,wk d« ID t fcr rr „ T %r. \1 N... t K, > i'!,. '"fwl.,,, r4' k- ■i "d onih v Berli- 1 • — Španska ci-po mnenju tu-".ovalcev — zdaj v ' I ranco izčrpal svo-(i'"im ne je vladna '•pomogla in utrdi-da j<» Franco u-" kozla, ker je na-"<' da bi bil imel •'< okupacijo mi-' 'a Računa ne, da " "fenzivo za Ma-m°žmi, od katerih 'a bili Maročani in Afričani in tujci izčrpani — jn ka-« zavzeti Madrid? «panske fašiste ;»*ka in poraza je, in Mussolini po-" vojaške črte, je h strokovnjakov, nov. _ Angleška bo španski faši-^rancinco Franco v "" >*vrAil kakšen ' amenotti, da iz-"vropsko vojno in 'ima>>» ht «mole, "^azil Anglija ner-' Tam ne ? "UmaL) Goering terorizira kmete v Nemčiji Vsi morajo podpirati gospodarski načrt Goslar, Nemčija, 30. nov. — General Hermann Wilhelm Goering, minister letalstva in načelnik komisije, kateri je bilo po-verjeaQ izvajanje četrtletke, da Nemčija doseže gospodarsko neodvisnost, je na kmetskem kongresu ponosno izjavil, da nemška armada ni danes tako šibka kakor je bila 1. 1914, ob pričetku svetovne vojne. Od kmetov je zahteval popolno kooperacijo; če se bodo protivili, bo nastopil proti njim. Goering je izrazil upanje, "da se bodo kmetje stalno držali pluga, ampak če jih bo "Fueh-rer" (Hitler) pozval, naj primejo za orožje, tedaj ga morate držati prav tako trdno v svojih rokah kakor plug." Opozoril je kmete, da nacijska država garantira cene poljskih pridelkov Hi podedovanje kmetij. To pomeni, da upniki ne morejo prodati kmetij na dražbi. "Sodelujte z menoj, drugače bom moral nastopiti proti vam," je grozil Goering. To je bilo svarijo junkerjem in konservativcem. Pohvalil je kmete, ki so pridelali dovolj pšenice in tako zadostili potrebam Nemčije. "Moja beseda nemškemu ljudstvu je, da ne more pričakovati, da bo imelo vsak dan dovolj masla in masti," je rekel Goering "Povedati mu hočem, da se mora odreči jajcem danes in mesu jutri. To velja le toliko časa, dokler bodo kmetje dajali dovolj kruha svojim rojakom. Od kmetov zavisi vse, ker imajo pšenico v svojih žitnicah. Vi. kmetje, imate v žitnicah najdragocenejši nemški zaklad. Ako bo med vami kdo, ki bo napačno ravnal s svojim zakladom, ki misli, da lahko s pšenico krmi prašiče — vsak tak bo obtožen veleizdaj-stva. Mislim, da ne bom prisiljen pozvati tajne policije, da bi nadzirala take ljudi. Prepričan sem, da bodo drugi kmetje iztr<»-bili tako golazen iz svoje srede." Domače vesti France« Tavčar spel v škripcih New York. — Frances Tavčar, o kateri že dve leti ni bilo nobenega glasu, se nahaja v tukajšnjih federalnih zaporih od 8. oktobra, ko je bila aretirana ob prihodu iz Evrope. Koliko časa je bila v Evropi in kje se je tamkaj nahajala, poročilo ne pove, toda vrnila se je s ponarejenim potnim listom in pod drugim imenom in to jo je izdalo na-seljeniškim oblastem. Frances je priznala krivdo, da se je poslu-žila ponarejenega potnega lista in včeraj (30. novembra) je imela biti obsojena. Frances je bila po znanih svojih eskapadah z "milijonsko dedščino" in filmski karieri aretirana v Ohicagu v marcu 1934 zaradi izmenjave ničvrednega čeka v Los Angele-su. Odpeljana je bila v Califor-nijo in tamkaj izpuščena proti :avciji, nakar je izginila potem, o je pustila "vest", da je skočila v morje. Kasneje so se širile govorice, da se nahaja v Mehiki. Milwauške ve«t i Milwaukee. — V okrajni bolnišnici je umrl rojak Fr. Pois-kruh, star 58 let in rojen v Gornjem Gradu na Štajerskem. V Ameriki je bil 26 let in zapušča brata, v starem kraju pa ženo in štiri odrasle otroke. — Srčna kap je zadela Johna A. Brozovi-č«, starega 42 let. ZapuMa ženo in tri otroke. — V bolniški postelji se nahajajo: Mary Remic, katero je zadel mrtvoud, Valentin Razbornik in Avgust Vodnik, ki se je pri delu hudo opekel na roki. — Poročili so se N. A. Koče j a in Angela Praznik, Vincenc Fašun in Mary Ragely, John Ru-dela in Atfnes Peterlin, John Spek in Josephine Remsko ter Fr. J. Kromperger in Jeane Grahek. Novice iz Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni je u-mrl Peter ftterk, star 5ft let in doma iz Predgrada pri Starem trgu ob Kolpi. V Ameriki je bil 34 let in tu zapušča ženo, štiri sinove in tri hčere. — Dalje je evka, ki je bila več let uslužbe-na pri ameriškem konzulu v Zagrebu, se je te dni vrnila v Cle-veland s svojim hrvaškim mo- nekaj konferenc se je že vršilo. Toda soditi po dejstvu, da ima le šest držav zakone dobre in slabe vrste sa protektiranje pred ailiko, 42 držav pa spk>h nobenih, ja to gibanja ostalo do sedaj le pri besedah. Stališ6« podjet- remonije v f>dinori od<> izbrali — profite. Na ideale in mola t ost ne požvižgajo, ako *o v navzkrižju z mošnjo. Petrolej tki delavci v Mehiki odložili itrajk Mexico City, 30 n«»v. — Na intervencijo mehiškega predsednika rardena*a je uruja pe-trolejnkih delsvcev včeraj za kij učila, da odloži nameravano generalno stavko za štiri m*M-re, v tem času pa mora izčrpati vse inštanc« m¡m¿Úb iMíMig Francoški komunisti zagrozili Blumovi vladi Pariz, 30. nov. — Msurlce Thores, vodja komunistične stranke v Franciji, Je včeraj zagrozil Blumovi socialistični vladi, da bo njegova stranka v zl>ornici glasovala proti vladi In Jo |»omagala strmoglaviti, če se vlada odprto ne izr«»če za zala Kanje legalne španske vlade t bojnim materialom. Policijski naval na komuniste v Avstriji Dunaj, 30 nov. — Avstrijska isiliclja je včeraj aretirala 30 železničarjev v Gradcu obtiA-Ihi, da razširjajo komunistično propagando. Tiskovine ko prejemali Iz Jugoslavije. ¿druženju )e »«rf. (Narisal Jerger.) .fTICMl« Roosevelt danes odpre oseameriiko konferenco Buenos Aires, Arg , 30. iw»v. — Franklin D Rooe*velt, pr«d-¿»deni Združenih držav, je dane« l»opoJdne pri«|»el v Hue nos Aires, glavno mesto arif«ntlnlj*k* republike v Južni /Ameriki in bil Je h prejet s pompom, a kakršnim hi- ni bil sprejel noben tuji državnik, ki je kdaj obiskal Argen Unijo. Argentinska vlada je pro-klamirala darter praznik v fade-r al nem okrožju in socialistično-radikalna stranka, ki kontrolira Bu#rto« Aires, j» |*»z«Jravlla K*»o «evelta kot riajte/jega predstavnika miru In demokracije v mo-. derni dobi, Jutri se tukaj «slpre VODITELJI RUSUESVARE | SOVRAŽNIKE Sedem tisoč letal bo branilo Sovjetsko unijo NAPAD NA NEMŠKE NAC1JE Moskva, 30. nov. — Vekoslav M. Molotov, predsednik sveta judskih komisarjev, je po naznanilu, da bo Rusija kmalu imela sedem tisoč bojnih letal In 100,000 pilotov, ki bodo branili Sovjetsko unijo, iajavIJ, da moskovska vlada ne sovraši nemškega ljudatva, temveč nacijake voditelje, ki so na krmilu Nemčije. Njegova lajava, ki jo je podal na vaeunijskem kongresu aovjatov, je izzvala viharno odobravanja pri delegatih. "Nacijskl voditelji so zaslužili naaiv 'moderni kanlbali' (ljudo-žrci)," Ja rekel Molotov. "Oni Predstavljajo barbarstvo in krvoločnost, ker razširjajo pošastne rasne teorija in uničujejo kulturo. Njihova persekuclja šidov je kontrast napram našemu spoštovanju do plemena, ki nam je dalo Karla Marksa, Hitler preganja to pleme, da odvrne pozornost ljudstva od notranjih potežkoč, dočim v Sovjetski u-nijl ustrelimo vsakega, ki raa-šlrja protižidovsko kampanjo." Malo prej je kongres slišal «varilo, naslovljeno baltiškim dršavlcam, naj sa brigajo aa svoja zadeve in aa dršljo proč od fašizma. "Ako bodo bojna letala nacijake Nemčija ogražala sovjetsko Rusijo, gorje Jim," je rekel Krhlpln, pomožni