140. štev.
V Ljubljani, sreda 11. junija 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto ... K 84-— Pol leta ...	„42—
Četrt leta ... „21-— za mesec . . . „ 7-—
za inozemstvo:
*a celo leto naprej K 95 — za pol leta	„	„ 50 —
Za četrt leta	„	„ 26'—
za mesec	. „	„ 9 —
I
>v’'.
Na pismene iianičbe brez pošiljatre denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —- štev. 8. — Telefon štev. 44.	~~~
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem gu-e inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — »opisi naj se fnnklrajo. — Itokopisl so ne vračajo.
Pozdrav slovenskega vojaštva z Gosposvetskega polja, zborovanja po vsej Sloveniji. — iz osvobojene Koroške. stavka v Berlinu.
Protestna
Generalna
V zahvalo našemu osvoboditelju Korotana.
Vc.eiaj ob 13. uri se je poslovil ??SP,? general Jankovič od naše bele Ljubljane. Le malo je bilo navzočega občinstva. Ob tej priliki pa se je gospodična Viktorija Piskar-jeva od kolodvorske knjigarne zahvalila v lepih besedah našemu osvoboditelju Koroma,..Gosposvetskega polja in mu z besedami: „Ker nimam drugega, Vam poljani iz globoke hvaležnosti ta le %ek svežih cvetlic in nekaj novin!u Poklonila krasen šopek in eden najnovejši srbski, hrvatski, slovenski list v dar.
Gospod general Jankovič se je ti ato presrčno zahvalil in želel našemu narodu iti njen prav srečno bodočnost.
Vlak je odšel ob 13. uri 30 ob tihem slovesu navzočih.
Na pomoč.
Naši hrabri vojaki, naši junaki se neustrašeno bore za našo svobodo. Za nas trpe vse velike napore vojskovanja, pomanjkanje in za nas krvave Kaj bi bilo iz Slovenije, zlasti iz Gorenjske, Dravske in Savinjske doline, če bi ne bile naše hrabre čete zaustavile prodiranja divjih nemških roparskih tolp ter jih zapodile v beg in premagale, lahko vsak sprevidi iz poročil, kako so divjale te hunske čett po slovenskem Koroškem. Ropali, požigali in morili bi bili tudi po Kranjskem in slov. Štajerskem, če bi jih ne bili ustavili in premagali. Vzdignilo bi se bilo vse nemškutar^tvo ,n nemštvo na Slovenskem, priklicalo svoie zaveznike — Italijane na „po-n,oč“. ki so že komaj čakali, da planejo na nas, da bi se kje v Ljubljani ah na Zidanem mostu združili s svojimi nemškimi bratci in konec bi bilo Slovenije, konec naše komaj rojene
SV°OQknr ?^riška konferenca računa — kakor vidimo vsak dan jasneje —
rdvon!fhZoaei^Rolkaj
meje „s pridržkom« Vin ’čePbi M°eloč*
in Italijani ustvarili na Kranjskem a?i slov. štajerskem dejstvo zdru
žit v e, bi bilo konec naše neodločnosti, naše kular.tnosti in obzirnosti skratka konec našega ebožavanja —
,.kulture in človekoljubja".
Trd bodi neizprosen mož, kadar je treba brai.it' meje domovine, je zapisal Jurčič že pred 40 leti in danes je to bolj potrebno, kakor kuaj poprej.
Ker pa ne moremo vsi na bojišče, delajmo vsak po svojih najboljših močeh v podporo tistim, ki za nas krvave in se bore, v olajšanje tist m, ki so bili pregnani in oropani. Snujte povsod podružnice Jugoslovanskega Rdečega kr iža, nabirajte prispevke v denarju, blagu in živilih 1 Za našo stoletno zatiralko gnilo Avstrijo je bilo po Sloveniji vse polno podružnic Rdečega križa, priganjali so vse: odlične dame, pri-Proste kmetice, siužkinje, dijake, Šol-
ske otroke, župane, glavarje, učiteljstvo, obrtnike, trgovce in delavce, sploh vse, vse, da so zbirali za Rdeči križ. — Sedaj pa, ko so potrebni pomoči naši junaki, naši branitelji in osvoboditelji, ali ni v nas toliko usmiljenja in narodne zavesti, da bi se zavedali, kajjenašadolžnost, sveta narodna in državljanska dolžnost?! Ne požrtvovalnost temveč dolžnost naša je, da prispevamo za Jugoslovanski Rdeči križ, da osnujemo povsod odbore za nabiranje prispevkov, da napravimo takoj na vseh postajah okrepčevalnice za olajšanje bede in bolečin naših ranjencev. Ne čakajte inicijative od drugod, ne odlašajte, ker pomoč je nujno potrebna. Če ne storimo tega, nismo vredni svobode.
Treba je pa tudi dejansko priskočiti bednim Korošcem na pomoč. Vračajo se v svoje domače kraje, a našli bodo svoje domove [izropane, hleve prazne, rjive poteptane, da v mnogih krajih bodo našli zgolj pogorišča. Brez 1 bleke, brez orodja, brez živine, brez pridelkov, da, v mnogih slučajih celo brez domov — to bo žalostna vrnitev in še žalostnejše življenje tam. Škoda, ki so jo napravile podivjane nemške roparske tolpe se ne bo dala tako kmalu popraviti. Res je, da se je v premirju določilo, da mora Nemška Avstrija :poplačati vso škodo, ki so jo nare.tile tolpe na slov. Koroškem, a kdaj bo to in če bo sploh kdaj! Delegati so podpisali premirje, a Nemška Avstrija se še brani plačila in če ne bo hotela, s čim jo naj prisilimo, da poplača?! In v najugodnejšem slučaju, da bo res odštela tiste milijone, kar znaša Škoda, kdaj bo še to, naši bratje in sestre na Koroškem pa rabijo sedaj iakoj nujne pomoči, potrebujejo takoj izdatne pomoči, da se začele jim zadane rane, da morejo zopet pričeti gospodinjiti in gospodariti na svojih opustošer.ih posestvih, v izropanih in porušenih domovih. Dvakrat da, kdor hitro da! Ne odlašajmo torej r.e dneva več 1 Po vsej Sloveniji naj se osnujejo v vsaki občini odbori, ki naj pobirajo darove: denar, blago, orodje, živež itd. za nesrečne Slovence na Koroškem.
»Odpri srce, odpri roke,
otiraj bratovske solze1*
Besede bratovska ljubezen, naj nam nS b(.do ,g m . ,ku prJune
z , temveč pokažimo v dejanju, da smo en narod, ena družina, ki nas voze vez resnične ljubezni in vzajemne
pomoči.
Ne zanašajmo se na druge, na konferenco v Parizu ali na Nemško Avstrijo, kajti Nemška Avstrija je.daleč in Pariz še delj. parix jma toliko drugih skrbi, da mu je gorje slov. Korošcev deveta briga in Nem|kn Avstrija ima svoje skoraj da boljše-višne zadrege, da sama ne ve, kdaj in kako jih premaga in reši svoje ljudstvo anarhije in popolnega propada. Ne zanašajmo se torej na druge, najmanj pa še na lačenberške Nemce,
katerim so pismene pogodbe že od nekdaj le — cunja papirja. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, velja povsod in posebej še pri nas. Le če si bomo sami pomagali, če bomo mrčni in čvrsti, nas bodo upoštevali tudi drugi in izpolnjevali svoje dolžnosti napram nam. Ne le narodna, temveč tudi državna dolžnost nam torej veleva, da [takoj in izdatno priskočimo na pomoč bednim slovenskim Korošcem in da v polni meri skrbimo za svoje hrabre vojake in lajšamo gorje onim, ki krvave za nas. Ustanovite torej povsod takoj podružnice Jugoslovanskega Rdečega križa in nabirajte, darujte zanj!
Špilje nase!
Nemški listi — na čelo jim židovska „Neue Fieie Presse" — so zagnali velik krik, češ Špilje bo nemško, a to še ni tako gotovo. Nikjer nat&reč ni rečeno, da je konferenca v Parizu končnoveljavno že odločila Špilje Nemcem Poročilo iz .Pariza govori pač v splošnem, da bo meja Jugoslavije nekako meja mariborskega okrajnega glavarstva, to bi bilo — če se vzame doslovno in natanko — pri progi Južne železnice par minut hoda severno od farne cerkve Št. lija v Slov. Goricah, a poročilo, ki je došlo iz Pariza^ pravi, da so p r i-držki. da je to, kar je v prvem poročilu le nekak splošen obris, ki se mora popraviti. I11 res — drugo poročilo iz Pariza pravi, da je naša delegacija zahtevala resnično mejo med Slovenci in Nemci kot državno mejo med Jugoslavijo in ‘Nemško Avstrijo t. j. severno od Lučan, ob Ar-nnvžu in Stražah, tako da bi bila vsa proga Špilje Radgona še na jugoslovanskih tleh in bi bilo severno od nje še nekaj kilometrov zemlje naša last. Nobenega dvoma ni, da bo jugoslovanska delegacija, z vso vnerro zagovarjala to mejo in da bo koferenca tako odločila, saj je že v prvem poročilu rečeno, da so tam splošno izrečene točke meje potrebne natančneje določbe in da so zato pridržki. Nemogoče je, da bi ententa na ijubo premaganim Nemcem nam odtrgala tako velik kos slovenske zemlje, če nam je priznala celo celovško kotlino in Prekmurje.
Špilje je prevažna točka za nas, da bt njega izgubo lahko utrpeli. S Spiiiem bi bila izgubljena železnica do Radgone in s tem bi bil ves zgornji del Slovenskih goric gospodarsko uda jen, kajti dabi iz Ljutomera in drugih krajev izražali preko Nemške Avstrije fes Spilje skozi Marrbor v Jugoslavijo niti misliti ni. Železnica Spilje-Radgona mora biti popolnoma naša, ker sicer zgubi Radgona^ severni del Slovenskih goric, Medmurje in Prekmurje pravo zvezo z osialo Jugoslavijo. Na železnice in ceste, ki jih b mo šele gradili, danes ne smemo računati, temveč danes moramo računati edinole s tem, kar je. Ker novih železniških zvez tudi ne bo mogoče v par tednih oz. mesecih, zgraditi, moramo pač to
zahtevati, kar je, in kar je po vseh božjih in človeških pravicah itak naše. Špilje je hvala bogu v naši pesesti in tudi bo in mora biti.
„ Valuta".
(Dopis iz Trsta.)
Eno najtežjih narodno-gospodarskih vprašanj v našem kraljestvu je gotovo valuta. Vsakdo gleda z nekako skrbjo in deloma tudi z več ali manj utemeljenim nezaupanjem na rešitev tega velevažnega vprašanja.
Kurz za srebrno krono že imamo. A kako bo s papirnato krono? Še vedno se razmotriva in ugiba, bode li resr razmerje 1: 3 ali morda vendar 1:25 ali 1: 2 Poklicani faktorji naj to vprašanje pač dobro razmetre in naj dobro premislijo, pretjno izdajo končno veljavno odredbo.
