MLINI IN ŽAGE NA REKI POLSKA VI Bukovec Junij 1999 KNJIŽNICA J0r - 'Vv v SLOVE .< » tok MLINI IN ZA GE NA REKI POLSKA VI SEMINARSKA NALOGA Mentor: Avtor: Maja KANOP, dipl. etnologinja Jože MOGU, dipl. org. dela Bukovec, junij 1999 KNJIŽNICA JOSIPA VCA J JAKA SLOVENSKA BIS"il iiCA ^C-CCt MLINI IN ŽAGE NA REKI POLSKAVI Seminarska naloga Izdajatelj: Ljudska univerza Slovenska Bistrica Zanj: Vida Lipoglav Avtor: Jože Mogu, dipl. org. dela Mentor: Maja Kanop, dipl. etnologinja Jezikovni pregled: Ksenja Gradišnik, prof., Rozalija Špes, prof., Oblikoval: Jože Mogu, dipl. org. dela Slovenska Bistrica, junij 1999 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 392(497.4):664.71+674.093(282.24 Polskava) MOGU, Jože Mlini in žage na reki Polskavi: seminarska naloga / avtor Jože Mogu. -Slovenska Bistrica : Ljudska univerza, 1999, - (Javna dela. Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice - naš življenjski prostor) COBISS - ID 44135169 Vsebina: Uvod.......................................................................................................................................3 Nastanek in razvoj mlinarstva in mlinov...............................................................................4 Slika 1. Ročni mlin ali žrmlje..........................................................................................................5 Slika 2: Žrmlje na elektro pogon Slika 3: Mlin in lastnik Vinko Dovnik..................................6 Slika 4: Njiva, posejana z ržjo pri gostilni Dovnik s Šmartna na Pohorju.........................................6 Vrste vodnih mlinov...............................................................................................................7 Slika 5: KopŠetov mlin v Ogljenšaku.............................................................................................8 Slika 6: Vhodna vrata v mlin z letnico 1863....................................................................................8 Slika 7: Merilna naprava za merjenje vlažnosti žita.........................................................................9 Slika 8: Lahov mlin na Zgornji Polskavi.........................................................................................9 Slika 9: Pivčev mlin na Selah pri Zgornji Polskavi..........................................................................9 Slika 10: Volkov ali Prlekov mlin na Spodnji Polskavi..................................................................10 Slika 11: Spričevalo mlinaija Ivana Muršeca iz leta 1849.............................................................. 11 Slika 12: Spodnji del Vovkove ali Prlekove žage..........................................................................12 Slika 13: Orthaberjev ali Barbin mlin na Sp. Polskavi...................................................................12 Slikal4: Pohorčev mlin na selah pri Zg. Polskavi..........................................................................13 Slika 15: Šuntnerjev mlin v Ogljenšaku........................................................................................13 Slika 16: Pisančev mlin v Ogljenšaku...........................................................................................14 Slika 17: Freglov mlin v Loki.......................................................................................................14 Slika 18: Gincmanova žaga in