. man) WtF' / mi tet, Шг / in dober ШГ / dnevnih r Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 20 Din. Uredništvo : Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel.2107. Celje, Prešernova 6/1 E. AS Uprava : Gajeva L Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana ŠL 14.611. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel.2107. Celje, Prešernova 6/1 NARODA I Posamezna številka Din !•—. Današnja številka vsebuje: 4. september Revizije sklepa glede dobav premoga ne bo... Vesti iz Italije Naši gasilci — budni čuvarju Maribora V delu za kmetsko izobrazbo Z jadrnico v Grčijo St. 118 Izhaja vsak dan V Ljubljani v torek, dne 27. avgusta 1985 Rokopisov ne vračamo Leto 1 4. september Po neuspeli konefrenci trojice v Parizu je nastalo premirje, ker tudi zgodovinska seja angleške vlade 22. t. m- vP^s^nja ,n4 ti za milimeter ni premaknila. Teden dni nas še loči do sestanka DN in v teh dneh si posamezni državniki prizadevajo, da h ustvarili znosi j ivo atmosfero, ki naj ni Ženevi končno pomirila duhove. Arbitražni svet je dobil petega elana v osebi grškega poslanika, tako da se posamezni zaključki vsaj lahko sprejmejo ali odklonijo z večino glasov. Arbitražni svet ima ugotoviti ali je za dogodke pri Ual-Ualu kriva Aebsinija. Verjetno je — tako vsaj zatrjujejo ženevski diplomatski krogi, — da bo arbitražni svet krivdo pripisal Abesiniji. V tem primeru bo seveda Abe-sinija proglašena za napadalca. Mandat, ki ea bo na ta način dobila Italija od velesil, bo nekako izhodišče onih predlogov, ki jih je baron Aloisi stavil, čeravno se z vsebino mandata, ki sta ga predlagala Eden in Lavai v Parizu ni zadovoljil. Arbitražni svet se je presilil iz Pariza v Bern da zasliši priče, kakor je to predlagala Italija. „. Angleško stališče ni homogeno. Veema dominijonov ni zainteresirana pri eventualnih sankcijah, ki so povrhu še zelo problematične. Na drugi strani pa se interesi Velike Britanije v Afriki križajo z interesi Italije. Ta raznolikost angleškega pledanja je prišla posebno do izraza v angleškem časopisju, ki je zadevo obdelovalo z dveh različnih strani. Mussolinijevo stališče najboljše karakterizira razgovor dopisnika »Daily Maik s predsednikom italijanske vlade, ki je poudaril med drugim to-le: »Italija bo sla v Vzhodni Afriki do kraja in se pri tem ne bo pustila ovirati od nikogar. \ saka sankcija napram Italiji bi pomenila vojno, ker bi z uvedbo kakršnekoli sankcije bila Italija primorana izstopiti iz DN. 4. septembra bo Italija v Ženevi zastopana in bo njena delegacija italijansko stališče podkrepila s številnimi dokazi. V nadalj-nem priporoča Mussolini Angliji, naj sledi vzgledu Amerike in naj ne ovira Italije v njeni civilizacijski misiji!! Končno je Mussolini še pripomnil, da če bo Abesinija pridobljena za Italijo, potem Italija glede kolonij ne bo stavila več nobenih zahtev. Po vsem tem se spor vrača v Ženevo s sodelovanjem Italije. S tem pa še ni rečeno ,da morajo slediti sankcije. Pakt DN je zelo gibčen in poln najrazličnejših izhodov. Cl. 15, na katerega se sklicuje Abe-sinija, pravi: »Ako nastane med članicami DN spor in če ta spor ni podvržen arbitražni proceduri (v tem primeru ni, ker je spor omejen samo na incident pri Ual-Ualu, torej samo na del spora) ali sodnemu postopku, ki ga predvideva čl. 13., se Člani DN sporazumejo, da spor predložijo Svetu DN. Če se spor ni poravnal, Svet t>N sestavi in objavi poročilo, izglasovano soglasno ali z večino glasov, da bi na ta Račin javnosti prikazal okoliščine spora in rešitev, ki jo za ta slučaj priporoča. Če Je poročilo sprejeto soglasno, se članice t>N obvezujejo, da ne bodo nastopale z orožjem proti stranki, ki se pokorava !klepom poročila. V slučaju, da se Svetu DN he posreči, da njegovo poročilo sprejmejo vse članice — izvzete so sporne st.ranke — potem si članice DN pridržu-?ljo pravico postopati tako, kakor se jim .0 zdelo potrebno za vzdrževanje pravice ltl zakonitosti. ». Iz vsega tega nastaja vprašanje, ali bo DN uspelo 4. septembra doseči v Ženevi glasnost. Zaradi različnih stališč Francie in Anglije najbrže te soglasnosti ne :J?- V tem primeru predvideva pakt pra-nc°. svobodne akcije. To pomeni, da bp .jDija lahko z orožejm nastopila proti . Resiniij in ne bo za tako postopanje de-j zRa nobenega ukora s strani DN. Osta-(\ R° še nadalje članica DN. Edina težko-,Za Italijo je procedura po čl. 15., ki gE) la več mesecev in bi morala do tega Babja mirovati s pohodom v Abesi-btß i (-'e Dalija tega ne storila, potem ji*151’!? Pakt, da se Svet takoj sestane, ali k Pr'mer pa je še veliko vprašanje рГа .° P( ročilo sprejeto soglasno, to se Ue 1 a*1 bodo sploh sledile sankcije ali Mussolini iziavlia: „Nazaj ne moremo vei!... „200.000 pušk v Vzhodni Afriki hi se užgalo samo od sebe“... London, 26. avgusta. W. Današnji »Daily Maik priobčuje intervju z Mussolinijem. V tem intervjuju je Mussolini posebno obširno govoril o sankcijah. Predsednik italijanske vlade je dejal med drugim, da razlikuje moralne, gospodarske in vojaške sankcije. Na moralno, kakršna bi n. pr. bila resolucija, ki bi obsodila italijanski nastop, bi italijanska vlada odgovorila s takojšnjim izstopom iz D N. Blokadi italijanskih čet ali zaprtju Sueškega prekopa, je nadaljeval Mussolini, se bo Italija uprla z vso svojo kopno, pomorsko in letalsko oboroženo silo. Zaprtje Sueškega prekopa bi po sodbi Mussolinija nasprotovalo določbam versajske mirovne pogodbe. Posebni dopisnik »Daily Mailac je pripomnil, da je za sklep o sankcijah potrebno soglasje. Zato je vprašal Mussolinija, ali je Italija že proučila vsa odprta vprašanja s Francijo in ali je Francija z januarskim dogovorom dala proste roke Italiji v Vzhodni Afriki. Na to je Mussolini odgovoril: Res je, da smo z dogovorom od 7. januarja 1935 spravili g sveta vsa nesoglasja med nami in Francijo. V nadaljnem razgovoru je Mussolini poudaril, da bo Italija na sestanku sveta DN 4. septembra obrazložila svoje zahteve z obsežno dokumentacijo. Mussolini je dodal, da bo med drugim poslal v Ženevo več knjig. Med njimi bo tudi knjiga, ki jo je napisala žena sira Simona, ki riše barbarske običaje Abesineev in tamkajšnje suženjstvo. Ko bo svet DN pvojičil to gradivo, ga bomo vprašali, ali namerava postaviti Italijo1 na isti nivo z Abesinijo. Evropske države bi morale napraviti po zgledu USA in pustiti Italijo pri miru, da nemoteno izvrši svoje poslanstvo. Italija ne bo delala razdora v Evropi, pravico ima pa upati, da bodo tudi drugi v tem pogledu pokazali prav toliko čuta za odgovornost do evropskega miru. V nadaljnem poteku razgovorov je Mussolini dejal, da bo koloniziranje in prosvetitev Abe-sinije dalo Italiji dela vsaj za 50 let. Če bodo Italijo pustili, da se neovirano posveti velikanski nalogi, bo zmerom dober tovariš in ne nasprotnik britanskega imperija. . Ves svet bo imel gospodarske koristi od tega, ker bo Italija omogočila smotre,no izrabo prirodnih bogastev Abesiuije. Mogoče je prišel čas, da postavimo na dnevni red vprašanje prekomorskih kolonij z vsemi problemi, ki so s tem v zvezi. Načetje takšnega vprašanja bi bilo velike koristi za vse prosvetljene države, zlasti pa za tiste, ki so po krivici ostale praznih rok, ko se je delilo prirodno bogastvo sveta. Če se Abesinija odpre italijanski kolonizaciji, bodo kolonijske želje Italije s tem dokončno izpolnjene. Na koncu razgovora je Mussolini dejal : Nazaj ne moremo več. Tistih 200.000 pušk, ki so zdaj v Vzhodni Afriki, bi sc vnelo samo od sebe. V svojem poročilu o tem intervjuju naglasa Ward-Price posebno to, da mu je Mussolini izrazil željo, naj to njegovo izjavo v »Daily Mai-lu1 smatrajo za uradno. Ängffia nai se pripravil London, 26. avgusta. AA. Včerajšnji »Obser-ver« priobčuje članek Garhvna po naslovom: »Nikakih sankcij ali pa vojna na vsej črti.« Garwin pravi, da nikoli ne bi bilo prišlo do abesinske krize, eč ne bi bila Anglija zadnja leta zanemarila svojega oboroževanja. Italija bo storila veliko napako, če bo krivo tolmačila varnostne ukrepe, ki jih je izdala Velika Britanija. Garwin nato zahteva, da se čimprej skliče parlament in da mu takoj predlože dva zakona o obrambi države, in sicer enega o kar najnujnejšem letalskem oboroževanju, drugega pa o ukrepih, potrebnih za obnovo britanskega prestiža na morju. Garwin predlaga, da se ta program izvrši v treh letih, sredstva zanj naj pa dobe s posebnim posojilom. Ojačen j e angleške garnizije na Malti in v Adenu London. 