Italija je rešila valutno vprašanje v zasedenih krajih meseca aprila. Ljudstvo je bilo takrat zelo razburjeno, ko je izšel dekret italijanskega finančnega ministrstva, kateri je postavil eks-avstrijski kroni kurz 40 centezimov italijanske lire, toraj razmerje 1:25. Temu dekretu šo koj sledili drugi, kateri so trgovcem ter sploh producentom proti visoki kazni prepovedali zvišek cen produktom ter blagu tudi za en sam italij. centezimo. Bilo je tudi mnogo slučajev koj začeikoma, v katerih so bili trgovci s precejšnimi globami kaznovani, ker se jim je dokazalo, da so čez noč povišali cene. Marsikatera stvar, katera je imela pred regulacijo valute ceno 10 kron, je čez noč poskočila na 5, 5 50, da celo na 6 in več lic, mesto da bi bila cena v razmerju 1: 2 50, t. j. štiri lire. Sprva je imela italijanska oblast še toliko moči, da je take ljudi kaznovala, da je to delovanje deloma preprečila — a čez nekaj časa je bil vsak nadaljni poskus ital janske vlade zamanj. Trgovci in producenti so čez nekoliko časa kar skupno, avtomatično polagoma cene dvigali in danes stane vTrstu, kar je imelo pred regulacijo ceno desetiJi kron, deset lir.
Pri vsem tem pa italijanska lira ni padla! Mislim tia splošno seveda. Lira je danes v razmerju K 3 30 do 370.
Pri vsem tem pa je seveda uničen pač posebno mali vlagatelj, kateri si je tekom let prihrani I n e k a j g r o Š e v, ter oni, kateri je navezan na stalno plačo. Ako je imel kdo pred regulacijo za gotovi čas delovanja K 250 —. dr bi seduj za isto delo in isti čas lir 100 A Voled manevra producentov in trgovcev si ’zt 100 iir danes ne more tega kupiti, kar si je pred regulacijo lahko za K 2501 - kupil.
Dejstvo je, d\ zahtevajo v Trstu ter sploh v po Italijanih okupiranih deželah uradniki in delavci splošno povišanje plač in mezd, ker za o n' e lire, katere dobivajo sedaj v razmerju regulacije 1:25 ne more nihče več živeti.
Razun najrazličnejših za Italijane itak zelo težkih narodno-gospodarskih vprašanj stoje Italijani sedaj — posebno v Trsta pred novo zagonetko; kako rešiti to vprašanje?! —
A kako bo pri nas?? Kdo jamči, da nam bo trgovec stvar, katera stane n. pr. sedaj 9 K v slučaju, da pridemo do razmerja 1: 3 —, ono isto stvar potem resnično tudi za 3 dinarje prodal ? Bode li naša vlada imela to moč, bode !i lahko producenta in trgovca kontrolirala in ga v potrebnih slučajih v to prisilila.
Italijanska vlada vzlic mnogoštevilnim najostrejšim dekretom, vzlic najostrejšim kazenskim določilom in vzlic ogromnemu številu bajonetov ni mogla preprečiti tega.
A mi?
Naša vlada in v to poklicani faktorji v Belgradu naj to vprašanje pač dobro razmotrijo ter naj nikdar ne pozabijo, da se da pač marsikaj teoretično krasno izpeljati ali praktično nikdar, ali pa vsaj zelo pomanjkljivo.
Ravno v po Italijanih zasedenih deželah ima lahko naša vlada najboljšo šolo in prakso.
Torej, pozor! Slaba in nezadostna regulacija nam doprinese lahko strahovito rozočaranje ter velikansko krizo, seveda lahko rečemo, največjo krizo za konsurnente. Producent in trgovec ne bode nikdar trpel, on si vedno pomaga, ker zvali na kupca-konsumenta.
Zato poživljamo našo vlado v Belgradu, da naj dobro premisli, predno res obelodani oni dekret, na katerega že vsak z nekako nervozno bojaznijo gleda.
Upajmo, da so se gospodje na podlagi italijanske regulacije vendar česa naučili, ter ne bodo dekretirali stvari, katere se dajo v teoriji krasno izvesti, v praktičnem vsakdanjem življenju pa nikdar 1	„Stur“.	j
Pozdrav z Gosposvet- j skega polja.
Primorski Slovenec, ki se je boril ! za osvobojenje našega Korotana, je j nam poslal pozdrave z Gosposvet- | skega polja — spomin na zadnje j ustoličenje koroških knezov (1414— j 1914). Pozdrav priobčujemo dobe- ; sedno: 7. junija 1919. Cenjeno ured- j ništvo! Blagovolite sprejeti srčne j pozdrave In to kartico v spomin \ na današnji dan, ko je po tolikih In tolikih letih zopet zadonela slovenska pesem „Lepa naša domovina" ob vojvodskem prestolu iz grl domačfiga slovenskega pešpolka. Vas pozdravlja Erance Čufer, strelec, Slovenec iz Primorskega.
Iz osvobojene Koroške.
Št. Jakob v ltožu, 9. junija 1919.
Včeraj se je vinil iz petmesečnega begunstva tukajšnji g. F. Kobentar, ki je moral 5. januarja zapustiti dom, da reši svoje življenje. Tako|, ko se je raznesla vest o njegovem prihodu, so začeli prihajati sosedje, ki se jih je nabralo polno dvorišče. Pripeljal se je z avtomobilom tudi srbski podpolkovnik, poveljnik, katerega je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Ko je zvečer pri Kobentarju večerjal, so se zbrali vaščani okrog njega in malo dekletce ga je v kratkih besedah pozdravilo in mu izročilo šopek cvetlic.
Podpolkovnik se je zahvalil in do solz ginjen dekleta poljubil ter ope-tovano povdarjal, da ga ta večer spominja na Srbijo, ker tudi tam so tako navdušeni otroci In tako gostoljubni ljudje. Vaščani so zapeli par domačih pesmi, na zadnje pa so vstali in odkritih glav zapeli „Hej Slovani". Med našim ljudstvom vlada veselje in nepopisno navdušenje.
Nemci kršijo premirje, napadajo naše straže in ropajo pri civilnem prebivalstvu. V nevtralnem pasu imajo vojaštvo in vseh vrst artilerijo. Danes so vjele naše straže tri nemške vojake, ki so izjavili, da niso o premirju ničesar vedeli in, da so jim častniki zauka
zali, napadati naše patrule. Nemci so streljali z dumdum- patroni. Dokaz imamo v rokah, ker se nam je posrečilo dobiti nekaj takih patronov.
Vse kaže, da Nemci ne bodo mirovali prej, predno ne bodo popolnoma na tleh. Kak strah pa imajo pred našim vojaštvom, je razvidno iz ene zadnjih številk „Freie Stimmen", ki pravi, da so Nemci naoram »regularni srbski vojski brez moči".
Kako se je na Koroškem svoj-čas vršilo ljudsko glasovanje.
Ljubljanski dopisni urad poroča:
V Celovcu, ki je sedaj v naših rekah, so se med zapuščino dosedanje nemško-koroške deželne vlade našli kupi tiskovin, ki jih je bila koroška vlada o priliki proslulega letošnjega ljudskega glasovanja razposlala vsem koroškim občinam z obveznim ukazom, da jim morajo' nemudoma podpisati in poslati nemško-avstrijskemu državnemu uradu za zunanje stvari na Dunaju. Tiskovina se v slovenskem prevodu glasi tako: „Državnemu u-radu za zunajne stvari na Dunaju! Podpisana občina —\ tukaj je na tiskovini toliko prostega prostora, da se mora vpisati ime občine ter političnega okraja — hoče iz gopodarskih in političnih razlogov slejkoprej ostati pri nedeljeni Koroški in z vso odločnostjo odklanja priklopitev h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prosimo, da pošljete ta naš sklep mirovni konferenci. Za občino: . . . .“ Znano je, kako je vedela koroška de- ^ želna vlada s pomočjo vojaškega j : sveta terorizirati prebivalstvo. Zato ni j nič čudnega, ako je pod silo urad- j nega pritiska gorenja izjava zoper j Jugoslavijo in za Nemško Avstrijo, podpisalo tudi nekaj občin, ki bi tega nikdar ne bile storile, da se jim ni bijo bati nasilja in krutega maščevanja. Da na tak način izveden »plebiscit" niti iz daleka ne more pokazati prave narodove volje, ie jasno. Tudi sedaj najdene uradne listine potrjujejo, da smo imeli prav, ko smo že takoj ob ominoznem »ljudskem glasovanju* povdarjali, da koroška deželna vlada zavestno pači resnico.
Uljudno vprašanje.
»Slovenski Narod" od 7. junija t. 1. brzojav iz Pariza od 5. junija, ki poroča o naši delegaciji pri Wilsonu. Iz tega brzojava se nam zdi važen ta-le pasus, ki ga priobčujemo: „G. Prepeluh je prosil Wilsona, naj bi se posebno onim našim manjšinam, ki utegnejo priti pod Italijo, dala garancija za kolturni razvoj in obstoj, dalje da se naj Wilson zavzame, da nam Lahi pusto neokrnjeno vsaj ono — od Wilsona samega — predlagano ozemlje."
Usojamo si staviti g. Prepeluhu vprašanje, kakšno je to od „Wilsona samega predlagano ozemlje" — kajti, v kolikor je znano nam dosedaj, je tudi Wilsonov kompromisni predlog za nas nezprejemljiv. — Je-li naša delegacija v Parizu dobila nov predlog?
Po protestnih shodih našega ljudstva, bi bila sicer ta prošnja g. Prepeluha, ki implicira naše popuščanje, akt proti volji celokupnega našega naroda — čakamo odgovora.
Politični pregled.
p Avstrijski Nemci nočejo Habsburžanov. Kakor poroča LDU, bo dr. Renner protestiral, da ententa istoveti Nemško Avstrijo s habsburško monarhijo.
p Nemško-avstrijski krščanski socijallsti pozivajo, v »Reichsposti" krisjane vsega sveta, naj protestirajo proti mirovni pogodbi za Nemško Avstrijo.
p Scotus Viator na Slovaškem.
Znani angleški publicist in prijatelj Slovanov potuje po Slovaškem. Kakor poroča »Slovenski Tyždenik“ ga sprejemajo Slovaki povsod z velikimi častmi.
