinitev regijskega centra za obveščanje v Novem mestu praktično od vseh navedenih, ki jih je kolegica Žgajner Tavš naštela, tudi največjega in pomembnega gospodarskega središča jugovzhodne Slovenije predstavlja za 19 občin, tako rečeno, kolaps. Zanimivo je tudi to, da očitno Ministrstvo za obrambo in Uprava za zaščito in reševanje nista dobro pretehtali vseh okoliščin, saj je namreč v državnem varnostnem načrtu oziroma državnem načrtu v zvezi z morebitno nesrečo v Nuklearni elektrarni Krško navedeno naslednje: "V primeru te nesreče se regijski center za obveščanje Brežice seli, opravi njegova dela regijski center v Novem mestu." Kaj se bo zgodilo zdaj? Regijski center v Novem mestu se bo ukinilo, bog ne daj, ampak če bi se zgodila nesreča v Nuklearni elektrarni Krško, tudi brežiški ne bi deloval, torej celotno območje jugovzhodne Slovenije, vključno s Posavjem in Zasavjem, vsi bi bili brez tega centra. Torej, celotno breme bi bilo v Ljubljani. Očitno je ta odločitev pristojnega ministrstva in Vlade v napačni smeri. Zatorej tudi sama želim, da se opravi splošna razprava o tem in da pristojno Ministrstvo za obrambo še enkrat pretehta, in sem prepričana, da bomo v Pozitivni Sloveniji glasovali za to razpravo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Obrazložitev glasu, gospa Lejla Hercegovac.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Lepo prosim, preden pritisnete "proti", pomislite, da na drugi strani centra stoji nekdo, ki je v vaši družini. Centre potrebujemo, človeško življenje in vse, kar je povezano z njim, je najbolj pomembno.
Lepo prosim, premislite, preden pritisnete tipko "proti".
189
DZ/VI/3. seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala.
Zelo podpiram predlog gospe Barbare Žgajner Tavš za širšo razpravo o reorganizaciji regijskih centrov. Tudi regijski center Koroške, torej v Slovenj Gradcu, se ukinja, čeprav vemo, da je Koroška odmaknjena dežela, nekje na robu, tam, kjer meji na Avstrijo. Meji tudi na jez Golica, ki je precej veliko akumulacijsko jezero, ki ima brano, ki meji na našo dolino Bistrice in celoten varnostno-obveščevalni sistem je vezan na center v Slovenj Gradcu. Pa še marsikaj drugega, kar je povezano z mnogimi elementarnimi nesrečami, pokriva ta center. Tako bi kakršnakoli reorganizacija in prenašanje vseh teh del, ki se zdaj opravljajo v centru v Slovenj Gradcu, bilo za Koroško zelo vprašljivo oziroma nesprejemljivo in z varnostnega vidika Korošic in Korošcev absolutno neumestno in nezrelo dejanje. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Zdaj glasujemo o predlogu. Gospod Jerko Čehovin - oziroma takole bi naredil. Glede na to, da se posamično javljate, bi odprl prijavo za obrazložitev glasu, da ne kaplja tako. Prosim, če se prijavite tisti, ki želite obrazložiti glas v svojem imenu. In to je gospod Jerko Čehovin.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala.
Tudi jaz bi vse skupaj pozval, da predno se odločite pri glasovanju, da razmislite dobro, kako bomo praznili regije. Ne nazadnje so nekatere od teh izgubile policijske uprave, zgubljajo zdaj te centre, zgubili smo nekatera sodišča in tako dalje, po drugi strani pa ti isti ljudje, ki boste danes verjetno glasovali "za", pa govorite o tem, da je treba regionalno zastopanost Slovenije imeti čim bolj uravnoteženo.
V Postojni, moram povedati, dejansko ne razumem tega, ker že samo tisti, ki je predlagal ta predlog, je največji povzročitelj gozdnih požarov. Skoraj ni tedna, ko ne bi vojska imela incidentne situacije na poligonu Poček, kjer morajo najmanj dva, tri gasilska društva iz okolice Postojne in same Postojne intervenirati na poligonu. Da ne govorim še o prometni ogroženosti oziroma o frekvenci, ker gre za avtocestni križ, za železniški, pomembna vozišča in tako dalje. In dejansko mislim, da cena izgube življenj pa tudi materialne škode ne bo odtehtala tistega, kar mislimo, da bomo prišparali. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Zdaj bomo glasovali o predlogu sklepa. Torej, da ne bo pomote, glede na obrazložitve glasu bi se mogoče razumelo drugače, mi zdaj ne glasujemo o tem, ali se bodo ukinjali regionalni centri za obveščanje, ampak glasujemo o tem, ali bomo na naslednji seji Državnega zbora opravili razpravo o odgovoru
ministra za obrambo gospoda Aleša Hojsa na poslansko vprašanje mag. Barbare Žgajnar Tavš.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 38, proti 44.
(Za je glasovalo 38) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za pravosodje in javno upravo dr. Senka Pličaniča na poslansko vprašanje gospe Maše Kociper v zvezi s spoštovanjem Resolucije o normativni dejavnosti.
Obrazložitev glasu, gospa Maša
Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovane poslanke in poslanci!