26. avgusta. AA. »Daily Maik piše, da bo britanska garnizija na Malti v kratkem ojačena. Prve čete, namenjene za ojače-nje, se bodo najbrže že te dni vkrcale v Southamptonu. V tem oddelku bodo razen več topniških enot tudi dve četi inženjerjev in oddelek posebnih čet za signaliziranje. V ta namen bo odšlo iz Anglije okoli 1006 vojakov. London, 26. avgusta. W. Razen okrepitve garnizije na Malti, je britanska vlada sklenila znatno povečati tudi garnizijo v Adenu. Tudi Španija se pripravlja Madrid, 26. avgusta. AA. španska admira-liteta je premestila v Cadiks šest podmornic, ki jim je bilo oporišče doslej v Ferola. Spor med USA in SSSR zaradi kominterne Moskva, 26. avgusta. AA. Protestna nota, ki jo je poslal ameriški poslanik namestniku komisarja za zunanje zadeve, pravi med drugim, da sovjetski vladi ne morejo biti neznani cilji komunistične internacionale, kakor ji je tudi dobro znan potek zadnjega kongresa kominterne. Nota pravi, da ameriška vlada smatra, da ji ni potrebno naštevati imen ameriških komunistov, ki so se udeležili kongresa Kominterne, ker morajo biti ta imena dobro znana sovjetski vladi, saj jim je izdala dovoljenje za pripotova-nje v sovjetsko Rusijo. Newyork, 26. avgusta. W. Današnji jutranjiki priobčujejo poročila svojih washingtonskih dopisnikov, ki naglašajo, da je treba ameriško noto Moskvi o komunističnem delovanju smatrati za mnogo resnejšo, kakor so običajni diplomatski protesti. Listi navajajo v zvezi s tem, da je predsednik Roosevelt prišel do prepričanja, da ni -dosežena še nobena izmed koristi, ki si jih je Washington nadejal od priznanja sovjetske Rusije. V washingtonskih političnih krogih izjavljajo, da bi nezadovoljiv odgovor sovjetske vlade na protest ameriške vlade zaradi delovanja ameriških komunistov na kongresu Kominterne in podobnih pojavov utegnil imeti zelo neugodne politične posledice. Tudi Japonska protestira Tokio, 26. avgusta. AA. Doznava se. da se bo •laponska pridružila protestni noti v Moskvi in da bo tudi ona poslala takšno protestno noto zoper protijaponsko propagando komunističnih organizacij. Avtiriia - Madiartka Uradno poročilo o obisku Budimpešta, 26. avgusta. Madjarski dopisni urad je izdal tole poročilo o obisku avstrijskega zunanjega ministra Bergel-Waldenegga: Avstrijski zunanji minister Berger-Walde-negg je prišel v spremstvu svoje soproge in štajerskega deželnega glavarja grofa Stiirka, da prebije soboto in nedeljo v Balaton-Kenezeju na Blatnem jezeru. Berger-Waldenegg je tam obiskal madžarskega zunanjega ministra Kanjo, ki je avstrijskim gostom na čast priredil kosilo. Popoldne so se gg. Berger-Waldenegg z gospo in grof Stiirk vrnili na Dunaj. Budimpešta. 26. avgusta. AA. Avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg je prebil včerajšnji dan v družbi svojega madjarskega tovariša Kanvje na Blatnem jezeru. Visoka belgijska odlikovanja naših častnikov Beograd, 26. avgusta. Danes ob 11.30 je tukajšnji belgijski poslanik osebno izročil armijskima generaloma Milanu Nediču, članu vojaškega sveta, in Ljubomiru Matiču, načelniku glavnega generalnega štaba red belgijske krone prve stopnje, general-štabnemu brigadnemu generalu Petru Ara-čiču, načelniku informacijskega oddelka glavnega generalnega štaba red belgijske krone II. stopnje in topničarskemu kapetanu prvega razreda za generalštabne posle Milanu Prosenu red Leopolda П. četrte stopnje. S temi odlikovanji jih je odlikoval Nj. Vel. kralj Leopold III. — Odlikovani oficirji so se zahvalili poslaniku De-visneju za odlikovanja in ga prosili obenem, naj tolmači Nj. Vel. kralju Leopoldu III. njihovo globoko zahvalo za to izredno pozornost. Vreme v naši državi dne 26. 8.1935. Kraj Baro- meter Temperatura Pada- najnižja najvišia Ljubljana . 760.3 18 28 • ' Maribor . . 759.0 18 24 Zagreb . . 759.5 19 29 1 Beograd . . 760.3 19 32 — Sarajevo 762.8 11 — — Skoplje . . 762.2 15 32 •' Split . . . 759.6 24.0 20 — Kotor . . . 761.1 20 31 Rab .... 759.6 21 28 Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Novi Sad: Na severni zapadni polovici države bo mogoče deževalo. V drugih delih države bo jasno in znatno topleje, samo na zapadu bo hladneje. Sonce izide ob 4.52, zaide pa ob 18.28. Dunaj: Spremenljivo. V jugozapadnih Alpah znatno topleje, možnost neviht, pričakovati je sprememb. Koliko dolguje Italija Angliji? London. 26. avgusta. AA. Po najnovejšem stanju angleške narodne banke znašajo njene nelikvidirane terjatve v Italiji 1,963.708 funtov šterlingov. 1000 miličnikov v Afriko Rim. 26. avgusta. AA. Snoči je odplul iz Napolija parnik »Principessa Giovana« s 50 častniki in tisoč fašističnimi miličniki. Poljske obleke za italijansko armado Varšava. 26. avgusta. AA. Iz Lodza poročajo, da se italijanska vlada pogaja s skupino tamkajšnjih velikih tekstilnih tovarn o naročilu večje količine oblek za italijansko vojsko. Odmevi shoda Združene opoziciie Beograd, 26. avgusta b. Veliki shod Ljube Davidoviča v Kragujevcu je dal danes vsem vladnim in opozicijskim političnim krogom povod za razna razmotrivanja. Govore opozicijskih politikov v Kragujevcu v vladnih krogih komentirajo kot zelo mirno usmerjene, ter so napravili globok vtis. Posebno se podčrtava, da je zunanje politična linija opozicijskih politikov v soglasju z vladno politiko, kar bo gotovo našlo tudi odmeva v krogih Male antante na Bledu. Poudarjajo resnost vodstva na tem shodu in pazljivost, da se odnosi med opozicijo in vlado ne bi poostrili. Samo v eni točki shod ni zadovoljil političnih krogov in sicer v tej, da srbijanski politiki niso jasno podčrtali linije z ozirom na notranjo konsolidacijo in da na notranjo politiko drugače gledajo in si jo drugače predstavljajo. Predvsem poudarjajo, da je bil brzojavni pozdrav dr. Mačka zelo topel, hkratu pa je bil presplošen. Vladnim krogom pada v oči. da se shoda ni udeležil noben politik iz najbližje Mačkove okolice. Mislilo se je, da bo vsaj brzojavka prinesla kake smernice ali drugače podčrtala posebne poglede opozicije. Vsekakor pa pomeni ta shod velik korak naprej v notranji konsolidaciji naše države in kot tak znači velik plus v našem političnem življenju. • Vpoklic senatorjev in poslancev Beograd, 26. avgusta, b. Predsedništvo senata in predsedništvo narodne skupščine pozivata vse senatorje in narodne poslance, da pridejo v Beograd dne 5. septembra, da se naslednjega dne 6. septembra udeleže revije čet, ki bo ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Politični utrinki Pojasnilo na Odmeve »Slovenca« Nedeljski »Slovenec« trdi, da sta gg. Marušič in Pucelj »poskušala, da se priključita Jugoslovanski radikalni zajednici« in nato po svoje modruje dalje v tonu, ki je zadnje dni značilen za .njegovo pisanje. V tolažbo mu bodi povedano tole: Kolikor nam je znano, se omenjena dva politika niti nista prijavila za vstop v Jugoslovansko radikalno zajednico niti doslej nista dobila vabila za vstop, če bosta vabljena, je pač še vprašanje, če vabilo sprejmeta. Če bi morda tako vabilo odklonila, utegne »Slovenca« še glava boleti radi tega. Mi poznamo danes razpoloženje v narodu in bo »Slovenec« vsakogar, pa tudi mnogo manj pomembne ljudi, nego sta senatorja dr. Drago Marušič in Ivan Pucelj, z veseljem pozdravil v politiki, kateri je »Slovenec« danes advokat! Če pa ta list s svojim pisanjem računa tia razcep bivših kmetijcev, bo skorajšnja bodočnost pokazala, da se je — kruto varal! • f - » Stoiadinavič predsednik sveta Male antante Beograd, 26. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojailinović je nocoj odpotoval na Bled, kjer se 29. t. m. sestane svet zunanjih ministrov Male antante. Predsednik vlade je odpotoval v spremstvu šefa kabineta zunanjega ministrstva Dragana Prutića in kab. šefa predsednika Vlade Gašiča. Blejskemu sestanku sveta bo predsedoval dr. Milan Stojađinović, ker pripada po vnaprej določenem vrstnem redu predsed-ništvo sveta letos naši državi. Sestanka sveta držav Male antante na Bledu se bo udeležil poleg predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča in zunanjega ministrstva politični pomočnik zunanjega ministra Vlada Martinac, kraljevski poslanik v Madridu na delu v ministrstvu Stanko Pelivanovič in načelnik ministrstva Protič. Z Bleda, kjer ostane ves čas zasedanja Male antante, se bo predsednik vlade dr. Stojađinović vrnil v Beograd. Sela upravnega odbora Narodne banke . ~ v t* x «** 11 L v' v v '4>- 5K. » 'V A* s V ^ v'--« ,:a>. - j . t- ' -, _ * ~ -v>. ^ ' ' * " ' ^ Л — ^ л>* *v i* —- k ... ^ I — "V e».7, v*2 4 ' --1' • *■. — * * *' A. V ' V' ’ 4 * 1 <» ' •• ^ ^ -V- ' . z'-«- »Slovenec« o gibanju dr. Mačka v Sloveniji Težko je šlo, a končno je tudi »Slovenec« priznal, da se v Sloveniji čuti gibanje dr. Mačka. Seveda poroča »Slovenec« o tem gibanju na način, da bi ga čim bolj kompromitiral. Stvar je namreč pograbil malo preveč grobo in preveč neokusno, da bi mu ljudje verjeli. Najprej poroča »Slovenec« o samih bojih in nasprotjih vodilnih pristašev dr. Mačka v Sloveniji. Nato strasi svoje bralce z alarmom, da se rekrutirajo pristaši dr. Mačka iz vrst bivših Orjuna-šev. Zlasti pa da podpira dr. Mačka Narodna Odbrana v Ljubljani. Kogar pa to še ni dovolj preplašilo, temu pa naj ohladi simpatije do dr. Mačka njegova zahteva, da mora pripasti Bela Krajina in Prekmurje Hrvatski. Orjunaši in integralissimi Ju-gosloveni so na čelu gibana dr. Mačka v Sloveniji, tako zaključuje »Slovenec«. Mi in samo mi! Bilo je še pred vojno, ko je nekoč dr. Šušteršič izrekel krilatico: »№ in samo mi.« Od takrat je minulo ze dosti casa. In vec ko enkrat se je izkazalo, kako je napačen tisti bahavi Šušteršičev: »Mi in samo mi.« Sedaj ga je »Slovenec« zopet privlekel na tiapiav! Naj si zapomni, da bo veljal ta iz rek tudi glede odgovornosti. Za vse, kar se bo odslej dogodilo, odgovarja le »Slovenec« in njegovi šefi. Razdelitev železniških pr e-mogovnih dobav, rešitev kmetske zaščite, zastoj na denarnem trgu* zapostavljanje Slovenije pri javnih delih, likvidacija raznih težkih afer, itd. Za vse to bodo odgovorni le slovenski člani radikalne zajednice. Upamo, da bo sedaj »Slovenec« se z večjim navdušenjem poudarjal. »Mi m sa mo mi!