Zahtevajte ..Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah / Pridobivajte novih naročnikov /
Pokrajinske vesti.
kr Vič. 5. junija je bil v tukajšnji župni cerkvi sprejet v katoliško cerkev Mihajl Šaprano'. Žalostne razmere v Rusiji, njegovi domovini, so mu zagrenile povratek ter si je izvolil Slovenijo za drugo domovino, kjer si je izbral tudi nevesto, s katero se bo te dni poročil.
kr Na Vrhniki se dobe „bele štručke ‘ nad polovico manjše in iz slabše moke od ljubljanskih po dve kroni. »Prodaja jih neki pek na vrhniški »borzi" v neposredni bližini županstva. — Od laške posadke je odrinil en mož s priveskom svojega srca v domovino, drugi pa pestuje ravnokar rojenega sinčka v državi SHS. — V katerem stoletju bodo odstranili razvaline tovornega avtomobila na križpotju? — V »Katoliškem domu" je zakegijal neki tihotapec eno popoldne nad desettisoč kron.
kr Pri poštnem uradu Vrhnika se je otvorila dne 4. Junija telefonska centrala z javno govorilnico v vodu št. T 26 na krajevni in medkrajevni telefoski promet
kr Odkritje nagrobnega spomenika pok. A. Grčarju, Šol. ravn. se vrši v četrtek t. j. 12. junija ob 3. uri popoldne v Radovljici. Tovariši pevci imajo ob 2. uri pop. isti dan skupno vajo v šolskem poslopju. Ker je bil pok. A Grčar zastopnik učiteljstva v okraj. šol. svetu in splošno priljubljen, je pričakovati obilne udeležbe.
kr Grahovo pri Cerknici. V
ponedeljek ob 1. uri popoldne je začelo goreti pri Stebru. Ogenj je popolnoma uničil Stebrovo hišo z vsemi i gospodarskimi poslopji in Volarjev | skedenj. Dosti ljudstva in dve brizgalni, j iz Grahovega in Žirovnice, je kmalu j ogenj omejilo. Nevarnost je bila ve-I lika, ker je vlekel močan veter. Zažgal je osemletni Avguštin Lovko, in sicer menda iz hvaležnosti, ko je Stebrovka zanj skrbela in ga imela pri sebi. Vžigalice je dobil v kuhinji in zažgal s*eljo v hlevu.
kr Brežice. Potres se je po daljšem odmoru zopet oglasil in sicer ! 1. junija ob 3/41. zjutraj. Sunek je bil vertikalen in precej močan. Zemeljsko bobnenje se še večkrat čuti.
kr Celje: Poštne nabiralnike je neka oseba katera gotovo žolto-črno barve ne more videti pobarvala. Vidi se, da si hočejo narodnjaki sami pomagati, ako pristojna oblast zato nima časa. Ali bodo še naprej ostali tako pobarvani?
kr Celje: Izgnan je iz naše države znani Gugl, sin Friderika Guglna iz Ostrožnega.
kr Rogaška Slatina. Trgovino papirja in galanterije je kupila gospodična Lager Slovenka iz Celja.
kr Rogaška Slatina. Neverjetno, kako postopamo S'ovenci z ljudmi, ki so nas zmerjali poprej z »vindiše hunde", ki so neprestano tulili, da je tukaj »dajčer boden,: in da se mora tukaj samo nemški govoriti. Slovenci, ali se še spominjate na bivšega župana, kako je on postopal z našimi ljudmi? Ako se vlada ne bode za to zadevo pobrigala in ga kaznovala, gledali bodemo Slovenci sami, da ga poženemo preko demarkacijske črte. — Enako bodemo storili tudi z njegovim prijateljem, ki se piše dr. S. Akp je našel dr. Negri kruha med svojimi brati v Nemški Avstriji, bode meida prostora zanj tudi še, saj ga je prekašal v izzivanju Slovencev in Srbov. Da bi jih bili videli, kako so predrzno'dvigali glave, ko so prodirali Korošci proti Slov. Gradcu! Ne vemo sicer, če so že bili popolnoma pripravljeni na sprejem svojih koroških bratcev, toda v kratkem bodemo imeli vse tiste tičke razkrinkane! Naša parola pa se glasi: Na naših slovenskih tleh ni prostora za one janičarje, ki so nam Slovencem kopali jamo; kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Šoštanj: Nasproti kolodvora je hotel, na katerem je še vedno napis »Hotel Austria". Gospod gerent, dajte to naše mesto omadužujoči napis odstraniti.
Šoštanj. Pred mesecem doživljali smo j*ko vznemirljivo dobro. Naše male posadke ob koroški fronti umikale so se nevzdržno skozi našo okolico. Vsak hip grozile so sovražne roparske tolpe, da se vsujejo v Šaleško dolino in uprizorijo rope in poboje. Zmedenost je bila velika; prebivalstvo se je zavedalo, kaj ima pričakovati od maščevanja — željnosti domačih odpadnikov. Saj si jih videl na vseh oglih postajati obrazov, komaj pričakujoči, da se imajo izvršiti temne nakane, ki so jih skovali ? pozni uri v posebni sobici njihove# društvenega lokala. Šoštanju godilo bi se slično kot Slovenjgradcu. Le kdor je imel dovolj zaslombe in zaslug pri nemškutarjih, temu se ni nikamor mudilo. (Aha!) Pa scenerija se je mahoma spremenila. S prva po malem, a skoraj več in več junaških čet je dohajalo. Naši hrabri vojaki pričeli so pojrmti zgodovinsko važni pomen tega koraka, zginilaje neodločnost in, prežeti ljubezni do domovine, napolnjeni pravega vojaškega duha, začeli so zmagoviti pohod na Korotan. Nepretrgane vrste vojaštva, neprestano do-hajanje vlakov in tajno gromenje to- | pov! Naša ljuba nemškutarija z dvojnimi obrazi poskrila se je kakor z mrzlo vodo politi kužeki. Zazeblo jih je. Preplašenost in zbeganost lotevala se je sedaj njih. Strah in huda po-	s
parjenost njihova je bila naravna po-	W
sledica prej vzkipelega navdušenja. Pa kaj jim je kdo hotel ? Mi smo imeli fj zadoščenje in preziranje jim je bilo plačilo. Našemu gerentu pa se je zazdelo, da so bili potrebni tolažbe, j Podal jim je v obilni meri v obliki votlo bobnečega, famoznega razglasa, ki je mojstrska pretvorba Majstrovega _ razglasa, s katerim je svaril naš general vse nemškutarske hujskače in raznašalče neosnovanih vesti, ki so podkopavali ugled naše države, širili razdirajoči strup boljševizma in grozili upropastiti našo armado. Evo ga
Razglas! Glasom razglasa generala Maistra od 10 t. m. je trošenje vznemirljivih novic prepovedano. Vkljub
temu se širi v zadnjem času goro stasne neumne vesti kateie so oči-| vidno namenjene razburiti sodržavljane : nemškega jezika in tukaj stanujoče druge državljane kateri obvladajo le nemški jezik.
Opozarjam na to, da živimo v popolnoma urejeni državi, v kateri vsi prebivalci svoje pravice in da je naravnost nedopustno vznemiriti dru-gorodno prebivalstvo. Razširjevalce neutemeljenih vesti se bode z vso strogostjo zasledovalo. — Šoštanj, dne 29. maja 1919.
To je delo vladnega moža, ki uživa baje zaupanje naše vlade in nezaupanje naše! In upllv na navzoče vojaštvo? Brez nadaljnega komentarja.
kr Šoštanj Velenje. Nemec nam je hotel ugrabiti vesno svobode in v zlobni nakani zopet sejati po razorih človeška srca na toliko in toliko poljih ... Že se je vsled navala nemških roparskih Čet in vsled naše nemoči zamajala fronta na Koroškem, toda prispeli so srbski junaki, oso-kolili naše fante in skupno ž njimi, silni in hrabri, pognali Nemce v sramoten beg, nam pa s svojim zmagovitim pohodom zaklicali, da nas moreta rešiti samo moč in hrabrost, delavnost in vztrajnost, nravnost in disciplina, ljubezen do domovine! Maščevani so vsaj deloma prerani grobovi naših junakov na slovenski koroški zemlji, ljubezen in dolžnost nas pa kliče k onim žrtvam našega osvobo-jenja, pri katerih je še upanje, da okrevajo, k našim ranjencem. V Šoštanju in Velenju se je po inicijativi g. Kurnika takoj osnovala podruž-nica jugoslovanskega Rdečega Križa z nalogo, na obeh kolodvorih vzdrževati okrepčilne postaje in organizirati ter podpirati strežbo ranjencem. Naše narodno ženstvo je zopet dokazalo, da se zaveda svojih dolžnosti do domovine, ko je de,a ’*] žrtvovanja najbolj potrebna. Med obema podružnicama je naravnost plemenito tekmovanje za čim uspešnejšo deiavnost. Ganljiva je kvalež-
nosi obdarjenih ranjencev; vsi so korajžni in preželi domovinske lju-bavi. In v ljudeh tega kova je naše upanje, naša bodočnost! Kakor oni na bojnem polju, tako se učimo drugi doma služiti svojemu narodu, saj je v tem najkrasnejše posvečenje naših sil! Del tega obstoja v nujni pomoči ranjencem, zato blagovolite Poslati darove na naslov ene podružnic Jugoslovanskega rdečega križa v Šoštanju ali Velenju 1 Dvakrai da, kdor hitro da! Le s požrtvovalnostjo •n skupnim delom bomo dosegli, da bo žjvel na krasni zemlji slovenski: r°d svobodni!
V zadnji
Usoda našega naroda se odloča. Razkosati nas hočejo in odrezati od našega, morja. Preti nam narodna in š°spodarska smrt.
Dvignimo svoj glas, da ga čiije Pariz.
Vsi na veliki shod, ki se vrši v petek, ig. junija ob pol i ~. uri na Kongresnem trgu pred Deželnim dvorcem.
V tej svečani uri naj počiva vsako drugo delo. Manifestirajmo z vso odločnostjo za osvobojenjc še neodrešeneea dela našega naroda!
Pripravljalni odbor.
Dnevne vesti.
dn Popravek. V včerajšnji številki na 1. strani v poročilu Ldu o Premirju na Koroškem se nam je vri-n"a zelo neljuba pomota, da se je namreč 7. t. m. sklenilo z Nemško Avstrijo pravno neveljavno premirje, m°ra pa biti: da se je sklenilo prav-noveljavno premirje.
dn Svečana ekshumacija ostankov sarajevskih atentatorjev. Iz Terezina (na Češkem) javljajo. V dvorani tukajšnje čehoslovaške „Besede“ so priredili 8. t. m, slavnostno akademijo na čast gostom, ki so došli na svečano ekshumiranje ostankov sarajevskih atentatorjev Gavrila Prin-čipa, Nedeljka Čabrinoviča in Trifka Grabeža. K slavnostni akademiji, na kateri so se izvajale pevske m glasbene toči e, je prišlo nad 200 Jugoslovanov. Pevski zoor, ki je izvajal pevske točke, so tvorili jugoslovanski in ruski častniki.
dn Zastopstvo interesov Jugo Slovanov v Ameriki. Ministrstvo zunanjih del je obvestilo deželno vlado za Slovenijo, da je izdalo nalog na kraljevo poslaništvo v Washingtonu, da zastopa v vseh zapuščinskih stvareh in vseh stvareh glede zavarovanja interese državljanov celokupnega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pristojni uradi morajo v vseh slučajih, ^jer presijo posredovanja, poslati vsa dokazilo na ministrstvo zunanjih del P°tom ministrstva za pravosodje v Belgradu.
dn Nepravilnost pri vojaških rekvizicijah. Na deželno vlado je došlo mnogo pritožb zaradi nered-
n°iSt*i !u so se dogajale pri izrševanju vojaških rekvizicij povodom zadnjih
°ii»HrpCn.»®r‘ai severni meji, zlasti oram Sosam^™^3 Pos‘opanja na-vlada ^Smn!?,nikom Deželna varstev najstrožjo preiskavo ^rain],h g'a’ krivcem, zlasti tudi proti žuK*8^ so ravnali neobjektivno. Vsak sluča' nepravilnosti naj se prijavi prj Drj| stojnem okrajnem glavarstvu oziroma mestnem magistratu. Pritožba mora biti utemeljena z dolačenimi dokazi. Na neosnovane pritožbe se oblastva seveda ne bodo mogla ozirati.