V	ponedeljek v poznih večernih urah sem opozorila na nespoštovanje te resolucije. Gotovo vsi tukaj veste, da je bila leta 2009 v Državnem zboru sprejeta Resolucija o normativni dejavnosti, dobila je široko podporo med poslanci, podprlo jo je kar 82 od 82 prisotnih poslancev, med njimi tudi številni poslanci, ki predstavljate sedanjo koalicijo. Namen te resolucije o normativni dejavnosti je jasen, kako sprejemati boljše in bolj učinkovite predpise in druge zakone, predvsem pa kako poskrbeti za to, da bodo strokovne javnosti, ciljne javnosti in tisti, ki bodo predpise izvajali, imeli možnost vplivati na njihovo pripravo. Resolucija zato tudi določa neke minimalne standarde, neke minimalne roke, ki naj bodo pri prisostvovanju javnosti upoštevani. Tako bi naj imela javnost vsaj 30 dni časa, da poda svoje predloge v zvezi s pripravo nove zakonodaje ali drugih predpisov. To določbo je Vlada nadgradila tudi v poslovniku Vlade leta 2010. No, marca letos je center nevladnih organizacij izpostavil poseben števec spremljanja te resolucije in njegovi rezultati so katastrofalni. V kar 84 % primerov ministrstva te resolucije ne upoštevajo, s tem kršijo tudi poslovnik Vlade, nekatera ministrstva te resolucije ne upoštevajo nikoli, niti eno ministrstvo pa vsaj v 50 primerih. Posledica je zaskrbljujoče majhen delež udeležbe javnosti pri pripravi zakonodaje, tako raven vključenosti javnosti še naprej pada, s tem pa, prepričana sem, tudi kvaliteta predpisov.
V	tej zvezi bi opozorila člane koalicje tudi na določilo njihove lastne koalicijske pogodbe, v kateri so zapisali: "Nadgradili bomo standarde posvetovanja z zainteresirano javnostjo ob pripravi in sprejemanju predpisov in na ta način zmanjšali demokratični deficit in dvignili kakovost predpisov". Na kršitve resolucije in ostalih dokumentov s strani Vlade pa je v zadnjih dneh kot veste opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, saj si je po njenem mnenju Vlada dovolila očitne posege na področja zaščite javnega interesa, demokracije in varovanja pravne države, ko je v Državnemu zboru v sprejemanje poslala vrsto predlogov
190
DZ/VI/5. seja
zakonov po nujnem postopku, ne da bi pri tem upoštevala konvencije za področja okoljskih zadev, omenjeno resolucijo in poslovnik Vlade.
Predlagam torej, spoštovani poslanci, glede na to, da gre za zelo pomembno vprašanje in naše lastno področje dela, da si vsaj enkrat vzamemo čas in se pogovorimo o tem, kaj bi lahko kot Državni zbor naredili za to, da bi sprejemali boljše in bolj kvalitetne predpise in da bi v njihovo pripravo lahko vključili javnost, to, kar si javnost tudi želi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 48.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 48.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru mag. Radovana Žerjava, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, na poslansko vprašanje gospoda Gašparja Gašparja Mišiča v zvezi s strategijo razvoja in trženja slovenskega turizma.
Obrazložitev glasu, gospod Gašpar Gašpar Mišič.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS):
Predsednik, hvala lepa.
Poslanke in poslanci imate priložnost, da podprete, da se opravi širša razprava na temo strategija razvoja slovenskega turizma, ki je pripravljena na Direktoratu za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo. Gre za eno pomembno strategijo, ker vemo, da je turizem najbolj rastoča gospodarska panoga v svetu in da v Sloveniji glede na njen geostrateški položaj premalo izkoriščamo resurse, ki so nam dejansko tako naravno podarjeni kot tiste, ki predstavljajo našo kulturno dediščino. Naša sezona ne traja 365 dni v letu, imamo pa vse predispozicije, da to dosežemo. V preteklosti je bil velik manko tega, da ni bilo zadostnega razumevanja in ni bilo potrebnega medresorskega sodelovanja. Strategija razvoja turizma ni sama sebi namenjena, namenjena je temu, da se njene smernice in cilji upoštevajo pri sprejemanju tako novih zakonov kot tistih, ki se spreminjajo. Če ne bodo dejansko smernice in strategije upoštevane ob sprejemu nove zakonodaje, je vse zastonj, bomo zapravili dejansko še eno obdobje, 2012-2016, in zgodilo se ne bo nič. Nič, kot se to ni dogajalo v preteklosti.
V Sloveniji bi lahko imeli turizem 365 dni v letu, lahko bi dejansko podaljšali turistično sezono v Istri, na Krasu tudi v jesenski in zimski čas, če bi zakoni spodbujali vlaganja v turistični infrastrukturo in to omogočali. Zato je nujno sodelovanje vseh ministrov. Tukaj bi lahko dejansko opravili širšo razpravo, da tudi ministri razumejo, da je Slovenija prebogata, ima veliko tega za ponuditi in da je turizem najmočnejša
gospodarska panoga, ki lahko reši Slovenijo v temu kriznemu obdobju.
Zato vas pozivam, da glasujete za javno, širšo razpravo, v tem parlamentu, da pomagamo tako ministru Žerjavu kot vsem tistim, ki na Direktoratu za turizem razmišljajo v pozitivno smer in ne tako, kot se je dogajalo v preteklosti. Želim si, da bi Slovenijo poneslo daleč naprej, ker tudi to, kako se obnašamo politiki, je zelo pomembno, kakšen signal pošiljamo v javnost, kakšen signal pošiljamo čez mejo, kako se obnašamo in kako smo pripravljeni tudi politiki sprejeti tiste, ki imajo radi turizem in ki radi obiščejo Slovenijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 49.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 49.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: "Državni zbor na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo in prostora gospoda Zvonka Černača na poslansko vprašanje gospe Alenka Pavlič v zvezi z upravljanjem večstanovanjskih objektov.
Obrazložitev glasu, gospa Alenka
Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa. Spoštovani državni zbor! Upravljanje večstanovanjskih stavb ta hip verjetno res ni top tema, številka ena, vendar ne verjamem, da imamo vsi srečo, da živimo v enostanovanjskih stavbah. V kolikor jo imate, super, verjetno je pa vaši otroci, starši oziroma sorodniki nimajo. Ta tematika je res ogromna in zadeva celotno Slovenijo. Upravniki neupravičeno dvigujejo stroške upravljanja, za kar ne nudijo ničesar. Ne opravljajo pregledov. S sredstvi, pridobljenimi iz tega naslova, kreditirajo druge objekte, razpisi niso transparentni. Poleg tega je tudi zakon potreben ponovne obravnave oziroma pregleda, ker je precej nedorečenih stvari.
