Poštnina plačana v gotovini
m
Kii-*







Maribor, 27. junija 1934
L$to II
a
Posamezna številka Oin VSO " Ve#ja na meječ po pošti dostavljen Oin 6-—, za inozemstvo Din 10*—	Uredništvo in uprava:	Gregorčičeva ul. 26
Telefon 29-70 •" Poštni čekovni račun 15.546 " Izhaja vsak petek " Oglasi po tarili
Sien. 26
Pregled
Vidovdan 1914
Konflikt med Češkoslovaško in Poljsko
Med obema bratskima narodoma na severu vlada vse drugo, samo ne bratsko ozračje. Poljaki niso pozabili izgubo Javorine in od tedaj je obtičalo želo sovraštva globoko v poljski peti. V tešinj-skem ozemlju se je zaredila poljska iredenta, ki je ves čas delovala tiho, vendar zelo živahno. Oficijelna Praga je gledala to početje z nezaupljivostjo in jezo, toda Poljaki so ostali pri tem, da jim je bil Tešinj po krivici odvzet in »prisajedi-njen« češkoslovaški republiki. V zadnjem času so se konflikti kar tako množili in
Po zvezi med Italijo in Nemčijo, kar je bilo naperjeno predvsem za boj proti Avstriji, je bilo slovansko vprašanje o-snovni problem vse avstrijske politike. Avstrija je hotela tudi to vprašanje rešiti s silo: preprečevala je z vsemi silami zedinjenje tlačenih slovanskih narodov, dosledno pa je bila zvesta antislo-vanski notranji in zunanji politiki. S takim postopanjem si je Avstrija odtujila svoje Slovane in jih dovedla do prepričanja, da za Slovane ni mesta v okviru avstrijskega mozaika, temveč samo v obči slovanski solidarnosti.
zdi se, da je prišlo sedaj do kulminacije. Umor ministra Pierackega so smatrali razni češkoslovaški socialdemokratski listi kot izvrsten objekt za eksploatacijo.
Franc Jožef je hotel izgube na severu in zapadu nadoknaditi tako, da je krenil na jug. Okupiral je Bosno in Hercegovino, to geografsko središče slovanskega
Vsula se je cela golida psovk in očitkov jUga. S tem je povedel Avstrijo na fatal-
na ranjenega ministra in njegovo delovanje. Pierackega je imenovalo »Pravo Lidu« najokrutnejšega preganjevalca opo zicije in Ukrajincev. Celo poluradni Cen-tropres je objavil neke slične očitke. Posledica je bila, da je oficiolna »Gazeta Warszawska« zahtevala te dni celo pre-Unjenje vseh diplomatskih in trgovskih Vezi s Prago. »Pravo Lidu« je zabranjeno po vsej Poljski in varšavski listi za-htevijo energične protiukrepe proti Češkoslovaški. Kako se bo ta bratski spor rešil, ni mogoče prorokovati, prav gotovo pa je. da je na obeh straneh v marsičem zelo malo dobre volje. Ali je to morda slovanska slabost, da hoče eden dru-2ega zajahati iz golega egoizma?
ftintelen na vidiku?
Nedavno so listi pisali — seveda po nemških virih —. da bo Mussolini pripravil Dojlfussa do tega, da odstopi v korist sedanjega avstrijskega poslanika v Ri-hiu, dr. Rintelena. Imenovani je bil kr-sčansko-socialni deželni glavar za Štajersko, znal se je izborno potuhniti, ko je demisiioniral v svojstvu prosvetnega Ministra, samo da mu ni bilo treba pod-bisati ukrepov proti narodno-socialistični ni stranki. V resnici pa dr. Rintelen ni brav nič tisti nacionalen mož, ki si ga v Avstriji nekateri žele radi spremembe Sedanje nevzdržne situacije. Dr. Rintelen jg Pokazal dejansko, da je v svoji notranjosti krščanski socialec in s tem zelo Oddaljen od tega, kar bi imelo biti nerado in nacionalno. Kombinacija z njegovo osebo ni bogve kako po godu narod-nini socialistom, vendar bi sprejeli nje-^°vo imenovanje kot nekak provizorij. D°llfuss sam že uvideva, da ga je Mus-s°Iini sijajno speljal, kajti nobenega dvo-?}a ne more biti, da sta se v Benetkah Mussolini 'n Hitler nekako sporazumela ftlede avstrijskega vprašanja. Dollfuss je ’^slih da je on tiščal ves razvoj nekam, b' Pa opazil, da so ga začeli novi raz-I°ini momenti situacije že sami tiščati. t'e Prihodni tedni bodo prinesli več jas-č?sti z zapleteno avstrijsko zadevo.
opozorilo
v zunanje naročnike smo današnji ^vilki priložili položnice. Prosimo jih, ja..nai naročnino poravnajo vsaj do 10.
ha. Posebej pa še opozarjamo one, ki Ha V- za°stanku, da poravnajo zapadlo r°cnino, da jih ne bo treba opominjati!
no pof, ki je vodila v propast. Z okupacijo Bosne in Hercegovine, je Franc Jožef podminiral svojo lastno državo. Zgodovinski proces poostravanja notranjih, odnosov Avstrije na osnovi nacionalnih antagonizmov, je dosegel ob tej okupaciji svoj višek. Na okupiranem ozemlju je pričela avstrijska oblast izvajati izrazito agresivno politiko napram Srbiji, nacionalen živelj v Bosni in Hercegovini pa so oblasti preganjale kot obsedene. Obla sti so ustvarjale in zapirale nacionalne ljudi. S takim postopanjem je Avstrija izzvala ogorčenost, ki je rodila jugoslovanski revolucionarni pokret, ki je napovedal boj Dunaju in Pešti. Na vsem slovanskem jugu je nastal pravcat odpor proti Habsburgu, ki je dosegel višek prav na Vidovdan 1914. — Avstrija je s svojo provokatersko politiko postavljala svoje državljane na jugu pred izbiro: preporojena herojska Srbija pod vodstvom narodne dinastije, ali pa zahrbtna antislovanska politika habsburške Avstrije. Odločitev ni bila težka in vse kar je čutilo nacionalno, se je opredelilo za Srbijo.
Ko je Srbija v balkanski vojni maščevala poraz na Kosovem iz 1. 1389. in tako za vselej likvidirala vladovino Turkov v Evropi, je bila ta zmaga ponos in nada vsega Slovanstva. Mladina na jugu pa je zapadla v dilerij ponosa. Ta mladina pa je tudi vedela, da mora priti sedaj na vrsto tudi Avstrija, zato je od besed prešla na delo pod geslom: »Au-striam esse delendam!« Vrstili so se štrajki in atentati, ustvarila se je podzemska Jugoslavija, da požene v zrak osovraženo tiranstvo Habsburga. V imenu te mladine je Gavrilo Princip ubil na Vidovdan 1914. Franca Ferdinanda. Ubil ga je, ker je v njem videl največjega zatiralca Slovanov, kot predstavnika reakcije in pangermanstva, kot največjega in najopasnejšega sovražnika Srbije. Ubil ga je, ker je prišel v srce Bosne, da zavestno in predrzno provocira narod na najžaiostnejši dan njegove zgodovine.
Avstrija je izkoristila atentat za povod vojni, ker je na vsak način hotela rešiti jugoslovansko vprašanje z ognjem in me čem, pregaziti Srbijo, zasužnjiti ves slovanski jug in tako za vselej v krvi zadušiti jugoslovanski unitaristični pokret.