mlin...............................................................................................14 Slika 19: Razvaline Janžičeve žage in mlina..................................................................................15 Slika 19: Nekoč Graboški mlin na dva vodna kolesa.....................................................................15 Slika 20: Nekoč Pečovnikova žaga, danes mala hidroelektrarna 65 KW........................................16 Seznam mlinov in žag na reki Polskavi................................................................................16 Mlini.....................................................................................................................................17 Žage......................................................................................................................................18 Delo v mlinu.........................................................................................................................25 Zaključek..............................................................................................................................26 Literatura:.............................................................................................................................27 Informatorji:..........................................................................................................................27 Uvod Na reki Polskavi so bili v preteklosti številni mlini in žage in drugi objekti, ki jim je voda dajala pogonsko moč. Mlini in žage so prevladovale pred drugimi tehničnimi objekti. Pohorske kmetije so bile v preteklosti tesno vezane na avtarkično gospodarstvo, kar pomeni, da so bile gospodarsko neodvisne. Zato je imela skoraj vsaka kmetija na področju Polskave svoj mlin in žago. Tako je nastalo na tem področju v 19. stoletju 42 mlinov in v začetku tridesetih let tega stoletja pa44 žag ter kovačija Hamerwerk v Ogljenšaku, sedaj last Kovinarja iz Vitanja. Večina jih ne obstaja več, ponekod so vidne ruševine, na nekaterih mestih, kjer so bili mlini, so sedaj male hidroelektrarne. Vzrokov, daje propadla tovrstna dejavnost, je več. 1. Med drugo svetovno vojno je okupator zapečatil vse mline in na ta način je postavil pohorskega kmeta v odvisnost. To je bil začetek konca avtarkičnega gospodarjenja. 2. Po drugi svetovni vojni je socialistična oblast zapečatila žage venecianke. Tako so se mlinska kolesa začela ustavljati in počasi propadati. 3. Dokončni udarec mlinom in žagam na vodni pogon je naredila elektrfikacija in industrializacija. F okviru javnih del POHORJE, HALOZE in DRAVINJSKE GORICE - naš življenjski prostor sem zbral podatke in jih obdelal, da bi dodal kamenček v mozaik skoraj pozabljene dediščine. TValoga je razdeljena na poglavja o nastanku in razvoju mlinov in mlinarstva, seznam mlinov in žag in njihove lokacije, življenje in delo mlinarjev in Žagarjev. Nastanek in razvoj mlinarstva in mlinov F naj starejšo dejavnost človeka prav gotovo sodi mlinarstvo, začetki segajo v obdobje pred uveljavitvijo poljedelstva, ko je bilo nabiranje raznih semen osnovni vir za gospodinjstvo. Takratni človek je najprej jedel surova žitna zrna, pozneje z odkritjem ognja, jih je začel kuhati. Še pred pridelovanjem žita je znal iz divjih semen in iz posušenih črvov pripraviti moko. Ribjo moko je delal iz posušenih rib, moko iz plodov različnih palm. Mletje je mnogo starejše od pridelovanja