ISSN 0351-6407 Če vodi sušeč na paše zelene, april jih nazaj v hleve požene. Delno jasno bo z občasno oblačnostjo. TE_______ssraSffissa.-- / o zahodni veter. Murska Sobota, (). marca 2000. leto LH, št. 10, /odgovorni urednik .Janez Votek/ cena 210 SIT ŠPORT, str. 18 KMETIJSKA PANORAMA, str. 33-48 Nogometna žerjavica v Muri prerašča v ogenj Od A do Ž na njivi ali kako preživeti na kmetiji MlSobota-teh 27^0201 Maribor: 062/224-900 KOMMERS OGLASNIK LUDVIK KOVAČ Kakšno povezovanje? V Sloveniji je v zadnjem času čutiti pomembne premike pri.povezovanju trgovskih podjetij, z nastajanjem velikih trgo- vinskih organizacij pa se negativne posledice vse bolj poznajo v zivilskopredelovalni industriji. Pritiski trgovcev na njene cene so vedno hujši, nekateri živilci že priznavajo, da pritiskov ne bodo mogli več dolgo vzdržati, žal pa vseh teh dogajanj ne čutimo potrošniki, saj izdelki za nas v trgovinah niso prav nič cenejši. Če dosega delež trgovine v drobnoprodajni ceni pri nekaterih izdelkih že 50 odstotkov, potem kujejo dobičke predvsem trgovci. V prizadevanjih za preživetje predelovalna industrija pritiska na dobavitelje surovin in na slednjih se običajno kopja tudi zlomijo. Če bo predelovalna industrija želela biti enakovreden partner v 'odnosih s trgovino, se bo morala tudi sama povezovati. K slovenskem mlekarstvu je prve rezultate na tem področju že zaznati, saj se po priključitvi kranjske mlekarne k Ljubljanskim mlekarnam zdaj začno povezovati tudi mlekarji na vzhodu države. Mlekarna Ptuj je odločitev o priključitvi k Pomurskim mlekarnam že sprejela, danes pa bodo verjetno to odločitev potrdili tudi delničarji soboške mlekarne. Seveda se procesi povezovanja s tem ne smejo končati, saj bosta v Sloveniji lahko preživeli največ dve mlekarni. Mlekarjem bodo morali slediti tudi mesarji. Dogovori menda že potekajo, vendar se javno o tem še ne govori. Procese povezovanja pa bo treba peljati tudi v drugo smer. V mislih imam povezovanje trgovine in predelave. Do takšne povezave naj bi prišlo že kmalu med Pomurkino Mesno industrijo in ABC Pomurko International. Vsekakor pravilna odločitev, daje trgovina pripravljena del akumulacije preliti v proizvodnjo. • • Marsikaj pa smo zamudili oziroma »zakockali« pri povezavah med pridelovalci in predelovalci. Zakon o zadrugah je pridelovalcem lastništvo v predelovalnih organizacij tako rekoč podaril, pa so to premoženje lahkomiselno zapravili - in s tem tudi svoj vpliv v teh podjetjih. Zato težav za vse ne iščimo pri drugih, ampak predvsem pri sebi! J S 3 RENAULT e|f (A pnfMnk. Popredsednik vlade si je ogledal tudi kraj incidenta arjan Podobnik, podpredsednik vlade, se je v ponedeljkovem obisku Hotize najprej pogovarjal s prebivalci obmejnega območja. Ti so ga seznanili z dogajanjem in težavami, povezanimi z nerešeno mejno problematiko. Podobnik se je z njimi strinjal, da katastrska meja še ni državna, vendar pa je poudaril, da bo le strpen in prijateljski način reševanja težav s sosedi prinesel sadove. Po pogovorih si je ogledal VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! kraj incidenta, v katerega so bili vpleteni trije Hotižani, sprehodil pa seje tudi do mesta, kjer so leti kopali zemljo, in ki spada v hrvaški kataster, vendar je last našega državljana. Hotizo so te dni obiskali tudi predstavniki treh ministrstev in predsednika vlade, čeprav so Hotižani pričakovali ministre osebno. (Nadaljevanje na str. 16 in 17.) DT, foto: NJI INTERVJU Še vedno ustvarjalno, bogato in polno življenje dr. Antona Vratuše str. 4 NAROČNIK------------ DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN SLAVKO PLOHL STAVEŠINSKI VRH 30 9245 SP. IVANJCI hiše maribor d.o.o. Hiše po vaši meri RENAULT Uživate v naravi. Mi tudi. www.renault.si t 2 AKTUALNO OKOLI NAS 9. marec 2000, VESTNIK Iz New Yorka piše... Newyorške mestne oblasti so skupaj s policisti že nekaj let na bojni nogi s prebivalci mesta, katerih edini »zločin« je velikokrat izključno njihova barva kože. Medtem ko pripadniki azijskih narodov v New Yorku s policijo nimajo medijsko odmevnih težav, pa je pri latinoameričanih in črncih zgodba popolnoma drugačna. Zadnji v nizu tragičnih dogodkov, ki so odnose med mestno upravo in temnopoltimi meščani ponovno spravili na dno, je bila oprostilna sodba četverici policistov, ki so fe-bruarja lani pred hišnim pragom prerešetali afriškega imigranta, ki so ga zamenjali za nevarnega posiljevalca. Razumevanje newyorške kolobocije Za razumevanje newyorške kolobocije odnosov med organi pregona in različnimi rasnimi ter etničnimi skupinami, ki med sabo nimajo takih težav, kot to nakazujejo kratke in odmevne medijske novice, je treba le pogledati desetletje nazaj, ko je bil New York eno najnevarnejših mest na svetu. Mafijske skupine so med sabo obračunavale po mili volji, občasno so umirali nedolžni mimoidoči, epidemija mamila crack je bila na vrhuncu. Ponoči se ni bilo varno sprehajati niti v normalnih mestnih predelih, kaj šele v Bronxu ali Harlemu, ki sicer mnogo manj, pa vendarle še vedno veljata za predela, kjer obiskovalci nimajo kaj iskati. Ko je bil za župana izvoljen zmerni republikanec Rudolph Giuliani, so se stvari začele spreminjati. Pridevnik »Črn sem, pomeni, da sem kriv« »zmerni« pri Giulianiju velja samo za politična stališča, nikakor pa ne za kriminal, ki se ga je odločil izkoreniniti. Ustanovljene so bile skupine za boj proti uličnemu kriminalu, njihovi člani pa oblečeni v vsakdanja oblačila lovijo po mestu roparje, kriminalce, preprodajalce mamil in podobne »človekoljube«. Neprepričljivo tožilstvo Četverica policistov - Sean Caroll, Edward McMellon, Kenneth Boš, Richard Murphy - je bila 4. februarja lani na lovu za množičnim posiljevalcem, nakar so v Bronxu pred njegovim stanovanjskim blokom nekaj po polnoči zagledali Amadoua Dial-la, ki se jim je zdel zelo podoben opisu osumljenega posiljevalca. O dogodku obstaja le verzija policistov, saj očividcev ni bilo. Policisti, vsi po vrsti beli, so od temnopoltega Dialla menda zahtevali, da stoji pri miru, on pa naj bi se nenadoma obrnil vstran in iz žepa potegnil temen predmet. Eden od policistov je zakričal PIŠTOLA in na Dialla seje iz neposredne bližine usula toča 41 nabojev, od katerih je le 19 zadelo cilj. Na koncu seje izkazalo, da je nesrečnik držal v roki denarnico, iz katere je verjetno skušal potegniti dokumente. Po celoletnih protestih se je v začetku letošnjega februarja le začelo sojenje, vendar ne v Bronxu, kjer je do zločinske napake prišlo, ampak v glavnem mestu države New York Albanyju, ker naj bi bilo tam lažje sestaviti nepristransko poroto. Porota, sestavljena iz štirih temnopoltih oseb in osmih belcev, je policiste oprala krivde. Prevladale so trditve obrambe, namreč da so bili policisti v strahu za lastno življenje in so streljali v samoobrambi, ker v temi niso videli, kaj Diallo drži v roki. »Aretirajte Giulianija«. Takoj po razglasitvi oprostilne sodbe so se začeli protesti, ki so se nadaljevafi v soboto, ko je kakšnih 2.500 ljudi hodilo po ulicah New Yorka in vzklikalo gesla proti, županu Rudolphu Giulianiju ter policiji. Demonstranti so nosili v rokah ključe in denarnice ter vzklikali: »Črn sem, pomeni, da sem kriv!« Tudi tokrat pa so bile navzoče vedno popularne parole: »Aretirajte Giulianija!« Samooklicani vodja temnopoltih Newyor-čanov pridigar Al Sharpton je skušal poslati temnopoltim diplomatom sporočilo, češ da se lahko kaj podobnega zgodi tudi njim. Poleg Sharptona so svoj lonček pristavili še drugi, med njimi celo baptistični duhovnik Calvin Butts, ki je v svoji cerkvi pozival vernike, naj na volitvah za zvezni senat nikakor ne volijo Giulianija, ampak Hillary Clinton. Po Buttsovem mnenju je Giuliani kriv za delitev v mestu na bele in črne, slednje pa pozval, da niti slučajno ne prenehajo s protesti. Hillary Clinton, ki se ji je pred tedni zareklo, daje šlo v primeru Diallo za umor, je pozvala k miru in spremembah v delovanju policije. Prva dama ZDA je sicer priznala, da se ji je glede umora zareklo, toda zaradi tega bo v tekmi proti Giulianiju zanesljivo pobrala prav vsak temnopolti glas v New Yorku. ROBI POREDOŠI VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še. Feri Maučec. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šd-men (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019(no-vinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPM Murska Sobota: 51900-601 -53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Regionalizacija Slovenije (I.) »Evropska (ne)primernost« slovenskih statističnih regij S sedanjo regionalno razdelitvijo očitno nihče ni zadovoljen; državljani in državljanke Slovenije čutimo svojo regionalno pripadnost v okviru celo manjših geografskih enot, kot so sedanje statistične regije, predstavniki Evropske zveze pa čedalje bolj pri- tiskajo na našo vlado, da se še pred polnopravnim članstvom v EU opredeli za večje geografske enote od tistih statističnih, seveda če želimo prejemati evropsko strukturno pomoč, poimenovano Cilj 1. Gre torej za teritorialno razdelitev Slovenije v skladu z »Nomenclature des Unites Territorielle pour Statistique«, po domače za klasifikacijo NUTS, od le-te pa bo odvisen tudi »izplen« evropskega strukturnega denarja za Slovenijo. Osnutek pogajalskega izhodišča za področje regionalne politike in koordinacijo strukturnih skladov na enem mestu pravi: stičnih podatkov evropskemu statističnemu uradu EURO-STAT-u deklariral začasno členitev na ravni NUTS-3 na 12 stati- stičnih regij. Relativno veliko število začasnih statističnih teritorialnih enot NUTS-3 je posledica močno razvitih regionalnih identitet, na kar vplivajo zgoraj predstavljene posebne značilnosti Republike Slovenije, še posebno pa njena izjemna krajinska in kulturna raznovrstnost. Idealno za Slovenijo Idealno za Slovenijo bi bilo, da bi EUROSTAT naše statistič- ne regije preprosto sprejel kot regije ravni NUTS 2. Težava je v tem, da so statistične regije premajhne za takšno opredelitev, saj naj bi imela regija takšne ravni vsaj 600 do 800 tisoč prebivalcev. Zato ostanejo statistične regije samo na ravni NUTS 3, Slovenija v celoti pa naj bi predstavljala eno veliko regijo ravni NUTS 2. To bi Evropska komisija gladko sprejela, vendar je težava v naši - relativno hitri -gospodarski rasti. ANDREJ HORVATI »Slovenija sprejema načelo strukturnih skladov Evropske unije o teritorialni koncentraciji pomoči na tistih delih ozemlja, ki so pomoči najbolj potrebni. Za ta namen bo uveljavila statistično klasifikacijo NUTS v sodelovanju z Evropskim statističnim uradom EUROSTAT. Postopek vsebinsko smiselne razčlenitve ozemlja Republike Slovenije na statistične teritorialne enote pa poteka.« Trije cilji Evropska strukturna pomoč se deli na tri - tako imenovane -cilje ali namene (angl. Objecti-ves). Cilj 1 je namenjen izvajanju regionalne strukturne politike v regijah, ki so pomoči najbolj potrebne, to je tam, kjer bruto domači proizvod na prebivalca ne presega 75 % tistega, ki predstavlja povprečje 15 držav članic EU. Pomoč iz naslova tega namena se podeljuje geografskim območjem oz. regijam določene velikosti in z ustreznim številom prebivalcev na ravni NUTS 2. Cilj 1 je za Slovenijo tudi najpo- membnejši. Druga dva Cilja, v skladu s katerima se še izvaja evropska regionalna strukturna politika, v prvi fazi pridružitve za nas - mogoče - ne bosta tako pomembna. Odločitev potrebujemo prej Naj poudarim, da gre pri tovrstni razčlenitvi bolj za tehniko razčlenjevanja v smislu zadostitve pogojev primernosti ozemlja za določeno vrsto evropske strukturne pomoči in ne toliko za regionalizacijo v administrativnem smislu, torej za vprašanje tvorbe pokrajin v Sloveniji. Seveda bi bilo lahko to dvoje tudi povezano in mogoče bi bilo to tudi idealno (želja EU), vendar v slovenskem primeru potrebujemo odločitev za klasifikacijo NUTS dosti prej, kot smo se sposobni dogovoriti o številu, mejah in pristojnostih naših pokrajin. V skladu s klasifikacijo NUTS je slovensko ozemlje zaenkrat razdeljeno na območja NUTS 1 in NUTS 2, ki predstavlja celotno državo, na dvanajst statističnih regij velikosti NUTS 3, območja nekdanjih upravnih enot lahko primerjamo z velikostjo območja NUTS 4, NUTS 5 pa predstavlja razdelitev na 192 občin. Delitev je mogoča še na manjše enote; vse do - na primer - NUTS 9 ali 10, to bi bil lahko prometni znak nekega pomembnejšega križišča. Statistični urad Republike Slovenije je za domače potrebe in operativno izkazovanje stati- I Iz Monoštra piše MARIJANA SUKIČ ■ Zgodba o psu in mački Odnos med vladnimi in opozicijskimi strankami je čedalje podobnejši razmerju med psom in mačko. Zdaj pes ugrizne mačko, zdaj mačka popraska psa po nosu. Javna občila na Madžarskem (TV Madžarska, madž. radio, in TV-Duna) delujejo v obliki delniških družb. Za financiranje delniških družb skrbijo trije javni skladi, ki jih nadzorujejo kura-toriji. Člane kuratorijev kandidirajo stranke, izvoli pa jih madžarski parlament. Pred kratkim je potekel mandat članom kuratorija Madžarskega radia. Izvolitev novih članov - v skladu z zakonom o medijih ■ pa je naloga parlamenta. Toda že pri usklajevanju za postavitev novih kandidatov v omenjeni kuratorij se je zapletlo pri načelih. Tri opozicijske stranke bi morale predlagati skupne kandidate, kakor so to storile tudi vladne stranke. Toda kako bi uspele uskladiti mnenja, ko pa gre za zelo različne usmeritve treh strank. Na eni strani so socialisti, ki so bolj na levem krilu strankarske palete, na drugi strani je Stranka madžarskega življenja in resnice, desno (skrajno desno) usmerjena stranka, na sredini so pa liberalci, ki so bili sicer v prejšnjem mandatu koalicijski partnerji socialistov, zdaj pa bi radi ponovno ustvarili lastno podobo. Po mnenju nekaterih so nizko na lestvici strank, ker so se preveč podredili socialistom. Že v času usklajevanj se je pokazalo, da skupnih kandidatov v kuratorij radia ne bo mogoče postaviti. Stranka madžarskega življenja in resnice (v parlamentu ima 12 poslancev) meni, da njej pripadata dva kandidata, ne pa socialistom, ki imajo v parlamentu 135 poslancev. Zato so socialisti predlagali, da bi se glasovanje v parlamentu preložilo ter da bi se začel nov krog pogajanj med vsemi strankami o razdelitvi mest v kuratoriju. Predlog so vladne stranke zavrnile in s pomočjo desničarke opozicijske stranke izvolile provladne člane kuratorija, kije začel delovati brez opozicijskih članov. Pri glasovanju so socialisti in liberalci zapustili dvorano. Nekaj podobnega se je zgodilo pred meseci pri kuratoriju javne televizije, kljub temu da je tudi državni tožilec opozoril na protizakonito delovanje teh nadzornih organov. Opozicijske stranke pri tem opozarjajo predvsem na neevropsko reševanje problema, česar se vlada po njihovem vse večkrat loteva. Tretji dan po glasovanju je odstopil državni tožilec, ki svojega dejanja ni želel poj-sniti. Pred kratkim pa se je vlada spomnila, da bi se morala resneje lotiti avtocestnega programa, kajti provladna stranka mladih demokratov je svojim volivcem obljubila, da bo v desetletnem obdobju zgradila 600 kilometrov avtocest. Vlada je »po hitrem postopku« sprejela avtocestni program, po katerem naj bi se v petletnem obdobju zgradilo 500 km hitrih cest in avtocest. Hkrati je izjavila, da za izvajalce ne bo javnih razpisov, kajti ceste se ne bodo gradile z denarjem iz državnega proračuna, temveč s posojili bank. Prav ta izjava je dvignila največ prahu pri opoziciji, kajti le-ta se boji, da se bodo sredstva uporabljala brez parlamentarne kontrole. Vladi se očita, da je ta naglica le zaradi ponovnega pridobivanja volivcev, kajti na polovici mandata nit lestvici popularnosti opozicijski socialisti že lep čas vodijo pred mladimi demokrati. Naglice se bojijo tudi strokovnjaki, ki pravijo, da se da s tehnologijo, ki jo ima Madžarska, v onem letu zgraditi največ 70 km cest in ne 100 ali 120, kot bi želeli politiki. Avtocesta proti Sloveniji in Hrvaški bo prišla na vrsto v drugi polovici petletnega obdobja. W$mK, 9. marec 2000 AKTUALNO DOMA 3 Hotiza game Maškaradni striptiz Ruska ruleta ali kako se ne more sprožiti usodni strel, ki bi državnim birokratom odprl oči. Država Hrvate zaprosila za gradbeno dovoljenje za nasip otiza je postala medijska atrakcija in, kot kaže, samo to in nič več. Na Hotizi je te dni mejni incident, ko so si trije vaščani privoščili izkop mivke, sicer na svoji zemlji, toda v hrvaški katastrski občini, slovensko politiko dvignil na noge. Presenetljivo, da ob tem zakonsko spornem početju domačinov, ne pa že dobrih štirinajst dni prej, ob nesreči domačina. V zgodbi je zanimivo, da se ponovno objokuje težave in neznosne razmere za življenje v tem mejno spornem delu za domačine. To vse drži! Podobnikova izdaja Toda »neznosno« življenje je morda problem za nekaj »črnih« kopačev in enega ali dva, morda tudi tri »cinkaroše«, ki sledijo tem kopačem in jih, kot kaže, vztrajno prijavljajo hrvaškim mejnim organom, ki potem ukrepajo na ravni manjših incidentov, kot temu pravijo. S to izjemo, da se jim igra tokrat ni izšla, ker bi svoj ukrep morali izvesti po delu slovenskega ozemlja. Da pa se to lahko dogaja, je kriva slovenska politika, pravzaprav vse parlamentarne stranke, z izjemo Jelinčičeve, ki jim je bila Hotiza večno hvaležno zatočišče pred volitvami, sicer pa so na njo tako ali tako pozabili. Vse parlamentarne stranke pa zato, ker so se vse izmenjale na oblasti in so vsaka na svoj način udejanjale svojo politiko do razreševanja mejnih problemov s Hrvaško. Da ima pri svojem ravnanju slovenska policija prav, čeprav jo stalno napadajo, je posredno na svoji ekskurziji priznal podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Podobnik je namreč s stavkom, ki so ga mediji zaobšli, ali pa ga niso razumeli, povedal vse. Povedal je namreč približno takole: »Če bi bila katastrska meja kriterij za določitev meje, potem bi problem piranskega zaliva že bil rešen.« To pomeni, da je bila slovenska stran na račun katastra, s katerim je računala na Piranski zaliv, pripravljena žrtvovati celotno kopensko mejo oziroma odprte probleme na njej in na račun te politike bi očitno plačala največji davek Hotiza, oziroma Prekmurje, ki je v slovenski zavesti še zmeraj tretirano kot slepo črevo, ne samo zaradi »Slovencev« kot takih, ampak tudi zaradi »prekmurskih Slovencev« samih. Na politični ravni nam pove drža lokalnih politikov vse. Prekmurski problem pa ima še svojo notranjo zgodovinsko in tudi antropološko dimenzijo, ki pa je na tem mestu ni vmesno načenjati in bi jo moral nekdo drug. Meja in 105 Mh ali kdo je naredil mejo Neposredno pred zadnjim incidentom seje na znanem Radiu 105 v sosednji državi zgodila okrogla miza, kjer se je poskusilo hotiška opozorila poriniti na rob in na novo definirati nekatera zgodovinska dejstva, ki govorijo v prid reki Muri kot mejni črti in ne katastru. To povzema tudi pamflet čakovske matice(!) , kije posredovala izjavo o tem, kako Slovenci jemljemo Hrvatom. Naj se vrnem k okrogli mizi, ki je sicer do podrobnosti ne poznam, je pa s tega omizja pomembna ena misel, ki je bila nekajkrat omenjena, da naj bi mejo na tem de- lu ozemlja določili Hrvati in Madžari, torej Slovenci o njej naj ne bi imeli pravice razpravljati. V tej izjavi drži le to. da so po zasedbi Medžimurja z legionarji po prvi vojni in po premirju, ki so ga zahtevali Madžari, Hrvati zahtevali novo demarkacijsko črto, ki se je z Drave pomaknila na Muro (tako Ivan Jerič v svojih spominih, op.a.). Prekmurje pa je bilo priključeno k Sloveniji po diplomatski poti s poznejšim podpisom mirovnega sporazuma. Če sledimo tej logiki, je demarkacijska črta - Mura - pozneje pomenila tudi mejno črto med poznejšima republikama Slovenijo in Hrvaško, kjer mejita na reko Muro. Zato je neupoštevanje tega dejstva s strani slovenskih oblasti milo rečeno čudno. Tu tudi hrvaški nacionalisti spretno izkoriščajo sebi v prid delovanje Neodvisne prekmurske stranke, kije imela svoje jedro v Lendavi in se je zavzemala za priključitev Prekmurja k Hrvaški (po I. Jeriču, op. a.), vendar projekt ni uspel zaradi odločnega protesta Prekmurcev. Gledano s tega zornega kota, še posebej sedaj, ko nastopamo kot samostojna država, Hotiza ne more biti predvolilni poligon za politike, ker navidezno to slikanje na meji ne škoduje zaostrovanju napetosti med državama. Dejstvo namreč je, da je pretežni del Prekmurcev izkazal VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. visoko stopnjo nacionalne zavesti in vložil velike napore, da mu je uspela priključitev k matici, zato je nesprejemljivo, da bi se s tem delom nacionalne biti in ozemlja trgovalo kot na prašičjem sejmu, niti za ceno Piranskega zaliva ne. Tako je po- Pomurski plebiscit ■ izrekanje za škofijo Ali bo Vatikan prisluhnil? Apel vernikom o je bilo neuradno dano izvedeti iz visokih cerkvenih krogov, da novih škofij v Sloveniji ne bo, je bilo kar nekaj časa zatišje. Očitno pa je, da se pomurski cerkveni krogi s tem niso sprijaznili. Razlage o tem, zakaj Slovenija ne bo dobila škofij, ni bilo. Res pa je, čeprav so se znotraj duhovniških krogov lomila kopja o soboški škofiji, da je med duhovniki kljub vsemu prevladalo večinsko mnenje, še posebno laikov v podporo škofiji. Te dni smo dobili dva dokumenta, ki ponovno aktualizirata vprašanje škofije in iščeta podporo za uresničitev ideje med laiki. Tako seje eden od pomurskih župnikov odločil za tveganje in naslovil na župnike pomurskega pastoralnega območja dopis, v katerih poziva k zbiranju podpisov v podporo soboški škofiji, in jim priložil formularje za podpisovanje. V svoji pobudi je omenil, da je škofija v Murski Soboti potrebna predvsem iz pastoralnih in ekumenskih razlogov. Gre za dva vsebinsko močna in za pokrajino pomembna argumenta, ki sta v skladu z usmeritvijo sodobne cerkve. Omenjanje ekumenskih razlogov pa ima zaradi specifike pomurskega verskega prostora nedvomno dodatno težo. Kot nam je uspelo izvedeti, se župniki za podpisovanje, ki naj bi potekalo to in minulo nedeljo, še niso odločili. O pobudi trebno razumeti tudi Hotižane in jih podpreti. Nikakor jih ni mogoče obravnavati kot »trpeče siromake«, čeprav bodo taki tudi ostali, če' Prekmurje ne bo premoglo konsenza, da od države zahteva, da ji vrne »proda ni« del ozemlja. Da je res tako, potrjuje dejstvo, ki ga državni uradniki na nedeljskem obisku niso upali izzustiti javnosti. Namreč gradnja obrambnega nasipa je zastala zato, ker je Ministrstvo za okolje zaprosilo za ustrezna dovoljenja v sosednji državi in jih ni dobilo. Podobnikova izjava in zapleti z dokumentacijo okrog obrambnega nasipa pa so postavili politiko pred razkritje zavajanja, da ne zapišem laži. J. VOTEK ■ je bila namreč obveščena tudi škofija in takoj po župnikovi pobudi sta oba škofa ostro reagirala. V tem dopisu škofa sobrata opozarjata, daje škofijski ordinariat prejel pritožbe, da je razposlal župnijam v podpis prošnje Svetemu sedežu, da ustanovi škofijo v Murski Soboti, in da je naročil izvedbo referenduma za novo škofijo. Očitata mu tudi sklicevanje na to, da je to želja apostolskega nuncija v Sloveniji, in župnikovo poudarjanje, da akcija ni usmerjena proti škofu Krambergerju. Toda škof meni, da je akcija usmerjena proti njemu in da naj bi se mu s tem očitalo, da ne more opraviti vizitacije škofije. Očita se mu Komentar jožegraj« Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci je znana širši slovenski javnosti po nekaterih inovacijskih projektih, ki so jih izvedli v minulih letih, in nasploh po tem, da želi biti v krogu tistih, ki med prvimi vnašajo v svoje delo določene novosti, pri devetletnem programu pa se jim očitno zatika. Prvi »udarec« jih je doletel lani, ko jim Ministrstvo R Slo- venije za šolstvo in šport ni prižgalo zelene luči za poskusno izvajanje devetletnega programa, čeprav naj bi bili med najbolje pripravljenimi šolami, ki so se prijavile na razpis. Osnovni razlog je bil pomanjkanje prostorov. Pravzaprav naj bi jim je »zmanjkala« le ena učilnica. Zdaj so spet v resni igri za drugi krog poskusnega uvajanja devetletke. Prijavili so se s 5. razredom, ki ga V vednost ali kot grožnja? obiskuje 29 učencev. Le-ti naj bi jeseni »prestopili« v 7. razred devetletnega programa. Medtem ko prostorske razmere niso več vprašljive, pa se zna zgoditi, da bodo korak v devetletko ustavili starši sedanjih petošolcev. Šest med njimi jih namreč ni podpisalo soglasja, da se strinjajo s td potezo, čeprav so dobili vsi v vednost informacijo ali neke vrste grožnjo, tako so jo vsaj, kot smo slišali na občini, mnogi vzeli, da se bodo morali njihovi otroci prešolati v 6. razred OŠ Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici, kjer v prihodnjem šolskem letu še ne bodo imeli devetletnega programa. Ce bo vseh šest staršev vztrajalo do konca, po vsej verjetnosti črenšovska šola spet ne bo dobila soglasja šolskega ministrstva. Ce pa se bo premislil vsaj eden (s tem bi jih bilo v 7. razredu 24, tako da bi jih lahko delili na dva oddelka), pa se zna zgoditi, da jih bo preostalih pet res moralo nadaljevati šolanje na bistriški osemletki. Tako so se »višji krogi« v občini že dogovorili in takšen način reševanja tega vprašanja je predviden tudi v zakonodaji. Staršem in njihovim otrokom pa seveda še zdaleč ni in ne bo vseeno. tudi zloraba škofove bolezni. Sovraštvo Izredno ostro dikcijo pa škof uporabi na koncu, ko zahteva preklic akcije. Piše namreč, da je vnesel v škofijo nered, mrž-njo in sovraštvo ter povzroča pohujšanje. Za konec pa navede dva člena kanonskega prava. To pa bi lahko pomenilo premestitev ali celo suspenz. Ta dopis je verjetno ustavil župnike, glede na notranjo hierarhično strukturo cerkve, da niso organizirano začeli z zbiranjem podpisov. Toda ko seje za pobudo izvedelo med verniki, so jo ti vzeli za svojo in začeli z izrekanjem za škofijo s podpisi mimo uradne cerkve. Tako so v eni večjih župnij zbrali okrog tisoč podpisov. Po naših nepotrjenih podatkih naj bi verniki začeli z akcijo v šestih župnijah, v nekaterih pa jo pripravljajo. Kljub ostri reakciji škofije in celo grožnji vseeno lahko upamo, da bo škof pri svojih odločitvah upošteval sklepe slovenske sinode in papeževe ... Upamo lahko tudi, da bo škof razumel, da v tej pobudi Pomur-ci želijo le tisto, kar jim je bilo po priključitvi iz Vatikana že ponujeno (škofija namreč), pa so to zaradi medsebojnih zdrah zaigrali. J. VOTEK ■ 4 LOKALNA SCENA 9. marec 2000, ibw Za zdaj še brez panike Kače v Moravskih Toplicah? Z ženami na večerjo iz lastnega žepa V Odrancih so sprejeli zaključni račun za lani in proračun za letos Imeli bodo tudi podjetniški inkubator adnja seja občine Moravske Toplice se je začela z obravnavo treh odlokov, povezanih s stavbnimi zemljišči. Na pobudo računskega sodišča so najprej sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Bistvo sprememb je črtanje zaračunavanja tega nadomestila v zvezi z izkopavanjem gramoza. Le-ta namreč ne more biti predmet tovrstnega obračunavanja. Pri sklepih o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter sklepu o vrednostni' točki pa so svetniki dvignili roke predvsem za podražitve, ki naj bi pomenile le revalorizacijo cen. Povprečna cena za kvadratni meter se tako z devetdesetih dviga na sto tolarjev. Cena stavbnega zemljišča v Moravskih Toplicah znaša po novem osemsto, v vseh drugih naseljih pa šeststo tolarjev na kvadratni meter. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zem- ljišča bo znašala v letu 2000 0,055 tolarja. Pri pobudah in vprašanjih svetnikov je bilo slišati marsikaj zanimivega, tudi to, da naj bi se po naselju Moravske Toplice zadrževale kače. Sredi kraja naj bi bilo neurejeno, zaraščeno zemljišče, ki bi ga bilo potrebno očistiti in urediti. Sprejeta je bila tudi pobuda Franca Kučana, da se svetniki v marcu skupaj s svojimi boljšimi polovicami srečajo na večerji, ki jo bodo plačali iz lastnega žepa. V nadaljevanju seje svetniki niso dah soglasja k statutu turistično-informativnega centra Moravske Toplice, potem pa so se lotili predloga sporazuma o razdelitvi premoženja javnega podjetja Komunala Murska Sobota in njihovega predloga za dvig cen vodarine. Na prejšnji seji se namreč niso strinjali z razdelitvijo premoženja, tokrat pa so ga po pojasnilih direktorja Komunale Mirka Šabjana sprejeli, vendar z določenimi zadržki. Ker se v zadnjem obdobju cena vode soboškega vodovoda ni povečala, inflacija pa je naredila svoje, je bil predlog, da sč za gospodinjstva cena vode poviša s 37 na 50 tolarjev za kubični meter ter s 45 na 60 tolarjev za druge odjemalce, vendar svetniki predloga Komunale niso sprejeli. Zato pa so roke dvignili za odkup stražnice v Središču, ki bo kasneje zaživela kot art center. Ministrstvu za obrambo bodo morali odšteti za objekt in 63-arsko parcelo tri milijone tolarjev. TKI Zasedali so gornjepetrovski svetniki Zelena luč za zaključni račun Dva nova člana občinskega sveta - Za celostno ureditev oskrbe z vodo - Letos začetek gradnje novega bloka v Gornjih Petrovcih K er sta se dosedanja člana občinskega sveta Aleksander Bagar (LDS) in Stanko Kozic (SLS) zaposlila v občinski upravi, so na seji potrdili dva nova člana, in sicer sta to Jože Cifer iz Kukeča (LDS) in Branko Gomboc iz Adrijanec (SLS). Z zamenjavo je prišlo tudi do sprememb v sestavi delovnih teles občinskega sveta, na novo pa so imenovali disciplinsko in odškodninsko komisijo. Odgovornost za vprašanja zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti oskrbe z vodo so prenesli na Franca Vukajča iz Radenec, s katerim je sklenjena pogodba. Na osnovi poročila nadzornega odbora, ki ni imel bistvenih pripomb, so svetniki občine Gornji Petrovci obravnavali osnutek zaključnega računa občine za leto 1999. Pripravljeno gradivo so svetniki brez posebne razprave sprejeli in ga preoblikovali v predlog, to pomeni, da so v minulem letu dokaj dobro gospodarili z razpoložljivim denarjem. Tako znašajo prihodki dobrih 283,6 milijona tolarjev, odhodki pa nekoliko manj, in sicer nekaj več kot 282,5 milijona SIT. Razliko so prenesli v letošnji proračun. Očitno pa v gornjepetrovski občini namenjajo posebno pozornost tudi celostni ureditvi oskrbe z vodo. Na seji občinskega sveta so namreč že sprejeli sklep o izdelavi idejnega projekta. Prav tako so izbrali najugodnejšega ponudnika za ureditev vodovodnega omrežja v Gornjih Petrovcih in Peskovcih ter delno v Šulincih in Adrijancih. Za omenjene vasi pripravljajo tudi izdelavo lokacijskega načrta. Z internim razpisom so se odločili za podjetje Rating iz Murske Sobote. Medtem pa so izdelavo projektne dokumentacije za obnovo in preureditev telovadnice pri Osnovni šoli Gornji Petrovci zaupali ZEU - Družbi za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote. Prav tako so se odločili za odkup parcele za gradnjo novega stanovanjskega bloka v Gornjih Petrovcih, svetniki pa so potrdili tudi sklep o uvedbi komasacije v katastrskih občinah Stanjevci, Gornji Petrovci in Peskovci. Ko bodo dosegli vsaj 80-odstotno soglasje prizadetih, bodo lahko začeli z obsežnimi deli. MILAN JERŠE1 I Nadzorni odbor je imel nekaj pripomb, na katere je župan odgovoril svetnikom Z aključni račun Občine Odranci za lansko leto je v glavnem potrdil načrtovane številke, kot so jih predvideli v rebalansu. Prihodki so znašali 158,7, odhodki pa 151,3 milijona tolarjev. Inventurna komisija pa je med drugim ugotovila, da znaša »bilančna« vrednost občine 512.304.000 tolarjev. Lansko poslovanja občine je pregledal tudi nadzorni odbor ter v svojem poročilu navedel nekaj pripomb in vprašanj. Tako je ugotovil, da je prihodek iz naslova samoprispevek premajhen. Kaj bo storila občina? Župan je svetnikom pojasnil, da je res tako, in sicer predvsem zaradi neplačevanja zdomcev. Zato so davčni upravi v Lendavi že posredovali podatke dolžnikov. Zdaj, ko je sprejet zakon d izvršbi, pričakujejo, da bo izterljivost mnogo večja kot le okrog tridesetodstotna.Glede pripombe o previsokih stroških za barvanje črt na kolesarski stezi (797.000 SIT) pa je župan pojasnil, da je pač toliko znašal račun za delo, ki gaje izdalo Cestno podjetje M. Sobota. Cena je bila določena po metru in je bila enaka kot v drugih občinah. V zvezi s proračunom odranske občine - na dnevnem redu je bil predlog - so svetniki podali in sprejeli le en amandma (predlagatelj Ivan Smolko), in sicer da bodo zagotovili 800.000 tolarjev za regresiranje semenskega krompirja (30 SIT po kg). Strinjali pa so‘se z vsemi amandmaji, ki jih je podal župan v pisni obliki in jih je tudi že vključil v besedilo proračuna. Predlog svetnice Ivanke Tompa, da bi v proračunu kazalo zagotoviti tudi določen znesek za fakultativno poučevanje tujega jezika v 4. razredu, pa bodo proučili na prihodnji seji. Med največjimi odhodki je znesek za »nakup in gradnjo osnovnih sredstev - industrijska cona« (25,5 milijona SIT). Gre za nakup zgradb za potrebe obrtne cone in obnovo prostorov, nakup opreme za poslovne pro- Ivan Smolko - uspel je »vključiti« semenski krompir. (Foto: JZ) store, nakup zemljišč in izdelavo projektne dokumentacije. V poslovnih prostorih nameravajo urediti tudi podjetniški inkubator, to je neke vrste učni center, v katerem bo lahko potekalo tudi delo društev. Zraditi nmera-vajo tudi neke vrste športno halo pri nogometnem igrišču, ki ima zaenkrat uradni naziv rekreacijski center. Za to naložbo je predvidenih 13,5 milijona tolarjev. Za sofinanciranje novega gasilskega vozila pa so zagotovili 12 milijonov tolarjev. Med investicijskimi odhodki oz. transfe-rj so predvidena tudi določena sredstva za obnovo potočnega mlina in ureditev javne razsvetljave v Panonski ulici. JOŽE GRAJ ■ Na Razkrižju so nezaupljivi do računov iz Ljutomera Vsi za vse? Izjave predsednika Hrvaške matice Čakovec Zvonimirja Bartoliča so preživeli poskusi, ki niso v prid dobrososedskim odnosom - Spregovorili so tudi o problemu Hotize in se zavzeli za ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu med Slovenijo in Hrvaško nzjava, kakršno si je privoščil predsednik Hrvaške matice v Čakovcu Zvonimir Bartolič, »da Slovenija mora vrniti vse, kar je zasedla, vključno z Razkrižjem«, je bila povod, da so sprejeli svetniki Občine Razkrižje z županom na čelu na ponedeljkovi seji posebna stališča in ugotovitve, ki se nanašajo tudi na širšo obmejno problematiko. Takšne izjave jih skrbijo in jih ocenjujejo kot preživele poskuse zaostrovanja odnosov med državama. »Naša vizija je čezmejno sodelovanje in načrtovanje skupnih projektov ter skupen nastop lokalnih skupnosti Slovenije in Hrvaške do Evropske unije, ne pa težnja po ozemlju in prebivalstvu, ki se je v svoji zgodovini že večkrat nedvoumno izreklo, da pripada slovenskemu narodnemu telesu,« so med drugim zapisali med stališči. Opre- delili so se tudi do mejnega problema pri Hotizi in zapisali, da občinski svet podpira prizadevanja krajanov Hotize, da se meja med Slovenijo in Hrvaško či-mprej uredi. »Za vse dogodke na območju Hotize pa je po našem mnenju izvirni krivec slovenska vlada, kije leta 1993 prepustila hrvaškim organom kontrolo nad ozemljem na levem bregu Mure, kljub temu da je bilo leta 1991 to območje pod kontrolo slovenske države, meja pa še tudi v letu Trnje: Kam z deponijo? Prevozništvo Hozjan si' že dalj časa prizadeva, da bi dobilo soglasje za ureditev deponije za kmetijske pridelke in primernega parkirišča za lasten vozni park. Občinski svet pa je na zadnji seji ponovno sprejel negativno mnenje k izbrani lokaciji, kjer je le-ta v strnjenem delu naselja in za kaj takega ali podobnega ni predvidena v odloku o prostorsko-ureditvenih pogojih. Takšno stališče so že lani sprejeli tudi na vaškem odboru. Prav tako je podal negativno mnenje tudi upravljalec ceste, ki vodi skozi vas in ki jo uporablja Prevozništvo Hozjan. In kakšna rešitev je sploh mogoča? V prostorskem planu občine je predvideno, da bi bila lahko takšna deponija in parkirišče nekoliko zunaj vasi Trnje, ob cesti proti Odrancem. JG« 1993 ni bila definirana in dokončno dogovorjena.« Nekaj povsem drugega pa je seveda »meja« med občinama Razkrižje in Ljutomer. Na raz-kriški občini so dokaj nezaupljivi do računov, ki jim jih izstavljajo (terjajo plačilo) v Ljutomeru. Tokrat so obravnavali predlog o povišanju cene za vodarino, ki se je letos že povečala za 7,2, kmalu pa jo bodo podražili še za 7,3 odstotka, tako da bo znašala triinšestdeset tolarjev za kubični meter. Že dvakratno letošnje povišanje cen je komunalnemu podjetju v Ljutomeru odobrila slovenska vlada. Na Razkrižju so to vzeli le »na znanje«, kajti strinjali se niso. Zahtevajo pa jasne izračune, kolikšna je vrednost črpališča na Moti in vodovodnega omrežja v razkriški občini, da bi se lahko odločili, ali naj se pri stroških vzdrževanja občinskega vodovoda še naprej ravnajo po načelu »vsi za vse« ali pa glede na lastninski delež. Kljub vsemu bodo plačali svoj del računa (280.000 SIT) za že opravljena dela pri vodovodnem zajetju v Lukavcih. Še bolj nezaupljivi pa so do pogodbe, ki jim jo je poslala Občina Ljutomer, v kateri je predvideno, da naj bi plačali 4,6 milijona tolarjev za sanacijo odlagališča odpadkov Ljutomeru. Zaenkrat so pripravljeni nakazati le okrog 1,8 milijona tolarjev komunalnemu podjetju, sicer pa bodo to pogodbo še enkrat proučili. JOŽE GRAJ ■ Otroški dodatek -čas je za vloge Vloge za uveljavitev otroškega dodatka za to leto lahko starši vložijo na pristojnih centrih za socialno delo, in sicer do 31. marca. Na obrazcu vloge morajo imeti vpisan in potrjen znesek osebnega dohodka, druge prihodke pa si vpišejo sami. Kmetje ali lastniki zemlje morajo priložiti se fotokopijo potrdila o katastrskem dohodku, ki so ga s pristojnih služb prejeli za prijavo dohodnine. Novost pri izpolnjevanju vloge za pridobitev otroškega dodatka je zahteva za vpis davčnih številk za zakonca in otroke. Opravičilo Vinogradniškemu društvu Dobrovnik V prejšnji številki nam jo je v prispevku Sodelovanje in odprtost zagodel tiskarski škrat in nekatere prireditve (Mednarodne vinogradniške igre, kronanje vinske kraljice, dan odprtih kletnih vrat, Vinogradniška učna pot, Vinska turistična cesta) namesto Vinogradniškemu društvu Dobrovnik pripisal turističnemu društvu, čeprav je res, da obe tesno sodelujeta. Zato se vinogradniškemu društvu opravičujemo in mu želimo veliko uspeha pri izpeljavi omenjenih akcij. , TKB fBIill , 9. marec 2000 LOKALNA SCENA 5 Občina Kuzma Volivcev ne smejo razočarati Posvet o krajinskem parku Mura Največ pozornosti namenjajo reševanju komunalne problematike »Mi smo sami sebi prioriteta« Bo, kar so pred volitvami obljubljali občanom, skušajo kar najbolj tudi uresničiti, pravi župan občine Kuzma Jožef Škalič. Največ dela je seveda pri urejanju komunalne problematike, saj ta najbolj živo prizadeva slehernega krajana petih vasi njihove občine. Posebno skrb namenjajo modernizaciji cest, nekaj so jih že uredili, kmalu pa bodo dokončali še modernizacijo dveh cestnih odsekov. Nekaj manj kot poldrugi kilometer ceste v Matjaševcih proti Heindlerju so za asfaltiranje pripravili že jeseni, vendar jih je prehitela zima in z asfaltiranjem so morali počakati. Tudi del tri kilometre dolge ceste ed Kuzme do Gornjih Slaveč, kjer obnavljajo vozišče in ga širijo, je pripravljen za asfaltiranje, hkrati z modernizacijo cest pa urejajo tudi avtobusna postajališča. Potok Lukaj je ob nalivih vedno poplavljal, zato so se lotili tudi njegovega urejanja, skupaj z vsemi pritoki, in računajo, da ga bodo v prihodnjih letih povsem regulirali. Svojevrsten problem na tem območju pa je seveda oskrba s pitno vodo. To so do zdaj reševali s skupinskimi in posamičnimi zajetji, vprašanje oskrbe z vodo pa želijo v občini celovito rešiti. V Doliču so že opravili vrtanje in raziskave pitne vode in tu naj bi uredili zajetje za celotno občino. Sicer pa se župan Škalič zavzema za rešitev oskrbe s pitno vodo za območje celotnega Goričkega, saj bi po njegovem morale občine pri tem tesneje sodelovati in z zahtevami skupno nastopati proti državi. Sam bo dal pobudo za srečanje županov goričkih občin, na katerem naj bi se dogovorili za skupno in najboljšo rešitev tega vprašanja. V vseh vaseh dokončujejo gradnjo mrliških vežic, spomladi bodo skupaj z gozdarji uredili in odprli rekreativno učno pot proti Tromeji, skupaj z Avstrijci pa urejajo pet kilometrov in pol kolesarske steze, ki teče ob meji in je namenjena kolesarjem in pe- Jožef Škalič: »Kar smo ljudem obljubili pred volitvami, bomo v glavnem tudi uresničili.