200 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) Pregledni članek / Review article Izvleček Namen pobude Dojenju prijazen neonatalni oddelek (angl. Baby-Friendly Hospital Initiative for Neonatal Wards, Neo- BFHI) je povečati delež dojenih in/ali z ženskim mlekom hranjenih bolnih, za gestacijsko starost premajhnih in/ali nedonošenih novorojencev. Dojenje ima številne ugodne vplive na otroka in mater, zato bi lahko s povečanjem deleža dojenih nedonošenčkov in bolnih novorojencev pomembno vplivali na njihov dolgoročni izid. Za uspeh pobude Neo-BFHI je ključnega pomena njegova uspešna implementacija. Dojenje bolnih novorojencev, novo- rojencev, premajhnih za gestacijsko starost, in/ali nedonoše- nih novorojencev je velik izziv zaradi materinih in otrokovih fizioloških, psiholoških in okoljskih posebnosti. V prispevku predstavljamo in pojasnjujemo številne dejavnike, ki vpliva- jo na uvajanje načel pobude Neo-BFHI, kot so dejavniki bol- nišničnega okolja in bolnišnično osebje, otrokovi starši ter zdravstveno stanje novorojenca. Ključne besede: dojenje, neonatalni oddelek, dojenju prija- zen, novorojenec, nedonošenček, stik koža na kožo. Abstract The Baby-friendly Hospital Initiative for Neonatal Wards (Neo-BFHI) aims to increase the proportion of breastfed and/ or human milk-fed sick, small-for-gestation, and/or preterm newborns. Breastfeeding has many benefits for the child and mother, so increasing the proportion of breastfed prematu- re and sick infants would have a significant impact on their long-term outcome. Successful implementation is critical to the success of the Neo-BFHI initiative. Breastfeeding of sick, small-for-gesta- tion, and/or premature infants presents multiple challenges because of both maternal and infant physiological, psycho- logical, and environmental factors. The paper presents and explains numerous factors that influence the implementati- on of the Neo-BFHI principles, such as factors related to the hospital environment and healthcare providers, parents and the newborn’s state of health. Key words: breastfeeding, neonatal unit, breastfeeding-fri- endly, newborn, premature baby, skin-to-skin contact. Izzivi pri uvajanju načel Dojenju prijaznega neonatalnega oddelka Challenges in implementing the Baby- friendly Hospital Initiative for Neonatal Wards Jana Lozar Krivec Slovenska pediatrija 4/2022.indd 200 21/12/2022 21:26 Slovenska pediatrija 2022 | 201 Uvod Dojenje ima številne ugodne učinke na rast in razvoj otroka ter na zdravje mate- re, zato so programi za spodbujanje in pomoč pri dojenju velikega nacionalno -zdravstvenega pomena. Medtem ko je namen pobude Novorojencem prijazna porodnišnica in pobude Dojenju pri- jazna zdravstvena ustanova predvsem povečati delež dojenih, zdravih novo- rojencev in izključno dojenih dojenčkov do 6. meseca starosti, je namen pobu - de Dojenju prijazen neonatalni oddelek povečati delež dojenih in/ali z ženskim mlekom hranjenih razvojno najbolj ogroženih novorojencev – bolnih, pre- majhnih za gestacijsko starost in/ali nedonošenih novorojencev (1,2). Dojenje bolnih novorojencev, novoro- jencev, premajhnih za gestacijsko sta- rost in/ali nedonošenih novorojencev na neonatalnih oddelkih je velik izziv zaradi materinih in otrokovih fiziolo- ških, psiholoških in okoljskih poseb- nosti. Ti novorojenci se po rojstvu pogosto ne morejo dojiti, a so kljub temu lahko deležni ugodnih učinkov ženskega mleka takoj, če jih enteral- no hranimo z materinim ali darovanim mlekom, kasneje pa preidejo na doje- nje. V sistematičnih