Gavrilo Princip, mlad idealist, nacionalni fanatik in jugoslovanski revolucionar, ni bil eksponent in orodje v rokah uradne Srbije. On je bil protagonist in mučenik ideje, s katero je bila prežeta
Avstrija in Jugoslavija - Generacija jugoslovanskih nacionalnih revolucionarjev -Sarajevski atentat - Vzroki in krivci svetovne vojne - Generacija Gavrila Principa
vsa njegova generacija. Princip je bi! po svojem poreklu, značaju in načelih protitip mrkemu in naobraženem Francu Ferdinandu, ki je bil patološko tiranska natura, ki je svojo hereditarno krvoločno perverzijo zadovoljeval s pokoljem živali in komaj čakal, da se v vojni klavnici naslaja nad pokoljem ljudi. — Princip je žrtve atentata pomiloval kot ljudi. Na Dunaju in v Pešti jih ni pomiloval nihče. Tam so se v dušah radovali, da je atentat uspel. Vedeli so prav dobro že prej, da se pripravlja atentat, pa niso u-krenili ničesar, da bi ga preprečili. Princip jih je rešil neprijetnega in čudnega človeka, dal jim je pa tudi priliko, da sedaj uresničijo svoj program: vpasti v Srbijo in zbrisati z zemeljskega površja za vselej državo, ki je bila po njih mnenju r&zbojniško leglo konspiracij proti Avstriji. S tem pa si je Avstrija hotela tudi otvoriti prost prehod na vzhod.
Sarajevski atentat ni bil izveden z namero, da se s tem da povod vojni. Bil je samo posledica vojne, ki jo je Avstrija že stoletja vodila proti Slovanom. Za časa sarajevskega atentata je bilo na sarajevskih ulicah več jugoslovanskih revolucionarjev, kot pa avstrijskih žandar-mov in policajev. A ko je izbruhnila vojna, se je formirala armada jugoslovanskih dobrovoljcev, ki jo je vodila ista ideja kot Gavrila Principa in ki so šli hrabro v boj proti Habsburgu. Prezirali so smrtne obsodbe, niso trepetali pred vešali. Dve leti po atentatu je na dobrud žanskih poljanah šla v smrt cela divizija Gavrilov Principov za ustvaritev ideje jugoslovanskega narodnega osvobojenia in ujedinjenja.
Prave vzroke svetovne vojne pa nam lahko odkrije samo zgodovina in to merodajno in objektivno. Radi tega je potrebno, da se svetovna vojna objasnjuje z zgodovinskega gledanja, potreben je zgodovinsko genetski kriterij. Izhodna točka sve vne revolucije ni 28. junij 1914. Ta revolucija se je pričela že leta 1789. s padom pariške Bastilje, končala pa se je s propadom Avstrije, največje in najstrašnejše Bastilje vse zgodovine. Ako svetovno vojno gledamo s stališča jugoslovanske zgodovine vidimo, da je
bila vojna samo završna faza osvobodilnih bojev Jugoslovanov proti sovražnikom jugoslovanske svobode. Naravno pa je tudi, da je postala baš Srbija jugoslovanski Piemont in da je prišlo do vojne prav radi antagonizma med Dunajem in Beogradom. Pa čeprav bi Srbija res provocirala Avstrijo in ne obratno, in čeprav bi atentat izvršil državljan Srbije in ne Avstrije, Srbija ne bi mogla nikoli izzvati svetovno vojno, če ne bi za vse to obstajali povsem drugi, važni razlogi, radi katerih je moralo slej ali prej (tudi brez sarajevskega atentata!) priti do spopada. Opasnost spopada je bila latentna in čim se je centralna skupina tedanjih evropskih držav odločila za vojno, je povsem indiferentno, kateri moment se je izrabil za povod vojni.
Gavrilo Princip je najmočnejši predstavnik one jugoslovanske generacije, ki je prva uvidela, da je prišel čas obračuna z Avstrijo in njeno habsburško dinastijo. Ta generacija je prva spoznala v polni meri vso fatalnost zgodovinske laži in vso absurdnost politične iluzije v kateri so živeli Slovani. (Slovani so namreč vedno upali, da se bo Avstrija pretvorila v federativno državo, v kateri bo tudi politično vodila slovanska večina!)
Generacija Gavrila Principa si je prišla prva na jasno, da je prav habsburška dinastija ona sila, ki drži v državnem okviru vse one raznarodovalne elemente. Ona je prva uvidela, da edino padec Habsburga lahko omogoči osvobojenje in ujedinjenje vseh tlačenih slovanskih narodov. Radi tega se sarajevski atentat ne sme presojati kot individualni akt fanatika, nego kot akt revolte cele generacije, ki ji je zgodovina odredila, da bo v imenu jugoslovanskega naroda nosilec jugoslovanske nacionalne revolucije
Ta generacija je dala armade aktivnih borcev za zmago jugoslovanske misli. Ta generacija je za idejo jugoslovanskega nacionalnega osvobojenja prehodila težko pot, izdržala je nadčloveško borbo. Samo fanatizem, nepremagljiva vera in nesebična požrtvovalnost te generacije je omogočila zlom Avstrije in u-stvaritev Jugoslavije.
Ali more biti marksist član Narodne obrane?
Zelo zanimivo vprašanje - Marksistična kameleonska morala
Beograjsko marksistično-disidentsko glasilo »Radničko Jedinstvo« se bavi z zelo zanimivim slučajem Dušana Balabana poverjenika sarajevske Delavske zbornice v Banjaluki. Mož je bil vse do »obznane« vročekrven komunist. Pozneje se je na sličen način kakor nekateri sedrugi v Sloveniji prelevil v »socialista«. Vse to pa ni tako zanimivo. Bolj zanimivo je, da je ta nekdanji komunist iti zastopnik III., sedaj II. Internacionale, istočasno tudi član Narodne odbrane in patrijotskega društva »Zmijanje« v Ba-
njaluki. »Radničko Jedinstvo« sedaj vprašuje: »Kakšne zveze ima Narodna odbrana z II. internacionalo in njenimi agenti v Jugoslaviji?« Tudi v Dravski banovini imamo marksiste, ki se »vedejo« zelo patriotično, to se prav: tudi — patrijotično. Ce je bil katerikoli izmed njih morda pomotoma sprejet v Narodno odbrano, bodo tam že morali izvesti revizijo svojega članstva, da ne bi kazil trobojnice kak rdeč se prelivajoči kame-leonček...
HMzssssesaasHMi
Dvajset let vladar
~i
24. junija 1934. je poteklo dvajset let, odkar je bil istega dne leta 1914. proglašen naš sedanji \eliki vladar, tedanji prestolonaslednik Aleksander, za regenta Srbije. Takrat so se obrnile oči vseh revolucionarjev slovanskega juga, ki so imeli v mislih sen Jugoslavije k Njemu, On je bi! zvezda upanja. Upanje vseh nas in vseh teh, ki so na bojiščih umirali z vzkliki Jugoslaviji, se je izpolnilo. Naš junaški kralj je zmagal in okoli Njega se je zbral svoboden jugoslovanski narod. Vladarjeva neprimerna požrtvovalnost in modrost vodita nas vse v lepo bodočnost. Ob jubileju dvajsetletnega vladanja kličemo jugoslovanski nacionaiitsi svojemu Voditelju: Živel naš junaški kralj, Aleksander L!

Borba za Balkan In vloga Jogoslavfie
Pred našimi očmi se bije ena najogor-čenejših borb, kar jih sploh pozna diplomacija. in to je borba za Balkan. Ogorčena, divja, brezobzirna, — ali vendar s finimi diplomatskimi rakovicami. Ta borba nas mora še posebno zanimati, ker igra tu odločilno in Jugoslavija.