« Shod Združene opozicije v Kragujevcu Dodatno k včerajšnjemu telefonskemu poročilu dodajamo še nekatere podrobnosti s shoda Združene opozicije v Kragu- ^Udeležba na shodu je bila zelo velika. Tako piše »Politika«, da se je shoda udeležilo 30.000 ljudi, med njimi posebno mnogo iz Šumadije. Ljudje so nosili jugoslovanske zastave ter razne napise cd katerih so bili nekateri zelo radikalni. Ljuba Davidovič in Joco Jovanovič sta bila pozdravljena s posebnim navdušenjem. Shod je otvoril g. Milovanovič, ki je opomnil zborovalce, da pokažejo, da so discipliniran in organiziran narod m potem bo kmalu oblast v njih rokah. Naglasa, da je šumadija zopet enkrat dokazala, da je za svobodo in pravico. Opozicija je dokazala pri majniških volitvah veliko silo in takrat sproženo gibanje se sedaj nadaljuje. Današnji shod prekaša niški shod g. Uzunoviča. Nato sporoča, da so prišli na shod številni pozdravni brljavi ter prečita brzojavko dr. Mačka, ki se za hvaljuje šumadiji za junaški nastop v neenaki borbi. Izreka znova svojo vero, da srbski narod ne more bita za ««^e pn-vilegije ter je prepričan, da bo skupim borba Slovencev, Hrvatov m Srbov tudi vsem prinesla enake uspehe. Ko se je pojavil na govorniškem odru Ljuba Davidovič, je bil dan s trobento znak »Mirno!«, zborovalci pa so se odkrili in mu navdušeno mahali v pozdrav s klobuki. Ginjen se je zahvaljeval Davidovič, nato pa je začel govoriti o političnem položaju. Morala je padla, gospodarsko stanje __ pa se je do skrajnosti poslabšalo. Najtežje pa je, da so ostali na svojih mestih pomagači , obeh prejšnjih vlad, ki sta bili najslabši, kar smo jih imeli. Protestiramo, da se ne kaznujejo oni, ki so zavedno kršili zakone, šumadija mora zopet reči dve odlični besedi: Morem in hočem! Davidovič je nato govoril o nujni potrebi, da mladina osveži narodno življenje. Gledati pa mora na to, da bo za svojo nalogo moralno visoko kvalificirana. Naoalje Beograd, 26. avgusta. AA. Danes dopoldne je bila glavna seja upravnega odbora Narodne banke. Seji so prisostvovali skoraj vsi člani. Pred prehodom na dnevni red je izvršilni odbor smatral za svojo dolžnost, da se tudi pri tej priliki spomni 22. julija 1.1. umrlega bivšega guvernerja banke, enega izmed najodličnejših gospodarstvenikov Ignjata Bajlonija. Pokojnik je bil v vodstvu Narodne banke polnih 8 let, guverner pa 6 let in 7 mesecev, to je od 27. avgusta 1928 do 17. aprila 1934. Spomin na njegovo delovanje bo v ustanovi ostal vedno živ. Da se ohrani ta spomin, je Narodna banka na podlagi sklepa izvršilnega odbora od 23. julija t. 1. vpisala Ignjata Bajlonija za dobrotnika več človekoljubnih društev. Razen tega so člani upravnega odbora Narodne banke in beograjski člani nadzornega odbora smatrali za svojo dolžnost, da po njegovi smrti korporativno obiščejo njegovo družino in ji izrečejo sožalje. Pri pogrebu se je v imenu uprave banke in njenega osebja poslovil od pokojnika Jovan Markovič, član izvršilnega odbora. V zvezi z razpravo o kreditiranju denarnih zavodov s strani Narodne banke in po zaslišanju poročila guvernerja banke z njegovega uradnega potovanja v Zagrebu in Ljubljani, je upravni odbor izrekel svoje soglasje, da se dado olajšave denarnim za- vodom, ki jih je guverner obrazložil na konferencah z zastopniki denarnih zavodov v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Te olajšave so: 1. da se denarnim zavodom , ki so pod zaščito, morejo določiti posebne meje za es-kont, ki jim bodo omogočile svobodnejše plasiranje sredstev od novih vlog v svrho oživljenj a narodnega gospodarstva, 2. da se denarnim zavodom morejo odobriti lombardna posojila na tekoče račune. Za druge komitente banke ostane tudi nadalje odobritev lombardnih posojil po založnicah. 3. da se denarnim zavodom more zamenjavati srebrni denar za bankovce v večjih okroglih zneskih, čeprav ni zakonske obveznosti za to zamenjavo za Narodno banko, da se s tem odstranijo tehniške težave z obtokom srebrnega denarja in vsako morebitno razlikovanje med bankovci in srebrnim denarjem, in 4. da banka lahko namesto obvestila po klirinških vplačilih v obliki pisma izda nekako klirinško nakazilo, za katero bi od kraljevske vlade dosegla posebno uredbo, ki bi se z njo točno opredelil pravni značaj tega nakazila v svrho olajšanja nabave obratnega kapitala našim izvoznikom, ki zaradi novih težkoč dalj časa ostajajo brez obratne glavnice. Prevzem poslov Beograd, 26. avgusta. AA. Minister za telesno vzgojo prebivalstva in zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje Mirko Komnenovié je danes, dopoldne prevzel v kabinetu ministra za socialno politiko in narodno zdravje resor od g. Preke, bivšega ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Po izročitvi resora je g. Preka poklical vse načelnike in šele oddelkov in jim predstavil novega ministra za socialno politiko, nato se je pa prisrčno poslovil od njih. Predsednik Narodne skupščine na Bledu Beograd, 26. avgusta, b. Predsednik Narodne skupščine g. S t e v a n Čirič je odpotoval na Bled. Namestitve Beograd, 26. avgusta, b. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen v 4. polož. ek up. 2. ^top. v ministrstvu zunanjih zadev g. Josip B e r-n o t, svetnik kraljevega poslaništva v Budimpešti na razpoloženju, za računskega inšpektorja v 6. polož. skup. pri finančni direkciji v Beogradu je postavljen Ivan Sporn, za računske inšpektorje v 6. skupini pri finančni direkeiii v Ljubljani pa Galovič Vojteh. Gnidovec Anton in Pehani Leopold. Vsem kulturnim in nacionalnim organizacijam 6. septembra praznujemo prvič rojstni dan našega ljubega kralja Petra II. Radi tega je naša dolžnost, da ta dan na najbolj viden način manifestiramo svojo vdanost kralju Petru II., narodnemu edinstvu ter naši dragi domovini kraljevini Jugoslaviji. S tem vabimo vse ljubljanske organizacije, da se udeleže v soboto, 31. avgusta ob 20. uri v Kolodvorski restavraciji sestanka glede priprav za bakljado, razsvetljavo mesta ter akademijo. ORganizaeija JUgoslovenske NAeionalne Omladine. Grozna nesreia v Poterkovcih Hiša se je zrušila in zakopala vso družino^— Dva otroka mrtva — Posestnik in žena hudo poškodovana Maribor, 26. avgusta. V noči od sobote na nedeljo med tretjo in četrto uro zjutraj je vzbudil prebivalce vasi Poterkovci silen ropot. Zdelo se je, da poka tramovje in šipe. Ko so vaščani odhiteli v smer, od koder je prihajal strahoviti ropot, se jim je nudila tragična slika. Na mestu, kjer je stala hiša Maksa Udoviča, je bil le še kup razvalin. Izpod ruševin pa so prihajali obupni klici na pomoč. Takoj je postalo jasno, da se je porušilo zidovje in pokopalo pod seboj Udoviceve. Kmalu se je znašlo na licu mesta večje število sosedov in vaščanov in tudi gasilci so bili hitro pri roki. Po dolgem trudu so izpod ruševin odkopali 5 letno Udovičevo hčerko Heleno, ki pa je bila že mrtva. Nesrečnemu otroku je tramovje zmečkalo prsni koš in strlo lobanjo. Kmalu nato so izvlekli tudi drugo hčerko 3 letno Ivano, ki je komaj še kazala znake življenja. Tudi ta je imela stisnjen prsni koš in težke poškodbe na glavi. Kljub hitri pomoči je otrok kmalu po rešitvi izdihnil. Med tem so izpod ruševin prihajali pojemajoči klici na pomoč. Pridni reševalci so s podvojeno silo pospešili delo in po dveh urah trdega dela se jim je posrečilo potegniti izpod ruševin posestnika Maksa Udovi-ča in njegovo ženo. Nesrečni moz ima zlomljeni obe nogi, njegova žena pa je dobila težke poškodbe na hrbtenici. Oba pa sta tudi sicer težko poškodovana. Prepeljali so ju v bolnico v Slovenjgradec. Na licu mesta so ugotovili, da se je stavba porušila zaradi zadnjega deževja, ker je bilo tramovje in zidovje ze precej trhlo. Zidovje je bilo deloma grajeno iz blata kar je nesrečo še pospešilo. Nesrečni Udovič je šele pred nedavnim postavil novo streho. Pri tej priliki so ga sosedje opozarjali, da je zidovje prešibko in ne bo vzdržalo težke strehe, žal, da so se slutnje sosedov le prehitro uresničile. Nesreča Udoviča je med prebivalstvom povzročila globoko sočuvstvovanje in pretresla vso okolico. Svečana blagoslovitev kamna za pravoslavno cerkev v Mariboru Maribor, 26. avgusla. Ob 18. uri so pravoslavni verniki slovesno položili temeljni kamen za novo pravoslavno cerkev, ki bo stala na Jugoslovanskem trgu. — Cerkev se bo imenovala »Spominska cerkev L&zäri K blagoslovitvi so prišli vsi mariborski pravoslavni verniki, vojaštvo, številni predstavniki organizacij, številni predstavniki mariborske javnosti, pa tudi veliko število katolikov. Ob zvokih vojaške godbe je opravil obrede prola g. Trbojevič. Jutri prično pa gradili monnimentamo zasnovan pravoslavni hram v Mariboru. Miha Zemljič v bolnišnici Maribor, 26. avgusta. Miha Zemljič, ki je bil v Markucijevim pro eesu oproščen, je prišel danes v mariborsko bolnišnico. Zemljič boluje za vodenico. Vašemu dopisniku je s solzami v očeh pripovedoval o snidenju s svojci, katere je pa sedaj moral zopet zapustiti. Želimo mu, da bi kmalu okreval! S «BI ti je govoril Davidovič o potrebi boljše delavske zakonodaje ter o večjem delu za napredek gospodarstva. Vlada je dolžna, da jasno pove svoj program. Koncem svojega govora je podal kratek pregled o pogajanjih med opozicionalnmu skupinami. Leta so se vlekli razgovori med Zagrebom in Knjaževcem (Mačkom in Aco Stanojevičem), a ni prišlo do ’ sporazuma, ker je dejal Zagreb, da je Knjaževac premil, Knjaževac pa je Zagrebu očital, da zahteva preveč, šele ko smo mi dejali, da sprejemamo vsak sporazum, ki bi bil sklenjen med Zagrebom in Knjaževcem, se je stvar premaknila naprej. In danes obstoji trojna' zajednica Združene opozicije, ki jo tvorijo demokrati, zemljoradmki S«**; čko demokratska koalicija iz Zagrel». „Prva točka njenega programa je, da vsi hočemo to državo. Kako pa naj bo to urejena, o tem bo razpravljal posebni odbor. Skupno z dr. Mačkom pa vam bomo objavili nas novi spupnl program. Za Davidovičem je govoril Joco Jovanovič, ki je najprej govoril o zunanje političnih vprašanjih r- xtT*' "zad- njih volitvah je narod poudaril, da ne