pregledih literature so pokazali ugodne vplive strokovne in vrstniške podpore, stika koža na kožo, sobivanja (angl. rooming-in), posve- čanja pozornosti začetku izbrizgava- nja in vzdrževanju zadostne količine materinega mleka, svetovanja, uživa- nja kolostruma čim prej po rojstvu in uporabe darovanega mleka (1). Skupi- na strokovnjakov je zato 10 korakov do uspešnega dojenja iz pobude Dojenju prijazna zdravstvena ustanova prilago- dila za uporabo v neonatalnih intenziv- nih enotah (Tabela 1) (2,3). Ker rezultati raziskav dokazujejo ugodne učinke programov za spodbujanje in podporo dojenja na delež dojenih novorojencev ob odpustu iz neonatalnih intenzivnih enot (4–6), je uvedba teh programov na neonatalnih oddelkih zelo pomemba. Predpogoj za uspešnost programa za spodbujanje in podporo dojenja je seveda njegova uspešna uvedba, na katero vplivajo številni dejavniki, med njimi bolnišnično okolje in bolnišnično osebje ter otrokovi starši in zdravstve- no stanje novorojenca. Bolnišnično okolje Sistematični pregled literature je pokazal, da so ovire pri uvajanju načel »Dojenju prijazna zdravstvena usta- nova« pogosto dejavniki bolnišnične- ga okolja in organizacijske strukture. T ežave, povezane z vodenjem proce - sa uvajanja dojenju prijazne iniciative (pomanjkanje administrativne podpo- re, odsotnost vodje oz. koordinatorja programa, avtokratsko uvajanje proce- sa), z organizacijsko kulturo oz. filozofi- jo zdravstvene nege (nega, usmerjena v aktivno zdravljenje ter varnost bol - nika in ne v preventivno delovanje; odsotnost bolniku osredotočene nege; privatne ustanove, usmerjene k izpol- njevanju potrošnikovih želja) ter raz- položljivostjo človeških in finančnih virov, so se izkazale kot najpogostej- še težave, povezane z bolnišničnim okoljem in organizacijsko strukturo. Pomanjkanje in visoka fluktuacija ose- bja ter neustrezna izobrazba in preo- bremenjenost so pomembni dejavniki, ki onemogočajo strokovno in časovno ustrezno učenje in podporo dojenja. Pri uspešnem uvajanju procesa so pomembni tudi mehanizmi, s kateri- mi spremljamo napredek, revidiramo postopke in ocenjujemo uspešnost programa (7). Drugi dejavniki bolnišničnega oko- lja so vezani neposredno na posame- zne korake programa. To so predvsem kakovost bolnišničnih pravil o dojenju (1. korak), dostopnost obveznih izo- braževalnih programov o dojenju za vse zaposlene (2. korak), vpliv bolni - šnične infrastrukture in načina dela na stik matere in novorojenca ter možnost sobivanja (4. in 7. korak) ter odvisnost bolnišnice od brezplačnih ali cenovno ugodnih mlečnih formul (6. korak in Kodeks) (7). L oči t ev m a t ere i n o troka j e v v eči n i intenzivnih enot običajna praksa. Tudi v enotah, v katerih načeloma omogo- čajo sobivanje novorojencev in mater, je lahko ločitev nujna zaradi materine- ga stanja (npr. okrevanja po carskem rezu), premestitve otroka v oddalje- no enoto ali npr. odmika staršev med vizito in zdravstvenimi posegi. Izsled- ki anketnih raziskav dokazujejo, da je prav odsotnost stalne prisotnosti matere omejujoč dejavnik za neposre- den prehod z enteralnega hranjenja po želodčni cevki na dojenje, saj mati v času njegovega hranjenja ni vedno prisotna ob otroku. Predvsem mate- re otrok, ki so premeščeni, so pogosto slabo poučene o pomenu zgodnjega izbrizgavanja mleka za uspešno doje- nje (7,8). Oddaljenost materinega biva- lišča je lahko omejujoč dejavnik tudi za redno prinašanje izbrizganega mle- ka na neonatalni oddelek. Izbrizgava- nje mleka je ponekod oteženo zaradi pomanjkanja učinkovitih in