Balkan je danes bojišče evropskih diplomatov. Tu padajo sicer resne teorije, kot »Balkan — balkancem« in slično, ali praksa je mnogo drugačnejša. Mi v tem članku sicer ne bomo mogli iznesti vseh zanimivih podrobnosti, hočemo pa vseeno vsaj v glavnih obrisih opozoriti na to.
Glavni problem je tu odnos med Jugoslavijo in Italijo. Italija bi si na vsak način rađa osigurala prvenstvo in vodstvo na Balkanu. To je popolnoma umljivo z njenega stališča, posebno še upoštevamo še oni znameniti fašistični imperializem. Na zapad je temu imperializmu zaprta pot. Tu- je močna Francija. Na severu je Švica. Toda tu je nevarno dregati. Vidimo, da preostajata Italiji samo še dve smeri: jug in zapad. Na jugu se ji je res posrečilo dobiti nekaj peska v Tripolisu, Samalji in Eriteji. Ali ta pesek ni -preveč rentabilen. Preostaja še ena edina smer in to je: vzhod, Balkan. Tu pa je italijanska -diplomacija brezkompromisna. Prvo. kar si je osigurala, je popolna nadvlada v Jadranskem morju. Pritisk na naše državno telo pa izvaja iz vseh strani: silen pritisk na našo Dalmacijo, pritisk na center preko Albanije, v Grčiji silno spletkari, v Bolgariji je dolgo časa poskušala, na severu pa nas je z elegantnim lokom Itaiija-Avstrija-Mad-žarska ločila od Evrope.
Čemu vse to, lahko razumemo iz dej-
stva, da vodi le preko Jugoslavije pot na Balkan. Tega se Italija dobro zaveda. Padi tega pa so tudi sredstva tu brezkompromisna: od nedolžnih natRAbc, ki jih spuščajo Madžari na njen pritisk, do radija, brošur, govorov,, časopisja, di-pomembno vlogo plomacije, cerkve, preko »apeninskih taborišč« in Perčeca, do »madžarskih« pritožb na društvo narodov, ubijanje našega jezika v Primorju in tabo daije in dalje vodi ta pot. S kako brezprimerno energijo vodi Italijo borba za Balkan je občudovanja vredno.
Druga velesila, ki se bori za Balkan, je Francija. Glavna točka te politike je zopet — Jugoslavija. žFrancija nam tu nudi svojo politično pomoč, med tem ko bi mi morali njej odpreti svoj trg. Francija sama priznava, da Jugoslaviji ne more muditi gospodarske pomoči. Maša navezanost na Francijo im obratno, ima svojo predzgodovino v bivši Srbiji in v svetovni vojni. Francija si je tudi po svetovni vojni znala pridobiti Jugoslavijo s svojo slovanofilsko politiko. V zadnjem času je sicer ta njena politika obživela občuten poraz z izgubo Poljske, ki je prva slovanska država, katera se je v tem pogledu osamosvojila in pričaenja igrati vlogo bodoče velesile. Poleg tega pa je radi rezerviranosti Polj ske, tudi francosk-o-ruski pakt izgubil skoraj vse na svojem pomenu. Kajti v slučaju pomoči, bi morale ruske čete edino preko Poljske. Tega se danes Francija dobro zaveda. Bala se je, da za Poljsko ne bi prišla Jugoslavija. In edino s tega stališča moramo motriti neverjetno interesiranje francoske diplomacije za Jugoslavijo.
Ne smemo pozabiti, da je med tem pričela tretja velesila posegati na Bal-
kan — in to je Nemčija. Tudi njene »‘balkanska politika« je pričela z Jugoslavijo. Toda z drugo taktiko. Medtem ko nam Francija nudi politično pomoč nam nudi Nemčija’ — gospodarsko. Le s tega stališča si moremo tolmačiti jugosiova-n-sko-nemš-ko trgovsko pogodbo-, ki je za nas izredno ugodna.
Kakor vidimo, se je Nemčija pričela -resno baviti z Jugoslavijo. S svojim največjim aeroplanom je- prišla po naše novinarje, da jih seznani z novo Nemčijo, izletnikom, ki potujejo v Jugoslavijo je dovolila, da smejo vzeti s seboj do 700 nemških mark, medtem ko je zakonito določen maksimum ,200-mark itd. itd.
Francija je vse to parirala, oz. poskušala parirati. Sijajen sprejem našega zunanjega ministra v Parizu, naš poslanik v Parizu Spalejković je bil edini inoze-mec, ki je kedaj predsedoval k proslavi Device Orleanske. Jevtieevo visoko od-likovanjez Legijo časti, poset Barthoua v Beogradu itd. itd., vse to so francoski protiukrepi.
V kratkem rečeno: Na Balkanu je
živo. Tri velesile se bore zanj, vsaka na svoj način.
Največje neuspehe je v tej borbi dosegla vsekakor Italija. Že dolgo časa ni bila naša politika napram Italiji, tako u-spešna. »Madžarski« napad v društvu narodov smo odbiti. Bolgarija se pričenja orientirati napram nam. Grčijo smo kolikor toliko pridobili z našim Balkanskim paktom, in v novejšem času morda naš največji diplomatski uspeh: Albanija je odpustila italijanske vojne inštruktorje. Brezprimerno pa se je blamirala z zagrebškimi poskusi. Pod italijanskim vplivom stoječa Avstrija nam zaenkrat ni opasna, dokler še sama komaj šivi. Italijanski naval na Balkan se oei-vidno krha. Ne smemo pa biti zato preveliki optimisti. V rimskih kovačnicah so vsega zmožni. .
bo sončala ta zanimiva, borba za Balkan, bo pokazala bodočnost. T" je prerokovati zelo težko. Dejstvo pa le, da nas bo Francija do zadnjega poskušala obdržati, kakor hoče sedanjost.
D. V. — Zagreb.
Pismo abiturienta
(Ob zaključku šolskega leta)
Čemu to? Ali je mar potrebno danes, ko se ljudje prerekajo za in proti svobodi duha, danes, ko je vsa družba sfana-tiziran egoizem, ki je vzrok in povod kaosu, ko vstajajo dan za dnem novi preroki in odrešeniki, ko se toliko govori in piše o ljubezni do naroda, ali je potrebno, da se oglašam jaz, srednješolski abiturient?
Potrebno je, da napišem nekoliko svojih misli, čuvstev in stremljenj, ki naj nam bodo vodilo, vodilo nas »neizkušene« mladine, rastoče v šoli in izven nje.
Mladine, gineče in tlačene po mori tega življenja, ki se po večnostnih teorijah bliža večnim idealom, v resnici pa je danes bolj gnusno ko kdajkoli prej. To stra •sti razpaljenega materializma, egoizma in bestijalnosti polno življenje človekovo. Ta gnus leži razgaljen pred nami v vsej svoji goloti, betežno in krastavo telo, ki mu ni zdravnika...
To je težka slika...
Tako leži življenje pred nami. Kriki naroda, kriki po kruhu in delu, iskanje, samo večno iskanje. Na eni strani beda, brezdelje, kruha nič, na drugi strani pa mnogo dobrin, pa nič srca, nič idealov, nič duše. Tolikčkrat izgovorjene besede: narod, kruh, delo, pomoč, se zlivajo v eno. Sam' obup. In glasovi, kakor da prihajajo od človeka v zadnjih vzdihljajih.
Narod ... Človek vztrepeta. Ali ni tragično, da iščejo narod vsepovsod:	po
uradih, po šolah, po zbornicah? Samo tja malokdo pogledla, kjer talijo sirene, udarjajo krampi in motike in orjejo plugi. In tako tolikokrat klican narod molči, ker ga nikdo ne najde v njegovem bistvu in ker ni klicev, spremljanih s kruhom v rokah.