potrebuje nobenih »Führerjev«, ker si bo sam svoj voditelj. Potrebna je nova sknpscina, ki bi bila izvoljena s tajnimi volitvami. Osnovno vprašanje vseh vprašanj je se- ljačko vprašanje. Nemci so znali rešiti to vprašanje, nismo ga pa znali mi. Mesto načrtnega, gospodarstva smo uveali zimi režim, ki je nekaterim napolnil _žepe, kmetu pa dal prazen oreh. Razdolžitev kmeta je postalo agitacijsko sredstvo. Agrarna banka pa se je izvitorepila v zavod za podpiranje kmetskih upnikov. Vprašanje kmetske zadolžitve je sicer zapleteno, toda svobodno izvoljena skupščina bi ga rešila. Mnogo sredstev za plačilo kmetskih dolgov bi se dobilo s pomočjo zakona ® pereMu povojnih bogastev. Znižanje osebnih izdatkov bi dalo nadaljnja sredstva. Pri nas so osebni izdatki za 45 do 75e/o večji ko v «ru-gib državah. Srbski kmet je za svobodo, pravico in enakopravnost, nikdar pa *a tlačenje dragega, če bi se vprašal srbski kmet bi ne bilo hrvatskega vprašanja. To je nastalo tudi zato, ker še niso dani vsi pogoji za popolno duhovno zedinjenje. Predvsem pa manjka še medsebojnega zaupanja. Na drugi strani pa so ta pozitivna dejstva: Srbi in Hrvati so prepričam, da je naša današnja država historična nujnost. Anglija, Francija, Rusija in Nemčija smatrajo Jugoslavijo kot eden temeljev za mir in prav tako tudi gleda Društvo narodov na Jugoslavijo. Edinstvo Jugoslavije in njene meje so torej izven diskusije. Od 1. isz». dalje so mislile vlade, da zadostuje, ce govore o jugoslovanstvu in če uniformirajo ljudi, ki bi ga hvalili med narodom. Hrvatsko vprašanje pomeni samo odpravo star e- M. K.: Finalni turnir za jugoslov. nac. mojstrstvo Ljubljana, 23. avgusta. Danes je bilo odigrano VIL in obenem poslednje kolo turnirja za jugoslovansko nacijo-nalno mojstrstvo. Doseženi rezultati so naslednji : Vidmar Ciril je porazil Sikoška ter s tem izzval prvo današnjo senzacijo. Druga, morda ne tolikšna senzacija, je bila zmaga Prein f alka nad Ing. Prekom, ki je igral ta dan izredno slabo. S tem porazom si je nadarjeni Ing. Prek pokvaril vse šanse za že ponujajoče se mu drugo mesto, ki ga je moral prepustiti svojemu zmagovalcu. Sam je pa zdrčal na 4. mesto. Savič Radomir je sigurno odpravil šiško, ki je s tem porazom odletel na dno tabele, d očim si je njegov nasprotnik s to zmago opomogel na predzadnje mesto. Vidmar ml. se je z Matvejevim prijateljsko pogodil za remis. Ob sklepu turnirja je dokončno stanje sledeče: 1. Milan Vidmar ml. : 18 točk (od 22 možnih) ; 2. Premfalk Anton 16 točk; 3. Mat-ve jev Sergija 14 J4 točk ; 4. Ing. Prelc Janko 14 točk; 5. Sikošek Berk IVA točk; 6. Vidmar Ciril 1215 točk; 7. Savič Radomir H točk ter 8. šiška Josip 10 točk. , S tem si je Vidmar Milan ml., sjn. vetemoistra in član Ljubljanskega ■ , • priboril oficijelni naslov jugoslovanskega nacionalnega mojstra, ki ga usposobila k udeležbi na slehernem mednarodnem šahovskem mojstrskem turnirju Zmagal je zasluzeno, saj tako v semifinalu, kakor v finalu, ni izgubil niti ene partile. Odigranih 18 partij jih je polovico (9) odločil v svojo korist, druce polovico pa je igral neodločeno f remis). Po normalnem štetju bi to značilo, da je iz 18 partij izvlekel 13 celih točk, kar znači 72'22%, kar je za turnir s tako zasedbo časten rezultat. _ šahisti okoli »Glasa naroda« novemu mojstru na tem uspehu iskreno častitamo. ga sistema, s katerim so bili nezadovoljni tako Hrvati ko Srbi. Za narodni razvoj je treba ustvariti širšo podlago, kakoi je srbstvo ali hrvatstvo samo za sebe. življenje je mnogovrstno, ideal pa enostaven Če se živlienie ne podvrže enostavnosti, bo brez riha razmetavalo svoje sile. Ideal ne pomeni izbrisanje raznovrstnosti, temveč združitev vseh njegovih sil. Kot tretji je govoril na izrečno zahtevo Pirotčanov dr. Dragoljub Jovanovič, mnogi pa so ob začetku njegovega govora odšli, tako tudi Davidovič in Joco Jovanovič. Dr. Dragoljub Jovanovič je predvsem omenil, da prihaja od dr. Mačka, ki vse pozivlje, da ostanejo zvesti Združeni оротецп Ko so govorili še nekateri drugi govorniki-je bil shod zaključen. Dr. Dragoljub Jovanovič priznava Joco Jovanoviča za svojega šefa Iz Zagreba, kjer je imel več sestenko’ z dr. Mačkom, se je vrml v Banjaluko f -Dragoljub Jovanovič ter se tu sestal z «d čubrilovičem in Kokanovicem. Izjavil je, o so listi poročali o njegovih odnosajih « zemljoradniške stranke napačno. On i član te stranke in priznava Joco Jovanov ča za svojega voditelja. O svojih jazgnvo rih z dr. Mačkom pa ni hotel ničesar vedati. Dr. čubrilovič pa je izjavil, na. e vse vesti o neenotnosti zedinjene ygs neresnične in da je položaj opozicije trdnejši, kakor je bil kdajkoli prej- FERDO DELAK Režiser iu refereut naše radijske postaje je 'dd. t. m. dosegel režisersko diplomo na akademiji Mozarteum v Salzburgu. Diploma poudarja, da je režiser Ferdo Delak položil vse potrebne ‘izpite in v praktični režiji izkazal prav izredne uspehe. Diplomsko delo, ki je obsegalo tri referate (radio, zvočni film in moderno dramo), je dokazalo Delakovo znanje in njegove izredne sposobnosti na področju radijske igre, zvočnega filma in moderne drame. Delak je doslej edini v Jugoslaviji ,ki je dosegel diplomo za režijo v radiofoniji. Nadarjeni u umetniku prisrčno čestitamo in mu želimo v nadaljnjem delovanju prav obilo uspehov! Učiteljica gdč. Stanka Slapšakova, katero so včeraj številne tovarišice, tovariši, mladina in znanci spremili k večnemu počivanju na pokopališče k sv. Roku v Dravljah. Ptuj Neumestna šala. Iz objestne nagajivosti je nekdo nasul šoferju Škovci Mihi, uslužbenemu pri g. Tonejcu Rudolfu v Ptuju, v posodo za bencin sladkor. Znižana taksa za potni vizum. Odobrena je znižana taksa za potni vizum tujih udeležencev Kmetijske razstave, ki bo v Ptuju od 28. sept. do 6. oktobra t. L. na 20 Din. Pod voz je padel. Polko Ivan, 38 let stari posestnik, je vozil iz gozda drva. Ko je na klancu zavrl kolo, mu je spodrsnilo in padel je pod voz. Našli so ga nekaj ur nato in ga odpeljali v bolnišnico. Zopet ponarejeni kovanci. Dne 23. t. m. je neki krojač iz Rudine hotel oddati na pošti v Ptuju nekaj denarja, med katerim je bil tudi V'0 dinarski kovanec, ki je bil ponarejen. Krojač se je domislil, da mu je prejšnji dan plačat no ki P. J. iz Soboti ucev račun za obleko s tem denarjem. Orožniška postaja v Gorišnici je lakoj uvedla pri P. J. v Sobotincih hišno preiskavo. P. J. je izpovedal, da je denar prejel t»d svoje matere, katera je dva ponarejena pet-desetaka iztržila na ptujskem trgu. Ker je denar dobro ponarejen in se lori od pravih samo po temnejši barvi in zamolklem zvoku ter t«» tem, da je nekoliko lažji, občinstvo opozar-lamo. naj pazi pri sprejemu kovanega denarja. &OVO mesto Nesreča. Dijak novomeške gimnazije Ljubo Kobal si je na povratku z Mirne gore. pri padcu zlomil roteo. Darilo. G. Anton Kobal, o rož. narednik v pokoju, je podaril mestnemu muzeju zaboj starih knjig in rokopisov ter svojo veliko zbirko sta-'ih novcev najrazličnejših držav. Med njimi tuli nekaj kovancev iz rimske in benečanske doke. Želeti je. da bi našel še več posnemalcev. Učiteljstvo na deželi bi lahko rešilo marsika-‘oro staVo knjigo ali rokopis za mestni muzej, ki bo sčasoma zbral vse dokumente, ki so vaz-’d za našo krajevno zgodovino. , Enoletni trgovski Dčaj. Za to prepotrebno "'Slo. ki je namenjena v prvi vrsti absolventom hieščanskib šol, vlada veliko zanimanje. Po '•krnitvi dvoletne trgovske šote. je nastala na drokovnošolskem polju občutna vrzel. Vodstvo y0,e namerava otvoriti s 1, oktobrom tudi ve-ornp tečaje, ki naj bi omogočili trgovskemu i" obrtnemu naraščaju, da izpopolni svojo stro-•ovtio izobrazbo. Vpisovanje ho za letni tečaj It!'ovno do 31. avgusta od 9. do 11 v poslopju s,|||nazije. Pouk se prične 2. septembra. Trbovlje Sokolsko društvo sporoča, da se bo 15. sep-V ),Га vr®l* l‘‘fni nastop, 6. oktobra pa tornì)0-n " Uroši vsa bratska društva, da na ta dneva . prirejajo drugih prireditev. I'oIlrniil ,,a •'iv. Planini. V nedeljo 1. septembra sl; n® Sv. Planini birma. Birm oval bo fjubljan-^Mrof dr. O. Rožman. Izogibajmo se v govoru lfl pisavi tujih izrazov! Revizije sklepa glede dobav premoga ne bo je odgovoril dr. Spaho na intervencijo ministra dr. Korošca — Pač pa se še zvišajo dobave iz srbskih rudnikov za Dravsko banovino Kočevje, 26. avgusta. Danes je v Kočevje prispela vest, da je prometni minister dr. Spaho odgovoril na intervencijo dr. Korošca glede revizije sklepa ministrskega sveta o ukinjenih dobavah premoga za državne železnice iz raznih rudnikov, med njimi tudi iz Kočevja da revizije ne bo, pač pa se še zvišajo dobave premoga iz srbskih rudnikov v Dravsko banovino na 1.100 ton. Ta vest je zelo razburila tukajšnje rudarje, ki so z današnjim dnem ostali brez kruha. Danes ob 16. so rudarji napravili demonstrativni obhod po mestu, med njimi so se nahajale tudi žene in otroci rudarjev. Delavstvo je korakalo naravnost pred sre-sko načelstvo in zahtevalo, da se mora od-pomoči in rešiti prebivalstvo iz tega obupnega položaja. Sreski načelnik g. Brezigar je sprejel deputacijo rudarjev in rudarskih nameščencev z mestnim županom g. Lovšinom na čelu. Na tej konferenci je bilo odločeno, da se takoj pošlje v Beograd posebna deputacija, ki naj intervenira pri pristojnem ministrstvu, da se omogoči delo v tukajšnjih rudnikih. Deputacijo tvorijo tvorijo mestni župan g. Anton Lovšin za Kočevje, šifrer Aneton kot zastopnik občine Kočevje-okolica, Peter Nič kot zastopnik rudarskih nameščencev in Peter Jenko kot zastopnik rudarjev. Deputacija je že danes odpotovala z avtomobilom v Ljubljano, zvečer pa odpotuje v Beograd. Ko se je deputacija vrnila od sreskega načelstva, so nagovorili rudarje župan Lovšin, Peter Nič in Peter Jenko in skušali pomiriti razburjeno množico, 'ill.l 1 t » V-■r.vrfp i » r- k' v- 4. r I у Г . ! f_ ..