« šcem. Da bi kolesarska steza lahko v celoti zaživela, si v občini prizadevajo, da bi čez mejni prehod v Martinju lahko potovali tudi Avstrijci, čez prehod v Matjaševcih pa Madžari. S Petrolom in SKZ Ledavski dol s Cankove tečejo pogovori za posodobitev bencinske črpalke, načrtujejo pa še ureditev Osnutek proračuna Občine Črenšovci soglasno sprejeli, župan pa nezadovoljen »Sklestili« kanalizacijo ----------J-------------------------- Spremembe so možne samo z dopolnili po poslovniškem redu e bi obveljal predlog župana črenšovske občine Antona Tor-narja, potem bi v letošnjem proračunu namenili za nadaljnjo gradnjo kanalizacijskih omrežij v KS Bistrica in KS Črenšovci 75 odstotkov prostih investicijskih proračunskih sredstev za letos, to je o rog 90,4 milijona tolarjev. Razmerje med krajevnima skupnostma naj i bilo 60 : 40 v korist Črenšovec. Svetniki pa so z nekaterimi do-a nimi sklepi to vsoto zmanjšali, oziroma preusmerili sredstva še za ruge nujne potrebe. Župan je zaradi tega izrazil nezadovoljstvo, ven-ar bo moral te sklepe vseeno upoštevati pri pripravi končnega predloga letošnjega proračuna. Tako bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za odkup stavbnih zemljišč od Župnije Črenšovci (pri župnišču in skladiščnih prostorih kmetijske zadruge), in sicer v dveh proračunskih letih okrog Smo pravna država? Prazno upanje! Začasna odredba sodišča o prepovedi vožnje težkim tovornjakom skozi mesto Murska Sobota se v praksi ne izvaja otem ko je Okrožno sodišče Murska Sobota 16. februarja letos sprejelo začasno odredbo o prepovedi vožnje za tovornjake in ____druga težka vozila v nočnem času vse dni v tednu, ob koncu tedna in med prazniki po Cankarjevi in Tišinski ulici v Murski Soboti, so stanovalci upali, da se bo država končno uklonila njihovim zahtevam. Toda ie-ta se zanje doslej še ni zmenila, saj se po omenjeni državni cesti, ki vodi proti mejnemu prehodu Dolga vas z Madžarsko, še vedno valijo nepregledne kolone težkih vozil, katerih nosilnost presega dovoljenih 7,5 tone. 12 milijonov tolarjev. V ta namen so imenovali posebno pogajalsko skupino, ki bo sodelovala tudi pri pogajanju za odkup zasebnega zemljišča v Trnju, ki bi ga namenili za igrišče za mali nogomet in parkirišče. V občinskem proračunu bo potrebno nameniti tudi 50-odstotni delež za ureditev pločnika na Srednji Bistrici ter za odkup zemljišč, po katerih po potekala kolesarska steza od Dolnje Bistrice do bistriške šole, ter za ureditev avtobusnega postajališča pri Jula marofu. Poleg tega so izglasovali sklep o povišanju sredstev (za 300.000 SIT) turističnima društvoma Bistrica in Črenšovci in da bodo pokrili tudi sorazmerni del stroškov za ureditev traktorske steze med Črenšovci in Jula marofom, pri čemer seje potrebno dogovoriti tudi za sofinanciranje z Občino Odranci, saj gre za dolg iz preteklosti -namesto traktorske steze so denar porabili za ureditev pločnikov v Odrancih in Črenšovcih. In najbrž bodo zagotovili tudi 2 milijona tolarjev za plavajoči mlin na Muri. Sicer pa jih čaka dokončno usklajevanje še na prihodnji seji, ko bodo obravnavali predlog letošnjega občinskega proračuna. Zaradi reševanja problemov bo pot še zelo dolga Čeprav ni znano, ali je država medtem vložila ugovor oziroma pritožbo na odločitev soboškega okrožnega sodišča, pa to ne bi smelo vplivati na spoštovanje začasne odredbe, s katero naj bi vsaj deloma omilili posamezne zagate, ki Sobočanom povzročajo obilo preglavic. Zato so zdaj toliko bolj razočarani, ker sodišče njihove odškodninske zahteve proti državi, ki so jih vložili že leta 1996, še ni dokončno rešilo. Zdi se, da je državi malo mar za usodo prebivalcev Cankarjeve in Tišinske ulice v Murski Soboti, ki morajo letno prenašati vožnjo okrog 670 tisoč težkih tovornjakov, kar povzroča neizmerno škodo na hišah, premoženju in zdravju teh ljudi. Z omenjeno začasno odredbo, ko bi gost promet preusmerili drugam, je sodišče želelo preprečiti nadaljnjo škodo. M. JERSEi JG ■ Pričenjamo s tečajem za voznika VILIČARJA. Prijave do 15. marca. Sedanja občina Kuzma spada med najmlajše slovenske občine, saj je nastala po razdelitvi nekdanje skupne občine Kuzma, ki je del območja prepustila novi občini Grad. Novembra lani je dobila občina tudi svoj grb in zastavo, ki sta v skladu s heraldičnimi pravili. Lik bele barve na vrhu trikotnika simbolizira tromejo, rdeča barva na levi strani predstavlja avstrijsko, zelena na desni strani trikotnika pa madžarsko nacionalno barvo, medtem ko modra barva, ki prevladuje, simbolizira slovensko nacionalno barvo. Pet zvezdic pomeni pet vasi, ki spadajo v njihovo občino, beli golob v grbu pa simbolizira sožitje in povezavo treh narodov na tem območju. Modra barva v sredini zastave simbolizira slovensko pripadnost, obdajata pa jo beli barvi, ki simbolizirata nevtralnost. zadružnega doma, ki je v lasti občine. Letos naj bi začeli tudi z gradnjo prizidka za potrebe vrtca, saj bi na ta način v prihodnjih dveh, treh letih zagotovili ustrezne prostore za prehod tamkajšnje osnovne šole na devetletko. Med prednostne naloge uvrščajo tudi gradnjo zdravstvene postaje v Kuzmi, za to pa bodo namenili sredstva krajevnega samoprispevka, ki se že tako steka v občinski proračun. Ena od pomembnih nalog pa je tudi legalizacija stavbnih zemljišč in infrastrukturnih objektov v romskih naseljih v Doliču, kjer živi kakšnih 50 Romov, in v Gornjih Slavečih, kjer je 25 Romov. Gasilska društva jim je že uspelo povezati v občinsko gasilsko zvezo, v občinsko športno zvezo pa bodo povezali tudi športna društva, saj bo tako boljši nadzor nad trošenjem sredstev. Pokroviteljstvo nad Nogometnim klubom Tromejnik, ki tekmuje v 3. ligi, je že prevzela občina, ki bo tudi poskrbela za ureditev slačilnic.' Sicer pa je nalog še veliko, nekatera dela rešujejo z javnimi deli, saj bo letos prek javnih del dobilo zaposlitev 18 občanov, v javna dela pa bo tako vključen kar en odstotek vseh prebivalcev občine. V občini še nimajo industrijskega ali podobnega obrata, zato so toliko bolj veseli ponudbe za odprtje manjšega obrata živilske predelave, ki je prišla z drugega konca Slovenije. Zemljišče, kjer bo obrat, je že odkupljeno, v obdobju treh let pa naj bi tudi že delala pakirnica rib, ki bodo namenjene tujemu trgu, v obratu bo dobilo zaposlitev tudi nekaj domačinov. LUDVIK KOVAČ ■ a osnovni šoli Radenci je potekal prvi posvet o ustanovitvi krajinskega parka Mura, ki so se ga med drugimi udeležili župani občin ob največji pomurski reki ter Alma Vičar z Ministrstva za okolje in prostor. Posvet je pripravilo Društvo za trajnostni razvoj dežele ob Muri »Gesta« iz Črenšovec, ki ga vodi Stanko Gerič. Ambicija društva je spodbujanje hitrejšega razvoja krajev ob Muri, zato je sedaj po njihovem mnenju skrajni čas za izkoriščanje možnosti, ki jih ponuja pokrajina. Toda kot je bilo razbrati iz besed Alme Vičar, bo pot do ustanovitve krajinskega parka Mura še zelo dolga, saj le-ta za zdaj še ni prioriteta države oz. ministrstva. V tem letu je to namreč Snežniški park, v naslednjem pa Kočevski park, nato pa bosta na vrsti še Kraški park in Ljubljansko barje. »Situacija ni najbolj rožnata, je pa to dobrodošla spodbuda za zavarovanje reke Mure. Dober primer za to je bilo zavarovanje reke Kolpe, čeprav je bila tam olajševalna okoliščina, da obstaja samo ena občina. Tu pa je občin veliko, zato se bo dalo nekaj narediti le s skupnim nastopom.« Krajinska arhitekta Stanka Dešnik, Alma Vičar in Stanko Gerič (od leve proti desni) na posvetu v Radencih Foto: TK Ali bo do tega prišlo, je torej najbolj odvisno od odnosov med občinami. Županu razkriške občine Stanku Ivanušiču se je zdelo dvolično razpravljanje o krajinskem parku, medtem ko se ne rešuje problema ekološke katastrofe mrtve reke četrtega kakovostnega razreda Ščavnice, ki na najširšem območju seka Muro. Veržejskega župana Draga Legena je zanimalo, kakšne bodo prednosti in omejitve parka, želi pa si tudi več dorečenih dejstev, preden se občina dokončno odloči za ta korak. Goran Šoster iz sklada za male projekte pri Prleški razvojni agenciji je tako kot večina županov za ustanovitev krajinskega parka, zato predlaga vsem vpletenim občinskim svetom podpis pisma o nameri. Krajinski park Mura bi se raztezal ob celotnem toku reke po našem ozemlju. Dolžina »notranje Mure« od Petanjec do Gibine je dobrih 27 kilometrov, celotne reke od Šentilja do Pinc pa 95 kilometrov. Na njenem desnem bregu je 34, na levem pa 21 naselij. Toda še pred začetkom ustanavljanja krajinskega parka bi bilo potrebno rešiti še nekatere probleme, kot so divje odvzemanje gramoza, gradnja zgradb na poplavnem območju in nelegalni dostopi. TOMOKOLEŠi Dunajska 50, podhod Plave lagune 1OOO Ljubljana Jelefon 061/301 145 A SO SE VRATA FANTAZIJI U RŠKI SOBOTI V CVETK (069) 35 950 č/isoč in c n 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 9. marec 2000, WCTIIK Borza Teden objav poslovnih rezultatov družb s pesimizmom na borzi I e lastnika Nafte Lendava, Petrol in država, zaposlenim v družbi do prvega septembra ne bosta predstavila jasnega dolgoročnega ------razvojnega načrta, bodo zaradi ogroženosti delovnih mest in socialne varnosti zaposlenih ob podpori Sindikata delavcev dejavnosti energetike v Sloveniji začeli s pripravami za stopnjevanja pritiska na lastnike. To je bil osnovni sklep torkove konference, ki jo je skupaj svetom delavcev družbe sklical sindikat družbe. 1 'I rgovanje na Ljubljanski borzi se tudi ta teden ni moglo izogniti I rdečim številkam, kajti še vedno je med investitorji močno čutiti I pesimistično razpoloženje. Najbolj so se znižali tečaji pri delnicah pidov, ki so v povprečju cenejši za dobre štiri odstotke, temu pa je še vedno vzrok prepočasna zapolnitev privatizacijske luknje, delno pa tudi preveč optimistično vrednotenje premoženja investitorjev v minuli avkciji in prenizki likvidnosti vlagateljev. Prejšnji teden se delniškemu indeksu SBI, kljub petkovi in četrtkovi rasti tečajev, ni uspelo bistveno približati psihološki meji 1.800 točk. Ta indeks se tako zadržuje okrog nivoja 1.760 točk, kar je za slab odstotek manj od vrednosti iz prejšnjega torka. Padanje pri indeksu PIX se je nadaljevalo ves teden, tako se je ta povsem približal vrednosti 1.330 točk. Skupnega prometa na borzi je bilo za slabih pet milijard tolarjev, od tega je bilo na trgu svežnjev realiziranega kar pol prometa. Kljub objavam poslovnih rezultatov v uradni kotaciji ni bilo večjega odziva, kratkoročno povpraševanje je bilo le pri delnicah Save, Krke, Merkatorja in Leka. Tečaji pri teh delnicah.so se dokaj hitro vrnili na prejšnje nivoje, tako se delnicam Save vrednost vzpostavlja pod vrednostjo 17.000, Krke pri 26.000, Leka pri 32.000 in Merkatoiju pod nivojem 15.000 tolarjev. Največ so izgubile delnice BTC-ja, Interevrope, Pivovarne Laško in Radenske. Tako bi za delnico Pivovarne Laško dobili le 4.700 in za delnico Radenske 1.930 tolarjev. Podobno Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 29.2.2000 do 7.3.2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 29. 2. 00 7.3.00 razlika v odstotkih Četnice na trgu A Blagovno trgovinski center 15.900,00 15.296,09 -3,80 Dolenjska banka - imenske 22.400,00 20.990,00 -6,29 Droga Portorož 34.916,66 34.637,98 -0,80 Emona Obala Koper 2.159,53 2.067,98 -4,24 Etol Celje 21.626,17 21.350,06 -1,28 Intereuropa Koper 2/395,87 2.306,26 -3,74 Istrabenz Koper 2.662,61 2.601,23 -2,31 Kolinska Ljubljana 2.145,63 2.115,60 -1,40 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 25.779,01 26.208,01 1,66 Lek, razred A 32.218,38 31.914,06 -0,94 Luka Koper 3.039,71 3.003,87 -1,18 Mercator, poslovni center 14.889,47 '14.802,75 -0,58 Petrol Ljubljana 21.883,92 21.584,48 -1,37 Pivovarna Laško 4.957,66 4.706,33 -5,07 Probanka Maribor 29.250,00 29.490,00 0,82 Radenska 1.985,72 1.932,46 -2,68 Sava 16.667,42 16.686,76 0,12 SKB-banka 2.274,78 2.349,94 3,30 Zdravilišče Moravske Toplice 1.203,46 1.200,30 -0,26 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 112,10 112,23 0,12 Republika Slovenija, 2. izdaja 101,50 101,50 0,00 SKB-banka, 3. izdaja 100,10 100,10 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 14.500,00 14.000,00 -3,45 Color Medvode 4.803,04 4.547,13 -5,33 Fructal Ajdovščina 1.929,95 1.900,47 -1,53 Gorenje Velenje 2.155,78 2.138,34 -0,81 Helios Domžale 36.125,38 35.252,03 -2,42 Kerna Puconci 3.400,00 3.400,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.120,00 3.525,00 12,98 Veletrgovina Potrošnik 1.001,00 1.500,00 49,85 obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 70,27 69,74 -0,75 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 93,32 90,50 -3,02 NFD 1 82,47 79,79 -3,25 ZVON 1 68,23 65,42 -4,12 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 92,50 90,38 -2,29 ZLATA MONETA 1 69,40 65,44 -5,71 POKOJNINSKI BON 49,70 48,23 -2,96 ATENA TRI 49,87 46,06 -7,64 INFOND ZLAT 49,52 47,85 -3,37 KMEČKA DRUŽBA 43,60 41,79 -4,15 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 33,85 32,32 -4,52 Slovenski borzni indeks SBI, 1.771,81 1.756,47 -0,87 Borzni Indeks obveznic BIO 106,46 106,53 0,07 Indeks delnic PID-ovPIX 1.395,46 1.336,75 -4,21 NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. padaje vrednosti je bilo te dni pri delnici Pivovarne Union, njena trenutna vrednost je po prvem dnevu kotacije padla za več kot 4 odstotke na 43.200 tolarjev. V porastu sta le delnici SKB-banke in Probanke, prva je trenutno vredna 2.350 tolarjev. Na prostem trgu še ni bilo opaziti pretiranega optimizma investitorjev, delno tudi zaradi pomanjkanja svežih informacij. Na PID-ovskem trgu je bilo razpoloženje še bolj negativno. Delnice so se ves teden cenile, prometa pa ni bilo pretirano veliko, razen nekaj poslov s svežnji delnic Mercate 1, ki jih je v četrtek kupila borzna hiša Fida. Tako je bil pri večini delnic rezultat negativen, najbolj se padanje pozna pri delnicah t. i. praznih pidov, ki so vse bližje vrednosti 30 tolarjev. Veliko so izgubile še delnice delno zapolnjenih skladov, kot sta Infond zlat in Kmečke družbe. Kot novost bodo prihodnje dni na borzo prišle delnice Mlinotesta (MAJG) in delnice Žita (ZTOG), prve v kotacijo A, druge pa v kotacijo B. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Zaposleni v Nafti Lendava lastnikoma poj Ljubljanske m Pa jim tega in še preostalih enajst zahtev lastnikom tokrat vendarle ne bo potrebno po pošti pošiljati v Ljubljano. Pred zaposlene in sklicatelje je namreč stopil sam Janez Lotrič, prvi mož Petrola, prišel pa tudi Robert Golob, državni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti, odgovoren za energetiko. Vabilu so se odzvali še predsednik nadzornega sveta Dagmar Šuster, oba člana uprave Cveto Žalik in Mirko Horvat, poslanca Ciril Pucko in Maria Pozsonec ter župan Jožef Kocon. Lotrič in Golob si nista prišepetavala Če je bil dan prej samonaja-vljen obisk podpredsednika vlade Marjana Podobnika v Nafti le Kako se Radenska povezuje s šolajočo se mladino in izobraževalnimi ustanovami? Ni jim vseeno V zadnjih petih letih so podelili sedeminpetdset kadrovskih štipendij, na prakso pa sprejmejo letno okrog sto petdeset mladih e bi delali analizo, s katero bi želeli ugotoviti, kakšno skrb namenjajo posamezna podjetja v pomurski regiji izobraževanju kadrov, bi dobila delniška družba Radenska vsekakor nekaj laskavih ocen. Po podatkih, ki nam jih je posredovala direktorica za kadre, organizacijo in informiranje Angelca Sabotin, si namreč precejšen del kadrovskih potreb v podjetju zagotavljajo s kadrovskimi štipendijami. Tako imajo trenutno petnajst štipendistov, in to tri na V., dva na VI. ter deset na VII. stopnji. Za šolsko leto 2000/2001 bodo dodatno razpisali še štiri štipendije na VIL stopnji (medicina, mikrobiologija, gospodarsko inženirstvo - elektro in vodarstvo ter komunalno inženirstvo z možnostjo nadaljnjega študija na »šminka« za javnost, saj s sabo ni prinesel nobene novice, s svojimi izjavami pa potrdil, da problemov ne pozna niti do gležnjev, torkovo srečanje ni poznalo leporečja. Srečanje zaposlenih s pomembni ma možema lastnikov je bilo ostro in vroče. Sklicateljem je uspelo, da sta za skupno mizo sedla tako Lotrič kot Golob, pa si več kot pogleda nista namenila, kaj šele, da bi se nagnila drug k drugemu in si kaj prišepnila na uho (kot s svojim desnim oziroma levim sosedom). Lastnika, ki sta ju v torek poosebljala Golob in Lotrič, sta nastopila in se pred obtožbami zaposlenih branila vsak zase, s svojega brega. In v tem je po mnenju podpisane srž, da lastnika nista sposobna sestaviti skupne vizije razvoja družbe, in razlog za upočasnjeno, po bese- Vlil, stopnji zahtevnosti. V zadnjem petletletnem obdobju so podelili sedeminpetdeset kadrovskih štipendij. Poleg tega omogočajo številnim mladim tudi opravljanje pripravništva. Sprejemajo celo več pripravnikov, kot so njihove dejanske potrebe. Radenska je tudi ena od redkih podjetij v Pomurju, ki še sprejema na obvezno delovno prakso v trajanju od 80 do 700 ur letno okrog 150 mladih. V ta namen imajo tudi usposobljenih trideset mentorjev vseh profilov in stopenj izobrazbe. dah zaposlenih nikakršno reševanje položaja Nafte Lendava. Vizije pač ne moreta sestaviti, ker nista rešila ključnega vprašanja, poravnavanja starih obveznosti Nafte. Ob vprašanju, kdo in koliko in kdaj bo poravnal dolg, »težak« do 6 milijard tolarjev, vzplamenita. Robert Golob je sicer izjavil, da sta njegovo ministrstvo in on sam takoj za to, da država odreši Nafto vseh starih bremen, ampak, kot je dejal, vlada ni monolitna in finančno ministrstvo z Gasparijem na čelu pri tem zahteva »sodelovanje« Petrola. Gaspari ne popušča ■ stari dolg ni rešen Gaspari ne popušča. Kvečjemu je vzrojil, ko sta pomurska poslanca decembra na to temo lastnika poskušala pripeljati za pogajalsko mizo. Brez te rešitve pa za Nafto, kljub načrtovanemu razpisu za iskanje (tujega) partnerja, ne bo novih vlaganj in ne razvoja, je na torkovi konferenci povedal Ciril Pucko, predloga Roberta Goloba, da bi v parlamentu ponovno sprožili postopek sprejemanja že vloženega zakona za sanacijo Nafte, v sprejem vladi pa sanacijski načrt, pa ni komentiral. Morda je glede reševanja Nafte že bolj med realisti in manj med optimisti, kamor pa se postavlja Rober Golob. So pa sekretarjev predlog sklicatelji pripisali k sklepom konference. Rešitelj Petrol Lotrič in Golob sta v Lendavi sedela za isto mizo, a toliko vsaksebi, da si še dihala nista za ovratnik. Enaka pa sta si bila v eni točki, in sicer občutljivosti na mnenja in obtožbe zaposlenih. Te pa so kar deževale, tudi na rovaš neučinkovite državne uprave. Nekatere res čustveno nabite, pa vendar ne izrečene na pamet. Lotrič in Golob pa sta nanje odgo- Povezani so z večino šol v regiji in univerzami. Zelo tesno sodelujejo zlasti s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci, Ekonomsko-poslovno fakulteto Maribor, Tehniško fakulteto Maribor in Visoko šolo za hotelirstvo in turizem Portorož - Bled. Mladim v občini in regiji pomagajo tudi pri izbiri tem za seminarske in diplomske naloge, seveda aplicirane na področje dela Radenske. Letno je to okrog deset študentov. V poletnih mesecih pa omogočajo mladim počitniško delo in primeren zaslužek. Ni jim torej vseeno, kako je z izobraževanjem in usposabljanjem mladih. j.g.b varjala s tonom osebne užaljenosti in Ijptrič še s pozicije dosedanjega »rešitelja« Nafte. Med drugim je dejal: »Sploh ne vem, kaj želite od Petrola. Zakaj nas kličete zraven? Če negirate vse, kar je Petrol vlagal, nima smisla, da nas kličete zraven ... Strojegradnja brez Petrola ne bi imela nobene perspektive... Tri četrtine podjetja dela, ker je bil Petrol zraven.« Nekatere kritike zaposlenih, predvsem tiste o ponavljajočem zavračanju (odlaganju) predlogov domačih strokovnjakov za hitrejši razvoj in posodabljanje dejavnosti s strani nadzornega sveta, je zavrnil še Dagmar Šuster. Slednji si je sicer tu pa tam kaj zapisal v svojo beležnico, tako tudi Robert Golob, medtem ko je Janez Lotrič odšel iz Lendave brez kakršne koli zabeležke. Pogovor z za-poulenimi sta v svoj notes pri-beležila tudi člana uprave Nafte, Mirko Horvat in Cveto Žalik, ki pa sta konferenco premolčala. . MAJDA HORVATE Vagabund pred razpletom sredo se je nadaljeval sodni postopek zoper lastnika soboške turistične agencije Vagabund Marka Riharja, ki je osumljen storitve kaznivih dejanj, in sicer po določilih 217. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (g-oljuflja), po določilih 232. a- člena (poslovna goljufija) in po določilih 240. člena (ponareditev ali uničenje poslovnih listin). Sodišče je zaslišalo Miroslava Vidoviča iz Zagreba, delavca zagrebške turistične agencije, s katero je svojčas posloval tudi Marko Rihar. Povedal je, da.so bile izkušnje s soboško agencijo Vagabund dobre. Spregovoril je tudi o težavah, ki'so jih imeli v turističnih agencijah v lanskem letu pri izvedbi potovanj v Grčijo, kajti ljudje so potovanja odpovedovali zaradi potresov in vojaškega posega v Jugoslaviji. Ta dva vzroka pa je navajal tudi Marko Rihar in tako opravičeval neizpeljane ekskurzije dijakov mariborske gimnazije. Dejal je, da bi zagotovo popeljal dijake v Grčijo v pozneje, toda vmes seje nanj zgrnila medijska vojna (pisanje o neizpeljanem izletu ob določenem terminu), povrh pa so ga še priprli in je v priporu še sedaj, zaradi česar je njegova agencija, ki je dajala kruh štirim ljudem, propadla. Marko Riharje imel izredno dolg »zaključni govor«. Povedal je tudi, da ni storil nobenega kaznivega dejanja, ampak, daje šlo za normalno poslovanje. Ko ga ne bi priprli, bi se poslovanje spet normaliziralo. Drugačnega mnenja je bila državna tožilka, kije zahtevala visoko kazen. Kakšna bo in ali bo moral ostati v priporu do pravnomočnosti, bo znano v petek ob 8.15, ko bodo razglasili sodbo. ŠSi fiSTHK , 9. marec 2000 GOSPODARSTVO Podpredsednik vlade Marjan Podobnik in kmetijski minister Ciril Smrkolj med prekmurskimi kmeti Zahteve po sanaciji zadružnega sistema Podobnik in Smrkolj sanacijo podpirata, vendar bodo spremembe potrebne tudi pri zadružnikih lovenski in prekmurski kmetijci se že vrsto let otepajo s številnimi težavami, ki pa se s približevanjem Slovenije Evropski uniji le še stopnjujejo. Usklajevanje slovenske zakonodaje z evropsko kmetje že čutijo predvsem na prihodkovni strani, saj bo morala država opustiti nekatere ukrepe pri cenovni politiki in jih nadomestiti z drugimi oblikami pomoči kmetijstvu. S sprejetjem reforme slovenske kmetijske politike so v lanskem letu že bila uvedena nekatera kompenzacijska plačila, katerih obseg se bo letos še razši- Logo - Artex Lendava Pogodba o nakupu strojev podpisana nton Bensa, direktor zasebne družbe Artex, je drugega marca s stečajnim upraviteljem Loga dr. Štefanom Ščapom podpisal pogodbo o nakupu nepremične oziroma strojne opreme stečaj- A ril. Na težave, s katerimi se srečujejo prekmurski kmetje, so leti v začetku tedna opozorili tudi podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika in kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, ko sta se srečala z njimi v Murski Soboti. Kmetijsko ministrstvo si je uspelo za letos v proračunu zagotoviti za 15 milijard tolarjev več sredstev kot lani, predvsem s kompenzacijskimi plačili pa bodo skušali kmetij-cem nadomestiti izpad dohodka, ki nastaja zaradi znižanja odkupnih cen. Uredba za uvedbo finančnih intervencij za kmetijstvo je pripravljena, potrdili naj bi jo na današnji seji vlade, do konca marca pa naj bi že bili objavljeni razpisi za dodeljevanje teh sredstev. Po zagotovilih ministra Smrkolja bo ostala odkupna cena mleka zaenkrat nespremenjena, saj se uredba za določanje odkupnih cen kravjega mleka podaljšuje, izpad prihodka pri Bistriški murski mlin Mlinar o mlinu mleku pa bodo skušali nadomestiti tudi s kompenzacijskimi plačili. Ob tem ko se na novo uvajajo kompenzacijska plačila za travinje, bodo takšnih plačil deležni tudi pridelovalci koruze, tako za zrno kot siliranje, novost pa so tudi kompenzacijska plačila za vso proizvodnjo, tudi za pridelke, ki bodo namenjeni domači porabi. Seveda je za kmete v tem trenutku najpomembnejša sanacija zadružnega sistema, saj je nekdanja Panonka, ki je bila največja zadruga v državi, v stečaju, njeno premoženje se prodaja in zadružniki se bojijo, da bodo na koncu ostali brez vsega. Propad zadružništva bi po njihovem pomenil tudi propad kmetijstva na tem območju, saj ob sedanji velikostni sestavi prekmurskih kmetij le-te same, brez ustrezne povezanosti, ne bodo mogle preživeti. Zahteva novih zadrug na tem območju, ki so se povezale v konzorcij, je, da se v sanacijo vključi tudi država in za to zagotovi ustrezna sredstva. Če bi nove zadruge želele odkupiti stečajno premoženje nekdanje Panonke, bi morale do sredine aprila za to zagotoviti 750 milijonov tolarjev, teh sredstev pa nove zadruge nimajo. Podobnik in Smrkolj sta prekmurskim zadružnikom obljubila vso podporo pri sanaciji zadružništva na tem območju, vendar je bil podpredsednik vlade Marjan Smrkolj precej kritičen tudi zaradi tukajšnjih zadružnikov. Zagotovil je, da bo v vladi podprl sanacijo prekmurskega zadružništva, vendar se bo morala hkrati spremeniti tudi miselnost zadružnikov, saj bo sicer denar napačno naložen in nove zadruge se bodo že kaj kmalu znašle v podobnem položaju kot stara Panonka. Zad- ružništvo mora po Podobnikovih besedah temeljiti na solidarnosti, zadružniki pa morajo z zadrugo sodelovati v dobrem in slabem. Le s pšenico, koruzo, govedom in prašiči prekmurski kmetje po vključitvi v Evropsko unijo ne bodo mogli konkurirati, zato je naloga zadružništva, da razvija nove dejavnosti. Sadjarstvo in zelenjadarstvo imata pri tem določene prednosti, Podobnik pa tukajšnje kmetijce še posebej opozarja na prednosti, ki jih vidi predvsem v možnostih prodaje v velikih potrošniških središčih. Prekmurje je enako oddaljeno od Dunaja, Budimpešte, Zagreba in Ljubljane, to prednost pa bo potrebno izkoristiti in tem trgom ponuditi pridelke, za pridelavo katerih ima to območje številne prednosti. LUDVIK KOVAČ ■ nega dolžnika, ki je na dražbi dosegla vrednost 33 milijonov in sto ti- soč tolarjev. Izklicna cena za prodajani strojni park je bila 16 milijonov tolarjev. Po izjavi Antona Bense bo podjetje Artex, katerega solastnik je še njegov brat Stanko Bensa, kupnino poravnalo v skladu z razpisnimi pogoji. »Ne vem pa, kaj se bo zgodilo z nepemiči-nami, torej proizvodnimi prostori. To je stvar stečajnega upravitelja,« je odgovoril na vprašanje, ali bo podjetje odkupilo še proizvodne prostore, kjer teče proizvodnja. Kupljena strojna opre Gidgrad Lendava Nadzorniki sestavljajo odgovor Dan ali dva pred sejo nadzornega sveta Gidgrada, ki je bila 29. februarja, so člani sveta poimensko prejeli pismo sekretarke v območni organizaciji ZSSS Pomurja Zdenke Bobovec. V njem prosi nadzorni svet, da zavzame stališče do neizpolnjevanja obveznosti prejšnje družbe Gidos ter novonastale Gidgrad do delavcev, in zahteva, da družba vrne denar, ki si gaje leta dvaindevetdeset sposodila iz sindikalne blagajne uprava Gidosa. Predsednik nadzornega sveta Gidgrada Jože Horvat je povedal, da so pismo Zdenke Bobovec že obravnavali na februarski seji, in sicer pod točko razno, ter se odločili, da pripravijo pisni odgovor, ki ga bodo podpisali vsi člani nadzornega sveta. Odgovor določenemu članu v tednu dni od seje nadzornega sveta še ni uspelo sestaviti, v njem pa naj bi apelirali na sindikat, ki v določenih zahtevah že postavlja roke, zagotovili, da je uprava s strani nadzornega sveta odgovorna za ureditev odnosov s sindikatom, ter v okviru zakonitosti izpolnili obveznosti do zaposlenih in omogočili vzpostavitev delavskega soupravljanja. Nadzorniki so na februarski seji obravnavali še bilanci uspeha poslovanja Gidosa in Gradbenika za lansko leto, ki jih bosta pretresli še revizijski hiši, ter zahtevali, da uprava pripravi poslovni načrt do naslednje seje nadzornega sveta, ki bo prihodnji teden, in dopolni poslovnik o- delu uprave z jasno razmejenimi nalogami članov uprave. Pregledali so še poslovne rezultate za januar ter določili vsebino individualnih pogo- db, ki so jih ponudili v podpis članom uprave. MHI ma namreč ima triinštirideset strojev, ki jih ni mogoče kar »dvigniti« in zaradi njihovih dimenzij tudi ne postaviti v katerokoli proizvodno halo. Na dražbi, 24. februarja, so bili namreč naprodaj tudi prostori stečajnega dolžnika, vendar je edini zainteresirani kupec Mercator, računajoč na nižjo ceno v naslednjem krogu prodajanja, od nakupa odstopil. Artex za nakup prostorov takrat ni kandidiral. MHI Anton Kolenko popušča astnik prenovljenega mlina na električni pogon na Gornji Bistrici Anton Kolenko je, kot kaže, trenutno najbolj predan akciji, da bi zgradili in postavili plavajoči mlin na Muri pri bistriškem mostu. Potrebno je omeniti, daje o tem najprej razmišljal in že storil tudi nekaj konkretnih korakov, še preden so postavili takšen mlin v Ižakovcih, naš pokojni novinar Štefan Smej, ki mu je potem uspelo obnoviti Copekov mlin na potoku Črnec pri Mali Polani. Kolenko pa je sedaj napel vse sile, da bi morda še letos začel delovati tudi bistriški murski mlin. Akcijo pelje formalno prek Turističnega društva Bistrica, ki mu tudi predseduje. Kako daleč so stvari in zakaj bi bilo koristno takšen mlin zgraditi, je, potem ko je bil izzvan, razložil tudi županu in svetnikom črenšovske občine, da bi le-ti podprli predlog odbora za turizem o zagotovitvi dveh milijonov tolarjev v občinskem proračunu za to naložbo. Pojasnil je, da delajo pri uresničitvi te zamisli že tri leta in da so lani uspeli dobiti tudi sredstva iz pograma Phare za projektno dokumentacijo. Tudi letos imajo velike možnosti, da bodo dobili iz omenjenega sklada blizu pet milijonov tolarjev - za mlin in druge aktivnosti turističnega društva. Ker že imajo zobato kolo in mlinski »šotor«, bi potrebovali predvsem občinsko pomoč za izdelavo »kumpov« (dve nosilni ladji), in to lesenih, ker so takšne zahteve. Koliko bo to stalo, še ne vedo, po vsej verjetnosti pa bo strošek okrog pet mi ijo nov tolarjev. Če bo šlo vse po načrtih, pa bi lahko mlin začel delovati še letos. Anton Kolenko: »Mlin na Muri bomo zgradili z vami ali brez vas.« (Foto: J. Z.) »Jaz vam lahko zagotovim, da bo mlin doho-sen, podobno kot v Cmureku v Avstriji, saj smo pritegnili v program take, ki nekaj pomenijo na tržni ravni. Vsekakor pa bo mlin velikega pomena za razvoj turizma. Zgradili ga bomo z vami ali brez vas.« Nekoliko več pa bodo spregovorili drugič, ko naj bi bilo že tudi znano, ali bodo spet dobili sredstva Evropske unije. J. G. ■ Porodnišnica čeraj naj bi vlada sprejela načrt za investicije v zdravstvu za leto dva tisoč, ki ga je pripravil sklad za investicije pri zdravstvenem ministrstvu, in vanj je uvrščena tudi murskosoboška porodnišnica. Če je vlada predloženi dokument sprejela, bo za gradnjo porodnišnice iz tega naslova letos namenjenih 153 milijonov, 85 milijonov tolarjev pa si uprava bolnišnice obeta še iz državnega proračuna. S tem dobiva dogovor o zagotavljanju ALI STE PREPRIČANI, DA JE RES VSE, KAR STE O DAILY-ju DOBREGA SLIŠALI IN PREBRALI? PREPRIČAJTE SE SAMI! Kidričeva 16, LENART Preizkusite ga na testni vožnji. Okreten kot avto, močan kot Iveco. To je novi Daily. Obiščite nas v času dnevov odprtih vrat v petek, 10. marca, med 9.00 in 1 8.00 ter v soboto, 1 1. marca, med 9.00 in 1 6.00 v prostorih našega podjetja. Na svidenje v Lenartu! PROMOCIJSKI POPUST v času odprtih vrat 235 milijonov za gradnjo porodnišnice, ki sta ga pred sprejetjem letošnjega proračuna dosegla pomurska poslanca Ciril Pucko in Andrej Gerenčer, podpisali pa ga še Mitja Gaspari, Ciril Smrkolj in Franc Zagožen, realne korenine. Vodstvo bolnišnice tudi zagotavlja, da bodo pravočasno izpeljali vse postopke, potrebne za začetek gradnje, in odobreni denar ne bo »na čakanju«. MHI 8 (IZ)BRANO 9. marec 2000, fBTBl Zlatnik zvestobe tudi Olgi Lanšček Vestnik - večdesetletni obiskovalec Pogostila nas je s pustnimi krofi a ste le prišli,« je bila vesela 72-letna Olga Lanšček iz Berko-vec v Prekmurju, ki smo jo obislali na pustni torek. »Že nekaj dni sem vas čakala,« je dodala. Olga, rojena v Križevcih na Goričkem, seje pred 50 leti poročila z Ludvikom iz Berkovec. Ona se je kmalu potem zaposlila kot strojna pletilja v prosenjakovskem Pletilstvu, mož pa je delal na kmetiji. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, ki pa sta se obe poročili na veliki kmetiji v sosednje Ratkovce. Žal pa je mož Ludvik umrl pred 14 leti in od takrat je Olga sama doma. Pa ne vselej, saj jo pogosto obiščejo hčerki, zeta in štirje vnuki ter trije pravnuki. »Kdo pa vam pripravlja drva za kurjavo?« »Moji vnuki,« je odgovorila Olga, ki se po zadnji operaciji kar dobro počuti. Boljše pa je seveda bilo, ko je bila še mlajša in je hodila na delo. Po 29 letih delovne dobe se je 1983. leta upokojila. »Pokojnina je slaba, 43.000 tolarjev, zato pa dobivam še 10.000 varstvenega dodatka. Ne morem se pritožiti, saj mi ta denar zadošča za preživljanje.« Vestnik je pri Lanščkovih že več desetletij gost, kijih obišče vsak četrtek. Olga Lanšček, zlatnik za zvestobo in - pustni krofi. - Foto: Š. S. »Dokler je živel mož, je prihajal na njegov naslov, zdaj pa ga pošiljate na moje ime. Zelo rada ga prebiram. Tudi Murski val poslušam in gledam televizijo,« je nadaljevala pripovedovanje. »Kaj pa gledate?« »Razne nadaljevanke. Te so mi bolj všeč kot filmi, kjer se samo streljajo.« »Si tudi kaj kuhate?« »Seveda. Vsak dan si pripravljam toplo hrano. Tudi krofe sem ocvrla.« Potem smo seveda morali pokusiti njene krofe. Odlični so Ijili. Pa še za domov jih je hotela dati, toda izgovorili smo se, da jih imamo v službi in tudi doma. »Vsekakor pa se oglasite poleti, ko bodo cvetele moje rože!« Obljubili smo, da bomo prišli. Tedaj pa bo najbrž treba pokusiti tudi šunko, ki jo je Olga ponujala tudi zdaj, a smo se zanjo zahvalili, kajti dovolj so bili že krofi. Vestnikov zlatnik za zvestobo ni velika dragocenost, ampak bolj moralno priznanje. Tudi to pri Olgi šteje.' S. S. ■ Potapljaškim nesrečam ob rob portno potapljanje je za vse, ki jim voda ni tuj medij, eden najlepših športov. Glede na to, da se podajamo v okolje, ki ljudem ni prijazno, se za to početje moramo primerno opremiti in tudi izuriti. Če se striktno držimo vsh pravil varnega potapljanja, je to zelo varen šport (kot takega ga obravnavajo tudi vse svetovne zavarovalnice). Žal pa nekateri začnejo nižati kriterije glede varnosti, kar potem v najhujšem primeru vodi do potapljaških nesreč s tragičnim izidom, kot sta se dve nedavno tega tudi pripetili. Slovenska potapljaška zveza kljub svoji krovni vlogi nima vzvodov, s katerimi bi lahko tudi po zakonski plati vplivala in dosegala varnejše potapljanje. Po trenutni zakonodaji se namreč v slovenskih vodah potaplja vsak, tudi brez kakršnega koli potapljaškega tečaja. Podobno je tudi z inštruktorji, saj po določenih potapljaških šolah lahko poučujejo brez licenc, ki jih pri nas podeljuje na predlog SPZ olimpijski komite. Statistika kaže, da se potapljačem, izšolanim pod okriljem SPZ, pripeti manj nesreč kot drugim, in tudi v nedavnih nesrečah so bili udeleženi potapljači, ki niso člani SPZ. V primeru Toma Vrhovca je nesrečni splet okoliščin terjal enega najizkušenejših potapljačev, ki pa je bil izrazit ekstremist in zaradi tega še toliko bolj izpostavljen nesrečam. Ta v Bohinjskem jezeru pa je izključno posledica neupoštevanja - morda pa tudi nepoznavanja - ne le nekaterih, temveč praktično vseh varnostnih postopkov. Potapljanje pod ledom sodi med ene najzahtevnejših potopov, za kar se potapljači usposabljajo na tečaju ustrezne potapljaške zveze. Osnovno pravilo je, da se pod led lahko potopimo le navezani na vrv, katere prosti konec na površini drži izkušeni potapljač, ki nam bo po potrebi lahko priskočil na pomoč. Poleg tega mora biti na površini prosti konec vrvi trdno privezan. Zaradi hladne vode lahko pod ledom zamrzne regulator, prek katerega potapljači dihajo, zato mora imeti vsak potapljač obvezno dva regulatorja. To so osnovna pravila za potapljanje pod ledom, ki jih ne sme nihče zanemarjati, še najmanj pa si kaj takega lahko dovoli inštruktor, in to ne glede na licenco. DR. MITJA SLAVINEC, PREDSEDNIK POTAPLJAŠKEGA DRUŠTVA MURSKA SOBOTA ■ Vikendova zlata žlica Kuhar leta je Janez Gjergjek! gu. Pripravljali smo številne mednarodne jedi. Tam sem pridobil največ kuharskih izkušenj, zato bi marsikateremu našemu kuharju priporočil, da bi tam delal vsaj pol leta in tako pridobil prave delovne navade. Vsa opravila so bila namreč natančno programirana.« Leta 1980 seje vrnil v domovino. »Začelje delati v hotelu Radin v Radencih, kjer je bil najprej kuhar, nato vodja izmene, 0 d lanskega marca do letošnjega februarja je potekala Delova akcija za najboljšega kuharja. Obiskali so 43 hotelov, restavracij in gostiln, kjer so iskali domačo hrano. Tako so po šestih mesecih izbrali šest polfinalistov, od tega dva finalista. V naslednjih šestih mesecih so zopet izbrali finalista po enakem ključu. Končno so ostali štirje finalisti Vikendove zlate žlice ’99, in sicer iz Prekmurja, Primorske, Dolenjske in okolice Ljubljane, ki so se v kuhi pomerili v ljubljanskem Maximu. S seboj so morali prinesti svoja živila, pripravljali pa so jedi za 15 oseb. Za naslov kuharja leta, ki so mu prisodili največ glasov bralci tedenske priloge Dela in Slovenskih novic ter posebna žirija, so razglasili vodjo kuhinje hotela Radin v Radencih Janeza Gjergjeka. Kot priznanje je prejel Delovo kapo kuharja leta. »Na posebnem krožniku z nacionalnim motivom in premerom 36 centimetrov sem razstavil tisto, čemur bi lahko rekli slovenski krožnik. Skupaj s pomočnikom Zoranom Vukanom, ki je zalegel za dva, sem pripravil značilne prekmurske jedi, kot sta bujta repa in ajdova kaša v kislem zelju, dodal pa sem še srnji file v penini. Očitno je žirija presodila, da gre za najbolj domiselno in okusno zdravo hrano,« nam je ob srečanju z zadovoljstvom povedal kuhar leta 1999 Janez Gjergjek iz Radenec. Kot nam je razkril nagrajenec, je ob vsem še najbolj zanimivo, da sprva sploh ni nameraval postati kuhar. »Po končani osnovni šoli v Mačkovcih - rodil sem se pred 52 leti v Prosečki vasi - sem se v Murski Soboti učil za pleskarja. Ker je šlo za dokaj umazano delo, saj sem moral čistiti strop in se mi je močno, kadilo v oči, sem po tednu dni pobegnil. odločim za poklic kuharja. Toda po treh mesecih sem dobil domotožje in se vrnil domov. Že na- slednji dan pa me je jezni oče znova poslal v Ljubljano. Tam sem sprva obiskoval gostinsko šolo, v hotelu Turist pa sem bil tri leta vajenec. Po vrnitvi iz vojske sem še leto dni delal v Ljubljani, nato pa me je pot vodila v tujino,« pravi Janez Gjergjek. Tako se je znašel v Nemčiji, kjer je nameraval ostati le leto dni. »Naključje pa je naneslo, da sem se tam udomačil kar 11 let. Delal sem v večji restavraciji s 400 sedeži, tako imenovani Jugoslovanski restavraciji v Niirnber- zadnjih pet let pa je vodja kuhinje. Za svoje uspešno kuhanje je doslej prejel številna visoka priznanja. Najvišje je gotovo lanskoletna bronasta medalja s svetovnega prvenstva v kulinariki, ki je bilo novembra v Baslu v Švici, kjer je zastopal 4-člansko slovensko zastopstvo. Njegove vitrine krasijo tudi zlata plaketa GZS za dolgoletno uspešno delo v gostinstvu, trak kakovosti z gostinsko-turističnega zbora Slovenije itd. MILAN JERŠEI Na srečo sem imel v Ljubljani sestro, ki mi je svetovala, naj se raje Priznani kuharski mojster Janez Gjergjek (desno) s pomočnikom Zoranom Vukanom. Foto: JURE ZAU-NEKER Znova potrdili ugotovitve o koristnosti sove Uničujejo miši, voluharje ... Na OŠ III M. Sobota je bil sedež 2. mednarodnega ornitološkega tabora ova je ptica, ki je bila nekoč pojem modrosti in skrivnosti, ker neslišno S leta v nočnem času nad polji, vr- vališčih in gnezdiščih male sove uharice ter pegaste sove in o vegetacijski podobi Pomurja. Na terenu so delali v M. Soboti, Bakovcih, Cezanjevcih, Zasadih in Iljaševcih, laboratorijsko in drugo delo pa so opravili na tretji osemletki. Tako kot lani je bil organizacijski vodja tabora Dane Katali-nič, ki mu je pomagal učitelj z gostinske šole Tone Marič, strokovni vodja tabora je bil dr. Lovrenc Lipej, aktivno pa se je vključila v njihovo delo tudi ravnateljica Angela Novak. Vsi so si tako pridobili nov mozaik znanja, ki so ga predstavili tudi staršem in drugim gostom na sklepni prireditvi. JOŽE GRAJ ■ tovi in travniki, podnevi pa sedi v votlem duplu, med gostim vejevjem ali na kakšnem drugem skrivnem mestu in »modro molči«. Zaradi ljudskega verovanja, da tam, kjer se naseli in skovika, oznanja smrt, so jo začeli ljudje preganjati in celo pobijati. Ampak s tem delajo škodo tudi sebi, oziroma uničujejo naravnega sovražnika miši na poljih, travnikih, vrtovih in v gozdovih, kakor tudi lovk, večjega mrčesa idr. Da bi prinašala smrt, pa nikakor ni res. Vse to so potrdili tudi udeleženci 2. mednarodnega ornitološkega tabora na OŠ III M. Sobota, kije potekal v počitniškem tednu. Na njem je sodelovalo 18 mladih raziskovalcev (osnovnošolci, srednješolci in študenti) iz Slovenije, Porabja na Madžarskem in Murskega Središča na Hrvaškem. Osrednja tema njihovega proučevanja je bila Prehrana in prezimovanje male uharice (asio otus) v Pomurju, v okviru tega pa so spregovorili tpdi nasploh o sovah v Sloveniji, poči- Udeleženci tabora so predstavili svoje ugotovitve z besedo, risbami, fotografijami in drugim gradivom. (Foto: JG) fBTU , 9. marec 2000 (IZ)BRANO 9 Portret mladega astronoma Videti vse zvezde »Mi nismo astrologi« ot 21-letnega Primoža Kajdiča (rojen 22. septembra 1978 v Murski Soboti) je doslej tekla premočrtno in bila začrtana z uspehi. Osnovno in srednjo šolo oz. gimnazijo je končal z odliko, sedaj pa je študent tretjega letnika na oddelku za fiziko lju- bljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Toda njegova največja strast je bila in še vedno ostaja astronomija. P Na srečo se sedaj že nekaj let lahko ukvarja s svojo najljubšo dejavnostjo v astronomskem društvu Krnica, kjer je tudi tajnik in eden najaktivnejših članov. »Po osmem razredu sem prvič šel na tridnevni izobraževalno-astronomski tabor v Ljubljano, ki gaje imelo Ustvarjalno astronomsko društvo. Za Vestnik sem takrat napisal enega od prvih člankov o tej tematiki in se začel zanjo podrobneje zanimati.