Kdaj pride nov čas?
Kam hočemo, kam smemo? Ko da za nas na tem lepem svetu ni prostora. Ali mi hočemo svoj prostor, svoje delo ih svoj kruh. Vemo, da si moramo vse sami priboriti, da ne pomagajo tu nobeni »predmeti« in nobene »veščine«, niti J ekonomija (ki tako slavno žanje danes sadove v gospodarstvu!),
Mi pa nočemo polomljenih paragrafov. Mi hočemo človeka! Takega, ki bo uničeval in gradil na lastno odgovornost, takega, ki bo imel dušo in srce! čutimo, kar nas je rastlo skupaj v zajednici, da moramo' svoja pota. Mi hočemo graditi sami v sebi, hočemo graditi in celiti tam,
kjer tulijo sirene, kjer je pesem krampov in motik, kjer orjejo plugi. Tam je narod. Vsak po svojih močeh, vsi pa v korist naroda in države, za lepo in srečno bodočnost Velike Jugoslavije. In v tem letu 1934, ko vladajo povsod sami principi in sistemi in ko je kriza zgradila še svoj sistem nepopuščanja, naj bodo te vrstice vodilo na naši poti za našo lepšo bodočnost ...
*
Priobčujemo »pismo abiturienta« s tisto kritične rezervo, ki je lastna nekoliko starejšim ljudem, ki jim življenje, o katerem trdi on — pisec namreč —, da je »bestijalnosti polno to življenje človekovo«, tudi ni prizanašalo. Pisec pričujočega pisma je mlad, odrekati mu bona fide. bi pomenilo obupati nad linijo njegovega bodočega razvoja. Kjub temu pa ostane pri tem. da je poda! v gornjih vrsticah verno sliko nezrele cmerikavostf, porojene iz neke neutemeljene nostalgije za nekim »novim časom«, ki ga ta mladina že »sluti« in »gleda« celo v jasnejših konturah kot srednja generacija, ki se je morala preriti skozi vojno in preobrat. Lepo je, če pisec vzdihuje, da. iščejo narod »samo po uradih, šolah in zbornicah«, ne pa tudi po tovarnah, rudnikih in poljih. Bojimo se le, da tudi ta »filozofirajoča« mladina ni našla pravega odnosa do tovaren. rudnikov in njiv. če pravi pisec, da bodo gradili »tam, kjer tulijo sirene, kjer je pesem krampov in motik, kjer orjejo plugi«, potem vemo, odkod ta poezija, želeli bi le več konkretnega udejstvovanja. V Petrinji abi-turienti niso pisali prav nič o pojočih krampih, pa so se le stavili mestnemu ekonomatu na razpolago s svojimi mladimi delovnimi močmi. Sušili so seno, mišičevje je poigravalo v solncu in znoju, da je bilo veselje. Neslo pa je to delo vsakemu 15 Din na dan. Vidite, tistih borih petnajst Din odtehta v efektu najmanj deset takih pisem, in tisti fantje so imeli vsaj zavest, da so v narodnogospodarskem pogledu storili v prosteiu času nekaj koristnega. In če pravi pisec, da hočejo človeka, »ki bo uničeval in gradil na lastno odgovornost«, že moramo povedati tudi to, da je za' menjal pri tem normalni vrstni ped: Prei graditi, potem šele odtehtati in šele naposled uničiti, ko se je izkazala r.epra' vilnost, tako nekako bi se glasilo Pra' vilneje. Pisec bi stori! prav dobro deleče bi poučil svoje tovariše, da zaenkrat še niso poklicani, javno izrekati nekake — zadnjo besedo, Mladi so še, tako di. in to je vsa njihova »krivda«. Povei jim, pisec, da življenje ni tako turobu0 in vsega prokletstva nasičeno, da 5e vredno živeti in delati za narod, spočet' ka seveda s skromnimi močmi in zat0 tem večiim idetdizmom. Eno pa ^ za/ pomnite: le v trdnem delu, v optimiznu' in železno-žilavi odpornosti naprai« vsem tegobam, ki se kopičijo na Vasi življenjski poti, boste imeli tudi razveseljivih uspehov in našli »pot do naroda«. Vse drugo so fantastični balončki i-milnice..,	—-	'uS‘
«awsBiraros - jssssaB5OTC£»BBiBasasB*v. .■
KONGRES
nacionalnih železničarjev v Subotici !
V e H k o razburienje radi ukinitve režijskih vozovnic Petek zborovanja - Reso-tucija - Na vidiku je razid tMŽNB?
V nedeljo, 24. trn. je bil v Subotici kongres Udruženja jugoslovanskih nacio Kalnih železničarjev in brodarjev, kate-re2a se je udeležilo nad 2000 železničar-iev in brodarjev iz vse kraljevine. Priprave za kongres so bile že 22. in 23. tm. ko so se vršile razne predkonferencc delegatov. Na kongresu samem je bilo navzočih 130 delegatov, ki so zastopali impozantno število nad 34.000 članov. Glavna točka kongresa je bilo vprašanje odvzetje režijskih vozovnic isto, kot nistrstva prometa, kar pomeni občuten udarec za naše, že itak najslabše plačane železničarje. Nedvomno pa je, da bo to udarec zadal tudi našemu celokupne niu gospodarstvu rano, ker pomeni to odvzetze režijskih vozovnic isto, kot ^manjšanje dohodkov. Kaj pomeni že teh 34.000 organiziranih železničarjev s svojimi rodbinami v vrsti konzumentovi
Kongres je otvoril in vodil predsednik centralne uprave tov. Nikola G j url ć, navzoči pa so bili tudi številni zastopniki oblasti, med njimi zastopnik prometnega ministra g. Markovič. Nj. Vel. kralju je bila poslana pozdravna brzojavka, kar so zborovalci vzeli na znanje z burnimi vzkliki našemu vladarju in Jugoslaviji. Za tem je tov. Gjurič sporočil zborovalcem, da se radi obširnosti Ostalega sporeda poročilo o delovanju centralne uprave ne bo prečrtalo, ker se je o njem razpravljalo že na predkonfe-rencah in je bilo že tudi tam odobreno. Predložena je bila tudi izprememba in izpopolnitev pravil, kakor tudi nov pravilnik organizacijskega fonda.
Zelo buren je bil potek zborovanja, ko ie prišla na dnevni red točka glede odvzetja režijskih vozovnic. Po daljši in kvarni debati je bilo sklenjeno sledeče;
»Ker je ekonomski položaj uslužbencev državnih prometnih ustanov postal nevzdržen, a delo Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev in vsi njegovi napori za izboljšanje tega položaja brezuspešni, je rad!
upravičenost obstoja Udruženja dvomljiva. Kongres pošilja na merodajno niesto sledečo resolucijo:
1.	Centralno vodstvo Udruženja naj fkkslednjikrat stopi do vseh merodajnih faktorjev !n jih naj uveri o pravem, tež-j^tn položaju železničarjev in brodarjev ‘n naj podvzame vse mere za hitro izboljšanje tega položaja in sicer: a) izme-da novega pravilnika o režijskih vozov-•dcah, b) popolna uvedba pravilnika o delavcih in njihovih življenjskih potrebah, c) uveljavljenje novega zakona o držav-detn prometnem osobju in to napram pri bombam In predlogom Udruženja kot zakonitega predstavnika vseh jugoslovan-skih železničarjev in brodarjev.