poveljnik letalske sile. "Nemčija pravi, da bo kmalu imela 70,000 letalcev. Na to odgovarjamo, da Jih bomo imeli 100,000; to ni fantastična številka. Samo društvo sa vojno pripravljenost In obrambo nam lx> dalo letos osem tisoč letalcev." Krhipluova lajava pomeni, da Je Sovjetska unija dobro pri-pravi jena na vojno. Sledila Je oni Maksima Utvlnova, komisarja zunanjih zadev, da Je sovjetska Rusija povečale svojo oboroženo silo 1700 odstotkov. Mtvinov Je v svojem govoru obdolžil Nemčijo in Japonsko, da stá sklenili tajni vojaški pakt, naiMtrjen proti Rusiji. Krhlpin Je dalje rekel, "de se Sovjetska unija oe boji letalske sile kapitalističnih držav, ker smo ml zgradili mogočno letalsko riolilo. Število bojnih letal smo v zadnjih štirih letih povečali 330 odstotkov in se lahko kosajo z bojnimi letali kapitalistični»» držav." i «11 Andrej A Zhdanov, vodja komunistične strsnk« v l*nln-gradu, Je |)«M«varil baltiške državice, naj ne ««»delujejo v fašističnih Intrigali proti Sovjetski uniji. "V I Leningradu sedi* mo pri oknu in opasujemo, kaj se godi okrog nas," Je dejal Zhdanov. "Vidimo male drža-vice, ki sanjajo o velikih pustolovščinah. Razume se, da se teh državic ne bojimo, toda po-«variti jih moramo, da «« jim bo sIsIki godilo, če bodo še na-dalj« koketirale s fašističnimi državami in s tem prisilile rd«. to armado v obrambno skcijo." Zbdanova izjava je bila ponovitev .varila, ki ga J« prej izrekel vojni komisar Vorošllov, "da «e bo rdeča a» ruada spoprijela s sovražnikom ns ozemlju, a katerega bo prišel," Ako ho ita|x»vedaria vojna fiovjetaki u-nljl, bodo Finska in druge lial-tiške državice tvorile bojišče. penameriška konferenca in Roosevelt jo odpre s govorom, na katerega nestrpno čakajo državniki vseh treh ameriških kontinentov in nedvomno tudi Evrope in Azije. piosriTi PROSVETA THB ENLIGHTENMENT •UIILO IN LASTNIMA SLOVBHSaS MABODMB PODPORNE JKUNOTE NhWiIiii m Ur«Wi>i 4rU»« . fl" - tout Uto; m Cktoaf» » 17 M m «d« hto. M T» •• P* Uto; m ImmwI« to EubMfiptloa rato» I for to« U»iu4 Eutoi («Mapt CM-«»» m4 CMMit M M vmr rW. CbiMM u4 Cto.ro I1Ü M» M®*< M.M Mr rw _______ __________M rolwitt ik*^ m a« * rs tojo Kokoptol IturarM mWM (»rtto.. p» rwtá. dr mm, pmml 114.) m tmI* »4iljatolj« to « »tototo. M ja »rtlotil poétnloo A4v|ftitiOf n||| pu iffMMIMt^MMVIlrtpIl MMiUlI* »Umi «M «imoUcIíM «rilci« «UJ to k roUmoá. Otkor wiunrlrk, #o#h m atoriM, »kn. pomm. oto, will ko rotoroM to oontor «klf obM .Iiii'»tw kr láf aálr—>1 »»4 •i «h, In IM «tik • (»KOHVKTA MCT-M Eo. MEMBER Or THE fEUEEATED rEEEE Dolu* o oklopoiu. no prliBtr lOot. »I, ltM|, poto« w»H» kMM M Mok/vii p<*>«ol. do ra« )o • Un «toiumo. poiokto rv4olo«. PooovHo j« prarotoono. 4« m rom Uot m uoU»l. Dober glas iz Mmnesote Novi farmarsko-delavski gov*rner Minnesote Elmer A. Benson je pred kratkim izjavil, da je minnesotska farmer-laborltaka stranka pripravljena na ekspanzijo. To ne pravi, da ne ¡lahko razširj jzven iivojih meja na druge države. , Btnson Je mnenja, da program splošne far-mar*k delavcev pride v unijo dnevno. Delavci v Jeklarski industriji so tudi toliko pametni, da *r nočejo na noben način obvezati, da ne bodo zahtevali nadaljnjega «višanja plač čim pridi* njihov čas za to. 1 Klavci v spk>šnrm bodo morda razumeli, da no kapitalisti lahko zvišali mezde, ker so njihovi profili v zadnjih dveh letih zelo porasli, lastniki industrij niso torej prav ničesar žrtvovali alt odtrgali si od stojih ust. Sedanji povišek je jako skromen napram poraslim dobičkom in kapitalistom ostane št* precej š|ieha. I pajmo. da »o ameriški delavci toliko razumni, d« zdaj dobro izkoristijo nov« razmere. Delavska organizacija Je dan»-« legalno priznana pO zakonu in zato j« treba, dE vsi drlavti do sadnjega organizirajo, kjerkoli delajo, nato p« (1*1 J» v u.lnit kwl4.nl.) Zanimive beležke Poročilo zastopnika Sharon. Pa. — Ko sem ae pred nekaj dnevi vrnil iz kratkega in neugodnega potovanja, mi žena pri/iese cel kup pi*em ne samo iz »apadne Penne, mfrveč tudi s srednjega zapada in mrzle Min-nesote. Vsak dopisnik ali dopisovalka se mi zahvaljuje za moja dopise in mi ždijo mnogo u-speha pri novih naročnikih. Vsi me tudi prosijo, da bi deloval na to, da bi začela izhajati tudi sobotna Številka, katero težko pogrešajo. Na nekatera pisma sem osebno odgovoril, na vse mi pa ni mogoče, ker jih je preveč. Bom pa tukaj skušal nekatere stvari na kratko omeniti. " Neka prijaana mamica mi pošilja najlepše čestitke za mojo dopise in moj trud in izraža željo, da bi kmalu obiskal njih naselbino. Obljublja mi, da mi bosta šla z možem na roko in bo dober uspeh. Prosi me, da bi posredoval, da bi v kratkem izšla sobotna izdaja, ker jo strašno pogrešajo. Gospa M. A., pomislita, da ena sama oseba opravi pri upravi prav toliko kakor kaplja v morju. Slično pismo sem prejel 23. nov. iz mrzle Minnesote. Gospa 0. B. mi pošilja najlepše ke in želi meni. in moji ženi zdravje ter da bi imel rrniogo u-speha. Tudi «na pogreša sobotne številke. V Minnesoti M je dolga zima in dolge nočl^pa nima kaj čitati. Gospa O. B„ imejte potrpljenje. Skušal bom pred 11. redno konvencijo nekaj spisati za javnost, da bo lahko vsakdo čital. Zavedam se, da gl. odbor nima vse moči, da bi mogel vse na svojo odgovornost delati in urediti. Objavil bom vse prošnje bodisi pismene ali osebne. Koliko bomo uslišani, bo odvisno od delegatov 11. konvencije in pa od naših gl. odbornikov, ki nam gredo v vseh oeirih na roko. Upam, da bo moja in vaša prošnja deloma uslišana. Prosim pa vse dopisovalca in cenjen« mamice, da gremo vsi na delo in pomagamo drug drugemu, da bo naša SNPJ rasla na članstvu in premoženju tako, da bodo naši gl. uradniki imeli resnično veselje nad nami. Ako bomo sloino delovali za napredek, bodo delegatom predloižill boljši program. In dobre predloge bodo tudi de-legatje upoštevali. Bratje in sestre! Na noge in vsi na delo. Bolj ko bomo skupno delali, več uspeha bomo imeli. Vaše in moje prošnje bodo u-slišane. Nekateri imajo še vedno grdo navado, da mečejo polena pod noge bodisi gl. uradnikom ali Prosvetinim zastopnikom. Znašajo se nad nami, češ, tako in tako bi moralo biti. Vsak mali prestopek jih ujezi. Taki škodujejo vsakemu napredku. Prosim cenjene čitatelje, imejte malo več dostojnosti in sloge pa bo vse dobro. Pozdrav vsem čitate-Ijem Prosvete. Anton Zldanšek, zastopnik Prosvete. kov in jelenčkov — in vsi "zadaj piskajo." Kot darilo za odrasle so prav primerni in lepi, črno poltirani svečniki, garnitura za dišai&;^nineaturno kuhinjsko orodje, solnice, ročno slikane škatle za puder in mnogo, mnogo drugih reči. Vsak predmet je lepo izdelan, večinoma ročno slikan in je okra« vsake hiše, kjer ga postavite. Ti predmeti vzbujajo zanimanje za slovensko industrijo, ki se s časom vred moderno razvija. Mesto tujih izdelkov, kupite letos zase in otroke domače igrače slovenskega izdelka. S temi boste imeli sami užitek in zabavo, kaj šele otroci! Obenem pa z nakupom teh stvari podprete koristno ustanovo, "Prosvetni klub in šolski sklad S. N. D. Spominki se dobijo v,uradu SND pri Johnu Tavčarju. Ob priliki uprizoritve opere "The Bohemlan Girl" tía 10. decembra pa bodo razstavljeni na štantu v S. N. D. . Erazem Gorohe, tajnik Prosvetnega kluba SND. Igrače sa mlklavžja in božična darila Develand, Ohlo. — Po dolgih letih, če ne celo prvič letos, imate priliko nabaviti