dragih ele- ktričnih črpalk, matere, ki izbrizgavajo mleko dolgoročno, pa pogosto izgubi- jo motivacijo za izbrizgavanje in doje- nje (8). Ob premestitvi otroka v intenzivno enoto je zelo pomembna ustrezna in učinkovita komunikacija med oddelki in bolnišnicami. Poraja se namreč vpra - šanje, kdo dejansko skrbi za ustrezno edukacijo matere o izbrizgavanju mle- ka – osebje porodnišnice, kjer je mati hospitalizirana, ali osebje intenzivne enote, ki skrbi za otroka (9). Fizično okolje intenzivnih in neonatal- nih oddelkov je pogosto za ustrezno podporo družini neprimerno, saj one- mogoča intimo in počitek ter je pogos- to prostorsko zelo omejeno. Izsledki anketne raziskave dokazujejo, da je odsotnost intime pogost razlog, da se mati ne odloči za dojenje (9). V obsežni mednarodni raziskavi, v kateri so proučevali skladnost delova- nja neonatalnih enot z načeli in koraki pobude Neo-BFHI, so ugotovili, da ima- ta prav možnost sobivanja in prenatal- no informiranje mater o dojenju (7. in 3. Slovenska pediatrija 4/2022.indd 201 21/12/2022 21:26 202 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) korak), ki sta močno vezana na organi - zacijo in infrastrukturo bolnišnice, naj- manjše število točk, in sicer 67 točk in 63 točk od 100 točk (10). Bolnišnično osebje Dejavniki na ravni posameznika (npr. znanje, stališča in prakse) so pri uva - janju novih metod pogosto precej omejujoči. Nadvse pomemben je odnos osebja do dojenja in dojenju prijaznih praks. V raziskavi o izvajanju načel pobude Neo-BFHI, ki je vključevala 36 držav, so ugotovili, da je skladnost s pobudo Neo-BFHI višja v neonatalnih intenziv- nih oddelkih, ki so del tistih bolnišnic, ki so kadar koli imele naziv BFHI (10). Nenaklonjeni ali nevtralni pogledi na dojenje, odpor do uvajanja sprememb, neugodno mnenje o BFHI kot preveč dogmatično in časovno obremenjujo- če so pomembni omejujoči dejavniki za uspešno uvajanje pobude Neo-BFHI. Za kakovostno podporo in učenje dojenja v neonatalnih enotah so zelo pomembni znanje in praktična usposo- bljenost osebja ter njihova suverenost pri negi bolnih in nezrelih novorojen- cev in v načelih pobude Neo -BFHI, kot sta stik koža na kožo in izključno doje- nje (7,9). Zaradi pomanjkanja znanja o dojenju osebje starše pogosto usmeri ali »odloži« k svetovalki za dojenje, ki naj bi starše poučila o dojenju ter o izbrizga- vanju in vzdrževanju količine mleka (8). Ovira za uspešno dojenje so tudi razlike v poučevanju in prakticiranju dojenja med osebjem v intenzivnih enotah, ki izhajajo iz različnega znanja o dojenju. Za uvedbo pobude Neo -BFHI so velik izziv ustaljena stališča osebja in pra- kse v zvezi s hranjenjem dojenčkov (npr. vsesplošna uporaba stekleničk in tolažilnih dud za hranjenje in pomiritev novorojencev), odpor do sprememb prakse ter pomanjkanje zaupanja in znanja za podporo dojenja pri zdra- vstveno ogroženih novorojencih (9). Osebje pogosto meni, da so novoro- 1. korak Oddelek pripravi pisna pravila o dojenju v ustanovi, ki jih redno predstavlja zdravstvenemu osebju. 2. korak Zdravstveno osebje izobrazimo in izurimo v specifičnih znanjih in spretnostih, ki omogočajo izvajanje pravil o dojenju. 3. korak Vse hospitalizirane nosečnice s tveganjem za prezgodnji porod ali rojstvo bolnega novorojenca poučimo o prednostih dojenja ter o pravilnem vodenju laktacije in dojenja. 4. korak Spodbujamo zgodnji, stalni in dolgotrajni stik koža na kožo med materjo in otrokom (t. i. kengurujčkanje). 5. korak Materam pokažemo, kako naj začnejo in vzdržujejo laktacijo ter vzpostavijo zgodnje dojenje, pri čemer je edino merilo stabilnost novorojencev. 