« Tako je še večkrat obiskal tabore, vendar si je najbolj želel, da bi se kaj podobnega ustanovilo tudi v Murski Soboti. To seje vendarle zgodilo takrat, ko je bil v drugem letniku gimnazije. »Starosta vseh astronomskih društev je AD Javornik iz Ljubljane, kjer sem tudi član, in grem včasih na predavanje tudi k njim, saj nas iz Krnice in njih druži kolegialni odnos. Ko sem bil v drugem letniku, je imel Marjan Čenar iz Ljudske univerze možnost, da oblikuje projekt astronomskega krožka. Načeloma je bilo to mišljeno za izobraževanje odraslih, vendar se nas je včlanilo veliko mladih. Krožek je trajal eno leto Nov pokojninski zakon metje, ki so obvezno pokojninsko zavarovani, so prejeli v preteklih dneh z davčne službe položnice z nižjo odmero prispevkov za januar. To je posledica novega pokojninskega zakona oziroma spremenjenega načina določanja zavarovalne osnove za kmete. Po starem ali do konca lanskega leta so se prispevki (razen za zdravstvene storitve in povračila potnih stroškov, ki znašajo 18,78 odstotkov katastrskega dohodka) odmerjali od najnižje pokojninske osnove (bruto 111 152 tolarjev) in so znašali 19 318 tolarjev. Z januarjem pa se prispevki odmerjajo od nove, zakonsko določene minimalne osnove, to je minimalne plače (bruto 74 262 tolarjev) in znašajo skupno 12 906,50 tolarjev. Zavezancem za plačilo prispevkov, ki so za lansko leto prikazali dobiček iz dopolnilne dejavnosti, pa so prispevek odmerili že tudi od tega dobička. Za kmete cenejše socialno zavarovanje K Nižja obremenitev kmetov pomeni nižjo pokojninsko osnovo in nižje nadomestilo med boleznijo Prispevki za socialno zavarovanje so se za kmečke zavarovance torej znižali, vendar to pomeni tudi manjšo pokojninsko osnovo, od katere se bo odmerila višina pokojnine, in manjšo osnovo za izračun nadomestila plače med boleznijo. Kmetom, ki bodo od februarja na bolniškem v breme ZZZS, se bo nadomestilo že izračunalo po novem ter bo nižje za okrog 30 tisoč tolarjev bruto. Kmečki zavarovanci se lahko odločijo za plačilo višjih prispevkov V marcu bodo davčne službe kmečke zavezance za plačilo prispevkov obveščale o tem, kakšna je njihova minimalna osnova za in na koncu nas je nekaj najvztrajnejših na srečanju mladih raziskovalcev na gimnaziji ustanovilo društvo, ki ga vodi Mitja Slavinec, in tako bomo letos že slavili petletnico.« Primoža pa so nekoč zanimale tudi druge discipline. V osmem razredu je na regijskem tekmovanju iz kemije zasedel prvo, na državnem pa deveto mesto. V srednji šoli je imel tri vidnejše uvrstitve: v prvem letniku srednje šole je bil sedmi pri tekmovanju iz logike, v drugem letniku peti pri kemiji in v tretjem deseti pri fiziki - pri vseh govorimo o državnem tekmovanju. Na vprašanje, zakaj ga je na koncu vendarle tako pritegnila astronomija, odgovarja s smehom: »Ne vem. Zanimivo je bilo, ko sem bral knjige s to tematiko ali pa ko sem šel zvečer ven in opazoval zvezde. V sedmem razredu nam je matematiko predaval Stanko Cestnik, ki je sedaj že upokojenec, in smo večkrat kako uro »prešpricali«, ker nam je raje razlagal o zvezdah. V drugem letniku srednje šole sem dobil teleskop. To plačilo prispevka. Kmetje bodo morali prispevke plačevati najmanj od te osnove, lahko pa se odločijo, da bodo zavarovani za višjo osnovo. Če bodo zavarovanci, ki bodo razvrščeni v minimalno osnqxo ( minimalna plača), želeli plačevati prispevke od prejšnje, višje osnove (najnižje pokojninske osnove), se lahko oglasijo na izpostavi DURS-a, kjer bodo o tem podpisali izjavo. Sicer pa si lahko zavezanci v skladu s predpisi bruto osnovo za plačilo prispevkov izberejo do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec. Novost - položnica za plačilo prispevka le na nosilca kmečkega gospodarstva Položnice za plačilo prispevkov iz bruto pokojninske osnove od januarja ne bodo več naslovljene poimensko na vsakega zavarovanega člana gospodinjstva, ampak le na nosilca kmečkega gospodarstva. Po zakonu o prispevkih za socialno Primož Kajdič z letošnjim koledarjem astronomskega društva Krnica Foto: TK je bila bolj taka »kišta« domače izdelave, ker takrat pri nas še ni bilo trgovin s tovrstnim materialom.« Sedaj so te stvari že bolj prefinjene, Primož pa skupaj z drugimi člani Krnice obiskuje šolarje v okviru naravoslovnih dnevov ali izobraževalnih večerov in jih skuša navdušiti za astronomijo. Le-ta je letos na soboški OŠ II poskusno uvedena tudi kot obvezni izbirni predmet. varnost je namreč dolžan prispevke za družinske člane plačevati tisti zavezanec, ki je nosilec gospodarstva oziroma plačuje davke od dohodka od kmetijstva. Zato morajo opraviti tudi prijave in odjave v zavarovanje za družinske člane nosilci kmečkega gospodarstva. MHi Na pobudo TD Cankova so se v treh nedeljskih popoldnevih shajale ženske iz Gerlinec v domačem gasilskem domu in izdelale več kot šeststo lepih rož iz krep papirja. Spretni in še vedno vešči prsti babic in mlajših žensk so ustvarili izdelke, za katere so pred nekaj leti menili, da so kič, danes pa jih uvrščajo med umetnine. Ni rože, ki jih Ger-linčanke ne bi znale narediti iz krep papirja! Vse rože so podarile cankovskemu turističnemu društvu za pustno prireditev. Nekaj rož pa so ob pomoči cvetličarke oblikovale v ikebano, ki si jo lahko ogledate v gostišču Ajda. Vsem ženskam Gerlinec se zahvaljujem, da so se v tako lepem številu odzvale klicu po ustvarjanju lepega. - Lidija V zadnjem letu pa sta ga zmotili dve stvari: odnos države do sončnega mrka (»sramota«) in dejstvo, da ljudje zamenjujejo astronomijo z astrologijo. (»Mi ne beremo iz kart, ampak opazujemo nebesne pojave.«) Po končanem študiju bi Primož rad delal kaj v zvezi z astronomijo, toda ... »Ne vem, kako bi lahko prišlo do povezave z astronomijo, ker je jaz v bistvu ne študiram. Lepo bi bilo, ker bi bil to hobi in služba obenem, toda možnosti so majhne. Profesionalni observatorij v Sloveniji je samo eden, na Črnem vrhu nad Idrijo. Toda tako kot v astronomiji te tudi v življenju lahko vedno kaj preseneti.« TOMO KOLESI Pogoj za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do sprejema novih zakonskih aktov še vedno ostaja KD v višini 165 tisoč tolarjev. (Odredba, Uradni list št. 65/99) Anketa Pustne norčije ------------------------- Kaj nam sporočajo maske? er se po dolgi, mrzli zimi spet vrača topla, zelenja polna pomlad, občutimo veselje in radost, kiju predvsem v pustnem času spustimo na piano. Z najrazličnejšimi bolj ali manj domiselnimi šemami želimo zimo dokončno pregnati in pomagati pom- ladnim dnem, da se čim prej razbohotijo čez našo pokrajino. Za marsikoga pomeni veseljačenje ob pustnem času sprostitev želje, da se vsaj enkrat na leto brez zadržkov prepusti noremu rajanju in zganjanju norčij. Tako srečujemo po ulicah norčave maškare, vendar lahko samo ugibamo, o čem razmišljajo in kakšno sporočilo nam prinašajo, kajti znano je, da so maske bolj redkobesedne. Klovn K Klovni so že po naravi zelo prijazni in veseli, predvsem pa nas znajo nasmejati s svojim šaljivim načinom gibanja in pisanimi cunjami. So zelo priljubljeni med starimi in mladimi, saj izražajo veseljačenje, odkritost in smisel za humor. Prisrčen mladi klovn na fotografiji gleda nekam zasanjano predse in po glavi mu najverjetneje rojijo vesele, morda celo romantične misli. Da, da, bo že držalo, naš klovn je zaljubljen. Izdale so ga drobne iskrice v očeh in skrivnosten nasmešek, ki daje slutiti, da je v zraku ljubezen. Zdaj je prihodnost svetlejša, kajti ljubezen je tista, ki odpira pot do sreče in veselja, slednje pa klovnom tako ali tako ne sme primanjkovati. Zajček in žirafa Prijateljstva med živalmi dajejo predvsem v basnih dobro poanto za življenje vsakomur od nas. Tako sta tudi žirafa in zajček združila moči in skupaj se prav uspešno prebijata skozi življenje. Čeprav je naš zajček še mlad, je že zelo zgodaj spoznal, s kom se je koristno družiti, kajti njegova prijateljica mu ponuja, majhnemu in nebogljene- mu, kot je, varnost in ga ščiti pred vsemi pastmi življenja. Prav tako ima žirafa koristi od zajčka, saj jo večkrat popraska na mestih, kjer se sama ne more. Poanta te basni: mnogokrat tudi veliki potrebujejo majhne, zato naj bo življenje v sožitju interes vseh nas. Igralna karta Rapsodija v belem in rdečem bi rekli, kajti ti dve barvi označujeta igralne karte kare in srca. Srce je tudi simbol ljubezni, zato je med zaljubljenimi še posebno priljubljeno. Maska nam najverjetneje želi sporočiti, da je povsod ljubezen, okrog nas in v nas, le najti jo je treba (če pa imaš srečo, te včasih tudi sama pocuka za rokav). Vsekakor pa je spo- ročilo maske tudi, da je potrebno v življenju zaigrati na prave karte, če hočeš uspeti. Pri tem pa se nikakor ne smemo predati pretirani ambicioznosti, saj tako velikokrat pozabimo na majhne stvari, ki nas osrečujejo, zato je pomembno, da vse, kar delamo, delamo s srcem. Detektiv Vsi vemo, kako naporno je detektivsko delo, še posebno, ko gre za zapletene primere, ki od detektiva zahtevajo veliko sposobnosti hitrega in logičnega razmišljanja. Detektiv na fotografiji nam je zaupal, da trenutno nima veliko dela, saj mu je uspelo razrešiti večino primerov še pred pustnim rajanjem. Hkrati je to priložnost izkoristil, da prek našega časopisa obvesti vse ljudi, ki potrebujejo njegovo pomoč, da lahko najdejo skrivno številko njegovega telefona v skrivnem detektivskem telefonskem imeniku.'Najverjetneje naš detektiv ne bo nikoli dosegel slave vsem znanega Sherlocka Holmesa, pa vendar mu zaželimo srečo pri razreševanju primerov. Dobra čarovnica Med ljudmi so najbolj znane slabe in hudobne čarovnice, ki vsakogar ustrahujejo. Med njimi je le malo takšnih, na katere bi se lahko zanesli oz. ki bi nam pomagale. Naša čarovnica je z nami celo spregovorila in nam zagotovila, da je po srcu zelo dobra in prijazna, kajti zelo rada pomaga ljudem v stiski, pa četudi gre samo za pogovor. V življenju se trudi, da s svojo čarobno palico trosi med ljudmi čim več radosti, predvsem pa smeha, za katerega je ugotovila, da nam ga v zadnjem času zelo primanjkuje. Vsem ljudem priporoča, da naj se na pustni dan še bolj sprostijo kot po navadi, predvsem pa naj bodo vedno dobre volje in težave bodo lažje rešili. DARJA TIBAOT FOTO: DT, N. JUHNOVi 1O PUST 9. marec,2000, Mr Radovčanom uspelo! Števek in Trejza sta oženjena V eton dugon fašenskon cajti smo v Radovcaj nej mogli ranč en mladi par oženiti, zavolo toga vas trnouk lepou vkup pozavlemo na borovo gostiivanje, za štero sta se odločila Borov Števek pa sneja Gabrova Trejza. Oba sta doma s Kraleščeka. Tan de se tudi ceremonija godijla. S temi besedami so gostitelji iz Radovec vabili na tradicionalno prireditev borovo gostiivanje, ki v Prekmurju poteka že od leta 1921, prvič pa je bilo zabeleženo v Puconcih. Očitno je Radovčanom uspelo sestaviti privlačno vabilo, saj so v svoje kraje na vetrovno ne- deljo, 5. marca, pritegnili veliko obiskovalcev od blizu in daleč, še prej pa so obiskali trinajst »ve- snic«. Prireditev je potekala od 8. do 16. ure, medtem pa so se gostje lahko okrepčali z velikansko količino jedače in pijače. Seveda so zato nekaterim »pej-nezi« iz žepa kar hitro »izginili«, toda skoraj vsem je ciganka prerokovala lepo prihodnost. Tako tudi mladoporočencema: »Lepo življenje, lepa ljubezen, lepa hiša, puno zdravja, puno dice pa kak največ nočnoga šihta.« TK, foto: NJ ■ Turistično društvo Cankova je pripravilo zelo zanimivo pustovanje na Cankovi, ki je pritegnilo številne obiskovalce. Uvodoma so se odločili za zamenjavo oblasti in župana, zato so si pustne maske lahko privoščile marsikaj. Prišla je celo prava kopija predsednika države, ki ga je predstavljal Janez Šadl iz Gerlinec. To priložnost je odstavljeni župan izkoristil za prošnjo, kako bi lahko dobil nazaj ukradeni avto. Potem so krajani Topolovec, Krašč, Domajinec in Gornjih Črnec predstavili borovo gostiivanje, mlinarstvo je bilo v domeni Skakovčanov, politične zdrahe so prikazali Gerlinčani, Fuks grabo pa Ko-rovčani. Veselemu pustnemu rajanju so se pridružili tudi učenci cankovske osnovne šole. M. JERŠE, foto: N. JUHNOV Labodje jezero po prleško Ljutomerski pustni sprevod Izvirnost, norčavost... Obisk karnevalskega vlaka s Ptuja Na tradicionalnem pustnem sprevodu v Ljutomeru se je v nedeljo predstavilo kar nekaj okoliških turističnih društev, ki so s svojimi izvirnimi idejami in norčijami zabavali številčno množico ter tako popestrili nedeljsko popoldne v mestu. Celotno dogajanje se je začelo ob dvanajstih, ko je v Ljutomer prispel karnevalski vlak s Ptuja, na katerem je bilo okrog 160 mask. Na ljutomerskem glavnem trgu je otroke s svojimi pesmimi zabavala Romana Krančan, ob enih popoldan pa se je začel sprevod. Predstavile so se maske iz TD Babinci, ki so ponazorile idejni projekt nove lotmer-ške vežice (menda zdajšnja ni ogrevana), zato so babinske maske priskočile na pomoč s svojimi idejami. Maske TD Cven so vse navzoče seznanile z domačimi deli (npr. izvedeli smo, kakšne so koline po cvensko), člani športnega društva Podgradje so samo za nas premierno zaplesali labodje jezero, pri čemer so se izredno izkazali s kar nekaj metrom visokim labodom, ki so ga zelo prepričljivo sami naredili, pritrdili pa so ga kar na//čo-ta. TD Mak Pristava je prikazalo transport beguncev, ki so ga povezali z aktualnimi zadevami v politiki, TD Radomerje in Železne Dveri pa so pripeljali na obisk v Ljutomer Frana Miklošiča. Program sta vodila Jože Lebar in Silva Vrbnjak, ob koncu pa je zapela še Adrijana Potočnik. Ljutomerski pustni sprevod je uspel in vsako leto bolj opažamo, da se maske najraje norčujejo iz oblasti oz. posameznih politikov, kajti vsaj na ta dan je vse dovoljeno. D. TIBAOTi TD Babinci predstavi vsako leto v sprevodu tudi svojo najbolj originalno masko, ki sliši na ime ruša. Ker je med vsemi najbolj nenavadna, marsikdo niti ne ve, kakšen je njen izvor in čemu rabi. Po starih zapisih naj bi štela že več kot tristo let in njena podoba spremlja babinski grb. Je zaščitnica domačih živali, vendar na videz ni podobna nobeni od njih. Njena glava je prekrita z raznimi živalskimi kožami, na vrhu ima nežne bodice, za ušesi ima perje, po telesu pa dolge živalske kože. Po značaju je zelo nemirna, uživa v dobri družbi, vendar se ne pusti božati, in ker je precej muhasta, sta potrebna vsaj dva gonjača, da jo ukrotita, hkrati pa tudi poskrbita, da ne bo počela česa neumnega. DT mk , 9. marec 2000 INTERVJU 11 Še vedno ustvarjalno, bogato in polno življenje Petinosemdeset let dr. Antona Vratuše V februarju je praznoval 85 let življenja ugledni prekmurski rojak, udeleženec NOB, politik z mednarodnim ugledom, znanstvenik slavist, redni član SAZU dr. Anton Vratuša. Čeprav živi v Ljubljani, ga delovne dolžnosti velikokrat pripeljejo v Prekmurje, saj je predsednik programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, ki je lani oktobra pripravila odmeven mednarodni simpozij Protestantizem - zatočišče izgnanih na Petanjcih. ričujoč pogovor pa naj razkrije še kaj o namenih Ustanove, spremljajočih dejavnostih in predvsem seveda o dolgem, zanimivem in plodnem življenju našega slavljenca. Mogoče bi za začetek kazalo obuditi spomin na oktobrski simpozij, posebno še zato, ker vse nameravane dejavnosti še niso bile opravljene, kaj lahko še pričakujemo? Dr. Vratuša: Te tri mesece smo se kar precej znojili, zdaj pa imamo prve odtise zbornika. Večini sodelavcev to področje ni poklicna naloga in se niso mogli vsi podrediti strokovnim navodilom - zlasti v tehničnem smislu, pa smo ga vendarle spravili pod streho. V mesecu maju ga bomo predstavili, zato bi še enkrat poudaril večkraten pomen tega srečanja: sveži pogledi na tedanjo problematiko (arheološko, zgodovinsko, družbeni odnosi), vrednost protestantizma oziroma protestantske pisane besede za ohranitev slovenstva v Prekmurju in Porabju ter prispevek k toleranci v večkulturni družbi, ki je odlika današnje panonske pokrajine. Ob predstavitvi knjige smo nameravali pripraviti tudi razstavo, a je problematika tako pomembna, da potrebujemo več časa. Nosilke tega projekta naj bi bile pokrajinske prekmurske knjižnice kot organizatorji, povezovalci, sejalci idej, poleg njih pa še šole, zato mislim, da bo za celovit pristop treba malo več časa in bo to prednostna naloga za prihodnje leto, vključno s tiskarstvom v tistem času. Pri vsem, kar je bilo doslej narejeno, ne moremo iti mimo dr. Vaneka Šiftarja, očeta te zamisli - verjetno sta se poznala skoraj vse življenje, zato bi bilo dobro dodati še kakšni spominski utrinek nanj. Dr. Vratuša: Prav letos bo Vrt spominov in tovarištva deležen posebne pozornosti uprave. Naš programski svet ima pri delu ustanove posvetovalno vlogo in na prihodnji seji se bomo dogovorili o nadaljnjem sodelovanju z gospodarjem vrta, prof. Šiftarjem. Pripravljamo tudi zbornik o dr. Vaneku Šiftarju, Vrt pa bo predmet dodatnih raziskav. Mislimo, da ne sme ostati kot nekaj mrtvega. Naj bo to prostor srečanj ljubiteljev narave in kulture in seveda raziskovalcev te regije pa tudi drugih. Mogoče bi bilo organizirati tudi kakšne druge prireditve, a za to je treba zagotoviti vire. Spominov na Vaneka imam zelo veliko. Bilo je v času Mladega Prekmurca, ko ga edinokrat nisem poslušal. Vanek Šiftarje namreč želel, naj prevzamem uredništvo in predsedništvo Kluba prekmurskih akademikov. Jaz sem bil takrat še dijak, okoli Mladega Prekmurca pa so bili študentje, takrat smo jim rekli akademiki, in mislil sem si, da moje mnenje med starejšimi ne bo dovolj upoštevano. Zato ju je moral Vanek prevzeti sam. Potem je prišla vojna. Vaneka je zalotila v Prekmurju, mene v Ljubljani in vsak je moral iti svojo trnovo pot. Vanek se je iz vojske vrnil, dva njegova brata pa sta ostala kdovekje. Leta 1945 je Vanekova mati v njun spomin zasadila dve vrbi žalujki - to je bil začetek Vrta. Na ta način se je Vanek vse svoje življenje oddolževal žrtvam druge svetovne vojne, uporabil svoje sposobnosti za pogled v prihodnost, za mir in miroljubno mednarodno sodelovanje. Od tod tudi geslo Vrta: Mrtvim v spomin, živim v stalni opomin. Meni je še posebno drago, da so med eksponati tudi taki iz ključnih krajev, kjer se ustvarja mir, na primer bršljan z zgradbe Združenih narodov v New Yorku - za njegovo pridobitev sem tudi sam sodeloval. Kakšne pa so v zvezi s tem in tudi drugače vaše osebne aktivnosti? Dr. Vratuša: V programskem svetu nas je enajst: raziskovalci, profesorji, publicisti, umetniki s pomembnejših torišč življenja in delovanja, z vsakega področja je nekdo. Izvoljeni smo za štiri leta, delamo drugo leto. Smo svetovalno telo. Pripravljamo pa tudi mednarodna srečanja. To zahteva kar veliko časa, poteka pa približno tako: za programski svet je treba pripraviti koncept srečanja. Tega je lani pripravil dr. Vanek Šiftar, predvidel je tudi teme, organiziral referente. Srčno si je želel dati tudi svoj prispevek Petanjci skozi stoletja, pa ga ni dokončal, ker je prej zbolel. Zelo nam je manjkal. Namesto njegove navzočnosti smo na simpoziju predvajali intervju, ki ga je imel z njim novinar Branko Žunec pred petimi leti. Tako smo nastalo praznino nekako zapolnili. V zvezi z Va-nekom bi rad omenil tudi projekt Mo-dinci, o katerem je sorazmerno malo znanega. V času železne zavese so ljudje našli hrabrost in pogum ter začeli z mednarodnim sodelovanjem univerz in raziskovalnih institucij Avstrije, Slovenije, Madžarske, pozneje pa se je pridružila še Hrvaška. Zdaj, ko ni več ne berlinskega zidu ne železne zavese, pa to delo peša. Želeli bi raziskati, zakaj je tako. S pomočjo ljudi, ki so takrat delali, želimo zagotoviti nov polet. Vanek je bil duša tega gibanja. Trideset let je gradil Mo-dince, petdeset let Vrt, dvajset let se je ukvarjal s protestantizmom na tem območju in sposobnostjo odpora tukajšnjih in porabskih Slovencev pred ma-džarizacijo in germanizacijo, ki sta bili posebno napadalni od konca sedemdesetih let 19. stoletja. Drugo področje mojega dela je pri SAZU, kjer že deset let vodim odbor za proučevanje narodnih manjšin. Tretje, najstarejše področje mojega znanstvenega dela pa je v Mednarodnem centru za upravljanje podjetij. Ustanovili smo ga na začetku sedemdesetih let kot institucijo za pospeševanje znanstvenega sodelovanja med deželami v razvoju z neposredno podporo Združenih narodov. V tej skupini je bila tudi Jugoslavija. Vedno mi je bilo prijetno pri srcu, ko sem prišel v kakšno tujo državo na sestanek s predsednikom vlade in sem na njegovi mizi zagledal naš strokovni časopis s podatkom, da se tiska v Murski Soboti in da Center deluje v Ljubljani... Lani smo praznovali osemdeseto obletnico priključitve Prekmurja k Sloveniji in ob vsej vznesenosti je bilo tudi nekaj polemičnih tonov. Kaj menite o sožitju v tej panonski pokrajini? Dr. Vratuša: Ker sem bil precej časa odsoten in angažiran pri drugih stvareh, ne vem, kaj seje zgodilo, zato nimam kakšnega posebnega mnenja. Žal mi je, če sem prav slišal, da tega velikega dogodka niso proslavili složno. Upam, da bomo v prihodnje ravnali bolj modro. Če se Prekmurje ne bi združilo s Slovenijo, bi danes verjetno le redki med' Muro in Rabo govorili slovensko. S tem nočem reči, da podcenjujem druge narodnosti, ki živijo tukaj. Vedno poudarjam to multikulturnost. Tukaj se lahko vsak posameznik vsak dan srečuje z davno znano resnico: Moja svoboda je prava svoboda le, če ni na račun svobode drugega. Multikulturnost je prej bogastvo kot breme. Kot breme jo lahko občuti le sebičnež, le tisti, kdor izključuje drugačnost. Sam sem se vedno čutil doma povsod, kjer so me bili ljudje pripravljeni sprejeti takšnega, kot sem. Vaša življenjska pot, ki je na tem mestu ne moremo obdelati v celoti, je zanimiva tudi zaradi povezave med literaturo in politiko. Ste bili kdaj zaradi teh dveh možnosti razdvojeni? Dr. Vratuša: Da sem prešel iz literature v politiko, je bil »kriv« zgolj moj pa triotizem. Drugega političnega motiva ni bilo. Bil sem prav sektaški slavist - še časopisov nisem bral, če so pisali slabo slovenščino. Želel sem nazaj na univerzo že prva povojna leta. Zaprosil sem za odpust iz vojaške službe, odgovor pa je bil: Ti lahko greš na tvojo univerzo, toda fronta je tukaj. Ostal sem torej, toda zavedal sem se, da se moram še izobraževati in si pridobiti tudi politična znanja. Tako sem opravil ob delu še podiplomski študij iz političnih ved in sklenil sem, da se od znanosti nikakor ne dam odtrgati. To meje stalo dolga leta skoraj vse konce tedna, ko sem pripravljal pre davanja, a zdaj, ko se s politiko že precej časa ne ukvarjam, imam ravno zaradi tega polno življenje. Slavistiki sem se skušal oddolžiti z zagotovitvijo trajnega spomina na Levstika v Velikih Laščah in na Trubarja na njegovi Raščici, delno pa še z raziskovanjem narodnih manjšin, kajti svobodna uporaba materinščine je poglavitni pogoj za njihovo srečo in človeka dostojno življenje. Kaj vam pomeni Prekmurje, spomini na mladost? Dr. Vratuša: Zadnjič sem prebral, da je umrl neki Černeka, in sem se vprašal, ali je mogoče vnuk ali sin ali sorodnik mojega učitelja Černeke na Slavečih. Bil je primorski Slovenec - begunec, veliko smo se pogovarjali o trpljenju primorskih Slovencev. Odličen človek je bil in često se ga spomnim. Tako se je naučil prekmurščine, da.smo v šoli med poukom v glavnem govorili prekmursko. Le pesmi smo deklamirali v knjižni slovenščini. Rad sem imel Prešernove, Aškerčeve, Stritarjeve ... Še danes mi je žal, ker Černeki nisem po pravici povedal, da grem na gimnazijo. Ko sem prišel po spričevalo, me je namreč vprašal, ali ga potrebujem za delo v Avstriji, jaz sem mu pa kratko odvrnil le: »Da.« Vsakemu izobražencu se tako kot Prešernu prej ali slej zastavi vprašanje o domu in svetu ■ oziroma Vrba, srečna draga vas domača... Dr. Vratuša: O tem sem tudi sam svoj čas često razmišljal. Mislim, daje Prešeren s to pesmijo izrazil posebno pesniško doživetje. Bil je globoko čuteč romantik in svetovljan. Okolica ga ni razumela, ker mu ni bila dorasla. Pesem Vrba je mogoče tudi odsev kakšne večje osebne stiske, da bi pa to občutje stalno spremljalo človeka takšnega formata, kot je Prešeren, pa je težko verjeti. Jaz se na svoj način povsod počutim doma. Včasih, ko tedne dolgo nisem imel možnosti, da bi se pogovarjal v slovenščini, sem se često najprej spomnil besede v prekmurščini. Lahko pa se tudi zgodi, da nešolani človek, če odide v tujino, hitro izgubi svoj jezik, posebno še, če se v tujini dvigne na socialni lestvici. Stari ste 85 let - kaj bi lahko povedali o tem zrelem ustvarjalnem obdobju? Dr. Vratuša: Doživeti starost, je poseben dar, človek mora biti dovolj moder, da uživa v njem. Vsaka življenjska doba ima dobre in slabe strani, a če si dovolj moder, se znajdeš v vsaki. Človek mora znati svojim željam postaviti tudi meje in ne segati prek tega, kar je zmožen uresničiti sam s svojimi sposobnostmi. Kakšnim okoliščinam pripisujete svojo lepo in uspešno življenjsko pot? Dr. Vratuša: Predvsem temu, da sem doma že od mladih nog moral delati. Ko sem šel v svet, sem se takoj moral postaviti na lastne noge, si zaslužiti z in-štrukcijami denar za študij. Življenje samo me je opozarjalo, da ne smem biti lahkomiseln, da si moram znati pomagati sam. Iz tega pa pride občutek svobode, ko od nikogar nisi odvisen in odgovarjaš le sebi. Rad sem hodil v šolo. Otroci navadno jemljejo šolo kot breme. Jaz je nikoli nisem čutil tako. Zame je bila to priložnost, da se nekaj naučim, da si razširim obzorje, dosežem svojo večjo svobodo. V višjih razredih gimnazije na primer so mi bili odmori med poukom često dolgočasni, posebno, če je bila pred nami kakšna posebno pomembna snov. Že kot otrok sem se odločil, da hočem v gimnazijo, čeprav nisem jasno vedel, kaj me tam čaka. Hotel sem znati tuje jezike. Že na paši sem se začel učiti angleščino, izgovarjal pa sem tako, kot je bilo napisano: Shakespeare, dokler nisem dobil fonetskega slovarja. Ogromno mi je pomagalo, ko sem se pri študiju slavistike naučil fonetske pisave -to mi je koristilo tudi pri proučevanju dialektov. Ko sem med vojno prišel v stik z Angleži, sem ugotovil, da moja angleščina kar dobro zveni. In kateremu zavetniku pripada dr. Anton Vratuša, ki praznuje 85 let življenja? Dr. Vratuša: Samo to vem, da so me kot dijaka velikokrat spraševali, ko smo se delali norca drug iz drugega, kateremu Antonu pripadam: tistemu z osličkom ali tistemu s prašičkom, jaz sem se pa samo smejal. Potem pa sem slišal, kaj bi moral odgovoriti. Neki kaplan, prav tako Anton, se je peljal z vlakom in sta ga sopotnika vprašala, kateremu Antonu pripada, pa je odgovoril: Ko govorim z vami, sem z osličkom, ko z vami, pa s prašičkom. Naj bo že temu ali onemu, našemu slavljencu želimo še veliko ustvarjalnih in modrih let, ne samo njemu samemu, ampak tudi nam vsem v korist. 12 AKCIJE 9. marec 2000, fBIil AVTO CENTER HORVAT AVTOPRALNA STEZA • VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA • PRODAJA GUM IN PLATIŠČ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE A.C.H. AVTO CENTER HORVAT, MURSKA SOBOTA, Matije Gubca 13 Za nagradno križanko A.C.H. AVTO CENTER HORVAT MURSKA SOBOTA, objavljeno 17. februarja 2000, je žreb razdelil nagrade takole: 1. NAGRADO-AVTOGUME v vrednosti 10.000 tolarjev prejme: Borut - Franc STAJNKO, Pristava 34, 9240 Ljutomer 2. NAGRADO - STORITVE vulkanizerstva Horvat v vrednosti 5.000 tolarjev prejme: Etelka ŠEBJANIČ, Cvetkova ul. 14, 9000 Murska Sobota 3 . NAGRADO - 3 KUPONI za pranje avtomobila v avtopralni stezi: - Drago RECEK, Kuzma 47, 9263 Kuzma - Simona ZRIM, Naselje Ljudske pravice 45, 9000 Murska Sobota - Dejan CIGUT, Zorana Velnarja 14, 9000 Murska Sobota 4 .-10. NAGRADO -VESTNIKOVO MAJICO prejmejo: - Vlasta NERAD, Kajuhova 16, 9231 Beltinci - Viktor ZAMUDA, Petanjci 104 a, 9251 Tišina - Pavla DONŠA, Stara ul. 1, 9000 Murska Sobota - Marija PIHLER, Bodonci 7 a, 9265 Bodonci - Štefan PERKIČ, Gradišče 21, 9251 Tišina - Metka VIRAG, Mladinska 17, 9233 Odranci - Mira MAJC, Kocljevo naselje 1, 9231 Beltinci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za prevzem nagrade bodo prejeli po pošti. tBLACK&DECKER ZANUSSI PC v Murski Soboti Cene veljajo od 9. do 25. 3. 2000 oziroma do odprodaje zalogi Električna verižna žaga B&D 1630 T - moč 1600 W - dolžina rezila 300 mm Kombiniran hladilnik ZANUSSI ZD 19/4 j-skupna prostornina2251 ■uporabna prostornina i zamrzovalnika 481 i-broz freona — i-samodejno otrtaljavanja -mereŠ:52,5;V:141,5;G:5acm J BTVApollo 70 cm, PIP ELEKTRONIKA Velenje slika v sliki preko SCART priključka,teletekst, 99 programskih mest,OSO prikaz funkcij na zaslonu,prednastavltev Izklopa •-120 min.,»uro AV Izhod - SCART Videorecorder PHILIPS VCR 285 2 video glavi, turto drl ve, prikaz funkcij na zaslonu (OSO), počasno predvajanje, 2 SCART vtičnici, hpperband In S-kanalnlk 84.200, 49.990, KOVINOTEHNA S Kartico Kovinotehna za gotovino tudi do 5% ceneje: S Kartico Kovinotehna za gotovino 28.386," Lepe želje, čestitke in pozdravi Tomažu Flegarju iskreno čestitamo za uspešno opravljeno diplomo na ekonomski fakulteti. Hkrat vse najboljše za rojstni dan - oče, mama in brat. Dragi Jani Hirci iz Kranja vse lepo za 18. rojstni dan. Lepe želje in pozdrave pošiljamo tudi sinu oziroma bratu Rudiju za njegov rojstni dan - Prekmurci in Gorenjci. Sestrični Gizeli Kreslin z Gornje Bistrice za njem visoki okrogli jubilej iskrene čestitke, dobro zdravje in naj se ji uresničijo vse dobre želje - Jože J. in družina iz Kranja. Dragi hčerki Mojci in Janezu Legenu iz Beltinec ob drugi obletnici poroke vse naj naj - mama in ati. V Murski Soboti, v Prešernovi ulici, praznuje deveti rojstni dan najdražji sinek in bratec Matej Gumilar. Vse najboljše, v šoli pa mnogo uspehov - mamica Suzana, očka Janez ter sestrici Aleksandra in Anemari. Dragi mami Jožici in atiju Otoju vse najboljše za rojstni dan - hčerke Petra z Boštjanom, Darija in Martina. Hermanu Klementu in Nadi Škarper od Grada veliko sreče na skupni življenjski poti, največ pa otroškega ringaraja - Dejan s Kristino ter mala Tilen in Teja. Dragi Gizeli Sovjak iz Nemčavec iskrene čestitke za rojstni dan in veliko sreče ter izpolnitev vseh skritih želja - vsi njeni. Dragemu Benjaminu iz Solingena v Nemčiji čestitamo za 9. rojstni dan in želimo, da bi bil priden v šoli in doma - mama, ati in sestra Andreja. Dragemu možu in očetu Jožetu Horvatu iz Brezovice vse najboljše za 51. rojstni dan in še veliko srečnih let - žena Angela ter hčerki Cvetka in Danica z Jožetom. Slavici Krpič s Kuzme vse najboljše ob rojstnem dnevu in obilo zdravja, na katerega naj posebej pazi - vsi njeni najdražji. Dragi hčerki Tadeji Markoja iz Melinec iskrene čestitke za 16. rojstni dan in izpolnitev vseh skritih želja - mama, očka in sestra Lidija. 45-letnico poroke slavita draga dedi in orna Ivanek. Še na mnoga sreča in zdrava leta - vajinih osem vnukov. Predsedniku ŠD Šulinci vse naj naj in veliko ljubezni - Šulinska mladina. Dragemu Bilu Rantaša iz Hollywooda (California, ZDA) prisrčno čestitamo ob srečanju z abrahamom in želimo veliko srče in zdravja v nadaljnjem življenju -Tilka Kolarič z družino iz Bučkovec. V Oseku bosta te dni praznovala rojstna dneva nečaka Dejan in Damjan Kukovec. Veliko zdravja, sreče in veselja - Anica. Dragi prijateljici Silvi Gumilar iz Radovec vse najboljše za njen rojstni dan in veliko zdravja in sreče - prijateljica Erika z družino. Simoni Farkaš vse najboljše, dosti zdravja, ljubezni in sreče v življenju - Zlatko iz Šulinec. Dragima Robertu in Zvonku Sabo obilo zdravja in dobro počutje v Avstriji -mama in ata. Jožetu Mekišu vse najboljše za 45. rojstni dan in’bližajoči se god - ata in mama. Mojemu predragemu Franciju ob njegovem prazniku vse naj naj - njegova Simona. Te dni praznujeta svoj jubilej Janez in Micka Ivanek. Draga starša, kar je bilo slabega, naj zbledi, vse dobro naj ostane in vekomaj cveti - otroci z družinami. Dragi Tonček Ozmec iz Radoslavec! Za 50. rojstni dan obilo zadovoljstva in sreče, posebno pa dobro zdravje - družina Štuhec. KUPON za brezplačno čestitko --------------------------------------------- v prihodnjem Vestniku Besedilo: ......................................................... DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 Naslov pošiljatelja: IZBERITE SI DARILO, X DA NA KONCU DOBITE... AVTO. Danes objavljamo prvo četrtinko treh slik - daril. Izberite, izrežite in nalepite na kupon, objavljen v VESTNIKU št. 9. 30. marca bomo objavili zadnji del slik daril 2. kola, ki jih potem OBVEZNO nalepite na kupon in pošljite na naš naslov. V sredo, 5. aprila, bomo dopisnice razvrstili in izžrebali iz vsakega kupa tri nagrajence - prvi bo prejel izbrano darilo, druga dva pa Vestnikovo majico. Rezultate žrebanja bomo objavili že 6. aprila 2000. V začetku vročega poletja 2000 bomo izmed vseh prispelih dopisnic izžrebali glavni - avtodobitek. Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko spremljali in sodelovali pri nagradnih igrah Vestnika. Izpolnjen kupon pošljite samo na dopisnici do 4. aprila na naslov: Podjetje za informiranje, d. d. Ulica arh. Novaka 13 9000 M. Sobota NAGRADE ZA 2. krog s , 9. marec 2000 KULTURA 13 V spomin Stanetu Kralju Življenjska pot je sklenjena Za nas, tvoje prijatelje in sodelavce v ljubiteljski kulturi, pa je to čas odstiranja tvojega ustvarjalnega gledališkega snovanja in tvojega človeškega lika. 0 ziramo se nazaj, da bi s svojini odnosom pokazali, da znamo ceniti tvoje delo, da smo ponosni na dosežene uspehe, da poudarimo tvoje hotenje in vero v moč gledališke govorice, v moč tvojega vztrajanja v ljubiteljski kulturi. V torek zjutraj, 29. februarja 2000, se je pred tvoje obličje prikradla podoba in ti počasi in blago zatisnila oči, ki so ne dolgo od tega še zrle sonce in lepoto okoli tvojega doma. Samo 66 let si dopolnil in že te je kruta bolezen premagala in v srcu tvojih dragih, prijateljev in sodelavcev pustila vrzel, čeprav si vse do zadnjega upal, da bo kmalu tudi tvoje počutje skladno z naravo, ki zvabi na plan vse živo. Ta hip spomin za spominom roma mimo nds. Vemo, da si se zelo zgodaj srečal z gledališko umetnostjo kot igralec in odličen režiser. Svojo prvo vlogo je Stane odigral v sezoni 1949/50 v predstavi V Ljubljano jo dajmo. Nato so se vloge vrstile iz leta v leto. Naštejmo le nekaj pomembnih uprizoritev, kjer je Stane odigral vidne like: Ženitev, Pot do zločina, Prevarani soprog, Divji lovec, Rože ob poti. Inšpektor na obisku, Tajno društvo PGC, Dežela smehljaja, Jezusovi apostoli, Slepe miši, Če zoveš hudiča in druge. Včasih smo se spraševali vsi, ki smo že okusili temne in svetle strani ljubiteljske kulture, od kod mu moč in volja, da vedno znova in znova vztraja. Vselej pa smo našli en sam odgovor: »Kulturo je nosil v svojem srcu, zato je velik del svojega življenja posvetil ljubiteljski kulturi in gledališču. Včasih mu je bila celo na prvem mestu.« V njem so kar kipele ideje in načrti, zato se je že pri KPD Stara cesta v sezoni 1952/53 prvič preizkusil tudi kot režiser. Vedno znova in znova ga je vabila odrska umetnost in iz leta v leto so se vrstile predstave pod njegovim režiserskim vodstvom. Najpomembnejše so prav gotovo naslednje: Pot do zločina, Hiša na robu mesta,. Samorastniki, Rdeče in modro v mavrici, Celjski grofje. Ženitev, Razvalina življenja, Matiček se ženi, Hlapci, Raztrganci, Svet brez sovraštva, Intervju, Smrt predsednika hišnega sveta, Zadnja večerja, strup ljubezni, Moj deda, socialistični mrtvak, Dva bregova, Stric iz Amerike in zadnja Mišolovka. S svojimi predstavami se je uvrstil prav v republiški vrh - na Linhartova srečanja. V ljubiteljski kulturi je bil dragocen in uspešen igralec in režiser, zato je tudi prejel številna priznanja in nagrade, npr. Severjevo nagrado, Linhartovo plaketo in Miklošičevo nagrado. V svojih delih je mnogim mladim igralcem odprl vrata na oder, jih izobraževal in pri njih vzbudil smisel za čisto slovensko govorico. Njegovo strokovno znanje in človeški pristop so ga zbližali z mnogimi profesionalnimi in neprofesionalnimi igralci, režiserji, avtorji dramskih besedil in organizatorji kulturnega življenja, zato je s svojimi deli gostoval po vsej Sloveniji. Z njegovim imenom je neločljivo povezana ljubiteljska kultura v odborih ZKD in svetu SLKD. Z nami ostajajo Stanetov umetniški in človeški lik, sveže misli, naravno in pristno vedenje, odločnost, vzravnana drža in človek, ki je v sebi nosil poštenost in dobronamernost; zato iskreno lahko rečemo: Slava zvestemu ljubitelju in ustvarjalcu ljubiteljskega gledališča. Tvoji prijatelji in sodelavci v ZKD (EMA TIBAUT)! Društvo Mešani pevski zbor Štefana Kovača Murska Sobota Bronasta medalja za 79,5 točke ešani pevski zbor Štefana Kovača se je s petdnevnega mednarodnega tekmovanja Orlando di Lasso v Rimu vrnil bogatejši za bronasto medaljo, srebro jim je ušlo za pol točke. Na tekmovanju je sodelovalo 17 zborov z vsega sveta - večina jih je prišla iz Evrope, sploh vzhodne, prepevali pa so tudi zbori iz Izraela in Venezuele. Zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič: »Pol točke mi sploh toliko ne pomeni. Glede na vse okoliščine sem zelo, zelo zadovoljna z bronom. Nismo namreč prenočevali v strogem centru Rima, zato smo zaradi strašnega prometa nastop skoraj zamudili. Del poti smo morali prav preteči, da smo pravočasno prispeli v cerkev Svetega Ignacija, kjer je tekmovanje potekalo. Pravzaprav nf smo imeli časa niti dvakrat globoko vdihniti, preden smo stopili na oder, zato je naš bron zame veliko več vreden.« Daje bilo potovanje zelo naporno, pove tudi dejstvo, da so imeli 'Kovači’ poleg tekmovalnega nastopa v Rimu še dva samostojna koncerta. Prvega že tisti večer, ko so v mesto šele prispeli, Izmučeni, a nasmejani (po razglasitvi rezultatov) pred cerkvijo Svetega Ignacija v Rimu. Alenka Brulc Šiplič (v sredini) z bronom okrog vratu. in sicer v cerkvi Svete Agneze na znanem trgu Piazza Navone, drugega pa v dvorani Slovenik, kjer se podiplomsko izobražujejo slovenski duhovniki. Ko so si ogledovali znamenitosti, pa so prepevali tudi v dveh zelo znanih katedralah - katedrali svetega Petra v Vatikanu in v rimski katedrali sv. Pavla. V Murski Soboti zbor vadi v neprimernih prostorih v Ulici Štefana Kovača. »Veliko nas je, skoraj štirideset, vadimo pa v mansardi, ki je tako poleti kot pozimi strašno vroča, zato upam, da so o našem uspehu slišali tudi tisti, ki nam bodo pomagali do primernejših prostorov. Tudi sami se bomo potrudili čim prej najti novo lokacijo za vaje,« pravi zborovodkinja. Zbor si daljšega počitka ne bo mogel privoščiti, saj ga že marca čakata dva koncerta - v soboški bolnišnici in Turnišču. 