Zato predlagam, da opravimo razpravo o tej problematiki. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 47.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 47.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa, "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kmetijstvo in okolje gospoda Franca Bogoviča na poslansko vprašanje gospe Renate Brunskole v zvezi s preprečitvijo vplivov nekaterih gospodarskih dejavnosti na okolje".
Gospa Renata Brunskole, obrazložitev
glasu.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa.
191
DZ/VI/5. seja
Predlagam javno razpravo o tem, na kakšen način bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje preprečilo negativne vplive na dolgoročno varstvo okolja, ki se pojavlja ob izvajanju gospodarskih dejavnosti, kot so na primer bioplinarne. Kot en primer naj navedem, v Črnomlju obstaja bioplinarna, v katero vozijo na uničenje odpadke iz gospodinjstev in gostinskih objektov iz skoraj cele Slovenije. In 14. junija 2012 je Veterinarska uprava Republike Slovenije ugotovila, da je 4 tisoč ton te gnojevke v bioplinarni okuženih s salmonelo. Pojavlja se vprašanje, kam iz te bioplinarne s to gnojevko, kje jo uničiti in tako naprej. Gre za izjemno pomembno ekološko vprašanje, za katerega sem prepričana, da jih je še več v Republiki Sloveniji. Naprej pa so vprašanja tudi na področju vplivov na okolje, ki jih povzroča tako smrad iz prašičje farme, kar se ravno tako dogaja v tem okolju. Skratka, predlagam, da se opravi splošna razprava ter da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na drugi strani predlaga tudi razpravo, širšo obravnavo v zvezi s potencialno okolju tveganimi gospodarskimi dejavnostmi oziroma s prepoznavanjem le-teh, saj imajo namreč državljanke in državljani Republike Slovenije morebiti tudi pri katerih od dejavnosti večjo zaskrbljenost, kot dejansko je. Če želimo ustvarjati nova delovna mesta, je treba tudi v tej smeri osveščati in pomagati državljankam in državljanom Republike Slovenije.
Zatorej bomo v Pozitivni Sloveniji podprli predlog, da se opravi razprava na naslednji seji.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 49.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 49.)
Ugotavljam, da predlog sklepa ni bil
sprejet.
In še zadnji 13. tovrsten predlog, "Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovna Žerjava na poslansko vprašanje mag. Stanka Stepišnika v zvezi z ukrepi za izboljšanje konkurenčne sposobnosti Slovenije.
Obrazložitev glasu mag. Stanko Stepišnik.
MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa.
Spoštovane poslanke in poslanci, predvsem koalicije, imate priložnost, da popravite prejšnjo napako in pritisnete "za", da se opravi javna razprava o povečanju konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva. To je edina svetla zvezda, ki ste jo vi predvideli za povečanje tako skromnega ali manj zmanjšanja bruto domačega proizvoda v letošnjem letu. Če pogledamo, vidimo, da so tuje neposredno investicije pri nas na simbolični
ravni v letošnjem polletju. V primerljivih državah, kot je Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, ki so na repu lestvice, tuje neposredne investicije predstavljajo približno 40 % bruto domačega proizvoda, smo mi v letu 2011 dosegli komaj 20 % bruto domačega proizvoda tujih neposrednih investicij. V letošnjem polletju skoraj nič. Izgubljamo bitko na mednarodni konkurenčnosti. Skoraj na vseh lestvicah strmo padamo navzdol. Neuspešno privabljamo tuj kapital, stroški na enoto proizvoda nam rastejo in so že več kot 5 % večji od povprečja EU. Prekomplicirana zakonodaja in administracija še naprej strašita, da bi se ustanavljala nova podjetja. Rigidnost trga dela, govori se, da bomo naredili prožnost, fleksibilnost, še vedno je tako, kot je bilo. Visoki davki, čeprav smo jih nekoliko znižali, neprijazno okolje in pa nepodjetniška aktivnost pomenijo padanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva.
Prosim, da predvsem poslanke in poslanci, spoštovani in cenjeni, to je v vseh vaših temeljnih programih, zastavili ste si to kot cilj, mogoče pa le popravite prejšnjo napako, ko ste glasovali, da se ne opravi javna razprava za večanje gospodarske rasti v Sloveniji, in da opravimo javno razpravo, kako bi povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ker s tem večamo tudi konkurenčnost slovenske države. Bojim se, če boste pritisnili "ne", da bomo zapadli v veliko nelikvidno situacijo in bomo že septembra in oktobra hudo prosili za denar. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo o predlogu sklepa. Gospod Srečko Meh obrazložitev glasu. In gospod Franc Pukšič. Prosim gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Tema, o kateri je vprašanje postavil gospod Stepišnik, je tema, ki je po moje najpomembnejša v tem trenutku. In, če se zdaj mi, spoštovane poslanke in poslanci, vprašamo, kaj pa lahko mi prispevamo k temu, kaj lahko mi naredimo za boljši gospodarski položaj, za odpiranje novih delovnih mest, za konkurenčnost gospodarstva, potem odprimo razpravo, ki bo lahko pokazala, kaj mi razmišljamo iz naših lastnih okolij, od koder prihajamo. Govorili bomo o težavah, govorili bomo o problemih, imamo pa tudi kakšno rešitev.
Zato predlagam, da podpremo ta predlog in da to razpravo odpremo. Ne vem, zakaj se tako bojite razprav, ki v bistvu razčiščujejo? Pa saj smo državni zbor, saj nismo... torej, hvala lepa, ne bom povedal, kaj smo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mene bi pa kar zanimalo.
Gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa.