si pristne slovenske, ribniške, gorenjske in druge Igrače, narejene v Sloveniji, za svoje otroke, pa tudi za odrasle koristne hišne predmete, primerne za mlklavžja ali božična darila. Kot je nekaterim znano, je Slovenski narodni dom potom svojega Prosvetnega kluba naročil leto» iz stare domovine veliko izbiro razne spominske drobnarije. Nekaj je io razprodam», imamo pn še veliko izbiro mičnih predmetov, primernih za darila mladim in starim, Dobijo se še prav lepa, velika In manjša srčka, primerna za lene in dekleta, za dečke krasni konjički in za deklice punčke, vse narejeno iz rdetVjra blaga, našojano z liomlmiem In vezami (Štikano) v barvah kot l«nt. Je vse prav U«jm». tr|>eino delo, da ostane lep spomin v hiši mnogo let. Na raapolago je tudi nekaj i *elo originalnih ribniških a-1 fen", predstavljajočih nov slo-j venski motiv iz gline, ki tudi zadaj piskajo". lstotako *«• dobi še nekaj glinastih Sa o proslavi društva v Boj Sharon, Pa. — Večkrat mi je ie kateri rekel, zakaj nié ne pi-Kdaj si pa lenuha še videl, prijeti za kakšno delo, ako ni prisiljen," je bil moj odgovor. Saj drugi pišejo, da nas kratkočasijo; - Alf ni bolj prijavne sedeti v naslanjaču in čitati kpkor pa se mučiti s pisanjem? Večkrat sem že mislil, da take yrste ljudje kot sem jaz bi morali pri« spevati v poseben sklad najmanj 10 do 16 centov na mesec, ako pomislimo, da imamo nekaj dopisovalcev, ki imajo več ko 15 centov stroškov na mesec, zraven pa še zastonjsko delo, za katerega niti priznanja ne dobijo. Kako naj bi vedeli, kaj se pç naselbinah godi, ako bi ne imeli takih ljudi, ki vedno kaj sporočajo v časopisje. Kot sem že omenil, bi morali imeti tak sklad in urednik naj bi ga ob koncu leta razdelil med najboljše dopisovalce* Vem, da iz tega ne bo nič, toda hvaležni jim moramo Joiti vsaeno. Naj nekaj poročam, čeprav je že bolj pozno, namreč kako smo se imeli na proslavi 30-letnice društva V boj št. 63 SNPJ v Cle-velandu. Ko je bilo poročano, kaj bo na tej proslavi, mi reče žena : . "Tudi mi bomo šli lahko pogledat, ker ti boš delal do dveh, potem pa lahko gremo." Pri tem je tudi ostalo. Pride nedelja 8. nov. Ozitam se naokrog. Ne vem, če bo kaj, ker vreme se drži nekako tako kakor sv. Katarine pes. Ko pridem z dela, me žena takoj vpraša, če gremo v Cleveland. Hčer mi reče, če jaz nočem, gredo pa sami. Nič zato, če bo dež, saj streha drži. Sinu rečem, naj gre in porine mrho iz štale, jaz bom med tem pa takoj gotov. Potem si ogledam mrho, če ima vse štiri noge zdrave. Bilo je vse v redu. In ker živi od same pijače, sem ji moral šnopsa kupiti, ker drugače noče nikamor. Ko je bilo vse to gotovo, ni bilo treba drugega kakor naravnati jo proti Clevelandu, ker ce» sta ji je Že znana. Kes Jo je za- čttfc. ubirati kar v galop. Kričim sittu, naj drži vraga, da mu kjf v koruzo ne uide. "Na moram," prayi. "Dobro, jo pa vsaj toliko kojiiandiraj, da kakšnega med poijo je sune," mu svetujem. Tako smo prišli še pred 4. uro prej SDD. Ko se ozrem na okrog in zagledam prazen prostor zraven doma in vse steptano, pravim ženi, da se društvo ne imenuje zastonj "V bbj", ker vse izgleda, da se močno tepejo. Ona: "Bedak ! Tukaj imajo prostor za ba-linat." "Dobro," sem rekel, "boš že pozneje videla, kaj bo." Ko pridemo v dvorano, so kar štirje Vtoojniki stali pri vratih. Pripravljeni so bili za vsak slučaj, da se kakšen lopov notri ne prikrade. Tako so tudi mene o-stro gledali in eden pravi: "Ti-ket". Ker sem se vstrašil, hitro posežem v žep. Pravim, dfc nimam nobenega in tudi mleka ne potrebujem. Eden se naameje in vpraša, če smo Slovenci. Ko dobi zadovoljiv odgovor, mi reče, Mj pokažem vstopnice in ako jih nimamo, jih lahko dobimo pri okhu, kjer jih imajo toliko, da jih kar prodajajo. Stopim k okhu, zahtevam štiri in vprašam, če je kaj popusta. "Tukaj nismo židje," pravi prodajalec. Brž plačam zahtevane vstopnice ter se napotimo k vratarjem. ;< Tako smo prišli v dvorano, ki je bila polna, vendar smo dobili še rjekaj praznih sedežev. Ko se malo razgledani, vidim na odru br. Johna Lokarja ml., drugega p9dpredsednika SNPJ, ki je ravno končal svoj govor. Ker smo veliko zamudili, ne bom opiso- . Va¥, kaj vse sem videl na odru. _ Rečem pa, da ne vem, če kje Slovenci zmorejo kaj boljšega kakor znajo Vbojčani. ¡Najbolj se hli je dopadel kozaški ples in pa žiVa slika SNPJ. Se danes ne vem, ako je bila živa ali mrtva. $e vem, kakšen posel je imel prijatelj Fr. Barbič. Kadar je bU oder prazen, pa jo on prima-ha z nekakšnimi bukvami. Nekaj pove, pa zopet odide. Tako mi je na misel prišlo, kakor da vidim vlaškega popa, ki pravi: "^ad me vidite i me ne vidite i opet mi vidite." Ko je bilo vsega konec na o-dru, se podamo v spodnje prostore. . Ko pridemo doli, zagledam enega, ki ni aedel ne ležal. Rečem ženi: "Kaj sem ti pravili Ali ga vidiš? Ta je že dobil ta svoje." Eden od Vbojnikov, ki me je slišal, mi brž začne pojasnjevati, da s tem človekom ni nič narobe. On da je nadzornik pri bari; kadar se utrudi, se na ta način malo odpočije. Seveda sem se mu zahvalil za to pojasnijo. Ozrem se okrog in zagledam br. J. Kunčiča, ustanovitelja društva V boj. Stal je sam. Tako se mi je videl ponosen kakor kak potfcovntk, ki nadzoruje svaje vojake in hoče reči: Ali me vtiite! Pred 30 leti sem imel toliko prijateljev, da bi bil lahko vse v eno posteljo stlačil, danes je pa tako ogromna družina. Stopim k njemu, stisnem mu roko in rečem, kar je danes tukaj, je vsega tega sam kriv. On se nasmeje in reče, da bi bilo mogoče pa pozneje. "Kaj pa, če bi se od kakšne druge jednote društvo semkaj naselilo?" mu pravim. "Tudi tisto bi bilo lahko," odvrne Jože. Se par besed o tem in onem in se razidemo. 2elim mu, dočakal še 40-letnico. fp4proop4 rietoroo- David Dubinaky* predaednik unije International Ladies Garment Workers. pam, da jo b* čeprav je že v letih, ampak je še prava gorenjska korenina. Ker so bili sami fejst fantje in dekleta iz Chicaga in Detroita — predsednik nadzornega odseka SNPJ Frank Zaitz in njegova soproga ter Frank Česen — nisem vedel, s kom bi govoril. Godba je pa tudi tako igrala, da se je vse treslo in vrtelo. In tudi čas je tako hitro tekel, da sam nisem vedel kdaj. Pa kaj ne bi, mj človek se v Clevelandu počuti kakor bi bil v starem kraju ifi še le težko ločiš od veselih Cle-velandčanov. Ko je bilo še vse najbolj veselo, me žena pocuka in mi reče: "Ali ne vidiš, da je že 11. ura, ti pa moraš na delo že ob pol šestih." Brž se poslovim od katerega sem mogel, se hitro odpravimo na mrho in na-v Sharon, Okrog L iire smo jrečno prišli domov. Torej pozdravljeni, Vbojčani! Kadar boste imeli še kaj posebnega se še vidimo, ako bosta blagajna in čas dopuščala. Joseph Cvelbar, 262. ^^TOREKJ^DECEMRRA m Pasja logika O razmerah in slavju Sharon, Pa,—Leto 1936 se bliža koncu in zahvalni dan je za nami. Letos se imamo vsaj za kaj zahvaliti, ker smo dobili spet predsednika, ki vsaj nekoliko zastopa delavske interese. To se vidi že sedaj, saj so ae magnatje izgovarjali na vse načine, da bi povišali plače. Kakor hitro so pa videli, da je ljudstvo izvolilo tistega, kateH je njim vsaj nekoliko v korist, so se podali. Vemo, da bi ne dobili povišanja plač, Če bi bil izvoljen Landon, pač pa bi nam vzeli. Upam, da bomo dobili tudi šesturni delovnik. Tudi delavske razmere so se znatno izboljšale v zadnjih par letih, tako da delavec, vnet za delo, ga dobi, če drugega ne pa pri WPA, tako da zahvalni dan letos še ni bil preslab. Marsikatera družina si je letos lahko privoščila puranjo pečenko na zahvalni dan. Le tako naprej, delavci-trpi-ni! Nič se ne ustrašimo 1 Morda bo pa tudi za nas prišla enkrat doba življenja, to je pravega življenja. Tudi za stara leta nam bodo preskrbeli, tako da se nam ne bo treba bati, če bi morda "predolgo" živeli ali da bi bili breme našim otrokom. Saj bo država skrbela za nas, vsaj tako pravijo, in bo še luštno v Ameriki, kakor izgleda. H koncu dopisa naj še omenim nekoliko o najinem srebrnem jubileju. Dne 22. nov. se je zbrala precej lepa druščina naših sorodnikov in prijateljev. Prinesli so nama lepa darila, zabavali smo se,«pozno v noč in bili smo prav židane volje. 