6. korak Novorojencem razen dojke/materinega mleka ne ponujamo nobene druge hrane ali tekočine, razen če je medicinsko upravičeno. 7. korak Materam in novorojencem omogočimo, da so skupaj 24 ur na dan. 8. korak Spodbujamo dojenje po želji ali delno dojenje po želji kot prehodno strategijo pri nedonošenčkih in bolnih novorojencih. 9. korak Spodbujamo alternativne metode dohranjevanja namesto stekleničk, dokler dojenje ni dobro vzpostavljeno, uporaba cucljev ali prsnih nastavkov pa je utemeljena le v upravičenih primerih. 10. korak Starše pripravimo na nadaljevanje dojenja doma in jim po odpustu v domače okolje zagotovimo dostop do skupin za podporo dojenju. TABELA 1. 10 KORAKOV DO NAZIVA DOJENJU PRIJAZEN NEONATALNI ODDELEK (28). TABLE 1. 10 STEPS TO BABY-FRIENDLY NEONATAL WARD (28). Slovenska pediatrija 4/2022.indd 202 21/12/2022 21:26 Slovenska pediatrija 2022 | 203 jenci na neonatalnih oddelkih drugač- ni od novorojencev v porodnišnicah in da je uvajanje Neo-BFHI oteženo zaradi njihove krhkosti in ogroženega zdrav- ja. V anketnih raziskavah kot omeju- joč dejavnik za izvajanje stika koža na kožo pogosto navajajo fiziološko nesta- bilnost, strah osebja pred dislokacijo popkovnega ali perifernega venskega katetra ali endotrahealne cevke, hra- njenje s skodelico, ki naj bi bila alterna- tiva steklenički, pa je pogosto omejeno zaradi strahu pred aspiracijo. Osebje največkrat navaja, da ima zdravstvena oskrba prednost pred dojenjem. Zaradi nezrelosti novorojencev se osebje soo- ča tudi s številnimi izzivi učenja dojenja, kot so neprenašanje oralnega hranjenja zaradi negativnih izkušenj, vezanih na nego ustne votline (npr. aspiracij), ter šibko in nezrelo sesanje. Uporaba ste- kleničk in tolažilnih dud, ki ni v skladu z originalnimi načeli BFHI, je pogosto pot - rebna pri novorojencih, ki so bolni in se ne morejo hraniti neposredno pri prsih ali potrebujejo tolažilne ukrepe (8). Pogost argument za oteženo uvajanje načel pobude Neo-BFHI je tudi osredo- točenje na vnos hranil in zagotavljanje ustrezne rasti bolnih ali nedonošenih novorojencev. Hranjenje po urniku, strogo dokumentiranje telesne mase novorojenca, vnosa kalorij in količine zaužitega mleka ter bogatenje materi- nega mleka so običajna praksa v neo- natalnih intenzivnih enotah, zato se osebje pri hranjenju ali dojenju na za - htevo počuti negotovo (8). Osebje včasih ni pripravljeno spodbuja- ti dojenja tudi zaradi skrbi, da bi matere občutile krivdo, če dojenje ni uspešno ali se zanj niso odločile zavestno oz. zaradi spoštovanja kulturnih prepri- čanj in praks (7). Čeprav število, fluktuacijo in preo- bremenjenost osebja uvrščamo med dejavnike zdravstvene organizaci- je, močno vpliva na delovanje osebja v skladu z načeli pobude Neo -BFHI. Spodbujanje, učenje in izvajanje doje- nja pri bolnih, premajhnih za gesta- cijsko starost in/ali nedonošenih novorojencih je precej bolj zahtevno in časovno obremenjujoče kot spodbuja- nje dojenja pri zdravih novorojencih, zato osebje, ki je zaradi premajhne- ga števila zaposlenih in s tem večjega delovnega bremena preobremenjeno, pogosto odklanja uvajanje novih dok- trin, saj so dodatno delovno breme (8). Uvajanje dojenju prijaznega okolja v intenzivni enoti je zaradi načina dela in zahtevnosti dela zelo zapleteno. Pomoč pri začetkih laktacije in pri prehodu s hranjenja po urniku na hranjenje gle- de na povpraševanje ali na neposredno dojenje zahteva več časa v primerjavi s hranjenjem po steklenički ali želodčni cevki. Časovno