• ....... "v. -» k • * ' r * jr J I - k -4*4l . .•*- - ^ k V r 1 fc k t*:> za i ‘er* 'T * j k 1 ur 'J , . I, Vik. i 4 *1 V; Požigalci v Slov. goricah grozilo 18 posestnikov je doslej dobilo grozilna pisma — Trije osumljenci aretirani Prebivalci občine Cerkvenjak in Drbetinci so v vednem strahu zaradi pogostiti požigov v tamkajšnji okolici. Pri Palucu Matiji, posestniku v Smolincih, je v poldrugem mesecu dvakrat gorelo, pri posestniku Sirku iz Slavščine je pogorela vini-čarija, njegov sosed pa je našel na gospodarskem poslopju napol dogorelo svečo, lei je na srečo ugasnila preden se je kaj vnelo. Poleg teh pa je bilo še več drugih požigov, ki so bili pa vedno najavljeni z grozilnimi pismi, ki jih tamkajšnji posestniki ševedno dobivajo. Doslej je prejelo taka pisma že 18 posestnikov. Ljudje so zaradi tega v vednem strahu, posebno pa prejemniki pisem. Uredili so stalno nočno stražo. Orožništvo zadevo z največjo naglico raziskuje. Aretirani so bili doslej trije osmljenci ter izročeni sodišču, ki jih je pa po zaslišanju izpustilo. Upati pa je, da bo zločinec kmalu v rokah pravice. Liiabliasiska drama Sli -opera na @mhnitah Kratki intervjuvi s ceste. (Nadaljevanje.) GOSTIL' Prav na oglu pred pošto na robu pločnika je stal, eleganten kot vedno z metuljčkom pod vratom. Na eno oko. mi je pomežiknil, ko sva si stisnila roki. »Kje ste pa kaj bili?« — »Bled, Split. . .« —- »Dobro?« — »No, že gre!« Zdi se mi, da se je popravil, prav podjeten zgleda .. . »Ste kaj peli?« — Sem — v Splitu, enkrat, drugič...« pa je zamahnil z roko. Mogoče se mu je zgodilo isto kot Pečku. »Pa na Bledu?« — »Nič, tam sem se odpočival.« —»Skratka, če bi bilo še kakih 20.000 zraven, bi ne škodilo, kaj ne?« — »Seveda ne, tudi če bi jih bilo 50.000 bi ne protestiral...« Med smehom sva se razšla, vsak si je mislil svoje. DEBEVEC — SKRBINŠEK — JAN Tisti vogal pred pošto je za intervj uve gotovo najmanj primeren, ima pa to dobro lastnost, da pač tam vedno najdeš nekoga, v danem primeru kar tri... Debevec in Skrbinšek sta bila v živi debati, ko sem ju »neusmiljeno« motil. Skrbinšek, naš nenadomestljivi beneški Žid, Gemba in interpret najtežjih dramskih vlog — Je na počitnicah — v Ljubljani. Par dni je bil na zelenem štajerskem, pa pravi, da mu je Ljubljana vsekakor ljubša . . . Vedno dela, polna aktovka izpričuje delovnega človeka, ki je vedno pripravljen kaj o teatru povedati. Zadnji čas je prejel nekaj celo »ginljivih « pisem, poslovilnih pisem, ker so pre vnete čestitke njegove gledališče umetnosti bile mnenja, da je že — v južnih krajih naše domovine, kamor pa je odšel — njegov brat. . . Navdušeno je govoril o repertoarju v bodoči sezoni: sedem domačih del bo v teku sezone prvič vprizorjenih v naši drami. Z Debevcem sva koj začela pri jedru. Kje je bil? To, da je nameraval v Afriko, sem že vedel, da je tam res bil, mi je potrdil. Pestre počitnice. Ko so se zaprla vrata drame ga je vzelo! Dunaj, Ljubljana. Egipet, piramide, karavane, Ljubljana, potem se je podal na naše planine, pa že v Prlekijo, kjer je z nasveti sodeloval pri snemanju filma, pa še v Zagreb, in že je zopet v Ljubljani — Drama je sprejela v svoje »blagodejno« okrilje vse »letoviščarje« in jih zopet upregla... Kako se je imel? — Dobro! Kamele in drugo? »Kaj se pravi kamele? Tramvaj te pripelje skoro do piramid, tistih sto korakov so jih vodili — kamele in »jahače« varno in previdno, to ni nič. Tri dni po puščavi na kameli, steklenico vode in jaši. . . to bi bilo nekaj . ..« »Kje vam je najbolj ugajalo?« »Jeruzalem je najlepši — pa naše planine.« O tem, kako so »vrteli« v Prlekiji ne govori dosti. Mislim pa, da je vsekakor režiral. Dobro se mu je godilo, pravi, šofirati se je naučil — čeprav kolesa ne zna voziti... S filmom se je sprijaznil in mogoče nam še kedaj pobegne z Gradišča. Kaj se ve! — Kot tretji, ki sem ga hotel povprašati o tem in onem, se je pridružil naš dragi Jan, Skrbinšek in Debevec mu segata v roko in čestitata. Janu se svetijo oči. —Oče je postal in mladi Jan že deklamira, par dni star. Ponos očeta — sin, krepak stisk roke, z intervj uvom seveda ni nič. Jan seni j or hiti s tramvajem k Vidi in mlademu Janu... R. Kos Drzen vlom v sta-novanie odsotnega upravitelia Št. Rupert, 23. avgusta. Koncem preteklega tedna se je razširila vest, da je bilo vlomljeno v stanovanje tukajšnjega šolskega upravitelja, ki se je za počitnice preselil na oddih. Vlomilec je neopaženo prišel skozi okno v stanovanje. Dvignil je zunanja okna iz tečajev, ubil šipo notranjega okna ter se vtihotapil v temno spalnico. S sekiro je razbil velik lesen zaboj iu pobral skoro vse perilo. Iz omare je ukradel novo zimsko suknjo, čevlje, obleko, zimsko perilo; s seboj je odnesel tudi samokres in žepno baterijo. Škoda, ki jo trpi g. šol. upravitelj je znatna in ni krita z zavarovalnino. Tatvino je prvi opazil domačin, ki oskrbuje hišo za časa upraviteljeve odsotnosti. Deska pri oknu je bila odstranjena, kar mu je postalo sumljivo. Tudi vrtna klopica je bita izruvana iz zemlje, na kar je bilo jasno, da gre za vlom. Brzojavno je obvestil učiteljstvo, ki se mudi na počitnicah o vlomu, še prej pa o stvari informiral orožništvo, ki pazno išče sledi za vlomilcem. Upati je, da pride imenovani čim prej v roke pravice. Po 3 letih pojasnjena tatvina Ptuj, 24. avgusta. V petek se je zagovarjal pred tukajšnjim sreski m sodiščem Rolet stari S. Franc, viničar iz Flamskega, občina Majšperk. Že leta 1932. je izginil šegi Frančiški, posestnici na Bregu, jz viničarije v Rodnem vrhu nov plug vreden 900 dinarjev. Vkljub vestnemu poizvedovanju pa orožnikom hi bilo mogoče izslediti latu. — Pred kratkim pa so orožniki iz Ptujske gore dobili ukradeni plug pri S. Francu, ki je sicer tatvino odločno zanikal ter zatrjeval, da je plug kupil od nekega neznanega moškega. Navedbe pa so bile neresnične ter je lastnica tudi plug takoj spoznala za svojega. Radi prisvojitve tuje lastnine ga je sodišče obsodilo na 3 mesece strogega zapora in povračilo stroškov kazenskega postopanja. Odmerjena kazen pa se mu je zdela previsoka ter je prijavil priziv. Poljanska dolina Novi župnik g. Šavli pride na Trato v sredo iz Komende. Farani ga že. težko pričakujejo, ker' je znan in spoštovan zaradi svoje gospodarske delavnosti. Vlom. V trgovino g. Tratnika je bilo pretekli teden vlomljeno. Tat se je splazil skozi okno v gostilno, odtod je šel nemoteno v vežo in od tam je vlomil s sekiro v trgovino, kjer je ukradel ves drobiž in nekaj špecerijskega blaga. Poslance dr. Šemrov Franc je sklical v nedeljo sestanek vseh dobromislečih mož in fantov. Poudaril je, da je treba pozabiti vse prejšnje razdore in solidarno delati za rešitev gospodarskih težav, ki nas vse enako tarejo. f Šola je draga! ч Mi Vam pomagamo z našimi nizkimi cenami dečjih oblek Din 60 - 90 - 110 - 130 - 150 - 170 - livar obleke za vse otroke! Vesti iz Italiie Dve novi ustanovi V Italiji obstoji že dolgo vrsto let institucija fašističnega patronata, to je fašistična ustanova, ki nudi svojim članom potrebno podporo in obrambo pred državnimi oblastmi. Po navodilih iz Rima je sedaj pokrajinsko politično tajništvo ustanovilo poseben pokrajinski odbor, ki bo delovanje patronata usmeril tudi na naloge socialnega skrbstva. V Trstu je že bila ustanovna skupščina tega odbora. Glavna njegova naloga je. da nadzoruje poslovanje pokrajinskega tehničnega organa, potom katerega fašistovske delavske konfederacije nudijo delavstvu zdravniško in pravno pomoč v primerih delavskega zavarovanja proti nezgodam, pri bolniškem zavarovanju ter zavarovanju za starost in brezposelnost. Patronatsko področje se je s tem zelo razširilo, na drugi strani pa so prišle ustanove socialnega skrbstva v mnogo tesnejšo zvezo s politično organizacijo v državi. Druga važna ustanova novega datuma je podeželski radio, ki smo o njem že poročati, ko se je pred kratkim izvršila njegova organizacija po občinah. Občinski odbori sestoje iz župana, šolskega upravitelja in par odbornikov, ki so radioamaterji ali spretni organizatorji in propagatorji radia. Sedaj je postavljen še pokrajinski odbor za podeželski radio z nalogo, da daje podeželskim občinskim odborom navodila in daje vso potrebno podporo podeželskemu radiu. Goriški dobrovoljci za Vzhodno Afriko V soboto je goriško udruženje dobrovoljcev na svoji izredni seji sklenilo, da se daje režimu na razpolago za vojno v Vzhodni Afriki. Se istega dne se je pričelo vpisovanje dobrovoljcev, Razpoložen je seznam sindikalnih davkov V Gorici je do 4. septembra na magistratu razpoložen glavni seznam sindikalnih davkov glede tistih kolonov, ki ne plačujejo davkov od kmečkih dohodkov. Strašna eksplozija v Kobaridu V petek ob 11. uri dopoldne se je po vsem Kobaridu razlegel strašen pok. Žrtev nenadne eksplozije je postal 191etni delavec Franc Monili iz Sel pri Volčah, ki mu je granata odnesla desno stran lobanje in eno nogo več sto metrov daleč. Bil je na mestu mrtev. Franc Munih ima še žive očeta in mater in osem bratov. V tako mnogoštevilni družini je moral iti za zaslužkom, tudi najtežjim in najnevarnejšim. Zbiral je okrog Tolmina vojni material, ki se ga še vedno dobi tu in tam in ga vozil v Kobarid prodajat trgovcu Piazzi. V petek trgovca ni bilo doma in ko je prišel Munih, je Piazzov delavec ravno