26 let je že nekaj, na kar se človek t veseljem spominja. 8aj človek preživi najboljšo dobo svojega življenja v teh 25 letih. Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom in prijateljem za lepa darila in prijaznost in sploh za vso izkazano naklonjenost. Frank in Johanna 0'Korn. Razgovor na "Vrtu kulture" m"! i?; DM,ej 8em biI tukaj 1 bilo, dokler aem bil sam. Jaz ljubim r - n zdaj nisem več sam. Kdo .i ti ^l šiš po materialističnem socializmu? Kako deš sem? Zakaj motiš moj krščanski mt Drugi lik: Oprosti - kdo «i ti«' j'z t poznam! Tudi jaz bi rad vedel, kako h m 2 dil sem. Sam, po svoji volji nisem priTefl se mi, da ae nekdo grdo norčuje iz na ,, ,7 u Kakšna Je to logika? Je 12'"J" obeh Prvi lik: Jaz sem škof. Pravijo, da se m J kandidat za svetnika. Jaz ne vem Drugi lik: škof?'Poznal sem sami/e,^ fa, ljubljanskega Jegliča - in tega sem si bro zapomnil. Kandidat za svetnika1» \e kaj bo to. Menda spet ena od onih*"sv, skrivnosti", ki sem jih pošteno šiba! v 1 i,, ni — in ni mi žal... m Prvi lik: Bil sem škof v Ameriki - davj bilo to m Amerika v splošnem je že davno zab la name, če je sploh kaj vedela o men Jegliča pa nisem poznal, niti nisem odaovf zanj. -------.-v—---- Drugi lik: Jaz sem bil pa proletarski ur nik na Slovenskem. Dvajset odličnih knji«, napisal. Ne da bi se hvalil, ali kar je re res. Pesmi, novele, drame, socialne kriti Res je, bil sem tudi materialistični socialisl zato Je škof Jeglič dal pokupiti in sežgati v ji škofijski peči prvo zbirko mojih pesmi ga mu nisem nikdan odpustil. Ni mi žal Katero umetnost si pa ti zasledoval škof? Prvi lik: Pisal flem mašne bukvice in It jance sem krstil, i Drugi Hk (začudeno): Kaj? To danes gt med slovenska kulturna dela? Prvi lik: Oprosti, sosed, jaz ne vem kam da. Nikdar se nisem bavil z rečmi, ki jim nes pravijo "kulturni vrtov*" in podobno. ) se vse to vidi jako pregrešno. Ca jaz kam dam, spadam v cerkerr ne pa sem — gmajno! Škandal! • Drugi lik: Tudi jaz pravim škandal! Kc naju spravil semkaj? Prvi lik: Menda naši zabiti bratci.. •Drugi lik: Misliš — Indijanci? Prvi lik: Ne. Kakor čujem, Indijancev! več. (Kultura jih je uničila!) Mislim b/ Slovence. In to jim silno zamerim. Cemul ju mešajo skupaj? Drugi lik: Me veseli, da se strinjava, ^ spadava skupaj. Ce jaz sploh kam spadam, dam pred Delavski dom, prav za prav v dor med delavce, ki so bili moji najbližji bral Ogoljufali so me, kajoni! Prvi lik: Moji bratje so pa bili Indija Jaz zdaj nimam miru . Drugi lik: Tako je! Prevarili so naju, ljufali in ponižali! Kajoni! —- V.\4 Eskimi izumirajo Ameriški zdravnik dr. Levinay, ki je pro val delj časa razmere na Greenlandiji, je olj vil sedaj znanstveno delo, ki je zbudilo pr pozornosti. »Po njegovih trditvah je raču s tem, da bodo Eskimi v bližnjem času izur Jetika razsaja med njimi tako, da znaša povprečna starost komaj 24 let. Le malokalj Eskim doseže zrela leta, še manj jih je, ki stanejo stari. Jetika se je med tem plemen tako razširila, da bo morala zdravniška v( zastaviti vse sile, če jo bo hotela zadržati. | pomoč mora priti takoj, kajti če se bo le zartiudlla, je računati s tem, da ne bo v 50 nobenega Eskima več na svetu. Katere barve imajo otroci najraj ^Neki francoski psiholog je hotel zvedeti, tere barve učinkujejo na otroke najbolje, temno sivo mizo je položil modre, rumene, Če in zelene papirne plošče, otroci pa naj povedali, katere jim najbolj ugajajo. Pet in petdeset malih otrok se jih je od čilo za modro, šest in trideset za zeleno, p najst za rdečo ali rumeno. Od deklic je d' trideset prednost aeleiu barvi, , tri in dvaji rdeči, Sest dvajset modri, šestnajst pa < meni barvi. Nasprotno se je med dečki dev in dvajset odločilo za modro in rmeno, dv* dvajset za rdečo in šestnajst za zeleno bari Od barvnih mešanic so ugajale najbolj tiste, Imajo modro kot osnovno barvo. Pred dvajsetimi leti Popravek . Detrolt. — V mojem poročilu o prispevkih v obrambni fond Toma Mooneyja manjka enega imena, namreč Martina Repšala. ki je daroval 20 centov. Pri imenih je tudi par pomot. Pravilna>p ime je Joe Bahor in ne Behar in namesto Joe je pravilno John Krainz ml. K. Krainz. Mnnliri pred uradom ¿panvlarfe « Madridu opaauje fašUlič konjič- na bombna letala v sraka aad mestom. USTNICA URKDNIftTVA Toledo, O., M. V.: Sprejemamo le pravilno spisane leposlovne spiae. (tz Prosvete z dne 1. decembra 1916 M Domat* vesti. V Readingu. Pa., se J* I«" srečil rojak Anton Dolenc. Izgubil je obe o« Del*v*k* vrsti. Delavske organizme po -m Ameriki so v vroči kampanji za pob.j.nje f,l,j€' • ( ¡1» upravitelja tržaške škoh-7kier bo imel opravka pač s L takimi, če ne še . težjimi problemi, ki so predvsem etifi- ,tga značaja. Na triaškem Krasu vse tja L pivke so si ljudje prav goto-na jasnem, kaj jih sedaj ¿»ka v cerkvenem pogledu. Da J^gr Margotti nt namerava ubrati druge poti, kakor jo je H Goriškem, je dokazal tudi že v gvojem govoru, ki ga je imel $ novembra o priliki svojega .ličenja za škofijskega uprk-tljg in praznika tržaškega 1)ia v tržaški stolnici sv. ijtita. V njem je kratko, a bolj jasno označil danda-¿nje odnošaje cerkve napram tirau v Italiji. Izvleček nje-ivega govora so objavili tudi «i listi, ki so doslej zavzemali vam cerkvi rezervirano statte. Vodstvo tržaške pokrajinske gnve je imelo v zadnjih dneh »ti sej in konferenc, na katerih je obravnavalo in končno pripravilo načrte novega pokrajinskega proračuna za prihodnjo plovno dobo. Po podatkih, ki n bili objavljeni v tržaških li-itih bodo znašali izdatki pokrajine v prihodnjem letu 17,637,-MO lir. Te stroške nameravali kriti z dohodki pokrajinske-¿1 premoženja, ki znašajo 1 milijon. z raznimi dohodki, ki zna-kjo 7,132,000, z izrednimi do-fcodki v znesku 118,000, z izterjajo posojil v znesku 84,000, I »osebnim novim posojilom, ki kinašal okrog 370,000 lir, s /¡krajinskimi dokladami na rune davke v skupnem znesku, kiiwäajo 8,881,000 lir. Ker pnaia predvideni saldo tekoče poslovne dobe okrog 50,000 lir, bo novi proračun uravnovešen. V Solkanu so pred nekaj dnevi •«tirali 26 letnega Ivana Ce-«iflija, 29 letnega Ivana Juga, p letnega Evgena Poberaja in i» nekega četrtega mladeniča. Vsi so bili nemudoma prepeljali v goriške policijske zapore. h goriftke fašistične zveze je Wo izključenih sedem članov, J^ njimi Josip Trušnjak iz Tolmina, Franc Berginc in An-Budin iz Kobarida, Avgust JJ*rkuÄ iz Komna in Gregor Wen iz Gorice. V Podbrdu so karabinerji aretirali 24letnega Pavla Bukovca ►Avč iti 241etnega Valentina .