dn Vseučiliški profesor dr. Barac, ki je bil kot strokovni izvedenec v Parizu, se je vrnil v Zagreb.
dn Grozna avtomobilska nesreča. — Krivca policija ne more izslediti! Na glavni cesti, ki vodi skozi Trojane, se je dne 24. maja Popoldne igral devetletni deček Miha Prašnikar. V najbolj divjem tempu pridrvi skozi vas eleganten, luksu-rijozni avto, v katerem so sedeii dva gospoda in neka gospa. Avto je povozil dečka in ga na licu mesta pustil vsega razmesarjenega. Šofer se ni
brigal za nesrečo, ampak je dirjal dalje. Varnostni organi ne morejo doslej izlediti dotičnih krivcev. — Sploh dirjajo sedaj avtomobili po cestah brez vsakih kontrolnih številk.
dn juridični izpiti v Ljubljani. Vlada je pred kratkim razglasila, da bodo absolvirani juristi že jeseni lahko pokladali svoje izpite v Ljubljani. Želeti bi pa bilo, da bi se to razširilo še na 1. državni izpit, katerega delajo juristi čez dve leti, ker pri sedanjih razmerah ne kaže več hoditi našim dijakom na nemške univerze. Marsikdo bi rad po prvem izpitu prestopil na zagrebško vseučilišče, ako se že jeseni ne otvori v Ljubljani ju ridična fakulteta.
dn Komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v vednost. Da se preskrbi in omogoči uničena eksistenca vojn h invalidov, se jim je z razpisom v uradnih listih deželne vlade za Slovenijo prisodila prednost pri podelitvi tobačnih trrfik. A žal, da obstoja ta prednost samo na papirju. Evo vam dokaza. Glavna tobačna zaloga v Ljubljani je bila podeljena vdovama, čeprav so bili med prosilci tudi invalidi, se na iste kot prednostne prosilce ni oziralo. Omenjena zaloga prinaša letno toliko čistega dobička, da bi mogla pet invalidov, oziroma pet vdov preživljati. Seveda za invalide se združijo tri reale trafike, ki prinašajo skupno tisoč kron letno kosmatega dobička, ter tako »ojačene11, kakor se glasi v razpisu morejo invalida živeti — a vdove ne 1 — Zdi se nam, da igra pri podelitvi tobačnih trafik v prvi vrsti protekcija in potem šele dejanska potreba prosiičeva, na katero se merodajne oblasti sploh ne ozirajo. Ker se nam zdi, da je komisiji za preskrbo vračajočih vojnikov na tem ležeče, kolikor mogoče velikemu številu invalidov preskrbeti eksistenco, naj bi se ista zainteresirala glede oddaje tobačnih trafik, ker drugače bodo ostale invalidom res samo proteze.
dn Kdo ve kaj izpovedati o kadetnem aspirantu desetniku Ivanu Pavalec, 15. bojne stotnije pešpolka štev. 47, ki je pri 11. soški bitki pri žel. predoru St. Giovanni baje prišel v italijansko vjetništvo dne 21. avg. 1917? Tozadevna pojasnila se naj blagohotno naslovijo na starše Ivan in Marija Pavalec v Mariboru, Urbanova ulica 12, za kar prosita in plačata radevolje vse izdatke in tudi trud.
Ljubljanske vesti.
1 Zastopnici srbskih ženskih društev v Ljubljani. V soboto, 7. t. m. sta došli k Slovenkam v posete gospodična profesorica Jela Lazarevi-čeva ter gospodična juristka Jovanovičeva iz Belgrada, da se poučita o naših razmerah ter nas saznanita z življenjem srbskih naših sester. Gdčna. Jela Lazarevič je govorila z veliko vnemo na belgrajskem protestnem shodu proti nasilni italijanski in nemški okupaciji slovenskega in hrvatskega ozemlja ter je znala zainteresirati tudi kardinala Bourneja za naše Južne raz mere. Vrli srbski sestri se želita sez-nati v vsemi slovenskimi ženskimi sloji. Zato se vrši v sredo, ob 20 zvečer v Narodnem stanek slovenskega ženstva, rem bode predavala gdčna Lazarevič o svoji domovini in o ženskem delu v Srbiji. Dogovorimo pa se tudi o 'bodočem skupnem nastopanju in delovanju jugoslovanskih žen. Vabljene so vse Slovenke brez razlike! Želeti je, da se v največ-jem številu odzovejo (emu vabilu, vs.op je vsakomur prost.
^>ran^ence 8 koroške fronte.
Gospa Trnkoczy-jeva je podarila več cigaret in mnogo peciva ranjen-vojakom s koroške fronte, ki v tukajšnji garnizijski Našo zadnjo sobotno notico popravljamo glede »smrdljivih barak v toliko, da pod tem naslovom ni mišljena garnizijska bolnišnica.
t I. 4% državno posojilo. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je podpisalo 366 strank nominalnih K 1,806.000 4% bonov kraljevstva Srbov, Hrvatov
11. t. m. domu se na kate
cem se nahajajo bolnišnici. -
in Slovencev, med temi g. Anton Kr žišnik, posestnik iz Bukovega vrha pri Poljanah, znatno svoto K 33 500. Vseh osem avstrijskih vojnih posojil je pa podpisalo 310 strank v skupnem znesku K 867.200
1 4°/o posojilo na državne bone kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri tukajšnji podružnici kreditnega zavoča za trgovino in obrt je bile podpisanega skupno za kron 2,242.500 — tega posojila. Poleg preje že objavljenih strank so subskribirali med drugim: K 4,000'— Lev baron Bailiou, Ljubljana. K 20 000 — Franc Galle, Bistra in K 7.500'— Anton Lapajne, tov. ravn. Rebrca (Koroško).
1 Nered v gledališču. Nedeljska predstava »Prodane neveste" nam je nudila precej izprememb. Tako n. pr. ni bilo nič oznanjeno, da je zadržan g. Zathey in gdč. Klimentova. Vlogo prvega je prevzel g. Rumpel in izvedel isto prav dobro, posebno v igralskem oziru je bil zelo povoljen. Vlogo Co-lombine je tudi predstavljala druga moč. Solisti v obče so bili dobri, pc-seb..o Richterjeva, Divota in Kovač. V našo sramoto pa moramo konštati-rati, da se je vedlo nedeljsko občinstvo nad vse čudno. Poznalo se je, da to občinstvo po navadi r.e zahaja v gledališče. Vsak obiskovalec je imel kakega otroka seboj in na naročju. Na treh sedežih je sedelo kar 5 oseb. Klepetanja in ropotanja ni bilo konca. Med celo predstavo so stokali otroci, po 5 do 7 let staii otročaj*, katere so njih čuani roditelji privlekli v gledališče, misleč da je to kak kašperlteater ali cirkus. Drugi so zopet pozno pii-hajali in motili mir. Lože so bile prazne balken in galerija tudi na pol prazne, vlogo občinstva je moralo predstavljati osobje naše drame v njem. Vedno eno in isto več pač ne kaže ponavljati. Repertoir ne nudi skoro nobene izpremembe. Pri predstavi so bili navzoči tudi člani tukajšnje ententne komisije, 5 častnikov z angleŠk m polkovnikom kateri so ironično opazovali netaktno vedenje in špisarske navade naše nedeljske publike. Prosimo, da bi se odpravil nered pri resnih predstavah. Opera je umetnost, nam gre za glasbeni in pevski užitek, ne pa za jokcanje in cuceljne otročajev. Red mora biti, čeprav Je nedeljska publika precej pisana. Torej!
Obiskovalci opere.
1 Plinarno opozarjamo, da je na nekaterih mestih na Mestnem in še bolj na Starem trgu po dne in po noči strašen smrad po plin". Najbrže je počena podc^stna cev, iz katere uhaja plin, ki tako neprijetno udarja občinstvu v nos, da bi skoraj moral imet, masko za plin, kdor mora tamkaj hoditi. Prosimo torej, da plinarna zadevo takoj preišče in popravi, kajti uhajajoči plin je tudi velika škoda za njo.
I Predavanje za starše. Na 1.
mestni dekliški šoli na Ledini bo v petek, dne 13 junija 1919, ob šestih zvečer, v telovadnici »roditeljski večer". Predaval bo mestni šolski zdravnik g dr. Mavricij Rus: »Kako je treba staršem v prvi vrsti skrbeti za duševno in telesno zdravje otrok." Starši, njih namestniki, šolska oblastva, učitelji, vzgojitelji in vsi prijatelji mladine se tem potom vljudno vabijo k temu važnemu predavanju. Po končanem predavanju bo razgovor staršev z učiteljstvom o napredku in vedenju učencev.
I Tržaški socijalist Pittoni se je za binkoštne praznike mudil v Ljubljani.
1 10 000 vržink in 1000 zavitkov tobaka zaplenjeno. Te dni je zaplenila policija invalidu J. V. 10 000 vržink in 1000 zavitkov tobaka, katere je imenovani nameraval prodati na Hrvaško. Zaplenjeno blago se je oddalo finančnemu ravnateljstvu.
1 Glasbena Matica. Nocoj cb 20. uri skupna skušnja. Važno! Vsi brez izjeme! — Odbor.
1 Izredni občni zbor Društva zasebnih uradnikov in uradnic na s’ovenskem ozemlju je dne 29 junija t. 1. ob 9 uri dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Člani in članice se vabijo, da se radi sklepčnosti udeleže
občnega zbora polnoštevilno. V slučaju nesklepčnosti vrši se izredni občni zbor z istim sporedom tekom 8 dni, ki je sklepčen ob vsakem številu udeležencev. — Odbor.
1 Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon". V sredo zvečer ob dvajseti uri vaja mešanega zbora. Polnoštevilno!	Odbor.
1 Vlom. Vojak Senčar Josip, doma iz Aržič pri Litiji, je vlomil v Kol-mannovo skladišče in hote! odnesti 77 krožnikov, a sta ga zalotila stražnika Prunk in Hribar.
1 Zlobnost! Že pred tedni so razni elementi trosili neresnično vest, da so baje v neki ljublj. vojašnici našli ubito žensko. Seveda pa pri tem ni ostalo, ker v Ljubljani se vsaka reč podvoji in tako že govorijo razni bedaki o 10 da celo 15 truplih. Človek sliši take gorostasnosti povsodi vjgo-stilni, na trgu, ponajveč se pa zgražajo, nad tem »zločinom" one »muhce" katerim so se tekom vojske tako prikupili razni mažarski in pruski oficirji. Seveda so vesti brez vsake podlage.
1 Zlata zapestnica se je izgubila v soboto. Pošteni najditelj naj jo odda proti primerni nagradi na policiji ali pa pri Hrovat-u, Vegova ul. 6.
1 Utopljenka. Iz Ljubljanice so potegnili dne 7. t. m. sedemletno deklico Frančiško Ciglarič iz Čolnarske št. 13. Deklica je najbrže med igro padla v Mali graben in jo je potem voda zanesla v Ljubljanico.
Protestni shodi
proti razkosanju jugoslo-slovanske zemlje.