zamudno je tudi name- ščanje bolnega novorojenca pri stiku koža na kožo. V anketnih raziskavah so pokazali, da je osebje zaradi zahtevnosti dela in obremenitev pod velikim priti- skom, ker ne uspe posvetiti dovolj časa podpori dojenja, stiku koža na kožo in svetovanju pri izbrizgavanju mleka (8). Starši Z a u s p e š n o d o j e n j e j e p o m e m b e n odnos matere ter družinskega in social- nega okolja do dojenja (7,11). V obsežni italijanski raziskavi, v kateri so preuče- vali dejavnike, ki vplivajo na uspešnost dojenja, so opredelili naslednje dejav- nike, ki so vezani na mater in pozitiv- no vplivajo na dojenje: 1) predhodna pozitivna izkušnja z dojenjem, 2) višja stopnja materine izobrazbe in 3) pre - natalno izobraževanje o dojenju. Dejav- niki matere, ki neugodno vplivajo na dojenje, pa so 1) višja starost matere, 2) porod s carskim rezom, 3) materino zaznavanje premajhne količine mleka, 4) mastitis in 5) razjede bradavic (12). Stopnja izobrazbe, materino znanje o dojenju, način poroda in kajenje so se izkazali kot pomembni materini dejavni- ki za uspešno dojenje tudi v sistematič- nem pregledu literature iz leta 2018 (13). V sistematičnem pregledu literature so pokazali, da je za uspešno dojenje klju- čno znanje mater o dojenju (7). Dodatna težava pri hranjenju nedonošenčkov je zato pomanjkanje znanja o dojenju pri materah, ki se zaradi prezgodnje - ga rojstva niso uspele udeležiti šole za starše (7,8,14). Pomanjkanje znanja o dojenju pripomore tudi k predčasnemu prenehanju dojenja in nerealističnim pogledom na dojenje ter zakasnjenemu začetku in premajhni pogostosti izbri- zgavanja mleka mater, katerih otroci se ne morejo hraniti pri dojki (7). Zaradi prezgodnjega rojstva ali nepri- čakovane bolezni novorojenca so starši pogosto v hudi stiski, zato je skrb star- šev pogosto prvenstveno usmerjena v otrokovo zdravje, prizadevanje za dojenje pa je sekundarnega pomena (7). V sistematičnem pregledu literatu- re o izkušnjah mater nedonošenčkov o izbrizgavanju in dojenju so pokazali, da je spoprijemanje staršev nedono- šenčkov z novo situacijo težavno in da je oskrba z mlekom svojega nedono- šenčka lahko podporni in hkrati nega- tivni dejavnik. Dojenje nedonošenčka je tudi priložnost za ponovno vzpo- stavitev povezanosti med otrokom in materjo, ki je bila zaradi intenzivnega zdravljenja pogosto motena. V raziska- vi so matere nedonošenčkov navajale težave z izbrizgavanjem in dojenjem zaradi spopadanja z novo situacijo in zahtevami ter zaradi motečega okolja intenzivnih enot (15). Za uspešno dojenje so lahko omejujoča tudi tradicionalna prepričanja, prakse in rituali okolja (potreba po poseb- ni prehrani doječe matere, prednost počitka matere pred dojenjem, prepri- čanja o slabi kakovosti materinega mle- ka ipd.) (7). Zdravstveno stanje in fiziološke posebnosti nedonošenih in bolnih novorojencev V avstralski in kanadski raziskavi med zaposlenimi v neonatalnih intenziv- nih enotah so pokazali, da je pri uva- janju pobude Neo-BFHI pomembna Slovenska pediatrija 4/2022.indd 203 21/12/2022 21:26 204 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) težava krhkost zdravja novorojenca (8,9). Osebje pogosto navaja pomanj- kanje zaupanja v BFHI in časa za pod- poro dojenju pri zdravstveno ogroženih novorojencih, kar pomembno vpliva na implementacijo Neo-BFHI (9). V neonatalnih intenzivnih enotah so naj- pogosteje hospitalizirani nedonošenčki. Pri prehodu z enteralnega hranjenja na dojenje zelo nedonošenih novorojencev oz. pri uvajanju dojenja blago nedonoše- nih novorojencev