20
Drobtinica običajna.
Odkod navada odkrivanja pri pozdravljanji?
Marsikdo je morebiti že premišljeval, od kod da pride navada, da potegujemo klobuk z glave, kadar hočemo koga pozdraviti ali ga počastiti? O tem mislijo nekteri, da izvira navada ta od starih paganskih Rimljanov. Imeli so namreč rimljanski gospodje to posebno šego, da so dajali svojim sužnjim le takrat pokrivalo na glavo, ko so jih oprostili ali jim svobodo podarili. Klobuk je bil tedaj pomen prostosti. Taki ljudje so pa obdržali to navado še potem, ko so bili oprosteni, v znamnje nekdanje sužnosti, in odkrivali so se svojim poprejšnim gospodarjem. Komur se odkrijemo, tistemu se poklanjamo ali mu saj čast skazujemo. — Drugi pa menijo, da to izhaja od našega Odrešenika, ki je, kakor se bere v Talmudu, pokrit v jeruzalemski tempelj zahajal na-znanujoč, da ima sedaj judovski običaj češenja Božjega nehati. — Azijanski narodi ali sploh ljudstva jutrovih dežel pa si obličje zakrivajo , kadar hočejo komu čast skazati; najviša stopnja počeščenja je pri njih to , da se vržejo na kolena ali še celo čisto na tla, kar mi storimo , če glavo ali hrbet, ali največ, če koleno pred osebo svojega spoštovanja priklonimo. Marsikaj bi se dalo reči o odkrivanji; al kar je navada stara tako globoko ukoreninila, kdo more to pregnati? Tudi tiste „družbea ne, ki so se sem ter tje osnovale zoper odkrivanje. Pa tudi klobučarji bi protestirali zoper odkrivanje, ker temveč se odkrivamo, tem večkrat nam je novega klobuka treba.                      Slavoljub.