žita. l?azvoj mlinarstva je imelo več razvojnih stopenj po uporabi naprav za mletje moke in po načinih njihovega pogona. K prvem razvojnem obdobju, ki je trajalo do 1. tisočletja pred našim štetjem, so v glavnem drobili zrnje na kamnitih ploščah ali v možnarjih. Z drsenjem okroglega priročnega kamna tekača po ravni kamniti mlevni plošči so drobili različna semena več tisoč let. V neolitskem času je mletje bilo opravilo žensk, to dokazujejo izkopanine, da so umrlim ženam polagali v grobove mlevne kamne. Razširjenost takšnih kamnov je bilo po vsem svetu, našli so jih v Avstraliji in Južni Ameriki, razvitejše oblike pa so bile v Srednji Ameriki, ponekod v Aziji, Afriki in v Evropi. Sklepamo lahko, da je bilo nabiranje semena in korenja celo pomembnejše od lova. Kalifornijski Indijanci so pridobivali moko iz bukovega žira še pred poljedelstvom. Moka je bila grenka, zato so jo izpirali s toplo vodo, da so lahko pripravili okusnejšo in primerno za pripravo jed. Mlevne plošče so se posebej uveljavile tedaj, ko so ljudje začeli pridelovati žito. V dolini Nila so od 4 do 6 tisoč let pred n.š. gojili pšenici in ječmenu podobno rastlino, ki je predhodnica današnjega žita. V prazgodovini je poznan tudi drugi način drobljenja zrn v možnarjih, ki so bili leseni, glinasti ali kamniti, pri tem so bili otrobi pomešani z moko. Oba načina mletja, med dvema kamnoma in v možnaijih, sta se ohranila pri nekaterih afriških ljudstvih do danes. jRazvoj pridobivanja moke je bil zelo počasen, v tretjem in drugem tisočletju pred n.š. je bil način za pridobivanje moke že boljši. Zrnje so drobili v posebnih možnaijih in izločali otrobe tako, da so zmes sejali ter ločili oluščeno zrnje od otrobov. Oluščeno zrnje so nato mleli na mlevni plošči in tako dobili boljšo moko. Z iznajdbo in uporabo žrmelj se je začelo drugo razvojno obdobje do pravega mlina. Prvi vrtljivi mlin je deloval na ročni pogon, zatem so uporabljali za pogon mlina živali in druga vrste energije. Pri žrmljah sta bila oba mlevna kamna okrogla, spodnji je bil nepremičen, na njegovi površini so bili od osi navzven izdolbeni žlebiči. V sredini spodnjega mlinskega kamna je bil v osi izklesan čep, ki je služil kot tečaj za zgornji kamen. V sredini zgornjega vrtljivega kamna je bila izklesana odprtina, v katero so med mletjem stresali žito in so ga vrteli s palico. Pozneje so tudi na žrmljah imeli napravo za razmik med kamnoma za mletje moke različne kakovosti. Slika 1: Ročni mlin ali žrmlje /fočni mlin ali žrmlje je bila revolucionarna sprememba za pridobivanje moke, danes bi temu rekli polno zrnate moke, iz katere pečejo polno zrnati kruh, prikazano na sliki 1. Na sliki 2 so novejše žrmlje, ki jih poganja elektromotor, na sliki 3 je mlin, ki gaje nekoč gnala voda, sedaj pa ga poganja elektromotor. Pri mlinu stoji lastnik obeh mlinov Vinko Dovnik s Šmartna na Pohoiju, ki še sedaj melje rženo in pšenično moko na teh dveh mlinih za lastne potrebe. Rž prideluje na bio način na svoji njivi poleg gostilne Dovnik, na sliki 4. Slika 2: Žrmlje na elektro pogon Slika 3: Mlin in lastnik Vinko Dovnik Slika 4: Njiva, posejana z ržjo pri gostilni Dovnik s Šmartna na Pohoiju Vrste vodnih mlinov Plodne mline delimo po: 1. namembnosti: na kmečke, na storitvene in na industrijske ali proizvodne 2. po vrsti mlinov so: mlini na kamne in valjčni mlini 3. po načinu pogona: na vodno kolo in na turbino 4. po dotoku vode: na zgornjo vodo in