se osebje sooča s šte- vilnimi praktičnimi izzivi, kot so odpor do oralnega hranjenja zaradi negativ- nih izkušenj med invazivnimi posegi v ustni votlini (npr. aspiracij), šibko in nezrelo sesanje, slabo prenašanje hra- njenja, moteno uravnavanje stanj čuječ- nosti, slabo pridobivanje telesne mase, povečana potreba po energijskem vno- su zaradi kronične bolezni pljuč nedo - nošenčka itd. (16,17). Pri bolnih novorojencih, ki niso nedo- nošeni, je dojenje oteženo ali onemogo- čeno zaradi otrokovega zdravstvenega stanja. Neposredno dojenje ni možno predvsem pri otrocih z akutno dihalno stisko in pri novorojencih, ki so sistem- sko prizadeti zaradi splošnega klinič- nega stanja ob okužbi, prirojeni srčni napaki, možganski krvavitvi itd. Novorojenci s prirojeno srčno napako so za implementacijo načel Neo-BFHI velik izziv, saj je njihov tekočinski vnos omejen, potrebe po energiji pa pove- čane, kar omejuje dojenje po želji. Ti otroci imajo pogosto tahipnejo in se pri dojenju utrujajo, zaradi pomanjkljive orofaringealne koordinacije pa je pri- sotna nevarnost aspiracije. Lahko so hemodinamsko nestabilni, kar pogos- to onemogoča ali vsaj omejuje dojenje. Dojenje je pri teh otrocih lahko oteže- no zaradi nameščenega monitoringa in osrednjih venskih katetrov. V raziska- vah ugotavljajo, da nekatere omejitve za dojenje pri otrocih s prirojeno srčno napako lahko premagamo s tehtanjem podojev (18), alternativa pa je hranjenje z materinim mlekom po želodčni cevki. Pojavnost nekrotizirajočega entero- kolitisa je pri otrocih s prirojeno srčno napako, ki so hranjeni z materinim mle- kom, nižja (podobno kot pri nedono- šenčkih), zato je hranjenje z materinim mlekom, čeprav po želodčni cevki, zaže- leno (19). Uspešno dojenje oz. zadostna količina materinega mleka je pri teh otrocih pogosto težavna tudi zaradi drugih dejavnikov, kot so ločitev mate- re in otroka po rojstvu, stresno okolje in veliko psihološko breme staršev novo- rojenca, ki v neonatalnem obdobju pot- rebuje kirurški poseg (20). Raziskave kažejo, da težave s hranjenjem pogosto vztrajajo tudi po neonatalnem obdobju, saj je kar 44 % (6–80 %) novorojencev s hudo prirojeno srčno napako ob odpu- stu iz bolnišnice hranjenih preko želod- čne cevke (21). Na neonatalnih oddelkih so hospitali- zirani tudi otroci s prirojenimi nepra- vilnostmi ustno-žrelnega področja, npr. razcepi. Otroci z razcepom ustnice med dojenjem težko dosežejo zaporo ust, otroci z razcepom neba pa tež- ko vzpostavijo negativni tlak, kar vodi v oralno-motorično disfunkcijo ter v težave pri dojenju in hranjenju. Moteča sta tudi zahajanje mleka skozi nos ter nizka učinkovitost pri hranjenju (22,23). Nevrološke in živčno-mišične bolezni, ki lahko povzročajo motnje sesanja in požiranja, so pogosto razlog za hospi- talizacijo novorojencev. Medtem ko je osnovna težava bolnikov z živčno- mišičnimi boleznimi mišična šibkost ter z njo povezani utrujanje pri hranje- nju, slaba zapora ust in nevarnost aspi- racije (24–26), so težave pri hranjenju novorojencev s hipoksično-ishemično encefalopatijo bolj kompleksne, saj je najverjetneje motena tudi kontrola sesanja, pojavnost orofaringealne dis- fagije, ki pogosto onemogoča varno dojenje, pa je zelo visoka (27). Zaključek Bolni in nedonošeni novorojenci ima- jo večje tveganje zaostanka v rasti in razvoju, pojava okužb ter višje smr- tnosti, zato sta hranjenje z materinim mlekom in dojenje, s katerima lahko ugodno vplivamo na zmanjšanje ome- njenih težav, ključnega pomena. Izvajanje programa »10 korakov za uspešno dojenje«, s