192
DZ/VI/3. seja
Pri vseh obrazložitvah bi lahko podal človek pravzaprav približno isto, kot bom zdaj ob tej obrazložitvi. Jaz se strinjam z nekaterimi kolegi, da smo državni zbor in seveda tukaj je treba narediti razpravo. Drage kolegice in kolegi, ne bojimo se. Te razprave v Slovenski ljudski stranki ne bomo podprli. Z enim preprostim razlogom, ker smo se odločili v tem mandatu resnično narediti pogoje za gospodarski razvoj. Če pa hočemo to narediti, je premalo razprava in mlatenje prazne slame, ker zdaj je čas žetve in je čas, da zmlatimo pšenico, zato bo koalicija in seveda tudi vi, kolegice in kolegi, ste vabljeni po 15. juliju, ko se začnejo parlamentarne počitnice, tukaj v dvorani še kaj doprinesti k pozitivni zakonodaji. Več kot 15 zakonov bomo obravnavali, katerim je prav opozicija nasprotovala, da bi jih obravnavali po nujnem in skrajšanem postopku. Nujno je, da jih obravnavamo. In prav s to obravnavo, s to spremembo zakonodaje je seveda neka lučka na koncu tunela, da se bo trend obrnil v pozitivni smeri. Seje Državnega zbora bodo tako od 15. naprej in, kolikor mi je jasno, tudi od 23., skratka 14 dni dela bomo doprinesli, namesto tedna ali pa namesto dveh ur čvekanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še bodo obrazložitve glasu, zato odpiram prijavo oziroma najprej bom vprašal, ali želi še kdo v imenu poslanske skupine? Če ne, pa individualno. Odpiram prijavo.
Besedo ima gospa Andreja Črnak Meglič. (Ne.) Gospod Gašpar Gašpar Mišič.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
Glede na izrečene besede in besedne zveze mene resnično skrbi za našo Slovenijo. In moram z obžalovanjem ugotoviti, da delovanje te koalicije, delovanje te vlade ni usmerjeno k razvoju, ampak ravno obratno. To ste pokazali in to kažete iz dneva v dan. Ne želite razpravljati o tako pomembnem vprašanju, ne želite razpravljati o ničemer. Rezultati so pa vidni -negativni. Na žalost je to tako. Dokažite, da ste sposobnejši, dokažite nasprotno. Ne dokazujte iz dneva v dan ravno obratno.
Zato bom jaz podprl, da se opravi razprava v tem parlamentu, da govorimo o tako perečem vprašanju, kajti Slovenija ni samo vaša. Slovenija je od vseh nas. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Renata Brunskole, obrazložitev glasu.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Splošno razpravo bom podprla. Ocenjujem,	da
Ministrstvo za gospodarstvo zagotovo potrebuje tovrstno razpravo, saj namreč v danem trenutku, žal, lahko ugotovimo, da rezultatov na področju gospodarstva ni. Res je, da je lažje verjetno nekaterim, ki so bili prej v opoziciji, se spomnim v prejšnjem mandatu so zelo ostro opozarjali in imeli veliko predlogov na področju
gospodarstva, zdaj pa vidim, da je nekako v stilu "vse tiho je bilo". Tako da absolutno predlagam splošno razpravo. Menim, da bo tudi ministru mag. Žerjavu, ministru za gospodarstvo, dosti lažje, če bo mogoče imel priložnost slišati predloge tudi s strani opozicije. Sem prepričana, da je pripravljen prisluhniti, pa bo lažje potem tudi kaj realizirati in dokazati. Tudi demografsko ogrožena območja imajo programe. Tisti, ki prihajajo iz Pomurja vedo, kaj pomeni pomoč posamičnim območjem. Nekateri, ki prihajamo iz drugih območij, vemo, kaj pomeni pomoč, vendar ta je potrebna še v večji meri. In zagotovo predlog mag. Stepišnika, da se o tem opravi splošna razprava, pritegne tuje investitorje, je zagotovo izredno na mestu. V danem trenutku po petih mesecih, žal, ne moremo reči, "pšenica se je zdaj žela", kot je rekel eden od kolegov, "in se žanje v teh dneh". Vendar ta trenutek te žetve na področju Ministrstva za gospodarstvo in podjetništva, žal, še ni čutiti.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Alenka Bratušek.
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Gospod Pukšič, če je razprava o konkurenčnosti...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Oprostite, obrazložite lahko samo glas, to ni replika ali razprava.
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Ni
replika, se strinjam, ampak bilo je govorjeno o mlatenju prazne slame in o tem je govoril gospod Pukšič. In še enkrat bom začela, gospod Pukšič, če je razprava o konkurenčnosti našega gospodarstva za vas mlatenje prazne slame, lepo. Minister je dvakrat na dveh sejah povedal o dveh stvareh, da ne ve, kaj je Vlada sprejela. Tako da bi bilo več kot pomembno govoriti o tem, kaj lahko naredimo za večjo konkurenčnost našega gospodarstva. Jaz verjamem, da se s tem strinjamo vsi. Upam, da tudi poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke. Če pa je za vas to mlatenje prazne slame, pa res ne vem, kako vam še lahko pomagamo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Absolutno podpiram predlog za javno razpravo o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Ne vem, koliko vas je, ki ste kadarkoli delali v gospodarstvu, vendar začetek in konec je gospodarstvo, je gospodarska rast in je njegova konkurenčnost. In tega se zavedajo vse razvite evropske države. Mi pa tolikokrat govorimo o marginalnih stvareh, o takih, ki ne prispevajo ničesar k temu, da bi se popravilo naše gospodarstvo. In če mi želimo javno in predlagamo javno razpravo o tem, je nič kaj drugega kot ponujanje roke ministrstvu in vsem
193
DZ/VI/5. seja
tistim, ki ste prvi dolžni in odgovorni za razvoj gospodarstva v naši državi in za ustvarjanje pogojev za gospodarstvo. In z dobrimi hotenji in z dobrimi namerami želimo, da se opravi javna razprava in da se strnejo tudi naše ideje, ki jih imamo, ki so produktivne, ki so konstruktivne in da se s tem pomaga nekako peljati voz naprej. Popolnoma jasno je, če se gospodarstvo ne bo premaknilo, saj do zdaj vlada ni imela nekih zelo vidnih posegov v gospodarstvo, v rast gospodarstva, bili so posegi na področju varčevanja in vseh drugih stvareh. Na gospodarstvu se zaenkrat ničesar ni naredilo. Obljublja se, da bodo predlagani zakoni, 6, 10 zakonov o razvoju gospodarstva, vendar kljub temu javna razprava o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva bi bila vmesna. In kdor koli želi dobro tej naši državi, bo verjetno danes glasoval za razširjeno razpravo o slovenski konkurenčnosti gospodarstva. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Seveda bom podprl razpravo o konkurenčnosti gospodarstva, ker mislim, da je nujno potrebna.