«kopira iz Kanala, ki sta pred J**^' zln'žala od doma čez meto a rta se sedaj vrnila, ker ni ** našla zaposlitve, Čeprav sta kaj ju čaka. Oba mla-Pjjčt sta bila prepeljana v go-zapore, kakor kaže, bosU «ratkem prišla pred sodnika. Aw»nja Ivana Cucka iz Kala Po«toji,a, novembra. — 2e 21. PVusta t l. s« merodajni funk-ijarji aretirali v Kalu pri St. lrH "" Krasu Ivana Cucka. Od ddbil Viktor Mislej, star 30 let. iz Vrhpolja zaradi tajne žganje-kuhe, po 60 lir denarne kazni so dobile radi tihotapstva jestvin Ivana Dobrotnica, NeAka Oblak in Ivana Mrak iz Kanomlje. Zaradi tihotapstva jestvin, prehoda čez mejo so dobile: Danijela Marvin iz Otaleža 25 dni zapora. 3 mesece in 9 dni zapora ter 2350 lir denarne kazni, Frančiška Pi-rih iz Otaleža 1 mesec in 5 dni zapora, 3,183 lir denarne kazni, 4 mesece in dva dni zapora, Katarina Pirin iz Otaleža, 15 dni zapora, 1,516 Ur denarne kazni, dva meseca in> 6 dni zapora, Marija Pirih iz Otaleža 15 dni zapora, 2,350 lir denarne kazni, tri mesece |n 9 dni zapora. aretacij« dalje nihče ne 7 tanj. Aretirančevi bližnji so »"'formirali o njegovi usodi, J* PriKtojneni mestu v Postoj-' Jim odgovorili, da ne vedo "■J, ravno tako v Trstu. Med IT M pa širijo govorice, da je " »utirani Cucek postavljen ¡T "''"finacijsko komisijo in vj"" hH ,>et ,et konfinacije. ,f " to le fte vedno nepoln£ ""v,,rice, o katerih doma V rnij0' dl1 W bUe re"nlČn€ !fK, r nih^p ne ve o vzroku ar«-taci je. aPski Tik.,, > d< i> f, * j t • Util ; proceal m« v rute pred >f""Hkim HodiUtm [ iTmrne kazni pogojno letni Ootič Josip Iz ,'tfM 7-*radi tajne žganje-llr kazni je dobila 6te-iz Vrtojbe, ker je '"»Upljeno žganje, M-ria Miii ni k is Orkne-k-r je imela žganje i»i P"'« »ladkor. tri meee » 'n 1.000 lir kazni jc Smrt fašističnega zaupnika Podbrdo, novembra 1986. — Zadnjo nedeljo v oktobru se je vračal iz Nemškega Ruta proti omu v Grant 80-letni Justin 'orkar, doma iz Granta St. 2. Bil , e precej vinjen, tako, da mu je na poti proti domu spodrsnilo in , e padel v prepad. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Komisija, ki , e bila poklicana, je ugotovila, i a si je pri padcu razbil lobanjo n zlomil hrbtenico, poleg tega pa je ugotovila še vsepolno dru-fih poškodb, ki so bile tudi smr-»nosne. Ker je bil pokojni zaupnik oblasti, se vršijo sedaj vsestranske in temeljite poizvedbe, (i prežijo za možnostmi za sum-ničenja. Vendar pa do danes še ni izvršena nobena aretacija. Otvoritev in blagoslovitev Časa della madre e del bambino II. Bistrica, novembra 1936. — fa praznovanje 14. obletnice fašizma, to je 28. oktobra, so v Trnovem blagoslovili in slovesno otvorili novo, letos dokončano n moderno urejeno poslopje, na-zvano "Časa della madre e del jambino". Stavba je velika in lepa, namenjena je za porodnišnico in za dečje zavetiftče otrok v starosti do 3 let. Svečanosti je prisostvoval reški prefekt in Iruge osebnosti iz Trnovega, II. Bistrice in Reke. Podešta je pozval navzoče, da si ogledajo poslopje, ki je tudi v notranjosti najmoderneše urejeno. Kot dečje zavetišče služi poslopje že delj časa, čeravno je bilo šele sedaj slovesno otvorjeno. Toda v njem so našli zavetišče le otroci raznih priseljenih Italijanov, kot o-glarjev, železničarjev, raznih delavcev in morda kak nezakonski otrok tako, da domačini nimajo od te ustanove, ki je sicer vse pohvale in odobravanja vredna, nobene koristi, pač pa le in-direktno breme. Ob tej priliki bi se morale vršiti tudi razne druge slovesne otvoritve, kar je pa zadržalo neprimerno in slabp vreme. Tržaški fašinti ne zopet boje za Trst S 1. januarjem prihodnjega leta bodo morale paroplovne družbe po naredbi DuČeja na novo si-stemazirati svoje delovanje. Najbolj bodo pri tem udarjene tržaške paroplovne družbe, kakor vidimo iz pisanja fašističnega časopisja. Deset največjih družb bo absorbiranih po štirih formacijah, ki bodo imele določeno nalogo in delokrog. Nekatere družbe bodo morale s tem prenehati in med temi bo marsikatera tržaška. Ta sprememba je bila diktirana, kot hočejo to opravičiti, zaradi poostrene tuje konkurence v Sredozemskem morju. "Popolo" takole formuli ra svojo bojazen: 'Trst upa, da bodo uvaževali njegovo posebno funkcijo v internacionalni in nacionalni plovbi, ki zahteva, da ne sme ostati pozabljena situacija naše luke tudi v pogledu z državami v gospodarski zvezi z rimskimi protokoli." "Popolo" je tudi proti zmanjšanju voienj ter »eli, da bi se njih število zvečalo, ker samo tako »e mora uspešno konkurirati s tujimi družbami. Na koncu pa zaupa tehnikom, ki jim je poverjena nova ureditev In pravi, da ni dvoma, da bodo mali ceniti interese vseh italijanskih luk. šistične stranke. Iz časopisja posnemamo, kako se fašisti nadejajo še mnogo takih junakov, ko bo njihova italianizacija bolj napredovala. "Ti hrabri predstavljajo predstražo nove mladine v obmejne ozemlju. Treba je pripomniti, da oni ne pripadajo še generaciji rojeni po 1917. Oni pripadajo vmesni generaciji, ki je čutila dobrodelen vpliv nacionalne civilizacije v večernih tečajih italijanskega jezika za odrasle, v tečajih, ki so bili zelo razširjeni v vseh julijskih provincah, posebno na Goriškem. Te tri srebrne kolajne predstavljajo heroičen duh, gojen v žareči atmosferi fašizma v vseh delih Italije do naj oddaljenejše meje." Statistika Trsta 70,000 prebivalcev je zapustilo Trst v času vojne, če primerjamo štetje iz 1. 1910. Velik del tega gre na račun odpoklicanih vojakov, toda tudi zaradi odhoda tujegovorečega ljudstva, ki se je preselilo v Trst v zadnjih Jetih. Odšli so vseljeni Slovenci, Cehi, Poljaki, Hrvati, Nemci, ki jih je poslalo cesarstvo, da dajo Trstu kosmopolitsko lice. Po treh letih se je Trst zopet povzpel po demografski lestvici na 220,000 prebivalcev, toda zato, ker so prišli nadomestiti tujerodce mnogi tisoči naših bratov iz starih provinc. Tako je bil Trst ob nastopu fašizma s svojo odrešilno akcijo bolj čist in italijanski kot še nikoli . . . Tako piše "Popolo di Trieste" ob osemnajstletnici zmage". Iz tega kratkega odstavka lahko razvidimo na čigar račun in kako se je italianiziral Trst. 2e pred vojno je bilo število priseljenih Italijanov iz Italije, ki so iskali dela v Trstu in seveda tudi tu ostali, nad 40,000. Po svetovni vojni pa se jih je naselilo še mnogo več. Vseh Italijanov, ki niso rojeni v Trstu in so iz starih pokrajin Italije, bo gotovo okrog 90,000 do 100,000. Slovence imenujejo prišlece, Italijane pa, ki so se naselili v Trstu čisto nenaravno, ampak samo zaradi kruha, imenujejo nekake namestnike, ki so izpodrinili neupravičene ¿privandrance. Prav tako bi Italijani lahko imenovali, da je Pariz italijansko mesto* ker živi v njem milijon Italijanov ali pa New York, Zdf se nam, da je stokrat bolj naravno in prirodno, če so se naselili v Trstu Slovenci iz neposrednje njegove bližine, ki je vsa gospodarsko nagnjena proti njemu, kakor pa "bratje" iz srednje in užne Italije ali pa celo furlan HOBVBT* ske in padske nižine. Da je Trst na slovenski temlji, še vedno lahko dokažejo. Prostovoljna zbirka priapevkov za etiopsko ceftaratvo Reka, novembra 1936. — Kot drugod tudi pri nas pridno in vestno nabirajo "prostovoljne" prispevke za etiopsko cesarstvo — "lmperio Etiopico". Kot razne druge "prostovoljne" zbirke, organizirane od fašizma, imav tudi ta obilen uspeh. Jasno je, da se more tej dajatvi odzvati vsakdo, ki je na kakršenkoli način odvisen od ene ali druge fašistične organizacije, sindikatov, u-stanov