156
Narodno-politične stvari.
Slovenci pred sodbo dr. Klunovo.
O Slovencih je dr. Klun od nekdaj rad pisal in te spise — kakor naši bralci ved6 — tudi ruskim časnikom rad prodajal za dober honorar. Komaj se je malo spočil truda, ki je njegove telesne in duševne moči lomil v pisarnici dunajskega kupčijskegaministerstva in v zbornici deželni ljubljanski in državni dunajski, prijel je sopet za pero in iz Lucerna v Svajci v časnik „Aus-land" poslal spis o Slovencih, srcu njegovemu zel6 priraščenih, podnaslovom: „Die Slovenen. Vom k. k. Minister ialrath a. D. Dr. Klun in Luzernu.
Dr. Klun sam po sebi nima sicer na nobeni strani velike važnosti, in Če „Novice" svojim bralcem iz omenjenega najnovejšega njegovega sestavka prines6 glavne točke, storijo to le zato, da možje našega programa sopet iz Klunovih ekspektoracij vidijo, kam merijo „one gore listi", kterim deblo je velika Nemčija, in da slišijo, da vsak velikonemški tic poje^isto pesem.
Cujmo tedaj, kako nas dr. Klun opisuje in popisuje, in kaj „milo" njegovo srce želi Slovencem v Avstriji. „Sine ira in studio" bomo potem dodali nekoliko opazek prav na kratko.
Gospod „Ministerialrath ausser Dienst" a z mastno penzijo v švicarskih gorah piše tako-le:
,,Odkar Avstrija ima deželne in državne zbore, so Slovenci prišli na glas po svojih bolj strastnih nego duhovitih govorih.
Krotkost in „interesantnim narodom" pril izujoča se slabost vlade je potisnila ta narodič ali prav za prav njegove zastopnike na tako višino, cla so neko veljavo zadobili v vročinskem paroksizmu, ki se „Ausgleichs-macherei" (poravnavanja) imenuje in Avstrijo mori. Zdaj se o Slovencih govori kakor o faktorji, ki se ne da prezirati; zdaj imajo v Avstriji res neko upravičeno eksistencijo, in res so jo srečno tako daleč prignali, da se prizadeve in namembe tega jugoslavenskega narodiča prav resno morajo ceniti, kajti iskali so, a tudi dobili zaveznikov ob Moldavi in Visli, ob Inu, Savi in pod-donavskih pokrajinah. Cel6 ob Adriji so njihne namere dalje segle, kakor se je to kedaj le misliti moglo, in kakor je to ljubo nemškim deželam zadej za Avstrijo ležečim.
Najveljavniši zastopniki slovanskega stebla Slovencev so Slovenci na Kranjskem.
Slovenci so izpostavljeni vplivu germanizma (nemčizma) in italijanizma, zato si naravno prizadevajo slovanski klin dalje doli pognati. Ali jim bode obveljalo dalje poriniti se, ali pa jih bode združena moč Nemcev in Italijanov nazaj potisnila, na to vprašanje ne upam si odgovora dati, in sicer zato ne, ker v  Avstriji  so  vladna načela  danes taka,  jutri
druga. To pa je gotovo: če nemški ustavo verni stranki v Avstriji obvelja vzdržati se, trdna tla pod svojimi nogami si vstvariti, zveste ustavake, energične može in take, ki ved6, kar hočejo, na čelo postaviti in vso poravnanj o" za zmirom vničiti, potem bodeta nemški duh in nemška moč prerila noter do jadranskega morja, ktero prav po naravi mora nemško biti.*) Nemštvo ima tudi na obalih Adrije varovati svoje koristi; da se bode to zgodilo, temu priča so nam do-godbe leta 1870. in 1871.
Dr. K lun tudi v tem članku našteva Slovence ter jih našteje 1 milijon in 356.000, in sicer: Beneških Slovencev 26.000, Ogerskih 50.000, Koroških 100.000, Štajarskih 380.000, Primorskih370.000, Kranjskih 430.000. Kranjska dežela je po takem po številu svojih prebivalcev in ker ni pomešana z Nemci, prav za prav namestnica Slovencev. Ona je tedaj sredotočje Slovencev; al treznejši Slovenci na Stajarskem skrbijo zato, da se ne raztrga na dvoje „zeleni Staj ar" („griine Steiermark") in se temu raz-dvojstvu krepko ustavljajo iz finančnih (denarnih) ozirov.