Vendar vas gospod predsednik sprašujem naslednje, mi smo dobili program seje Državnega zbora, dobili smo napoved, da se 15. julija začnejo parlamentarne počitnice, zdaj pa tam kolega napoveduje nek nov urnik. Vi ste nam dolžni povedati, kdaj in koliko dni bomo delali. Ni problem v tem, da bo treba delati, ampak hočem vedeti, kdaj. Ali bomo na stanju pripravljenosti ali bomo čakali centre za obveščanje, da nas obvestijo? Vi ste nas dolžan seznaniti z urnikom dela Državnega zbora. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Brulc, prvič, to ni bila obrazložitev glasu, morate priznati, in drugič, o planiranem urniku izredne seje, ki je med drugim tudi posledica tega, da je vaša poslanska skupina vložila zahtevo za sklic izredne seje, in sicer na temo spremembe Zakona o uravnoteženju javnih financ, sem na Kolegiju sporočil, povedal vsem vodjem poslanskih skupin. Torej je to bolj vprašanje notranje komunikacije, gospod Brulc, lepo prosim.
Zedaj bomo glasovali o predlogu tega
sklepa.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanov držav članic Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora in Švicarske
konfederacije za upravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Slovenji, skrajšani postopek.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi amandmaji, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o tem, da bi bila v predlogu kakršnakoli neusklajenost, zato lahko glasujemo.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev. Za je glasovalo 81, proti nihče.
(Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. In s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, skrajšani postopek.
Moj postopkovni predlog bi bil naslednji, da odlo čanje o tem zakonu opravimo na naslednji seji Državnega zbora, to je na predvideni izredni seji. Bom pojasnil zakaj. Namreč, imeli smo referendum o temu zakonu, 12. junija 2011 se je Državni zbor seznanil s sklepom o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na zakonodajnem referendumu. Večina volivcev, ki so veljavno glasovali, je bila proti uveljavitvi zakona in Državni zbor je na podlagi 90. člena Ustave vezan na izid referenduma in v skladu s 25. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi eno leto po razglasitvi odločitve, sprejete na referendumu, ne more, ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Stališča o tem, ali ta zakon nasprotuje referendumski odločitvi ali ne, so deljena, ampak da se izognemo kakršnimkoli dilemam, in ker s tem prav nič posebnega ne izgubimo, predlagam, da o tem opravimo glasovanje na naslednji seji Državnega zbora.
Proceduralno, gospod Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik!
Za tole redno sejo smo po koledarju vedeli že nekaj mesecev, ne dni, ne tednov. Mesecev. Napoved za ta zakon je bila na Kolegiju. Zakona ne predlagajo poslanske skupine, kjer bi nekako še človek dovoljeval, da mogoče zaradi neizkušenosti, neznanja, nevednosti tega ne bi vedeli. Zakonodajna služba je to spustila skozi. Mi smo vsi vedeli, kaj se bo zgodilo, ko bo prišlo do tega dneva. Sami pa pravite, da ste imeli deljeno mnenje, ker ste imeli nenazadnje na eni strani zagovornike in na drugi strani tiste, ki so rekli, da temu ni tako. Torej se sedaj sprašujem...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Proceduralni predlog, če lahko daste oziroma
proceduralno vprašanje.
194
DZ/VI/5. seja
JANI MODERNDORFER (PS PS):... bom
oblikoval, predsednik, če boste počakal, ker moram razložiti svoj proceduralni predlog, da ga boste razumel, da ne bo kakšnega nesporazuma.
Gre namreč za to, koliko je še takšnih stvari, ki jih pravzaprav enostavno sproti ugotavljamo, da niso v skladu. Zato prosim, da seveda ugotovite svojo zmoto, ker drugače enostavno ne bomo mogli ugotoviti, kdo je kriv. Ker mi moramo enkrat sankcionirati določene stvari, ki se dogajajo v Državnem zbor, ne pa, da se sklicujemo na različna, deljena mnenja. Kajti, če se bomo tako sklicevali, bomo kar naprej razdeljeni. To itak smo.
Zato moj proceduralni predlog je, da ugotovite, da ste se zmotil.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Poglejte, če bi ta seja Državnega zbora trajala do petka, kot je običajno, da traja ves teden in popolnoma mogoče, bi se v petek ta rok že iztekel in bi lahko o predlogu zakona tudi glasovali. Tako pa prelagam, da glasovanje preložimo in s tem čisto nič ne izgubimo in nobena škoda ne nastane in sploh nobenega problema ni.
Moj proceduralni predlog je bil dan, tako da bomo naprej o tem glasovali.
Dajem predlog na glasovanje. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za 53, proti 26.
(Za je glasovali 53.) (Proti 26.)
Ugotavljam, da je bil predlog za preložitev sprejet.
Zato bomo o predlogu zakona odločali na eni od naslednjih sej.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda - obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb, skrajšani postopek.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi niso bili sprejeti amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada me nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za 77, proti nihče.
(Za je glasovali 77.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda - obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
investicijskih skladih in družbah za upravljanje, skrajšani postopek.
Prehajamo na tretjo obravnavo
predloga zakona. Ker v drugi obravnavi niso bili sprejeti amandmaji oziroma vloženi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o kakršnikoli neusklajenosti.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za 77, proti 1.
(Za je glasovali 77.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda - obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov, skrajšani postopek.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 83 in proti nihče.
(Za je glasovalo 83.) (Nihče proti.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda - prva obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o policiji.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o policiji je primeren za nadaljnjo obravnavo". Gremo najprej na obrazložitve glasu. Kdo želi obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Bi prosil, če se prijavite! Vprašal bi vas, ali je sprejemljivo, da obrazložim s tega mesta sicer bom prepustil? Dobro. Če ne. Čim koga moti, potem bom prepustil vodenje kolegici Romani Tomc za minuto ali dve, da obrazložim glas.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC :
Izvolite, v imenu poslanske skupine, dr. Gregor Virant.