itd. Nekateri naši trgovci in industrijci pa so se prav ska-zali velikodušne, zlasti nekateri iz podeželja. Tako je znani vele-trgovec in bivši industrialec Tomšič iz Trnovega pri II. Bistrici daroval za "etiopsko cesar-tvo" znesek 1,000 lir. Zopet kasni, ker niao izstavili m Tolminski okipjiU sodnik j« kaznoval z denarnimi kaznimi sledeče trgovce, ker niso izstavili cen: Ruterja Josipa is Ljubi-na na 1000 lir, Trušnjaka Josipa is Tolmina na 50 lir, Culina Le-onharda is Tolmina na 100 lir, Gabršček Marijo is Tolmina na 50 lir, Praprotnika Viktorija iz Tolmina na 150 lir, Zuodar Marijo iz Tolmina na 50 lir. Dušo Angelo iz Tolmina na 100 lir, Podreko Antona na 50 lir, Bre-šana Ivana na 50 lir, Kozoroga Valentina is Poljubina na 50 lir, Culija Alda is Tolmina na 50 lir, Uril Josipino na 50 lir, Himčič Štefanijo is Tolmina na 100 lir. Pri Rodiku iščejo zaman premog Na robu kraške planote pri Rodiku kopljejo ie nad pol leta, da bi dobili premog. Toda ves trud je zaman, ker še do sedaj niso dobili nobfcnih velikih količin premoga Premogokop v Vre-mah počiva že par let. Pravijo, da se nikakor ne splača kopanje, ker je premalo premoga. Veliko nadlogo dela tudi voda, ki stalno ograia vsako delo. Tako so morali opustiti rudnik zarsdi njegobe nerentabilnosti. Skladiščni delavci v San Franclacu. Cal., pregledujejo zaboje hrušk In drugega sadja. Batistov balkanski teror na Kabi ADF mogoče polije M Kubo proitkovalno . komisijo Tampa, Fla. (FP) - Pred. sodnik Kubanske delavce fede racij« Cesar Vilar, ki dvi v A meriki v izgnanstvu, je apeliral na konvencijo Ameriške delav glami "na begu" so sopet pričeli padati delavski voditelji in agitatorji. Jače so bile spremenjene v srednjeveške mučilnice,, kjer trpinčijo politične jetnike prav i>o balkansko. Po satrdilu Cesarja Vilarja drše jetnike navadno od 10 do 12 dni v policijskem saporu, kjer jih ponoči pretepajo, trgajo jim nohte In jih trpinčijo na vse načine, dokler niso pripravljeni podpisati "izpovedi", v katerih se sami ob» sodijo. Duhovni vodja te strahovlade je poročnik Hatlsta, ki je vodil ske federacije, naj se zavzame revolto proti Machadu. Mase so za delavce na Kubi, kjer polkov nik Batista vlada s praVim bal ga nekaj časa posdravljale kot "osvoboditelja Kube", zdaj pa kanakim terorizmom. Vilar j* g* smatrajo za isdajalca Kube apeliral na federacijo, naj pošlje jn večjega trinoga kakor je bil na Kub y komisijo, katera naj se Machado. Pod vežbanjem Hum-prepriča na lastne oči o tamoš- mw.ja Vellesa, bivšega amerl-njih rasmerah. 4kega poslanika, Je postal 100VÎ Po strmoglavljenju Machado- hlapec Wall streeta, ki Je pravi Domača univerza — Moric, kakšen dobiček je, če kupi trgovec za 100 in proda za 110? ' — Normalen, krščanski dobi ček. — Kaj pa, če proda za 160? — Je zločinec. — A če proda za tisoč? — Je trgovski fenomen.. ve strahovlade leta 1933 je kubansko ljudstvo prvič po dolgih letih sopet sadihalo svobodno. Klk "Cuba lita* (svobodna Ku ba)" je donel iirom lepega otoka, ki bi bil lahko raj sa njego v« prebivalce. To je trajalo le nekaj mesecev, dokler nI Roose-veltova administracija pomagala strmoglaviti liberalno vlado, ka teri j* odrekla priznanje in po poslaniku Vellesu intrigirala proti nji. ispodar Kulte. Kubansko delavstvo Je danes r in popolnoma brezpravno in |khI vrženo brezmejnemu izkorišča nju. Zakon, ki predpisuje dol gost deloivnika in minimalne plače, je krpa papirja po satrdi lu Cesarja) Vilarja. Minimalna plača pri šetvi tot>aka je BO cen tov sa 12 ur dela — na papirju Plače delavcev na plantaža sladkornega tr«à; ki Je glavn Po' padcu Grauvove vlade sol pridelek Kuba.-ja ravnajoce zopet nastopili težki časi za ku banske delovne mase. Zatrte so nah sladkdrja. Te ceno — In ple ¿t, — mo najnižje, ko trsje dozo bile vse delavske orgahlzacije ali M ln J« »P^nlh največ delav pa pognane pod zemljo. Peni kro-] ^^ ^ ^ ^ ^ rr<«v„ ¿srn».....——. a. uNM »i, M. wm--——- „.»< m. tum.--- ttp^*«pfefe* fm* Oo toter 31* W fMM «. MMMi; • IHIIU m Milil" »«trn» m NM sv/ mM n«. »• % mas Jsesie LUr« 0'0«»or, 344 «»si 26 th Street« l«w'Tork,S.T. Dear Miss O'Oeonen se PUas* U« m Uli fm a« ths start tlut you mtrnr fiftiU»« «riti« riebt • - only to your Utter et Oototer 30« Ike steiy fras Usten of «hišk feu seat m m •lit*!»*, ewaklna ef assist f|s«lsh 0*r»mmnf :i£r<Ü ÎTÎÏÏ&e after It «as Mat «¡t. Lu jfssr m» ilMtmr* a aeeeaf» «as seat m all wires u lt tte «imMsal* K FaAiftti al obetajo mm*« junakov s KraMa! Zaradi junaškega zadrževanje v abesinski vojni sU dobila srebrne kolajne Kari Blaško iz fttu-rij in Rihard 2gur iz Vipave. Srebrno kolajno so podelili tudi ženi Viktorja Colje Is Komna. <1 je padel v tej vojni. Vsi trije so potem dobili še izkaznice fa- Ttet, I a« save yea will agree, latest to te tmHrfttl. Iter« alwys Is a eerteln yersontece ef errors tet teTyorMa er ee«aalsstli^ete trio, te eomet errors is to te Too are sšstako« la otter rarloas aeeasatl«is tteat eastreeslon of Um tettu ft* 4o«~Ute4 Nm ^ tms 3««t sooUlltte* fee Mm IMrlé »ovenwoat mâ »feselet* ¡M -ffcMlat UoarfMto« for the otter »ISe. Ite ošiljanJe orotja In streliva v ftpunljo. I Itim. 30, nov. — Italijanski fašistični tisk spet bruha napede na ženevo zaradi sklicanja is-rednoiia zasedanja Uge narodov na a|»el španske vlado. Fašistični krogi v Rimu so prepričani, da to zasedanje izzove novo kri« tu* s Italijo. UdeležiUv Italije pri tem zasedanju jo najbrte ta-klješona.____ m noro than It éoos a yartUnUr wrt ooyoeUlly Aon ttero r^orifuo rf yrlnolyU. U do#l »«t imoo i«im to šoaM ae te tholr yooltisn« Tte tem •loyaliste* le not ore MitÙt ^n*t yen agree, e^.ldormMf Une t ali« «»t It is fm r Kopije pUma v ftpnn»ji •• ***** naentnre A—ctoled Prenn. ki režnje priznn-jo. dn n)oni purnčevniH it bojazni pred fašteli. V icMonu in uU* grafu ¡9 velik profit Washington. — Tolrfonsko in telegrafske lu«m|mnlje, ki Imajo alHu«luUn m«»»w»|>"l, eo lani is-pln^nle 2W"! ve/Je dividende k a kor Ma II««. ko Jo bila Coolid gera |»ron|»eriieia na višku. V primeri s tem im» sriašala dlvl-fl#ndna ispla/ila ostnllh Indu-ut ri J in Man Isa le 47 od d! vi-dendnih ispUtfil Is leta IMt Te AUvilkr jo objavil zvezni trgovinski d«*part merit in slone nn študiju narodnih dohodkov. Bri*po—lno9i v Brit,ki Kolumbiji Vancouver, B. C. — Vlada U kanadski* provinco je v zadnjih lotih krize, do 1. okt. t. I., porabila za rellf brezposelnim •¿NM** V tej vsoti niso uklju-/eni stroški sa samske brospoeel-ne, kl «Hajo v rasnih kempah. Hrrzpourlnost Jo bila na višku pred tremi leti, ko jo bilo na re-llfni listi 100,000 oeeb, zdaj pa Jih Je 40'i manj. Nov delavki t i §t na zapadu Han Yraociaco. — Hocialistl so tukaj pri/oll isdajati nov delav« ski lUt pod imenom l^abor Ae-tion, ki tu ¡shajal tedensko na 1067 Heiiwr Ht. brodnika sta Jnnirs P. Cannon in (ilm Trimble. Nat«- nina do novega leta $1 na loto, i m/U m pa bo $1.50. PlOItVfA KRIŠTOF DIMAČ Spisal JACK LONDON. — Is ssfhšrtao prevedel FRANCE MAGAJNA Wild Water se je zate I razvnemati in vsak hip je bilo pričakovati, da bukne na dan njegova znana berserkerska besnost. Jelo mu je viti roke. tako da no se mu vilice med prati kar krivile, iz oči pa »o mu sršeli pretedi bliski. "Cok, prosim te, povej mi jasno, kaj pravzaprav mitlift. Ako misliš kaj zahrbtnega?" "Mislim, kar mislim," je Cok srdito odvrnil. "In povem ti, da moje misli niso bile