Zelo obžalovati je, ker je Kranjska dežela večidel revna, da je fanatični katoliški duhovščini (le prav prav malo duhovnov je na Kranjskem, ki niso fanatični narodnjaki in ultramontanci) pripuščeno, nabirati darove za papeža in na tisoče frankov izpuliti stradajočemu ljudstvu z moraličnim pritiskom, zraven tega pa zabavljati vladi, da davkov ljudstvu ne odpusti toliko, kolikor ti prenapetneži zahtevajo. Da bi se omika med ljudstvom širila, stare šole predrugaČile, nove naredile in tako blagostan dežele pomnožil, na to „voditelj i" in „ljubljenci" naroda še ne mislijo ne, le na to gre njih delovanje, da narodno vrtoglavnost zmirom više in više natezujejo na škodo blagostanja in nravnosti".
Tako med množim družim piše dr. Klun o Slovencih.
Drugi pot na sitice denemo to Klunovo „Wacht am Rhein".                                                  (Kon. prih.)
157
*) „Mi od Nemcev  v Avstriji   no   pričakujemo tega" — opazuje vredništvo „Ausland-a".
166
Narodno-politične stvari.
Slovenci pred sodbo dr. Klunovo.
(Konec.)
Povedali smo v poslednjem listu, kako je gospod ,,Ministerialrath ausser Dienst" v časniku „Ausland" svoj kljunček brusil o Slovencih.
Recimo zdaj le malo besedic o tem članku.
„Slovenci — pravi — smo prišli na glas še le, kar so se v Avstriji začeli deželni in državni zbori". — Ce bi to tudi resnično bilo (ker pa ni, kajti že leta 1848., brž ko so v Avstriji padle spone absolutizma, so Slovenci, vzlasti kranjski, možato stopili na oder politični), ne bi se bilo čuditi, da Slovencev ni bilo čuti nikjer, kakor v pesmah in na malem slovstvenem polji, kajti da bi slovenski narod „per Putz und Stengel" uničili, na to je zlasti od časa cesarja Jožefa noter do 1848. L vlada delala na vso moč in povsod: v šolali, v kancelijah in javnem življenji; da so „Novice" mogle 1843. leta na svetlo priti, treba je bilo dovoljenja beračiti 3 leta, in dr. Bleiweis najbolje v6, koliko truda mu je priza-djalo, da je pod guvernerjem Weingartnom smel kakošno slovensko pesmico spraviti na oder ljubljanskega gledališča, in da ga je policija na sumu imela, ko so pesmi naših vrlih Krakovčanov z gromovitim ploskom bile sprejete, da je on podkupil ljudi, da so vreli v gledališče in narodne pesmi s toliko živo radostjo sprejeli, in da on je dobival — ruske rublje za to! — Pod takim železnim jarmom pač ni mogoče bilo, da bi se bili Slovenci kje glasili, in da zato tudi čudo ni bilo, da so Nemci kranjsko deželo imenovali „der letzte Zipfel Deutschlands". Da bi na Slovenskem ne bilo narodne duhovščine v onih grozovitih časih, gotovo še v cerkvi bila bi zginila domača beseda.
In iste čase zopet vpeljati slovenskemu narodu, na to gre*   želja dr. Klunova.   Pa  še  več  nameravajo
Prusjaki dandanes. „Deutscher Bund" se je imenovala tista šiba, s ktero so tepli prejšnji čas avstrijske Slovane,— Prusjakom pa je dandanes „bund" — zveza nekdanja — vse premalo: njihov želodec hoče požreti vse noter doli do Adrije, Avstrije naj potem zemljepisci iščejo, kodar koli hočejo. In iz istega meha piše sapa onih Klunovih besed, ki pravijo: „Celo ob Adriji so njihne (Slovencev) namere dalje segle, kakor se je to kedaj le misliti moglo in kakor je to ljubo nemškim deželam zadej za Avstrijo ležečim".
In prav zato mu je prizadevanje Belcredijevo in Hohenwartovo za „poravnavo in spravo narodov avstrijskih" tolikšen trn v peti, — zato zmirom zanič-ljivo govori o „Ausgleichsmacherei". Nemško go-spodstvo, ponemčenje vseh narodov v Čislajtaniji: to je neprenehoma ona repata zvezda, ki ima od Be-rolina seči doli v Trst in na obali jadranskega morja.