katerim varujemo, spodbujamo in podpiramo dojenje, bi pri tej krhki skupini novorojencev moralo postati standard oskrbe mate- re in novorojenca. Ob uvajanju korakov pri bolnih novorojencih, novorojencih, premajhnih za gestacijsko starost, in/ ali pri nedonošenih novorojencih se soočamo s številnimi težavami, ki pa jih ob ustrezni javnozdravstveni podpori, sodelovanju med različnimi ustanova- mi, podpornem vodstvu, ki omogoča pogoje za izvedbo sprememb, in pre- danemu zdravstvenemu timu lahko enostavno rešimo. Literatura 1. Protecting, promoting and supporting breast- feeding: the Baby-friendly Hospital Initiative for small, sick and preterm newborns. Geneva: World Health Organization and the United Nations Children’s Fund (UNICEF), 2020. Dosegljivo na: https://breastfeeding - canada.ca/wp-content/uploads/2020/08/BHFI-Guid- ance-for-Babies-in-NICU-eng-1.pdf. 2. Bratanič B, Vettorazzi R. Pobuda Dojenju prijazni neonatalni oddelki (DPNO). In: Vettorazzi R, ed. Spod - bujanje in podpora dojenju v zdravstvenih ustanovah: modularni tečaj. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF, 2022: 193–7. 3. Nyqvist KH, Häggkvist AP, Hansen MN, Kylberg E, Frandsen AL, Maastrup R, et al. Expansion of the baby-friendly hospital initiative ten steps to success- ful breastfeeding into neonatal intensive care: expert group recommendations. J Hum Lact 2013; 29(3): 300– 9. Dall‘Oglio I, Salvatori G, Bonci E, Nantini B, D‘Agos- tino G, Dotta A. Breastfeeding promotion in neonatal intensive care unit: impact of a new program toward a BFHI for high-risk infants. Acta Paediatr 2007; 96(11): 1626–31. 4. Maastrup R, Rom AL, Walloee S, Sandfeld HB, Kronborg H. Improved exclusive breastfeeding rates in preterm infants after a neonatal nurse training program focusing on six breastfeeding-supportive clinical prac - tices. PLoS One 2021; 16(2): e0245273. 5. Omidi A, Rahmani S, Amini R, Karami M. The effect of a planned lactation education program on the moth - er‘s breastfeeding practice and weight gain in low birth weight infants: a randomized clinical trial study. BMC Pregnancy Childbirth 2022; 22(1): 482. 6. Semenic S, Childerhose JE, Lauzière J, Groleau D. Barriers, facilitators, and recommendations related to implementing the Baby-Friendly Initiative (BFI): an inte- grative review. J Hum Lact 2012; 28(3): 317–34. 7. Benoit B, Semenic S. Barriers and facilitators to implementing the Baby-Friendly hospital initiative in neonatal intensive care units. J Obstet Gynecol Neona - tal Nurs 2014; 43(5): 614–24. 8. Taylor C, Gribble K, Sheehan A, Schmied V, Dykes F. Staff perceptions and experiences of implementing Slovenska pediatrija 4/2022.indd 204 21/12/2022 21:26 Slovenska pediatrija 2022 | 205 the Baby Friendly Initiative in neonatal intensive care units in Australia. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs 2011; 40(1): 25–34. 9. Maastrup R, Haiek LN. Neo-BFHI Survey Group. Compliance with the „Baby-friendly Hospital Initiative for Neonatal Wards“ in 36 countries. Matern Child Nutr 2019; 15(2): e12690. 10. Khasawneh W, Kheirallah K, Mazin M, Abdulnabi S. Knowledge, attitude, motivation and planning of breastfeeding: a cross-sectional study among Jordani - an women. Int Breastfeed J 2020; 15(1): 60. 11. Colombo L, Crippa BL, Consonni D, Bettinelli ME, Agosti V, Mangino G, et al. Breastfeeding Determinants in Healthy Term Newborns. Nutrients 2018; 10(1): 48. 12. Cohen SS, Alexander DD, Krebs NF, Young BE, Caban MD, Erdmann P, et al. Factors Associated with Breastfeeding Initiation and Continuation: A Meta-Anal - ysis. J Pediatr 2018; 203: 190–6.e21. 