Ptuj, 10. junija (Izv. por.)
Včeraj je doživel ptujski okraj veličastno manifestacijo za naše popolno ujedinjenje. Ptujski narod, ki tudi stoji na braniku proti deželepo-. hlepnemu sovražniku, pojmuje bol naših bratov na Primorskem in v vsem zasedenem ozemlju.
Na stari romarski poti, Ptujski gori, znani še izza turških časov, kjer je stal močan tabor proti vsem turškim vpadom, so se zbrale pestre množice iz Ptujske okolice. Ob veličastnem razgledu na Dravsko polje Slovenske gorice, Haloze in Pohorje je bil shod pod mil. nebom na trgu. Shodu je predsedoval posestnik Topolovec, ki je v prostih besedah pojasnil namen današnji manifestaciji, Govorili so: dr. Tone Gosak, tajnik okr. zastopa S a g a d i n, nadučitelj Klemenčič in domači g. kaplan. Na predlog g. dr. T. Gosaka je bila enoglasno sprejeta naslednja resolucija: Na javnem shodu na Ptujski gori zbrani Slovenci zahtevamo, da nam velesile pri mirovni konferenci dodele vse ozemlje, na katerem biva naš rod v strnjenih masah.
Izjavljamo, da mirovnih določb, katere bi odtrgale katerikoli del, našega naroda, od celotnega telesa, ne bomo nikdar poznali za veljavne.
Take določbe bi povzročile brezpogojno naš trajen in najostrejši odpor tako dolgo, da bi velika moč narodostne ideje ujedinila vse dele našega naroda.
Priznavamo našim poslanikom v Parizu njihov velik trud za naše popolno ujedinjenje.
Pozivamo jih, da vstrajdjo v odličnem boju ter odklonijo z ogrčen-jem vsakršno nam nepravično mirovno pogodbo.
Shod v Mariboru.
Maribor, 10. junija. Nocoj je bil v Narodnem domu dobro obiskan protestni shod krajevne organizacije JDS. Shod je otvoril dr. Rosina. Govorila sta državni poslanec profesor Voglar in dr. Koderman. Navzoči so z ogorčenjem protestirali proti na-nameravanemu razkosanju Jugoslavije. Soglasno se je sprejela resolucija v zmislu strankinega vodstva. (Ldu)
Dol pri Hrastniku, 10. junija. (Izv. por.) Tukaj se je vršil na bin-koštni ponedeljek impozanten, veličasten shod, na katerem je čez 1000
glav broječa množica vseh polit, strank dala duška svoji nevolji o poteku pariške konference in nje namere, razdeliti in razkosati naš slovenski narod. Po kratkem, jedrnatem in navdušenem govoru se je enoglasno sprejela tozadevna od g. šol. ravnatelja Ant. Gunsa stavljena resolucija, katera je bila poslana na deželno vlado. Zborovanje so fotografirali in poslali sliko zborovalcev pisarni za zasedeno ozemlje v Ljubljani.
Slovenija protestira zoper namere pariške konference.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 9. junija: Prcdsedništvu deželne vlade prihajajo iz vseh večjih krajev Slovenije brzojavna poročila o protestnih zborovanjih in sejah, kjer se z ogrčenjem zavrača namera pariške mirovne konference, okrniti jugoslovansko zemljo ter tujcem izročiti stotisoče zavedno jugoslovanskega prebivalstva. Besedilo teh poročil se objavi jutri.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 10. junija popoldne: Deželna vlada za Slovenijo je prejela številne izjave, v katerih ves narod z vso odločnostjo protestira proti strašnim krivicam, ki nam jih namerava naprtiti pariška konferenca. Zahteva se pravična ureditev naših mej, brezpogojno združenje vseh Slovencev v kraljevini SHS in popolno uveljavljenje Wilsonovih načel o samoodločbi narodov. Ves narod enodušno zaklinja naše mirovne delegate, da ne podpišejo nobene mirovne pogodbe, ki bi katerimkoli aspiracijam na ljubo iznova zasužnjila tudi najmanjšo slovensko vas; ogorčeno prisega, da nikdar ne prizna krivičnega miru, ki bi bil samo podlaga nadaljnemu robstvu in novemu krvoprelivanju in kliče v poslednjem hipu mogotcem v Parizu svoj memento!
Poročila o včerajšnjih manifestacijah širom Slovenije in sklenjene resolucije so doslej vposlala naslednja narodna zastopstva:
Občinski odbori in županstva o-ziroma gerentstva iz občin: Begunje pri Cerknici, Borovnica, Cerknica, Dob ri Kranju, Domžale Dovsko, Gorenje olje, Jezersko, Lancovo pri Radovljici, Laški trg, Ponikva ob južni železnici, mesto in okolica Ptuj, Sorica, Šmihel-Stopiče pri Novem mestu, Šoštanj, Tržič, Vinica.
Krajevni odbori JDS.: Dol pri Hrastniku, Domžale, Jesenice, Kamnik, Kozje, Kranjska gora, Lesce, Litija, Novo mesto, Polčane, Radovljica, Ribnica, Slovenjska Bistrica, Središče, Srednja vas, št. Vid nad Ljubljano, Škofeljca, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Spodnja Šiška, Vel. Lašče, Vinica, Višnja gora, Zagorja, Žirovnica in Žužemperk.	v
Dalje: Združene gospodarske, kulturne in politične organizacije na Ponikvi ob južni železnici, Sevnici, Št. Jurju, ob južni železnici in v Novem mestu, Jugoslovani na javnih shodih v Kočevju, Tržiču, Borovnici in Ptuju, Narodni svet za Ptuj in okolico, gasilna društva Domžale in Stob, podružnica ZJŽ v Bohinjski Bistrici, kmetska zveza Gorenje polje in Narodna čitalnica Škofja Loka.
JDS. manifestira za naše meje.
Sinoči ob 20. je priredila v Mestnem domu Jugoslovanska demokratska stranka veliko manefestacijsko zborovanje za naše meje proti razkosanju naših najvitalnejših ir. najzaved-nejših krajev. Shoda se je udeležilo prekcr 3000 izbrane množice, ki je zasedla do zadnjega kotička vse prostore ter pazno sledila stvarnim, treznim izvajanjem govornikov, ki so poročali o položaju na mirovni konfe-rensi v Parizu.
Zborovanje otvori mestni župan dr. Ivan Tavčar ter poda takoj besedo prvemu poročevalcu.
Dr. Fran Novak poroča o vtisih iz konference, o njeni sestavi in načinu poslovanja. Poudarja prikrajšanost jugoslovanske delegacije, ki je potisnjena med male narode, akoprav je Srbija
doprinesla velikanske žrtve, večje kakor Italija. Osvetljeval je delovanje raznih komisij, katerih sklepe pa mnogokrat vrhovni svet, svet četvorice ne vpošteva. Umljiv je torej težki položaj naše delegacije. Slednjič poudarja, da do danes šc ni nobena stvar definitivno rešena iu tudi vprašanje naših mej ne. V osvet-lenje, kako postopa konferenca glede naših materijelnih odškodninskih zahtev, zlasti glede zahtev Srbije, ome.i-ja govornik, da so v Parizu priznali povrnitev 25 bikov, 1200 krav, nekaj konj, koštrunov in nekoliko pohištva, kar mora vrniti Nemška Avstrija Srbiji.
Dr. Vladimir Ravnihar
poroča kot čian deputacije, ki je bila sprejeta od predsednika Wilsona, o sedanjem stanju ko soškega vprašanja. Objektivno in mirno razpravlja o postanku in poteku vseh važnih dogodkov, nanašajočih se na vprašanje koroških mej. Poudarja, da ima naša delegacija jako težavno stališče, ker ji ni dano se udeleževati važnih sej sveta četvorice in kar do-zna o njenih sklepih, dozna po stranskih potih in kanalih. Tako je bilo tudi glede mej na Koroškem, kjer je bilo naše stališče zelo težavno z o-zirom na to, da so se Amerkanci naslanjali na poročilo colonella Mile-sa, ki je skrbno pripravil proti nam „bluff“ ter predlagal v svojem poročilu, Dravo za demarkacijsko črto. Edini prijatelj nam je bil v tem vprašanju Tardieu.
Naša tragika je, da moramo vreči vse sile na te severne tečke, dočim bi lahko zastavili moči za Primorje in Goriško.
Slednjič omenja govornik zase-denje Celovca po jugoslovanskih četah in premirje, sklenjeno z Nemško Avstrijo. Premirje je sklenjeno pravo-močno. A došle so ilalijanske intrige in sedaj Nemci že izjavljajo, da jih podpisi ne vežejo. Dejansko pa so že Nemci kršili premirje, Odgovor jim dajo naše jugoslovanske čete!
Temperamentno, krepko in krako je govoril
dr. Karl Triller
o nadaljni usodi Trsta in Goriške. Trstu preti pod italijansko zastavo smrt! Kdorkoli bo grizel kraški kamen, si bo strl zobe. V Parizu je pozdravil predsednik dr. Janko Brejc Wil sona z besedami „Ave, Wilson, mori-turi te salutant!" In pride čas, lto bodo Slovenci pozdravljali Wilsona „Ave Wilson, resurecturi te s a 1 u t a u t
Dr. Ivan T a v č a r prečita na to po kratkem sklepnem govoru
Izjavo.
Neodrešeni Jugoslovani se smatramo kot člane velikega, svobodnega jugoslovanskega naroda, kot pripadniki Jugoslavije.
Na njo in nieno usedo smo navezani po 'rojstvu, jeziku, šegah In navadah, po mišljenju in po našem čustvovanju.
Njeno trpljenje je naše trpljenje, njena sreča je naša sreča njena pro-šlost je naša prošlost, njena bodočnost je naša bodočnost, njene krasote so naše krasote, njeno bogastvo je naše bogastvo, njeno morje je naše morje, njena junaštva so naša junaštva, njena moč je naša moč.
Vse dogodke v Jugoslaviji neod-rešeni Jugoslaviji živo spremljamo, za to kar dohaja iz Italije se ne menimo, ker to prihaja od siromašnega, zahrbtnega tujca, ki z lažjo in po krivici hoče postati naš gospodar, ki sovraži naš narod in ga hoče pogoltniti, od tujca, katerega mi ljubiti in spoštovati ne moremo niti nočemo.
Vemo in čutimo, da nas hoče brutalna sila italijanskega imperializma zasužnjiti, toda nii se zavedamo svetega prava jugoslo vanske skupnosti, katero pravo je zapisano in živi v naših spomenikih, naši zgodovini, naši kulturi, našem junaštvu in v dušah nas vseh. Zavedamo se tudi onega spoštovanja, ki nam ga izkazuje ves kulturni svet.
Ljubimo svojega brata - vladarja, kralja Petra in kraljeviča Aleksandra / Oduševljeni smo zmagoslavnosti naše | jugoslovanske vojske.
Priznavamo pregovor: ,Sloga jači, nesloga tlači" ter rotimo vse naše jugoslovanske brate, da se tega vslkdar in povsodi zavedajo. Spoštujmo se med seboj, kajti ,,kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti"' Ponosni smo na naše slobodne jugoslovanske brate. V tem ponosu in naši jugoslovanski zavednosti h o-čemo inašo svobodo. Premagati hočemo vse ovire in se ne strašimo pred nobeno silo.