2.	V kolikor centralna uprava Udruže-n,a ne bi uspela, posebno v pogledu gor-dje točke »a« in to v roku enega meseca.
Primorana v avgustu tega leta skllca-
nov kongres z dnevnim redom: Vpra-nadaljnega obstanka UJNŽB.
Gornjo resolucijo so sprejeli navzoči elegati z odobravanjem na znanje, na-^ »e je prešlo k volitvam nove upra-ive' V cleoti je bila izbrana stara uprava, zborovanju so železničarji in brodarji
j Povorki odšli na grob Neznanega vo-vaka, kjer so položili venec.
> Kongres je bil verna slika teženj naših ^'ozničaTjev in brodarjev, kojih življenj-* •pogoji se z vsakim dnem slabšajo.
ebmo, da bi iznešena resolucija našla , P^o razumevanje pri vseh merodajnih, ' bi se naj zavedali, kolike važnosti je onerno plačan prometni uslužbenec in naj vendar enkrat uvidijo, da se s 'tali- ^'n zaslužka na mesec ne more pri naporni službi živeti kakor je to nogo primerov pri žel. delavcih.
FJarksižem in etiketa
Porazna kritika marksističnega pojmovanja etike in morale - Marksizem ne priznava ne teoretično in ne praktično obstoj splošno-človečanske morale...
V svojem znanem, delu »Gewalt und Terror in der Revolution« (Sila in teror v revoluciji) piše voditelj levičarskih ruskih socialistov (takozv. maksimali-stov), sodrug dr. J. •Steinberg o problemu odnošajev marksizma napram etiki in morali med drugim sledeče:
»Marksizem je samo proučeval pota, ki vodij ok socializmu. Cilji socializma so mu bili postranska stvar. Še več: marksizem teh poti ni niti postavljal kot teleološki odrejene naloge, nego samo kot člene na historični verigi. Na ta način je marksizem svoj socialni idejni sistem pretvoril v socialno mehaniko. Ta mehanika je bila surova, materialistična, ker je proglaševa! materialni razredni interes kot svojo osnovo in ker je razredno borbo prikazoval zgolj kot borbo za izključno materijelne interese. Ta mehanika ne vidi pri tretiranju svojih elemntov poedincev, nego samo socialne formacije, ne poedinih individujev, nego samo razrede. Razvoj te mehanike obstoja samo v vzajemnih uplivih teh kolektivnih formacij.
Znano je, da je marksizem od nekdaj negiral idejo osebnosti in morale. V svoji osnovi pa marksizem ni antimoralen, nego samo amoralen. Toda od amoralnosti do antim.orainosti je le kratka pot. Zato je Karl Marx zametoval vse one socialistične doktrine, ki so imele svoje izhodišče v moralnih idejah (Lasaile, Proudhon). V svoji biografski studiji Karla Marxa zatrjuje Franz Mering, da je Marx v pismu Engelsu ob sestavi načelnega proglasa I. internacionale pisal med drugim: »V tekstu tega proglasa sem besede pravica, dolžnost resnica, morala in pravica, predložene s strani raznih socialističnih voditeljev, tako razdelil, da nikjer ne morejo škodovati!...«
Marksize mse , sploh ni bavil s problemom morale in etike. Ta problem pristašev tega socialističnega pravca ni skoro nikdar interesiral. Le izjemoma so posvečaii marksisti tudi problemu morale svojo pozornost. O morali in etiki imamo par marksističnih knjig, med dru gimi tudi Karla Kautskega »Etika in ma-terijalistično pojmovanje zgodovine«. Ali vsa marksistična proučevanja morale so se zreducirana na »pojasnjevanje« morale, na njen postanek iz raznih gospodarskih in razrednih odnošajev. Marksistom je bilo v glavnem na tem ležeče, da »pojasnijo« postanek moralnih norm in zakonov, niso pa smatrali za potrebno, zavzeti napram tem moralnim normam in zakonom svoje jasno in,odrejeno stališče. Etika jih je interesirala samo z znanstvene strani, ali praktična uporaba jim je bila deveta briga. Za Kautskega in marksiste sta razredna mo rala in razredna solidarnost edino obstoječi dejstvi, poleg tega pa sta razredna morala in razredna solidarnost samo refleksi materijalnih pogojev in razrednih 'borb. Pred marksizmom se problem splo šno-človečanske morale, problem odnosa, ki mora obstojati med ljudmi kot takimi, sploh ne postavlja. Ta problem je bil že od nekdaj nasproten duhu in vsebini marksizma, kajti marksizem ne priznava niti teoretično, niti praktično, obstoj splošno-človečanske morale. Herman Gorter piše v svoji knjigi »Historični materijalizem«, da se spopad razredne morale s splošno-človečansko moralo ne sme smatrati kot nekaj moralnega, nego se more le tolerirati, v kolikor to koristi splošnemu blagru gibanja, vendar je treba računati s tem, da se je treba prej ali slej vrniti k pravi, to se pravi splošno- človečanski morali. Tako minimalno aplikacijo razredne morale zahteva Gorter, ki je sicer marksist, čeprav osamljen, celo pod kapitalističnim sistemom. Gorter pravi, da se pod plaščem razredne morale ne sme in ne more vršiti prevara, laž, nasilje in nepoštenost. Marksistični kantovci (Vor lander, Staudinger in Max Adler) so sicer poskušali pomirjenje med Marxovo sociologijo in Kantovo etiko, toda v tem prizadevanju niso uspeli. Marksizma
sploh ni mogoče poravnati z nobeno etiko, kajti suvereniteta marksističnega principa pobija vsako etiko. Marksizem priznava v socialnem življenju in kretanju samo primat »znanstvenega principa« in mu sploh ni do etičnega principa.
Jasno pa je — in v tem leži kriza sodobnega marksizma: da pripada v so-
Naši marksisti so pač nepoboljšljivi ptički. Vedno in povsod sc izkažejo enako. Tako tudi ob nameravani izpre membi obrtnega zakona s strani delodajalcev. Kakor smo že poročali, so poizkusili naprej tako, da so drugim organizacijam zatajili okrožnico, ki je javljala izpremembo obrtnega zakona Nato so sklicevali shode vsega delavstva in nameščenstva, na katerih pa nikakor niso pustili govoriti govornikom, ki niso bili strogo rdeči. Mesto, da bi vse organizacije nastopile enotno, so tudi tu odklonili vsako sodclo • vanje. Posebno so sc tu odlikovali so-drugi v bivšem štajerskem okrožju, kjer hočejo na vsak način obdržati delavstvo v anacionahitm duhu in še nadalje podpirajo renegatstvo.
Poleg vse te infamije pa naši mari;-sisti trde v svojih »rcvolvcr-žurnal-čkih«, da so »plavi« (tako nazivajo oni nacionalno delavstvo), vedno d'v laii v sporazumu z delodajalci in da sc tudi v tem primeru šele na namig delodajalcev pričeli prirejati protestne shode. Sedaj bi mi samo želeli, da bi prišli marksisti z dokazi za to trditev In to s tako temeljitimi, kakor lahko mi dokažemo, da so med onimi ki so spremembo obrtnega zakona predložili oblastem, sedeli tudi rdeči generali (podjetniki in industrijalci), ki na proti temu niso najmanj protestirali.