spodnjo vodo Po namenu delimo mline na proizvodne, storitvene in kmečke. Na tem področju proizvodnih mlinov skoraj ni bilo. Napol proizvodni mlini so bili Kopšetov mlin v Ogljenšaku, Lahov mlin na Zg. Polskavi, Pivčev mlin na Selah in Volkov mlin ali po domače Prlekov mlin na Spodnji Polskavi. Značilnost teh mlinov je, da so bili na mlinščicah. Bilo je še nekaj storitvenih mlinov večina ostalih mlinov je bilo kmečkih in so služili za lastno uporabo. Kečina mlinov na reki Polskavi je bilo na mlinske kamne in so imeli le po en par kamnov. To so bili kmečki mlini, ki so mleli lastno žito, le redko so mleli za druge kmete. V te mline so večinoma žito nosili in so moko mleli iz žita, ki so ga prinesli. Mlini z več kamni so že opravljali mlinarske storitve za kmete, ki so svoje žito pripeljali v mlin. V teh so kmetje pripeljano žito menjali za moko in niso dobili moke iz svojega žita. Zato so mlinarji kontrolirali kvaliteto pripeljanega žita. V valjčnih mlinih, ki so bili industrijski, so odkupovali žito in prodajali moko trgovinam in pekom. /jTmečke mline so poganjala vodna kolesa, na par mlinskih kamnov je bilo vodno kolo, ki je imelo od 2,5 m do 3 m premera in dajalo od 1,5 do 3 kw moči. Vodno kolo na zgornjo vodo, je bilo tisto, na katero je pritekala voda zgoraj na kolo ob manjšem pretoku in večjem strmcu. Izkoristek moči vode je bil okoli 75%. Na manjšem strmcu in večjem pretoku vode pa je bilo vodno kolo na spodnjo vodo, tu je bil izkoristek le 30%. Prikazano na spodnji sliki. Kmečki mlini na Pohorju so bili večina na zgornjo vodo. Vodna turbina je poganjala nekaj proizvodnih mlinov: Kopšetov mlin v Ogljenšaku, Lahov mlin na Zg. Polskavi in Pivčev mlin na Selah. 1 zgornja voda 2 spodnja voda 3 spodnja voda Slika 5: Kopšetov mlin v Ogljenšaku Aopšetov mlin je iz leta 1863 po letnici, kije vtisnjena na vhodnem okvirju vrat v mlin (slika 6). Najprej je bil manjši mlin na vodno kolo, leta 1927 prišel v last Antona Kopšeta. Leta 1931 je zamenjal pogonsko vodno kolo za vodno turbino z močjo 10,5 KW, ki je gnala mlin in generator za pridobivanje elektrike 220 V. Prenosi so bili preko transmisije. Mlin je imel do prenove leta 1939 tri pare mlinskih kamnov, ko so dva para mlinskih kamnov zamenjali za dvojni valjčni mlin. Slika 6: Vhodna vrata v mlin z letnico 1863 Slika 7: Merilna naprava za meijenje vlažnosti žita Na merilni napravi (slika 7) iz leta 1932 so v Kopšetovem mlinu kontrolirali kvaliteto žita. Pri tem so ugotavljali vlažnost zrnja in ga razvrstili v kvalitetne razrede. Nekateri mlinarji so si z dolgoletno prakso pridobili občutek, da so ročno ugotovili, koliko vlage je v zrnju. Slika 8: Lahov mlin na Zgornji Polskavi -Lahov mlin na sliki 8 je bil zgrajen 1846. Bil je valjčni mlin, ki gaje gnala Francisova vodna turbina moči 5 KW. Danes mlin ne obratuje, turbina žene elektrogenerator, v mlinu pa je proizvodnja testenin. Slika 9: Pivčev mlin na Selah pri Zgornji Polskavi Po zgradbi sodeč je tudi ta mlin bil grajen v prejšnjem stoletju. Na sliki 9 stoji pred mlinom Milka Pivec, soproga pokojnega Ivana Pivca, zadnjega mlinarja na Pivčevem. Iz priloženih fotokopij raznih listin je razvidno, daje imel mlin vodno pravico. Slika 10: Volkov ali Prlekov mlin na Spodnji Polskavi Kovkov ali Prlekov mlin na Sp. Polskavi (slika 10), pred njim stojita nečakinja zadnjega mlinaija Ivana Muršeca Štefanija Volk in njen mož Stanko. TVekoč mogočen mlin je bil