Ne dopustimo, da bi se za nas v Parizu barantalo, kakor za blago in kličemo vsemu svetu odločen in svarlen glas, da Jugoslovani nikdar nikomur ne bomo robovali!
Nikdar ne bomo prenašali tujega jarma, od nikogar se ne damo zasužnjevati, najmanj pa od Italijanov 1 Naj to čuje italijanska vladna gospoda in naj si zapomni, da si na koncu koncev hočemo in moremo tudi sami priboriti svojo svobodo!
Dokler nam ta ne zasije, ne bomo mirovali in se ne strašimo nobenih žrtevl Naprej zastava Slave!
Neodrešeni Slovenci in Hrvati.
Boji na Slovaškem.
Madžarska poročila.
Budimpešta, 9. junija. (Brezžično.) Ogrski korespondenčni urad peroča o položaju na slovaški fronti z dne 9 junija: V dolini Slane (Sajo) in Rimave (Rima) smo zlomili odpor sovražnika, ki je poizkušal zavarovati svoj umik. Severno .od Košič smo odbili češki napad. Na ostalih delih fronte nič novega. (Ldu)
Prešov Madjarski.
Budimpešta, 9. junija (Brezžično.) Ogrski korespodenčni urad javlja: Rdeča armada nadaljuje svoj zmagoviti pohod in je danes zavzela mesto Eperjas (Prešov). (Ldu)
Češki Sokol odhaja na Slovaško.
Pariz, 9. junija. (Brezžično.) Iz Prage poročajo: Po najnovejših vesteh se je položaj na Slovaškem izboljšal. To se je zahvatiti v prvi vrsti energičnim in uspešnim protinapadom.
Zanimanje in aktivno udeleževanje naroda je impozantno. Prijavilo se je toliko prostovoljcev, da je bil miiPster za narodno hrambo prisiljen, opomniti prostovoljce, naj so posvete raje svojim civilnim poslom. Zlasti veliko je število Sokolov prostovoljcev. Prvijtransport Sokolov, ki je odšel na fronto in ki jo štel 4000 mož, je pri odhodu pozdravljala množica z velikim navdušenjem. Dijaki so poslali generalu Pelleu brzor javko, kjer ga prosijo, naj razpolaga z njimi za obrambo domovine. (Ldu)
Generalna stavka v Berlinu.
Nauen, 7. junija. (Brezžično.) Generalna stavka v Berlinu se po dosedanjih poročilih baje ne izvaja popolnoma. Zlasti v manjših podjetjih se tuintam dela, dočim v večjih podjetjih stoji vse delo od petka opoldne oziroma že od petka zjutraj. Prometna sredstva so večjidel odpovedala. Električna železnica je ukinila vožnjo v petek ob treh popoldne, nadzemna in podzemna železnica pa proti večeru. Obrat se vrši na mestnih in predmestnih železnicah. Listi v soboto dopoldne večinoma niso mogli iziti. Stavka se je proklamirala do šeste ure in je tedaj pričakovati, da začno občila z obratovanjem že v soboto večer.	(Ldu)
Naša podrutnica v Celovcu. Trgovina Vajncerl poleg hotela Trabesinger je prevzela naš list v razprodajo ter je tudi opravičena sprejemati oglase in naročnino za naš list. Iščemo spretnih, zanesljivih in poštenih kolporterjev in raznašalcev za Maribor, Ptuj in Celovec. V Mariboru in Ptuju se sprejemajo v naših upravništvih, v Celovcu v trgovini Vajncerl poleg hotela Trabesinger.
Aprovizacija.
a Ljubljanski prodajalci sladkorja se
vabijo, da se takoj zglase v sladkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lillegu radi nakazil sladkorja.
Prodajalci sladkorja (ljubljanski) se vabijo, da se zglase radi nakazila soli pri g. Jelačinu, Rimska cesta in sicer iz 1. 11. in 111. okraja v petek, iz IV. V. in VI. okraja v soboto, VII Vlil. IX. In X. okraja v pondeljek to je 21., 22. in 23. junija t 1.
a Sladkorja za Ljubljano še ni. Včeraj se je zbrala pred sladkorno centralo večja množica žensk, ki je zahtevala, da se nakaže sladkor na sladkorne karte. Ta pojav je tembolj obžalovanja vreden, ker se je pokazalo, da se ta množica ni zbrala le spontano istočasno med sladkorno centrale — temveč je bila nahujskana od gotovih žensk, da izsili siadkor na karte, katerega
E a sladkorna centrala žal še ni dobila za iubljano. Da sladkor za Ljubljano še ni tloSel, ni temu kriva ne sladkorna Centrala,
ne vlada in ne aprovizacija temveč edinole Nemška Avstrija, ker dela glede uvoza razne neprilike. To je sicer za stranke, ki rabijo sladkor zelo nerodno, nikakor pa še nikogar ue opravičuje, da bi zahteval sladkor s silo, če ga ni, tem manj, ker je danes v Ljubljani na razpolago toliko bele in koruzne moke ter amerikanstega Špeha, ki je v primeri s cenami prejšnjih let zelo po ceni — tako da si stranke za silo par dni prav lahko od-pomorejo z prežganko ali kako drugo močnato jedjo. Treba je le pomisliti, da je treba sladkorja tudi za zasedeno ozemlje na Koroškem, kjer nimajo ne moke ne kruha, ne maščobe, še manj pa sladkorja, ter da so ti kraji predvsem veliko bolj nujno potrebni sladkorja, kakor pa Ljublana — ki je v primeri z drugimi mesti — bila vedno točno preskrbljena s sladkorjem. Občinstvo se torej opozarja, da sladkorna centrala nima nikake pravice razpolagati s sladkorjem, ali ga celo nakazovati posameznim strankam ter naj se nikar ne da zavesti k nepremišljenim dejanjem, ker je Ljubljana danes vojno ozemlje in se zasleduje vsako nasilje po vojnem zakonu. Kakor hitro pa bode prišel sladkor v Ljubljano, ki je že na potu, ga bode sladkorna centrala takoj razdelila trgovcem.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani
§ Proda se:
Pohištvo za spalno in jedilno sobo, krasno, skoro novo se poceni proda. Vpraša naj se pri Kuhar, vila Fani Friškovc. _________734
Prodam klasične in operetne note. Naslov v upravi.
Fotografski aparat, vel. 10 krat 15. Wor!o, Sumosti-gmat l je7.2. dobro ohranjen, vse potrebno za 400 kron proda Ivah Krašovec, Vogrče pošta Pliberk, Koroško. 750
500 m3 drv za zimo 19 9 1920 se proda. Franc Dolenc, trgovec, Kranj.	751
Domače platno, sukneno blago za moške in ženske obleke, žamet kambriki, plahte za vozove, odeje za konje, vrči za mast, ovijalni papir, papirnate vrečiče, tolletno in pralno milo, soda, pralni prašek, čajni esenc z rumom, škafi za vodo poceni prodaja skladišče Balkan prvo nadstropje.	731
Proda se umetniško izdelan lestenec iz medi (Mes-sing) za električno ali plino-vo razsvetljavo. Kje pove uprav. Jugoslavije. 1330
Dva stroja za kleparje, oba nova in sicer: „1 verei-nigte Abkantmaschine" in 1 Sickenmaschine se prodasta. Naslov pove I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.	730
Zi Kupi se: ^
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETi, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana.	419
Raano;
Iščem majhno čedno sobo eventuelno s hrano. Bo-žnik Intendanca Drav. div. oblasti.	725
Trgovina z zalogo in inventarjem se takoj odda. Pismene vprašanja na V. STARE, Sodna ulica 1/111.
Odda se takoj mebllrana soba z dvema posteljema Pred Škofijo 21/IL nadst. 743
Dopisnik za francosko korespondenco se sprejme. Pod „Delo za doin“ na L Jugoslovanski anončni in informačni zavod BESELJAK & ROŽANC. Ljubljana Frančevo nabrežje 5.	752
Moderno zidana hiša z vodovodom in električno razsvetljavo se zamenja za pritlično ali visokoparterno hišo z vrtom. Ponudbe pod šifro: »Enonadstropna hiša“ na uprav. Jugoslavije. _	1330
V vseli premoženjskih in gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, (nasproti kavarne
Jščc se gospodinja za večje posestvo na deželi. Plača po dogovoru Ponudbe naj se pošiljajo na upra-v0 »Jugoslavije” pod »gospodinja”	749
ieL Službe:
Absolvent slovenske trgovske šole, vešč slovenšči-ue, nemščine in nekaj italijanščine, knjigovodstva, kon-forja, slovenske in nemške korespodence, slov. stenografije jn strojepisja išče primerne službe pri banki ali trgovcu, pou šifro »Absolvent” Poizve se v uprav-nlštvu »Jugoslavije”.
Strojni klučavničarjl. (Strojo • bravura) koji sa-nrostalno delati znade oso-b'to na gospodarskim Strojevima, prima D. NOVAK, Maksimirska cesta 64.
Zagreb.	744
Šivilje zn perilo se sprejmejo! Več se poizve v upravi tega lista pod »dobra plača”.
Tesarje kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana, leranova ulica št. 13.	747
[Dopisovanje In
ženitne ponudbe 1
Se bi li našla mlada dama, katera bi bila pripravljena krajšati mlademu gospodu dolgočasne ure življenja? Cenjene ponudbe pod Harmonija na upravo lista.
742
Kateri gospodje bi hoteli z tremi mladimi intiligentni-mi_ gospodičnami stopiti v boj z umetnimi razglednicami, naj se blagovolijo javiti na upravo lista pod šifro: Ela, Mirjam in Nada”! — 74S
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila, i lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja j? razpošilja lekarna Trn.k.6czy v Ljub-” rjani, zraven rotovža.'
Prva jugoslovanska
slaščičarna
IDilan Kosar
na Grajskem trgu 2
v Mariboru
se priporoča cenjenemu občinstvu.
K. Linhart, urar
Marija Terezija c. 7.
Veika zaloga zlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990
Tesarski ffltF polir
ki samostojno in po načrtih dela, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Oglasi se naj naslove na Auton .landl,stavbeni mojster v Ljubljani.
Josip Jug
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna cena.
Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti.
sasisfHBiaaaaaBi*
Slovenske
narodne pesmi
za citre in petje.
Priredil in izdal podpisani.
Zvezek V. in VI. sta izšla v drugi izdaji. Vsi zvezki, katere imam sedaj v zalogi, so izšli med vojno, torej v času draginje. Zato tudi ne morem drugače dalje, kakor da cene zvezkom nekoliko zvišam. Cena za vsaki zvezek je 6 kron. Grajski odmevi pa so še po 4 krone. Posameznih zvezkov s povzetjem ne pošiljam.
Najhitreje in najceneje dobi zvezke, kdor pošlje denar naprej.