Nacionalno delavstvo je šlo v boj za svoje pravice vedno odkritosrčno. Marksisti pa so še vedno pokazali, da jirn je za delavske pravice zelo malo
Notranjepolitična napetost v Francifi
Zadnji spopapadi med desničarskimi in levičarskimi farmacijami v Lorientu, Lyonu in Parizu so zopet pretresli idelo Doumergueve vlade narodne unije. Nobenega dvoma ni, da se pripravljajo v Franciji oborožene partijske sile na končni spopad, ki se more po dosedanjih prorokovanjih mnogih francoskih publicistov spremeniti v pravcato državljansko vojno. Desnica ima na svoji strani veliko armado svojih bojnih formacij, čeprav te niso pod enotnim vodstvom. Tu je na primer »francoska solidarnost« s takozvanimi »solidaristi«, razun tega še obstojajo takozvani »francisti« in »pa-triotičr.a mladina »jeunesse patriotique«, nadalje vitezi ognjenega križa (»Croix de feu«) in končno Še poleg drugih, manj pomembnih organizacij znana rojalistična skupina lista »Action Francaise«. Desničarji vedo, da se je socialistična stranka na tihem dogovorila s komunisti glede državnega udara. Marksisti pa tudi dobro vedo, da jim gre za biti ali .re biti. Vlada g. Doumerguea je le provizorij. V Franciji še notranjepolitična odločitev ni padla. Stranke so se po strašnem vrtincu prahu, ki ga je bil dvignil Sta-viski, odločile za nekako premirje, ki
ciainem Fr 1 :aju in kr:tanju prima' etičnemu principu. Socializem postali' iluzoren in brez vrednosti za človečan-stvo, če je socialna mehanika odeta sa mo v rjuho »znanosti«, kakor so to na pravili marksisti. Socializem bo šele tc daj postal stvarno in živo zgodovinsk gibanje, če bo prežet etičnih idej in etič pili principov v duhu aktivistične ir tvorne svesti in volje«. Tako »sodrug 'Steinberg. Mi pa pristavljamo: Socializem brez globoke nacionalne zavesti, ljubezni do grude, resnice in pravico-Ijubnosti ne more biti niti aktivističen in uiti tvoren, zato nima bodočnosti, dokler ni nacionalen. Tega pa ne prizna niti Steinberg in ne Gorter.
ruar, (Vsako priliko porabijo bolj za to, da okrepe svoje razskropljene črede vedno manj verujočih ovčic. —-Marksisti pa so tudi veliki lažnjivd p so tako v številki »Delavske politike« 7 dne 20. t. m. zapisali, da smo mi v našem listu povdarjali, da so podjetniki ob nameri poslabšanja obrtnega zakona povsem nedolžni, in da je v;e le demagogija rdečih. Vsak naš čitatelj sc pač lahko sam prepriča, kaj smo napisali. Da pa marksisti uganjajo demagogijo v zvezi s tem, pa srna trdili in Še trdimo danes!
Kakor izrabljajo teorijo Marxa v korist svojih generalov, tako hočejo delavstvo varati s svojim neresnim časopisjem. Mi pa pravimo, da bi bilo res interesantno, ko bi enkrat v teh svojih Ustili povedali, kako plačujejo oni delavstvo in kako svoje genera e, ki sede po raznih ustanovah, ki so jih zgradili z delavskimi žulji. (Seveda V kolikor jih že niso spravili v žepe rde čili buržujev!) Mesto klevetanja nacionalistov napišite raje kaj o lastnih koristolovcih in salonskih marksistih, hi sc titulirajo z »generalnimi« in »navadnimi« ravnatelji. Go vse to boli interesantno!
Će pa hočete nacionaliste še nadalje izzivati, pa tudi prav. Samo vedi te da vam ne bomo ostali ničeso’-dolžni in da bomo povedali o vas' še marsikaj, recimo o podporah avstrijskim socijem in kakanjskim žrtvam itd. Sicer pa: »Sodrugi pripravljajte culice, ker bo treba kmalu iti!«
pa ne more dolgo trajati. Strasti so silno razpaljene, situacija zahteva definitivni obračun, da se bo vedelo, kdo vlada in.kdo je v opoziciji. Sedaj so zadnji nemiri že izzvali prve disonance v vladi. Radikalni socialisti, ki jih v vladi zastopata Herriot in Sarraut. so mislili, da je prišel čas za naskok proti desničarskim bojnim organizacijam. Sarraut je zahteva! na zadnji seji vlade razpust omenjenih desničarskih strank, ki bi na tihem prav radi videli razpust komunistične stranke. Osebnost g. Doumerguea je seveda zaenkrat še garancija, da ta latentni konflikt v vladi ne bo izbruhnil s silo. preprečiti pa tudi on ne bo mogel krize, ki pretresa njegovo vlado. V tem oziru je pričakovati zanimivih političnih spopadov. ki bodo morda vsaj deloma očistili sedanje depresivno ozračje.
Mna strokovna n, larilor
Sodna ulica 9 — dvorišče
Uradne ure tajništva so od 1. januarja dalje dopoldne od 9. do 12. ure
ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dop. popoldne od 15. doVsl9. ure.
50.000 adres bo imel »Veliki adresar za mesto Maribor in širjo okolico«. Najboljša reklama za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša informacija za vsakega, ki rabi adrese, ker bo adresar popolen in bo vseboval vse osebe s točnimi adresami. Žurite se z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, telefon 29-70.
mmm				HHS&S	!9fK		
Pozor: Rdeči demagogiš
Demagoško zavidanje rdečih lističev „Generalni" in „navadni" ravnatelji
Končano Je...
Nad Sarajevom se poraja beli dan... 28. junij 1914! Veliki dan za Sarajevo in za vso okupirano ozemlje. Srečna, presrečna dežela, ki bo imela čast sprejeti v svoji sredini habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo. Krasen dan. Visoko na nebu žarj poletno solnce, samo na zapadni strani se trgajo oblački kot ostanki .neurja, ki je divjalo par dni prej nad vso Bosno. Sarajevo je v zastavah in cvetju, množice vrve po ulicah, iz oči jim sije radost in pričakovanje. Zastave vihrajo tudi z mošej. Pričajo o tem, da je tu zmagal toliko osovraženi krščanski »džauer« nad polmescem in da se tudi Alahovi služabniki vesele prihoda mogočnega gospoda. — Nekje na periferiji mesta je pravoslavno svetišče. Danes je polno. Vidovo leta 1389. je dalo srbskemu narodu nov praznik žalovanja. Danes se obujajo spomini na Kosovo, grob srbske svobode. In danes prihaja na srbska tla predstavnik mogočnih Habsburžanov, da tako pokaže pred vsem svetom, kako je slovanski narod srečen, da ga tepe in tlači germanska pest...
Nekje iz vrste pritličnih hiš stopi črnolas mladenič. Napol otrok. Je to Gavrilo
Maribor
NABAVLJALNA ZADRUGA DRŽ. USLUŽBENCEV V MARIBORU priredi ob priliki mednarodnega zadružnega dne v nedeljo, dne 1. julija 1934, na letnem telovadišču Sokola I. v Magdalenskem premestju (Koseskega ulica) svečano proslavo s povorko ob 15. uri 15 minut z Rotovžkega trga in z raznovrstnim sporedom. Vstop imajo samo člani in svojci vseh zadrug, ki so včlanjeni pri Savezu nabavljalnih zadrug v Beogradu. — Vstopnine ni.
GLASBENO DRUŠTVO »DRAVA«
priredi 1. julija 1934 ob 15. uri veliko poletno veselico v Studencih, gostilna MRAZ. Sodelujejo pevski zbor, godba, tamburaški zbor. Ples in druge zabave. Brez vstopnine.
ODLIČNO POTRDILO.