DR. GREGOR VIRANT (PS DL): V Poslanski skupini Državljanske liste so stališča o tem zakonu deljena. Ne bom glasovali enotno, bo pa večina poslank in poslancev predlog zakona podprla, ker mislimo, da je predlog dober in da seveda ni pomembno, kdo je predlagatelj in da tudi ni zadosten razlog, da predlog zakona zavrnemo, to, da bo Vlada pripravila sistemske rešitve kasneje. Mi mislimo, da je predlog okej in da je včasih treba podpreti tudi predlog opozicije.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še
gospod Peter Vilfan v imenu Poslanske skupine
Pozitivna Slovenija.
195
DZ/VI/3. seja
PETER VILFAN (PS PS): V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije kot seveda tudi jaz bomo jasno ta predlog zakona podprli oziroma glasovali za to, da gre v nadaljnjo proceduro.
Včerajšnja razprava, tudi sedanja razprava predsednika Državnega zbora me je pravzaprav samo utrdila v tem mnenju, da je ta naš predlog primeren, da je dober. Dobili smo občutek, da pa ni prav nobenega dvoma o tem, ali je tudi potreben, ali ga potrebujemo v Sloveniji. Prisotni sta bili pravzaprav samo dve dilemi oziroma ena, ali podpreti ta zakon, ki smo ga mi vložili, takoj ali počakati na tisti sistemski zakon, ki ga pripravlja Vlada in ki bi ga naj vložila jeseni. Kar se tiče tega sistemskega zakon Vlade, mi smo imeli pred nekaj meseci že pogovor s predstavniki Vlade, ministrstva, takrat so nam tudi dejali, da bodo ta sistemski zakon vložili v proceduro v mesecu maju in da bomo o njem razpravljali že na tej julijski seji. Kot vidimo, se to ni zgodilo, in tudi včerajšnja razprava državnega sekretarja, v kateri je še posebej poudarjal, da se mora Vlada dogovoriti in pogovoriti s sindikati, da so ta usklajevanja težka in negotova, pri meni vzbuja dvoma, da bo ta zakon prišel v proceduro letos jeseni.
Drugi argument, da bi sprejetje tega predloga povzročil visoke stroške, naprej izobraževanja, potem pa tudi priprave računalniških aplikacij in novih obrazcev. Kar se tiče računalniških aplikacij in obrazcev, mislim, da ima ministrstvo zagotovo zaposlenih dovolj visoko strokovnih in drugih sodelavcev, ki bodo brez težav nadgradili ta računalniški sistem in pripravili te obrazce. Tako tu kakšnih posebnih stroškov jaz ne vidim. Kar se tiče izobraževanja, pa lahko ministrstvo izvede najprej izobraževanje za ti dve novi pooblastili, potem pa, predvidevam, še za ostalih osem, če bo ta sistemski zakon res imel teh deset novih policijskih pooblastil.
Ko govorimo o tem zakonu, bi rad poudaril še nekaj. Ta zakon je popolnoma apolitičen, v njem ni ničesar političnega. Ni levih, ni desnih navijačev, ni levih, ni desnih huliganov, so samo tisti, ki jih je treba z naših športnih prizorišč odstraniti oziroma izločiti.
Rekel bi še nekaj. Danes imam že ves čas nek dober občutek. Občutek, da lahko danes s potrditvijo tega našega predloga naredimo nekaj dobrega, nekaj dobrega za nas, za ta parlament, predvsem pa za slovenske ljubitelje športa in slovenski šport, tako da bodo ti lahko ponovno odhajali na športna prizorišča mirno, sproščeni, brez strahu in uživali v športnih predstavah.
Za konec pa še nekaj povezanega z včerajšnjo razpravo. S tem želim potrditi, da v Pozitivni Sloveniji delamo tisto, kar govorimo oziroma se držimo načela, obljuba dela dolg.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Obrazložitve glasu v svojem imenu...
/ aplavz/ Dobro, nekaj počitniškega branja za kolega Jerovška. Upam, da se bo
našel kakšen izvod tudi za predsednika Državnega zbora. / smeh/
Obrazložitev glasu v svojem imenu, gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, državni sekretar!
Ko smo obravnavali ta predlog zakona v poslanski skupini, smo se strinjali, da je dober. Ko smo se pogovarjali z Vlado okrog tega zakona, je Vlada povedala, da pripravlja sistemsko rešitev, in smo se strinjali, da je dobro, če pripravi sistemsko rešitev. In glede na to, da je obljubila, da bo ta sistemska rešitev v začetku jeseni, smo rekli, da s tem ničesar ne prejudiciramo, če počakamo na sistemsko rešitev. Velikokrat v prejšnjih mandatih, ko sem bil v opoziciji in je opozicija predlagala tudi kakšno spremembo zakona, segmentno, pa je takrat Vlada rekla, da bo pripravila sistemsko, je vladna koalicija v glavnem to tudi podprla in se držala tega, kar so se dogovorili z Vlado. Zato bom v skladu z napovedjo naše poslanske skupine in z napovedjo naše vlade, da bo pripravila sistemsko rešitev, danes glasoval proti temu. To ne pomeni, da sem proti temu dobremu delu zakona, ampak bo to realizirano v sistemski rešitvi. S tako razdeljenim delom glasovanja koalicije pa dokazujemo, da tudi v koaliciji glasujemo po svoji vesti. Kar pomeni, da s tem katerikoli poslanec ali katerakoli poslanska skupina kadarkoli, če se z nekim delom koalicijskega predloga ne bo strinjala, ima prosto pot pri takšnem glasovanju. Pa vendar se mi zdi dobro držati se nekih dogovorov, zato se bom tudi sam držal tega dogovora in še enkrat glasoval proti predlogu zakona - ne zato, ker je slab, ampak zaradi dogovora. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 41.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 41.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo Odboru za notranje zadeve kot matičnemu delovnemu telesu. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 13. točko dnevnega reda - obravnava Predloga sklepa o soglasju k Poslovniku Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: "Državni zbor Republike Slovenije daje soglasje k Poslovniku Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil z dne 30. 5. 2012."
