Nauk v branji v srcdnjeni in višjem razredn I jmlslvili m»I. (Dalje.) Takošne splošne pomote pri naglaševanji učitelj odpravlja, če skerbi 1. da se otroci zadosti (melianično) urno brati navadijo, ker brez tega ni inogoče, da bi pri branji pametno naglaševali in resnično izrazovali. v 2. Ce se učenci vedno napeljujejo, da razuniejo, kar berejo. Le kdor ve, kaj bere in zraven potrebuo občuti, tudi more to pametno povedati. Zakaj se navadno Ijudje, pa tudi otroci ne pregreše zoper resnično naglaševanje, kadar govore ? Zato, ker razumejo in čutijo, kar izgovarjajo. — Z vseni svojim podukom naj učitelj skerbi, da se učenci duševno izobražujejo, in pri posameznih berilnili vajah pa, da jih razumejo. Otroci naj se napeljujejo po vprašanjih, da berilni zapopadek vselej na tanko preduhtajo, kar ne store vselej zavoljo zložnosti in zanikernosti, tudi kjer bi to lahko storili. 3. Treba je, da učitelj učencom tudi večkrat sam na glas bere ali kak drugi bolj zmožnejsi učenec , da se otroci ne navadijo napčnega in neprijetnega šolskega naglaševanja. 4. Se ne sme pozabiti, da dobro naglaševanje se pridobuje tudi s tem , da se v šoli s pravim glasom podučuje. Ako učitelj besede krepko izgovarja in dobro naglašuje, se tudi učenci tega navadijo tako, da še ne vejo, kdaj in kako. Kdo že ni tega zapazil, če je bil že večkrat pri očitnili šolskih preskušnjah? Če se v šoli niirno, pohlevno in razumno govori, poteni je tudi komaj niisliti, da bi bilo pri branji ravno nasprotno. — Ce se pa v šoli preveč glasno in enoglasno podučuje in govori, potem tudi ni čudno, da se tako bere. Posamezno se otrok lahko pregreši s tem , da ne pazi na ločnice in da posanieznili stavkov prav ne naglašujo. Kadar učenec ne pazi na ločnice, naj ga učitrlj na nje spomni, in če je treba, naj niu sam lepo prebcre. PrJ pomotali zoper naglašenje v golem stavku pa, kakor smo že rekli , vodila nc pomagajo ; take pouiote naj se tedaj le po priniernih vprašanjih ali pa tudi s tem odpravljajo, da se učencu taki stavki izgledno berejo. Dve ponioti se fukaj rade vsilujete , namreč, da se kaki del stavka ne naglaša, kakor bi se niogel, ali pa, da se naglaša drugi del, kteri bi se ne smel. Kar pervo zadene , je dosti, da se kar naravnost praša po delu v stavkn , ki se ni celo nič ali premaJo naglasil. Ko bi n. pr. v stavku: ,,Solnce razsvitljuje in ogreva zeinljo", povedck ,,zemljo", se ne povdaril zadosti, naj bi učitelj prašal: Kaj razsvitljuje in ogreva solnce ? O(rok bi odgovoril: ,,zemljo" in sicer s pravim glasom, ker ga je učiteIjevo vprašanje napeljalo na zapopadek in na naj imenitnejši zauni v govorjenji. Potem naj se stavek še enkrat prebere, in povedek naj so bere v tem glasu, v kterem se je odgovorilo. Kadar se pa bescda naglašuje , ktera bi se ne smela, naj učitelj učenca opomni, da po takein povdarku bi poslušavec lahko kaj drugega mislil, kakor pa to, kar mu bravec hoče povedati. Ko bi otrok v stavku: ,,Ponilad lepša zemljo" — besedo ,,Pomlad" premočno povdaril, bi mu nčitelj kar rekel, da ni treba besede ,,zeiuljo" tako povdarjati, ker se tukaj ne niisli na zimo. Vr spodnjem razredu, se ve, se to še ne more tirjati, ker otroci ne razumejo , kaj se pravi razlikovati, nasprotno povedati in dokazovati. Pove naj se jim le, da naj te besede nikar ne povdarjajo, in naj se jim izgledno prebere. Po taki in enaki poti naj se čut za pravo naglaševanje že zgodaj izobražuje. V zgornjem razredu pa naj se tudi pove, za- kaj se more tako in ne drugače naglaševati; posebno naj se pokažejo krivi zautnki, kteri bi se vtegnili pripetiti pri napčnem naglaševanji. Tako bi se v gori oiuenjenem izgledu v višjem razredu smelo prašati: Kaj bi si poslušavec laliko inislil, če bi sc beseda ,,pomlad" tako krepko naglaševala? — Koristno je, če se tako ravna tudi zavoljo tega, ker se otroci s tem prisilijo, da posamezne stavke tako razumejo, kakor se s celoto vežejo. (D>ije Pnh.)