Marksističen listič »Delavec«, ki izhaja nekje v Ljubljani, si je dovolil posvetiti našemu listu par vrstic pod lepim naslovom »Da ne bo zamere gospa mariborska ..Borba”«, kjer se zaletava v našo trditev, da so rdečkarji uganjali demagogijo ob priliki nameravane izpremem-be obrtnega zakona s strani delodajalcev. Sicer v tistih par vrsticah ne zvemo nič novega, so pa vseno odlično potrdilo našim trditvam, ker pravi pisec dobesedno:	»...da Delavska zbornica
ni dobila osnutka kot prva na vpogled, nego je ta osnutek dobila tako, kakor se pravi »pod roko«, prva Strokovna komisija za Slovenijo...« Torej je vendar res, da so vso zadevo izvohali kot prvi rdečkarji in to po svojih rdečih generalih, ki so v delodajalski zbornici prikimavali izpremembi obrtnega zakona, potem pa svojim podrejenim ukazali (»pod roko« seveda!) napraviti vik in krik. Pa recite potem, če to ni demagogija? — »Delavcu« pa se na tem mestu zahvaljujemo, da tako točno potrjuje naše domneve ...
V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI ,
se uvedejo za dobo od 2. julija do 7. septembra nedeljene uradne ure kakor v ostalih mestnih uradih. Čitalnica ostane v tej dobi zaprta, knjige pa se bodo izposojale po dvakrat na teden: vsako sredo in vsako soboto od 8. do 1413, ure. Eventuelne želje glede uporabe knjižnice v študijske svrhe naj se javijo ravnateljstvu.
Sv. Križ nad MarSborcm
G. ROBNIK NAŠ ČASTNI OBČAN.
Preteklo nedeljo je bila pri Sv. Križu nad Mariborom intimna svečanost, kakršnih je le malo v naših krajih, zlasti pa na naši severni meji. Občinski svet sve-tokriški je izvolil za svojega častnega občana g. Ivana Robnika, strokovnega učitelja iz Maribora. Križani so počastili s častnim občanstvom svojega nekdanjega učitelja, ki si je pridobil nemalo zaslug za podvig naše občine.
Princip. Tudi zanj je danes veliki dan, morda največji v njegovem življenju. Urno stopa v senci hiš in se ne zmeni za to, kar se godi okoli njega. Nekje igra godba hrupen marš. Gavrilo pospeši korake. Hiti, v njegovi notranjosti pa se tačas vse prevrača. Za hip ga spreleti misel, da je danes morda zadnji dan njegovega življenja. Strah mu stisne srce. Pomisliti mora na vse, kar ga z ljubeznijo priklepa na življenje. In je toliko lepega in dobrega. Gavrilo odganja vse take misli in sj kliče v spomin vse, kar je v zvezi z današnjim dnem. Kri mu valovi hitro. In zopet mora misliti na sebe. Zdi Se mu, da je njegovo srce ura, ki šteje zadnje minute. Še dve, tri, morda pet minut...
Zašel je med množico pred mostom, ki vodi čez reko. Množica je nemirna. Med njo se je raznesla vest, da je nekdo vrgel bombo, ko se je Ferdinand peljal ob obrežju. Nesreče ni bilo. Gavrjlu je zastal dih. Sedaj je vedel: Čabrinovič je zgrešil! Sedaj mora priti konec! V druge revolucionarje: Grabeža, Popoviča in Mehmedbačiča ni imel zaupanja, ker so bili preboječi. Kdo bi jim to zameril, mladim ljudem, željnim življenja? Vrsta je torej na njemu, zadnjemu, najmlajšemu ... In je prav sedaj življenje
najlepše, kakor je lepo vse, kar vemo, da bomo kmalu izgubili. Pa mu je vseeno, pred seboj vidi vse kakor v sanjah. Množica valovi, Gavrilo se preriva v prednje vrste. Nihče ne sluti, da je v zraku smrt...
V daljavi vzklika množica. Vzklikanje se bliža mestu, kjer stoji Gavrilo. Njegov obraz je brez krvi, Gavrilo se boji, da mu ne bi odpovedala v zadnjem hipu misel in da bi zamudil... Misel na življenje je izginila... Vse okoli njega vpije, maha, urnobes lomi ozračje... Sarajevo pozdravlja svojega bodočega gospodarja...
Bližajo se avtomobili. Ne enem vihra ob šoferjevi strani črno-žo!t prapor. V njem pa sede general Potiorek, prestolonaslednik Ferdinand Habsburški in njegova žena Zofija.
Največji trenutek... V Principu podrhtava ena sama misel: sedaj ali pa nikoli! Mehanično seže v žep. Neopazno položi na tla bombo, ki jo bo sprožil da se z njo ubije po atentatu...
Ferdinand se nasmiha, slabotno in prisiljeno. Zofija sluti nekaj strašnega, mehanično odzdravlja z roko. Potiorek, bled in z nemirnimi očmi daje ukaze šoferju, kam naj krene na bližnjem križišču. Poskušen atentat z bombo je spra-
vil vse ob dobro voljo. Množica pa tuli in vriska... Godba igra, z oken pada cvetje...
Avto vozi počasi. Ferdinand se ozira po množici. K sebi ga priklene dvoje vročičnih oči, kuštravega fanta. Samo za hip... Pred oči fanta se je stegnila roka v revolverjem, ki jo opazi tudi Zofija. S krikom se vrže s telesom pred moža... prepozno... Tisočinko sekunde prej je počil strel in Ferdinand Habsburški je jecljal v smrtnih krčih. Nato še en strel ... Bi! je namenjen generalu Potioreku... Zadel je vojvodinjo Zofijo v trebuh...
Avto stoji. Množica je otrpnila. Vse čaka: ali se bo zrušilo nebo?... Nič... Solnce še vedno sije, nekje žgole ptički... Hip nato se vse zave... Bomba se Gavriiu noče sprožiti... In že padajo po njem udarci. Bijejo ga vsi, nemočnega, skoraj otroka. Orožniki ga branijo pred linčanjem razbesnele množice. Gavrilo ves v krvi se hoče dvigniti. Iz grlu se mu utrga slaboten deški glas. Nekako:	»Dole... Živela...« se čuje v
hrupu. Več ne more. Pred očmi je tema, pri duši pa neskočno lahko... Izvršil je veliko nalogo ... Končano je...
Poravnalte naročnino!
mmaammmmmmmmamKm  ....... m —i
Sarajevo
KONGRES JUGOSLOV. NACIONALNIH RADNIČKIH SINDIKATOV bo v dneh 1., 2. in 3. julija 1934. v Sarajevu. — Delegati in gostje uživajo na železnicah 75% popusta.
Zagreb
IZREDNI KONGRES JUGOSLOVANSKE AKCIJE. Izredni kongres Jugosl. akcije bo v nedeljo, 1. julija tl. ob 9. uri predpoldan v prostorih »Kola« (Trg kralja Aleksandra) v Zagrebu. — Dnevni red je naslednji: 1. Konstituiranje izrednega kongresa. 2. Sprememba in izpopolnitev pravil Jug. akcije. 3. Izpolnitev Centralnega odbora Jug. akcije.