grajen leta okoli 1875, zgradil ga je Ivan Muršec, oče zadnjega mlinarja, ki mu je bilo tudi ime Ivan. Prišel je iz Prlekije, zato je mlin dobil domače ime Prlekov mlin, kasneje, ko se je nečakinja zadnjega mlinarja poročila z Vovkom, dobi ime Vovkov mlin. Obstaja originalno spričevalo o opravljenem zaključnem izpitu za mlinarja, ki je datirano na 26.december 1849 na ime Johann Murschetz LEHRBRIEF Muller zu Pettau, pisano v nemščini, v prevodu pomeni Ivan Muršec, mlinar za Ptuj (slika 11). Slika 11: Spričevalo mlinarja Ivana Muršeca iz leta 1849 A/iin je do 1930 bil valjčni, nato so valje prodali, da bi kupili boljše. Vendar do tega ni prišlo, najprej je bil vzrok za to, da so bili uvedeni davki, ki so bili višji na valjčne mline kot na mline na kamne. Nato je prišla druga svetovna vojna. Mlin je na tri pare kamnov deloval do leta 1954, ko je v 96. letu umrl zadnji mlinar Ivan Muršec. Sam ni imel družine, zato mu je v mlinu pomagala nečakinja Štefanija. Fizična dela v mlinu so opravljali ofetji, to so najemni delavci, ki so stanovali v mlinarjevih hišah. Plačilo za delo je bilo tedensko, vsako nedeljo pri kosilu je bilo izplačilo. Mlinarska dela je opravljal Ivan Muršec sam, kljub visoki starosti ni najel mlinarja, ker seje bal nesreče. Pred leti se mu je mlinar smrtno ponesrečil, ko so ga prijeli prenosni jermeni in ga je kolo vrtelo. Po prvi vojni so žito iz Banata v vagonih pripeljali do Pragerskega. Od železniške postaje so žito vozili z vpregami do mlina. Nekaj žita so kupili in moko prodali, večina so opravljali mlevne storitve za okoliške vasi Pragersko, Črešnjevec in Spodnjo Polskavo. jPri tej hiši so bili zelo napredni, imeli so tudi žago venecijanko in gater žago, ki jo je gnala vodna turbina, spodnji del žage je prikazan na sliki 12. Slika 12: Spodnji del Vovkove ali Prlekove žage Slika 13: Orthabeijev ali Barbin mlin na Sp. Polskavi Orthaberjev ali Barbin mlin (slika 13) na Spodnji Polskavi je sodil med manjše storitvene mline, od mlina je ostala le stavba, in vprašanje časa je, kako dolgo bo še stala in kljubovala času. Slikal4: Pohorčev mlin na selah pri Zg. Polskavi Slika 15: Šuntnerjev mlin v Ogljenšaku v /Šuntnerjev mlin (slikal5) v Ogljenšaku nekoč mlin z dvema paroma mlinskih kamnov je preurejen v stanovanjsko hišo. Slika 16: Pisančev mlin v Ogljenšaku Slika 17: Freglov mlin v Loki Slika 18: Gincmanova žaga in mlin Slika 19: Razvaline Janžičeve žage in mlina Slika 19: Nekoč Graboški mlin na dva vodna kolesa -Žalostna je podoba propadajočih kmečkih mlinov in žag, ki so nekoč koristili in ljudem pomagali v življenju. Danes čakajo, da se bo kdo spomnil in ohranil dediščino naših prednikov. Ali pa bodo doživeli usodo onih, o katerih ni več sledu.Vseh 42 mlinov in 44 žag ni dokumentiranih s slikami, na nekaterih mestih ni videti niti sledi, da je kdaj kaj stalo. Ko niso bili objekti več vzdrževani, je narava naredila svoje, leseni objekti so začeli trohneti, v zidane so se zasadile rastline in črpale apnenec iz zidov in počasi preraščale objekt. Na nekaterih mestih so pa zgradili male hidroelektrarne (slika 20) Slika 20: Nekoč Pečovnikova žaga, danes mala hidroelektrarna 65 KW Seznam mlinov in žag na reki Polskavi »Seznam mlinov in žag na reki Polskavi in njenih pritokih tabelarično prikazuje, kakšni objekti so bili na tem področju, kakšen pogon je imel mlin ali žaga in koliko parov mlinskih kamnov je bilo. Kje so bili na reki Polskavi objekti in nekateri so še, je razvidno iz kart od štl do 6. Na osnovi številke pred imenom lahko poiščemo na karti, kje je bil lociran objekt. Barvni kvadrat pa določa, za kakšen objekt gre, rdeča pomeni mlin, zelena žago, modra malo hidroelektrarno, črna pomeni kovaštvo Kovinar iz Vitanja (nekoč hamerwerk), ki je imel vodno turbino za pogon strojev. K seznamu žag na reki Polskavi je večina žag venecijank, ali kot so jim rekli samica, ker je navadno imela samo en žagin list. Polnojarmenik ali gater žaga je imela več žaginih listov, toliko, daje bil hlod sežagan na deske ob enem pomiku. Pri venecijanki je hlod potoval tolikokrat, kolikor je bilo rezov. Mlini št. ime mlina_kraj mlina_vrsta pogona štev, par, kamnov štev.karte 1. Momov Frajhajm vodno kolo en par 1 2. Perkov Frajhajm vodno kolo en par 1 3. Krsnikov Bojtina vodno kolo en par 2 4. Šetorov Bojtina vodno kolo en par 2 5. Vičev Bojtina vodno kolo en par 2 6. Preglov Frajhajm vodno kolo en par 2 7. Puderški Šmartno vodno kolo en par 2 8. Hudejev Šmartno vodno kolo dva para 2 9. Motalnov Šmartno vodno kolo en par 2 10. Marotov Šmartno vodno kolo en par 2 11.Riflov Frajhajm vodno kolo en par 3 12. Šetorjev Frajhajm vodno kolo en par 2 13. Lednikov Frajhajm vodno kolo en par 2 14. Lunežnikov Frajhajm vodno kolo en par 2 15. Korošičev Frajhajm vodno kolo en par 2 16. Vešnikov Frajhajm vodno kolo en par 2 17. Kovačnikov Frajhajm vodno kolo en par 2 18. Domadenikov Frajhajm vodno kolo en par 2 19. Primožev Frajhajm vodno kolo en par 2 20. Repnikov 1 Frajhajm vodno kolo en par 2 21.Repnikov2 Frajhajm vodno kolo en par 2 22. Pečovnikov Frajhajm vodno kolo en par 3 23. Graboški Frajhajm vodno kolo dva para 3 24. Janžičev Frajhajm vodno kolo en par 3 25. Donikov Frajhajm vodno kolo en par 3 26. Frešeijev Frajhajm vodno kolo en par 3 27. Padenski Frajhajm vodno kolo en par 3 28. Gincmanov Loka vodno kolo en par 4 29. Kokolov Loka vodno kolo en par 4 30. Freglov Loka vodno kolo dva para 4 31.Pisančev Ogljenšak vodno kolo en par 4 32. Kopšetov Ogljenšak vodna turbina dva valjčna in en par 5 33. Gromberški Kalše vodno kolo en par 5 34. Marovski Kalše vodno kolo en par 5 35. Lacnov Kalše vodno kolo en par 5 36. Šuntneijev Ogljenšak vodno kolo dva para 5 37. Lahov Zg. Polskava vodna turbina valjčni in dva para 6 38. Pivčev Sele vodna turbina dva para 6 39. Pohorčev Sele vodno kolo en par 6 40. Vovkov Sp. Polskava vodno kolo trije pari 6 41. Orthabeijev Sp. Polskava vodno kolo en par 6 42. Esihov Sp. Polskava vodno kolo en par 6 V Zage št. ime žage_kraj žage vrsta žage_vrsta pogona_št. karte 1. Žigartova Bojtina venecijanka vodna turbina 1 2. Šternova Bojtina venecijanka vodno kolo 1 3. Pogležnova Bojtina venecijanka vodno kolo 1 4. Zg. Bojcka Bojtina venecijanka vodno kolo 1 5. Momova Frajhajm venecijanka vodna turbina 1 6. Romasnikova Frajhajm venecijanka vodno kolo 1 7. Putržnikova Frajhajm venecijanka vodno kolo 1 8. Rebernakova Frajhajm venecijanka vodno kolo 1 9. Vošnikova Frajhajm venecijanka vodno kolo 1 10. Lunežnikova Frajhajm venecijanka vodno kolo spodnja voda 1 11. Bojcka Bojtina venecijanka vodno kolo 1 12. Lednikova Frajhajm venecijanka vodno kolo 1 13. Perkova Frajhajm venecijanka vodna turbina 1 14. Šetorova Frajhajm venecijanka vodno kolo 1 15. Žurajeva Bojtina venecijanka vodno kolo 2 16. Krsnikova Bojtina venecijanka vodno kolo 2 17. Vičeva Frajhajm venecijanka vodno kolo 2 18. Korošičeva Frajhajm venecijanka vodno kolo 2 19. Fifrova Bojtina venecijanka vodno kolo 2 20. Majalova Bojtina venecijanka vodno kolo 2 21.Blažičeva Bojtina venecijanka vodno kolo 2 22. Mihečeva Bojtina venecijanka vodno kolo 2 23. Sp. Bojcka Bojtina venecijanka vodno kolo 2 24. Šetorova I Šmartno venecijanka vodno kolo 2 25. Šetorova II Šmartno venecijanka vodno kolo 2 26. Preglova Frajhajm venecijanka vodno kolo 2 27. Puderška Šmartno venecijanka vodno kolo 2 28. Kovačnikova Frajhajm venecijanka vodno kolo 2 29. Domadnikova Frajhajm venecijanka vodno kolo 2 30. Dečaijeva Frajhajm venecijanka vodno kolo 3 31.Repnikova Frajhajm venecijanka vodno kolo 3 32. Riflova Frajhajm venecijanka vodno kolo 3 33. Pečovnikova Frajhajm venecijanka vodno kolo 3 34. Janžičeva Frajhajm venecijanka vodno kolo spodnja voda 3 35. Donikova Frajhajm venecijanka vodno kolo 3 36. Juričeva Frajhajm venecijanka vodno kolo 3 37. Padenska Frajhajm venecijanka vodno kolo 3 38. Rotavtova Frajhajm venecijanka vodno kolo 3 39. Gincmanova Loka venecijanka vodno kolo 4 40. Kokolova Loka venecijanka vodno kolo 4 41.Radičeva Ogljenšak polnojarmenik vodna turbina 4 42. Lacnova Kalše venecijanka vodno kolo 5 43. Frajštajnska Sele polnojarmenik vodna turbina 6 44. Vovkova Sp.Polskava polnojarmenik vodna turbina 6 a Illj a .a1 □ 1 □ y T> a D 60 5 KNJIŽNICA J Of!! PA SLOVENSKA... ~sJ V S// i _• / ^ M J ) »f fl^TNAV'TNA I g^/Ti f i .Sv j ^^ ■ 1« ; r v ° L,. JI ; / jL> - f : j f py ca I £ □ cO TJ n o Ž? J Delo v mlinu Dglo v mlinu je mlinaijeva naloga, ki se po obsegu razlikuje od kmečkih in proizvodnih mlinov in zajema vsa opravila z mletjem žita. To je: 1. Priprava • priprava vode na mlin • pregled dotoka vode • priprava mlina • klepanje kamnov in nastavitev • priprava žita za mletje • čiščenje žita in vlaženje 2. Zagon mlina in mletje • usipanje žita v grot ali v vsipalnik • namestitev pogonskih jermenov oz namestitev žleba na vodno kolo • kontrola moke med prsti, če so kamni dovolj stisnjeni za mletje mehke ali ostre moke. 3. Vzdrževanje mlina • Vzdrževanje vodnih zajetij in žlebov. • Vzdrževanje mlinske naprave • Klepanje mlinskih kamnov Pri delu v mlinu so običajno pomagali člani družine, posebno pri kmečkih mlinih so se člani družine naučili opravil v mlinu. V industrijskih mlinih, ki so mleli za stranke, so se morali mlinaiji izučiti in po učni dobi opraviti izpit za mlinaija, ta oblika izobraževanja je bila uvedena že v Avstro ogrski državi. To potrjuje faksimile spričevala Johanna Murschetza iz leta 1849, ki je s tem dobil nekakšno licenco za mlinaija na Ptuju. Literatura: • Bogataj, Janez: Mlinaiji in Žagarji v dolini zgornje Krke, Novo mesto 1982 • Habe, France: Mlini in žage na vodni pogon na Cerkniškem in Loškem polju ter Blokah nekoč in danes, Postojna 1997 • Titi, Julij: Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri, Koper 1988 Informatorji: • Ačko, Franc, roj. 1925, Frajhajm 98, Šmartno na Pohorju. • Dovnik, Vinko, roj. 1938, Šmartno na Pohorju 35. • Kopše, Zvonko, roj. 1932, Ogljenšak, Zgornja Polskava. • Koren, Franc, roj. 1924, Kočno, Zgornja Polskava. • Pivec, Milka, roj. 1922, Sele 42, Zgornja Polskava. • Sire, Jožica, roj. 1925, Spodnja Polskava 135. • Vovk, Stanko, roj. 1913, Spodnja Polskava 283. • Vovk, Štefanija, roj. 1920, Spodnja Polskava 283. mil i m i mi ■ mil ii ii Knjižnica J. Vošnjaka Si. Bistrica Slovenska Bistrica sac 39 jyCJQLJ Ml ini lllllllllllllllllllll