Priporočam se
IV. KIFERLE, Ljubljana,
Krojaška ulica štev. 8. ; ■ ■■BBS BSIHil
hiša;
v Mariboru
v sredini mesta, pripravna j za trgovino na debelo ali : kako drugo obrt, se proda ’ event. s pohištvom vred. Pri I hiš! je tudi hlev za 2 konja 1 — vse v dobrem stanju. Po- j trebna glavnica okrog 65 tisoč I kron. Poizvedbe pod »HIŠA j 150“ na podružnico lista »Ju- j goslavija" v Mariboru. i
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin.
Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser,
Šelenburgova ul. tt. <*
Banatska moka.
Komisija MBalkan‘‘
prodaja,
dokler traja zaloga,
lepo, belo moko
za kuho in kruh.
Oddaja samo cele vreče.
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Večja stavba z dvoriščem in sadnim vrtom ob vodi in državni cesti poleg kolodvora se proda.
Cenjena vprašanja na Leo Knez, Krško.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(3. nadaljevanje.)
Po tem je mama odklorila čast zveze z Bis-marki, in jaz nisem videla razočaranega ljubimca do prihodnjega maja, ko smo šli v Kissingen, kjer je bivala moja teta, kraljica napolitanska. Herbert, ki je prišel k svojemu očetu v Kissingen, je bil očividno še vedno jako zaljubljen v mene. Neki dan sem dobila od njega strastno ljubavno pismo, v katerem me prosi, da naj ubežim z njim in kljubujem kralju Ludoviku, in da me bo drugi večer čakal zunaj pri hotelu.
»On vzame vse kot preveč gotovo,« sem si mislila; vseeno pa sem bila toliko radovedna, da I sem se hotela prepričati, ali je v resnici mislil, ! kar mi je pisal. Zbog tega sem opazovala s svojega i okna v tretjem nadstropju, kako je hodil Herbert j sem in tja dokler ni prepričan, da me je zaman čakal, irginil v temo ter je začasno prešel iz mojega življenja. Sele leta pozneje sem ga videla zopet na Dunaju — ko sem bila grofica Lsrisch.
V Wissingenu sem prejela nepričakovano pismo od cesarice Elizabete, ki je odhajala v Feldafing blizu Possenhofena. Naročala mi je, da naj takoj pridem k njej ter pripeljem seboj svoje konje. »Popolnoma same bove,« je pisala, »ker si nameravam prihraniti dvorne dame«.
Nepotrebno je omenjati, da sem odšla v Feldafing kakor hitro sem mogla, in vsaka minuta, ki me je ločila od oboževane tete, se mi je zdela dolga ura. Nisem se potrudila, da bi prikrivala svoje oboževanje njej, in vzlic njenemu običajnemu ciničnemu vedenju mislim, da jo je to skrivaj ganilo ter ji bilo všeč.' Kaj pa je navsezadnje čistejše in slajše kakor razmerje mlade deklice? Jutro življenja je vedno najboljše, in ljubezen, ki Še ni grešila in še ni trpela, ima očito čistost, ki je samo njej lastna.
Ob tem času nisem docela razumela cesarice. Ljubila sem jo in ona me ie očarovala, in ko mi je polagoma začela zaupati* mi je povedala, kaKo nadležno ji je življenje in kako je sovražila ves sijaj in vse razmere, ki so jo obdajale kot avstrijsko cesarico. »Sovražim vse ceremonije življenja,« je izjavila. Ena stvar pri tem pravem začetku najine intimnosti v posebni meri, je vzbujala mojo pozoi nost, in to je bila presilna strast moje tete do njene lepote. Ljubila je svojo milino kakor poganka ter jo je oboževala. Pogled na svoje popolno telo jo je navdajal s čistim estetičnim zadovoljstvom; vse kar je kazilo njegovo popolnost, ji je bilo neumetniško in zoprno, in pravila mi ie z malone mučno odkritosrčnostjo, kako se ji je gnjusila doba nosečnosti, ki je začasno pokazila somernost njene, postave. »Oj, ta groza staranja,« je vzkliknila] »občutiti roko časa na svojem telesu, opazovati kako se koža gubanči, in se zavedati, da človek ni več zaželjen. Življenje brez lepote, je zame brez vsake vrednosti«.
Cesarica in jaz sva se vsako jutro zarana iz-prehajali; nato se je ona kopala, lasje so se urejevali, pozneje pa se je cela družina sešla pri zajtrku, ki je bil docela podoben onemu v restavrantu, ker je vsakdo naročil kaj drugega. Prišla je moja stara mati iz Possenhofena, napolitanska kraljica in vojvoda Karol Teodor z ženo in otroci, so bili tudi navzoči; iz Monakovega je prišla najstarejša ce>aričina hči, nadvojvodinja Gizela, Rudolfa pa ni bilo in meni ni bilo žal njegove odsotnosti.
Po zajtrku smo peljali staro mamo v Possen-hofen; bila je kaj častitljiva stara gospa, ki ni nikdar šla nikamor brez svojih malih belih špicov, kojih naloga v življenju je bila, da sta skušala ugrizniti vsakogar, s katerim sta prišla v dotiko. Po navadi smo obedovali v Possenhoienu, potem pa sva jezdili s cesarico sami v večernem hladu. Oj. kako se spominjam teh srečnih dni! Skupaj sva jezdili po globokih gozdovih, kjer je glas kopit naših konj zamrl na vonjasti preprogi smrekovih igel; skupaj sva prepodili tatinske divje živali, skupaj sva opazovali solnčni zaton in gledali vzhajanje lune.
Elizabeta, mi je bila kakor bitje iz starodavnega sveta bogov. Bila je Artemida — hladna, lepa, ponosna. V svoji domišljiji sem jo videla stopati po gozdovih s psi, ki so šli za svežim sledom. In zopet sem si slikala njeno slonokoščeno prelestnost, ki je blestela v mesečini, ko se je kopala, liki Venera — in v tistih blagodišečih samotah je bila kakor poganka, poklicana iz davne preteklosti.
Ko sva neki dan jezdili daleč v gozdove, sva dospeli do nekega majhnega jezerca, ki je bilo čez in čez pokrito z vodnimi lilijami. Drevje je tvorilo nekak baldahin nad njim, mirna gladina pa je bila videti malone črna, kajti noben žarek svetlobe ni prodrl skozi razprostrte veje. Zrak je bil hladen od vlage praproti in od dežja namočenega listja, ki je pokrivalo tla, ter pošiljalo svoj vonj proti skritemu
nebu. Bil je zračen prostor, ki je pa cesarici na moč ugajal; razjahali sva, hlapec je prevzel konje, midve pa sva se obrnili čez gobi podobno trato k ploščatim, z mahom pokritim skalam, ki so ležale tik vednega roba.
»Sedive,« je rekla Elizabeta, »oj... tod morajo bivati vile « Dolgo časa je strmela v vodo, pokrito z vodnimi lilijami, ne da bi izpregovoiiia. Nato se je obrnila k meni: »Ali so ti pravljice všeč?«
»Prav zelo, teta Cissi,« sem odvrnila.
»Potem ti povem eno, ki me nanjo spominja to jezerce. Poslušaj «
»Nekdaj je bila nesrečna mlada kraljica, ki se je poročila s kraljem, ki je vladal nad dvema državama. Imela sta enega sina, želela pa sta si še enega, da bi bil naslednik v drugem kraljestvu, ki je bilo lepa gorata in gozdnata dežela, kjer je živelo romantično in ponosno ljudstvo. Pa nobenega otroka ni bilo in mlada kraljica je tavala sama po gozdovih in posedala pri jezeru, ki je bilo temu le zelo podobno. Neki dan pa je videla, kako se je mirna jezerska gladina naenkrat začela gibati, lilije so‘ se razdelile in iz vode se je prikazal zal človek, ki je plaval proti njej in kmalu stal zraven nje
»Mlada kraljica se je prestrašila, tujec pa ji je dejal, da naj se ne vznemirja. „Duh sem iz jezera'’, je rekel, „ki sem te dan za dnevom opazoval, kako si jokala ob vodi. Tvoje solze so se izpremenile v bisere, ki leže sedaj v zlati košari spodaj v moji palači. Daj, pozabi svet in moja boš kraljica in boš srečna z menoj."«
Mlada kraljica je pogledala vodnega duha in je vzdihnila. Kako drugačen je bil videti od kralja, njenega moža! Nosil je blesteč oklep, narejen iz kril kačjih pastirjev, njegovo vedenje je bi'o plemenito in zali izraziti obraz so razsvitljevale velike črne oči, ki je v njih globinah cesarica videla njegovo gorečo ljubezen.
»Ne morem iti s teboj,« je izpregovorila. pri tem pa jo je obšla čudna zaspanost; naslonila je glavo duhu na ramo in zaspala; on pa jo je dvignil na roke in jezero se je na njegovo povelje odprlo in voda je naredila kristalne stopnjice, po katerih je ponesel kraljico nizdol.
Ko se je kraljica prebudila, se je znašla v čarobni deželi na dnu jezera. Palača* je bila polna vodnih cvetlic, koral in blestečih školjk, in čudne ribe so se ozirale po njej, ko so plavale mimo prozornih sten. Njen dragi jo je okrasil z njunimi solzami, ki so bile zdaj dolgo nanizani biseri; mlada kraljica se je začudila, videti, koliko jih je že pretočila, a spomniia se je reka, ki pravi, da je ženskih solz tako brez števila, kakor peska v morju.
Tupatam je solnce preplavilo medlo svetlobo pod vodami z jantarom. in njegovi umirajoči žarki so jo včasih pobarvali s krvjo. Ponoči jp luna prodrla osrčje hladnih cvetlic, ki so se odpirale samo iz ljubezni do nje in tedaj se je to bajno kraljestvo svetilo v modrem žaru.
Krasne vile so plesale in prepevale pred ujeto kraljico ter ji spletale v velike lase svitle akva-marične in one mnogobarvaste kamene, ki se nahajajo v Reni. Sedela je poleg svojega dragega na kristalnem prestolu, spala v njegovem naročju na postelji iz lilijinih cvetov. Ali čez nekaj Časa jo je začelo boleti srce po nad jezerom ležeči deželi in prosila ga je, naj ji dovoli, da se vrne. Naposled ji je dovolil in povodne vile so jo ponesle na gladino, jo položile na travo pod drevjem, kjer sta jo solnce in močni veter s svojimi poljubi zopet obudila k življenju in nato se je vrnila v kraljevo palačo.
Preteklo je nekaj mesecev in kraljica je vedela, da bo dobila otroka; zaželela si je sina podobnega povodnemu duhu, ki bi vladal nad romantično rodovitno in gozdnato deželo, ki jo je tako rada imela.
A ni bilo sina, kajti ko je bil otrok rojen, je mlada kraljica pritiskala na srce malo hčerko z ve-, likimi, črnimi očmi svojega očeta z dna jezera.«
»Ali ga je kdaj zopet videla?« sem vprašala z velikin zanimanjem.
»Mislim, da ne,« je odvrnila cesarica-
»Kaj pa je kralj rekel?« sem vprašala.
»Bil je preveč nečimern, da bi kaj rekel, najsi je sumil, karkoli je hotel,« je rekla Elizabeta; nasmejala se je s svojim porogljivim nasmehom in je bila zopet cinična, kakor po navadi... Molče sva jezdili domov.