2. aprila bodo prepevali na Trgu zmage ob 55. obletnici osvoboditve Murske Sobote, 7. aprila pa jih čaka tradicionalni pomladni koncert. VIDA TOŠ! Kadar mačke ni doma... D ramska skupina, ki deluje v okviru Turističnega društva Tromej-nik, je v nedeljo, 13. februarja, v kuzemskem kulturnem domu s premierno uprizoritvijo igre Kadar mačke ni doma ponovno na- Zgodbe, ki jih piše življenje vdušila številno občinstvo in razbila sivino zimskega malodušja. Ireni Kalamar, avtorici besedila in režiserki omenjene igre, je treba priznati, da ji je v letih bivanja na Goričkem uspelo sestaviti veliki del mozaika čustvovanj, stisk, hrepenenj, verovanj, osebnih konfliktov pa tudi optimizma, prisrčnosti in klenosti duha tukajšnjega človeka. Odbrala je odtenke pričakovanj občinstva, ki ga z nekaterimi dramatičnimi zasuki taktično presune. Tudi igralski tim seje radovedno lotil nove dramske predloge. Igralci soglašajo, da je čar potovanja od zasnove dela pa do izvedbe predstave tudi v dejstvu, da na začetku oživljanja likov ne moreš natančno opredeliti, do kakšnega nivoja ga boš zmogel udejanjiti. Resnica je, da v tem procesu ni konca. Vsaka predstava je izziv, vsaka ponovitev igre rojeva nove odseve, utira znane poti v novih doživetjih ob stremljenju igralca po čimbolj dovršeni predstavitvi značajev in celostnem zlitju sebe s podajanim likom. Užitek je opazovati že uigrani delovni tim v zakulisju, ko se sleherni igralec napravlja s poslednjimi kostumskimi in maskerskimi potezami ter zahteva, sicer v trenutno razpoložljivi situaciji, za svojo vlogo prepričljiv zunanji izraz. Čeprav so amaterska skupina, sta se čutili z odra nabita igralska energija, ki ni izgubljala svoje intenzitete niti v šaljivih prizorih, in naravnost podajanja, ki jo v tovrstnih skupinah mnogokrat pogrešamo. Herman Kisilak se je potrdil v vlogi bolehnega gospoda, ki mu do poslednjega diha ne zmanjka prebrisane navihanosti v razmerju s služkinjo. V vlogi njegove ponosne soproge, ki kljub družinskim težavam z neprizadeto nečimrnostjo uresničuje svoje cilje, je občinstvo prepričala Anica Zrim. Jasna Dervarič je ponovno predstavila vlogo mladenke, tokrat muhaste hčere, ki ljubkuje s hišnim slugom, mati pa jo “mora” omožiti z bogatinom. Irena Kalamar seje tudi tokrat angažirala še v vlogi preračunljive, a na prvi pogled vsem uslužne služkinje Silvije. Za učinkovito postavljeno sceno je poskrbel Gusti An-drejek, ki je nastopil v vlogi koristolovskega sluge. Posebej pa velja omeniti nedeljskega debitanta Petra Klementa, kije sklenil popestriti svoje študentsko življenje z dramskim odrom. Zdelo seje, kot da vloga zaljubljenega mladeniča, intelektualca, ki zmore v nepredvidljivih situacijah ohraniti razsodnost, ni taka, da bi od njega zahtevala posebno angažiranost, temveč le utrinek iz življenja. K dovršenosti predstave je z izbrano zvočno kuliso prispeval Srečko Kalamar, ki je hkrati kot predsednik Turističnega društva Tro-mejnik pozdravil navdušeno občinstvo. Skupina seje odzvala že mnogim vabilom, še posebno pa jo je razveselilo vabilo na aprilsko gostovanje v Budimpešto. Predstavili se bodo z nam že dobro znano igro Rožika, v kateri podkrepi iskrivost dramskega dogajanja še prijetna ubranost prekmursko-pora-bskega jezika. Zaslužene čestitke! LUKRECIJA MARIČ! Ta pesem bo ostala Branko Pintarič, letnik 1967, je pisal pesmi že v gimnaziji in doživljal prve uspehe, ki pritičejo mladi nadarjenosti: sodelovanje na zboru pesnikov srednješolcev Jugoslavije, objave v različnih glasilih, študentskih časopisih, sodelovanje pri književni mladini Murske Sobote, nastopi na literarnih večerih. Potem pa je vse nenadoma zastalo in že deset let ni objavil nobene pesmi, čeprav ni nehal pisati. V tem času so začele nastajati tudi »prekmurske pesmi«, zaželel si je izkusiti možnost domače besede kot pesniškega izvora. Med temi novimi je tudi pesem Louška - njen naslov bi nepoučenemu bralcu lahko prevedli kot drevo, ki ne rodi sadu. Louška Toujebijla ena velka bejla drejva. Tou je bijla ena mladost cejla. Tou so bilej veje, listi pa cvetouvi bejli. Tou so bilej senje moje. Kak voter nesreča -v veje seje smlejla. Louška je bijla srečna drejva. BRANKO PINTARIČ ■ Cvetje iz domačih logov vajset bolj ali manj mikavnih, bolje rečeno kar pričakovanih življenjepisov starejših Radenčanov in okoličanov, zbranih v knjigi s pomenljivim naslovom Med vrelci, mlini in klopotci (KUD Bubla Radenci, 2000), naj bi predvsem mladim odstrlo sliko preteklosti. Ali še bolje: kljub trpkosti večine zgodb, v katerih meče akterje življenje na razne bregove, naj bi mlade zavezovala maksima, češ »splačalo se je, življenje je čudovito«. V dvajsetih življenjskih izpovedih, zapisanih v realističnem, bolje rečeno poročevalskem tonu, obarvanem z bolj ali manj znanimi dialektizmi, je mogoče prepoznati nekaj osnovnih črt: gre za starejše osebe, povečini z (ne)dokončano osnovnošolsko izobrazbo, ki jim življenje ni bilo posuti z rožicami. Še več, njihova mladost, bolje rečeno, otroštvo, je bilo zaznamovano z bojem za skorjico kruha, ki je bila, logično, kot takrat po vsem slovenskem podeželju, zelo tanka. ■ Tudi srednja leta jim niso ponudila bolj obložene mize. Še več: povečini so se preživljali na malih kmetijah, v Radenski ali v drugih obrtniških delavnicah, poleg tega pa so se v različnih vlogah znašli v drugi svetovni vojni. Moški so povečini služili v nemški vojski in bili povečini pasivni akterji povojnega socialističnega aktivizma, ženske pa so naprej životarile v smislu »kranj-čevskega malega človeka«. . Seveda drugačnih zgodb tudi nismo pričakovali. Le malokateri drobec izstopa iz teh stereotipov, kar je seveda pričakovano: gre za kmečko-delavski sloj, ki se je preživljal z rokami. A knjigo bogati poleg nekaterih res presenetljivih iskric iz življenjskih zgodb, ki bi se dale uporabiti tudi za snov večemiške pripovedi, predvsem slikovno gradivo ter slovarček narečnih izrazov. Prav slikovno, bolje rečeno dokumentarno gradivo najbolj pristno obarva to knjigo: tako lahko na fotografijah najdemo že izginule zgradbe, tipičnost šolskih razredov, kar čedne fotografske portrete ter spogledovanje, predvsem v oblačilih, s svetom. To pa je seveda najbolj očitno za povojni čas. In kdo bo posegal po tej knjigi? Najbrž bolj okoličani, ki poznajo izpovedo^alce svojih življenjskih zgodb, ter etnografi, zato ne preseneča, da je bila ena od pobudnikov tega projekta prav etnografinja dr. Marija Makarovič, ki je v popotnico zapisala, da se skozi te zgodbe da pokukati v »zakladnico življenja«. Morda res, a zgolj le iz ene perspektive; knjiga bi imela brez dvoma večjo (tudi etnografsko-dokumentarno) vrednost, če bi zapisovalke življenjskih zgodb posegle tudi po biografijah učiteljev, inženirjev, zdravnikov ali drugih izobražencev, morda tudi nekdanjih veleposestnikov... Je morda slednja misel izziv za novo podobno knjigo? Ne bi bilo napak, kajne? MILAN VINCETIČ! 14 IZ NAŠIH KRAJEV 9. marec 2000, IFESTMIC Slamnjak Na turistični kmetiji Frank-Ozmec na Slamnjaku so se sestali na občnem zboru člani Društva strokovnih delavcev za varstvo delovnega, bivalnega in naravnega okolja (DSDV). Na zboru so ugotovili, da je bilo društvo v svojem 17-letnem delovanju dokaj dejavno in tudi finačno se je lansko leto dobro izšlo. Letošnji program aktivnosti je zelo obsežen. Tako bodo pripravili med drugim tudi tri seminarje. Sicer pa, kot so poudarili, bo uspešnost ali neuspešnost dela društva precej odvisna tudi od splošnih razmer v okoljih, kjer živijo. Letos bodo skušali vzpostaviti boljše sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami, zavarovalnicami, sindikati in območnimi obrtnimi zbornicami. (O. B.) V Poznanovcih imajo od leta 1980 asfaltirano glavno cesto in prebivalstvo se manj izseljuje Poznanovski dol še vedno brez skupnega vodovoda Poudarek živinoreji, poljščinam... G oričko naselje Poznanovci je razloženo po Poznanovskem dolu oziroma po gričevju, ki se vzpenja v breg na obe strani Bodenskega potoka. Gričevje, poraslo z bukvami, hrasti, kostanji, smreko in borom, doseže 260 m nadmorske višine. Poznanovci so povezani s Krajevno skupnostjo Mačkovci. So razvlečeni med Bodonci in Pro- sečko vasjo ... Tukaj je doma mir, ki ga je v teh časih že težko najti. ni zgradili pred tremi leti, na skupnem vaškem pokopališču, novo mrliško vežo. Tukaj zadnje čase skupno pokopavajo preminule evangeličanske in katoliške veroizpovedi. V veliki večini so evangeličani. Preko 60 let imajo gasilsko društvo. Ima dejavno desetino in še Spretno brcajo žogo. V vasi sta dve gostišči in trgovina. Imajo vaško tehtnico, zbiralnico mleka, vaško kapelo. Cerkvene obrede imajo enkrat mesečno in se evangeličanom pridružijo tudi katoličani. K obredom pridejo tudi verniki iz Rado-vec in Prosečke vasi. Gospod Car Pred petdesetimi leti sta s? poročila zdaj 70-letna Anica, rojena v Cezanjevcih, in zdaj 77-letni Franc Rep, doma z Zgornjega Kamen-ščaka pri Ljutomeru. Oba sta zahajala k nedeljskim svetim mašam v Cezanjevce. Pred cerkvijo so fantje opazovali dekleta. In tam je vzklila tudi njuna ljubezen. Pozneje je Franc večkrat kolesaril mimo Aničine domačije in pogostu mu je tam »spustila« zračnica in je iskal pomoč. Kmalu je moral na odsluženje vojaščine. Po vrnitvi 1949. leta je Anico zaprosil za roko in preselila se je k njemu na Zgornji Kamenščak, kjer je podedoval skromno slamnato cimpračo. Anica je bila pred poroko zaposlena v delovni zadrugi v Noršincih in opravljala knjigovodske posle. Po poroki se je zaposlila v Ljutomeru na Agroservisu, poznejšem Tehriostroju, kjer je delala do 25. novembra 1975. leta, nakar se je zaposlila na gradbeno industrijskem podjetju Mercator Ograd Ormož in od tam je odšla tudi v pokoj. Franc pa je pridno gospodaril na kmetiji. Postopoma sta si uredila hišo zase in za svoje tri hčerke. Zdaj pa imata tri vnuke, tri vnukinje in tri pravnuke. Pred kratkim sta svoj zakon znova potrdila, in sicer najprej na matičnem uradu v Ljutomeru, kjer jima je čestital tudi župan g. Špindler, nato pa še v cerkvi, kjer je vodil obred g. župnik Veleberi, nato pa je bila skoraj prava gostija v gostišču pri Mali Nedelji. Na slavju je bilo tudi veliko prijateljev iz radijske delavnice. - Foto: Marija T. Pred dobrimi 60. leti je bilo v Poznanovcih 69 hiš in 334 prebivalcev. Danes je naseljenih le 55 hiš in je okoli 130 prebivalcev manj. Leta 1980 je bila asfaltirana glavna cesta, ki vodi skozi dolino in od takrat se je tudi izseljevanje prebivalstva unesle in videti je tudi novogradnje. V zadnjih letih je bilo asfaltiranih tudi precej lokalnih cest. To območje je še vedno brez skupnega vodovodnega omrežja. Prebivalstvo ima manjše skupinske ali hišne vodovode. Okoli 90 odstotkov prebivalcev ima telefon, kije pomembna povezava z zdravnikom, veterinarjem, svetom. Prebivalstvo se še v veliki meri ubada s kmetovanjem. Pridelujejo pšenico, sladkorno peso in gojijo krave mlekarice in goveje pitance. In tukaj rase tudi nekaj vinske trte, po gričevju pa so bahati gozdovi. V njih prevladujejo bukev, hrast, smreka, bor. Precej je kostanjev in gobarji p/idejo tukaj Najbolj je v Poznanovcih živahno pri gasilskem domu. V njem sta trgovina in gostišče, nam je povedal predsednik vaškega odbora Matija Car (na sliki).Foto: F.Š. na svoj račun. Veliko prebivalcev se vozi delat v soboško Muro in deset zaslužnih in podpornih članov. V gasilskem domu sta tr- dobro pozna svoje vaščane. Ima obrt za opravljanje strojnih stori- RENAULT druga podjetja in odpravljajo se na sezonsko delo v bližnjo Avstrijo. Predsednik vaškega odbora Poznanovci gospod Matija Car nam je povedal, da so vašča- govina in gostilna. Dom bodo v kratkem delno obnovili, zdaj pa vgrajujejo centralno ogrevanje. Zadnjih pet let se mladi družijo v svojem nogometnem društvu. tev kmetom. In ker naokoli orje, brana..., je s sovaščani pogosto v stiku. In tudi z vikendaši, ki so v vasi štirje, rad spregovori. F.Š. ■ Lani še nismo vsega počistili! Dotrajana vozila še vedno ogrožajo Slovenijo! Odžirajo nam prostor, krhajo medsosedske odnose, onesnažujejo okolje in ogrožajo našo varnost. Zato do 31. marca pripeljite v salon Renault svoj avto katerekoli znamke, ki je starejši od 10 let in registriran. Če se boste odločili za nakup novega Renaulta*, bomo vaš stari avto odkupili za 200.000 SIT. Pokličete pa lahko Pomoč Renault na telefonsko številko 080 1 080 in prijavite tista nevozna, odslužena vozila, ki zasedajo parkirišča ali krnijo naravo. Pridružite se naši akciji in tudi vi prispevajte k čistejšemu okolju! ‘velja za vsa vozila Renault razen za osnovni verziji Clia ali Twinga Ozelenimo nacionalni vozni park. www.renault.si 1956. prenehal mleti Carjev mlin v Prosečki vasi Bo mladi mlinar nadaljeval dedkovo obrt? V Nekoč je mlin poganjala voda, morda ga bo nekoč elektrika? Prosečki vasi in v Kovačevcih na Goričkem že od vekomaj izvirata potočka. Kmalu se združita in skozi Poznanovce že teče Pozna- novski potok oziroma uradno Bodonski potok. Domačini pa mu enostavno pravijo Potok. In v njem se je nabralo dovolj vode, da je ta v Poznanovcih leta in leta vrtela mlinska kolesa Carjevega mlina. Tako je bilo do leta 1956. Potem so prišli novi časi in mogočen mlin je obmiroval. Zadnje čase je upati, da bo poznanovski mlin spet oživel. Vnuk nekdanjega, že dolgo pokojnega mlinarja Viljema in njegove žene Gizele, 22-letni Boštjan, se je v poklicni živilski šoli izučil za mlinarja. Poklic ga veseli, vendar bi bilo potrebno mlin popolnoma na novo opremiti in vgraditi tudi električni pogon. Vsa prejšnja oprema je dotrajala ali seje skozi desetletja porazgubila. Boštjanov oče Matija, si želi, da bi njegov sin spet pognal nekdanji dedkov mlin, vendar bi bilo za to potrebno veliko denarja. Časi so se spremenili in je upati, da bi z denarjem priskočila na pomoč tudi država. In ko sta starša napotila sina v uk za mlinarja, sta gledala v bodočnost. Poslopje nekdanjega mlina je še vedno dovolj trdno in veliko. In že dedek je ob gradnji mislil na prihodnost. Vgraditi je dal celo velika, okna, ki dajejo notranjosti svetlobo in Mladi mlinar Boštjan Car iz Poznanovec pred dedkovim mlinom, kateremu bo verjetno povrnil življenje. Foto: F.Š. zrak. In s trdno voljo se da gore premakniti. Morda bo nekoč Boštjan mlel v nekdanjem dedkovem mlinu posebne, kakovostne vrste moke, po katerih je vedno več povpraševanja. In domačini bodo imeli mlin pri roki. Moka, ki je zmleta iz domačega zrnja je boljša. Prijetno diši, je bolj izdatna ... F.Š. ■ VESTNIK, 9. marec 2000 IZ NAŠIH KRAJEV Na kratko Sv. Jurij ob Ščavnici V Čebelarsko društvo Videm-Negova je včlanjenih dvajset čebelarjev, ki gospodarijo s 450 panji. Na občnem zboru so se zavzeli za ustanovitev čebelarskega krožka na OŠ Negova. Pohvalili so podjetje Radgonske gorice, ki se je lani potrudilo, da s škropljenjem ni huje prizadelo čebel. Za novega predsednika ČD so izvolili Jožeta Krambergerja od Negove. (L. Kr.) Odranci Zdaj, ko so v Odrancih povsem uredili kanalizacijo in čistilno napravo, se odločajo za novo veliko naložbo: gradnjo plinskega omrežja. Občina je že objavila javni razpis za podelitev 30-letne koncesije za gradnjo, upravljanje in distribucijo plina. Lendava Poslopje, v katerem je bil več desetletij lendavski kino, so po denacionalizacijskem postopku vrnili prejšnjim lastnikom in še ta mesec bodo spet začeli predvajati filme. Za to bo poskrbelo podjetje Filmex. Predstave bodo ob koncu tedna in ob nedeljah. Imeli bodo tudi otroške matineje. (J. Ž.) Cerkvenjak Krajevno organizacijo RK pri Cerkvenjaku so ustanovili 1945. leta in vrsto let je bila dejavna zlasti na področju krvodajalstva. To še ni zamrlo, ampak je spet vedno več ljudi, ki dajejo kri in s tem rešujejo življenja. Na nedavnem srečanju so podelili priznanja: Rudolfu Fekonji, Jerici Zorko,,.Cilki Zorko in Alojzu Vogrinu, ki so dali kri po 30-krat; Ceciliji Zorko, Tereziji Nji-var in Štefanu Žižku, ki so dali kri 40-krat; Marjanu Zorko, kije dal kri 45-krat; Petru Furštu, Janku Vogrinu, Francu Vršiču in Karlu Golobu, ki so dali kri po 50-krat; za 70-krat darovano kri pa je prejel priznanje Branko Kavčič. Zbrane je nagovoril župan Jože Kraner. (F. Br.) Apače V župniji Apače delujeta dva cerkvena zbora. Enega vodi Marija Čepin mlajša, drugega, ki so ga poimenovali po Gregorju Zafošniku, pa vodi Marjetka Urbančič. Ona vodi tudi posvetni mladinski pevski zbor Pomladna pesem. Ta 18-članski zbor pogosto nastopa na raznih prireditvah. V Apačah si zelo želijo, da bi posodobili kulturno dvorano. (L. Kr.) Tišina V društvu upokojencev na Tišini je 582 članov in članic. Na lanskih šestih družabnih srečanjih so našteli kar 1.710 upokojencev, na petnajstih izletih jih je bilo 1.280, na štirih piknikih, združenih s kolesarjenjem, pa je bilo 1.021 upokojencev in upokojenk. Na tekmovanju v ribolovu pa je bilo 15 članov. Društveni poverjeniki so lani obiskali 152 bolnih članov. Na nedavnem občnem zboru so podelili zlatoporočne listine temle upokojenskim parom: Amaliji in Karlu Kousu s Krajne, Mariji in Antonu Pertociju iz Tropovec ter Mariji in Alojzu Flegarju s Petanjec. Za 72. rojstni dan pa so čestitali Avgustu Flegarju iz Gradišča. Tišinsko upokojensko društvo bosta vodila še naprej vodila Jože Kocjan in Jože Baga-roš. (Filip M.) Kralj, ki preživi večino dneva v delavnici Mojster za stolice in krbače Stanislav Kralj, ki izdeluje:posebne lesene priprave s štirimi nogami za mesarijo, pravi, da mora njegova stolica vzdržati tri rodove. (Foto: JG) Radio bi ga motil pri delu —»------------------------ naših krajih še lahko najdete ljudi, ki so res zelo spretni pri določenih ročnih delih, ne da bi imeli za to kakšne šole. Mednje gotovo sodi tudi 73-letni Stanislav Kralj iz Vučje vasi. Pred dnevi, ko smo »zašli« na dvorišče njegove domačije, smo ga odkrili v manjšem prostoru, ki mu on pravi verkštat. Gre za priročno delavnico, v kateri izdeluje razno kmečko orodje iz lesa, tako kot so to svojčas, v glavnem Dobrovnik Občina Dobrovnik je izdala prvo številko svojega občasnega dvojezičnega glasila Brazde/Barazdak. Avtoservis Lajter, ki prodaja vozila Fiat. Lancia in Alfa Romeo, je imel pred kratkim dan odprtih vrat. Ljudje so si vozila ne le ogledali in dobili o njih tehnične podatke, ampak so se z njimi lahko tudi zapeljali. Seveda so morebitnim kupcem tudi predstavili kreditne možnosti za nakup. Društvo vinogradnikov je povabilo medse enologinjo iz znamenite kleti Varga iz Badacsonya pri Blatnem jezeru na Madžarskem, ki je predavala o tehnoloških postopkih z vinom. Odgovarjala je tudi na posamezna vprašanja dobrov-niških vinogradnikov. (F. Bo.) Župnija sv. Jurija in katoličani iz Gornjih Slaveč so skupaj s kuzemn-sko občino poskrbeli za obnovo obcestne kapelice, ki jo je dal zgraditi 1948. leta Avgust Rac, v zadnjih letih pa jo je močno načel zob časa. Zdaj, ko je temeljito obnovljena, pa je prava lepotica. Ob njej sta dvakrat letno proščenji. Eno je v prvi polovici junija na praznik Srca Jezusovega, kateremu je kapelica sicer posvečena. Brž ko bo topleje, bodo zasadili cvetlice, na že pripravljena držala pa bodo pritrdili deski za sedenje in - meditiranje. - Foto: Š. S. pozimi, počeli gospodarji domala na vseh kmetijah. Ali orodja ni bilo mogoče kupiti ali pa pri hiši ni bilo dovolj denarja, da bi ga trošili še za kmečko orodje. Stanislav naredi največ ročajev (»stilov«) za lopate, motike, sekire in vile, izdela tudi ko-sišče, grablje in še kaj. Zlasti se je specializiral za izdelovanje posebnih stolic za mesarijo, to je lesene priprave s štirimi nogami, na katero položijo svinjo, potem ko jo zakoljejo, dajo mesar lažje »razpravi«. Ko je bii Stanislav v internatu v Kamniku, kjer so redili tudi svinje, se spominja smešnega prizora, kako so Kranjci z vso silo vlekli svinjo na stolico, da bi jo na njej zaklali, »mi pa smo jo prej vrgli dol in potem mrtvo dvignili na stolico«. Malo-kje boste lahko odkrili tudi nekoga, ki bi znal splesti iz pintovca tako dobre krbače, to so posebne šibe, s katerimi hodijo nekateri okrog po vasi na tepežni dan (pametivo). Stanislav preživi večino zimskih dni v verkštatu. Ven gre v glavnem le tedaj, ko ga žena pokliče jest. Radia med delom ne posluša, ker bi ga to motilo. In vse to dela v glavnem iz veselja, oziroma ker se je tako navadil v mladih letih, ko je bilo takšno delo nujno. JOŽE GRAJ ■ Na kratko Ti prikupni mladenki na jeklenem konjičku sta le dve izmed udeležencev prvega zimskega bikeržura, ki ga je pripravil v Zidanci na Radenskem Vrhu blizu Kapele nov motoristični klub Alien Intruder F. B. (Free Bikers, op. a.) Forever, ki ima sedež v radgonski občini. Na žur so prišli ljubitelji motociklov iz vse Slovenije in tudi iz tujine -Hrvaške, Avstrije, Italije in Nemčije. V glasbenem programu sta nastopili rock skupini Glinasti golobi z Razkrižja in The Rippers iz Slovenske Bistrice, v polnočnih urah pa je nastopila v striptiz šovu plesalka iz Zagreba. Za hrano in pijačo je bilo seveda poskrbljeno. Sicer pa je štel klub Alien Intruder do te zabave osemnajst članov, eden od njih je Avstrijec, prihaja pa že mnogo ponudb iz Nemčije, saj je član lahko vsakdo, ne glede na državljanstvo, pomembno je le, da uživa v vožnji z motorji. Predsednik kluba je mnogim že znani motorist po duši in telesu Dušan Bela, ki pravi, da se bo ta klub razlikoval od drugih: »Je svobodnejši, v njegovem imenu pa se čuti novo tisočletje. Naši člani nimajo kakih posebnih obveznosti, zato vabim vse, ki imajo radi svobodno motoristično življenje, da se nam pridružijo.« Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ Na kratko Apače Apaški župnik g. Janez Ferencek nam je povedal, da je bilo lani v župniji 45 krstov, dva več kot leto prej. Lani je bilo 38 katoliških pogrebov, dva manj kot predlani. V preteklem letu si je podelilo zakrament svetega zakona v apaški cerkvi 15 parov - trije več kot leta 1998. Še vedno pa ostaja kar nekaj parov, ki še niso zbrali poguma ali volje, da bi svoje življenje v dvoje potrdili s poroko. V apaški župniji živi 2.200 ljudi, ki so krščeni, k nedeljskem bogoslužju pa prihaja v povprečju okrog 450 ljudi. Vsaj toliko sojih našteli ob zadnjem štetju. (Š. S.) Bistrica, Razkrižje Turistično društvo Bistrica je izdalo ob sodelovanju TD Razkrižje prospekt, v katerem so prikazane naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti KS Bistrica in občine Razkrižje, na primer: mrtvice, Bobri, kantina, Kolenkov mlin, Vučkova oljarna, logamica, Ivanov oz. Janezov izvir, kovaški muzej, kolesarska pot, sprehajalna ter gozdna učna pot itd. Prospekt je izšel v nakladi kar 5.000 izvodov, uredila pa ga je Alenka Ščernjavič. (J. Ž.) Mlin na veter Mlin na veter na Stari Gori ni več edini tak mlin v Pomurju, kajti tudi na Stavešinskem Vrhu stoji od pred kratkim mlin na veter! Postaviti ga je dal Branko Fekonja, sicer zaposlen kot zidar v Avstriji, ki pa vidi svojo prihodnost v turizmu. V mlinu je namestil kamen za mletje in valjčno mlinsko napravo. Gradnja in opremljanje sta stala 4,5 milijona tolarjev. V vsoti pa seveda ni zajeto delo lastnika in prijateljev, od katerih posebej omenja Janka Kaučiča, Ivana Frasa in Adelo Vrbnjak. Načrte za mlin so izdelali v Ingri v Črešnjevcih. - Foto: L. Kr Kapela Učiteljica OŠ Kapela Slavica Kovačič je s svojimi učenci povabila na obisk lovce LD Radenci. Prišla sta dva in pripovedovala o živalih in lovu. Seveda sta tudi nanizala naloge, ki jih imajo lovci za obuvanje narave in njenega živalskega sveta. Otroci so bili presenečeni, saj so mislili, da lovci le streljajo. Da, streljajo tudi, toda le v času, ki je določen, in v skladu z lovnim načrtom. Lovci pa seveda skrbijo, da živali pozimi niso lačne. (B. Ma.) 16 REPORTAŽA 9. marec 2000, HSMK Bili smo na kraju dogodka Dogodek v temni in deževni noči Hotižani se niso pustili hrvaškim policistom V sredo, 1. marca, kmalu po 17. uri sta se Hotiža-na 54-letni Ladislav Ba- lažič in njegov 31-letni sin Vladislav zapeljala s traktorjema v gozdič ob Muri, ki je kakih tisoč metrov oddaljen od zaselka Mirišče, da bi jima 37-letni Štefan Tibaut nakopal z bage-rjem naplavine za navoz (in izravnavo) dvorišča. Ne da bi slutili kaj hudega, so začeli z nalaganjem, potem pa so se pojavili hrvaški policisti... Hotižani se ne morejo sprijazniti z realnostjo, da slovenska policija po 1993. letu ne nadzoruje več levega brega Mure, in ne morejo sprejeti »dejstva«, da je katastrska meja med katastrskim Za čas, dokler incidenta niso razrešili, so se hrvaški policisti umaknili z vozili nekaj deset metrov od katastrske meje. Po incidentu v gozdiču pri Mirišču so se hrvaški policisti odpeljali po isti cesti, kot so se pripeljali, in pri tem v drugo po dvakrat prečkali površine, ki spadajo v slovensko katastrsko občino. območjem Sveti Martin na Muri in Hotizo »državna meja.« Saj če bi tako obveljalo, potem bi bilo kakih sto hektarjev površin, katerih lastniki so v več kot 90 odstotkih Hotižani in okoličani, naenkrat hrvaških. Ker torej ne priznavajo druge meje kot sedanji tok reke Mure, se bolj ali manj svobodno gibajo in obdelujejo polja. Odkar pa si hrvaška policija drzne »nadzorovati« tudi levi breg Mure, imajo naši ljudje pri sebi ponavadi izpiske iz zemljiške knjige, s katerimi dokazujejo, da so na svoji zemlji. V tem prepričanju so se predzadnjo sredo zapeljali na parcelo ob Muri tudi dva Balažiča in Tibaut. Pregovor pravi, da tam, kjer ni tožnika, ni sodnika. Prizadeti so prepričani, da jih je nekdo zatožil hrvaškim policistom. Ti so se dali prepeljati z brodom na levo stran Mure, potem so se peljali po daljšem cestnem odseku, ki spada v katastrsko občino Sv. Martin na Muri, nato so se vozili nekaj metrov po cesti, ki spada v katastrsko občino Hotiza, in nadaljevali po murskem nasipu,.ki je na območju katastrske občine Sv. Martin, nato so zavili z nasipa in se nekaj deset metrov peljali spet po ozemlju, ki spada v slovensko katastrsko občino, nato pa so se pripeljali na območje hrvaške katastrske občine, kjer so trije Ho- Hotižani so s traktorjema in bagerjem blokirali cesto in tako preprečili, da se hrvaški policisti niso mogli umakniti vse dotlej, dokler niso vrnili potnih listin. tižani nalagali naplavine. »Izvidnici« so se kmalu pridružili še drugi policisti, tako da jih je bilo več kot petnajst, vozil pa je bilo pet. Dva Balažiča in Tibauta so ligiti-mirali, jim odvzeli osebne dokumente in zahtevali, da morajo iti z njimi na hrvaško policijsko postajo, ker da so ilegalno prešli mejo. Ker pa se niso hoteli ukloniti njihovim zahtevam, so jih skušali prisilno odvesti. Glas, da so hrvaški policisti zajeli trojico domačinov, se je hitro razširil po Hotizi in večja skupina ljudi nas je odšla na kraj dogodka. Tudi lendavski župan Jože Kocon se je-pripeljal. Medtem sta Balažiča zapeljala svoja traktorja na mejo med hrvaško in slovensko katastrsko mejo pa tudi Tibaut je uspel odpeljati bager na slovensko katastrsko območje, nakar so s traktorjema in bagerjem »blokirali« cesto in hrvaškim policistom zagrozili, da je ne smejo sprostiti vse dotlej, dokler jim ne vrnejo potnih listin. Hrvatje so se tako ujeli v past, saj z mesta, kjer so obtičali, ni mogoče priti drugače, kot da se zapelješ po gozdni cesti. Ure so tekle in deževalo je. Hotižani so bili pripravljeni vztrajati vso noč. Na kraj dogodka so prišli seveda tudi slovenski policisti. Hrvatje so se okrog polnoči vdali in slovenskim državljanom vrnili potne liste. Potem so ti sprostili cesto in hrvaški policisti so se po poti, po kateri so se pripeljali (dvakrat po ozemlju slovenske katastrske občine), zapeljali ob spremstvu slovenskih policistov do broda in z njim čez Muro na hrvaško stran. Na Hotizi menijo, da so se slovenski (pomurski) policisti tokrat izkazali -bili so na njihovi strani. Besedilo in foto: Š. S.l Predsednik Hrvaške matice v Čakovcu Zvonimir Bartolič je na nedavni novinarski konferenci dejal, da pomenijo »nedavni dogodki pri Svetem Martinu na Muri (oz. Hotizi) resen opomin za Hrvaško, ki se mora zamisliti nad dejstvom, da je predsednik sosednje države napovedal teritorialno poseganje na Hrvaško«. Menil je, da mora Slovenija vrniti vse, »kar je zasedla, vključno z Razkrižjem«. Hotiza dogodki Utrujeni od tevilnih dogovorov Najprej prošnje, zdaj zahteve eprav po mnenju Jelka Kacina dogodkom na Hotizi ne gre pripisovati tolikšne medijske pozornosti, so le-ti v zadnjem času precej razburili tamkajšnje krajane, zaradi nekaterih negativnih stališč na hrvaški stkani pa še toliko bolj. Hkrati so se s tem tudi odprla stara vprašanja nerešenih mejnih zadev, tako da je problematika presegla lokalno raven in je rešljiva samo na državni ravni, vendar ob tesnem sodelovanju z obmejnimi prebivalci. Prve aktivnosti so se po sredinem incidentu že začele, k čemur so veliko pripomogli predstavniki lokalne skupnosti, saj so poslali državnim organom kar nekaj zahtev, da se problematika čim prej razreši in se določi državna meja. V nasprotnem primeru bodo tamkajšnji prebivalci prisiljeni, da zavzamejo stališče do meje z državno nepokorščino, tj. z zaporo ceste Gl med Lendavo in Mursko Soboto. Četrtkovo srečanje na mejnem prehodu Petišovci Uprava policije QPU MNZ Republike Slovenije je že v zgodnjih jutranjih urah poslala pisni protest Sektorju policije MNZ Republike Hrvaške in opozorila na nesprejemljivost grožnje s prisilno privedbo slovenskih državljanov prek našega ozemlja na hrvaško stran. Prav tako so poudarili, da je bilo število hrvaških policistov nesorazmerno z dogodkom, kar je v nasprotju s prizadevanji policijskih organov obeh držav, da bi v razmerah, ko meja v naravi ni označena, življenje prebivalcev z obeh strani meje čim bolj olajšali, to pa je bil tudi namen sklenitve zapisnikov in dogovorov v letih 1991 in 1992 med vodstvoma slovenske in hrvaške policije. Dopoldan se je sestala na zahtevo slovenske policije mešana komisija predstavnikov Policijske uprave Murska Sobota in Policijske uprave Medimurska. Najprej je na mejnem prehodu Petišovci potekal sestanek za zaprtimi vrati, nato si so omenjeni ogledali kraj, kjer se je minulo noč zgodil incident. Po ugotovitvah slovenske policije hrvaški policisti ne smejo uporabiti inštituta neškodljivega prehoda slovenskega ozemlja od meje hrvaške katastrske občine pri Murišču do kraja omenjenega incidenta. Isti dan so se sestali predstavniki KS Hotiza v uradu župana in na predsednika vlade naslovili dopis, da se želijo v nedeljo dopoldan v Lendavi sestati z zastopnikom predsednika vlade, z ministrom za okolje in prostor, z ministrom za zunanje zadeve ter z ministrom za notranje zadeve. Ministrov v Lendavo ni bilo Sestanek, ki so ga iz, nepojasnjenega razloga zaprli za novinarje, je bil delovne narave, saj se ga niso udeležili ministri, pač pa njihovi predstavniki, ki naj bi zahteve Hotižanov prenesli v Ljubljano, kjer jih namerava prav danes sprejeti zunanji minister Rupel. Navzoči so bili Zoran Klemenčič, državni podsekretar -predstavnik predsednika vlade, dr. Anžič, namestnik generalnega direktorja policije, Aleksander Jevšek, direktor policijske uprave MS, Darja Bavdež-Kuret, državna podsekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve, Stane Siko-šek, tajnik slovenske delegacije mešane diplomatske komisije, in Tomaž Globokar kot predstavnik ministrstva za okolje in prostor. O poteku meje'se tukaj niso dogovarjali, vendar je lendavski župan poudaril, da bi želeli, da je v času srečevanj na najvišjem državnem nivoju med državama na tem območju stanje status quo, to pomeni, da hrvaška policija v tem času naj ne bi prečkala MII , 9. marec 2000 KRONIKA Na mejnem prehodu Petišovci se je sestala dan po incidentu mešana komisija predstavnikov Policijske uprave Murska Sobota in Policijske uprave Medimurska. S tiskovne konference policije (2) Telefonska številka 113 Koliko policistov se je lani pregrešilo? v s tevilka 113 je osnovna telefonska številka za prijav občanov o varnostnih in dajanju raznih oblik pomoči. V lanskem letu so imeli na številki 113 pri Policijski upravi Murska Sobota kar 70.080 klicev. Tako imenovanih operativnih klicev je bilo 14.235, zaradi raznih informacij je poklicalo 19.345 občanov, »praznih« klicev pa je bilo 36.500. Gre zgolj za klice, ko klicatelj ni povedal, kaj bi pravzaprav rad, ampak je po klicu odložil slušalko. Na tiskovni konferenci PU Murska Sobota so povedali, da je bilo lani skupaj 15 odstotkov več. klicev kot predlani. Povečalo se je število sprejemanje dogodkih, dajanju informacij operativnih klicev in klicev zaradi pridobitve določenih informacij in nasvetov, zmanjšalo pa se je število praznih klicev. Očitno je, da se ljudje manj »igrajo« s številko 113, pač pa jo predvsem zavrtijo, ko zvedo za nesrečo ali želijo od policistov kako koristno informacijo.* Kdor dela, lahko tudi (po)greši. Tudi policisti. Lani je bilo podanih zoper pomurske policiste 109 pritožb, kar je 11 manj kot leto prej. Posebna komisija Policijske uprave, ki je obravnavala pritožbe, je ugotovila, da je bilo upravičenih le osem pritožb, kar je enako kot predlani. Največ pritožb (53) je bilo s področja cestnega prometa (tri upravičene), potem (17) s področja meje (dve upravičeni), nato (12) s področja dogodkov (dve upravičeni), s področja preiskave kaznivih dejanj (sedem, vendar nobena ni bila utemeljena); s področja javnega reda in miru pa so bile štiri pritožbe, od tega ena upravičena. Zaradi (osmih) utemeljenih pritožb so 12 policistom izrekli ukrep opozorila. V enem primeru pa naj bi policista storila pri postopku kaznivo dejanje, zato so podali zoper njiju kazenski ovadbi in uvedli disciplinski postopek. šs« AL* Nedeljskega sestanka v Lendavi se niso udeležili ministri, pač pa njihovi predstavniki, ki so zahteve Hotižanov prenesli v Ljubljano. ' reke Mure. Zavzeli so tudi stališče do dvolastniških izkaznic, za katere bi želeli, da jih ukinejo. Prav tako želijo, da se uredi vprašanje lova in ribolova, predstavnike iz Ljubljane pa so seznanili s problematiko obrambnega nasipa, saj izrecno zahtevajo, da se nadaljuje obnavljanje, kar je tudi stvar dvostranskih dogovorov. Poudaril pa je, da vztrajajo pri zahtevi o statusu meje s Hrvaško pred 25. junijem 1991, torej da je reka Mura hkrati tudi meddržavna meja. Ponovno je spomnil, da je 99 odstotkov lastnikov znotraj hrvaškega katastra Slovencev, zato je pozval državne predstavnike, naj bo meja življenjska, in to je v tem primeru tok reke Mure. Zoran Klemenčič je označil prihod v Lendavo kot pripravo vseh prihodnjih aktivnosti (obiskov delegacij visokih predstavnikov) na zmanjšanje možnosti ponovnih Občina Rogašovci je prijavila Ministrstvu za šolstvo in šport R Slovenije 40.000.000 tolarjev vreden projekt novega vrtca v Rogašovcih, ki naj bi imel 215 kvadratnih metrov površin, vanj pa bi se lahko že to jesen vpisalo 40 malčkov. Dela z notranjo opremo in zunanjimi igrišči naj bi bila dokončana čez dva meseca, kajti na jurjevo (21. aprila), ko občina praznuje svoj praznik, bi se radi poveselili ob novi pridobitvi. - Foto: F. Ma. neljubih dogodkov na minimum, hkrati pa so pregledali nekaj predlogov, kako ravnati ob morebitnem novem tovrstnem dogodku, da ne bi zadeve še dodatno zaostrili. Vsi sogovorniki so bili enotnega mnenja, daje potrebno sodelovanje s sosedi, saj je le tako mogoče čimprejšnje reševanje problemov. Ponedeljkov obisk Marjana Podobnika na Hotizi Marjan Podobnik, podpredsednik vlade, je po pripovedih predstavnikov Hotize o tukajšnji mejni problematiki menil, da je bila slovenska oblast do sedaj premalo dosledna in premalo aktivna. S svojim obiskom, ob tem tudi z ogledom kraja incidenta, je želel poudariti, da sta na tem območju, kjer meja še ni določena, obe državi popolnoma enakopravni. Predstavnike Hotize in lendavskega župana je seznanil z interesi naše države, in sicer da se maksimalno olajša življenje ob meji tudi v tem času, v interesu obeh držav pa je, da se stvar razreši na čim bolj prijateljski način, saj nas pri dogodkih spremlja vsa Evropa. Poudaril je, da katastrska meja ni državna, če pa je, potem bi morala veljati v vseh primerih (npr. za Savudrijo), hkrati pa je tudi zagotovil, da pri dogovorih o meji na tem območju ne bodo popuščali na račun pridobivanja ozemlja kje drugje. Ker verjame v dobronamernost hrvaške strani, je prepričan, da bo zadeva kmalu rešena, in sicer v korist tukaj živečih krajanov. DARJA TIBAOT, foto: N. JUHNOVi Zadnji vesti Velika požarna ogroženost Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je 7. marca razglasila veliko požarno ogroženost celotnega območja Slovenije. Od tega dne je prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati ogenj, puščati ali odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Nadzor nad izvajanjem razglasa oziroma prepovedi kurjenja bodo izvajali inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija. Umrla najstarejša Pomurka Po krajši (enotedenski) bolezni je v ponedeljek, 6. marca, umrla na svojem domu v Kruplivniku pri Gradu najstarejša Pomurka Neža Horvat. Rodila se je 22. septembra 1896. leta, torej je sklenila svoje življenje v 104. letu. Neža je živela preprosto kmečko življenje, zato je bila v glavnem zdrava. Rada je pokramljala z domačini, ki so jo obiskovali ob njenih visokih rojstnih dnevih, pa tudi novinarji smo večkrat prišli k njej na obisk. Svojci, vaščani, duhovščina in predstavnik vaškega odbora so se poslovili od Neže Horvat včeraj na kruplivniškem pokopališču. ŠSI Zgodilo se je V Godemarcih ... ... se je zgodila 2. marca ob 18.50 huda prometna nesreča. Voznik osebnega avta D. R. je zaradi nepravilne strani vožnje in domnevne vinjenosti trčil v osebni avto, s katerim se je peljal iz nasprotne smeri R. L. V nesreči sta se oba voznika hudo poškodovala, iz razbitin pa so jima pomagali ljutomerski gasilci. V Ljutomeru ... ... na policijski postaji so pridržali do iztreznitve voznika osebnega avta, čigar inicialk imena in priimka pa nam niso sporočili. Navsezadnje to niti ni pomembno, kajti zato, da tale »primer« posebej omenjamo, je tehten razlog stopnja alkoholiziranosti: 2,5 promile! Pa še nekaj je: voznik je menda tudi napadel policista. V Lormanju... ... pri Lenartu se je zgodila 29. februarja huda delovne nesreča. 34-letni A. T. iz Lenarta je obrezovat sadno drevje. Med delom se je povzpel tudi na višino treh metrov, kjer se drevo deli na več vej. Ena teh se je odlomila in obrezovalca udarila po glavi. Še več: nesrečnik se je tudi zagozdil med dve veji. Sneli so ga in prepeljali v mariborsko bolnišnico. V Stari Novi vasi... ... je nekdo posekal večjo količino jesenovih dreves, ki so rasla na parceli Vinogradništva in gozdarstva Kapela. Podjetje je oškodoval za 364.000 tolarjev. V Vidoncih... ... je neznanec izrabil priložnost (odsotnost in nepazljivost lastnika) in iz nezaklenjene stanovanjske hiše ukradel 100.000 slovenskih tolarjev. Podobno kaznivo dejanje je bilo storjeno pri Svetem Juriju ob Ščavnici, vendar je bila tam hiša zaklenjena. Kaj je vlomilec pravzaprav odnesel, bo znano, ko se bo lastnik vrnil zdela v tujini. V Ižakovcih... ... je neznani storilec vlomil v samopostrežnico ter ukradel živila, alkoholne pijače in cigarete v skupni vrednosti milijon tolarjev. V Dokležovju je nekdo obiskal prostore nogometnega kluba in ukradel starejši tonski ojačevalnik, vreden 30.000 tolarjev. V Stanjevcih... ... je neznanec ponagajal graditeljem železniške proge. Vlomil je namreč v zabojnik delniške družbe Primorje Ajdovščina ter odnesel delavske obleke in nekaj orodja. Škode je za 140.000 tolarjev. V Radencih... ... je neznanec vlomil v kavni bar Minutka ter odnesel denar in cigarete, zato je lastnik oškodovan za 110.000 tolarjev. Nočni tič je vlomil v Mladinski klub v Radencih, razbil več inventarja in odnesel nekaj steklenic pijače. V Gornji Radgoni pa je neznanec ukradel iz golfa avtoradio, vreden 20.000 tolarjev. V Beltincih... ... so na kraju dogodka prijeli H. R., ki je s silo telesa poškodoval vrata ter vstopil v skladišče gostišča Zvezda in si postregel z nekaterimi živili. V Pomurju... ... je bilo več požarov. V Lendavskih Goricah je zagorela trava v nekem vinogradu. Ogenj so pogasili gasilci Nafte. Trava je zagorela tudi za trgovino Mercator v Lendavski ulici v Murski Soboti. Ob gramozni jami pri Krogu sta zagorela na površini 150 kvadratnih metrov suha trava in grmičevje. Požar so pogasili soboški in kroški gasilci. V Ljutomeru so zagorele smeti v zabojniku pri hotelu Jeruzalem. Gorelo je tudi med Šulinci in Ženavljami, in sicer suha trava na površini 300 krat 200 metrov. Šu-linski gasilci so ogenj pogasili in tako preprečili, da se ni razširil v bližnji gozd. Občane, ki čistijo vinograde, travnike, njive, gozdove ... opozarjamo na previdnost pri delu, saj lahko vsako nepremišljeno ravnanje povzroči veliko škodo. Starejši pa naj bi tudi bolj pazili na otroke, da jim ne bi prišle v roke vžigalice. Otroška igra z vžigalicami je tudi vzrok za požar na podstrešju gospodarskega poslopja v Dolini pri Lendavi. Občan Martjanec ... je sporočil na policijo o požaru na domačiji. V kurilnici ima peč na trda goriva, ki je povezana z gorilnikom in pečjo na kurilno olje. Ko se prva ohladi, se druga samodejno vklopi. Ugotovili so, da je ogenj izbruhnil zaradi napake na električni povezavi obeh peči. Lastnik je ogenj sicer pogasil, škode pa je za 400.000 tolarjev. V Murski Soboti... ... so ponoči iz trgovine Aqua v Markišavski ulici izginili: računalnik Pentium, tiskalnik, tipkovnica, skener, čitalnik bančnih kartic ter blagajniški minimun (denar). Lastnik je prijavil za 400.000 tolarjev škode. Iz garderobnih prostorov delavcev, zaposlenih v soboški Blagovnici, je izginila denarnica sodelavke. Le-ta je oškodovana za 15.000 tolarjev. Neznanec je v prostorih Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota in ukradel iz denarnice ene od uslužbenk 24.000 tolarjev. V noči na 2. marec je nekdo vlomil v kletne prostore nedograjenega stanovanjskega bloka in ukradel različno orodje, vredno 155.000 tolarjev: V Stogovcih... ... je nekdo vlomil v prostore kmetijske zadruge, in sicer tako, da je zlomil vložek cilindrične ključavnice. Iz poslopja je ukradel kmetijsko in električno orodje in Kmetijsko zadrugo Gornja Radgona oškodoval za 460.000 tolarjev. V Ljutomeru... ... pa je ključavnica vzdržala! Neznanec je namreč skušal vlomiti v skladišče gostinskega lokala Mičo bar, a mu ni uspelo, saj je naletel na dobro ključavnico. Policisti pa kljub temu poizvedujejo za vlomilčkom. V Cogetincih... ... sta bila kar dva vloma. Najprej je nekdo protipravno vstopil v počitniško hišico številka 75 c in odnesel več tehničnih predmetov v skupni vrednosti 200.000 tolarjev, pozneje pa je obiskal še vikendico številka 75 d in ukradel orodje, vredno 50.000 tolarjev. Pri Lenartu... ... pa je 3. marca ponoči nekdo ukradel kar avtobus Mercedes Benz, bele barve, registrska številka MB 88 80C. Avtobus je imel na bočnih straneh napis Zelenik Tours. Tat pa najbrž ni bil zelenec, ker je odpeljal tako veliko motorno vozilo. š. s.i 18 ŠPORT 9. marec 2000, «s Razmišljanje Poraz Mure pustil hujše posledice? Kaj se dogaja s prekmurskim prvoligaškim nogometom? Po dveh spomladanskih krogih sta oba pre-murska ligaša ostala brez točke. Medtem ko so se privrženci beltinskega Potrošnika že sprijaznili z usodo, da bodo v prihodnji tekmovalni sezoni igrali v drugi ligi - seveda, če bodo glede na nevzdržno stanje v klubu lahko vzdržali do konca prvoligaškega tekmovanja so razočarani tudi ljubitelji soboške Mure. Sobočane je namreč v Faza-nariji nepričakovano premagal Korotan iz Prevalj. Res je sicer, da je Mura nastopila zelo oslabljena, brez Dominka, Lukiča, Munishija in Brkiča, kar se je gotovo poznalo v moštvu, z igro nikakor ne moremo biti zadovoljni, četudi se je Korotan zelo okrepil in ima solidno moštvo. Najbolj pa so ljubitelji nogometa razočarani nad novimi okrepitvami, saj sta bila že po prvi prvenstveni tekmi v Celju kaznovana Brkič zaradi izključitve s štirimi in Munishi zaradi nešportnega obnašanja z dvema tekmama prepovedi igranja. Poleg tega se tudi nista proslavila Hadžič in Novak. Gostje iz Prevalj so z agresivno igro od vsega začetka tekme prevzeli pobudo na igrišču in že v deveti minuti prišli v vodstvo po napaki nezanesljive obrambe Mure. Zadetek je vsekakor vplival na nadaljnji potek tekme, saj Sobočani nikakor niso uspeli uveljaviti svojega sistema igre. To so znali izkoristiti gostje in v štirintrideseti minuti dosegli še drugi zadetek,- s čimer je bila tekma odločena. Trener Mure Milan Koblencer je v drugem polčasu namesto Novaka in Gaborja poslal na igrišče Mesariča in Frasa, s čimer je igra postala živahnejša, domačini pa napadalnejši. Žal pa je prišla usodna petinpetdeseta minuta, ko sta bila poškodovana Žilavec, ki je bit eden najaktivnejših v domačem moštvu, in Hadžič, ki sta morala zapustiti igrišče. Zaradi že dveh menjav so lahko domačini v igro poslali fe Petroviča in tako je imela Mura večji del drugega polčasa na igrišču igrah ca manj. Kljub temu so imeli Sobočani pobudo, več so napadali, vendar nikakor niso uspeli zatresti mreže. Poraz Mure je, kot kaže, pustil hujše posledice, kot je bilo pričakovati. Športna oddaja na Murskem valu je namreč razkrila, da je prišlo do nesoglasja med trenerjem in nekaterimi igralci pri iskanju krivde za poraz. Milan Koblencer je ponudil vodstvo kluba tri predloge: 1. igralci in strokovno vodstvo naj bodo plačani po doseženih rezulta- ' tih in osvojenih točkah; 2. odpustiti igralce, ki niso zadovoljili ali se nešportno obnašali, ter moštvo pomladiti in ga pripravljati za novo tekmovalno sezono; 3. odpustiti trenerja. Neuradno se je tudi izvedelo, da je vodstvo kluba igralcem že sporočilo, da bodo zaradi neuspeha dobili le polovico denarnih nadomestil. Upajmo, da bodo v interesu ljubiteljev nogometa pri Muri znali trezno razrešiti trenutne težave, saj pravijo, da se nobena juha ne poje tako vroče kot se skuha. Nogometaši Potrošnika so se po pričakovanju z gostovanja v Domžalah vrnili poraženi. Beltinčani so nastopili v nekoliko močnejši postavi'kot na prvi tekmi s Primorjem, saj so zopet zaigrali Kokaš, Bukovec, Adjei in Zorica (prvič nastopil) ter se v prvem polčasu uspešno upirali favoriziranim domačinom. V začetku drugega polčasa so z golom Zorice celo prišli v vodstvo. Žal pa je bito veselje kratkotrajno, saj so domačini v pičlih osmih minutah dosegli tri gole, s čimer je bila usoda Beltinčanov zapečatena. V moštvu pa tokrat ni bilo Črnka, ki menda ni bil zadovoljen z delom trenerja in ne trenira. Ljubitelji nogometa v Beltincih težko pričakujejo skupščino kluba, ki naj bi bila 17. marca in ki bi morala odgovoriti na vprašanje, kaj bo z beltinskim nogometom. FERI MAUČEC ■ Nogomet - liga Si. mobil Mura: Korotan O : 2 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1000. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelec: O : 1 Kamberovič (9), O : 2 Kamberovič (34). Mura: Nemec, Ošlaj, Žilavec (Petrovič), Pima, Dvoršak, Novak (Mesarič), Hadžič, Cifer, Vogrinčič, Ristič, Gabor (Fras). Šport od tod in tam Nogomet - V prijateljskih nogometnih tekmah so igrali: Odranci : Nafta O : 3, Bratonci : Bakovci 2 : 1, Renkovci: Mura (ml.) 2:1, Kobilje : Dobrovnik 7 : 3, Hotiza : Nede-lica 1 : O, Lesoplast: Rakičan O ; O, Polana : Ljutomer 3 : 4, Drava1: Veržej, Ljutomer : Ormož 3:1, Makoter: Rogoznica 4 : 2, Turnišče : Rakičan 4 : O, Čentiba : Laafeld 3 : 4, Gančani: Bratonci O : 3, Kobilje : Torpedo Križovec 2 : 2, Dobrovnik : Prosenjakovci 4:1, Hotiza : Lipa 1 : 2, Polana : Dokležovje 3 : 3. (FB, NŠ) Mali nogomet - V tekmovanju prve slovenske lige v malem nogometu je Orkan v Slovenksih Konjicah premagal Meteorplast iz Ljutomera s 7 : 4 (Makovec, Kurnik, Stojko, Novak). V drugi slovenski ligi malega nogometa so Križevci premagali vodilno ekipo Mizarstvo Širovnik s 3 : 2 (Puklavec 2, Vidmar). Slovenske gorice pa so premagale Marco Polo iz Murske Sobote z visokim rezultatom 10:3 (Gruško-vnjak 2, Zrim). (NŠ) Mali nogomet - V Murski Soboti je bilo državno prvenstvo policije v malem nogometu, ki gaje organizirala Policijska uprava Murska Sobota. Med 12 ekipami je zmagala ekipa Specialne enote MNZ pred Ljubljano, Krškim, Tacnom, Mursko Soboto, Kranjem, Postojno, Koprom, Mariborom, Novim mestom, Slovenj Gradcem in Nogo Gorico. Slovenska reprezentanca bo ta mesec sodelovala na evropskem prvenstvu v Belgiji. Vodja reprezentance je Danilo Kacijan, med kandidati za Tretji izbor športnikov občine Kuzma___ Evgen Bunderla in Mateja Recek športnika leta 1999 NK Tromejnik - Slovenica najboljše društvo V osnovni šoli Kuzma so minulo soboto na prireditvi Zaigrajmo in zapojmo po domače tretjič razglasili najboljšega športnika, športnico in športno društvo občine Kuzma za leto 1999. Izbor je opravila komisija, ki jo vodi predsednik odbora za šport pri občinskem svetu Miram Petek. Priznanja najboljšim je podelil župan občine Kuzma Jožef Škalič. Za najboljšega športnika leta 1999 je bil izbran karateist Evgen Mateja Recek in Evgen Bunderla - športnika občine Kuzma za leto 1999. Domžale: Potrošnik 4:1 Domžale - Igrišče v športnem parku, gledalcev 400. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelci: O : 1 Zorica (54), 1 : 1 Mlinar (56), 2 : 1 Drobne (59), 3 : 1 Mlinar (63), 4 : 1 Karapetrovič (85). Potrošnik: Kuzma (Zver), Zlatar (Slana), Zorica, Tratnjek, Ulen, Ce-ner, Horvat (Škafar), Antolin, Adjei, reprezentanco pa je tudi Bojan Rous. (FM) Rokoborba - V Budimpešti na Madžarskem je bilo odprto mednarodno tekmovanje v rokoborbi za mladince. Med 105 tekmovalci iz 5 držav je sodeloval tudi član RK Murska Sobota Slavko Miholič (58 kg) in zasedel solidno četrto mesto. (FM) Rokoborba - Na mednarodnem rokoborskem turnirju v Gabčikovem na Slovaškem so med 230 tekmovalci iz 6 držav sodelovali tudi člani ljutomerskega Mlekoprometa. Med ml. dečki je bil Saši Mlinarič (31 kg) drugi, Tadej Kavaš pa dvanajsti. Pri st. dečkih je Andrej Slavič (53 kg) zasedel četrto mesto, Rok Hazl pa je bil deseti. (NŠ) Rokoborba - Mednarodni rokoborski turnir za dečke, deklice in kadete je bil v Papi na Madžarskem. Med 500 tekmovalci so sodelovali tudi predstavniki ljutomerskega Mlekoprometa in sekcije iz Dobrovnika. Najbolj se je izkazala Mihaela Čirič (40 kg), ki je zasedla prvo mesto. V Stari Turi na Slovaškem, na srečanju treh dežel (Stara Tura -T.renčič - Ljutomer), pa so med posamezniki zmagali Mlinarič, Horvat, Hladen in Hazl. Ekipa Ljutomera je bila tretja. (NŠ) Judo - V Ljubečni pri Celju je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Iva Reja. Med okrog sto tekmovalci iz Hrvaške in Slovenije so sodelovali tudi mladi judoisti Lendave. Najuspešnejša sta bila Gorazd Recek (100 kg) in Alenka Premoša (70 kg), ki sta zasedla prvi mesti. Tadeja Rojko (48 kg) je bila druga, Bunderla, član Karate kluba Tro-mejnik iz Kuzme. Je državni prvak med malčki v katah. To je njegov drugi naziv najboljšega športnika občine Kuzma. Za najboljšo športnico so razglasili karateistko Matejo Recek, članico Karate kluba Murska Sobota. Na državnem prvenstvu v katah je z ekipo mlajših in starejših mladink osvojila naslov državnega podprvaka, posamezno pa je med ml. mladinkami zasedla peto mesto. Bukovec, Kokaš. Maribor 1811 5 2 48:21 38 Olimpija 1811 1 6 40:27 34 Gorica 1810 3 5 30:21 33 Rudar 17 9 3 5 25:18 30 Primorje 18 8 5 5 33:25 29 Publikum 18 6 8 4 23:22 26 Korotan 17 6 7 4 32:21 25 Mura 18 6 4 8 25:25 22 Domžale 17 6 3 8 28:32 21 Dravograd 18 5 5 8 24:33 20 Pohorje 17 2 3 12 10:36 9 Potrošnik 18 0 5 13 8:45 5 Matej Časar in Aleš Nedelko pa sedma. (FB). Badminton - V Lendavi je bilo državno prvenstvo mladih do 15 let v badmintonu. Med 40 tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali tudi Len-davčani. Najuspešnejši med njimi je bil Matjaž Žalik, ki je med posamezniki zasedel tretje mesto, v mešanih dvojicah je bil drugi, v moških dvojicah pa tretji. (FB) Badminton - Na D-turnirju v badmintonu, ki je bil v Lendavi, je sodelovalo 32 igralcev in igralk. Med fanti je zmagal Novak pred Hranilo-vičem in Pečaničem, med dekleti pa je bila Gyurkačeva druga, Palova pa tretja (vsi Lendava). (FB) Namizni tenis - Na medobčinskem veteranskem namiznoteniškem turnirju v Ljutomeru je zmagal Magdič pred Pihlerjem in Krznarjem. V veteranski medobčinski namiznoteniški ligi Ljutomer pa vodita Kamenšč^k in Ljutomer s po 12 točkami. (NŠ) Strelstvo - Na'regijskem pokalnem tekmovanju v streljanju z zračno puško, ki je bilo v organizaciji SD Varstroj Lendava, je zmagal Tomaž Kerčmar (Pomurka) s 589 krogi pred Gorazdom Kocbekom (J. Jurkovič), 586, in Manuelo Rudolf (Ljutomer), 585 krogov. V streljanju s pištolo pa je bil najboljši Miran Miholič (J, Kerenčič) s 560 krogi pred Milanom Cofkom (Petišovci), 536, in Robertom Kančalom (Varstroj), 534 krogov. (FB) Pred štartom v drugi državni ligi _________ Nafta in Črenšovci za obstanek V soboto se začenja spomladanski del prvenstva v drugi državni nogometni ligi. Prekmurska ligaša Nafta iz Lendave in Črenšovci, ki sta po prvem delu prvenstva v nezavidljivem polpžaju, sta se za nadaljevanje prvenstva intenzivno pripravljala, saj nobeden ne želi izpasti iz druge lige, zato sta se moštvi tudi okrepili. Nogometaši Nafte, ki so po jesenskem delu prvenstva na trinajstem mestu, so začeli priprave na spomladanski del prvenstva z novim trenerjem Stankom Prearadovičem, ki se je vrnil v staro okolje. Iz kluba sta odšla Franc Gabor (Polana) in Leon Horvat (Lakoš), prišli pa so Sebastjan Staro-vasnik (Radgona), Tamas Varga (ZTE) in Tomislav Novak (Radgona). Nafta bo zaradi obnovitve igrišča v Lendavi vse tekme odigrala v Gaberju. Vodstvo kluba, Mihael Dominko (predsednik) in Andrej Pečelin (direktor), pričakuje, da bo Nafta v nadaljevanju prvenstva popravila uvrstitev in si zagotovila obstanek med drugoligaši. V prvem kolu čaka Nafto težko gostovanje v Kopru. Nogometaši Črenšovec, ki so po jesenskem delu prvenstva pristali na predzadnjem mestu, bodo drugi del prvenstva nadaljevali z novim trenerjem Imreje Nemethom iz Madžarske. Klub je zapustil le Darko Kolar (Hotiza), moštvo pa so okrepili Tomislav Godina (Potrošnik), Ervin Kutoša (Kerna), Štefan Gomboc (Mura) in Roman Hanžekovič (Potrošnik). Vodstvo kluba, Daniel Kolenko (predsednik) in Matija Horvat (direktor), pričakuje, da bodo slabo uvrstitev iz jesenskega dela prvenstva popravili in obdržali status drugoligaša. Odigrane prijateljske tekme so pokazale, daje moštvo dobro pripravljeno za nadaljevanje prvenstva. V spboto gostuje v Črenšovcih zadnjeuvrščeni Avtoplus in domačini se nadejajo zmage. (FM) Strelstvo Maja Dular deveta na EP V Miinchnu v Nemčiji je bilo evropsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Med 767 tekmovalci iz 45 držav je sodelovala tudi 17^članska slovenska reprezentanca, med njimi Drago Pertoci med člani, Valter Pajič med mladinci (oba SD Kolomana Flidsarja Tišina) in Maja Dular med mladinkami (SD Pomurka Ml Murska Sobota). Najbolje se je odrezala 18-letna Dularjeva, ki je zasedla s 391 krogi deveto mesto in le za en krog zaostala za finalom. Dularjeva je bila najbolje uvrščena iz slovenske reprezentance. Ekipno so slovenske mladinke zasedle 13. mesto. Pertoci je zadel 582 krogov in zasedel 50. mesto. Slovenska članska reprezentanca pa je zasedla 13. mesto. Valter Pajič je s 571 krogi zasedel 51. mesto. Dularjeva, Pertoci in Pajič so prvič nastopili na evropskem prvenstvu. (FM) [ Kickboxing_________________________________ Prvo tekmo dobil Miloš Seme V Celju je bila prva tekma za državno prvenstvo v kickboxingu. Med 94 tekmovalci iz 12 klubov je sodeloval tudi član Kickboxing kluba Power Klek iz Murske Sobote Miloš Seme in dosegel lep uspeh. V kategoriji do 89 kg je v disciplini semikontakt zasedel prvo mesto. Gre za odličnega tekmovalca, ki je osvojil lani na svetovnem prvenstvu v italijanski Piacenzi v disciplini light kontakt v kategoriji do 84 kg bronasto medaljo. (FM) Uveljavila se je tudifta drugih tekmovanjih. To je njen že tretji naslov najboljše športnice občine Kuzma. Za najboljše društvo leta pa so izbrali Nogometni klub Tromejnik -Slovenica iz Kuzme. Nogometni klub iz Kuzme je v jubilejnem letu, ko je praznoval 20-letnico delovanja, dosegel svoj največji uspeh, saj se je prvič uvrstil v tretjo državno nogometno ligo vzhod. Ta naziv je NK Tromejnik - Slovenica osvojil že drugič. (FM) Namizni tenis Slabe uvrstitve Pomurcev Na devetem državnem članskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v Ljubljani, je sodelovalo 95 igralcev, med njimi 13 igralcev iz Pomurja (MT Sobota, Radgona, Kerna). Pomurci se tokrat niso izkazali, saj so dosegli najslabše uvrstitve zadnjih let. Med posamezniki se nobenemu ni uspelo uvrstiti med osmerico. Med šestnajsterico so pristali Unger in Horvat (oba MT Sobota) in Rihtarič (Radgona), med dvaintrideseterico pa Benkovič in Solar (oba Radgona) ter Kocuvan (MT Sobota). Tudi v dvojicah ni bilo nič boljše. Med šestnajst najboljših so se uvrstili Rihtarič - Benkovič in Solar -Vizjak (vsi Radgona) ter Unger - Horvat (MT Sobota). Le v mešanih dvojicah so se trije pari uvrstili med osmerico: Unger - Šivčeva (MT Sobota - Šampionka), Horvat - Rahotinova (MT Sobota - Arrigoni) in Kocuvan -Koneč-nikova (MT Sobota - Merkur). M. U. Šah_______________________________ Maja Hočevar in Aleš Lazar podprvaka V Celju je bilo končano letošnje državno prvenstvo v šahu za starostne kategorije od 10 do 18 let. Sodelovali so tudi pomurski šahisti in šahistke ter dosegli lep uspeh. Najuspešnejša sta bila člana Radenske Pomgrada iz Murske Sobote Maja Hočevar, ki je zasedla s 5,5 točke drugo mesto med tekmovalkami do 16 let, in Aleš Lazar, ki je s 7 točkami zasedel drugo mesto med tekmovalci do 16 let. Oba sta postala državna podprvaka in se uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo septembra v Grčiji. Denis Gjuran (OŠ Bakovci) je zasedel med dečki do 14 let s 5,5 točke peto mesto. Šesti so bili Grega Nerat (OŠ III MS) s 4 točkami med dečki do 10 let, Maja Vučko (Radenska Pomgrad) z 2,5 točke med deklicami do 16 let in Neda Tompa (Radenska Pomgrad) z 1 točko med deklicami do 18 let. Sedmi je bil Miha Gomboc (Radenska Pomgrad) s 4,5 točke med dečki do 18 let, osmi Boštjan Hočevar (OŠ III MS) s 3,5 točke med dečki do 14 let, deseti Marko Obal (OŠ III MS) z 1 točko med dečki do 10 let in štirinajsti Mitja Kovač (Radesnka Pomgrad) s 3,5 točke med dečki do 18 let. (FM) »■K , 9. marec 2000 ŠPORT 19 Odbojka Rokomet 1. liga ženske Infond Branik 1818 054:554 Nova Gorica 1813 547:20 Kemiplas 1814 445:20 ZM Ljutomer 18 11 737:23 Šentvid 18 9 931:32 Formis Bell 18 9 933:33 Novo mesto 18 9 932:33 Asics Tabor 18 4 1415:46 Marsel Ptuj 18 3 1515:46 Šport Bled 18 0 182:54 42 41 33 27 26 26 11 10 O Pomurka premagala Krim V petnajstem krogu prvenstva v moški državni rokometni 1. B-ligi je Pomurka Krog Bakovci v Murski Soboti premagala Krim iz Ljubljane s 30 : 25 (15 : 12) in dosegla prvo spomladansko zmago. Pomurka Krog Bakovci: B. Vereš, D. Kol- manko 2, A. Kolmanko 8, Lovenjak 9, Husar 1, A, Vereš 2, S. Buzeti 3, D. Buzeti 1, A. Sapač 4, Sečko, L. Sapač, Roškar. (FM) Drugi remi Razkrižja V šestnajstem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi sta igrali ekipi Razkrižja in druga ekipa Ormoža neodločeno 33 : 33 1. B moški Rudar V. Nedelja Sevnica N. Gorica Besnica Šmartno Ormož Hrastnik Pomurka Predvor Krim Atom Krško 15 13 1 1 458:359 27 1511 O 4 401:337 22 15 8 1 6 417:379 17 15 8 0 7 398:421 16 15 6 3 6 395:407 15 14 6 2 6 365:364 14 15 7 0 8 388:389 14 15 6 2 7 365:369 14 15 5 3 7 400:436 13 15 6 0 9 364:407 12 15 5 0 10 365:394 10 14 1 2 11 369:421 4 2. liga vzhod moški Pyramidia 14 14 0 0 475:273 28 Arcont 14 11 1 2 439:352 23 Ptuj 13 9 2 2 398:244 20 Kras 14 8 1 4 373:363 17 Ormož B 14 6 1 7 392:417 13 Duplje 13 6 0 7 314:257 12 Dom Žabnica 14 5 0 9 305:391 10 Jezersko 14 3 0 11 319:412 6 Razkritje 14 1 2 11 353:425 4 Maribor 14 1 1 12 319:418 3 Kegljanje Rokometaši Pomurke Krog Bakovci, člani 1. B-lige. Stojijo od leve: Janko Rožman (predsednik), Anton Buzeti (trener), Darko Buzeti, Simon Buzeti, Matjaž Zanjkovič, Simon Sedonja, Peter Škraban, Tomaž Merica, Denis Roškar, Janez Kolmanko (teh. vodja); čepijo: Borut Vereš, Boštjan Ritonja, Dušan Kolmanko, Simon Husar, Aleš Vereš, Boštjan Hanc in Štefan Lovenjak. Manjka: Aleš Kolmanko. Fotografija: N. Juhnov Jubilej Petdesetletnica PD Matica Rokomet 2. liga moški Korotan 16 15 0 1 99:29 30 Rudaril 16 12 0 4 82:46 '24 Sl. Gradec 16 10 0 6 68:60 20 Rolo Strnad 16 9 0 7 67:61 18 Nafta 16 7 1 8 68:62 15 Rudnik 16 7 0 8 63:65 14 Žalec R. 16 6 1 9 56:73 13 Radenska 16 5 0 11 47:81 10 Fužinar 16 4 1 11 48:80 9 Šoštanj 16 3 1 12 43:85 7 Košarka 1. B moški Bežigrad 21 16 51608:1453 37 Radenska Gr. 21 15 61691:1559 36 Kemoplast 21 14 71886:1698 35 Banex 21 13 81822:1782 34 Nova Gorica 21 13 81654:1615 34 Elektra 21 10 111679:1686 31 GD Hrastnik 21 10 111629:1660 31 Ten Krško 21 8 131616:1718 29 Y. Plava Iaguna21 7 141575:1649 28 Ilirija 21 7 141582:1674 28 Radovljica 21 7 141534:1667 28 U. Olimpija ml. 21 6 151497:1612 27 Nogomet 2. SNL - mladina vzhod Šmartno 12 9 2 1 34:10 29 Železničar 12 8 3 1 50:10 27 Aluminij 12 7 3 2 26:11 24 Drava 12 7 1 4 33:20 22 Šentjur 12 6 2 4 26:23 20 Nissan Ferk 12 5 4 3 33:19 19 Dravinja 12 5 3 4 21:17 18 Bistrica 12 5 0 7 28:43 15 Nafta 12 3 5 4 32:21 14 Korotan 12 4 2 6 22:37 14 Elmont 12 3 3 6 20:34 12 Pohorje 12 1 1 10 11:42 4 Bakovci 12 0 1 11 17:77 1 2. SNL - kadeti vzhod Pohorje 1210 0 2 46:9 30 Aluminij 12 9 0 3 42:9 27 Šmartno 12 9 0 3 49:18 27 Železničar 12 8 1 3 51:19 25 Dravinja 12 8 1 3 45:18 25 Drava 12 7 1 4 34:19 22 Nafta 12 7 0 5 33:24 21 Nissan Ferk 12 5 1 6 26:23 16 Krško 12 5 0 7 26:27 15 Šentjur 12 3 1 8 8:36 10 Korotan 12 2 1 9 18:42 7 Bistrica 12 1 2 9 8:41 5 Bakovci 12 0 0 12 4:105 0 3. SNL - mladina vzhod Kerna 1311 2 0 50:8 35 Odranci 1311 1 1 79:15 34 Črenšovci 13 9 4 0 54:19 31 Lesoplast 13 9 3 1 61:18 30 Kobilje 13 8 1 4 68:40 25 Čarda 13 7 0 6 65:42 21 Beltrans 13 6 2 5 42:41 20 Polana 13 5 1 7 33:29 16 Tromejnik 13 4 3 6 35:38 15 Renkovci 13 4 1 8 53:46 13 Goričanka 13 2 3 8 23:52 9 Hotiza 13 2 1 ' 10 15:90 7 Turnišče 13 1 0 12 9:74 3 Bratonci 13 0 2 11 14:89 2 Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote letos praznuje 50-let-nico delovanja. Bilo je 21. aprila 1950, ko so sp ljubitelji gora zbrali v fizkulturnem domu in ustanovili Planinsko društvo Murska Sobota, ki je štelo 125 članov. Za prvega predsednika je bil izvoljen Ciril Tr-učl, za podpredsednika Jože Seme, za tajnika pa dr. Jože Pezdirc. Članstvo društva se je nenehno povečevalo, tako da trenutno šteje 482 članov. V okviru društva je v Beltincih delovala planisnka skupina, ki jo je vodil Mirko Baligač. Ustanovili so tudi smučarski odsek. Prirejali so množične izlete v bližnje in daljne gore ter pripravljali predavanja, razne prireditve, med njimi tudi planinske plese. Posebno skrb so namenjali mladini ter po srednjih šolah ustanovili mladinske planinske odbore. Organizirali so tudi orientacijska tekmovanja. Vodilno vlogo pri tem je odigrala SŠTV v Murski Soboti. Izdajali so tudi glasilo Trepetlika. V okviru društva so delovale planinske skupine v Beltincih, Bodoncih, Martinju, Križevcih, Gradu, Cankovi, Tišini in Bogojini. PD Murska Sobota je dobilo od Gozdnega gospodarstva kočo TTo-mejnik na Doliču, ki so jo predali namenu leta 1954, vendar so jo po treh letih zaprli, ker ni rabila svojemu namenu. Največ pozornosti pa so namenjali Pomurski poti, ki sojo odprli leta 1967, imela je 32 kontrolnih točk in bila speljana po vseh takratnih štirih občinah Pomurja. Pomursko planinsko pot so razširili leta 1976 za dve točki - Zgornja Ščavnica (14/A) in Zavrč (14/ B) ter leta 1999 za dve točki - Sveta trojica (14/C) in Tromejnik (4/ A). Društvo je izgubilo leta 1968 enega najaktivnejših članov Mirka Baligača - Dimeka iz Beltinec, ki je utonil v valovih reke Mure. V njegov spomin organizirajo vsako leto spust po reki Muri, ki so ga leta 1973 razširili in se imenuje Dimekov-Hor-vatov memorial. Planinsko društvo Murska Sobota se je leta 1974 preimenovalo v Planinsko društvo Matica Murska Sobota. Ogromno dela je bilo vloženega v pripravo dnevnika Pomurske planinske poti, ki so ga prvič izdali leta 1967 ob 10-letnici društva. Popravljena izdaja je izšla leta 1990, tretjič pa je izšel popolnoma na novo oblikovan dnevnik in vodnik pred kratkim. Društvo je bilo leta 1997 soorganizator dneva slovenskih planincev pri Domu na Goričkem v Gornjih Petrovcih. Na dnevu pomurskih planincev leta 1985 v Beltincih so razvili društveni prapor, od leta 1989 pa so opravili številne odprave v tuja gorstva, kot so italijanski Dolomiti, avstrijski Grossglockner, švicarski štirje tisočaki, Mont Blan-ck in Kilimandžaro, Južna Amerika zAconcaguo, Mehika, Himalaja, slovaške Tatre in romunski Krpati. Vse odprave so bile predstavljene širšemu občinstvu Pomurja na predavanjih in z videokasetami Lada Klara in Marinke Jerič. Najpomembnejša naloga v zadnjih desetih letih pa je bila šolanje lastnih strokovnih kadrov za varno in organizirano . hojo v gore - planinskih vodnikov. Tako so leta 1990 izšolali osem vodnikov, v letu 1994 dva in v letu 1998 zopet osem, tako imajo trenutno 18 vodnikov. V minulih petdesetih letih so vodili planinsko društvo številni ugledni planinci. (17:16). Rokometaši Arconta iz Radgone pa so v Radencih premagali Maribor z rezultatom 34 : 25 (17 : 11). Arcont Radgona: Leskovar, Mihalič, L. Klun, Pintarič 1, Hojs 4, Smolko 4, Petrač, Trbuc 4, Fartek 1, Šic, N. Klun 12, Kepe 2, Bogdanovič, Žinkovič 6. (FM) Naj jih navedeno: Ciril Tručl (1950-1951), Miroslav Rosina (1952), Jože Pezdirc (1952-1953), Zoran Klemenčič (1953-1 954), Lojze Trstenjak (1955-1962), Janez Plestanjak (1957-1958), Ernest Kučan (1959-1960), Evgen Titan (1961-1973), Filip Matko (1974-1981), Martin Sabotin (1982-1988), Andrej Zadravec (1984) in Jože Ružič (1989-2000). Najdaljše obdobje sta predsedniško funkcijo opravljala Evgen Titan, ki je vodil planinsko društvo 11 let in so ga leta 1975 izvolili za častnega predsednika društva, ter sedanji predsednik Jože Ružič, ki to funkcijo opravlja že 12. leto. Zlati jubilej bo Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote pod pokroviteljstvom mestne občine Murska Sobota proslavilo 14. aprila 2000 v soboški kinodvorani, ko bodo pripravili razstavo in izdali zbornik. Sicer pa bodo potekale vse letošnje akcije, odprave in prireditve iz bogatega društvenega programa v znamenju visokega jubileja. FERI MAUČECI Kegljanje ___ ________ Mlade zanima tudi kegljanje Naša najboljša kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika je tudi v letošnjih zimskih počitnicah (od 28. februarja do 3. marca) organizirala rekreacijsko kegljanje, čeprav še ni povsem okrevala od operacije. Gre za nadaljevanje njene kegljaške šole, ki jo je začela pred leti in ki mlade privablja na kegljaške steze. Rekreacijskega kegljanja, ki je bilo na kegljiščih Nafte v Lendavi in Radenske v Radencih, se je udeležilo 28 osnovnošolcev. Mladi so pokazali veliko zanimanja za kegljanje in je zares škoda, da v Pomurju ne organizirano šolskih tekmovanj. Ob koncu so izvedli tekmovanje. Na kegljišču Nafte v Lendavi je pri dečkih zmagal Uroš Zadravec s 105 pred Damjanom Hozjanom, 88, in Tomijem Gazdakom (vsi DOŠ Lendava), 85 podrtih kegljev. Med dekleti je bila najboljša Maja Meričnjak (DOŠ Dobrovnik), 103, pred Tadejo Kulčar(SKŠ Rakičan), 90, in Gordano Novak (DOŠ Lendava), 85 podrtih kegljev. Na kegljišču Radenske v Radencih je pri dečkih zmagal Boštjan Cimerman z 99 pred Simonom Šoštarecem, 97, in Dušanom Šoštarecem (vsi OŠ Tišina), 78 podrtih kegljev. Med deklicami pa je bila najboljša Monika Kovačič z 88 pred Ivano Kovačič (obe OŠ Tišina); 66, podrtih kegljev. Vsi udeleženci so dobili vstopnice za kopanje v hotelu Radin v Radencih in hotelu Termal v Lendavi. (FM) Odbojka _______ Odločila je tretja tekma V drugi tekmi prvega dela končnice državnega prvenstva v odbojki je Pomurje v Murski Soboti presenetljivo, vendar zasluženo premagalo Kamnik s 3 : 0 (25 : 20, 25 : 22, 25 : 19) in izenačilo rezultat na 1 : 1. Sobočani so tokrat zaigrali izvrstno in zasluženo zmagali. Pred tekmo so z enominutnim molkom počastili spomin na preminulega mag. Toneta Pračka, dolgoletnega športnega delavca in velikega ljubitelja odbojke. O uvrstitvi v polfinale je tako odločila tretja tekma v Kamniku. Tokrat so bili boljši domačini in zmagali s 3 : 1 (24 : 26, 25 : 18, 25 : 17, 25 : 19) ter se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Pomgrad: Horvat, Tot, Čeh, Kovačič, Kerec, Tinev, Topovšek, Zakojč, Fujs. Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote so tako zasedli sedmo mesto. (FM) Ljutomerčanke v polfinalu V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Zavarovalnica Maribor v Ljutomeru prepričljivo premagala Formis Bell Rogoza s 3 : 0 (25 : 21,25 : 20, 25 : 14), zasedla četrto mesto in se uvrstila v polfinale, kar je vsekakor lep uspeh. Ljutomerčanke bodo prvo tekmo igrale s prvouvrščeno ekipo Infonda Branika v soboto v Mariboru. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Tretinjak, Zver, Šoštarič, Kolar, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč, Gomboc, Kodila. (NŠ) Beltinci premagali Kovinarja V dvajsetem krogu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi so Beltinci doma premagali Kovinarja iz Kočevja s 3 :1 (24 : 26, 27 : 25, 25 : 18, 25 : 17). Beltinci: Horvat, Gobec, Marko in Mitja Janža, Časar, Lukač, Gumilar, Prša, Gider. Odbojkarji Šempetra pa so v Ljutomeru premagali domači Ljutomer s 3 : 1 (20 : 25, 25 : 20, 25 : 19, 25 : 18). Ljutomer: Primec, A. in B. Grut, Horvat, Onišak, Babič, Pirher, D. in G. Kodila, Špilak. (NŠ, FM) Kerna boljša od Celja V dvajsetem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je Kerna v Puconcih premagala Savinjo iz Celja s 3 :1 (25 :14, 25 : 16, 22 : 25, 25 : 16). Kerna Puconci: Kerčmar, Mencigar, Šeruga, Zorkovič, Škerlak, Eman, Horvat, Norčič, Potočnik, Časar, Vlaj. Odbojkarice iz Pre-valja pa so v Radenccih premagale domači Sonimex s 3 :1 (25 :16, 25 : 22, 23 : 25, 25 : 21). Sonimex Radenci: Zver, J. Vrbančič, Strmšek, Čuš, S. Vrbančič, Srt, Klemenčič. (FM) Kegljanje Pomembna zmaga Radenske V šestnajstem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Radenska v Lendavi premagala Žalec Rogaško s 5 : 3 (5156 : 5036) in dosegla pomembno zmago za obstanek v ligi. Za Radensko so zmagali Drvarič, 887, Hojnik, 861, in Kučan, 889, tekmovali so še Harc, 835, Šebjanič, 842, in Steržaj, 842 podrtih kegljev.'Rudnik iz Hrastnika pa je premagal Nafto iz Lendave s 6 : 2 (5346 : 5221). Za Nafto sta zmagala Radakovič, 905, in Peric, 916, tekmovali so še Matko, 814, Horvat, 854, Žalik, 932, Felšo, 248, in Matjašič, 552 podrtih kegljev. V desetem krogu prvenstva v prvi mariborski kegljaški ligi je druga ekipa Nafte v pomurskem derbiju premagala Radensko Carinik s 5 : 3 (4926 : 4830). Za Nafto II so zmagali Horvat, 843, Bagladi, 782 in Mihajlovič, 847, tekmovali so še Rosič, 814, Preradovič, 393, Šimon, 398, in Ko-pinja, 849. Za Radensko Carinika so zmagali Haložan, 818, Šalamun, 837 in Emeršič, 857, tekmovali so še Lesjak, 799, Pirc, 755, in Bojnec, 764 podrtih kegljev. (M. Žalik) Odbojka 2. liga moški Šempeter 20 17 356:15 52 3. liga vzhod ženske Mislinja 20 19 157:856 Brezovica 19 17 253:11 51 Comet Zreče 20 19 157:13 56 Šoštanj Top. 2016 454:20 48 Prevalje 20 16 453:20 49 IGM Hoče 2017 351:25 47 Braslovče 20 11 940:33 33 Ljutomer 2011 938:36 32 Gedeon 20 9 1137:39 29 Termo Lubnik 20 9 1137:42 28 Sonimex Radenci 20 10 1033:40 27 Beltinci 20 9 1136:41 27 Koma Puconci 20 9 1137:41 26 Prvačina 20 7 1330:43 21 Dravograd 20 7 1335:44 24 Fužinar II 20 6 1425:49 17 Partizan Črna 20 8 1235:44 24 Črnuče 20 5 1523:49 17 Savinja Celje 20 8 1231:42 23 Kovinar 20 4 1622:54 10 Ruše 20 3 1716:54 10 Krka 19 1 1814:54 7 Formus 20 1 194:37 3 Košarka Radenska Creativ že med prvimi štirimi V predzadnjem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v Radovljici prepričljivo premagala domačo ekipo z 92 : 66 (43 : 30). Strelci za Radensko Creativ: Besedič 20, Oček 17, Meško 16, Bratkovič 10, Želj 10, Karlo 9, Ulaga 7 in Žakula 3. S to zmago so si košarkarji Radenske Creativa že zagotovili igranje v končnici državnega prvenstva med štirimi najboljšimi ekipami za naslov prvaka. (FM) Sobočanke zmagale na Jesenicah V nadaljevanju tekmovanja za uvrstitev od 7. do 12. mesta v prvi državni ženski košarkarski ligi so košarkarice Pomurja Skiny iz Murske Sobote na Jesenicah premagale domačo ekipo z 72 : 64 (33 : 29) in se tako oddolžile za poraz v Murski Soboti. Strelke za Pomurje Skiny: Svetinova 24, Orijeva 22, Horvatova 13, Kerecova 7 in Pušenjakova 6. Po šestem krogu vodi Odeja Marmor iz Škofje Loke z 12 točkami pred Pomurjem Skiny iz Murske Sobote, 10, Postojno, 9, Jesenicami in Cometom iz Slovenskih Konjic, po 8, ter Domžalami, 7 točk. (FM) 20 MULARIJA 9. marec 2000, WSHI Varna povezava Internet in telekomunikacije niso bile samo glavna tema letošnjega nemškega CeBita, temveč so našle prostor tudi na novi sejemski prireditvi, ki te dni poteka v Ljubljani in ki so jo organizatorji poimenovali Teleinfos. Sodobne telekomunikacije namreč z internetnimi storitvami, mobilno telefonijo, radiotelevizijo, satelitskimi komunikacijami in širokopasovnimi omrežji postajajo živčni sistem Sodobnega sveta. Internetne storitve in z njimi povezane tehnološke rešitve pa po mnenju strokovnjakov predstavljajo komunikacijski temelj nove ekonomske ureditve - internetne ekonomije. Telekomunikacije imajo neposredni vpliv na bistveno večjo gibljivost in razpoložljivost delovne sile, hitrejši pristop na nova tržišča, zmanjševanje stroškov, povečevanje kakovosti življenja in učinkovitosti dela. Globalna informacijska infrastruktura je svetovna vizija telekomunikacij za naslednje tisočletje. Omogoča doseganje trajne konkurenčnosti na nove načine, ki so bolj odvisni od kreativnosti ter iznajdljivosti posameznikov in podjetij kot od fizične lokacije, velikosti in naložbenih sposobnosti. Vsebina prireditve Teleinfos je razdeljena na razstavni del, kjer se predstavljajo ponudniki telekomunikacijskih sistemov in storitev, medtem ko seminarski del vključuje štiri pomembne smernice, ki sojih poimenovali rdeča, modra, rumena in zelena linija. Rdeča linija predstavlja v prvem delu vizijo telekomunikacijske informatizacije, v drugem delu pa vas popelje do praktičnih rešitev v poslovni sferi. Rumena linija predstavlja prenosne sisteme, ki omogočajo prenos signalov med posameznimi uporabniki. Zelena linija bo pomagala, da se boste preko konkretnih projektov elektronskega poslovanja prepričali, da je varnost internetnih storitev vedno večja. Modra linija želi učiteljem in učencem predstaviti novosti na področju uporabe interneta in telekomunikacij v izobraževanju. http://www.tele.infos.si/ INFOS Slovenska informacijska infrastruktura, ki bo predstavljena na prireditvi Telein-fos, je temeljni gradnik sodobne družbe in države. Glob-,alna informa- cijska infrastruktura je svetovna vizija telekomunikacij za naslednje tisočletje. http://www.oks-zsz.si/2000/ sydney_2000/ >:■} Žani' S Igre XXVII. olimpiade -Sydney, Avstralija, 15. september - 1. oktober 2 0 0 0. Olimpijski komite Slovenije predstavlja evidentne kandi date za nastop na olimpijskih igrah. http://www.kabi.si/si21/fsav/ prettypark.html Črv FrettyPnrk Črv se razpošilja preko elektronske pošte v sporočilih s tematiko C:\CoolProgs\Pretty Park.exe, katerim je pripeta datoteka Pretty Park.EXE. Vsakih 30 minut se pošlje vsem naslov- nikom v uporabnikovem seznamu naslovov. Trenutno je razširjen tudi v Sloveniji. http://www.arctur.si/foto/ Celoletni fotografski natečaj poteka preko interneta. Razpisane so štiri tekmovalne kategorije, vsak lahko sodeluje s svojimi deli ali kot ocenjevalec. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Naše učiteljice sem se naveličal. Vsak dan nas je spraševala o Sloveniji. Najhuje pa je bilo pri spoznavanju narave. Vedno nam je razlagala kot bi bila Nezemljanka. Bila je namreč svetovna prvakinja zapletenega jezika, zato smo sklenili, da jo bomo nemudoma poslali v šolo, kjer se bo naučila, kar jo zanima, in ne bo več spraševala nas. Sklep smo tudi uresničili. Najprej je bila naša učiteljica v učiteljski šoli vsa obupana. Ni znala rešiti nobene domače naloge iz matematike. Usmilil sem se je in ji pomagal. Kmalu so se mi pridružili tudi drugi. To pa ne pomeni, da smo jo hoteli rešiti. Našo učiteljico so »obsodili« na deset let šole. Toda pri učenju je bila vedno boljša, zato so jo pogojno izpustili. Mi pa smo se zelo prestrašili, ker smo mislili, da bo konec naših lepih počitnic.Tako je tudi bilo. Na žalost - brez dela ni jela. MITJA PEČEK, 4. B OŠ I M. SOBOTA filete Rodil se je 12. novembra 1999. Ime mu je Niko. Zdaj je star je štiri mesece in že prepozna mene, mamo in atija. Rada ga pestujem in previjam. Ko se vrnem iz šole, ga peljem z vozičkom na sprehod. Začel je že jesti puding Monte in piti sok Frutek.Vesel je, kadar ga kopamo. Ko je obrnjen na trebušček, zelo visoko dvigne glavico in opazuje okrog sebe. Ponoči spi od šest do osem ur. Vsi ga imamo radi. ANA ČERGOLI, 2. A OŠ BAKOVCI % /a/ Ime mi je Andreja, pišem se Mord. Živim na Murskem Vrhu. Rada se vozim s kolesom. Mami pomagam pomivati posodo, pri kurjenju in Obešanju perila. Hodim na sprehode in rada se igram s psico. Obiskujem OŠ Kapela. Moje prijateljice so Simona, Martina, Sabina, Deja, Nina in Simona. Imam dve sestri. Ena ne živi več z nami. Sem bolj žive narave. Rada bi postala policistka. ANDREJA MORD, 3. A OŠ KAPELA Predstavite se tudi drugi. Priložite svojo fotografije ali se narišite. Ljubezen je ena najlepših stvari na svetu. Strokovno pravijo, da je ljubezen močno čustvo naklonjenosti do nekoga. Po domače bi rekli, da imaš nekoga rad. In ljubezni so različne - eni imajo radi živali, drugi naravo, tretji sami sebe; nekateri pa se zaradi ljubezni celo poročijo. Ljubezni si ne moreš izmisliti, ampak nastane v srcu. Ljubezen je ali pa je ni. Če je, potem je lepa, tako lepa, da lahko zaradi nje počneš neumnosti. Če si globoko zaljubljen, sploh ne slišiš nekaterih stvari, ki ti jih pripovedujejo, ampak misliš samo na ljubezen. Ljubezni ne zanima samo zunanjost, temveč to, kakšen je človek po srcu. Z ljubeznijo se srečamo takoj, ko privekamo na svet. Prva ljubezen je seveda mama, druge pa pridejo kmalu - že v vrtcu, v šoli pa jih je tako ali tako veliko. Ljubezen se z leti tudi spreminja. Postane zrelejša in odgovornejša. Mislim, da človek brez ljubezni ne bi mogel živeti, pa čeprav je včasih zaradi nje tudi nesrečen. NIKO MAUČEC, 8. A OŠ I M. SOBOTA Ko favn velika Ko bom velika, bi rada postala frizerka. Ta poklic mi je všeč, ker rada perem lase, jih režem in češem. Tudi mamina sestrična je frizerka. Večkrat jo opazujem pri delu. Ko smo šli na izlet, sem babici prvič rezala lase. Tudi dedku rada dajem na glavo lasnice, gumice in mu delam čope. Upam, da se ne bom spet premislila, kajti najprej sem hotela postati zdravnica, cvetličarka, učiteljica, vzgojiteljica ... NASTJA GJOREK, 2.A OŠ I M.SOBOTA Na OŠ Puconci so organizirali tekmovanje karaok z naslovom Korajža velja. Zmagovalka na razredni stopnji je postala tretješolka podružnične OŠ v Mačkovcih Mojca Hazl. Mogoče bo kdaj postala celo slavna pevka!? Moj največji vzornik vseh časov je Ronaldo. Sporočil je, da bo prišel na svoj rojstni dan v Slovenijo. Te novice, ki sem jo slišal po radiu, sem bil zelo vesel. Odpotoval sem v Ljubljano in tamkaj ostal tri dni. Med množico ljudi sem zagledal Ronalda. Bil je zelo prijazen, preprost, eleganten, privlačen in zabaven. Svojim občudovalcem je delil podpise in posterje. Vsakemu je podaril tudi medvedka s številko 9 in majico s svojim imenom. Bili smo zelo navdušeni in smo na ves glas kričali. Učiteljica mi je dala opomin, ker sem manjkal pri pouku, ampak ko sem ji povedal, kako pomemben dan je bil to zame, mi je opravičila. To je bil zame res najlepši dogodek. Žal sem ga doživel le v sanjah, a želim si, da bi se mi te sanje uresničile. MARKO GABER, 4. RAZ. OŠ SV. JURIJ Svet. Ko pomislim na to besedo, se poraja v meni veliko misli in vprašanj. Svet, v katerem živimo, se mi zdi zelo razvit, hiter... Dnevi hitijo kot bi bile ure in ure minejo kot minute. V prostem času velikokrat mislim na ljudi po vsem svetu. Imajo hrano? So vsi preskrbljeni? So vsi v toplem zavetju svojih domov? Zavedam se, da to ni mogoče povsem svetu. Mnoge deklice si želijo postati učiteljice in frizerke, vendar je žalostno, da jim to ne bo nikoli uspelo. V nekaterih delih sveta ni razvito šolstvo, zato so mnogi otroci prikrajšani za znanje in svoje sanje. Zakaj se »pametni« ljudje ne potrudijo, da bi izboljšali življenje ubogih in revnih ljudi na svetu? To je spet vprašanje, ki mu ne najdem odgovora. Včasih se mi zdi, daje ljudem pomembno le njihovo udobje, na sočloveka pa nemalokrat pozabijo. Tega bi se morali sramovati in se zavedati, da tudi oni lahko ostanejo nekega dne brez strehe nad glavo, brez sredstev za preživljanje ... Na svetu je žal tudi veliko kriminala in alkoholizma. To je težko premagati. Včasih kdo reče: »Pa saj ima vse, kaj mu je treba uživati toliko alkohola!« Kdor tako misli, nima prav. Človeka lahko potolčejo vsakdanje težave, ki ga pestijo. Za to, da v današnjem svetu preživiš, moraš biti vztrajen, borben in tak kot kopriva. Ko ti kaj ne uspe, se še bolj vzpenjaj in se dvigaj visoko, še višje. Tako boš z vztrajnostjo dosegel veliko več zase in za boljši svet. Svet. Včasih se nam zdi najboljši, drugič spet nekaj krutega, resničnega ... S pomočjo dobrih in plemenitih ljudi se da marsikaj izboljšati ali popraviti. BRIGITA RECEK, 7. B OŠ SV. JURIJ oče Oče zgodaj noče vstat’, ker zvečer gre pozno spat. Ko pa zjutraj se zdani, že veselo na delo hiti. In kmalu traktor zabrni, vem, da oče na njem sedi. Orje, seje, brana rad, da jeseni ima kaj prodat'. Dobiček si delimo vsi, ki smo mu pomagali. UROŠ ČERPNJAK, 3. D PODRUŽNIČNA OŠ BODONCI IBTil , 9. marec 2000 NA SCENI 21 Nov Schwarzijev f lop Napovednik koncertov Rešeni za tisoč let - pa kaj? te se že vprašali, kakšen je Arnold Shwarzenegger, ko umre? Bi radi videli, kako Arnieja pretepe starejša ženska? Kako je mogoč tek po zraku? Kaj delata v istem fil- mu Schwarzenegger in Gabriel Byrne? Vse to in še več je mogoče videti v novem filmu režiserja srhljivk Petra Hyamsa (nazadnje znan po filmu Relikvija) End Of Days, ki so ga pri nas popolnoma neustrezno prevedli kot Začetek konca. S tem pa nenavadnosti filma še ni konec. Znani in priljubljeni igralec Gabriel Byrne se namreč pojavi v vlogi samega -satana! A to je le ena redkih svetlih točk tega akcijskega spektakla, ki ni navdušil kritike nikjer po svetu. Začne se dobro: iz Vatikana pošlje sveti oče svoje poslance, da najdejo dekle, ki je bila izbrana s strani temnih sil, da bo postala ob obratu tisočletja hudičeva nevesta in s tem povzročila svetovno apokalipso. Najdejo pa jo seveda kje drugje kot v glavnem mestu sveta (po ameriško) New Yorku, kjer pa je tudi zagrenjeni in nad življenjem razočarani varnostnik Jerry (Arnold Schwarzenegger). Čeprav je Christine (Robin Tunney) v dvojni nevarnosti, saj jo »dobri« menihi hočejo ubiti, zlobni pa ujeti, se Arnie postavi zanjo in jo brani do konca filma, čeprav ni jasno, zakaj, saj že na začetku hoče narediti samomor. Nekje na četrt poti se film prevesi v znano Shwarzeneggerjevo akcijo brez konca in kraja, čudno je le, da naš junak vzdrži tako dolgo brez pravega arzenala orožja. In ne kaže toliko mišic kot v prejšnjih filmih. Toda že spet se pojavljajo stare napake: pretepe ga dvajset ljudi s palicami, on pa nima zlomljenega niti enega rebra, da ne govorimo o njegovem avstrijskem naglasu. No da, saj se trudi, ampak očitno ne dovolj, saj ga je ameriška komisija letos Pa vendar je sreča biti mlad! že nominirala za zlato malino, ki jo podeljujejo za najslabšo vlogo. Vendar ga po nekakovosti prekašajo tudi drugi: režiser, igralci v stranskih vlogah (kaj dela tu sploh CCH Pounder?, Kevin Pollak, ki se obupno trudi, da bi bil smešen, izpade pa kot najslabša točka v filmu ipd.) pa tudi v zgodbi se pojavljajo nelogičnosti. Kljub temu je nekaj svetlih točk: najboljši so tehnični učinki, Rod Steiger in nekatere domislice, kot npr. ko Byrne (Satan) na ulici reče rolkarju z napisom na majici Satan Rules! (Satan vlada): »Všeč mi je tvoja majica« (I like your shirt!) ali pa ko dopoveduje Schvvarzieju: »Bog sploh ni tako vsemogočen, kot si vi mislite, le dober reklamni marketing ima.« End Of Days, ZDA 1999. Režija: Peter Hyams. Igrajo: Arnold Schwar-zenegger, Gabriel Byme„ Kevin Pollak, Robin Tunney, Rod Steiger. Dolžina filma: 105 minut. Na sporedu od 9. do 12. marca ob 18. in 20.15 uri v soboškem kinu Park. TOMO KOLEŠ Murska Sobota 9. marca: Irena Vrčkovnik, nova galerija Zav. Triglav ob 19. uri 10. marca: koncert Glasbene šole Kočevje, grajska dvorana ob 17. uri 10. marca: DJ Elabjer + DJ Benjamin (Celje) - Drum’n’bass tehnohouse večer, Čarda ob 21. uri 16. marca: Maher & Zver kvartet, grajska dvorana ob 19. uri 18. marca: Overflovv + Elvis Jackson, Čarda ob 21. uri 21. marca: Vlado Kreslin + Lidija Bajuk, kinodvorana ob 19. uri 28. marca: Hobby Brass Band, kinodvorana ob 19. uri 31. marca: Izbor skupin za Rock Otočec, disko Čarda 31. marca: Revija glasbenih šol, kinodvorana ob 19. uri Ljubljana 9. marca: The Slackers, K4; predskupina: Elvis Jackson 10. marca: Street Explosion, K4 15. marca: Zablojena generacija, K4 16. marca: Mike Štern, studio 1 TV SLO 18. marca: Catherine Ribeiro, Francoski inštitut 20. marca: Yes, hala Tivoli 20. marca: Karma To Burn, K4 28. marca: Uri Caine, Cankarjev dom 6. aprila: Victor Bailey, studio 1 TV SLO 13. aprila: Steve Vai + Erič Sardinas, hala Tivoli 17. aprila: At The Drive-ln, Orto 4. maja: Pharcyde, ? 