196
DZ/VI/3. seja
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU V IZOBRAŽEVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO FEDERATIVNE REPUBLIKE BRAZILIJE.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada, obravnaval ga je Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je Državnemu zboru pisno poročal.
Prijavljenih k razpravi ni.
Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev tudi na seji zbora ni mogoče vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 82, proti nihče.
(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ISLANDIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo, ki je Državnemu zboru tudi pisno poročal. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenih amandmajev, tudi na seji Državnega zbora ni mogoče predlagati amandmajev, vlagati amandmajev, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 82, proti nihče.
(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet, in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PRDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE AZERBAJDŽAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM.
Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada, obravnaval ga je Odbor za zunanjo politiko in je Državnemu zboru pisno poročal. Na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet noben amandma, zato tudi na seji Državnega zbora ni mogoče vlagati amandmajev in bomo glasovali o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 82, proti nihče.
(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet, in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA POTRDITEV URADNEGA PREČIŠČENEGA BESEDILA ZAKONA O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA.
Uradno prečiščeno besedilo je pripravila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in ga Državni zbor potrdi brez razprave. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: "Potrdi se uradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja."
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 82, proti nihče.
(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni zbor uradno prečiščeno besedilo zakona potrdil, in s tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Najprej Predlog sklepa o razrešitvi člana in izvolitvi članice Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Predlog sklepa je v obravnavo predložila Poslanska skupina Pozitivna Slovenija.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Za predstavitev stališča Poslanske skupine Pozitivna Slovenija dajem besedo gospodu Janiju Moderndorferju.
Prosim.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa, predsednik.
Običajno se pri takšnih stvareh, vsaj v zgodovini zadnjih enaindvajset let, sploh nikoli ni razpravljalo, niti obrazložilo kakršnekoli spremembe. Moram pa reči, da smo bili, ker je to ponovni predlog, neverjetno presenečeni, da je pravzaprav koalicija na nek način uporabila instrument discipliniranja opozicije. Gre za komisijo kjer ima opozicija pravzaprav večina, svojega predsednika in ne gre za popolnoma nič drugega kakor, da pravzaprav v poslanski skupini menjamo svojega poslanca za svojo poslanko. In z neglasovi in z nestrinjanjem seveda razumemo samo eno, da v resnici gre za nek neobičajen način prakse, kajti ne znam si predstavljati, kaj bi se zgodilo v nasprotnem
197
DZ/VI/3. seja
primeru, če bi to prakso uporabili kot neko stalnico. Zato apeliram, res iskreno, na vse, da seveda ta predlog podprete in seveda omogočite normalno delo znotraj te komisije, kajti v nasprotnem primeru bomo seveda to razumeli popolnoma drugače, tako, kot sem opisal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Zaključili smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb razreši član gospod Roman Jakič, za članico pa se imenuje mag. Barbara Žgajner Tavš. Ob tem vas želim opozoriti, da bo v skladu z drugim odstavkom 10. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb ta sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev Državnega zbora, torej najmanj 46.
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 78 poslank in poslancev. Za je glasovalo 43, proti 2.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da predlog sklepa ni bil sprejet, ker ni bila dosežena absolutna večina.
Naslednji predlog... Proceduralno? Pa bo res proceduralno, gospod Meh?
SREČKO MEH (PS SD): Predlagam, da na eni od naslednjih sej odpremo razpravo o delu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ker gre za resen dvom v to, ali lahko komisija po poslovniku opravlja svoje delo. To sem danes napovedal na komisiji in to je moj proceduralni predlog. Prosim.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Poglejte, če imate predlog za točko dnevnega reda Državnega zbora, bi prosil, da ga v skladu s poslovnim vložite. Danes si pravzaprav s tem proceduralnim predlogom ne morem nič kaj dosti pomagati.
Obravnavali bomo še Predlog sklepa o razrešitvi člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Prijavljenih k razpravi ni, zato dajem predlog na odločanje. Na glasovanje dajem Predlog sklepa o razrešitvi mag. Milana Stanka s funkcije člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško.
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 81 poslank in poslancev. Za je glasovalo 77, proti 2.
(Za je glasovalo 77.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
In še Predlog sklepa o imenovanju namestnika člana Sveta za sistem plač v javnem sektorju. Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Prijavljenih k razpravi ni, zato bom dal na glasovanje predlog sklepa, s katerim se kot predstavnik Državnega zbora v Svet za sistem plač v javnem sektorju imenuje za namestnika člana mag. Ivan Vogrin.
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 82 poslank in poslancev. Za je glasovalo 75, proti 2.
(Za je glasovalo 75.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je Državni zbor predlagani sklep sprejel.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda, zaključujem tudi 5. redno sejo Državnega zbora in se vidimo naslednji teden v torek na izredni seji.