V Feldafingu je bilo življenje jako prijetno in vedno sem bila vesela, videti vojvodo Karola Teodorja in njegovo drugo ženo Marijo Jožefo, ki je bila očarujoče bitje, prekipevajoča dobre volje in dvanajst let mlajša od svojega soproga.
Vedno se je smejala kneginji G'zeli, ki je posnemala vse. kar je ona nosila. Neko jutro je prišla Marija Jožefa noseč na glavi majhno slamnato košaro, s spodnjim delom zgoraj, in je dejala Gizeli, da je to najzadnja pariška moda za klobuke za pojutršnji dan; in ko si je Gizela hitro izmislila pretvezo, da se je vrnila domov, je bila Marija Jožefa silno vesela, da je Gizela samo ra.ditega tako hitro odpotovala, da bi naročila svoji modistinji v Monakovem, da ji za vsako ceno preskrbi sličen slamnik.
Marija Jožefa, ki je bila portugalska infantinja, je bila zelo prijazna do mene in spominjam se je z
veliko ljubeznijo. Vedno je pomagala svojemu soprogu pri operacijah, ki je bil špecijalist za očesa in se je ra vso moč zanimala za bolnici v Monakovein in Tegernsee-ju.
Tudi cesar je pričel sempatja v Feldafing za malo dni, vendar mu kraj ni ugajal. Francu Jožefu ni bilo dosti do civilne obleke in cesarica ga je vedno dražila, češ da gleda iz tiste uniforme za ves svet podobno, kakor Čevljar v svoji nedeljski obleki. Elizabeta ni nikdar nazivala Franca Jožefa po njegovem krstnem imenu, ampak mu je venomer rekla ,,Du“ (ti). ,,Du, pojdi sem“, je rekala samodržcu Avstrije, pred katerim je trepetala cela njegova rodovina in na čigar povelje so morali kljubovalni nadvojvode v pregnanstvo.
Pa „Du“ je zmogel včasih obdržati svoje tudi nasproti svoji sopiogi. Cesarica je vedno govorila zelo tiho in je držala ustnice precej tesno skupaj; to in pa čudna navada, da si je neprestano otip-kavala usta s svojim robcem, je prihajalo odtod, ker je imela slabe zobe. ki jih ni hotela pokazati. Ak,o niste prav dobro pozn3li Elizabete, jo je bilo kaj težko razumeti, kaj je rekla, in ker se je nikdo ni upal prositi, da bi ponovila svoje besede, je bil razgovor med cesarico in rujci često slučaj čudnih vpiašanj in narobc-odgovorov.
Jaz sem posnemala večino posebnosti svoje tete; zadrgavala sem ustnice, kakor denarnico in govorila z udušenim glasom, ko me je cesar ob neki posebni priliki nagovoril.	#
»Za božjo voljo, Marija,« je zavpil razsrjeni „Du“, »odpri vendar usta, kadar govoriš z menoj; prepričan sem, da so dost' velika; ne postani tako afektirana, kot tvoja teta Cissi,« nakar je Elizabeta nared la povsem neslišno opazko.
Dve uri vožnje od Feidafinga, na nasprotni strani Sternberškega jezera je stal eden gradov kralja Ludovika, in Elizabeta, ki je zelo rada imela svojega bratranca, ga je pogosto tamkaj obiskovala. Neki dan me je povaoila. naj jo spremljam, in ker že dolgo nisem videla kralja, sem z veseljem porabila priložnost, da obnovim ž njim znanje.
Cesarica je šla sama v grad, meni pa je naročila čakati v parku, kajti Ludovik je prav tedaj imel svoje muhe in je bilo treba taktno ravnati ž njim, kadar je šlo za nepovabljenega obiskovalca. Čez malone dobre pol ure je prišel kraljev komorni strežaj ter me je peljal v grad. Razjahala sem in se potem žalomilo ogledala v mnogih zrcalih, kajti bila sem cd dolge in hitre ježe vsa pokrita s prahom, ki me je malone dušil.
Pokazali so mi v zatemnjeno sobo, kjer sem mogla razločiti teto, ki je sedela na naslanjaču blizu tam, kjer je Ludovik ležal na divanu, glavo vso povito v bato iti obveze. Kraljevski trpin je bil žrtva hudega zobobola, ki ga je perijodično napadal kot posledica tega, da je preveč rad imel sladkor.
Foleg njega je stala mala mizica, pokrita s steklenicami vsth velikosti; ko sem se približala, je Ludovik slabotno zamahnil z roko, rekel pa ni ničesar. Elizabeta me je potipkala po roki in zašepetala: »Ne smej se,« nato pa na glas: »Kralj bi te rad slišal peti; pojdi v godbeno sobo in zapoj Elzino pesem iz Lohengitina.«
To mi ni bilo posebno po godu, kajti grlo mi je bilo polno praha in sem čutila, da ne bom mogla dobro peti. »To bo moja labodnica z maščevanjem,« sem si mislila, ko sem sedla k pianinu. Bila sem strašno nervozna, in ker nisem imela not, sem na mnogih mestih pela irt igrala napačno. Ker pa je Ludovik imel zobobol in ga je bilo samo treba na kak način pomiriti, teta pa tudi ni biia muzikalična, vse to ni dosti pomenilo in tako sem se lotila Elzine pesmi, dokler se me Ludovik ni usmilil ter mi rekei, da mi ni treba več igrati.
Ko sem se vrnila v zatemnjeno sobo, se je teta Cissi poslavljala od kralja, ki je vstal ter ji poljubil roko. Komaj sem se premagala, da se nisem nasmejala, kajti Ludovik je bil res smešen videti. Bil je eden največjih -možakov na Bavarskem in ker so konci obvez, ki je imel z njimi glavo obvezano, stali pokonci, mu je biia glava podobna glavi bele sove. Milostno je iztegnil roko, da jo poljubim, pri tem pa me je malone premagal mnogovrstni duh kloroforma, kafre, opija, žavbic in diugih zdravil zobobola, ki jih je razširjal.
Na polovici pota v FelcLfiog raju je dohitela nevihta in v malo minutah sva bili premočeni do kože. Vedrili sva v neki koči, kjer so spravljali seno; v njej je stanovala, neka staia ženska, o kateri smo pozneje zvedeli, da je bila vdova po nekem ribiču. Ni poznala cesarice, ki jo je vprašala, ako živi čisto sama.
»Da, čisto sama,« je odgovorila ženska, »samo čakam, da se mi vrne sin.«
»Kje pa je Vaš sin?« je vprašala Elizabeta.
»Sedem let že leži v jezeru.«
Spogledali sva se s teto; mraz me je pretresal ob teh blaznih besedah, ki jih je bilo strašno slišati, ko s e je bliskalo in grmelo okrog koče.
»Povrne se,« je nadaljevala ženska — in pri teh besedah sta veter in dež žalostno udarjala ob okno — »zares se povrne.«
»Kdaj pa bo to?« je rekla cesarica.
(Dalje prihodnjič.)
Leopold Grošelj
stavbeni in umetni ključavničarski mojster
Spodnja Šiška štev. 117
naznanjam p. n. slavnemu občinstvu, vrnivši se od vojakov, da sem začel zopet izvrševati mojo obrt. Uljudno se priporočam: v mojo stroko spadajoče delo bodem izvrševal točno in po ceni.
Slivovko, rum,
brinjevec pristni, konjak, sveče stearinske v zavitkih, marmelado, slivno in jabolčno jedilno olje, poper itd. nudiva po najnižjih dnevnih cenah iz najinega tukajšnjega skladišča.
Samo na debelo,
Pozor!
Pozor!
Gregorc & Verlič, Ljubljana,
Cesta na Rudolfovo železnico 7.
Dražbeni oklic.
Prodado se dne
14. junija 1919 ob 9. uri
v Zeleni jam! št. 105 na prostovoljni javni dražbi nastopni v zapuščino po Angeli Meden spadajoči predmeti in sicer:
1 kredenčna omara, 1 omara za obleko,
2 nočni omarici, otročji voziček, razna kuhinjska posoda in peri!o ter nekaj
ženske obleke
Reči se smejo ogledati dne 14. junija 1919 v času od 9. ure naprej pri dražbi.
Okrajno sodišče v Ljubljani
dne 3. junija 1919.
Zdravilišče
Rogaška Slatina.
Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919.
Vsi zdravniški pripomočki na razpolago. - Živila so poskrbljena.
Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja
Ravnateljstvo državnega zdravilišča
Rogaška Slatina.
\	Uinegreidnilfl!	\
i	žveplo	a
^ za žveplanje trt se dobi v vsaki množini i. s.
^ najfinejše ventilato, dvakrat čiščeno ^
š	„Floristella“	W
| pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. | f-------------------------------------
OPEKO i
zidake in strešnike o‘ddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek, Celje.
Vozičkd
(Kippvvagen)
za fiO cm širok tir stare ali nove se kupi večjo množino, eventuelno tudi lokomotivo za enak tir ca. 20—30 HP. Dobavne pogoje se prosi
na Šentienžki premogukop And. Jakil, Krmelj,
Dolenjsko.
Prodam
lepo posestvo (gosposko)
v Celju -
radi premenjenih razmer. Obstoji: iz masivne gosposke hiše. zidanim gospodarskim poslopjem, velikega dvorišča, vrta s sadnim drevjem, cvetličnega
in zelenjadnega vrtu. —'V gosposki hiši je 14 sob s posebnimi vhodi (med temi 5 mansardnih sob), 2 predsobi, kuhinja, kopalna soba, pralnica, sušilnica in kleti; električna razsvetljava, telefon in vodovod. — Kupcu stavim na razpolaga tudi pohištvo za 10 sob iiV za kopalno sobo kakor tudi popolno dvojno perilo.
Ponudbe oziroma vprašanja na: Celje, Giselina ulica štev. 20.	.
Angleška čudatvorna mast
hladi,čisti, mehča
izvlači tuje tvari-
ne, prepreči za
ViV7//# oifin.l ianiA It l*V
strupljcnje krvi 1 in operacije.
Vpošilja samo proti predplačilu franko K 8-8o za 1 dozo. Lekarna Thierryj a v Pregradil, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štev. 5
in vse druge lekarne.
Iščem izurjenega
(kandidata). Kazimir Bratkovič, notar v Ptuju.
Proda se
zelo ugodpo
črna kobila
5 let stara z žrebetom, lahek eleganten brek za eno ali dvovprego, vporabljiv tudi brez sedežev; za brek so poleg tudi sanke, en brun, tovorni voz za par konj in angleška kakor tudi prsna kompletna konjska oprema.
Več se poizve pri
Milanu Škerlu,
Karlovška cesta št. 11.
Zaloga oblek p° dnevni ceni
si
Lastni moderno opremljeni modni salon. Velika izbira vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga.
Razpošiljalnica po celem SHS ozemlju.
Se priporoča, p. n. trgovcem in sl. občinstvu
SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana,
j prej T. KUNC.
Dvorni trg št. 3.
pod Narodno kavarno.
Objava.
Podpisani naznanjajo, da so zvišali
obrestno mero vlog na knjižice oziroma na tekoči račun, začenši s 1. julijem 1.1.
pa 3% čistih
pri vlogeh na tekoči račun z najmanj trimesečno odpovedjo pa
na 3'A čistih.
Denarni zavodi v Ljubljani.