8. maja: Hiram Bullock, studio 1*TV SLO 11. maja: Jethro Tuli, hala Tivoli 14. maja: Sting, hala Tivoli 29. maja: Jack DeJohnette, studio 1 TV SLO 19. junija: Pearl Jam, hala Tivoli Pulj 13. maja: Sting, arena Dunaj 14. marca: Godfathers, B72 18. marca: Violent Femmes, Planet Musič 23. marca: Counting Crows, Libro Musič Hall 28. marca: Puff Dady &The Family, Stadthalle 7. aprila: Melissa Etheridge, Kurhalle Oberlaa 11. aprila: Cure, Libro Musič Hall 26. aprila: Dee Dee Ramone, Flex 9. maja: Tom Jones, ? 26. maja: Santana, Stadthalle Verona 20. maja: Sting, arena Mladostna leta so najlepša leta. Doživljaš stvari in veliko lepega, ki jih ne boš nikoli pozabil. Uživaš, se zabavaš in noriš. Živiš za »žur« in veselje, kajti brez zabav, prijateljev bi bilo naše življenje prazno in mrtvo. Sedaj nam je lepo, upajmo, da bo še lepše. Starejši bomo, več bomo spoznavali in vedeli. Pred mano je še celo življenje in upam, da mi bo lepo? Da bo vse, kar si želim, nekoč resnično. Zato vsi vi in jaz - uživajmo dokler smo mladi. Kajti mladost je naša norost. MATEJA HUBER Zakaj ubil si jo? Tone v samoto, sama je. Zakaj te ljubezen vedno razočara? Je ona kriva, je mar ona jokala? Ne, on je jokal in si želel konca. Kaj pa ona? Nikoli nisi pomislil nanjo in nikoli ne boš. Zakaj zapravil si, kar ustvarila je? Slišiš, zakaj? Ni odgovora, strah te je, kaj pa njo? Na njena čustva se oziral nisi, ubil si njeno srce. A si lahko zdaj srečen, ko nekdo umrl je zate? Veš kaj, lahko ti je žal, saj take punce, kot je bila ona, ne boš več našel. Zakaj si ji storil tako krivico, je bilo mar potrebno? Ubil si nežno deklico v njej in zdaj se veseliš. Kaj pa ona? Trpi in več ne ve, kaj si želi. Veliko stvari je izgubila, veliko sanj pozabila, veliko je obžalovala, ker ljubiti ni znala. Zdaj sameva in veliko mest je zaradi tebe prehodila in na koncu spoznala je resnico, a ti? Prihaja z morja, sem jo zanesla je pot. In veš, zakaj? Da bi našla sonce, da bi bolečino zamenjala za tvoj poljub. Veš, ne zaslužiš si sreče, vedno na poti do sreče ti bom stala jaz in vedno bo tvoja sreča splavala po vodi. Razumi svoj greh, moraš plačati, in kdo drug te bo pripeljal do trpljenja kot jaz. Srečo si zapravil, ubil si njeno mehko srce, a zdaj boš plačal, to ti prisežem. A sploh veš, kdo sem? Ne veš, kako bi le vedel, ko sploh poznal me nisi, a dovolj je, da jaz poznam tebe, in vem za vse, kar si storil njej, je kot da bi storil meni, saj sva kot sestri, ki je nikoli nisem imela. Ko sem končno nekoga vzljubila kot sestro, si jo uničil. Plačal boš drago, prisežem ti! ANDI Nekje za obzorjem ...neskončna tišina. Preliva se v škrlatno rdeče nebo... barve neba in sonca se mešajo. Šum rahle sapice mi prepoji dušo in telo. Zaslišim lajež razvpitih psov nekje daleč proč, a ne takoda-leč, kakor segajo moje misli. Izgubljena v nekem nenavadnem svetu, svetu sanj in iluzij. Želim si občutka varnosti in nežnosti, kakor tedaj... Bilo je hitro in nepričakovano, vendar tako sladko. Izgubila sem se v tvojih pogledih, nasmehu, gibih. Vedela sva oba, kaj si želiva, vedela in še vedno veva. Ko sem zaslišala zvok tvojega glasu, me je prevzel nenavaden občutek, občutek sreče in radosti. Tvoj dotik, še vedno ga čutim... vonj po tebi, tega nikoli ne bom pozabila. Naenkrat so se v meni prelivali nepopisani občutki, ki jih že dolgo nisem čutila. Tvoje mehke ustnice sem naenkrat občutila na svojih. Vroči poljubi, strast in želja po tebi, samo po tebi. Tvoji prsti so drseli po mojem telesu, oblivala me je mrzlica. Nikoli te več ne bi pustila, čeprav sem se zavedala, da naju roka usode ločuje. Ločuje na meni nerazumljiv in nedoumljiv način. In zdaj, ko si tako daleč... Sedaj ne občutim več sreče in ne vem več ljubiti, v meni živijo nesreča, žalost in otožnost. Postale so del mojega vsakdanjika in življenja. Bolečina mi razseka srce, ko se spomnim, da si odšel tako hitro in tiho, kot si bil stopil v moje življenje. Ni bilo slovesa, ne zadnjega pogleda. Zdaj živiva vsak po svoje, ločena... le zakaj? Nikoli ne bom razumela. Svetlo I sonce je utonilo za obzorje. Mrak se prebija nad okolico... zamračilo je tudi moje srce. Hodila sva po poti spoznanja ter prišla do križišča. A tam nisva se ustavila, šla sva vsak svojo pot... vem, prišel bo čas, ko bova spet na istem križišču, a kaj bo takrat, tega ne vem. Tišina in mir, povsod. BEATRIX Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! s t r o g o Burja Ne morem biti žarek, ker sem sonce, ne morem biti reka, ker sem morje, ne morem biti jugo, saj sem burja kot edina hrana duši, polni neurja. Biserka Vrni se Minila so leta ta, a jaz sem osamljena, ker ob meni te ni, srce moje krvavi. Dolga leta ta le po tebi hrepeni, solze izsušile so oči, a v njih si ti. Ta tvoj topli pogled, zaradi njega obšla bi svet, in znova hotela bi živeti ter postala bi poet. V srcu mojem domuješ, čeprav v njem ni krvi, izjokalo jo je dolge dni, ko ob meni nisi bil ti. Sonja V dežju Začelo je deževati, midva pa sva se začela ljubiti, po obrazu so padale mokre dežne kaplje, to je bilo romantično, ne pa, da bi naju motilo, spet sva se ljubila in se poslovila in tega deževnega dne ne bom pozabila! Mateja Vrni se G., zakaj sem te morala spoznati, ker me mučiš cele dneve in noči, vedno si le želim, da bi bil ob meni. Vrni se, vrni se k meni, v moj objem in poljub. Minevajo ure, dnevi, jaz pa te še vedno nosim v srcu in te nadvse ljubim, ljubim! MATEJA H. Za vedno v mojem srcu si Ah ti, ki si le ti. Vedno in povsod spremljaš me le ti, Eno in edino je, ki z mano v sanje tone, Dan in dan v sanjah se godi, Nate še pomisli ne, Oblak na nebu priča je, da ljubim te. A. R. zaupno 1OM pri ZPMS BREZPLAČEN KOC - VSAK DAN OD 12* DO 20‘ 22 DOBRO JE VEDETI 9. marec 2000, IBM OVEN BIK DVOJČKA RAK KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in pokazala v svoji polni moči. In to ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo drugi povsem zmedeni. Torej pohiti, tako v ljubezni, kot tudi drugje. On: Kadar bodo tvoja čustva globoka in iskrena, naj ti ne bo nerodno o tem govoriti. Znova si izgubil naklonjenost ljubljene osebe, vendar se boš vseeno potrudil in jo ponovno osvojil. Za ostale reči pa bo še čas. Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek prej primernejši za pomiritev. Proti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo potrebno odločiti veliko več, kot pa boš pripravljena. On: Prijetna neznanka ti bo pokvarila sicer mirno življenje, v prihodnosti pa še marsikaj več. Zavedaj se, da se nekdo s tem ne bo hotel strinjati, pa najsi bodo tvoji argumenti še tako prepričljivi. Ona: Naj te nikar ne motijo očitki iz okolice, temveč ravnaj tako, kot ti veleva srce. Nekaj, kar je bilo včeraj le še iskra, se počasi, vendar vztrajno razrašča v pravi ljubezenski ognjemet. Bodi pripravljena! On: Grozi ti »nevarnost«, da se ti bodo ponovno odprle stare srčne rane. Kdo ve, mogoče pa bo tokrat bolje, kot pa se je pripetilo zadnjič. Vsekakor je vredno poskusiti, saj je »dobitek« več kot mamljiv. Ona: Poskusila se boš otresti spominov na preteklost, a ti tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga enostavno odbija. On: Kmalu boš srečal nekoga, ki ga ne boš mogel hitro pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudi se in ne bo ti žal. Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem področju. On: Nikar ne nasedaj na navidezno hladnost določene osebe, saj je vse skupaj le dobra in premišljena igra. Odlično boš investiral, vendar pa boš z rezultati vseeno le delno zadovoljen. Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo. Ona: Vate se bo naselil občutek, da te nekdo stalno zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tudi sama. Konec tedna boš preživela daleč od vsakodnevnih tegob, ki so ti že dodobra zagrenile marsikatero priložnost. On: Obnašaš se, kot da ne veš, kaj bi rad, zato si se že marsikomu prav pošteno zameril. V bistvu pa je to le površinska maska, s katero boš poskušal skriti svojo ranljivo naravo. Še preveč ti bo uspelo... Ona: Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se bo pokazalo, da si imela prav. Z odločitvijo, ki si jo hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve, morda pa si boš še premislila. On: Nikar ne obupuj zaradi trenutnih malih nesoglasij s prijateljico, saj ni s tem mislila ničesar hudega. Raje se potrudi in ji predlagaj spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže tudi v kaj lepšega in prijetnejšega. Ona: Prišel je čas, ko se boš morala dokončno odločiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se bo pojavil nekdo povsem tretji, ki ti uspe dodobra prekrižati tvbje načrte. Ob koncu tedna se ti obeta prijeten obisk. On: Do prijateljice boš začel čutiti tudi nekaj več, kot pa je samo prijateljstvo. Vprašanje pa je ali bo za stvar tudi ona. Vsekakor se ti obeta izredno zanimiv konec tedna, zato se nikakor ne boš dolgočasil. Ona: V tvoje življenje bo vstopil nekdo, ki si ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja svojih prijateljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu pa te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve, mogoče pa bo vendarle uspelo? On: Kerti je delo pravi užitek, si ne boš privoščil niti najmanjšega počitka, pa četudi bi ti bil še kako potreben. Takšen način življenja ti sicer zagotavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomisli tudi na kaj drugega... Ona: To, kar si nekoč ljubila in spoštovala, ne izgine popolnoma brez sledu. Preteklost je pač nekaj, kar nam ostane za večno zakopano globoko v nas. Toda nikar ne spreglej priložnosti, ki se ti ponuja. On: S prijatelji se boš pošteno zapil, drugega dne pa boš preklinjal jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki se je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo prav kristalno jasno. Ona: Spraševali te bodo za konkreten nasvet, zato raje pozabi na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti. V ljubezni ti sicer ne bo šlo ravno najbolje, vendar pa se ti bo v kratkem zgodilo nekaj prav lepega. On: Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi na svoje prijatelje, saj te lahko le-ti kaj hitro pozabijo. Pozabil boš na dano obljubo, ki pa se je bodo drugi prav dobro spominjali. Predvsem pa tvoj trenutni partner. Ona: Znanec ti bo ponudil priložnost, da se srečaš z nekom, ki ga že dolgo opazuješ. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazi, da tega ne izve tvoj partner! On: Znašel si se v dokaj neobičajni situaciji, ko si začel zamenjevati med ljubeznijo in poslovnimi rečmi. Lahko ti sicer uspe, vendar le v primeru neverjetnih naključij, na kar pa nikar preveč ne računaj. LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Inkontinenca seča (1) D nkontinenca seča je tema, o kateri se v našem okolju neradi pogovar- jajo tako tisti, ki jih je bolezen prizadela, kot tisti, ki bi lahko dali zelo potrebne napotke in nasvete. Oboleli se zaradi neprijetnega vonja in drugih težav sramuje in molči, drugi pa se ga izogibajo. Mnogi ne vedo, kako naj s svojo boleznijo živijo. Inkontinenca seča je tudi eden pogostih vzrokov za namestitev starejših v dom oskrbovancev. Bolezen je sicer pogostejša v starejši dobi, nemalokrat pa prizadene tudi generacijo srednjih let. Za prizadete je na voljo več različnih terapij, ki težave, če ne že odpravijo, vsaj omilijo. Dandanes so na voljo različni negovalni artikli, ki pacientu omogočajo kar se da normalno življenje brez izolacije. Prvi korak k izboljšanju je, da prizadeti prekine svoj molk in izrazi željo, da mu nekdo (farmacevt, zdravnik, prijatelji ... ) pri tem pomaga. Pacient bo to storil, če bo imel zaupanje v osebo, čas in prostor za nemoten pogovor. Inkontinenca vključuje več vrst obolenj. Diagnozo in način zdravljenja določi zdravnik specialist. Uriniranje je zapleten proces. Oba vegetativna živčna sistema, tako tisti, ki je podvržen naši volji, kot tisti, ki to ni, morata delovati ubrano. Le vtem primeru se mehur nemoteno polni z urinom in ga lahko po potrebi izpraznimo. Medtem ko ledvica nenehno izloča urin prek Združenje potrošnikov pomurja svetuje Zvišanje cene potovanja oklical nas je gospod iz Maribora. Pri potovalni agenciji je vplačal poto- vanje, ki vključuje tudi praznovanje novega leta. Od turistične agencije je namreč dobil dopis, da se je cena aranžmaja zvišala za 13 odstotkov. Zanima ga, ali agencija lahko kar tako poviša ceno za potovanje in kaj lahko vtem primeru stori. Gospod je z agencijo sklenil pogodbo, v kateri je bila določena tudi cena. Te cene agencija ne more povišati brez utemeljenega vzroka. Prav tako mora biti možnost zvišanja cene predvidena tudi v pogodbi o potovanju. Utemeljen vzrok zvišanja cene po sklenitvi pogodbe je lahko samo v dveh primerih: če je prišlo do sprememb v tarifah prevoznikov ali če je prišlo do sprememb v menjalnem tečaju. Zvišanje cene pa ne sme biti več kot 10-odstotno, sicer ima potrošnik pravico, da pogodbo razdre, agencija pa mu mora vrniti znesek, ki ga je že vplačal. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. Tel.: (069) 349 390, faks: (069)349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. Vodja pisarne ANDREJ ČIMER ■ SKUPAJ PROTI I KRI ( Ml fNALUl ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI! sečevoda v mehur, je mišičje mehurja sproščeno, notranja mišica zapiralka ali sfinkter pa je napeta, tako da urin iz mehurja ne more samodejno odtekati. Poleg notranje mišice zapiralke ima človek še zunanjo mišico zapiralko iz prečno-progastih mišičnih vlaken. Ta vlakna lahko zavestno skrčimo, vendar se mišica hitro utrudi. Pri ženskah je ta mišica še posebno šibka. Ko se v mehurju nabere zadostna količina urina ( 500 ml), se zaradi pritiska vzdražijo določeni receptorji v steni mehurja in povzročijo potrebo po uriniranju, Aktivirani receptorji pošljejo možganom sporočilo o prenapolnjenosti mehurja. Pri tem se vzdražijo parasimpatična živčna vlakna. Mišičje mehurja se stisne, notranji sfinkter se odpre, zunanji sfinkter pa popusti samodejno, ko se odločimo za uriniranje. Medsebojni odnos med polnjenjem in praznjenjem mehurja imenujemo kontinenca. Kontinen-ca je sposobnost mehurja, zadrževati urin tako dolgo, dokler me- d.d. MURSKA SOBOTA UROLOŠKI CAJ Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo dajali 21 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer opel kadett 1,3, letnik 1986, prevoženih 126.000 kilometrov, za 300.000 SIT, in zastavo 101 skala 55, letnik 1989, prevoženih 102.000 kilometrov, za 105.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km Cena Citroen Ax Caban 1,1 1993 111.000 560.000 SIT Nissan Almera 1,4 1996 100.000 1.650.000 SIT Nissan Sunny 1,4 1993 110.000 760.000 SIT Peugeot 40 S GLI 1990 131.000 500.000 SIT Opel Vectra 1,6 i 1992 147.000 850.000 SIT Renault Clio 1,4 RT 1991 108.000 430.000 SIT Renault 5 Campus 1989 73.000 320.000 SIT Lada Samara 1300 S 1995 42.000 560.000 SIT Kokosove rezine Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Žafranova juha * Račje prsi z jabolki Rezančev puding Sojina solata s korenjem Žafranova juha 40 g korenja, 20 g peteršilja, 30 g zelene, 30 g čebule, 5 cl olja, 30 g žemlje, 50 g riža, žafran, sol, poper, lovorjev list, muškatni oreh Zelenjavo očistimo in narežemo na kocke. V kozico damo olje, na katerem prepražimo zelenjavo, dodamo na kocke narezano žemljo in zalijemo s kostno juho (če juhe nimamo, si pomagamo z jušno kocko). Začinimo s soljo, poprom, lovorjevim listom, muškatnim oreščkom in kuhamo eno uro. Juho precedimo, dodamo noževo konico žafrana in zakuhamo riž. Kuhamo 15 minut. Račje prsi s jabolki 720 g račjih prsi, sol, poper, 80 g masla, 100 g šalotke, 5 cl belega vina, 4 cl konjaka, 5 cl vode, 10 cl kisle smetane, 40 g gosjih jeter 300 g olupljenih jabolk, 30 g kristalnega sladkorja, 2 cl limoninega soka, 10 cl belega vina Račje prsi brez kosti v hladni vodi operemo, nato s krpo osušimo, solimo in popramo. Maslo v ponvi razpustimo in na njem počasi opečemo prsi. Opečene prsi preložimo v drugo posodo, na preostanku maščobe pa prepražimo na drobne kocke narezano šalotko in jo zalijemo s konjakom, vinom in vodo. Dodamo na kocke narezana gosja jetra in opečene prsi. Vse skupaj dušimo do mehkega. Omako pretlačimo, dodamo kislo smetano, prevremo in začinimo. V drugi ponvi karameliziramo sladkor, dodamo na krhlje narezana jabolka, jih z vseh strani opečemo ter zalijemo z vinom in limoninim sokom. Dušimo tako dolgo, da se jabolka zmehčajo in tekočina izhlapi. Račje prsi narežemo na tanke rezine, prelijemo z omako, obložimo z jabolki in vroče ponudimo. hurja zavestno ne izpraznimo. Inkontinenca pa pomeni nezmožnost zavestnega zadrževanja urina. Gre za motnjo v koordinaciji med udeleženimi mišicami zapiralkami in med različnimi živčnimi sistemi, ki te mišice oživčujejo. Najbolj znana je stresna inkontinenca, čeprav je relativno redka. Značilna zanjo je motena vloga zunanje mišice zapiralke sečnega mehurja. Če se poveča pritisk na mehur, npr. zaradi kašlja, kihanja, dvigovanja težjih predmetov, smejanja in podobno, mišice zapiralke niso dovolj močne in urin priteče iz mehurja. Za to obliko inkontinence bolehajo v glavnem ženske. Predvsem pri ženskah, ki so večkrat rodile, so zaradi porodnih poškodb mišice medeničnega dna oslabljene. V blažjih primerih lahko s treningom okrepimo mišičje medeničnega dna. Pri teh vajah poskušamo zadržati vaginalni konus v nožnici s stiskanjem oz. krčenjem mišic čim dlje (nekaj minut). Za težje oblike predpiše zdravnik vložke, ki jih ženska vloži vsak dan znova v nožnico in mehansko podpirajo mišice zapiralke. Stresno inkontinenco pa lahko pri starejših ženskah v post-menopavzalni dobi povzroči tudi pomanjkanje estrogena. Pri tem predpiše zdravnik lokalno ali sistemsko uporabo estrogena. Pri najtežjih oblikah poskušajo vlogo mišic zapiralk izboljšati z operacijo. EDITH JOŠAR, mag.farm.spec. ■ Rezančev puding 300 g kuhanih rezancev, 2 jajci, 70 g naribanega sira, 30 g masla, 50 g svežih šampinjonov, sol, poper, maslo za model Rumenjake in maslo penasto umešamo. Dodamo kuhane rezance, nariban sir, sesekljane sveže šampinjone, solimo, popramo in rahlo premešamo, nato dodamo sneg iz beljakov in premešamo. Napolnimo modele, ki smo jih prej namazali z maslom. Pokrijemo z alu folijo in nad soparo kuhamo 20 minut. Kuhanega zvrnemo k mesu z omako. Solina solata s korenjem 500 g kuhane soje, 200 g korenja, 5 cl bučnega olja, 5 cl vinskega kisa, sol, peteršilj Korenje očistimo in drobno naribamo. V skledi združimo sojo in korenje, prelijemo z bučnim oljem, razredčenim vinskim kisom, premešamo in po vrhu potrosimo s sesekljanim peteršiljem. Kokosove rezine Biskvit: 5 jajc, 120 g sladkorja, 10 cl olja, 10 cl mleka, 1 vanilin sladkor, 130 g ostre moke, 1 pecilni prašek, 20 g kakava Krema: 50 cl mleka, 1 vanilin sladkor, 100 g sladkorja, 60 ostre moke, 100 g kokosove moke Čokoladna glazura: 100 g čokolade, 50 g masla, 1 cl olja Biskvit: Jajca, sladkor in vanilin sladkor penasto umešamo. Prilijemo olje in mleko ter še mešamo, da se dobro zgosti. Dodamo moko s pecilnim praškom in vse skupaj narahlo premešamo. Polovico biskvitne mase damo v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo 8-10 minut pri 180 °C. Vzamemo iz pečice, premažemo z vročo kremo in prekrijemo s preostalo . biskvitno maso, ki smo ji primešali kakav. Ponovno damo v pečico in pečemo še 20 minut pri 180 °C. Ko je biskvit pečen, ga vzamemo iz pečice in nekaj minut pustimo v pekaču, nato ga zvrnemo na desko. Ohlajen biskvit prelijemo s čokoladno glazuro. Krema: Mleko, vanilin sladkor in sladkor zavremo. Vrelemu primešamo v malo hladnega mleka razmešano moko. Mešamo, da se zgosti. Odstavimo s štedilnika in vroči kremi primešamo kokosovo moko. Čokoladna glazura: Čokolado zmehčamo nad soparo. Prilijemo raztopljeno maslo. Vse skupaj mešamo, da se glazura začne gostiti in se oprime hrbtne strani žlice. za zdravje in dobro počutje USIH , 9. marec 2000 O TEM IN ONEM 23 Prejeli smo I/ članku Za mnoge prva delovna izkušnja (Vestnik, 10. 2. 2000) izpod peresa vaše novinarke študentke Darje Tibaot smo dobili zaušnico. Po krivem in to boli. Novinarka trdi, da našemu osebju manjka »sposobnost pristnega osebnega stika«. Glede tega najpomembnejšega elementa odnosa z našimi člani in poslovnimi partnerji se trudimo že več kot deset let ter menimo, da je to ena naših pomembnejših primerjalnih prednosti pred drugimi. Vem, da vaša novinarka tega mnenja ni dobila od naših članov ali poslovnih partnerjev. Kako bi tudi imeli več kot 3000 aktivnih članov in prek 2000 poslovnih partnerjev, če bi bili »neprijazni« do njih? Po števi- Na kratko Gornja Radgona V Trstenjakovem domu v Gornji Radgoni se je sešlo 23. februarja 56 duhovnikov in 15 katehistinj prekmurskih in prleških župnij. Govorili so o poenotenem pristopu k prejemanju sv. zakramentov in o drugih vsakodnevnih temah, na primer o volitvah župnijskih pastoralnih svetov, ki so lahko kot svetovalni organ duhovnikom v veliko pomoč. V Dekaniji Ljutomer deluje v župnijskih svetih 238 članov in vsem poteče mandat, zato so volili nove pastoralne svete. (F. KI.) Srednja Bistrica Kuharskega tečaja na Bistrici se udeležuje petnajst žensk, vodi pa ga kuharska mojstrica Olga Godina, ki je vrsto let poučevala v radenski gostinski šoli. Poudarek je na pripravi enolončnic pa tudi domačih jedi iz kaš. Cilj je tudi, da bi ženske kuhale čimbolj zdravo, torej s čim manj maščobami. (J. Ž.) BRANKO ČASAR 800 g kumaric, 70 cl kislega mleka, 30 cl kisle smetane, 60 g čebule, sladka mleta rdeča paprika, sol Kumarice olupimo in naribamo na lističe, prav tako čebulo. Vse skupaj solimo in pustimo stati 30 minut, da se iz kumaric izloči sok. Kumarični sok odlijemo, dodamo kislo mleko, smetano in po potrebi solimo. Premešamo in po vrhu posipamo z rdečo papriko. wuhA»'« 52 ^""1 Značilne prekmurske in prleške jedi 52 jedilnikov za 52 tednov Jedilniki, solate in drobno pecivo za posebne priložnosti X\K()( ILMCA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Kuharsko knjigo Boug žegnjoj lahko naročite tudi po telefonu 069 31 998, ga. Silva Zavašnik, ali po E-mailu informiranje.dd@siol.net lu članov, poslovnih partnerjev in realiziranih del študentom in dijakom smo v Pomurju vodilni študentski servis. To smo dosegli s profesionalnostjo, ažurnostjo ter kakovostjo našega dela in predvsem »osebnim pristopom« do naših članov. Torej tudi in predvsem s prijaznostjo. To lahko potrdijo tako naši člani kot tudi naši poslovni partnerji. Za zapisano trditev bi novinarka morala povprašati njih. Novinarka trdi, da domača podjetja zaposlujejo študente tudi prek drugih študentskih servisov. To je res, vendar pa večina domačih podjetij najema študente in dijake večinoma pri domačem študentskem servisu, kar dokazujejo naši poslovni rezultati. Verjamem, da je za objektivno poročanje pomemben tudi tržni delež in ne le pavšalna ugotovitev. Ne zavajamo z našimi letaki, ko na njih pozivamo, naj delajo domača podjetja izključno z našim, domačim študentskim servisom. Nekatera podjetja najemajo študente in dijake izključno pri nas, ne trdimo pa, da prav vsa. Poudarjanje lokalnosti je smiselno in logično, posebej še, ker je verificirano tudi s strani države. Po zakonu domači študentski servis financira lokalno študentsko organizacijo. Domači študenti in dijaki imajo tako zagotovljen stalni pritok denarja, ki jim ga ni potrebno »prosjačiti« od države, v katero se steka tudi domači davkoplačevalski denar. Mlečne kumarice 1.500 su poštnina Na vrhu vsake Sl Naročam.... izvodov kuharske knjige Bougžegnjaj Format knjige: 21 x 29 cm, trda vezava, 168 strani Ime in priimek: prave hiše Naslov: Informacije o kritinah dobite v vseh boljših trgovinah z gradbenim materialom in podjetju ESAL d.o.o. Anhovo telefon 065 15 21 609 in 065 15 21 610 e-pošta esal@esal.si spletna stran w//w.esai.si Tako ostanejo sadovi dela mladih doma in se ne »odtekajo« v centre drugih študentskih servisov in študentskih organizacij (Maribor, Ljubljana). Veseli nas, da vsako leto najdemo delo velikemu številu študentov in dijakov in hkrati s pravilno izbiro kadrov ne razočaramo naših naročnikov pomurskih podjetij, ki s svojim odzivom takšno naše delo cenijo. Na žalost vaše novinarke študentke v našem kratkem srečanju nismo uspeli prepričati, da bi delo pri vašem časopisu lahko opravljala prek našega ali pa prek njej domačega prleškega študentskega servisa. Že od začetka namreč dela prek mariborske podružnice študentskega servisa in je zato verjetno njim tudi bolj naklonjena. Popolnoma sprejemamo njeno svobodno odločitev pri izbiri študentskega servisa, vsekakor pa obžalujemo njeno neobjektivno poročanje in protestiramo zoper nepreverjene in skrajno krivične trditve. Povsem dobronamerno naj obenem izrazim svoje mnenje, da prispevek novinarke študentke, ki ne pomeni le poskusa izničenja naših prizadevanj, ampak povzroča neposredno poslovno škodo nam in hkrati lokalni študentski organizaciji, ne bi smel biti objavljen brez ustrezne uredniške presoje. Mladinski servis M. Sobota, d. o. o. -pomurski študentski servis DARKO KUTOŠ, direktor ■ Mag. Tonetu Pračku v spomin Poslovili smo se od Toneta Pračka, predvsem našega prijatelja in ljubega človeka, potem telesnovzgojnega razumnika, odbojkarskega zanesenjaka in športnega organizatorja. Nenadoma in tiho je odšel od nas, z mnogimi, zmožnostmi, neizpolnjenimi načrti in hrepenenji, kar je še bolj boleče in nedoumljivo. Umrl je športni pedagog, strokovnjak za odbojko, svetovalec učiteljem telesne vzgoje po šolah in mnogih ljubiteljskim športnim delavcem v telovadnih društvih in športnih organizacijah. Rodil se je 24. septembra 1933 v Ajdovščini. Leta 1954 je dobil službo učitelja za telesno vzgojo v Vipavi. Z vso vestnostjo in predanostjo se je posvetil poklicu in telesnovzgojnim dejavnostim zunaj šole. Ukvarjal se je tudi z rokometom, nogometom in smučanjem. Leta 1962 je prišel v Mursko Soboto. Tu je našel nov prostor za svoje poklicno in zunajšolsko ljubiteljsko delo. Ker je imel že profesorski naziv, je postal predavatelj strokovnih predmetov na Srednji fizkulturni šoli. Z ukinitvijo le te pa je učil telesno vzgojo na Srednji zdravstveni šoli. Številnim generacijam mladih v šolskih klopeh in starejšim zunaj šole je posredoval znanje in dragocene izkušnje. Toneta sem spoznal v šestdesetih letih pri odbojkarskem športu. Njegovo strokovno, organizacijsko dobro zastavljeno delo je postalo cenjeno v društvih, v odbojkarskih sekcijah Sobote, v TVD Partizan, v OK Pomurje in OK Mladost. Vrhunska pomurska odbojka, ki danes navdušuje, je vzklila pred mnogimi leti, takrat, ko se je tudi naš Tone z mnogimi sodelavci razdajal za ta šport pri pionirskem delu z mladino. Posebno poglavje njegove telesnovzgojne kariere je bilo pisanje strokovne literature o odbojki. Posebnost Pračkove-ga literarnega dela je predvsem, da je znal praktične izkušnje povezati s čisto teorijo. Napisal je didaktični priročnik Odbojka v osnovni šoli, ki je izšel leta 1974, in še dve knjižici o odbojkarski igri - o tehniki, taktiki in igri v programu dela v osnovni šoli (1993. in druga, ki je izšla 1998.). S tem smo Slovenci dobili izvirna dela (prva te vrste), ki so v pomoč našim športnim pedagogom v šolah pri težkem in pomembnem delu z mlado generacijo. Napisal je še nad petdeset strokovnih prispevkov s športno vsebino in jih objavil v različnih strokovnih revijah. Nad trideset let je bil pedagoški svetovalec Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, OE Murska Sobota. V vseh letih pedagoškega svetovanja v telova X1A dnici in na igriščih je poleg tega še vodil in Izvajal strokovna izobraževanja na različnih nivojih za različne starostne stopnje otrok. Pripravljal je idejne zasnove za gradnjo športnih objektov v šolah in vrtcih ter vsebino in vzorce pomembnih prireditev, nastopov in tekmovanj. Aktivno je sodeloval pri strokovnem in stanovskem povezovanju športnih pedagogov na ravni regije in republike. Na njegovi življenjski poti, ki je bila bistra, nikoli mirujoča reka, se je Tone žrtvoval za velike ideale, kar ni ostalo neopazno družbi in njenim koristim. Za dolgoletno plodno delo je prejel odličja, diplome in veliko plaket. Nekdanja država Jugoslavija mu je dala orden za zasluge za narod s srebrno zvezdo (1983). Prejel je najvišje priznanje - zlato značko zveze za fizično kulturo Jugoslavije (1985) in plaketo Odbojkarske zveze Jugoslavije (1976) ter številna priznanja in diplome od občinskih in repu- . bliskih športnih forumov, kar zgovorno govori o njegovi bogati dejavnosti. Najvišji in njemu najdražji priznanji pa sta Bloudkova plaketa (1987) in Bloudkova nagrada (1996), ki ju je prejel za svoje življenjsko delo in dosežene uspehe. Njegovo življenje se je ustavilo. Za njim so ostale nedokončane knjige, smučišča, igrišča, vrtci in telovadnice ter delo, ki ga je peljal, nakazoval in razgrnil v priporočilo mladim. Odšel je ustvarjalec, ki je pomembno sooblikoval pomursko telesnovzgojno življenje. Š-an ■ I 24 9. marec 2000, ISH 1 1 L ' i AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK DEL REKE (HRV.) SAMICA KRATKO- DLAKEGA PSA SLOVENSKA IGRALKA (BERNARDA) PRISTAŠ MANIERIZMA OSEBNI ZAIMEK ANGLEŠKI NOGOMETAŠ (ALAN) ZVOK DOLOČENE VIŠINE RUSKO MESTO NA JUGU URALA VALENTIN VODNIK SLOVENSKI PISATELJ (JANEZ) LISTEK ZA OZNAČBO ARTIKLA B li- tilfcr-' ARHITEK- TURNA ZNA- MENITOST V LJUBLJANI 4 ■S f 1 L-® '1 ■b . h > ® SLOVENSKI KOŠARKAŠ DRUŽBENI SLOJ BISTVO V FILOZOFIJI LITU FR.PSIHO-ANALITIK (JACOUES) GRŠKA MATI BOGOV PESNIK VIPOTNIK GORA ČAROVNIC 1 OKSANA JERMAKOVA VESTNIK NAPAD. ATAKA GRŠKA FILOZOFSKA ŠOLA VELEI POLJSKA REKA, KI TEČE SKOZI VARŠAVO DEL STO- PALA POD NARTOM ARHITEKT SAARINEN DALMATIN. ŽENSKO IME MESTO V SV.POLJSKI JEZERO V NAMIBIJI EVGEN CAR DVOM, NEZAUPANJE SL.URBANIST (MITJA) E TANTAL VELIKA SLAŠČICA ARABSKI PLEMIČ NEKDANJI FRANCOSKI PREMIER (JOSEPH) SRBSKA IGRALKA (EVA) NEKDANJI NAZIV ZA VIETNAMCA PAPEŽ IZ 7.ST0LETJA AMERIŠKI ROCKER COOPER LEVI PRITOK REKE LOIRE STRUPEN PAJEK * SIBIRSKI VELETOK TUR.MESTO V ANATOLIJI SESEK SISTEM NAČEL HUNSKI KRALJ NEPODJETEN ČLOVEK SL.PESNIK (LOVRO) TOREJ (LAT.) KDOR RECITIRA PREMER CEVI PUŠKE HRVAŠKI PEVEC .VLADO) KNJIŽEVNIK KERMAUNER * * PRVI BELO-RUS.TISKAR (GEORGU L.) N RUS.PIANIST (VLADIMIR) NOVI SAD . JAPONSKA LUKANA OTOKU H0KA1D0 DESNI PRI- TOK VOLGE PRIMORSKO RDEČE VINO POKRAJINA NAS.IRSKEM BREZ- ČUTNOST ROD IGLAVCEV RIMSKI POZDRAV KRILOV IVAN ——— , — PRITOK LJUBLJANICE VEČ ISTOČASNIH STRELOV EUGENE IONESCO ANTON AŽBE VRSTA KAMNINE STROJ VESTNIK OBZIDAN PROSTOR ZA VODO ODRASLA ŽENSKA GLEDALIŠKA SCENA IZVIR ŽEN.GLAS ODEBELJEN DEL DEBLA NAD PANJEM NEKDANJA DOLŽ.MERA ZA TKANINE PRIJETEN VONJ GNOJNO VNETJE NOČNI LOKAL MORJE MED DANSKO IN ŠVEDSKO PREBAVNI PROCES MESTO NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM OBČUTEK ZA PRIMERNO VEDENJE EGIPČANSKI BOG NILA SKUP.LJUDI NAJ VIŠJA GORA V TURČIJI • REKA V ZAH.BOSNI POLDRAG KAMEN GRŠKA ČRKA GIUSEPPE TARTINI RIMSKI CESAR GORSKI REŠ.ČOLN ILOVICA NEPRIJETEN OBČUTEK Z DRHTENJEM RIBJE JAJČECE ZNAMKA OSEB.RAČU- NALNIKA IZURJENOST, IZKUŠENOST RAZLIČNA VOKALA IVAN KRISTAN ALUMINIJ DAJANJE DENARJA V OBTOK POLJSKO LETOVIŠČE V TATRAH SMOLA NEKATERIH INDIJSKIH DREVES GOSTINSKI DELAVEC SODOBNIK KELTOV POČELO TAOIZMA MESTO V BELGIJI (AALST) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 24. 2. 2000: STEGOZAVER, TELEKINEZA, OLANO, IZET, PLETILEC, KA, KAPO, AJMARI, SPREHOD, BELEM, EJUP, VRATUŠA, JAN, EGGEBRECHT, EVA, SAN REMO, NEEL, ESERI, ČE, CERJAK, SATAN, UDAREC, INARI, EST, TLA, TIPI, ANA, CEMENT, TIČ, IL, POCAR, ACID, KLEVETA, AR, RAP, UD, NODIER, RISANICA, EARL, RAD, AVT, IKA, TALIBANKA, ANAHRONIZEM, ED, SABINCI, BEDAK, ILUZIONIST, ANAIS, ITALO, KOMINTERNA, KI, LT Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Alojzija Brunec, Razlagova 7, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Aljoša Donša, Panonska 5, 9250 Gornja Radgona 3. '- 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Andrej Kerčmar, Šalamenci 62, 9201 Puconci Anica Kuhar, Bakovci, Stara 26, 9000 Murska Sobota Goran-Varga, Dolina 2, 9220 Lendava Albina Barber, Zg. Krapje 24, 9241 Veržej Mitja Andrejek, Sebeborci 101,9221 Martjanci E ra v> ra >o E o o c o 0 T5 ra ra ra N ra ra o 0 0 Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 17. marca 2000. Ime in priimek: ...... ......................................... Naslov: ...— tJej svetki so včasi tak čudno nametani, ka ofcvik več ne vej, kak se naj "K V gnajde. ^»daj je vse na kup prfetefo. uUoški svctek je biiu na toftk, dan gena \i pa na srejdo. Sama sreča, ka sta nej oba na isti den, paaui ^EMa. bi narod V gnoro. So pa itak v tegavaj tisti, štefti ščejo komi kaj ga svetek poda/titi, pa se tak I ! oba, un pa una, gnajdeta v istoj bauti, ka si ččeta eden d/iujgomi kaj kujpiti. uVo, pa | 't si fejko tan prti prodajnon pu^ti da/iiCa igmenjata, pa je presenečenje gotovo. S£iki\ I ^e^a pravi, ka so nej darifa pa rouge glaven dokag ga tou, ka što do koga čiijti. Sol J driijge stvari bofe pomembne. Si je spopejvo nekaj takšoga: pustnon toftfel cejft den {ašenik je vsen fiden, v takčon dnevi tou se gna, dobita dait^a kaj va(!d. driijgi dnevaj mnougi mi smo nači gamaskirani, ^aca fejpa kak g gfata, gnotraj gnifo jabuka. ^Roukse bi nan vsen bi{o, či tou bi se obrnofo, ka v ccjčon Jeti bi vse dni po srci dobri vsi bifi. OREH Petek, 10. 3. 2000 Televizijski spored od 10. 3. do 16. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.30 Otroška oddaja 10.05 Slike iz Sečuana 10.15 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.45 Starejši - boljši?, nizozemska serija 11.10 Ljudje Evrope 11.20 Slovenski magazin 11.50 V žaru somraka, angleška drama 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Opus 14.05 Sloves, angleška dokumentarna serija 15.05 Po domače 16.30 Mostovi 17.00 Potujoči škrat, poučno-razvedrilna oddaja 17.25 Miškolin: Šole je konec 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Humanistika 18.40 Dosežki 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.35 TV Poper 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Polnočni klub 0.05 Humanistika 0.35 Dosežki TV SLOVENIJA 2 11.50 Moje noči so lepše kot vaši dnevi, film 13.35 Videospotnice 16.00 Zbogom, draga, ameriški film (čb) 17.30 Po Sloveniji 18.05 Skrita področja znanosti, serija 19.00 Svetovalnica 19.30 Videospotnice 20.05 Bramwell, angleška nanizanka 21.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.25 Deklica in smrt, ameriški film 23.05 Umori, ameriška nanizanka * 23.55 Umor 1. stopnje, ameriška nad. 0.30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Za tvojo ljubezen, nad. - 12.20 TV Dober dan -13.50 Policisti s srcem, nan. - 14.45 Pasji policist, nan. - 15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Highlander 3, ameriški film - 21.45 Odpadnik, nanizanka -22.45 Dosjeji X, nanizanka - 23.45 Popolni spomin, nanizanka - 0.45 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nad. - 9.30 Rosalinda, nad. - 10.15 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprali Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nan, - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nan. -15.30 Oprah Show: Čudeži -16.30 Uboga Maria, nadaljevanka -17.00 Rosalinda, nad. - 17.45 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizanka -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nanizanka - 22.00 To je Pat, ameriški film - 23.30 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno-razvedrilno - Portret: Janez Gjergjek - Navigator - Anketa - Večer romske glasbe - Pokop fašenka v Železnih Dverih - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Idea TV in trgovina Kegl nagrajujeta - Iz soboške tržnice - Brez šminke: Manca Maselj - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.00 Fotomodeli, nadaljevanka - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TVAS- KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Viva turistica, turistična oddaja, 10.50 - KK Pomurje Skiny: KK Comet. košarkarska tekma, 12.15 - Videostrani, 16.00 -Gnes - informativna oddaja, 16.30 - KK Pomurje Skiny: KK Comet, košarkarska tekma, 17.55 - Glasbeni spoti, 18.10 - Viva turistica, turistična oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - in-formativna oddaja, 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 21.15 -SQ JAM, glasbena oddaja, 22.05 - Glasbeni spoti, 22.30 • Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Moto šport, športna oddaja. 23.30 - Iz produkcije ZLTV TVM K 12, Mežica. 23.55 - Erotika, 01.10 - Videostrani STUDIO BRLLI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 9.00 Sladka mesarija, ponovitev - 10.00 Kako biti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča - 11.00 Videostrani-16.00 Sladka mesarija, ponovitev -17.00 Kako bili zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča - 17.20 Videostrani- 20.00 I teol good, oddaja o glasbi in filmu - 21.10 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.50 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.55 Nanizanka - 14.40 Poročila - 14.45 Film - 16.15 Risanka -16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Po naši lepi TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Otroška serija -15.25 Ta leta... - 16.00 Rim in Bizant, serija -16.55 Televizija o televiziji - 17,25 Hugo - 17.50 Živeti zdravo, živeti srečno - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Od zemlje do meseca, serija - 21.25 Maggie, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.25 Hladna vojna, serija - 23.20 Pravi čas TV MADŽARSKA! 14.00 Klovnova žena, tv-film (čb) - 15.00 Bitke v Franciji -15.58 Poročila -16.05 Otroci Evrope -16.35 Dva falota, dekle in picerija, nan. - 16.58 Poročila -17.00 Jantarska cesta, 3. del - 17.30 Sporočilo svetih krajev -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Kultura bivanja - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Atlantida, koproduk. film, 1. del - 21.30 Črna skrinja - 22.00 Dnevnik, aktualno TV MADŽARSKA 2 9.05 Iz operet Johanna Straussa -10.00 Iz tv-arhiva - 11.05 Družinski krog - 12.00 Zvon - Hotel Paradiž - 13.00 Magazin novic -13.35 Aktualno - 14.00 1100 let sredi Evrope -14.30 Narodne vrednote - 14.40 Kaj takega! -15.30 Madžarska hiša, zamejski gospodarski stiki -16.00 Šolska ulica - 17.30 Panorama -18.00 Telešport -19.40 Pravljica -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 20.55 Madžarska leta 2000 TV AVSTRIJA! 14.30 Simpsonovi - 14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17,10 Polna hiša - 17.35 Formula 1, posnetek treninga -17.50 Smučarski skoki, prenos iz Tron-dheima - 20.00 Šport - 20.15 Robin Hood - Kralj tatov, pustolovski film - 22.35 Tajno ime Nina, akcijski film - 0.20 Hudobne sence, srhljivka - 2.35 Formula 1, prenos kvalifikacij TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dobro, da je Maria - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Avstrija - Naše stoletje - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi EUROSPORT 10.00 Nogomet: pokal UEFA -12.00 Nočni slalom (m.) - 12.30 Deskanje na snegu -13.00 Biatlon (ž.), prenos iz Lahtija - 14.30 Smučarski skoki -15.30 Kolesarstvo: Pariz-Nica, prenos šeste etape od Sisterona do Villeneuve Loubeta (196 km) -17.00 Tek na smučeh, prenos iz Osla - 18.00 Smučarski skoki, prenos iz Trondheima - 20.00 Nogomet: pokal UEFA - 22.00 Nogomet: legende EP - 23.00 Športne novice TV SLOVENIJA! 7.55 Zgodbe iz školjke _ 8.25 Radovedni Taček: Čaj 8.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 9.10 Male sive celice, kviz 10.05 Žabica in kit, kanadski film 11.35 Lassie, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Turistična oddaja 13.50 TV Poper 14.10 Petka 15.35 Počakaj name, francoski film 17.00 Mozartova druščina 17.25 Čari začimb: Brazilija 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Spet na poti s S. Dringom, serija 19.30Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.50 Skrivnosti, angleška serija 22.25 Poročila, vreme, šport 22.50 Nenavadna druščina, avstralska nanizanka 23.20 Hrošči, angleška nanizanka 0.10 Cena ljubezni, ameriški film TV SLOVENIJA 2 10.05 Nevami zaliv, kanadska nanizanka 10.55 Svetnik, angleška nanizanka 11.