13. Nyqvist KH, Kylberg E. Application of the baby friendly hospital initiative to neonatal care: sugges- tions by Swedish mothers of very preterm infants. J Hum Lact 2008; 24(3): 252–62. 14. Ikonen R, Paavilainen E, Kaunonen M. Preterm Infants‘ Mothers‘ Experiences With Milk Expression and Breastfeeding: An Integrative Review. Adv Neonatal Care 2015; 15(6): 394–406. 15. Black A. Breastfeeding the premature infant and nursing implications. Adv Neonatal Care 2012; 12(1): 10–1. 16. Lapillonne A, Bronsky J, Campoy C, Embleton N, Fewtrell M, Fidler Mis N, et al. Feeding the Late and Moderately Preterm Infant: A Position Paper of the European Society for Paediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition Committee on Nutrition. J Pediatr Gastroenterol Nutr 2019; 69(2): 259–70. 17. Gregory C. Use of test weights for breastfeed - ing infants with congenital heart disease in a cardiac transitional care unit: a best practice implementation project. JBI Database System Rev Implement Rep 2018; 16(11): 2224–45. 18. Cognata A, Kataria-Hale J, Griffiths P, Maskatia S, Rios D, O’Donnel A, et al. Human Milk Use in the Pre- operative Period Is Associated with a Lower Risk for Necrotizing Enterocolitis in Neonates with Complex Congenital Heart Disease. J Pediatr 2019; 215: 11–6.e2. 19. Martini S, Beghetti I, Annunziata M, Aceti A, Galletti S, Ragni L, et al. Enteral Nutrition in Term Infants with Congenital Heart Disease: Knowledge Gaps and Future Directions to Improve Clinical Practice. Nutrients 2021; 13(3): 932. 20. Alten JA, Rhodes LA, Tabbutt S, Cooper DS, Gra - ham EM, Ghayanem N, et al. Perioperative feeding management of neonates with CHD: analysis of the Pediatric Cardiac Critical Care Consortium (PC4) regis- try. Cardiol Young 2015; 25(8): 1593–601. 21. Burca ND, Gephart SM, Miller C, Cote C. Promoting Breast Milk Nutrition in Infants With Cleft Lip and/or Palate. Adv Neonatal Care 2016; 16(5): 337–44. 22. Jelenc N, Eberlinc A, Hočevar-Boltežar I. Motnje hranjenja in požiranja pri otrocih z razcepi v orofacial - nem področju. Zdrav Vestn 2019; 88(9/10): 405–15. 23. den Engel-Hoek L, de Groot IJ, de Swart BJ, Eras - mus CE. Feeding and Swallowing Disorders in Pediatric Neuromuscular Diseases: An Overview. J Neuromuscul Dis 2015; 2(4): 357–69. 24. van der Heul AMB, Cuppen I, Wadman RI, Asselman F, Schoenmakers MAGC, van de Woude DR, et al. Feed- ing and Swallowing Problems in Infants with Spinal Muscular Atrophy Type 1: an Observational Study. J Neuromuscul Dis 2020; 7(3): 323–30. 25. Paro Panjan D, Lozar Krivec J. Posebnosti hran- jenja pri novorojenčku. In: Groleger Sršen K, Homan M. Otrok z motnjami veščine hranjenja in požiranja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča. 2022: 27–37. 26. Krüger E, Kritzinger A, Pottas L. Oropharyngeal Dysphagia in Breastfeeding Neonates with Hypoxic-Is - chemic Encephalopathy on Therapeutic Hypother- mia. Breastfeed Med 2019; 14(10): 718–23. 27. Dosegljivo na: https://dojenje.unicef.si/ dojenju-prijazen-neonatalni-oddelek/. dr. Jana Lozar Krivec, dr. med. Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, Ljubljana, Slovenija jana.lozar@guest.arnes.si prispelo / received: 28. 8. 2022 sprejeto / accepted: 27. 11. 2022 Lozar Krivec J. Izzivi pri uvajanju načel Dojen- ju prijaznega neonatalnega oddelka. Slov Pedi- atr 2022; 29(4): 200−205. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2022-4-05. Slovenska pediatrija 4/2022.indd 205 21/12/2022 21:26