Veienie
Narodno strokovna zveza priredi v nedeljo, dne 1. julija 1934 ob 10. uri predpoldan v Velenju in sicer pri gosp. Raku
shod delavstva
Poročali bodo govorniki iz Maribora, Ljubljane in Velenja. — Dolžnost vsega zavednega delavstva je, da se shoda udeleži polnoštevilno!
da, ne kopalnic in tudi ne higijenskih | stranišč, v marsikateri hiši pa še celo električne napeljave ne. Vse te hiše so že zdavnaj amortizirane, plačevati pa moraš visoke najemnine. V Ptujiu stane stanovanje z eno sobo od Din 100.— do Din 200.— in tako dalje do najvišje najemnine Din 700.—. Pa če bi še bile samo najemnine, bi še človek nekako izhajal, žal pa moraš k tej najemnini gospodarju še posebej odšteti lepe denarce za razna hišna vzdrževalna dela, kakor popravila, »dvO'Z fekalij, vodarino, električno razsvetljavo, dimnikarja in amortizacijo električne napeljave. Najhujše pa je zadel najemnine najemninski vinar, katerega je mestna občina zelo krivično porazdelila. Vsak najemnik, ki plačuje do Din 200,— mesečne najemnine mora plačati še 12% najemninskega vinarja od Din 200.— dalje pa še celo 16%. Z najemninskim vinarjem se stanovanja zelo
ieležke * v
GDČ. DRUZOVIČ : DR. TEKLIĆ.
V našem listu smo nedavno poročali o zanimivi tožbi, ki jo je vložila Mariborčanka, gledališka igralka Narodnega gledališča
v Zagrebu, gdč. Erika Druzovičeva proti g. dr. Tekliću, uglednemu zagrebškemu znanstveniku. In to radi vsiljivega dvorjenja in groženj njej in njenemu zaročencu. O poteku prve razprave smo že poročali, nadaljevanje iste pa je bilo pred par dnevi pred istim sodiščem v Zagrebu. — Razprava je privabila polno poslušalcev, ki so vsi prišli na svoj račun, Zaslišane priče, obtoženec in tožiteljica so v medsebojnih kontraverzih očitali drug drugemu umetniške nesposobnosti, višek pa je bil, ko je zagovornik g. dr-Teklića, dr. Oreškovič označil prijavo gdč Druzovičeve za reklamo, s katero jc hotela postati popularna. Tak očitek je vzbudil pt'
poslušalcih smeh, pri gdč. Eriki pa jok.-podražijo in vse to breme pade na ubo- sodišče je spoznaio dr. Teklića za nedolžne-
NEDELJSKI IZLETI.
Pretekla nedelja je bila prva, ko so po deževnem vremenu Ptujčani lahko napravili izlete na vse strani. Nekateri izletniki so krenili v Slov. gorice, drugi zopet v bližnje vinotoče. Vsi so se vračali zadovoljni domov. Najbolj so pa menda biti zadovoljni Avstrijci, ki so v družbi znanih ptujskih krogov priredili izlet v vinorodne Haloze, kjer se jim ob izvrstnem banketu in sladki kapljici spodnještajerske hranilnice n> siabo godilo ...
CIRILOVA TISKARNA
iz Maribora je odprla prejšnji teden pri nas svojo podružnico. Pozdravljamo vsako naše podjetje, opozarjamo pa že ob otvoritvi, da naj bo to podjetje v cenah konkurenčno drugim ptujskim tovrstnim podjetjem, ker mu bo drugače težko zajamčeno uspevanje. Treba je vedeti, kaj je Ptuj...
VPRAŠANJE NAJEMNIN V PTUJU.
Kdorkoli prihaja od tujcev v Ptuj, si predstavlja kako ceneno živimo Ptujčani. Žal pa moramo odkrito priznati, da temu ni tako in bi Ptuj skoraj moral biti uvrščen v I. draginjski razred z ozirom na Visoke najemnine, ki jih moramo plačevati. Vsem je dobro znano, da se v Ptuju povojna leta ni dosti zidalo. Lr nekaj družin si je sezidalo svoje dorno ve, dočim so predvsem javni nameščene: vezani na stanovanja v starih hišah z visokimi najemninami in brez vsakega konforta. V starih hišah nimaš vodovo- i
gega najemnika, dočim hišni gospodar samo uživa najemnino, dajatev pa nima nikakih. Vprašamo slavni občinski svet, ali je ta porazdelitev najemninskega vinarja pravično razdeljena? Kdo pa je pri tem najbolj prizadet, kakor javni nameščenec. Vsako najmanjše stanovanje stane Din 200.— in tako mora najnižji nameščenec plačati največ davka! Ali se ne bi ta krivični davek dal odpraviti, saj ga druga mesta tudi ne plačujejo. Če se pa. že odpraviti ne da, pa se naj te davke vsaj pravično porazdeli. Naj ga plačuje oni, ki ima stanovanje z več ko tremi sobami. Govori se veliko o higijen skem vprašanju, o zdravih stanovanjih in o vsem mogočem, samo nikdo ne pove, kako si naj uradnik tako stanovanje vzdržuje. Mislimo, da je v prvi vrsti poklicana mestna občina, da gre z dobrim vzgledom naprej in da zniža predvsem visoke najemnine v starih kasarnah, da odpravi najemninski vinar, da vzdržuje svoja poslopja sama, ne pa da zvali vse adaptacije na najemnika. Kadar bo pokazala občina socialno pravičnost, takrat pričakujemo, da bodo tudi privatniki posnemali mestno občino. Mestnemu občinskemu svetu priporočamo tedaj, da se tudi s to zadevo resno bavi in da se skuša primanjkljaj kriti od tam, od kjer je kaj vzeti, ne pa od tam kjer bi bilo še kaj za dodati! Pripomnimo pa končno, da so res nekateri hišni gospodarji izjeme. ki uvažuiejo socialni položaj najemnika — ter bi prav Mestni občini lahko služili kot vzor. Tem — seveda — naše opozorilo ne velja.
NAJLEPŠA ČEDNOST JE ZVESTOBA DOMOVIN! IN ČASTNI BESED!!
ga in ga oprostilo vsake krivde.
ASPIRIN.
Aspirin, ki ga izdeluje znana nemška veletvornica Bayer, je zadela v Jugoslaviji posebna usoda. Kakor je znano, so dajali naši Okrožni uradi za zavarovanje delavcev, bolnim delavcem skoro kot edino in izključno zdravilo — aspirin, to pa v glavnem radi tega, ker je to najcenejše zdravilo. Socialna birokracija si namreč misli, čemu bi dajali delavskim param (reete parijam) boljša in dražja zdravila, ko je pa treba štediti radi plač in dnevnic tistih, ki po OUZD-ih vedrijo in oblačijo? ... Odslej, kakor izgleda, ne bodo dajali delavcem niti aspirina več. Aspirin je bil v posebni okrožnici proglašen kot specialiteta, t. ; kot privilegirano zdravilo. To se je zgoemb na zahtevo tvrdke Bayer, ki proizvaja aspirin. Ker pa pravijo predpisi OUZD-a, da se bolnim delavcem nikakor ne sme predpisovati specialna zdravila,- zdravniki tudi ne bodo smeli zapisovati aspirina, ki je odslej — specialiteta.
V GRAZU MISLIJO NABAVITI GODBENE INŠTRUMENTE?
Doznali smo, da je sklenil odbor Mariborske mestne godbe nabaviti potrebne glasbene instrumente baje v Grazu. D* bi obstajal tak sklep omenjenega odbora, v katerem so zastopani izključno samo narodno-zavedni člani, se nam z“' skoraj malo neverjetno. Saj imamo vendar v Jugoslaviji in celo v Mariboru samem firme z glasbili, ki nosijo brez-dvomno prav tako slavna imena, kakor katerakoli graška tvrdka. Te firme, ce že niso izključno jugoslovanske, zaposlujejo vsaj naše narodno zavedne na' meščence in vplačujejo davke našim državnim in občinskim blagajnam Naša informacija, da se naših tvrdk doslej n! pozvalo niti k oferti, je pa točna in zato torej dvomimo v resničnost gornjega
sklepa, ker bi bilo tako zapostavljanje
naših tvrdk v resnici čudno. ________
Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt. predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Drago Bajt v Mariboru. Tiska Mariborska
tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru