Peter Ribnikar 3.
Arhiv Slovenije v Ljubljani
SLOVENSKA PRISEŽNA OBRAZCA IZ SREDE 18. STOLETJA
Arhiv Slovenije v Ljubljani hrani posebno knjigo prisežnih obrazcev iz druge polovice 18. stoletja. Knjiga nima naslova, neki neugotovljeni pisar pa je kasneje zapisal na nalepko, ki je namenjena za naslov, letnico 1763. Ta letnica se ne ujema z vsemi podatki, ki so zabeleženi v omenjeni knjigi.
Prisežni obrazci, ki so zapisani v obravnavani knjigi, so nastali v letih 1750 do 1782, torej v času, ko sta bila na Kranjskem Reprezentanca in kamera oziroma Deželno glavarstvo v Ljubljani najvišja državna upravna organa. Na osnovi teh obrazcev so bili zapriseženi vsi tedanji državni uradniki na Kranjskem, nekateri uradniki nižjih stopenj pa so te obrazce uporabljali še do leta 1809. V knjigi je zbranih 59 prisežnih obrazcev, med katerimi sta tudi dva zapisana v bohoričici. Slovenska prisežna obrazca sta namenjena zapriseganju mestnih sodnikov in cestnih nadzornikov na Kranjskem. Prvi obrazec je bil zapisan že leta 1750, drugi pa okoli 1771.
Prisežni obrazec za zaprisege mestnih sodnikov je v navedeni knjigi najprej zapisan v nemškem, nato pa še v slovenskem jeziku. Na osnovi tega obrazca so novoizvoljeni mestni sodniki na Kranjskem prisegali od leta 1750 dalje, zadnji pa je uporabil ta prisežni obrazec leta 1771, nakar so vsi mestni sodniki zaprisegah samo še v nemškem jeziku. Izjeme so bili mestni sodniki iz Ljubljane, Novega mesta in Krškega, ki so prisegali le v nemškem jeziku. Mestni sodniki so se v prisegi zavezovali, da bodo svojo službo pošteno in pravično opravljali.
Na koncu prisežnega obrazca so zapisani tudi pripisi uradnih pisarjev, iz katerih je razvidno, kateri mestni sodniki in kdaj so prisegali v slovenskem jeziku. Iz teh pripisov moremo sklepati, da je bilo priseganje mestnih sodnikov na Kranjskem v slovenskem jeziku običajna praksa, saj so spočetka vsi mestni sodniki, razen sodnikov iz Ljubljane, Novega mesta in Krškega prisegali na osnovi slovenskega prisežnega obrazca. Zapriseganje v slovenskem jeziku se je počasi opuščalo. Najdlje se je obdržalo v tistih mestih, ki so imela bolj slovenski značaj. To so bila mesta, kjer je prevladoval kmečki živelj, kot so Črnomelj, Kostanjevica in Lož. Leta 1771 je kot zadnji slovensko prisegel mestni sodnik iz Kostanjevice Franc Makovic. V obdobju 1750 do 1771 je priseglo 25 mestnih sodnikov v slovenskem jeziku, kraj, ime in datum slovenskega zapriseganja pa je razviden iz naslednje tabele:
Mesto Črnomelj
Mestni sodnik
Muli Andrej Lašic Janez Lašic Janez Lilih Matija Lilih Matija Lašic Janez
Datum zaprisege
24. Julij 1750 18. marec 1757 1. maj 1760 30. april 176.3 29. april 1766 14. marec 1769
260
Mesto Kamnik
Mestni sodnik
Wolf Franc Ferdinand
Datum polaganja prisege 12. december 1750
Kostanjevica
KuntarJč Janez Dulc Matija Dole Anton Kalin Mihael Kalin Mihael Colarič Janez Makovic Franc
21. april 1751 21. januar 1754
29. april 1757 20. marec 1760
30. junij 1763 8. april 1769
20. december 1771
Kranj Čebul Jurij 7. maj 1751
Lož
Zabukovic Valentin Zabukovic Valentin Lavrič Tomaž Zabukovic Valentin Zabukovic Valentin
22. februar 1755 27. maj 1757 20. december 1760 1. julij 1763 9. julij 1766
Metlika Erberg Franc 20. november 1756
Radovljica
Lukan Franc Anton Freyberger Franc Anton Freyberger Franc Anton
3. avgust 1751 7. januar 1755 5. november 1757
Višnja gora Nürnberger N. 14. avgust 1751
Mestni sodnik iz Črnomlja Janez Lašic je prisegel 14. marca 1769 v slovenskem in nemškem jeziku.