zahrbtne. Sicer pa tudi tvoj namen ni zahrbten, nego prehrbten. Drugače jih sploh ne more* meta-' ti." "Metati, kaj?" "Jajca, čeAplje, limone, karkoli. Toda rečem ti, Wild Water, ti se motU. Tisti, ki se zbirajo v gledališču, ne bodo trpeli kaj take-ka. To, da je ona gledališka igravka, še ni noben razlog, da bi jo smel javno obmetavati s kurjim sadjem." Trenutek je kazalo, da se bo Wild Water razpočil ali da ga bo zadela kap. Pogoltnil je poti rek vroče kave in si polagoma opomogel. "Motiš se, Cok," je mirno rekel. "Ni moj namen, da bi metal jajca vanjo.j Cloveče," je vzliknll v rastoči razburjenosti, "rad bi ji dal. tinta jajca na kroiniku, ocvrta, stepena, kakor jl " i« toplo rekel Cojfc. "Vjdel sem, da bi ti ne storil tako podlega čina." "2e dobro, le dobro, Cok," je dejal Wild W*tor odpuščajoče. "Vrnimo se k naši kupčiji. Zfej vesta, zakaj bi rad tista jajca in zakaj se mi tako mudi«" ' "Ali daš devettisoščeststodv«jset dolarjev?" je vprašal Cok. "To je tolovajstvo in nič drugega," je srdito izjavil Wild Water. "Kupčija je," ga je zavrnil Dimač. "Menda vendar ne misliš, da sva začela trgovati z jajci zaradi najinega zdravja, kaj ?" "Dajta si no dopovedati. Ratym jih le dvajset, trideset. Plačam vama jih po dvajset dolarjev. Kaj pod solncem bi počel z ostalimi? Prešivel sem le leta in leta, ne da bi jih bil po-kusil, in mislim, da si bom tudi v bodoče znal pomagati brez njih." "Pa kaj se tako srdiš?" ga }e Cok nejevoljno vprašal. "Saj ti jih nočeva vsiliti. Ce jih ne maraš, jih ne maraš, pa mir besedi* "Saj nisem rekel, da jih ne maram," se je Wild Water pritožil. "Potem si pa zapomni, da te bodo stala de-vettisočšeststodvajset dolarjev, in če sem slabo preračunal, začnimo znova." "Kaj pa, čt ae mi moja nakana izjalovi ?" je ugovarjal Wild Water. "Kdo ve, če ni gospodični Arral mod tem časom te minil tek do Jajec." i "Rekel bi," se jo mirno oglasil Dimač, "da je gospodična Arral te vredna denarja, ki ga stanejo jajca." "Vredna!" je zaklical Wild Water in vstal poln ognjevite zgovornosti. "Vredna Je milijon dolarjev. Vredna je vsega, kar imam. Vredna je vsega zlata v Klondiku." Sedel je zopet in mirneje nadaljeval. "Pa vendar me nič ne mika, da bi na vsem lepem tvegal kar desettisoč dolarjev za njen zajtrk. Ampak tole vama pa predlagam. Posodita mi, recimo, trideset jajec. Izročil jih bom Slavoviču. On jih bo ocvrl in postavil pred njo z mojimi pokloni. Zu sto let nisem bil deleien njenega smehljaja. Ako se bo takrat ozrla it) se mi nasmehnila, bom kupil vso zalogo." "Bomo pa kar pogodbo podpisali, kajne?" ga je hitro vprašal Dimač, ker je vedel, da se bo Lucila Arral nasmehnila. Wild Water je zazijal. "Ste pa Amentano hitri trgovci na tem griču," je zarenčal. "Saj je bil predlog tvoj in midva ga samo sprejemava," ga je odvrnil Dimač. "Dobro, dobro. Kar prinesita papir in napravita tisto pogodbo V se je Wild Water podal. Dimač je takoj napisal dokument, ki se je glasil, da bo Wild Water kupil od njiju vsa jajca, ki jih imata, drugo k drugemu, po deset dolarjev, če bo tistih trideset jajec, ki jih dobi od njiju vnaprej, dovedlo do, sprave med njim in gospodično Arral. Wiid Water je že prijel za pero, da podpiše pogodbo, pa se je na nfkaj spomnil. "Čakaj ta," je rekel. "Kupim samo dobra in nepokvarjena jajca." "Pokvarjenih jajec ni v Klondiku," mu je zagotovil Cok. "To je lahko res, ampak morata mi dati pisano, da dobim za vsako pokvarjeno jajce svojih deset dolarjev nazaj.H "To je pravilno in pravično," je rekel Dimač. "Soglašava." "Jaz bom pa vsako/pokvarjeno jajce, ki ga boste prinesli, pojedel,*' je izjavil Cok. Dimač jo, kjer je bilo treba, vrinil besedo "dobra" in Wild Wator je § čemernim obrazom pogodbo podpisal. Dobil je trideset jajec, si natoknil rokavice ter odprl vrata. "Zbogom, roparja," jo zagodrnjaft in zaloputnil vrata za sabo. Naslednje dejanje burke se je odigravalo v Slavovičovi restavraciji. Navzoč je bil tudi Dimač. Bil je Wild Waterjev gost; sedela sta za mizo, ki jo stala polog tiste, za katero je sedela miss Arral. Priior se je izvršil skoro do pičice tako, kakor jf prerokovala. "Se nobenih jajec?" je polglasno vprašala natakarja in ga neliročono milo pogledala. "Nobenih, gospica! Pravijo, da je nekdo pokupil vsa jajca v Dawsonu. Gospod Slavovič se trudi, da bi jih nekaj kupil vam na ljubo, toda moiakar, ki jih ima, je navzlic vsem prošnjam nem in gluh." . i Wild Water je pokimal gostilničarju in ga nemo pozval k sobi. Prijel ga je za ramo in pritegnil k sebi. "Slavovič, sinoči sem ti dal trideset jajec," je hripavo zašepetal. "Kje ao?" "Zaklenil sem jih v blagajno. Sest je pa te otaljenih in ti jih lahko pripravim, kadarkoli želiš." "Šaj ni zame," je Wild Water še tiše šepetal. "Stepi jih, ocvri in jih postavi na mizo gospice Arral." "Le zanesi se name," mu je Slavovič zagotovil. "Pa nikar ne pozabi poklonov, razumeš?" je Wild Water zaključil svoje naročilo in izpustil Slavovičevo ramo. Zala Lucila Arral je obupno zrla na opečeni odrezek slanine in kupček zmečkanega krompirja pred seboj, ko jo Slavovič položil prednjo krožnik, kjer sta cvrčali dve stepeni jajci. "S pokloni od gospoda Wild Waterja," je rekel. Dimač, ki je z zanimanjem opazoval prizor, je sam pri sebi priznal, da zna deklica izborno igrati. Njen krasni obraz je hipoma zablestel od neprikritega vesolja, glavica se jLje okre-nila in na ustnicah se je že pojavil začetek smehljaja, ki ga jo pa s najvišjim samozata-jevanjem zatrla in odločno zasukala glavo v nasprotno stran, kakor bi hotela gostilničarju nekaj povedati. Dimač je začutil pod mizo sunek Wild Wa-terjeve v mokasin obute noge. "Jedla, jedla če jih bo, to je tisto," je Dimač šepetal ves v strahu. (Daljsprihodiuie.) bo dobil zaostalo plačo po končani stavki. Nanj se je sedaj obrnil v upanju, da mu bo pomagal. "Ali res hočete vae?" ga je vprašal ravnatelj, in ko je Japonec pritrdil, mu je rekel, naj gre z njim v drugo sobo. Japonec mu je sledil,..ostal} tftavkokazi, ki so tudi prišli t» plačilo, so se veselo muzali. Ponosni so bili, ker so imeli med seboj tako pogumnega človoka, ki se je postavil za svoje ln njihove pravice. Zadovoljno so si moli roke, kajti mislili so, ko bo Japonec dobil svojo, bodo faJdi on* prišli na, vrsto. j Ko je Japofcos stopiTv drugo sobo, mu je ravnatelj rekel, naj nekoliko počaka. On bo pregledal knjige, da ugotovi, koliko ima še dobiti od kompanije. Cez nekaj minut se je vrnil z bikov-ko v rokah in pričel mlatiti po Japoncu. "Na; hodič, tu imaš ček zaostale plač*" Je yVil "PoveJ' garjevec, če, si zadovoljen s plačilom?" .. Japonec nategnil odo ntavkarji zmagali. Odgovoril ji je. d£je zmaga gotova, če l>odo stavkarji tdruieni. Potem mu je povedala, da ne je njen mol vrnil na delo v rov, am|mk ona meni, da bodo brez njega vseeno zmagali. "Prav pravite, zmagali bodo, toda Bog se unmili rudarjev, ako bi bili vsi t*ki kskor je vaš moi,H je rekel organizator. "Stavkoka* je in moralo bi vas biti sram. ker vaš moi sluti go*)axiarju, ki ne prizna rudarjem nohtnih pravic. Namento da bi se boril s ntsvksr jih je izdal, (iarjevec je ka- Ji. I kor drugi stavkokati, ki so prišli n« m iti sedaj pomagajo pri razbi. janju stavke.