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 12.40 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 13.00 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Afriška kraljica, ameriški film 21.50 Nič svetega, ameriška nanizanka 22.40 Svetnik, angleška nanizanka 23.30 Sobotna noč 1.30 Srečanje s tujcem, ameriška nanizanka POP TV 3.00 Formula 1, trening - 7.00 Družina Zakaj, risanka - 7.30 Iz knjige vrlin - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka -10.30 Mlajši bratec, nanizanka - 11.00 Navihanka, nanizanka - 11.30 Knjiga o džungli - 12.00 Sabrina, mlada čarovnica - 12.30 Modna popotovanja - 13.00 Deset najzanimivejših minulega leta, dokumentarna oddaja - 13.30 Formula 1, ponovitev treninga - 14.30 Bes angelov, nadaljevanka, 1/4 - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop’n'roll, glasbena oddaja - 17.30 Herkul, nanizanka - 18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Mreža, ameriški film - 22.00 Ženska sokol, ameriški film - 0.00 Erotične fantazije, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Dušni pastir, nanizanka - 11.00 Srečna družina, nanizanka -11.30 Brooklynski most, nanizanka -12.00 Zmenkarije - 12.30 Mladoporočenci -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Glasbeni umor, ameriški film -16.00 Živali v stiski, serija - 16.20 Boj za preživetje, serija -17.20 Divji svet, serija - 18.10 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, ponovitev -19.00 Veličastnih sedem, nanizanka - 20.00 Cesta smrti, ameriški film - 21.30 Mrtva točka, ameriški film -23.20 Beg iz Alcatraza, ameriški film - 1.15 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - Brez šminke: Manca Maselj -11.00 Aktualno - 11.15 Pustovanje s Spidijem in Gogijem - 11.45 Pregled dogodkov tedna -15.00 Živeti z Billyjem, kanadski film -17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Bever-ly Hills, nadaljevanka - 19.00 Gola resnica, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka -22.00 Ekspres groze, angleški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - SQ JAM. glasbena oddaja, 10.50 - Moto šport, športna oddaja, 11.20 - Risanke, 11.50 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 -Gnes - informativna oddaja, 16.30 - SQ JAM, glasbena oddaja 17.20 - Videostrani, 18.30 - Moto šport, športna oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Blues v Caffe Arto, skupina Black Label - glasbena oddaja, 21.35 - Koncert Andreja Šifrerja, iz produkcije VTV, 22.30 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 - Videostrani STUDIO BRLLI Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.10 Kmetijski svetovalec -13.45 Talk-show -14.45 Poročila -14.55 Težave s Harryjem, ameriški film - 16.35 Poročila - 16.50 Beverly Hills, nad. - 17.35 Globine, serija - 18.10 Melrose Plače, nad. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Opera Box - 21.05 Gost-urednik, film po izboru gosta - 23.40 Dnevnik - 0.00 Zabavno glasbena oddaja -1.00 Poročila - 1.05 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 14.05 Zvezdne steze, nan. -14.55 Evromagazin - 15.35 Hladna vojna, serija -16.30 Črno belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nikita, nan. - 20.55 Frasier, nan. - 21.20 Herbert von Karajan, dokumentarni film - 22.20 Opazovanja - 22.50 Pravica za vse, nan. TV MADŽARSKA! 10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj? Okno, Za upokojence -12.00 Zvon, poročila -12.05 Formula 1, trening - 13.30 Šestilo - 14.30 Delta -15.00 Glasbeni butik - 15.50 Naše stoletje - 16.20 1100 let sredi Evrope - 16,50 Telešport, nogometno prvenstvo, prenos - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 22.00 Dekleta za zabavo, amer, film TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon - Emily, nad. - 13.00 Malo mesto, nan. - 13.55 Varianta Browning, angl, film (čb) -15.30 Letalska družba Modro nebo -16.15 Narodne vrednote - 16.25 Šlagerteve -17.20 Prej ali slej, show -18.15 Violinski gala, posnetek iz opere -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniški žur - 20.55 Konsenz - 21.25 Eden in drugi, ital, film TV AVSTRIJA! 14.00 Dvojček redko pride sam - 14.25 0 3 Austria Top 40 -15.15 Beverly Hills 90210 - 16.00 Ally McBeal -16.45 Jesse -17.10 Srček -18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki -20.15 Dan neodvisnosti, znanstvenofantastični film - 22.30 Smrtonosna bitka - 23.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 0.15 Časovni tekač, znanstvenofantastični film - 3.00 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Avstralije iz Melbourna TV AVSTRIJA 2 13.00 Poročila -13.10 Pustolovščina v Grand Hotelu, filmska komedija - 14.35 Junak iz Santa Clare, filmska komedija - 15.55 V Avstriji - 16.25 Alpe-Donava-Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Prisrčno Hansi Hinterseer ELROSPORT 10.00 Smučarski tek (ž.), prenos iz Osla - 11.30 Smučarski skoki, prenos iz Osla - 12.15 Smučarski skoki -13.00 Biatlon (m.), prenos iz Lahtija -14.30 Nordijska kombinacija -15.15 Tek na smučeh, prenos - 15.45 Veleslalom (m.) - 16.45 Kolesarstvo: Pariz-Nica, prenos sedme etape na kronometer od Nice do Col'd’Eza (10 km) -17.45 Biatlon (m.) -19.00 Deskanje na snegu - 19.30 Umetnostno drsanje - 21.00 Konjeništvo - 22.00 Športne novice - 22.15 Trial, prenos iz Bercyja Četrtek, 16. 3. 2000 TV SLOVENIJA! 9.00 Mostovi 9.30 Risanka 9.35 Pisana delavnica: Okrašene steklenice 9.50 Pod klobukom 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 Vodnik v svet narave, serija 11.50 Skrivnosti, angleška serija 12.20 Razgledi slovenskih vrhov 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Intervju: dr. Slavoj Žižek ,15.30 Zoom 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.35 Slike iz Sečuana Obiranje čaja 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Svet čudes, avstralska serija 18.35 ljudje Evrope: Rasizem 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Podoba podobe 23.20 Sloves, angleška serija 0.20 Svet čudes, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 Strela z jasnega, nemška nanizanka 10.50 Videospotnice 11.15 Nič svetega, ameriška nanizanka 12.00 Šport 14.00 Svet poroča 15.50 Svet poroča, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 19.00 Simpsonovi, risana nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Vzhodna Afrika - Tanzanija, potopisna oddaja 21.00 Resna popularna glasba 21.50 Hamlet, predstava SNG Drama POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Pop’n'roll - 13.50 Policisti s srcem, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka -15,15 Družina za umret, nanizanka -15.45 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.45 Ujeti v paradižu, ameriški film - 22.45 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.30 Rosalinda, nadaljevanka - 10.15 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Jake in debeluh, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Oprah Show: Kaj storiti - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Vrnitev v Hype-rion, nanizanka - 20.50 Ne brez moje hčerke, ameriški film - 22.50 Posebna enota, nanizanka - 23.30 Svilene sence, nanizanka - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Dimnikarske meritve - Reportažna sreda - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Kulturno-razvedrilno - Intervju: Smiljana Nabergoj - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Anketa - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20,10 Dejanje iz strasti, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska Sddaja, 10.50 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 11.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 12.00 - Videostrani. 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 17.20 - Videostrani, 18.15 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Viva turistica, turistična oddaja v živo, 21.15 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, TV Primorka, 21.45 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.15 - Glasbeni spoti, 22.30 ■ Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRLU 7.15 Dobro jutro. Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani- 9.00 Človek živali človek, oddaja o živalih - 9.50 Videostrani-16.00 Človek živali človek, oddaja o živalih -16.50 Videostrani- 20.00 Na 4 kolesih, oddaja o avtomobilizmu - 20.50 Kako hiti zdrav? In zmagovati, oddaja Rudija Klariča - 21.20 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.05 Videostrani TV HRVAŠKA! 13.50 Poročila - 14.00 Veliki otok, ameriški film -15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Morje - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Lepa naša -18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.10 Odkrito - 21.20 Kviz - 21.55 Dokumentarni film - 22.40 Pol ure kulture - 23.15 Dnevnik - 23.35 Film -1,15 Poročila - 1,20 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.20 Carstvo divjine - 9.45 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 10.15 Zadnji zvezdni bojevnik, amer, film - 11.55 Skrinja - 12.40 Podjetništvo -13.15 Knjiga -14.30 Carstvo divjine - 14.55 Otroška oddaja - 15.30 Dober dan, informativni mozaik -17.30 Hugo -17.55 Otroška serija - 18.20 Iz jezikovne zakladnice - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.50 Opazovanja -22.25 Stekleni ključ, ameriški film - 23.45 Dokumentarna serija - 0.45 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, magazin novic - 13.00 Skupaj, za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Linda, nan. - 15.10 Obiskovalec, nan. -15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.25 Skrivnosti zračnega oceana - 17.00 Jani gre na dom - 17.30 Družba sv. Štefana - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik -18.15 Tema - 18.30 Kino Dore Prokopp - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Teater je celi svet - 21.00 Show-program - 22,00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Panorama - 23.00 Twin Pekas, nan. - 23.45 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni program, vmes dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Avtoportret: Lajos Miller - 10.00 Zgodba srednjeveške teme -10.40 Muzin poljub - 11.05 Telesreča- 11.30 Kriminalistični magazin -12.00 Zvon -Vino in oblast, nan. - 13.00 Magazin novic - 13.35 Aktualno - 14.00 Delta - 14.30 Šestilo - 15.00 Mreža - 15.30 Madžarski salon, kultura - 16.00 Šolska ulica -17.30 Madžarska hiša - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Spomladanski festival - 20.50 Varstvo mest - 21.20 Filmski program TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 8.45 Superveleslalom (m.), prenos iz Bormia - 10.10 Medicop-ter 117 - 10.55 Specialisti - 11.45 Superveleslalom (ž.), prenos iz Bormia -12.55 Risanke -14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkui -17.10 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 -21.55 Nočna zveza - 22.20 Popolno življenje - 22.55 Inšpektor Fowler - 23.20 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Veliki in majhni svet, film -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Alpe - Donava - Jadran - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dobro, da je Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19,00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Uni-verzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evroavstrija - 23.00 Primer za dva EUROSPORT 9.00 Superveleslalom (m.), prenos iz Bormia -10.00 Biatlon (ž.), prenos iz Rusije -11.30 Deskanje na snegu -12.00 Superveleslalom (ž.), prenos iz Bormia - 13.15 Nordijska kombinacija - 14.15 Nordijska kombinacija, prenos iz St. Moritza -15.30 Tenis - 18.00 Plavanje - 20.00 Avto-moto šport - 21.00 Boks - 22.30 Nogomet: pokal UEFA RADIO MURSKI VAL LKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TLDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem vatu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročita BBC -12.05 Obvestita -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop- 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu-17.20-Obvestila -18.00 Šport -19.OO,Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke- 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18:00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža- 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21 .OO Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč Nedelja, 12.3.2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka 8.25 Fračji dol, lutkovna nanizanka 8.50 Bahat, risana nanizanka 9.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 9.55 Nedeljska maša 10.55 Svet morij, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.15 Čari začimb: Brazilija 14.40 Orion 16.05 Prvi in drugi 16.30 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Enigma Gallus, balet 23.55 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 9.25 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 9.45 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.35 Popolna tujca, ameriška nanizanka 11 .00 Zvezde Hollywooda: Paul Newman 11.30 Svetovalnica 12 .00 Policija na naši strani 12.30 Naša pesem 1999 13 .00 Šport 19 .30 Videospotnice 20.05 Prohibicija, angleška serija 21.00 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22 .00 Šport v nedeljo 23 .00 Htmger, nemški film POP TV 3.45 Formula 1 za VN Avstralije, prenos - 7.00 Družina Zakaj, risanka - 7.30 Iz knjige vrlin - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka -10.25 Mlajši bratec, nanizanka - 11.00 Navihanka, nanizanka - 11.30 Herkul, nanizanka -12.30 Xena, nanizanka - 13.30 Formula 1, ponovitev dirke -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Sam z dojenčkom, nanizanka -17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Ukradena srca, ameriški film - 21.45 Športna scena - 22.15 Morilska podoba, ameriški film - 0.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Dušni pastir, nanizanka - 11.00 Srečna družina, nanizanka - 11.30 Brooklynski most, nanizanka - 12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV, nanizanka - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Usodna privlačnost, ameriški film -15.50 Klik! - Atlantis. glasbena oddaja - Vitezi za volanom - Miza za pet - Polnočna poročila - 19.00 Misija Nemogoče, nanizanka - 20.00 Tajni agent, ameriški film -21.30 Stilski izziv: Pomlad - 22.10 Rasputin, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Odbojkarski klub Ljutomer - Pustno rajanje v Diani -10.30 Iz naših krajev: Radovci, borovo gostovanje - 11.30 Spidi in Gogi, otroški program v živo -12.00 Slovensko kmetijstvo pred vstopom v EU - 12.40 Kurjenje fašenka - 13.00 Portret: Janez Gjergjek - 13.15 Anketa - 13.20 Večer romske glasbe - 13.35 Pokop fašenka - 13.50 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Gimnazija na jugu; ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka- 19.00 Gola resnica, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Marco Polo, kanadski film TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi - vinarstvo, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 11.45 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 12.30 -Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 13.20 - Videostrani, 17.35 - KK Radenska - Creativ: KK Kemoplast, posnetek moške košarkarske tekme, 19.00 - Gnes - informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19.30 - Videostrani, 20.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, 20.45 - Viva turista, ponovitev turistične oddaje, 21.45 - Videostrani STUDIO BRUU Ponovitev tedenskega programa - 9.00 Nogomet Mura: Korotan, posnetek tekme -10.30 Pustne podobe prostora, reportaža -11.30 Borovo gostuvanje Radovci 2000 -12.00 Sladka mesarija, oddaja o pripravi hrane - 13.00 I feel good. oddaja o glasbi in filmu - 14.10 Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.25 Kuharski dvoboj -13.05 Družinsko kosilo -14.05 Poročila -14.10 Film po izboru gosta - 16.00 Dokumentarni film - 16.25 Briljantina -17.15 Poročila - 17.25 Kondor, italijanski film - 18.45 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.05 Tretja sreča - 22.35 Zvezdni prah - 23.10 Dnevnik - 23.35 Zakonske vode, nan. - TV HRVAŠKA 2 9.00 Praznično jutro - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Praznično jutro -12.30 Hvala za vse, italijanski film - 14.00 Mir in dobrota - 14.30 Risanka - 14.45 Carstvo divjine - 15.10 Srečanje folklornih skupin -16.15 Veliki Aze-rac, nad. - 17.00 Oddaja klasične glasbe - 18.05 Zlati gong - 19.00 Svet zabave -19.30 Dnevnik - 20.10 Triler -21.10 Nedeljska premiera: Zlata mrzlica - 22.45 Carstvo živali, serija - 23.40 Nikita, nan. - 0.25 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 7.20 Biblija - 6.30 Za otroke - 6.55 Nedeljski otok - 8.40 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 9.00 Glavni trg - 11.00 Tri želje - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Madžarska prihodnosti -12.35 Minute za srečo -13.00 Liga prvakov, magazin -13.45 Formula 1 za VN Avstralije - 16.15 Unitaristični verski program - 16.35 Emily, nad. -17.25 Čarobna šestica - 17.55 Telešport, goli nogometnega prvenstva - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Takoj!, M. Vamos - 21.00 Atlantida, koprod. film, 2. del - 22.30 Koncert ansambla Tatrai Band - 23.20 Po 11. uri, program P. Heltaija TV MADŽARSKA 2 6 .00 Za manjšine - 6.40 Vaška TV - 8.00 Program za vernike - 9.45 Iskalci zaklada, angl, film - 11.30 Otroški šport - 12.00 Zvon - T.I.R., nan. -13.00 Otroški pokal - 13.25 Komorna glasba - 14.25 Sporočilo svetih krajev -14.45 Ponovno rojstvo, koncert -16.10 Telešport, vaterpolo - 17.30 Bruhaha, kabaret - 18.35 IQ, igra za ljubitelje rulete in logike - 19.15 Tudi tebi se lahko zgodi, angl, film - 20.30 Čarobna šestica - 21.00 Teden, Dnevnik - 22.00 Telešport - 23.05 Dosjeji X, nan. TV AVSTRIJA 1 6 .00 Otroški program - 9.00 Formula 1, posnetek dirke - 10.55 Črni žrebec se vrača, pustolovski film -12.30 Šport - 13.00 Smučarski skoki, prenos iz Osla - 15.20 Gospod Bean - 15.45 Liga prvakov, nogometni magazin - 16.15 Nogomet: Casino Bregenz -Rapid, prenos iz Bregenza -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 19.54 Šport -20.15 Svetnik, akcijski film - 22.10 Kolumbo - 23.25 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.30 Katoliška maša, prenos -10.15 Los Glaciares - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Divje življenje - 15.15 Heidi in Erni - 15.40 Kralj planik, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sramotni madež, prvi del filma - 21.55 K stvari - 23.15 Enostavno klasično EUROSPORT 10 .00 Biatlon (ž.), prenos iz Lahtija - 10.45 Tek na smučeh (m.) -13.00 Biatlon, prenos -13.45 Smučarski skoki, prenos iz Osla -15.15 Biatlon -16.35 Kolesarstvo: Pariz-Nica, prenos zadnje etape po Nici (160 km) -”17.35 Smučarski skoki -19.00 Tenis (ž.), prenos iz Indian Wellsa - 22.00 NASCAR, posnetek četrte dirke iz Atlante - 23.00 Športne novice Ponedeljek, 13. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 10.40 Na vrtu 11 .05 Spet na poti s S. D ringom, serija 11.30’ Osmi dan 12 .00 Utrip 12.10 Zrcalo tedna 12.25 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Žabica in kit, kanadski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Praznik 17.15 Pisana delavnica: Okrašene steklenice 1775 Dobri duh iz Avstralije 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Volja najde pot, oddaja o invalidih 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 .05 Klinika pod palmami, nanizanka 21 .00 Aktualne teme 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Gospodarska panorama 23 .50 Volja najde pot. ponovitev TV SLOVENIJA 2 12.50 Skrita področja znanosti, serija 13.45 Prohibicija, angleška serija 15.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 16.00 Policija na naši strani 16.30 Umetnost klavirske Igre 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .05 Štafeta mladosti 21 .00 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Zbogom, draga, ameriški film (čb) POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Športna scena -13.50 Policisti s srcem, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nanizanka -15.45 Skoraj popolni par, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz z Jonasom - 20.55 Izigrano zaupanje, ameriški film - 22.30 Prijatelji, nanizanka - 23.00 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.30 Rosalinda, nadaljevanka - 10.15 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Jake in debeluh, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Dr. Phil o materah in hčerah - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -20.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 20.50 Sanjsko moštvo, ameriški film - 23.10 Svilene sence, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, regionalni program - Spidi in Gogi - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Nogometni klub Bakovci - NK Potrošnik : NK Rudar, reportaža -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Skoraj angel, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TV AS - KANAL 54 9.30 - Blues v Caffe Artu, Black Label - glasbena oddaja, 10.40 - KK Radenska-Cre-ativ: KK Kemoplast, posnetek moške košarkarske tekme, 12.00 ■ Videostrani, 16.00 -Blues v Caffe Artu, Black Label - glasbena oddaja, 17.10 - NK Potrošnik: NK Rudar, posnetek nogometne tekme, 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 - Videostrani. 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - NK Dravograd: NK Mura, posnetek nogometne tekme, 22.15 - Glasbeni spoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TUDIO BRUU 7.15 Dobro hitro, Prekmurle, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani- 9.00 I led good, ponovitev oddaje o glasbi in filmu -10.10 Videostrani-16.001 feel geod, ponovitev oddaje o glasbi in filmu - 17.10 Videostrani- 20.00 Čiste rašle. športna oddaja - 21.30 Dobro jutro. Prekmurle, ponovitev - 22.15 Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila - 14.00 Morilec policistov, švedski film - 15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Mir in dobrota -17.00 Hrvaška danes -17.45 Glas domovine -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.15 Skrita kamera - 21.40 Kapljica dobrote - 22.40 Preteklost v sedanjosti - 23.15 Dnevnik TV HRVAŠKA 2 9.20 Zemlja in morje -10.15 Lev in konj, ameriški film -11.40 Opera Box - 12.30 Zvezdni prah -13.00 Deterministični kaos, serija - 13.30 Briljanitna -14.20 Koledar - 14.30 Carstvo divjine -14.55 Modul 8 -15.30 Dober dan, informativni mozaik -17.30 Hugo -17.55 Prijatelji, nan. - 18.20 Oddaja o kulturi - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Prijatelji, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.25 Misli 21. stoletja - 23.30 Divja orhideja, amer, film -1.10 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, magazin novic - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Linda, nan. - 15.05 Liga prvakov, magazin -15.58 Poročila - 16.00 Kronika leta 2000 - 16.30 Vest in zdravniška veda -16.45 Srečanje z Jezusom -17.00 Szamos - 17.30 Sporočilo svetih krajev - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Šik, moda -19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Osupljivo območje, nan, - 21.20 V dvoje - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon, kulturni tednik - 23.00 Slepa ulica, angl, film (čb) - 0.50 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni program, vmes dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Poslednji Mohikanec - 10.00 Iz tv-arhiva: Zadovoljna književnost, Notranji dialog - 11.00 Po 11. uri - 11.30 Tečaj nemščine - 12.00 Zvon -Hotel Paradiž, nan. - 13.00 Magazin novic - 13.30 Mari TbrOcsik show - 14.00 Okno -15.00 Skupščinski dnevnik -16.00 Šolska ulica -17.30 Poje Gabriella Gašl -18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Film o Budimpešti - 21.250 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.40 Filmski program - 23.20 Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.50 Herkul -10.35 Kolumbo -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Robin Hood - Kralj tatov, pustolovski film - 22.35 Rangun, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi -10.15 Pustolovščina v Grand hotelu, filmska komedija -11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dobro, da je Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.06 V Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julia - Nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Dvajseto stoletje, film EUROSPORT 8.30 Zimski športi -15.30 Tenis - 17.00 Smučarski skoki -18.30 Evrogoli - 20.00 Trial - 21.00 Tenis, prenos osmine finala iz Indian Wellsa - 22.30 Boks - 23.00 Evrogoli GRED Torek, 14. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Mostovi 9.30 Risanka 9.50 Radovedni Taček: Praznik 10.05 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanja 10.30 Volja najde pot, oddaja o invalidih ' 11.20 Znameniti umetniki: Roland Bartes 12.05 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Aktualne teme 15.30 Gospodarska panorama 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Sprehodi v naravo: Sadno drevje 17.15 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.30 Moja žival in jaz, nanizanka 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Besede 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 .05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21 .00 Aktualne teme 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Plamen ljubezni, finska drama 0.00 Besede, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.45 Videospotnice 11.20 Počakaj name, francoski film 14.10 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 14.35 Štafeta mladosti 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 19.00 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Miloš Forman, finska dokumentarna oddaja 21.00 Brat iz Brooklyna. madžarski film 22.30 Svet poroča 23.00 Kvartet Kronos POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Lepo je biti milijonar, pon. -13.50 Policisti s srcem, nanizanka -14.45 Pasji policist, nan. - 15.15 Družina za umret, nan. - 15.45 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur -20.00 Vse o Henryju, ameriški film - 21.55 Urgenca, nanizanka - 22.40 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Na jugi, nan. - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nad. - 9.30 Rosalinda, nad. - 10.15 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show - 12.00 Atlantis - 13.30 Jake in debeluh, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Gary Zukav o moči - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet - 19.00 Seinfeld, nan.a - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Adrenalina: Skok v daljavo in lokostrelstvo - 21.00 Tanka linija smrti, ameriški film - 23.00 Posebna enota, nan. - 23.40 Svilene sence, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov -Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka — 18.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Amnesty International, pogovor - Iz naših krajev: Mala Nedelja - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Invazija na Ameriko, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na sever!, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Dravograd: NK Mura, posnetek, 11.45 - NK Potrošnik: NK Rudar, posnetek, 13.35 - Videostrani, 15.00 - Gnes - informativna oddaja, 15.30 - NK Potrošnik: NK Rudar, posnetek, 17.15 - NK Dravograd: NK Mura, posnetek, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja. 20.30 - Ekologija. 21.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani- 9.00 Ciste rasle, ponovitev športne oddaje - 10.30 Videostrani- 16.00 Čiste rasle, ponovitev športne oddaje - 17.30 Videostrani- 20.00 Veseli večer KTD Puconci - 21.15 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.50 Umori po abecedi, britanski film -15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata ribica - 21.20 Z namenom in razlogom - 22.25 Velikani hrvaške znanosti TV HRVAŠKA 2 15.30 Dober dan, informativni mozaik - 17.30 Hugo - 18.00 Prizma - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Newyor-ška policija nan. - 22.15 Opazovanja - 22.50 Potovanje skozi čas in prostor TV MADŽARSKA] 16.00 Tečaj nemščine - 16.35 Skrivnosti zračnega oceana - 17.05 Prihodnost naše zemeljske oaze - 17.30 Katoliška kronika - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik -18.15 Tema - 18.30 Zelena pika, šport v prostem času - 19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Telesreča - 20.30 Liga prvakov, prenos - 22.40 Dnevnik, aktualno - 23.10 Svobodno tekmovanje - 23.35 Liga prvakov, pregled TV MADŽARSKA 2 11.45 Pop glasba - 12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. - 13.00 Magazin novic - 13.35 Aktualno - 13.55 Za upokojence - 14.25 Svetilka, tv-film -16.00 Šolska ulica - 17.30 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Življenje ptic, serija TV AVSTRIJA 1 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Medicopter 117 - 21.10 Patri-cijina skrivnost, srhljivka - 22.45 Nogomet: Liga prvakov, posnetki tekem TV AVSTRIJA 2 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Prostori prihodnosti - 21.15 Reportaža EUROSPORT 11.00 Smuk (m.), prenos treninga iz Bormia - 12.00 Evrogoli - 13.30 Biatlon (m.) -14.30 Smuk (ž.), posnetek treninga - 15.30 Tenis - 17.00 Smuk (m.) -18.00 Ekstremni športi - 19.30 Nogomet Idealnih 11 - 20.00 Avto-moto šport - 21.00 Tenis: prvo četr tfinale v Indian Wellsu - 22.30 Boks - 23.30 Motociklizem Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja &PORED Sreda, 15.3.2OOO TV SLOVENIJA 1 9.30 Japonske pravljice 9.45 Sprehodi v naravo 10.00 Kako rada imam šolo 10.10 Moja žival in jaz 10.25 Babar, risana nanizanka 10.55 Mozartova druščina 11.20 Besede 12.10 Razkošje, francoska nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.50 Prisluhnimo tišini 14.20 Obzorja duha 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Aktualne teme 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Vodnik v svet narave, serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Moja družina, ameriški film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Aliča, evropski kulturni magazin 23.30 Hugo Wolf, portret 0.20 Koncert samospevov Huga Wolfa TV SLOVENIJA 2 10.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 10.45 Miloš Forman, finska dokumentarna oddaja 11.40 Brat iz Brooklyna, madžarski film 13.10 Videospotnice 15.45 Kavč v New Yorku, belgijski film 17.30 PoSloveniji 18.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 19.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.00 Liga prvakov v nogometu 23.30 Kralj Sankt Paulija, nemška nadaljevanka POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.25 Za tvojo ljubezen; nadaljevanka -12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev - 13.50 Policisti s srcem, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Trdno odločena, ameriški film - 21.45 Udarci pravice, nanizanka - 22.30 Prijatelji, nanizanka - 23.00 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H, nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.30 Rosalinda, nadaljevanka - 10.15 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Jake in debeluh, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Oprah Show: Tyra Banks -16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizanka -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Providence, nanizanka -21.50 Roka pravice, nanizanka - 22.40 Posebna enota, nanizanka - 23.20 Svilene sence, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia - Iz naših krajev -Aktualno -16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 SeaDuest, nanizanka - T8.00 Živa, regionalni program - Dimnikarske meritve - 18.15 Reportažna sreda - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Paralelni svet, nanizanka"- 20.10 Štiri sobe, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka ’ TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Ekologija, ekološka oddaja, 10.30 ■ Teden ob Muri, informativna oddaja, 12.00 - Videostrani. 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani. 18.30 - Ekologija, ekološka oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 • Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani - 9.00 Veseli večer KTD Puconci, ponovitev -10.20 Videostrani -16.00 Veseli večer KI0 Puconci, ponovitev -16.40 Videostrani- 20.00 Človek živali človek, oddaja o živalih - 20.50 Dobro jutro, Prekmurje. ponovitev jutranje oddaje - 21.35 Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.55 Vetrovno mesto, ameriški film -15.40 Umazane laži, nad. -16.30 Hrvaška struna -17.00 Hrvaška danes -17.45 Dokum. oddaja -18.20 Kolo sreče - 20.10 Skrinja -20.60 Knjiga - 22.06 Svet podjetništva - 22.46 Dnevnik - 23.05 Zgodovinski album TV HRVAŠKA 2 9.15 Carstvo divjine - 9.40 Dokumentarno glasbena oddaja -10.10 Legenda s severe kanadski film - 11.50 Z namenom in razlogom - 13.20 Zlata ribica - 14.20 Oddaja । šolstvu - 14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška oddaja -16.00 Znar stveni album -17.00 Hrvaški slikarji - 17.30 Hugo -17.55 Otroška serija - 18.20 Hi vaška kulturna in naravna dediščina - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz - 20.30 Film - 22.10 Opazovanja - 22,45 Film - 0.30 Ponovitve TV MADŽARSKA] 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 9.00 Otroški program - 9.25 15. marec - praznovanj na trgu Kossuth - 10.00 Ptičja krmilnica - 10.50 Pesmi V. Gryllusa - 10.55 15. mare - praznovanje v Muzejskem vrtu - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 Praznik v telovadni, -13.00 15. marec - praznovanje v podeželskih mestih - 14.00 Erdeljsko - 15.05 Mi dach, madž. film -16.45 Zastave, dokum. film -17.00 Smernica -17.30 Jdzsef Antal intervju - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.10 Tema - 18.25 Nagrade Kossuth-Szčchem -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Svečana predstava v Operi - 21.30 Eva Szovath) madž. film - 22.55 Dnevnik, aktualno - 23.05 Liga prvakov, pregled TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni program, vmes dnevniki, novice i regij, pregled tiska - 9.00 Madžarski pesniki o Petofiju - 9.2515. marec, praznovanj - 10.00 Plesni panoptikum - 10.30 Stara Evropa, naši ritualni plesi - 12.00 Zvon, pr ročila - 12.15 Stari madžarski dragulji - 13.00 15. marec, praznovanje - 14.00 E deljsko, prenos -15.05 Na drugi strani, P. Huzella - 15.30 Šolska ulica - 17.00 Sotrpii -17.30 Telešport -19.10 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Slovesna predstav v Operi - 21.10 Spomladanski festival, pregled - 21.55 Madžari ob prelomu stoletja 22.45 Venček iz skladb Ferenca Liszta TV AVSTRIJA 1 6,15 Otroški program - 8.45 Smuk (ž.), prenos iz Bormia - 9.45 Herkul - 10.30 Smi (m.), prenos iz Bormia -12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze 16.25 Herkul - 17.10 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Močna družina 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Li( Prvakov, prenos - 23.30 Jezdeci škrlatne kadulje, vestern TV AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dobro, da je Mar -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.30 Praznični večer - 18.45 Loto 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi š strani - 20. Sramotni madež, drugi del filma - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sli EUROSPORT 9.00 Smuk (ž.). prenos iz Bormia -11.00 Smuk (m j, prenos -13.00 Ekstremni špo -13.30 Motokros -14.00 Deskanje na snegu - 15.30 Tenis: četrtfinale v Indian Well -17.00 Smuk -19.00 Avto-moto šport - 20.00 Aerobika - 21.00 Tenis, prenos četri nala iz Indian Wellsa IHiH , 9. marec 2000 OGLASI 27 V Budincih imajo že okrog trideset let črno odlagališče odpadkov na zasebnem zemljišču Corovih in Horvatovih. Skoraj vsi so tja že pripeljali kakšne smeti, kazen v višini okrog 15.000 tolarjev pa je pred kratkim doletela le tri domačije. Je to prav? Foto: VM Kdove koliko denarja so porabili za prekrivanje slamnatih brunaric v lendavskem vinogradniškem območju Novi Tomaž in računali na revitalizacijo za turistične namene. S fotografije pa je razvidno, da so se OBČINA DOBROVNIK, Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih in društvenih dejavnosti, razpisuje JAVNI NATEČAJ za idejno in izvedbeno zasnovo celostne grafične podobe grba in zastave Občine Dobrovnik K sodelovanju vabimo avtorje, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem in želijo s svojim ustvarjalnim delom prispevati k idejno ter izvedbeno domišljeni rešitvi nove celostne grafične podobe reprezentančnega grba in zastave Občine Dobrovnik. Od sodelujočih na natečaju pričakujemo predloge, ki bodo izpričevali vsebinsko, torej pomensko prepoznanje značilnosti Občine Dobrovnik. Ob tem morajo biti predlogi zasnovani v skladu in z merili grafičnega oblikovanja in heraldike. Natečaj naj zajema: 1. idejni in izvedbeni osnutek reprezentančnega grba, 2. celostno grafično zasnovo, ki temelji na grbu (logotip, zasnova dopisnih papirjev, kuvert, listin), 3. reprezentančno zastavo Občine Dobrovnik. Natečaj se začne z dnevom objave v časopisih Večer, Vestnik in Nepujsag. Natečajna dela je treba poslati ali oddati osebno pod šifro s pripisom »Celostna grafična podoba Občine Dobrovnik«, s priloženim naslovom in žiroračunom na sedežu Občine Dobrovnik najkasneje do 21.4. 2000 na naslov: Občina Dobrovnik Dobrovnik 297 9223 Dobrovnik Vse prispele predloge bo obravnavala posebna komisija v 14 dneh po koncu natečaja in o svojih sklepih obvestila vse sodelujoče v natečaju najpozneje v 1 mesecu od zasedanja komisije. Občina Dobrovnik bo najkasneje v 30 dneh po izbiri izplačala odkupno nagrado v vrednosti 100.000,00 SIT. Nagrajeni predlog bo predstavljal osnovo za izdelavo celostne grafične podobe, reprezentančnega grba in zastave Občine Dobrovnik. motorna vozila JUGO 60 koral, rdeče barve, letnik 1990, lepo ohranjen, prodam. Informacije po telefonu 41 2 428. m2745 SUZUKI SWIFT 1,3 GLS, prva registracija februar 1999, prodam. Alojz Marič, Rogašovci 44. m2755 FORD SIERRO, letnik 1985, neregistrirano, prodam. Tel.: 45 662. m2767 FORD ORION 1.4 CLX i, letnik 1992, prodam. Tel.. 041 543 044. m2769 ODKUPUJEMO VOZILA vseh znamk, starih do 7 let. Tel.: 61 623. m2776 NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA ČEKI TR DECIMA d. o. 0., tel.: (062) 22 80 110 Razlagova ul. 24, Maribor živali - Bratonci, visokopritlično stan, hišo, novejšo, vel. približno 190 m2, pare, vel. približno 1900 m2 - Beltinci, novo pritlično stan, hišo, vel. 135 m2 + klet, paro. vel. 500 m2 prodamo: DILL, d. o. o., tel: (069) 32 322. VINOGRAD, 600 trsov, rizling, sar-donay, možnost gradnje, ugodno prodam. Tel.: 76 376. m2760 NA OBALI PRODAMO več stanovanj in hiš različnih velikosti. Nepremičnine Gorenc, tel.: 066 409 686, 041 925 376. m2764 POSLOVNI PROSTOR v centru M. Sobote, 42 m2, prodamo. GSM: 041 631 192. m2782 . VINOGRAD, 2,6 ha, v Nunski Grabi, okrog 6.500 trsov, prodamo. Tel.: 061 333 699. m2785 POSLOVNI PROSTOR v M. Soboti oddam. Ugodno prodam rolerje št. 36 in preprogo. Tel.: 27 668. m2790 brunarice, stare več kot sto let, »sesedle« oziroma »priklonile« vinogradniškim hišicam, ki jim stojijo nasproti, grajene pa so iz trdnejše opeke. Zamisel o turizmu v Novem Tomažu je propadla. Zdaj je slišati, da bodo ščasoma postavili nekje pri gradu posnetek vinogradniške brunarice, da bi tako vendarle ohranili spomin na nekdanje vinogradniške hišice. -Foto: Š. S. NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjcj 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2267 PRODAJAMO 18-TEDENSKE RJAVE JARČICE pred nesnostjo, 10-krat cepljene, in sprejemamo naročila za uvožene odlične nesni-ce črne in grahaste ter bele teke. Večje količine dostavimo na dom. Farma Roje pri Šempetru, tel.: 063 700 14 46. m2619 PUJSKE prodam. Andrejci 8, tel.: 48 000. m2709 PUJSKE in SVINJO za zakol prodamo. Tel.:22 945 m2718 PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, kupijo. Tel.: 55 71 565. m2725 NESNICE: rjave, hisex, cepljene, stare 13 tednov, prodam, 500 SIT/ kos. Dostava na dom. Tel: 062 792 357. m2728 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Mlajtinci 28. m2735 SVINJO, krmljeno z domačo krmo, prodam. Tel.: 48 606. m2780 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.. 40 218. m2784 kmetijska mehanizacija REGAL-oo Za nemoten potek poslovanja iščemo prodajalca/-ko za delo v prostocarinski prodajalni REGAL PETIŠOVCI. Od kandidatov pričakujemo srednjo stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, primerne delovne izkušnje, osebno urejenost in natančnost pri delu. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na naš naslov; o izbiri boste obveščeni v naslednjih 8 dneh. REGAL - trgovina, d. o. o. Ulica arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota Tel.: (069) 31 906 Pozorno preberite - to je lahko najbolj pomembnih 30 sekund v Vašem življenju! Ste si kdaj želeli voditi svoje družinsko podjetje? Gotovo poznate restavracijo s hitro postrežbo -McDonaldi. McDonaldi širi mrežo restavracij po vsej Sloveniji in pospešeno išče nove franšizojemalce. Predstavitev franšizinga Če vas o možnostih za najem franšize McDonaldi zanima več - McDonaldi organizira 14. marca v Murski Soboti predstavitev franšizinga pri podjetju McDonaldi Slovenija. Predstavitev bo v hotelu Diana, v Salonu I ob 19.00 uri. posesti ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 M. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141255 gStM: 041 77 32 90,041 773 290 PRODAMO gostinski lokal s trgovino in stanovanjsko hišo na Goričkem, hišo v Krogu in vrstno hišo v Murski Soboti. m2793 SPIN NEPREMIČNINE z licenco nepremičninskega posrednika-Tišinska 19, M. Sobota, tel.: (069)31 542, GSM: 041 728 093 • prodaja, nakup, menjava, najem • prepisi in vknjižbe lastnine PRODAM VINOGRAD z vinsko kletjo na 32-arski parceli. Vinograd leži na mirnem območju čentibskih goric ob slovensko-madžarski meji. Od središča Lendave je oddaljen 4 km. Nasad je star 1 3 let (700 trt laškega rizlinga, 300 belega pinota). Možnost strojne obdelave. Klet je priključena na električno in vodovodno omrežje. Je opremljena in dostopna po asfaltni cesti. Telefon: 75 151 ali 789 340. m2702 GOSTILNO v Moravskih Toplicah, kompletno opremljeno, v obratovanju, prodamo. Tel.: 069 48 533 m2752 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel ■ 32 092. m2753 Restavracija za vso družino OBRAČALNIK PAJEK, skoraj nov, prodam. Tel.: 64 507. m2707 ŠESTVRSTNO SEJALNICO ZA SLADKORNO PESO EXAKTA prodam. Noršinci 62, tel.: 48 092. m2710 KOMBAJN CLASS DOMINATOR 106, širina kose 5,10 m, in kombajn Epple 940, širina kose 2,70 m, prodam. Oba lepo ohranjena. GSM: 041 691 538. m2712 SEJALNICO ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstno Becker, in Pajka 450, hidravlično zapiranje, prodam. Tel.: 069 46 182. m2737 PREDSETVENIK 2,20, 2 x valj, nov, cena 115.000 SIT, prodam. Krog, Murska 16. m2738 KMETIJSKA MEHANIZACIJA - naprodaj: traktorji, balirke, ovijalke, kosilnice, pajki, zgrabljalniki, nakladalke, trosilniki, sejalnice, prikolice itd. Najnižje cene v Sloveniji. Agro-car, Skorba pri Ptuju. Tel.: 062 788 52 06. TRAKTORSKE IN DRUGE GUME za kmetijstvo. Najnižje cene v Sloveniji. Agrocar, Škorba pri Ptuju. Tel.: 062 788 52 06. VRTAVKASTE BRANE KVERNE-LAND - MALETI. Najnižje cene v Sloveniji. Agrocar, Skorba pri Ptuju. Tel.: 062 788 52 06. m2739 TROSILNIK VIKON, DROBILNIK ZA KORUZO, koso, traktorsko - zadnjo, kabino za IMT 533, plug tri- in dvobrazdni, in raukombi ter R4 za dele prodam. Tel.: 55 71 193. m2746 TRAKTOR 4x4, FIAT 70 56 DT, letnik 1995, prodam. GSM: 041 527 644. m2748 OBRAČALNIK SIP prodam. Tel.: 67 540 m2750 TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA, 300 kg, prodam. Tel.: 45 093. m2754 STEYR 870, zadnji pogon, cena 850.000 tolarjev, prodamo. GSM: 041 716 550. m2773 PAJEK SIP 230, Sprinder, nerabljen, prodam. GSM: 041 904 767. m2775 BOČNO KOSO ZA TRAKTOR DE-UTZ prodam. Tel.: 66 824. m2778 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, nov, prodam. Tel.: 76 212. m2789 PODRAHLJALNIK in vilice za okrogle bale prodam. Tel.: 041 596 234. m2792 kmetijski pridelki VINO zamenjam za svinjo, težko okrog 140 kg. Tel.: 28 567. m2708 VINO laški rizling prodam za 220 SIT. Pripeljem tudi na dom. Tel.: 74 873, po 15. uri. m2715 VINO, odprto ali stekleničeno, prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 788 420, 75'877, 041 773 370. m2761 SENO, balirano, in cisterno Creina, 2.700-litrsko, prodam. Černelavci, Ledavska 9. m2768 razno IZPIT ZA VODITELJE ČOLNA! Tečaj v Murski Soboti. Začetek 13. marca. Prijave in informacije 069 439 020 ali 041 586 173.m2514 28 9. marec 2000, VESTNIK PO MERAH VAŠIH OKEN izdelamo žaluzije, rolete, lamelna senčila, kvalitetno in po ugodnih cenah. Montaža in servis. MANSARDA, Marjan Vrbnjak, s. p., Lutverci 73, 9253 Apače, tel.: 069 62 454, GSM 041 751 856. m2546 GLASBENI STOLP SHARP prodam. Tel.: 27 946. m2706 HLADILNI BAZEN ZA MLEKO, 300-litrski, prodam. Tel.: 68 506. m2711 POHIŠTVO ZA VEČJO DNEVNO SOBO v rjavi barvi (oreh), razsteglji-vi kavč in 2 fotelja ter garderobno omaro, svetlo, ugodno prodam. Tel.: 069 32 967, od 15. do 19. ure. m2727 LJUBLJANA CENTER - BEŽIGRAD: grem za sostanovalko. Tel.: 46 312. m2733 DRVA in borov gozd prodam. Ba-lek, Peskovci 12, p. Šalovci. m2736 POČITNIŠKO PRIKOLICO kupim. Tel.: 062 412 038 ali GSM 041 624 459. m2743 AVOPRIKOLICO z A-testom pro- ČISTILKO za čiščenje poslovnih prostorov iščemo. Tel.: 48 428. m2716 SAMSKEGA MOŠKEGA za pomoč pri delu na kmetiji iščemo. Ponujamo mu vso oskrbo. Tel.: 063 892 102, 041753 450. m2717 ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA AVTOMEHANIKA - VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA iz okolice Murske Sobote za betonarno Puconci in POMOŽNEGA GRADBENEGA DELAVCA z območja Gornje Radgone za betonarno Gornja Radgona. Pisne vloge na naslov BETONARNA PETELIN, Trate 23, 9250 Gornja Radgona. m2763 KVALIFICIRANEGA VRTNARJA zaposlim za nedoločen čas. Tel.: 0609 628 947. m2766 NATAKARICO iščemo. Tel.: 43 109 ali okrepčevalnica Dada v Ba-kovcih. m2774 PRILOŽNOST: dinamično terensko delo in zanimivi artikli. Za vaš trud vas pošteno nagradimo. Pokličite nas in se prepričajte. Vaš klic pričakujemo vsak delavnik med 9. in 15. uro po tel.: 061 159 90 03. m2791 Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, to niso sanje, da te več nazaj ne bo, ker za vedno vzel si ti slovo. Spočij zdaj trudne si oči, za vse še enkrat hvala Ti. ZNMNMA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka Jožeta Korošaka iz Ljutomera 3. 2. 1924-25. 2. 2000 VESTNIK - PLAČILO MOŽNO TUDI MESEČNO. OGLASITE SE NA POMURSKI BANKI IN SKRB ZA PLAČEVANJE BODO PREVZELI ONI1 Preklicujem veljavnost žiro računa 7-08097-8, HV 8097-8 KZ PA-NONKA M.Sobota na ime Karel Lebar, Lipovci 21. m2756 POLNILA IN SALONITKE ugodno prodam. Tel: 304 133. m2779 Preklicujem veljavnost spričevala 3. in 4. letnika TESTŠ Maribor, izdanega v šol. L 1981 /1 983 na ime Erik Ivanuša. Radenci. PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO NA TRDA GORIVA, Ferroterm, rabljeno, prodam. Tel.: 22 252. m2788 srečanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Soboške ulice v Ljutomeru, stanovalcem bloka v Cvetkovi ulici 19 v Murski Soboti, šoferjem podjetja Špedtrans iz Murske Sobote, šoferjem Mlekoprometa Ljutomer in prodajalni Planika Ljutomer. Hvala za vso pomoč g. Hermini in njeni hčerki Nadi. Posebna hvala dr. Ani Hauzer - Petrovič iz bolnice v Rakičanu in dr. Ivu Brozoviču iz ZD Murska Sobota. Hvala g. župniku Izidorju Veleberiju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Olgi za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Ljutomer. Hvala za pisna in ustna sožalja, darovano prečudovito cvetje in sveče in še enkrat vsem, ki So ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Milica z možem Jankom Kdo ve, ali tudi v svetu senc vzide sonce, da se v bleščavo zažari spomin in se razdalja, ki nas komaj loči, spet odklene v bližino, v življenja blag dotik... (SŠ) Boli nas, ker nas je zapustil dragi kolega EGON TITAN delo 44-LETNA PREKMURKA, družabna in čustvena, želi spoznati življenjskega sopotnika. Komerc. tel.: 090 40 81 in 39-LETNI PREKMUREC 180/84 s hišo, finančno preskrbljen, iskren, želi spoznati partnerico za resno zvezo. Tel.: 062 229 75 79. m2777 32-letni Ljutomerčan, lepe postave in videza, s stanovanjem v Ljutomeru in na Ptuju,, išče primerno žensko od 20 do 40 let - čakata te avto in nov, topel dom. Oglasi se na šifro V dvoje je lepše. m2787 Dragi dedek! Zelo te bomo pogrešali. Tvoji vnuki Mateja, Andrej in Monika Sodelavci iz Zdravilišča Moravske Toplice REDNO ZAPOSLITEV DOBI SIMPATIČNA NATAKARICA. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. m2661 ZA DOBER ZASLUŽEK POTREBUJETE ODLOČNOST IN ŽELJO PO USPEHU. Priložnost tudi za ljudi, ki imajo znance in sorodnike na Hrvaškem. GSM: 041 413 671 NON STOP. m2705 storitve DELNICE MURE odkupujemo po ugodni ceni. GSM: 041 832 146. m2721 GRETJE IN VODOMONTAŽA ter montaža oljnih gorilnikov. Predračun in ogled brezplačno. Tel.: 76 I 376. m2757 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal. V hladni noči blizu doma življenja boj si dokončal. ZAHVALA V globoki žalosti in z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 70. letu nenadoma zapustil naš dragi oče, tast, dedek, brat in sorodnik KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, J BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. g PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL.: (0G9) 34« 060, FAX: (069) 251 17», 90(1(1 MURSKA SOBOTA Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 71. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast in dedek Štefan Koštric iz Dolnje Bistrice 133 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam in pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Vučku za besede slovesa, godbeniku in pogrebništvu Ferenčak. Hvala tudi kolektivu SGP POMGRAD iz Murske Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: sin Milan z ženo Treziko, hčerka Vida z možem Ignacem, vnuki Matej, Jernej in Miran ter drugo sorodstvo Bilo lepo je prelepo, skalilo sreča je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te več ne bo. V SPOMIN 7. marca je minilo leto od takrat, ko je tragično prenehalo biti tvoje ljubeče srce, ljuba mama, žena, hčerka in sestra Marjana Vučak iz Gederovec Spominjamo se te tvoji najdražji ZAHVALA V 74. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat Aleksander Grah iz Vidonec 67 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče ter prispevali za mrliško vežico in svete maše. Janez Kovač mizarski mojster v pokoju iz Strehovec 18 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem in znancem, botrini in sosedom, sodelavcem Plačilnega prometa in Euresta iz Murske Sobote in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše, za zvon in za bolnišnico, ter vsem, ki ste našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Vassu in patronažni sestri Mariji Rožman za vso pomoč. Posebna zahvala župnikoma g. Zveru in g. Režonji za pogrebni obred in za sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, gospe Margiti Časar za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: Vsi njegovi naj dražji Beli cvetovi in lučke rdeče krasijo ti gomilo temno. V SPOMIN Stanko Horvat iz Budinec Vsi tvoji Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem. Med nami je krsta lesena in grob je med nami... tišina prsti, le sreča ljubezni visoko gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in sorodnika Štefana Seršena iz Vanče vasi 48 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala osebju internega in intenzivnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: Vsi njegovi DRAGI DEDI! Zelo te bomo pogrešali, vnuki Mateja, Andreja, Primož in Sara Hvala g. duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Kuzmičevi za besede slovesa, odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Posebna hvala kolektivu Mizarstva Grah, Zavarovalnice Slovenica, Tirno Puconci, OOZ Murska Sobota, borcem NOV Grad - Kuzma, čebelarjem, gasilcem in upokojencem. Žalujoči vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, Tvoj večni dom zdaj rožice krasijo in svečke v spomin gorijo. V SPOMIN 28. februarja so minila tri leta žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, brat, dedek in pradedek Stanislav Kotnik iz Kokorič 5b Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji fBHI , 9. marec 2000 29 Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostala. V SPOMIN sodelavki Marjani Vučak iz Gederovec Ožji sodelavci 214. brigade podjetja Mura ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očka, dedija in pradedija, tasta, brata in strica Martina Trčeka iz Moščanec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče, nakazali denar za mrliško vežico in druge dobrodelno namene ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravniku Alojzu Horvatu iz Zdravstvenega doma M. Sobota, govornikoma, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala iz Bakovec in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: hči Zmaga in sim Iztok z družinama ter drugo sorodstvo Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala bo, ker te ni. V SPOMIN 7. marca minevata dve leti žalosti, ko nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi sin, brat in stric Karel Ficko cestar iz Boreče 3 1953-1998 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in njegov grob krasite s cvetjem. Vsi, ki te imamo neizmerno radi Ne hodi proč, ostani tukaj z mano, roko mi daj, da moja se ogreje, naj vse se vrne, kot je bilo preje, četudi je že dolgo... pokopano. (A. Gradnik) V SPOMIN Z bolečino spremljamo spomin na 11. marec, ko nas je pred 18. leti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Jože Semler iz Moščanec Z žalostjo v srcu obiskujemo tvoje poslednje počivališče. Hvala vsem za prižgano svečo, podarjen cvet, za trenutek, ko postojite ob njegovem grobu in ohranjate lep spomin nanj. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, s ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 45. letu nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric Ignac Raduha iz Odranec V neizmerni žalosti v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, botrini, sosedom, sošolcem in sošolkam in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na kraj počitka. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi »Pridi, dobra in skrbna služabnica... Vstopi v veselje svojega Gospoda!« ZAHVALA V 63. letu starosti je Gospodar življenja poklical k sebi redovno sestro iz Družbe hčera Marije Pomočnice s. Marjeto Sraka iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji med njeno težko boleznijo stali ob strani in jo podpirali predvsem s svojo molitvijo. Posebna hvala požrtvovalnemu osebju oddelka za kirurgijo in intenzivno nego bolnišnice v Rakičanu. Zahvaljujemo se pogrebništvu Komunale, ki nam je omogočilo, da je rajna s. Marjeta med pogrebno sv. mašo lahko ležala v murskosoboški cerkvi, Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in v dobre namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti. Predvsem hvala višjemu predstojniku salezijancev g. Stanislavu Hočevarju, g. župniku Martinu Horvatu in mnogim duhovnikom za somaševanje in pogrebni obred. Hvala vsem pevcem in govornikom za besede slovesa. S. Marjeta ni odšla, ampak ostaja z nami in iz Očetove hiše prosi za nas milosti. Hvaležne sestre Hčere Marije Pomočnice ter njeni bratje in sestre ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in svaka Štefana Perkiča iz Gradišča se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, posebno sestram in osebju doma ostarelih v Rakičanu pa tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu za lajšanje njegove težke bolezni. Posebna hvala Gasilskemu društvu Gradišče, govornici za poslovilne besede ob slovesu, g. magistru Leonu Novaku za lep poslovilni obred, pevcem in pogrebništvu Banfi. Najlepša hvala vsem, ki ste Štefana pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in svečke ter pisno in ustno izrazili sožalje. Ostal bo v naših srcih! Sin Pištek in svakinja Šarika t ZAHVALA V 59. letu nas je nepričakovano zapustil dragi brat in stric Janez Kučan iz Moravskih Toplic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se lovskim družinam za ganljivo slovo in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za pomoč med boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča: brat in sestra z družinama ZAHVALA Z neizmerno bolečino sporočamo, da smo se 25. februarja 2000 poslednjič poslovili od komaj 39-letnega ljubljenega soproga, očeta, sina in brata Egona Titana Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za množično zadnje spremstvo. Posebej hvala za ganljivo obredno slovo, odpete žalostinke, besede slovesa nekdanjih sodelavcev in prijateljev ter izraze pisnih in ustnih sožalij, za cvetje in darovana sredstva v razne dobrodelne namene. Na njegovo željo in po želji njegovega sina Egona spi svoj večni sen ob svojem očetu. Kupšinci, 2. 3. 2000 Tvoji: žena Mirjana, sin Egon, mama Zora, brat Dinko z družino, tast in tašča ter drugo sorodstvo Ljubila si življenje, ljubila svoj dom, a tiho brez slovesa odšla si v večni dom. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, sestra, teta in soseda Kristina Nemet roj. Vidovič iz Gaberja 114b Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, sveče, cvetje, za svete maše in druge namene. Iskrena hvala rehabilitacijskemu centru iz Radencev, osebju intenzivnega oddelka v Rakičanu, sodelavcem Elektromateriala in sodelavcem Leka iz Lendave. Hvala g. kaplanu Tratnjeku, pevkam in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njeni Ljubila si življenje, ljubila svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom, v grobu mirno spiš, a v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Ana Celec roj. Kočar iz Gornjih Slaveč 33 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, posebno sosedu Dragu, znancem in drugim, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge namene. Iskrena hvala g. župniku Vorešu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Dragu za besede slovesa, pogrebništvu Banfi in g. Marušiču za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni Ko življenje utone v noč le žarek upanja še išče pot. Ljubil si življenje, ljubil svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. ZAHVALA V 44. letu nas je zapustil dragi sin, brat, bratranec, stric in prijatelj Ludvik Hašaj upokojeni vodovodni inštalater iz Moščanec V neizmerni žalosti v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na kraj počitka. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, v dobrodelne namene, predvsem Društvu psoriatikov Pomurja. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala za ganljivi govor Milanu Filu ob odprtem grobu, domačim gasilcem in gasilcem iz sosednjih vasi ter pogrebništvu Banfi. Neutolažljiva mama in drugo sorodstvo 30 OGLASI 9. marec 2000, WST!IK EKOLOŠKO KURILNO OLJE Vedno 0069/648-340 NAROČILA ed O. R« 1 •• ur., ■RBZPLA0NA POSTAVAJ TUROPOLJE d.o.o. CTIUI ® ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 jm7 t ff II— TRGOMMOZ - JMPORT Tpgovsto in stocKvcurO podjetje 2330Luwt,PluMu15 ŠTAJERC 684 DT , 3.926.143,00 SIT , ® ti o. a ^^POHIŠTVOZAVAS X\TRIUM POHIŠTVO ZA vas T0°T?,;»T1 84 90 M’ , od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069135460, od 9.00 do 17.00 vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. 5?^ “TK. TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: I069J 48 426, GSM: 041 m 426, 041 733 948 ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 40 42 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. Okna in vrata - pvc, alu, les Sistemi iMUf- podstrešja, predelne stene, tlaki RATNOR, LAFORGE, R. WILCOX - garažna vrata VITRAŽI Tiffany Bohar T„ s. p„ LENDAVA, tel.: 74 953, 041 549 691 VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE ALI ŽELITE PRODATI - KUPITI DELNICE? MURSKA SOBOTA, Slovenska 42 069/ 32 - 945 NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ? 'POGLED V PRIHODNOST Nasveti in pogovori 090 46 92 090 46 93 Oli d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit SANACIJA DIMNIKOV IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA Milan Horvat s. p. iS 1 sanacija dimnikov Markišavci 5, Murska Sobota, SOS, partner S tel. & faks: 069/300 340, GSM: 041/733 880 TESARSTVO-KROVSTVO ■ ponujamo vse vrste ostrešij, po-Branko BELEC s.p. krivamo z vsemi kritinami, polaga-9oo^Murska“obota ™ vrste ladijskih podov Cenjene stranke obveščamo, da smo spremenili telefonske številke, odslej nas lahko pokličete na: (069) 349 560, faks (069) 349 561 ali na gsm: (0609) 643 851. sadrarstvo - Domajinci 70 tel. 40 156, GSM: 041 726 102 Ob 25-letnici obstoja se priporoča vsem svojim nekdanjim in prihodnjim strankam. Po konkurenčnih cenah: strojni ometi, fasade, tlaki IA KURILNEGA OUA RVRiiire o69/ 459 280 NEPREMIČNINSKA HIŠA Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________ -Prodaja, nakup, oddaja, najem -NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN V POMURJU -Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Od 8.00 do 20.00 Dostava brezplačna! SIGDAR NA VOLOU! Vsak mesec žrebanje: 3 x 1000 I kurilnega olja. HCUOH Dobava in n Eli IIU montaža: PVC-oken in vrat, zimskih vrtov, rolet, žaluzij in polic 041 565 128 DIME MOBIL PTUJ Ob Dravi 3a’ paaaa Atrm tel.. 062 783 828, PRODAJA IN POOBLAŠČENI SERVIS rAAM AV1U d.o.o. POSEBEJ PRIPOROČAMO: NUBIRAII že od 2.039.000 SIT S STRANI UVOZNIKA PROGLAŠEN KOT NAJBOLJŠI SERVISER VESTNIK , 9. marec 2000 NAPOVEDNIK kulturni koledar K O Delimo vstopnice za kino KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 9. marca, ob 19. uri bo v novi galeriji Zavarovalnice Triglav koncert Irene Vrčkovnik in njenega gosta Simona Gorišeka. - V petek, 10. marca, ob 17. uri bo v grajski dvorani koncert Glasbene šole Kočevje. - V petek, 10. marca, ob 22. uri bo v diskoteki Čarda drum’n’bass, techno in house večer, kjer bosta nastopila didžeja Elabjer in Benjamin iz Celja. VELIKA POLANA - V nedeljo, 12. marca, bo v stari šoli funky popoldan. Prireja Mladinski klub! DOBROVNIK - V sredo, 15. marca, ob 8.30 bo na DOS potekal glasbeni dopoldan z ljudskim glasbenikom Ka-rolyem Horvathom. PREDAVANJE DOBROVNIK - V petek, 10. marca, ob 16.30 bo v kulturnem domu predavanje univ. dipl, krajinske arhitekte doc. dr. Ane Kučan z naslovom Krajina v naši zavesti -stanje, problemi, potenciali. Prireja Pomurska turistična zveza! MALA NEDELJA - V soboto, 11. marca, ob 10. uri bo v gostilni Slekovec okrogla miza ob predstavitvi novega turističnega vodnika Male Nedelje in Radoslavcev v slovenskem in nemškem izvodu, ki sta ga izdali obe turistični društvi. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V soboto, 11. marca, ob 10. uri bo v MIKK-u literarna delavnica, ki jo bo vodil Robert Titan - Felix. / LENDAVA - V petek, 10. marca, ob 18. uri bo v lendavskem gradu podelitev priznanj s področja narodnostne kulture in priznanje literarnega natečaja Szunyo-gh Sandor. Sodeloval bo recitator Arpad Molnar. TRIMLINI - V soboto, 11. marca, ob 15. uri bo v vaškem domu slovesnost ob madžarskem narodnem in slovenskem kulturnem prazniku Petofi - Prešeren. GORNJI LAKOŠ, ŽITKOVCI - V soboto, 11. marca, ob 15. uri (Gornji Lakoš) in v nedeljo, 12. marca, ob 13.30 (Žitkovci) bo v vaškem domu slovesnost ob madžarskem narodnem prazniku. MOTVARJEVCI - V soboto, 11. marca, ob 19. uri bo v vaškem domu svečanost v počastitev madžarskega narodnega praznika. Pridejo gostje iz Lentija! PUCONCI - V nedeljo, 12. marca, pripravlja KTD Puconci proslavo ob dnevu žena. DOMANJŠEVCI - V nedeljo, 12. marca, ob 14. uri bo v vaškem domu občinska svečanost v počastitev 15. marca, madžarskega narodnega praznika. Pridejo tudi gostje iz Letenya! gledališče murska sobota - v soboto, 11. marca, ob 15. uri bo v MIKK-u gledališka delavnica, ki jo vodi Vladimir Vlaškalič. LJUTOMER, VERŽEJ - V četrtek, 9. marca, ob 10. in 11.15 uri (Ljutomer) in v petek, 10. marca, ob 10. in 11.15 uri (Veržej) bo v domu kulture predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane Palčki na smovskem griču avtorice Polonce Kovač. - V petek, 10. marca, ob 20. uri bo v domu kulture predstava Dejmo stisn’t teatra Biblija - Stara zavesa režiserja Jake Horvata. VELIKA POLANA - V nedeljo, 12. marca, ob 15. uri bo v Domu krajanov monodrama Miše Gerič iz Lendave Življenje te punce. FILM MURSKA SOBOTA - V torek, 14. marca, ob 19. uri bodo v MIKK-u vrteli francosko dramo Sovraštvo (La Haine) iz leta 1995 režiserja Mathieuja Kassovitza o uporniškem odnosu med policijo in pariško mladino. - V sredo, 15. marca, ob 19. uri bo v MIKK-u predvajanje dokumentarnega filma Zmenek s smrtjo: Mumia Abu - Jamal o afroameriškem novinarju, ki je (po krivici?) obsojen na smrtno kazen in v ječi že 15 let. OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V četrtek, 9. marca, ob 19. uri bo v predprostoru grajske dvorane otvoritev likovne razstave Jožeta Špilaka. - V petek, 10. marca, ob 18. uri bo v galeriji otvoritev razstave del Jožeta Slaka - Doke in Marka Jak-šeta Ne t’č ne m’š. LJUBLJANA - V četrtek, 9. marca, ob 18. uri bo v galeriji TR/3 na Trgu republike otvoritev razstave vezenin prekmurskih madžarskih ročnodelskih krožkov. V kulturnem programu bo nastopila Lusta banda iz Dobrovnika. VELIKA POLANA - V nedeljo, 12. marca, ob 14.30 bo v Domu krajanov otvoritev razstave del, ki so bila doslej ustvarjena na kreativnih popoldnevih. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V kavarni Jelša je razstava fotografij soboškega fotokluba na prosto temo. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del slikarja Ivana Hircija. - V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je do 17. marca odprta razstava Slovensko - madžarski kulturni stiki. - V Art caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Andreja Cvetniča, Srečka Merklina in Ferija Lain-ščka. - V prostorih MIKK-a si lahko ogledate razstavo o stripu. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava likovnih del mladih ustvarjalcev Kopriva 2000. V oddelku za otroke in mladino je mini razstava Pust je že tu, juhuhu!, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše, v oddelku za odrasle pa je razstava V spomin Mili Kačičevi. PUCONCI - V občinski stavbi so na ogled dela slikarke Irme Premrl. Kino Park Murska Sobota Četrtek, 9. marec: ob 18.00 in 20.15 ameriška akcijska grozljivka Začetek konca Petek, 10. marec: ob 18.00 in 20.15 Začetek konca Sobota, 11. marec: ob 18.00 in 20.15 Začetek konca Nedelja, 12. marec: ob 18.00 in 20.15 Začetek konca Kino Ljutomer Sobota, 11. marec: ob 19.30 ameriški akcijski film Vse in še svet Nedelja, 12. marec: ob 17.15 in 19.30 Vse in še svet Jon Voight je nastopil tudi v uspešnici Pobegli vlak (Runaway Train), kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Monika Makovec, Ciril-Metodova 17, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Novo nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo igra Ivano Orleansko v istoimenskem filmu? Odgovor Kupon št. 10 Odgovore pošljite do 14. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. BORZ ZNANJt je informa- oljsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • Iščejo se znanja iz lončarjenja ter pletenja izdelkov iz slame. • Ponujajo se inštrukcije iz kemije za OŠ in SŠ. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. SMOOTH - Santana & Rob Thomas 2. NEK’ Tl JUTRO MIRIŠE NA MENE - Alka Vuica 3. BONGO BONG (JE NE TAIME PLUS) - Manu Chau 4, ROXANNE - George Michael 5. AMERICAN PIE - Madonna 6:1 HAVE A DREAM - Westlife 7. SHAKE YOUR BON-BON - Ricky Martin PREDLOGI: LA PLAČA - Jarabe de Palo BE WITH YOU - Enrique Iglesias DONT WANNA LET YOU GO - Five LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. LJUBEZEN NE UMRE - Andreja Makoter 2. OB TEBI ZASPIM - Karmen Stavec 3. AVANTURIST - Dadi Daz 4. LJUBICI - Čuki / 5. VSAK DEL NEBA - Babilon 6. ČE KDAJ SE SREČAVA - Miha Balažič 7. OB TEBI - Alenka Kolman PREDLOGI: TU JE MOJ DOM - VVerner in Marjan Zgonc AMORE MIO - Jan Plestenjak ZELENA DEŽELA, - Victory LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. JOHAN, NATOČI-Alfi Nipič 2. KADAR Sl STAJERC ZAPOJE - Bratje iz Oplotnice 3. PRI FLEKU - Denis Novato 4. NI CVETJA BREZ TRNJA - Slovenski muzikantje 5. LE ZAKAJ SRCE ZAJOKA - Fantje treh dolin 6. TEBI - Dan in noč 7. Ml MLADI - Mačkoni PREDLOGI: ZA DEŽJEM PRIDE SONCE - Stopar VAS DOMAČA - Jože Bohorč s prijatelji HVALA Tl, MAMA- Petovio Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 16. marca 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo AVTOMEHANIK VOZNIK-AVTOMEHANIK V MEDNARODNEM CESTNEM TOVORNEM PROMETU (IZPIT IZ C IN E KATEGORIJE); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: POGOJ JE IV.STOPNJA IZOBRAZBE, KANDIDATI NAJ SE PREJ TELEFONSKO DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 16. 02. 00; MARTINEC ANTON S. P. TONATRANS-PORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA AVTOMEHANIK ZA TOVORNA VOZILA, ZAŽELJEN VOZNIŠKI IZPIT C IN E KATEGORIJE; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: IZKUŠNJE Z DELOM S TOVORNIM VOZILOM, KANDIDATI SE NAJ TELEFONSKO DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 16. 02. 00; MARTINEC ANTON S. P. TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA VOZNIK; določen čas 6 mesi; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije’ C,E; do 19. 02. 00; KARLO VLADO S P. AVTOPREVOZNIŠTVO, VIDEM 15, VIDEM OB ŠČAVNICI SLIKOPLESKAR SOBOSLIKAR; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušeni; ostali pogoji: ODSLUŽEN VOJAŠKI ROK, SVOJE OSEBNO VOZILO; do 04. 02. 00; PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll III-IV V VI VII-VIH SKUPAJ Murska Sobota 0 13 2 2_______$_________22 DISKONT - UNIVERZAL NA VELIKO IN MALO D. O. O., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 1361 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ZIDAR ZIDARSKA DELA; določen čas 24 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 16. 02. 00; HORVAT IVAN S.P., ZIDAR-STVO-FAZADERSTVO, MELINCI 137/A , BELTINCI; št. del. mest: 3 ZIDAR (OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL); določen čas 9 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 19.02.00; KRIŽAN MIRKO S. P. TESARSTVO IN ZIDARSTVO, ČAKOVA 14, VIDEM OB ŠČAVNICI VOZNIK AVTOMEHANIK ŠOFER MOTORNIH TOVORNIH VOZIL (AVSTRIJA, SLOVENIJA); nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B,C,E; do 10. 02. 00; FILIPIČ MARKO S. P. POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER NATAKAR VSA NATAKARSKA OPRAVILA (NATAKARICA); nedoločen čas; ostali po- goji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do. 09. 02. 00; MACUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 09. 02. 00; KREFT SLAVKO S.P. OKREPČEVALNICA OB BRAJDI, STROČJA VAS 42, LJUTOMER NATAKARICA (STREŽBA V DNEVNEM BARU V STARA NOVI VASI); nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNA DOBA JE EN MESEC; do 04.02.00; RITUPER VIKTOR S.P., BOKRAČI 2, PUCONCI NATAKARICA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: 1 NESEC POSKUSNA DOBA PROSTO DEL. MESTO JE V BELTINCIH,BAR PRI MLINSKEM KAMNU, PANONSKA 28,BELTINCI; do 08. 02. 00; PINTARIČ DRAGO S. P. DAM-DAŠ TRGOVINA IN GOSTINSTVO, KAJUHOVA ULICA 46, MURSKA SOBOTA ŽIVILSKI TEHNIK TRGOVSKI POSLOVODJA; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pi- sno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; do 06. 02. 00; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE,,ČRE-ŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK TRV MEHANIK (ELEKTROTEHNIK-ELEK-TRONIK); določen čas 3 mes.; 2 I,delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: KANDIDATI NAJ SE OGLASIJO NA PREŽIHOVI 4 , M.SOBOTA; do 08. 02. 00; TRATNJEK D. O. O. TRGOVINA NA VELIKO IN MALO, ŠTEFANA KOVAČA 19, TURNIŠČE INŽENIR LESARSTVA SKUPINOVODJA LESNEGA ODDELKA; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij:; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 4 MESECE; do 11. 02. 00; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , G. RADGONA INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE SKUPINOVODJA LIČARSKEGA ODDELKA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 11. 02. 00; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , G. RADGONA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESAR VODJA LESNEGA ODDELKA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 11. 02. 00; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJ VODJA MONTAŽE; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; ostali pogoji: POŠKU-SNO DELO 6 MESECEV; do 11. 02. 00; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA PRODAJNI INŽENIR L; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 11. 02. 00; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA, G. RADGONA PROFESOR RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO UČITELJ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE; določen čas 24 mes.; do 08.02.00; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC VODJA KADROVSKE SLUŽBE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 11.02.00; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA Kupon Št. 10 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Jabolka .. 100-120 180 150.... Hruške 300 400 200 .... Pomaranče 150 220 150.... Limone 280 240 300.... Banane .. 100-120 220 200 .... Kivi 300 280 250.... Suhe slive 700 700.... Orehi, jedrca 1.200 .... 1.000 900 .... Solata, puterioa.. 700 590 500.... Solata, endivija... 380 360 350 .... Cvetača 350 390 350.... Zeleno zelje 120 80 100 .... Kumare . 500-550 :. 455 500... Rdeče zelje 200 120.... Korenček 250 250 240 .... Paradižnik 350 310 400 .... Paprika 350 640 550 .... Čebula ... 80-100 120 100.... Česen 400 400 350.... Rdeči radič 450 650 500 .... Fižol 350 300 .... Krompir 80 100 80. .. Peteršilj 400 400 450 .... Hren 400 400 380 .... Dateljni .... 1.000 980 Belo grozdje 550 600 750 .... Ananas 450 450 350 .... Por 350 350 400 .... Klementine 200 200 200 .... Kitajsko zelje 150 230 200 ... Zelena 200 390 .... Kisla repa 200 200 200 .... Kislo zelje 200 200 200 Črna redkev 250 200 Mandarine 250 - 220 Bučke 500 590 Grenivke 280 270 280 Suhe fige 700 660 Ohrovt 200 250 Suhe marelice.... .... 1.000 ... 1.200 Šampinjoni 650 j. 600 .... Maribor .. 200-250 ....400 .. 160-200 .....200 .. 200-250 .....400 ....800 .....850 .... 600 .....350 ....350 .... 100 ....600 .... 120 ....250 ....500 700-1000 .... 100 ....400 ....700 . 400-500 ... 80-100 ..1.000 ....500 .. 1.000 , .. 1.000 ....500 ....400 . 200-250 ....300 ....500 ,200 .. 600 .. 300 .. 800 .. 300 1.200 600 HTTP://WWWžPJnf.SI VESTNIK NA INTERNETU ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 7. 3. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 7. 3. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,5710 14,5831 14,7252 Francija 1 30,5663 30,5916 30:8898 Nemčija 1 102,5150 102,6000 103,6000 Italija 100 10,3551 10,3637 10,4647 Švica 1 124,7213 123,5765 126,0413 ZDA 1 208,2271 208,3998 210,4309 OBRESTNE MERE od 1. marca 2000 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za marec znaša 0,7 % mesečno oz. 8,58 % letno. V marcu vam med drugimi ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Obrestna mera Skup. let. obr. mera od 31 do 90 dni odTOM + 0,8%do TOM + 1% 9,45 % do 9,67 % od 91 do 180 dni od TOM + 1,6% do TOM + 2% 10,32 % do 10,76% od 181 do 365 dni od TOM + 2,4% do TOM +2,75% 11,19% do 11,57% Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (Va = DEM,EUR) Rok vezave Znesek Skupna let. obr. mera nad 12 mesecev Od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. + 3,33 nad 24 do nad 60 mes Od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. + 4,33% do val. ki. + 5,55% Depozit z rokom vezave Rok vezave Obrestna mera Skup. let. obr.mera nad 24 mesecev TOM + 4,33 % do TOM + 4,50% 13,29 % do 13,47 % nad 36 mesecev TOM + 4,85 % do TOM + 5 % 13,85 % do 14,01 % nad 60 mesecev TOM 5,55% do TOM 5,70% 14,61 % do 14,77 % Imamo tudi standardno ponudbo možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali. VESTNIKOV KOLEDAR Danes skorajda ni več mladih, ki ne bi imeli pred poroko nekajletnega zunajzakonskega »staža«. Paše tedaj, ko se končno odločijo za ureditev »formalnosti«, to storijo ponavadi zaradi določene »višje sile«, na primer nosečnosti. Pred kratkim sta se poročila 43-ietni Branko Sever, voznik tovornjaka, in 37-letna Janja Habjanič, tekstilna konfekcionarka, rojena v Lahoncih, ki pa živi že pet let in pol pri svojem izbrancu Branku v Presiki. S seboj je pripeljala tudi hčerko Mojco, ki ta čas obiskuje četrti letnik vrtnarske šole v Celju; Janja in Branko pa imata iz svoje zveze petletnega sina Kristjana. Brankov oče Mirko nam je razkril, da je sina in vnukinjo Simono iz Radomerja kar nekajkrat pobaral, naj se že enkrat poročita vsak s svojim partnerjem, na kar sta mu odgovarjala, da se bosta, vendar mora tudi on popeljati pred oltar svojo ženo Kristino. Mirko se je uklonil in pred kratkim so stopili na matični urad v Ljutomer, nato pa še v tamkajšnjo cerkev trije pari: zlatopo-ročenca Kristina in Mirko Sever, vnukinja Simona in njen Vlado ter sin Branko in njegova Janja, ki je po poroki prevzela priimek Sever. To je bila poroka treh generacij, zato sta bila oba obreda (civilni in cerkveni) toliko slovesnejša. Seveda pa je bila temu primerna tudi gostija v gostišču v Pristavi, kjer je rajalo sto dvajset svatov. Mladoporočenca Sever živita v novi hiši v neposredni bližini domačije očeta in matere oziroma tašče in tasta. Branko je bil zelo skrben še, ko je bil samski, saj se je ravnal po reku Najprej štalca... No, Janjo je prvič srečal na neki trgatvi grozdja. - Š. S. Lunine mene: 11. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 22 minut, zašlo pa ob 18. uri in 2 minuti. Dan bo tako dolg že 11 ur in 40 minut, kar je petnajst minut dlje kot pred petimi dnevi. 13. marca bo ob 8. uri na nebu nastopil prvi krajec. /O ) pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Vlom pri Mariji Pod logom Kriminalisti in policisti so dokaj hitro odkrili osumljenca, v hišnih preiskavah pa so tudi našli in zasegli ukradene nabožne predmete ter jih vrnili turniški župniji. - Foto PLI MS. Š. S. 9. marec, četrtek, FRANČIŠKA 10. marec, petek, 40 mučencev 11. marec, sobota, SAFRONI 12. marec, nedelja, DOROTEJA 13. marec, ponedeljek, KRISTINA 14. marec, torek, MATILDA 15. marec, sreda, KLEMEN I noči z 2. na 3. marec je bilo vlomljeno v zakristijo cerkve Marije Vnebovzete (po domače: Marije Pod logom). Stori-_________I lec je odnesel pozlačeno baročno moštranco iz 18. stoletja, pozlačen kelih iz 19. stoletja (sicer darilo grofice Marije Zicy), novejši pozlačen kelih, sliko Marije z Jezusom, posrebreno posodico s kadilom, pozlačen ključ tabernaklja, tri posode s sve-™Himi olji in navadno stensko uro. Škode je za tri milijone tolarjev. J. J. iz Nedelice, ki je osumljen, da je s pajdašem vlomil v zakristijo turniške cerkve, je potem, ko so ga odkrili in na njegovi domačiji opravili hišno preiskavo, začel groziti turniškemu župniku, češ da ga je on prijavil. Policisti so ocenili, da so grožnje zelo resne, osumljenčeva osebnost pa takšna, da bi grožnje lahko uresničil, zato so J. J. odvzeli prostost in ga privedli na prestajanje zaporne kazni, saj je bil že obsojen na pogojno kazen. Za vlom in grožnje pa so ga že ovadili državnemu tožilstvu. VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:_________________________________ Ulica:__________________________________________ Kraj:___________________________________________ Pošta:__________________________________________ Podpis:_________________________________________ Datum naročila:_________________________________ VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku zlati obesek! V ponedeljek, 6. marca, pa smo prejeli s Policijske uprave Murska Sobota obvestilo, ki ga je podpisal direktor Aleksander Jevšek, da so kriminalisti Uprave kriminalistične službe skupaj s policisti PP Lendava po ogledu kraja in z zbiranjem obvestil izsledili vlomilca. Za kaznivo dejanje velike tatvine sta osumljena A. Z. in j. J., oba iz Nedelice. Pri obeh so po odredbi preiskovalnega sodnika opravili hišni preiskavi in našli ter zasegli ukradene predmete in jih vrnili župnijskemu uradu Turnišče. Osumljenca se bosta seveda zagovarjala na sodišču. Eden od njiju naj bi bil povratnik. N. N. Zadnje javno sporočilo o obžalovanju incidenta, ki je prišlo iz Martina na Muri, je, da so s tem storili zares veliko za Ar-boretumovo pot v Ljubljano. *** Jeno Sapač - Brzi je odpovedal pokorščino Marjanu Podobniku - Podpoštenjaku. Od tega ne bo odstopil, četudi mu Podpoštenjak pokloni mogoče najdenega audija, ki naj bi zamenjal že izčrpano katro. Podpoštenjak je zavrnil Franca Kučana - Verono, ki ga je zaprosil za denar za sanacijo ve-lezadružnega sistema Panon-ka. Povedal mu je, da se dobiček ustvarja na trgu in ne z davkoplačevalskim denarjem. *** Franc Šlihthuber - Plazeči breg se pripravlja na goričko demografsko eksplozijo. Odkupil je namreč zemljišče za nov stanovanjski blok, ki bo končan do prvega demografskega šo-1 ka. Po pregledu pozitivnih železniških učinkov na goričko populacijo je izračunal najmanj dvoodstotni prirast občanov, kaj se bo zgodilo v drugi fazi toplega vala, pa še ne morejo napovedati. ■kkk Adi Erjavec se je sestal z Muri-nimi »buntovniki« in jim ponudil prestop k Potrošniku. Potem ko so jim pri Muri zagrozili z zmanjšanjem plač, jim je on obljubil brezplačne avtobusne prevoze in dvojna kosila po vsaki tekmi. Toda necenjeni domači Murini nogometaši ponudbe niso sprejeli. Povedali so, da si bodo s pomočjo kartonov raje uredili plačane dopuste tako kot izredno cenjena »tujska legija«. *** Stanko Ivanušič - Razkolnikov je dobil iz Ljutomera prvi komunalni paket, težak nekaj milijonov. Prleki so mu ponudili polovičen popust pod pogojem, da Razkrižani pristanejo na prleško poreklo, ki so ga do sedaj odklanjali. *** Potem ko so se Dobrovničani z Lendavčani razšli na posvet-' ni ravni oblasti, se je položaj radikalno spremenil tudi na verskem področju. Tako sta se minuli teden nekajkrat sestala lendavski župnik Tomislav Šantak in dobrovniški Franc Režonja. Dogovarjala sta se o združitvi obeh župnij. Kako so se končali pogovori, ki naj bi potekali v izredno umirjenem tonu, ni znano. •k-k k Najnovejši pakt, za katerega se je nenadoma odločil Marjan Podobnik - Podpoštenjak, nekoliko bega direktorja pošte v »penzionu« Matijo Sobočana. Ta ne ve, kako bo ta obrat vplival na novo imenovanje njegovega naslednika, kjer je pričakoval Cirila Pucka - Levo krilo. ■kkk Po težkih pogovorih o tešano-vskem proizvodno-hladilnem centru med puconskim in moravskim županom je puconski pristal, da bo poskušal prepričati sadjarje, da ostanejo v sistemu, pod pogojem, če se v projekt lahko vključi tudi zdaj že močno poslovno interesno združenje Tri lilije. Ni pa znano, ali bo to podprl eden najbolj agilnih Pucončarjev Jože Časar. kem Ul KONJ