Seja je bila zaključena 11. julija 2012 ob 17.18
198
DZ/VI/3. seja
INDEKS GOVORNIKOV
A
AMBROŽIČ, MAG. BORUT..............................................................................45, 85, 86, 94, 128
B
BEVK, SAMO......................................................................................................................54, 148
BIKAR, ALENKA..........................................................................................54, 55, 113, 129, 141
BOGOVIČ, FRANC.......................30, 31, 32, 42, 46, 47, 55, 56, 59, 60, 67, 68, 86, 87, 153, 164
BOSNIC, DRAGAN...............................................................................................................66, 67
BRANISELJ, RIHARD..............................................................................................................107
BRATUŠEK, MAG. ALENKA.........................................................................34, 35, 36, 187, 193
BRULC, MIRKO........................................................................................................116, 147, 194
BRUNSKOLE, RENATA.............................47, 49, 86, 87, 88, 109, 127, 128, 188, 189, 191, 193
Č
ČEHOVIN, JERKO........................................................................................................60, 61, 190
ČERNAČ, ZVONKO............................................29, 30, 32, 34, 48, 49, 55, 62, 63, 64, 65, 83, 84
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA..................................................................................92, 95, 96
ČULAR, PATRICIA...............................................................................................................90, 93
D
DIMIC, IVA......................................................................................47, 91, 97, 101, 104, 108, 137
F
FICKO, BRANKO....................................................................................................67, 68, 69, 154
FRANGEŽ, MATEVŽ......................................................................................31, 32, 99, 103, 109
G
GANTAR, TOMAŽ..............................................................................................50, 51, 58, 59, 69
GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR.....................................................41, 81, 82, 117, 142, 167, 191, 193
GONCZ, DR. LASZLO..........................................................................................................29, 30
GORENAK, DR. VINKO...............................................................................36, 37, 43, 44, 57, 58
GRIMS, MAG. BRANKO..................................................................................................136, 147
H
HAN, MATJAŽ................................................................................................................38, 40, 73
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA...................................................................................58, 151, 189
HOČEVAR, MAG. KATARINA.....................................................................................70, 71, 156
HOJS, ALEŠ.............................................................................................................61, 62, 74, 75
HORVAT, JOŽEF................................................................................................................69, 183
HROVAT, ROBERT..................................................................................................154, 163, 184
HRŠAK, IVAN.....................................................................................................................72, 112
J
JAKIČ, ROMAN........................................................................................................................133
JANŠA, JANEZ.......................................................................................20, 21, 22, 23, 24, 25, 26
JENKO, MAG. JANA....................................................................................................93, 97, 157
JERAJ, ALENKA....................................................................................55, 56, 76, 77, 91, 92, 94
JEROVŠEK, JOŽEF...................................................................................18, 124, 132, 145, 171
JURŠA, FRANC........................................................................................................................180
K
KAVTIČNIK, JOŽEF...................................27, 116, 126, 127, 131, 137, 143, 145, 148, 150, 184
KOCIPER, MAŠA..............................................................................................36, 37, 79, 80, 190
199
DZ/VI/3. seja
KOMEL, TINA.......................................................................................................................62, 63
KOS, SAŠA...........................................................................................................................49, 51
KOTNIK POROPAT, MARJANA..............................................................................................140
KRUŠEC, DR. DEJAN................................................................................................98, 102, 106
L
LAH, ZVONKO..........................................................................................................................182
LISEC, TOMAŽ.........................................................................................113, 130, 132, 162, 172
M
MARINIČ, BRANKO.............................................................................................................32, 34
MAROLT, MAG. ROBERT.......................................................................111, 120, 126, 128, 130
MEH, SREČKO.................................................................................123, 149, 180, 189, 192, 198
MODERNDORFER, JANI...............................................15, 33, 80, 159, 164, 166, 194, 195, 197
N
NOVAK, LJUDMILA.................................................................................................66, 67, 85, 86
O
OPEC, JASMINA..............................................................................................................104, 112
P
PAVLIČ, ALENKA............................................................................................41, 83, 84, 85, 191
PEPELNIK, MAG. TRUDA.....................................................................................38, 92, 96, 139
PETAVAR DOBOVŠEK, MAG. DAMJANA.....................................................106, 107, 109, 134
PIŠEK, IVAN.............................................................................................................................170
PLEVČAK, MARIJA...........................................................................................43, 100, 104, 108
PLIČANIČ, DR. SENKO...........................................................................................73, 77, 78, 79
POGAČNIK, MAG. MARKO.......................................................................................99, 105, 135
POJBIČ, MARIJAN...................................................................................................................173
POTOČNIK, ALOJZIJ...............................................................................................................105
POTRATA, MAG. MAJDA43, 44, 45, 78, 114, 129, 131, 134, 138, 143, 145, 146, 181, 185, 188
PREVC, MIHAEL........................................................................................................26, 139, 149
PUČNIK, MATEJA............................................................................................................138, 141
PUKŠIČ, FRANC..............................................................................142, 161, 162, 184, 192, 196
R
RAMŠAK, SONJA....................................................................................................118, 133, 134
RIBIČ, JANEZ...............................................................................................................92, 96, 165
S
STEPIŠNIK, MAG. STANKO................................51, 52, 53, 88, 89, 90, 101, 125, 126, 188, 192
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ..........................................................................................................98
ŠULIN, PATRICIJA...............................................................................................59, 60, 102, 174
T
TANKO, JOŽE..........................................................................................................152, 158, 168
TOMC, ROMANA........................................................................................................................95
TONIN, MAG. MATEJ.......................................................................................................112, 165
TURK, DR. ŽIGA.......................................................................................................135, 144, 151
V
VALENČIČ, KRISTINA...............................................................................................99, 103, 115
VASLE, JANEZ.........................................................................................................................157
VEBER, JANKO......................................................................22, 23, 38, 150, 155, 160, 169, 186
VELIKONJA, JOŽE..............................................................................................................64, 65
200
DZ/VI/3. seja
VILFAN, PETER........................................................................................110, 121, 125, 130, 196
VIRANT, DR. GREGOR............................................................................................................195
VIZJAK, MAG. ANDREJ............................................................27, 28, 38, 39, 40, 70, 71, 72, 81
VOGRIN, MAG. IVAN...............................................................................................................119
VONTA, TAMARA..........................................................................................................20, 21, 28
Z
ZANOŠKAR, MATJAŽ.................................................................56, 57, 119, 150, 183, 190, 193
Ž
ŽERJAV, MAG. RADOVAN..............................................................35, 39, 40, 52, 53, 81, 82, 88
ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA..................................................24, 25, 74, 75, 76, 187, 189
ŽIDAN, MAG. DEJAN...............................................................................................152, 177, 186
ŽNIDAR, LJUBO.......................................................................................................................175
ŽVEGLIČ, ROMAN...................................................................................100, 107, 156, 176, 186
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija
PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke
PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov
PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije
PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke
PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
201