Prisežni obrazec za mestne sodnike:^ Formula Juramenti
Jest N: Richter v N: Persechem Gospud Bogu usega Magoznimo, de jest ozem nashemo Suetlemo Cesariu, inu Kralu Franciscu, te Suetle Cesarize, inu Kralize Mariae Ttieresiae, tudi od tech Erbam, ne men te Vsoku Imenitne Repraesentanze inu Camere, lioker tude temu napre postaulenmo Creis Haubtmano lete Cranske Deshele Suest, ienu pokom bitti, Leto Richtarsko Slesbo prou, inu prauiznu pelate, nieh Kraleuske Suitloste Jeme, postaue, Sapoudi, prepoudi branite, inu Tardite, Tega posteniga Mesta Nez, prauizo, ienu Gori=jemaine iskati, inu derschati, prauo Praudo, ino Sodbo toku dobru temo bogemo, koker temo bogatemo, jenu Usaketerimo po Prauize, jeno per moie Vesti, tudi nobenumo pokriuimo nezh Slurili, nikar Sa vole Schlachte, priasnasti, prikasni, ali Sourashtua enimo ali drugima pomagati, ali kei Perloschitti Temuzh to prauo Resnizo, jenoi Prauizo Sturiti, kader bi mi pach ulete Moije Richtarske Slosbe kei teskega na prei padlo, uselei per te Cesarske kraleue Representanze, inu Camere, koker tudi temo na pre postaulenmo Creishaubtmanno Se oglasiti, jeno V Moije Slusbi toku se Sadersati, koker Se enimo postenimo Moshu, jenu Meistenmo Richtarjo Spodobi, koker mene Buch, jeno ta Zista Bres Vsega Madescha Spozheta Diviza Mate Boschia Maria, inu V/se Boshie Suetniki na Moi posledni Zash pomagaile. Amen
Prisežni obrazec za cestne nadzornike je za okoli 20 let mlajši. V knjigo je zapisan le v slovenskem jeziku in je verjetno nastal iz potrebe, ko sta nastopila službo cestnega nadzornika Franc Panger in Stefan Keržnarič. V pripisu, ki sledi
' Arhiv Slovenije, Knjiga prisežnih obrazcev, folio 100.
261
prisežnemu obrazcu, je navedeno, da sta omenjena cestna nadzornika prisegla na osnovi tega obrazca 27. maja 1771. Pisavi slovenskega obrazca in pripisa na I koncu navedenega obrazca sta si zelo podobni in moremo sklepati, da je oboje i napisal istočasno isti pisar.
Prisežni obrazec za cestne nadzornike:^ \
Formula Juramenti
Vi botte perse^li Bogu usegamogoznimo, inu te prezisti bres usega madesa Spo-zetti Divize inu materi Boschie Marie inu usem Lubem Svetniiiam, tudi tem pre-suetlem Fürstu inu Gospudo Josapho temo drugmo tega iemena isvolemo Rimskima Cejsarjo na nemskomo inu v Jerusalemo Kralo, tudi te presuetli veliki \ Rimski Cefsarize, na nemški, ogerskem inu Poemskem Kralizi vikse vaivodne v Esterreicho Marie Theresie udove etc devi gari spounenam obujem ufsakem Cefsartuam inu nech usok zastitlem Erbam inu Erbouskem Erbam taku koker tude Letemo vam naprei postaulemo Cefsarskimo Poglavarstuo, inutem v Letemo imeno na kakorsna Vischa danem Povelam, isvestu, podlosen, inu pokorn bitti,; Leta vam is velike gnade dana zestna Mojstrouska alli toku retschena Weeg- \ masterska Slusba po vaschimo nar bulsmo vedesso, inu veste isvestu opraulat, ^ inu tudi pred usem drugem Letuvam vasckimo per hodnimo Decreto inu kar kol [ per hodno vam bode toku dabro od letega Cejsarskiga Poglavarstua, koker tudi [ odtech vam na prei postaulenech zestnech Comejsarjou, Sgurnech, koker spud-' nech Pomerkauzam sam bode garnalosen, uselli, inu u sech na prei bissanech [ punctehinu Stukech sleherno, inu na tanku strniti, pred usem drugim pata ve-; lika gosposkena slusba dobitschek jeskati tudi pred usa Skoda varvati, inu po j use Matsche odverniti, inu tudi od dapouneina vasche u Schlusbne dousnosti • ne is voschlivasti perjasnast, alli naperjasnasti Inno nobena druga vischa nar-men pa skus soi dobitscek Schenkenge, alli dauka, kateri pred drugem od [ Svetliga Cejsarstua nar huische je prepovedano, odverniti imate ampak na taks- i no visha se dersati, inu morette Koker enimo postenimo slusambniko se srajma, j inu on Siuriti je savesan. I