razkladal cel tovorni avto vojnega materiala, nabranega drugod. Muniti mu je pri razkladanju pomagal. Tedaj je opazil, da je v neki granati še smodnik, navzlic temu pa je Mirnih menil, da gre za še nerazpočeno granato. V svoji veliki zmoti ali drznosti je smodnik prižgal in že v naslednjem hipu postal žrtev svoje neprevidnosti. Drugi delavec je v trenutku spoznal nevarnost, zbežal, kar so ga noge nesle,- iu se rešil. Drobne vesti V spomin pok. mons. Leopolda Cigoja V spomin pok. mons. Leopolda Cigoja, duhovnega vodje Malega semenišča, ki je pokopan v Črničah, se bo v Malem semenišču v Gorici zgradila lordska votlina s kipom Matere božje. V ta namen se nabirajo darovi. Nesrečen padec Petleten deček Jožek Lozej z Ivaujega gradu pri Komnu je po nesreči padel in si pri tem zlomil roko. Z Zelenim križem je bil prepeljan v goriško bolnico, kjer se bo moral zdraviti kaka dva meseca. Sleparski zavarovalni agent Karabinerji v Čepovanu so ovadili sodišču zavarovalnega agenta Konrada Percos iz Kor-niina, ki je izvršil v čepova n ski okolici več goljufij na škodo Alojzija Podgornika. Josipa Šuligoja in Kristine Mrak. Semenj sv. Jerneja v Gorici Letošnji tradicionalni semenj sv. Jerneja je bil precej dobro obiskan Prišlo je mnogo kmetovalcev iz vseh krajev dežele. Na Trgu sv. Antona je bil semenj za ptiče in semenje, za Gradom pa živinski semeni in razna kramarija. Požar pri Jamijak V soboto je bil pri Jamljah večji poljski po-žar. Gorela je trava in grmičevje na površini kakih 3000 livad r. metrov. V nevarnosti je bil tudi bližnji gozd. Požar so pogasiti domačini sami. Dnevni d o gr o dici X Nacionalna ura. G. dr. Joža Bohinjec predava ob 19.30 o temi »Socialno zavarovanje — del naše nacionalne kulture«. Prenos iz Ljubljane. X Službeni list« prinaša v svojem 68. kosu z dne 24. t. m.: 1. Zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in mare 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1934-1935. 2. Izpremembo in dopolnitev § 200 statuta OUZD in njegovih krajevnih organov. 3. Izpopolnitev banskega sanitetnega sveta. 4. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. V »Prilogi« se razglaša sklep, da se proglasi mrtvim Rues Tomaž iz Vukovskega dola št. 1, občina Jakobski dol. V zadružni register se je vpisala Produktivna čevljarska zadruga v Črnomlju, r. z. z o. z., izbrisala pa se je Prva celjska mizarska zadruga. Razpisano je pragmatično mesto občinskega pomožnega delovodje v občini Ježica. Kralj. banska uprava razpisuje ponovno javno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za nabavo kuriva za dan 9. septembra. Sresko načelstvo Maribor levi breg razpisuje drugo pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo vzdrževalnih gradenj in del na državnih cestah št. 17 in 47. Finančna direkcija v Ljubljani oglašuje dražbo dveh manjših parcel v Poljanskem predmestju, Obrtna banka v Ljubljani pa svojo bilanco za 1. 1934. modni salon, nebotičnik VI. nad. tel. 24-63 zopet redno dela X Povišane gaze bodo dobili člani zagrebške drame in operete, in sicer jim je uprava zvišala dohodke za okoli 5 odstotkov. V vseh drugih spornih vprašanjih so dosegli sporazum z novim upravnikom dr. šenoo. X Pred 25 leti je praznovala Družba sv. Cirila in Metoda svoje četrstoletno delovanje na narodno obrambnem polju tako svečano, da ne štejemo v zgodovini našega nacionalnega pokreta nobene slične večje proslave. Ves narod se je bil zganil, takrat je Ljubljana doživela največji in najpomembnejši ljudski tabor, ki je odločno zahteval svojo svobodo in narodne pravice. O takratnem navdušenju za narodni obstoj je najlepši dokaz neprimerna nesebičnost udeležencev, ki so darovali v ta namen 23.000 zlatih kron (okoli 345.000 dinarjev). Letos praznujemo 15. septembra polstoletnico delovanja CMD, dobo vročih bojev za narodov obstanek. Proslavimo ta zgodovinski dogodek v slogi in enodušni ljubezni do obrambe naroda pred grabežljivimi tujci. Ponovi naj se ljudski tabor 25 letnega jubileja inž njim nasebična požrtvovalnost četrtstoletnega jubileja. 50% popust na železnicah je dovoljen vsem posetnikom jesenskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 5. do 16. septembra. Za polovično voznino zahtevajte na postajni blagajni železniško izkaznico, ki stane Din 5 —. „ , v . X Razstava male obrti na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. septembra, ki jo priredi banovinski urad za pospeševanje obrti bo nameščena na zunanji strani paviljona E. Tu bo razstavila naša mala obrt, ki ji je predvsem nuditi priložnost, da pridobi nova naročila in zaposlitve ter si tako opomore. X Razstava izdelkov iz volne angorskih kuncev na letošnji jesenski velesejmski prireditvi od 5. do 16. septembra bo pokazala obiskovalcem, kaj vse se da napraviti iz volne teh kuncev. Angorska volna uživa svetovni sloves radi svoje izredne kakovosti in uporabnosti, žal je pri nas reja teh kuncev šele v razvoju. Razstava bo prva te vrste pri nas. X Razstava ovc in koz. Da se vzbudi večje zanimanje za ovčjerejo in kozjerejo, prireja društvo »živalca« tudi razstavo koz in ovc. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, dalje ovce, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v Dravski banovini. Razstavljeni bodo tudi razni predmeti in izdelki iz volne in kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine Ovca m koza sta zelo koristni živalci in ni prav, da opuščamo njih rejo. Razstava bo od 5. do 16. septembra. ' . X Požar v Stranjah pri Škocjanu. V soboto okrog 11. dopoldne je nenadno pričelo goreti pri posestniku Francetu Vidmarju v Stranjah. V hipu je bila poleg hiše stoječa šupa polna sena v plemenih. Bliskovito je bila na licu požara gas. četa iz Dobrave, katera je z naglico omejila ogenj, kateri je že objel tudi hišo. Bila je velika nevarnost za Dulčeva poslopja v bližini ter gre velika hvala gas., da so to preprečili. Pred požarom ni bilo nikogar doma in so ljudje čuli nekake detonacije. Gospodar se je nemalo zgrozil, ko je pri vrnitvi zagledal svoj dom popolnoma uničen, katerega je komaj pred pol letom dovršil. Bil je za malenkost zavarovan. X Ivan Palandačič v domovini. V nedeljo je prispel v Beograd Ivan R. Palandačič rodom iz Boke Kotorske, ki živi že 48 let’ v čikagu in deluje tam kot gospodarstvenik in publicist. G. Palandačič je že 15 let predsednik društva tujejezičnega tiska v Severni Ameriki. G. Ivan Palandačič je znan kot eden izmed najagilnejših in najvplivnejših naših delavcev v Ameriki. Njegovo patriotsko delovanje za našo državo v tujini datira še od leta 1906., ko je ustanovil list »Ujedinjeno srpstvo«. Skupaj s pokojnim prof. dr. Mihajlom Pupinom je g. Palandačič širil in propagiral idejo naše osvoboditve in zedinjenja in imel glavno besedo med našimi izseljenci v Ameriki za bosansko-hercegovske aneksijske krize, balkanskih vojn in svetovne vojne. Pri tem svojem delu stoji na čelu naših izseljencev v severni Ameriki, kjer slej ko prej dela v duhu narodnega edinstva. X Kolo jugosl. sester poziva vse svoje članice, da se vse udeleže narodnega tabora v Mežiški dolini, ki bo 1. septembra t. 1. članice, zavedajmo se narodne dolžnosti. Cena vožnje tja in nazaj iz Ljubljane do Prevalj preko Celja Din 57-—, Maribora Din 72-—. Vrnile se bomo v nedeljo zvečer. X Ker jo je zapustil zaročenec, si je hotela končati življenje v Zagrebu 21 let stara Anka Duič iz Banjaluke. Prerezala si je žile na roki v poslopju Okrožnega urada. Liubliana DNEVNA PRATIKA Torek, 27. avgusta. Katoličani: Josip Kal. Pravoslavni: 14. avgusta, Mihej pr. DEŽURNE LEKARNE V LJUBLJANI Bakarčič, Sv. Jakoba trg. Ramor, Miklošičeva cesta. Gartus, Zaloška cesta, Moste. * * Mornarski zbor v Ljubljani. Ljubljanska Mornarska sekcija JS prireja s sodelovanjem vseh Mornarskih sekcij JS, Klubom kapetanov trgovske mornarice, Klubom pomorskih stroj ar jev in Savezom jugoslovanskih pomorščakov, I. mornarski zbor, ki bo v nedeljo 8. septembra ob 15. uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Na zboru, ki bo dostopen tudi javnosti, bodo o raznih aktualnih pomorskih vprašanjih govorili naši pomorski strokovnjaki iz raznih obmorskih krajev. Glavno pažnjo bo zbor posvetil vprašanju socialne zaščite naših pomorščakov. Podrobnejše o zboru bomo javili prihodnjič. Pričakujemo, da bo vsa naša javnost, ki se zanima ža pomorska vprašanja, napolnila dvorano OUZD. * .Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter-m anno v drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo vele-sejemskih paviljonov proti pivovarni Union, bo od 31. avgusta do 21. septembra t. 1. zaradi prireditev velesejma zaprt. * Skušnje za vprizoritev »Kralja Ojdipa« začetkom septembra na letnem gledališču bo danes ob 19. uri na odru drame. Vodstvo prosi vse one, ki so se priglasili za šta-tiranje, da pridejo gotovo na skušnjo ob 19. uri. Prosi pa še nove priglašence, ker je potrebno veliko Statistov. Vsi imajo skušnjo v torek 27. t. m. ob 19. uri. * Dve nesreči, škrl Ivano, 62 letno ženo vžitkarja iz Hrušice št. 1, je podrl neki kolesar pri Begunjah tako, da si je zlomila ključnico. — Alojziju Peškarju, 44 letnemu ključavničarskemu pomočniku iz Terova št. 10 pri Kamniku, zaposlenemu v tovarni »Saturnus«, je stiskalni stroj odrezal dva prsta na levi roki. * Na sprehodu ustreljena v oko. Metka češnovar, 36 letna delavčeva žena, stanujoča na Viču 50, se je včeraj odpravila na sprehod proti Dobrovi. Neki divji lovec je ob živi meji streljal ptiče in je zadel tudi Češnovar j evo v levo oko. Morala je v bolnišnico. * Dve tatvini. Neznan tat je ukradel pred dnevi s hodnika inž. Jakova Kučana na Večni poti št. 1 tri pare čevljev, 2 para ga-loš, par dokolenic, klobuk, par ženskih čevljev ter 2 para snežk v vrednosti 1000 dinarjev. — Na Karlovški c. 9 je nekdo ukradel iz drvarnice zasebnici Dragi Potočnik par smuči, vrednih 210 Din. * Ukradeno usnje. Na Starem trgu je prevejan vlomilec zadnje dni pokradel trgovcu Stanetu Seunigu okrog 45 kož najboljšega usnja, v vrednosti okrog 5.000 dinarjev. Vlomil je s ponarejenimi ključi, ker ni opaziti nobenih nasilnih sledov. Za stvar se zanima policija. * Cigan, zasačen pri vlomu. V nedeljo okrog poldne se je na Kongresnem trgu št. 3 po sumljivem poslu znašel 39 letni cigan Salko Dizdarovič iz Tuzle. Poskušal je razna vrata, ' nazadnje pa je s silo odprl vrata stanovanja zasebnice Ivane Hrenove in nato po stanovanju vse prebrskal. Našel je tudi košaro ter jo s silo odprl, misleč, da bo tu našel kaj primernega, kar bi lahko stisnil v svoje ciganske prste. Toda cigan je imel smolo. Prav tedaj se je vrnila domov gospodinja. Na njene klice je prihitel hišnik, ki je cigana pridržal, dokler ni prišel stražnik. Kai je vse novega v Mariboru Naši gasilci — budni iuvarii Maribora ! Mariborsko gasilstvo je preživelo zelo težko krizo in objektivni bodimo, naša gasilska četa je izšla iz tega boja poživljena ter za plodno delo vedno pripravljena. Tudi je treba odkrito priznati, da so bile krivde na obeh straneh in je zato treba kompromisno rešitev perečega problema pozdraviti, saj pravi novoizvoljeni poveljnik g. Ramšak v svojem nastopnem proglasu, da utrjuje četa brez političnih razlik z mirnim stvarnim delom zvišeno ljubav do bližnjega ter zato gasilska četa pričakuje, da ta nova smer simpatično odjekne v vseh krogih našega mesta. Ne razumemo, da bi prav gasilci morali biti tarča za razne neutemeljene polemike in zlasti za neupravičene politične oziroma strankarske strasti. Zavedati se je treba, da je gasilstvo vzvišena ustanova, kjer morejo sodelovati vsi moralno neoporečni in za človekoljubne cilje sposobni moški brez poUtičnih razlik. Ker pa so bile v našem gasilstvu razmere že vprav neznosne radi nestrpljivosti ljudi tega ali onega prepričanja, je treba današnje stanje v gasilstvu z veseljem pozdraviti. Da pa bo mariborsko gasilstvo ostalo še vnaprej zvesto strogim nacionalnim načelom, sta nam dovoljno jamstvo osebnosti predsednika in poveljnika naše gasilske čete. Seveda naj se gasilci tega tudi zavedajo, kajti gasilstvo mora biti tudi važen in trden nacionalni steber našega obmejnega življa. Le tedaj bodo vsi brez izjeme uživali pri naši javnosti potrebno zaupanje. Mariborski gasilci so že pridno na delu. Na' iz poslanega dopisa navedemo naslednje": Mirno, brez vika stremi krepka četa k zvišenim gasilskim ciljem. Članstvo je brezplačno noč in dan pripravljeno resiti in ublažiti zlo, ki ga je povzročila nesreča. Reševalcem je nov moderen rešilni avto nujno potreben in je upati, da bo to vprašanje s podporo občine in javnosti kmalu rešeno, četa samaritank bo podprla varnostno službo. Vršijo se predavanja ter razni prekoristni tečaji. V kratkem pa bo četa po zakonitih določilih sprejela in iz-vežbala nove člane. . Vse to je dokaz, da mariborski gasilci zaslužijo popolno zaupanje vseh. Pekator. A Na drž. deski meščanski šoli v Mariboru se vršijo popravni izpiti za 1., 2.^ in 3. razred dne 29. avgusta, popravni završni izpiti pa 30. avgusta, vsakokrat z začetkom ob 8. uri. — Vpisovanje v vse razrede je v dneh 1., 2. in 3. septembra t. 1. K vpisovaju se morajo javiti tudi oni, ki so se koncem junija začasno vpisali. K vpisovanju prinesite zadnje šolsko izpričevalo, rojstne podatke in potrdilo o davkih za odmero šolnine. Podrobni podatki so razvidi iz zadjega šolskega izvestja in na Šolski deski. Д Zanimivosti z mariborskega trga. Na sobotnem živilskem trgu je bilo 29 voz in 157 vreč krompirja, ki mu je bila cena od 75 par do 1 Din. Piščancev je bilo 1984, par po 15 do 50 Din. Sena so pripeljali 19 voz, otave 5, slame pa 3 vozove. Cena senu in otavi je bila 40—50 Din za 100 kg, slame pa 26—28 Din za 100 kg. — Cena mesu so bile naslednje: teletina 4—10 Din, svinjsko meso s kostmi 9—10, brez kosti 10—12, slanina pa po 10—12 Din za kg. Večina svinjskega mesa je bila iz drugih banovin, pred vsem iz Savske. Д Nad invalida so se spravili. Ko se je v nedeljo zvečer vračal po Tržaški cèsti prori domu 361 etui vojni invalid Mihael Bučan, so ga brez vsakega povoda napadli trije neznanci in ga pričeli obdelovati z nožem. Bučana so morali reševalci spraviti v bolnišnico, napadalci pa so zbežali. Д Izlet v Dubrovnik m Split, u kongresa Saveza planinskih društev slavi ji v Dubrovniku, priredi društvo »Fruska gora« iz Novega Sada krožno potovanje v Du brovnik in Split. Izleti bodo v treh skupinah in sicer: 1. skupina od 1.-4. septembra : Beo- grad—Sarajevo—Dubrovnik—Beograd,_ 2. skupina: Beograd—Zagreb—Plitvička jezera i priliki v Jugo- Split—Dubrovnik—Sarajevo—Beograd od 29. avgusta do 5. septembra. 3, skupina od 31. avgusta do 8. septembra : Beograd—Dubrovnik—Split—Plitvička jezera—Beograd. Po- drobne informacije daje Putnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Д Nesreča pri delu. Danes zjutraj si je pri gradnji tribune na igrišču železničarja ob Tržaški cesti zlomil desno nogo ólletni železničar Lovrenc Puh. Prepeljan je bil v bolnišnico. д Ogenj, ali podtaknjen ali... Preteklo noč je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Petra Trinka v Razvanju. Takoj so prihiteli na pomoč gasilci iz Razvanja, Hoč, Bohove, Maribora, Pobrežja in Radvanja, kljub temu pa je poslopje pogorelo do tal. Zgorel je ves poljski p delek, nekaj gospodarskega orodja m seno. škoda je nad 50 tisoč dinarjev. Zanimivo je, da se je posestnik šele pred kratkim zavaroval in je tako vsa škoda krita, pravi pa, da je dobii več grozilnih pisem. Je to ze tretji požar, ki je v kratkem času izbruhnil v Razvanju. Д »Detektiv« aretiral in bil sam aretiran. Včeraj’ proti večeru je služboval v Gosposki ulici zanimiv tajni agent. Kar na lepem je »detektiv« ustavil nekega že priletnega gospoda, ga aretiral in mu pričel pregledovati žepe. Izdal se je za detektiva. Ko pa j‘e videl, da se bliža gruči ljudi stražnik, je detektiv jadrno izginil, toda kmalu so ga izsledili in aretirali. Je to 231etni Ferdo D. Baje je bil nekoliko vinjen. Kopiram, razvijam, povečavam vestno in strokovno FOTO JAPELJ, MARIBOR Gosposka ulica štev. 28 Д Stradi posestnikov. Včeraj se je studenškim orožnikom posrečilo prijeti komaj 1 dietnega viničarjevega sina Franca Kovačiča iz Hrastja, Limbuša in Peker. Mladi tat je orož-mladosti pravcati strah vseh posestnikov Hrastja, Limbuša in Peker. Mlad tat je orožnikom priznal, da je izvršil več poljskih tatvin, kradel pa da je posestnikom tudi perutnino. Studenški orožniki so nepridiprava predali tukajšnjemu državnemu tožilstvu. Д Pri kuhi se je opekla. Mariborski reševalci so nudili prvo pomoč 301etni zasebnici Mariji Stumpfovi iz Pristaniške ulice, ki se je pri kuhi močno opekla po rokah. Д Zopet ukradeno kolo. Neznan storilec je včeraj vlomil v drvarnico tkalskega mojstra Jožefa Zupana v Jenkovi ulici na Teznem in ukradel skoraj novo kolo znamke »Puch« z ev. številko 97.112. Vlomilca zasledujejo tezenski orožniki. Д Otvoritev novega športnega prostora. SK Železničarja bo dne 7. in 8. septembra. Na sporedu so kolesarske dirke, mednarodni la-hkoatleski miting in nogometni turnir. Sodelovali bodo športniki iz Gradca in Celovca, pri nogometu pa klubi Hašk iz Zagreba, Ilirija in Primorje iz Ljubljane in mariborski Železničar. Pokroviteljstvo je prevzel minister Mehmed Spaho. д Kino Union. Danes »Regina«, film nepozabne lepote, katerega vsebina je prekrasna ljubavna pesem. V glavni ylogi Luise Ulrich. Adolf Wohlbrück in Olga Čehova. Д Grajski kino: Danes zadnji dan »Revolta v Zoo-vrtu.« Krasen film poln nežnosti, toda kljub temu močnega dejanja. CeHe sedmrnlSčer^piMrvela oa “Jjt'Si brvi na kolesih pod železniški most neki moški in ženska ter sta podrla na kamenita tla zasebno uradnico Karolino Wester-mayer j evo in zasebnico Karolino Frjeno-vo potem pa pobegnila. Docim se je Fer j eno va pobrala z raztrgano obleko m -praskami na licu. Je Westermayer jeva obležala. Zlomila si je desno nogo ter je moral priti po njo rešilni avtomobil. Neki moški si je k sreči zabeležil številke koles, da se je vsaj izvedelo, da sta kolesarja iz Konferenco somišljenikov sklicuje g. Franc Svetek za to nedelio ob devetih dopoldne v hotel »Union«. Pogovoriti se na-meravajo o ustanovitvi socialistične zve-ze delovnega ljudstva. Obstrelil ga je. V soboto popoline je 34 let starega Westenovega delavca Adolfa žvižaja v Kačevem vinogradu na starem gradu obstrelil neki viničar z lovsko puško vzadi v desno stegno, žvižaja so spravili 'v bolnico. , v., . Pošta Celje П. Sedaj po združitvi obe» občin bo aktualno tudi vprašanje pos™ nekje v okolici. Poštni urad v mestu ze davno ne more več točno ustrezati P bam časa. Treba bo misliti na ur^di v novega poštnega urada kje y Gaberju, leci.ni na križišču Mariborske m Dečkove ceste ah na blizu Westena. Dejstvo, da morajo ljudje z vsakim priporočenim pismom kd" ve odkod v Celje in ravno tako po vsak paket tja, govori dovolj, da je treba v okolici poštnega urada. Rpdio na- Torek, 27. avgusta. rotoeblranapioš1|a0h0:-Ob12A5: рогЖ’ vreme — 13.00: čas, obvestila — 14 1s lomki iz zvočnih filmov na 13.15: od-ploščah — 14.00: vreme, spored, borza — 18.00: otroški kotiček izvaja deca pod vodstvom