** £en«ka je odprla usta. toda »pregovorila ni nobene besede. Hila je |Miparjena in v zagati, v katero jo je «|»ra\ ti organizator. Od tramu je postala v obraz rdeča kakor kuhan rak, ker se ji je zdelo, ds je organizator poveda resnico. Kompanija je nadaljevala obrat s stavkokazi, med katerim je bil tudi neki Japonec. Cesto se je sestajal z ravnateljem fti ga vpraševal, ali bodo on in drug prejeli zaostalo plačo. Ravnatelj ga je vselej zagotovil, da bodo dobili vse, kar je kompanija obljubila. Nekega dne mu je Japonec podaril celo zabojček smotk in bil je počaščen, ko jih je rav natelj «prejel, dasi bi jih sam laglje kupil. Vzel je darilo, na tihem pa »e je smejal zabitemu atavkokazu. Po šestih mesecih je bila stavka končana s delno zmago rudarjev. Tako je prišel čas. ko bi Imeli stavkokazi dobiti zaostalo plačo 40 odstotkov. Jsponec se je veselo prizibal v kompanijski u rad. da dobi, kar n\u je spadalo. Prejel je ček. v katerem pa vsota zaostalega zasluika ni bi la uključena. Vprašal je uradni ka. kdaj bo dobil ostalo, toda u radnik je dejal, na/ se pobe»* stran. ker ga kompanija nič več pne potrebuje. Istočasno je bil v uradu ravnatelj in poslušal pogovor med Japoncem in uradnikom Japonec «e je spomnil, kako je ravnatelj zagotavljal, da ' Goepodin — Ne govorite mi> "prosim, toliko o gospodinjah, saj jih dobro poznam,, imel sem tri. Prva je bila sitha, druga ni znala kuhati . . . — A tretja? —- Ta je ŠO najslabša, ker se je omožila z menoj. lOmrm^a f,cuu«. Wayne Barker in M. Smith, {lana unije pisateljev, katera je uprava WPA v St. Louisu odp stila zaradi radikalnih aktivnosti, oglašata atavko pisateljev kot protest proti odstavitvi. škotska varčnost Anglež srečk v Benetkah Škota. — No, ktf pa počenjate tu? — ga vpraša. — Ali ste na dopustu? — Ne, na ienitovanjskem potovanju sem, ^ odgovori Skot. — Kje je pa vaša žena? — Ostala jS na Škotskem, ker je kot dekle & bila v Benetkah, i s Bogataš na potovanju — Letos sem bil v Pompejih. — Ali ti je ugajalo tam ? — Zelo, samo zdi se mi, da bi morali metto temeljito modernizirati. ; ---—— Vsak po svoje ... "Plačilni, pfcčat!" Neznani gost, ki je bil videti precej zanikrn, je ponudil natakarju namesto denarja ček. Natakar ga je vljudno zavrnil. Sumljivi tujec je dal poklicati gospodarja in se je pritožil: "Zakaj nočete sprejeti čeka?" "Zelo žal mi je, gospod," je dejal ravnatelj in skomignil z rameni, "toda ravno prejšnji teden sta se gootilnlčarska zadru- ga in bančna zveza domenili, da gostilničarji ne bomo vnovčeva-li čekov, banke pa ne bodo juhe prodajale____" ' • Preizkušnja opomina KrČmar: "Cujte, vi ste mi vsak dan več dolžni. Od jutri vam nič več ne napišem. Gost: "Tako? Kakor hočete, toda bojim se, da si ne boste vsega zapomnili. Razlog za ločitev zakona Sodnik: Kako pa utemeljujete svojo zahtevo po ločitvi zako-na? Mož 8tenograf: Moja žena izgovori 300 besed v minuti. • V gledališču * — Predstava se je že začela, hodite tiho. — Zakaj pa? Kaj že vsi ljudje spe? Nesreča Mož po povratku iz zdravilišča: Hura, ženica, revmatizma sem se srečno odkrižal! Zena: Kaj si znorel? Kako bova pa zdaj vedela, kakšno bo vreme? Kočljiv položaj V zelo kočljivem položaju sem, prijatelj. Rad bi se oženil iz ljubezni, pa ne vem, kako bi svojim upnikom to previdno sporočil. v • Iz Hollywooda — Koliko filmskih zvezd poznaš, ki še niso bile ločene? — Eno samo: Rin-tin-tina. • Iz lovske sezone — Gospod svetnik, ali pojeste vedno sami, kar ustrelite na lovu? — Oprostite, gospod, kaj mislite, da smo ljudožrci? * Potrpljenje je božja mast . .. "Premladi ste za mojo nčerko. Ona jih ima že trideset," je rohnel oče. "Saj sem vendar že pet in trideset," je zajecljal boječe mladi mož. "Prav ... pa počakajte Še pet let, da bosta oba enako stara." Zaman se je trudil ~ Znani gospodarski strokovnjak mi je pravil, da je včeraj tri ure predaval o gospodarski krizi, pa vendar ni nič zaleglo. , — Kako to? — Svoji ženi je moral kljub temu kupiti nov klobuk. * Pogrebna filozofija Pogrebec stopa za pogrebnim vozom in mrmra sam pri sebi: So trenotki v človeškem življenju, ko je bolje iti peš, nego dati se peljati z vozom. RADA BI IZVEDELA za Blaž Pausheka, brata mojej moža. Pred 16 leti je bival i Thomas W. Va. Moj moe se n haja sedaj v bolnišnici bolan želi, da bi se še enkrat vide Rojake prosim, če kdo ve za n. ga, naj mu to sporoči, ako sam Čital, naj se vsaj prija Mrs. Helena Paushek, R. 1, B 47, Beysville, Ohio.—(Adv.) I Najzanesljivejše dnevne dela ske vesti so v dnevniku "Prosi ti." Ali jih čitate vsak dan? Ne bodite sužnji neprebave TRINER S ELIXIR ■ OF BITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno pripoup&no I — Pilite po brezpIaCen vzorec — Triaer'» Bitter Wine Ca 544 S. Welle 81., Chicago, 111. , • Send me s free sample. 1 Name--i Pri vsth • I^Ajddre»» .........................^rugiiiih j To the Rescue NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 10. redne konvencije so lahko naroči na liat ProaveU ia prišteje eden, dva, tri, itlrl ali pot članov ia ene družine k eni naročnini. List Prooveta stane ss vso ensko, aa člane ali nečlan« $6.00 u eno lotno naročnino. Kor pa čisni 2o plačajo pri asesmentu $1.20- u tednik, oo jim to priiteje k naročnini. Torej aedaj ni vzroka, reči, da Je list prodraf ss člane S.N.PJ. List ProaveU je vaia lastnina ia gotovo jo t vsaki druiini nekdo, ki bi rsd čital list vaak dan. Ceaa listu Proovets Je: ■ Za Zdrui. drla ve ia Kanado. $6.00 1 tednik ia..............4.80 2 tednika in.............8.00 S tednike ia.............8.40 4 tednike In............. 1.20 5 tednikov In............ nič Za Evropo Jo..............$9.00 Izpolnite apodnji kupon, priloiite potrebno vsoto denarja ali Monef Order v piamu in si nsročite Prosveto, list, ki Je vaia lastnina. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro ksteri teh člsnov preneha biti član SNPJ, sli če ae preseli proč od družine in bo tahheval aam svoj liit tednik, bode moral Usti Član iz dotične družine, ki je tako ¿kupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vaoto listu Prosveta. Ako tejra ne stor«, tedaj mors uprsvniitvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Zs Cicero in Chicago je — $7.50 1 tednik in.............. 2 tednika in.............5.11 S tednike in............. 4 tednike in.............2 70 5 tednikov in............ PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lswndale Ave„ Chicago. HL Priloženo pošiljam naročnino ta list Prosveto vsoto $........... 1) Ime....................................čl drultvs it........ Naslov ......................................................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov moje družine: 2).. ...........................«.....čl. društva it.. 3 )............................i............Cl. druitva it. 4 )............................^..........Cl. druitva it. 5 ).........................................Cl druitva it. Mesto .............................Država r Nov naročnik..................Star naročnik. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela riska vabila ta veselice in shode, visitnice, 1^ koledarje, letake itd. v slovcnakem, hrvatskem, sJovasa čeikera, nemlkem, angleškem jetiku in drugin VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N I'J" TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK AR M - 4-ko delo p m Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarao^-Csn« smerne, ur.,»« PMKo po infonaoeij* na sarflov SNPJ PRINTERY 2657-69 SO. LAWNDALE AVKNVK OTCAfiOt 1U*