Kdor pa značaj dr. K lun a pozna, ta bo vedel, da o „poravnavi narodov" ni zmirom tako govoril kakor zdaj v „Auslandu" govori. Dr. Klun, danes tak, jutri drugač, je res leta 1867., ko je po vnanji koži bil ves narodnjak slovenski, iz Dunaja 28. avgusta 1867. leta poslal v Ljubljano pismo, v kterem piše, kako nevtrudljivo dela v skupščini za poravnavo. Cujmo njegove lastne besede: „3dj btrt burd) bte Slrfcettett ber 3tu$gletd>$*2)eputatt0tt ungemetn in 9!nfprud) ge= nommen, htSkfonbere ba mir ai$ <5d)rtftful)rer bte SŠerfaffung atter ^rotofotle unb bte (Srlebigung ber au$ bert 23efd)luffen ftd) ergeBenben ©taatsfdjrtften unb fonfttgen Slften ofcltegt. <3o tn=» tereffant unb Ijodjft; m t dj ti g, tootjl audj efyrent>oH fiir un8 afle, ba& etn ©lojene bartn figt, btefe Lfyattgfett \\t, fo tft fte aud) muI}et)od unb 6efdjtoerltd). 3lHetn tdj Ijoffe fcaburdj Defterreid) unb metner fpe^tetten §etmat ju niujen" itd. — To tedaj, kar je leta 1867. zarad „sprave narodov" bilo dr. Klunu „prevažno", „Avstriji in Kranji koristno" — to mu je dandanes „verwerfliche Ausgleichs-macherei".    Res prav klunovsko!
Da „Ministerialrath ausser Dienst" v omenjenem članku zdaj brce daje narodnim možem in duhovnom, ki se trudijo in delajo po vseh mogočih potih za omiko in blagor slovenskega naroda, ki bi bil še v vsem tako zapuščen kakor pred 100 leti, ker mu ne ena nemška duša ni še nobenih podučnih bukev spisala ali sicer za-nj kaj storila, to vse je spet prav klunovsko. Ko je šlo za to, da bi bil za poslanca voljen v deželni zbor kranjski, bil je „z dušo in telesom" naroden in klerikalen, kajti v trnovski farovžje zahajal in se gospodoma tako iskrenega „našega" delal, da oba sta mislila, da pred bode Sava proti Savici nazaj tekla, kakor dr. Klun se izneveril narodu našemu, — dr. B1 e i-weisu pa je, kakor nam je že časnik „Triglav" naznanil, leta 1866. pisal pismo, v kterem je z nemškim pesnikom (Prutz-om) mu zapel:
zwanzig Manner — zwanzig Orden! Aber Bleiweis — unser Herz! to je po slovenski:
dvajset mož — dvajset redov! Al Bleiweis — srce naše!
Zdaj, se ve da, dr. Klun zopet druge pesmi poje!
Konečno se huduje nekdanji „pobožni" mož, da duhovščina naša nabira milodare za očeta papeža, in miluje, da tako gre mnogo denarja iz dežele!
Kdor bere „Danico", bode lahko poštel, da ves denar, ki se celo leto nabere od vernih naših ljudi za papeža, ne znese 4000 goldinarjev, ki se dr. Klunu čisto zastonj, prav za nič, vsako leto dajejo za pen-zijo, in da lepi ti denarci se tudi pošiljajo iz Avstrije v Svajco, od kodar jih ni več nazaj. Kako tedaj da „varčni" dr. Klun ne miluje teh 4000 gold.?! „Ja, Bauer! — bo rekel — das ist was anderes".
Tako tedaj Klun povsod gola rebra nedoslednosti in neznačajnosti kaže, a vendar si upa sramotiti narodne može, kterim se je nedavno slinil, brez pomisleka, da imajo Slovenci v aktih ves životopis njegov. —
Popisu Slovencev je dr. Klun dodal še popis o U skokih, o kterih posebno rad pisari, kajti tudi v ruski Časnik je pred nekimi leti poslal enak spisek. Radovedni smo vzeli v roke tudi ta članek, pricakovaje, da Sri tej priliki tudi sebe samega omeni; al o uskoku r. Klunu ni črhnil besedice, zato tudi mi o njegovih Uskokih ne govorimo na dalje.
167