P-Krizostoma — 18.40. mladinski zbor iz^ b • Vida na ploščah — 19.00: cas, poročila, vreme spored, obvestila — 19.30 nacionar na ura — 20.00: večer serenad, komoru1 orkester, poje Drago žagar in plošče 22.00: čas, poročila, spored — 22.10: ne' kaj arij na ploščah — 22.30: angleške pl°' Zagreb: 20.15: vokalni koncert — 21.16; klavirski koncert — 21.45: reproduciran glasba. ,, Beograd: 20.00: koncert članov beograJ skega gledališča — 22.30: koncert radijsK ga orkestra. , швЕЖш INSERÌRAJTE » dnevniku »GLAS NARODA« Gospodarstvo V delu za kmetsko izobrazbo obhaia kmetiiska šola v Sf. Juriju ob i. zel. svolo 25 letnico Zavod obhaja lelos 251etnico ustanovitve. Posebne slavnostne proslave, kot je bila ob 201etniei, letos ob teh težkih gospodarskih razmerah ne bo, zalo se pa vrši na zavodu 31. avgusta in 1. septembra veliko zborovanje Zveze absolventov vseh kmetijskih šol Dravske banovine ter je izdala šola za 251etnico obsežnejše jubilejno izvestje o syojem delovanju, katerega prejmejo vsi došli absolventi zavoda. V soboto popoldne ob 4. bo kongres absolventov o organizaciji kmetskih zbornic in o drugih aktualnih gospodarskih vprašanjih, v nedeljo ob 11. pa občni zbor Zveze, ki se bo predvidevno moral vršiti na zavodovem dvorišču ,ker ima zavod sam že nad 600 absolventov in je bilo že ob 201etniei zbranih nad 350 ljudi. Ministrstvo je dovolilo v ta namen polovično vožnjo, zavod pa bo oskrbel onim, ki se pravočasno prijavijo pri Zvezi, ki celotno prireditev organizira, cenejšo prehrano. Drugi naj si pa prinesejo kaj s seboj. V soboto se zaključi tudi letošnje šolsko leto kmetijske šole ter se tem potom vabijo prijatelji zavoda, da se udeleže tega zaključka, ki bo ob 9. predpoldne. Obenem ec konča tudi Hdnevni kmetijski tečaj za učiteljice-voditelji-ee gospodinjeko-nadaljevalnih šol na gospodinjski šoli. Šolsko izvestje izkazuje, da je v preteklih 25 letih v 22 letnikih absolviralo na zavodu 582 gojencev. Od teh je do sedaj zé 132 samostojnih gospodarjev, 305 mlajših je še na domu staršev, 64 v raznih kmetijskih službah 47 v drugih službah in deloma v Ameriki, 33, pa jih je med vojno padlo oziroma so umrli. Največ absolventov je iz ptujskega, celjskega in obeh mariborskih srezov ter iz prevaljskega in slovenjgraškega sreza. Razveseljivo je, da prihajajo zadnja leta na naše zavode tudi gojenci in gojenke iz sosednje Koroške, ki se vračajo zopet domov, žal pa, da ni nikake slične- akcije na našem Primorju. Kmetijsko gospodinjsko šolo, ustanovljeno na zavodu 1. 1931 je v prvih štirih letnikih dovršilo 85 gojenk. Vsako leto se je vršilo na zavodu zlasti pa v poslednjih letih večje število raznih strokov-mh tečajev. Tako je bilo pet 5 do 8 tedenskih tečajev za učitelje, eden od teh pred vojno, katere so obiskovali 103 učitelji oziroma učiteljice. Letno se je vršilo na zavodu več dva do šest dnevnih tečajev iz raznih gospodarskih panog, tako: travniški, živinorejski, mlekarski, sadjarski itd. Po vojni so se pa zelo pomnožili 'poseti zavoda po raznih šolah, organizacijah in korporacijah, tako da si je letno ogledalo zavod okrog 1000 zanimancev. šolsko posestvo, ki je ob ustanovitvi obsegalo le zemljišče ob zavodu 42 ha, se je polago nia z manjšimi dokupi povečalo na 51.50 ha, z dokupom planinskega posestva za pašnik mlade živine na Boču pa celo na 144 ha. To povečanje je bilo potrebno, da je bilo mogoče popolnoma izrabiti dovolj obsežne hleve, da se je izpopolnilo sadjarstvo ter da se je z dokupom vinograda vpeljal poleg teoretičnega tudi praktični pouk v vinogradništvu. Tako tvori sedaj celotno posestvo z odgovarjajočimi gospodarskimi napravami in vsemi panogami kmetijstva harmonično gospodarsko enoto, da je mogoče prakso primerno prilagoditi teoriji. Kako so se početkom razmeroma slaba zemljišča polagoma z drenažo ter globljim in boljim obdelovanjem zboljšala, kažejo statistični podatki pridelkov v teku teh 25 let. Tako n. pr. so znašali pridelki prvo leto 1910., ko zemljišča niso bila še osušena, zagnojena in pripravljena le: ozimna pšenica 12 q, ječmen 10 q, oves 13.30 q, koruza 10 q, krompir 74 q, pesa 150 q, repa 55 q, seno 37.5 q. Povprečje zadnjih let pa izkazuje: oz. pesnica 23.5 q, oz. ječmen 21.3 q, oves 20.1 q. koruza 33.2 q, krompir 182 q, pesa 871 q, fižol 22.7 q, hmelj 13 q, ajda 11.5 q, repa 258 q, str. korenje 224 q, detelja 125 q, seno 65 q. Število in teža živine se sicer izza prvih let po dokupu ni toliko izpremenila ob povprečnem stanju 35—40 glav, zelo se je pa povišal letni prirast s plemensko odrejo mlade živine, t. j. od početnih 20—25 q na sedanjih 45—50 q, ter je letni prirast povprečno 30°/o početne teže, najvišji pa 41 odst. Bolj se je dvignilo stanje v svinjereji, pri katerih je lelni prirast v zadnjem času celo 100% 'mr je bil najvišji 146.5 odst. početne teže. Povprečna mlečnost zadnjih 5 let je znašala 1965 litrov, najvišja pa 3434 litrov. Mlečnost pri tej domači sivopšenič-ni pasmi ni tako visoka, zato je pa mleko zelo mastno, živina zelo zdrava in rastna ter krepke konstitucije in to pri običajni krmi brez dodatka močnih krmil. V celi dobi 25 let pri tolikem številu živine ni bilo nikake večje bolezni ali izgube v hlevu. V zadnjih 15 letih je oddal n. pr. zavod za pleme 52 bikca, 42 kravi oziroma telici, 22 mrjaščka, 254 evinjke oziroma svinje, 120 ovnov in ovac, 72 petelina, 60 kokoši in okrog 7000 valilnih jajc. Z letom 1934. se je uredila na zavodu tudi banovinska plemenilna postaja za srez Šmarje in Celje z 2 noričanoma ter je znašal n. pr. letošnji pri-gon 135 kobil. Manj ugodna je pa lega zavoda za sadjarstvo vsled precej stalne dolinske megle, tako da je 1. 1929 pozebi o nad 350 dreves. V letu 1931. se je sicer pridelalo 235 q sadja, a od tedaj do letos, ko je zooet nekoliko bolje, ni bilo skoro nikakega pridelka. Novo šolsko leto 1936-37 se začne po 14dnev-nem odmoru 15. septembra ter je bilo sprejetih v kmetijsko šolo 30 gojencev, v gospodinjsko pa 25 gojenk. Ravnatelj inž. Petkovšek. Drobne gospodarske vesti = Italijanske borze zaprte zaradi špe-kulacije. Znano je, da je Italijanska vlada izdala naredbo, s katero do preklica ustavlja delovanje vseh produktnih borz v Italiji. Do tako strogih ukrepov je prišlo za-radi brezvestne spekulacije, ker hoče vlada breprečiti skakanje cen nekaterih važnih Pridelkov. ~ Nadzorstvo nad bankami. Vlada je Jbaj dobila nadzorstvo nad kreditno polivko ameriškega bančnega sistema. Pred-Sednik USA Roosevelt je namreč danes Podpisal zakon o reviziji bankarstva. ~= Gospodarska obnova USA. Poslanska zbornica je sprejela zakon o takozvanem ožjem načrtu gospodarske obnove. Načrt Preja odnošaje v premogovni industriji in У “tej sorodnih industrijah. Obenem naj izpolni praznino, ki je nastala z razvelja- vitvijo prejšnjih uredb. Kakor je znano, je vrhovno sodišče v Zedinjenih državah izpodbilo ustavnost raznih uredb. Novi zakon ima določbe o minimalnih mezdah, o maksimalnem delovnem času, o pogojih za urejanje sporov med delodajalci in delavci in določbe o določanju cen. == Cene živil v Nemčiji. Ker je prenehala veljava zakona o nadzorstvu nad cenami živil, je državni minister za prehrano in kmetijstvo pozval oblasti, naj načeloma preprečijo vsak dvig teh cen. O teh vprašanjih bo prihodnji teden v Berlinu velika konferenca. — Obramba italijanske lire. Italijanska narodna banka je povišala obrestno mero od 3 in pol na 4 in pol %. Zlata rezerva je padla v tretji desetini meseca julija za 226 milijonov lir na pet in И milijarde lir. Obenem se je obtok novčanic povečal za 890 milijonov lir in znaša 13 milijard in 856 milijonov. To je posledica znižanega zlatega kritja. Povišanje obrestne mere pomeni obrambo lire proti špekulaciji. Vlada bo branila liro in se bo ravnala po denarni politiki, ki jo je določila že pred tremi leti. = Licitacije. Pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu se vrši 2. septembra t. 1. ofertalna licitacija za nabavo 150.000 metrov kaliko-platna. V pisarni inženjerije komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši 4. septembra t. 1. ofertalna licitacija za napravo inštalacije električnega zvone na kompleksu municijskega skladišča v žabji vasi pri Novem mestu. Pri upravi slagališta I. Odeljka Vojno. tehn. zavoda v Sarajevu se vrši 4. septembra t. 1. ofertalna licitacija za napravo električne ogrejevalne naprave. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Borzna poročila DEVIZE. Curih, 26. avgusta. Beograd 7, Pariz 20'26, London 15'225, Newyork 306, Bruselj 5Г60, Milan 25'10, Madrid 4Г95, Amsterdam 207‘375, Berlin 123T0, Dunaj 5T75, Stockholm 78"50, Oslo 76'50, Kopenhagen 68, Praga 12'71, Varšava 57'95, Atene 2'92, Carigrad 2'475, Bukarešta 2"50, Helsingfors 6'705, Buenos-Aires 0"825. Ljubljana. 26. avg. Amsterdam 2953T6 do 296T75, Berlin 1752 05—1765'93. Bruselj 734 18 do 739'24, Curih 1424‘22—143Г29, London 216'26—218'32, Newyork 4320'73—4357T.4, Pariz 288'50—289'94, Praga 380‘91—182‘02, Trst 356'81—359'90, Varšava 824T3—830 63. VREDNOSTNI PAPIRJI. ZAGREB, 26. avgusta. 7°/o invest. posojilo 80'50—82, ratna šteta kasa 370—372—370, ratna šteta avg. 370—372, ratna šteta sept. 370—372—370—370’50, ratna šteta dec. 372r, 4% agrarne obveznice 46 n, 7%Blerovo posojilo 72"50—73'75—72 50, 8% Blerovo posojilo 81—8Г25—81—8Г50, 7% posojilo hipot. banke 75—80, 6%begiučke obveznice 64— 64'75, Narodna banka 5800 n, Agrarna priv. banka 233—235, Dunaj-Zagreb 339—849— 844, Dunaj -Beograd 840'83—830'83, Grčija-Zagreb 33'40—3410—3385, Grčija-Beograd 33'85—33T5, Priv. kliring London-Zagreb 234'57