Leto LXIV_Poitnto« T fotorbi ^	v Ljubljani, v nedeljo, dne 18. oktobra 1936. _ _Štev. 240 a Cen» 2 Din
Naročnina mesečno	^ ^^^^^^^ ^^	^^^^^^^ ^^^^ Cek. račun: Ljub«
«9 Din. aa tnozem-	^^^^^ ^^^^^^^	' ^^	TBH.	# ^^^^^^^	'i®"8 4t-	'*
»tvo 40 Din - no-	w^^M '	J^^V . .. *	M ^^M	^^M	w io.W> z«
^^^^^	^^m ^n	M ^Hhbb^ E^m&k. m ■pA JHv
loletno 96 ta	^ M flV
lnozein«tvot20Din	fl^V ^^ ' ■ MB
Uredništvo je »	^^^^ JHLi^P mHLoHH^ Uprava: Kopnar-
Kopitarja«! aLb/Dl	jeva b. telefon 2992
Telefoai nredatttvai dierat ilaiba 2*5* — aočna 8N, 2994 ia 209* -frir ———	Izhaja vaak dan sjntraj, razen ponedeljka ta dneva po prazniku
------ ■ ' ------
Občine v poštene roke
Večina slovenskih občin bo danes ieden volila nove občinske može, ki bodo prihodnja tri leta gospodarili na občinah. Zato je razumljivo, da se je našega podeželja polastila najživahnejša politična razgiberost, saj ga skoraj ni človeka v občini, ki bi mu bilo prav vseeno, kdo je na županskem stolcu. Vendar bi pa po potličnih razmerah sodeč, v katerih je slovenski narod živel v letih diktature )NS, prav za prav političnega boja v Sloveniji za sedanje občinske volitve niti imeti ne bi smeli. Bivši protiljudski režim je tako zanič gospodarit z občinskim imetjem, župani, ki so jih moogokje izvolili tudi mrliči iz pokopališč, so s takšnimi nezaslišanimi goljufijami prišli na županovo mesto in iz tega jim krivično zaupanega mesta na tako pristranski način paševali, na bi bilo več kot naravno, da bo slovensko Ijjud-stvo ob prvi priliki, ki se mu sedaj nudi, pomedlo kakor burja z vso to politično navlako preteklih, protiljudskih režimov. To se bo brez dvoma tudi zgodilo, kakor so domala napravile dosedaj še vse občine, ki sc jim je nudila prilika, da spre-govore svojo odločno, demokratično besedo.
Je pa tudi že skrajni čas, da Slovenci kompaktno, združeni v enotno narodno fronto nastopimo in manifestiramo svojo voljo in s tem pokažemo, da v politični zrelosti nič ne zaostajamo ne za Srbi in ne za Hrvati. Kakor gredo Srbi in Hrvati vsak čas združeno v mogočno narodno armado za svojimi narodnimi voditelji, isto bi morali storiti tudi mi Slovenci, da tako dokažemo, da se vsaj toliko zavedamo svoje narodne kom-paktnosti in enotnosti, kakor se tega zavedajo Srbi ali Hrvati. Ali naj bo res naša mala, uboga slovenska zemlja tisti obljubljeni paradiž, kjer vsaka uvožena miselnost more dobiti voljnih ljudi, da z njimi eksperimentira in kjer si vsaka tuja sraka lahko po mili volji spleta svoja gnezda. Komunističnim plačancem in drugim agentom raznobarvnih internacional, ki svoje zločinske in izdajalske namene zakriva/jo pod lepo donečo »ljudsko fronto«, so Srbi in Hrvati s krepko brco pomagali f<kozi vrata, od koder so prišli. Edinolc Slovenija naj bo svobodno področje, kjer bi lahko hujskali in begali narod ter ga osrečevali z moskovsko modrostjo. Samo v Sloveniji naj gledamo, da ti agenti orgemizirajo razne politične obupan-ce in jih kandidirajo kot »može ljudskega zaupanja« v občinske odbore!
Ista je zgodba z JNS. šc ni dolgo od tega, kar so ti pofovci in pohorci, kot skregani bratci, ki se pa temeljito med seboj poznajo, javno v listih zmetali drug drugemu na glavo vse politične, grehe. in vso politično nemoralo, ki se koti po teh kitkah. Toda ogroženi krog in krog v svoji eksistenci so se zadnje čase zopet združili pod eno streho, dobro se zavedajoč, da idejno in moralno le oni spadajo skupaij. Toda kjerkoli sc pojavijo na političnem terenu: v Srbiji, v Bosni ali na Hrvatskem, so uničujoče tepeni in poraženi, tako da za njimi niti sledu ni več. In zopet naj*jim Slovenija ostene edino zatočišče! Nikjer niso tako divjali nad brezbrambnim ljudstvom kakor v Sloveniji, nikjer niso toliko izmolzli od ljudstva samo na denarnih političnih kaznih, nikjer ni bilo toliko strankarsko političnih procesov, razprtij, uničenih družin in eksistenc kekor v Sloveniji pod JNS režimom. Toda danes naj prav istim ljudem, ki so Slovence skozi dolga leta z bičem in škorp-ijoni krotili, isli Slovenci pomagajo znova do politične veljave in naj jih spravijo celo v občinske odbore in na sama županska mesto! Mar smo Slovenci res tako dobrodušen, politično nedozorel in za nasilje neobčutljiv narod, da se kaj podobnega priČJSiuje od našega delovnega ljudstva, ki je vendar znan po tem, da gre za pravico magari do konca sveta! Slovenci noj zopet pomagajo v politično življenje stranki, nad katero jc obupal celo njen voditelj g. Nikola llzunovič, ki je še do včeraj bil njen častni predsednik. Ako v ljubljanskem kazinu kaj takega pričakujejo, potem slovenskega ljudstva v resnici čisto nič ne poznajo.
Ze res, da JNS danes pri volilvah nc nastopa več sama pod svojim pravim imenom, ampak sc je združila v skupno »opozicijo« s komunisli, nem-čurji, marksisti, bojevniki, mačkovci in kar je še podobne šare na slovenski zemlji. Cilj te opozicije je navadno, polastiti se občine in občinskega gospodarstva. Toda vsak trezno misleč človek si bo lo opozicijo dobro ogledal, preden bo za takšno sračje gnezdo odda! svoj glas. Recimo, da bi si res osvojili ob premoli pazljivosti in zavednosti konstruktivnih ljudi kako občino. Po kakem programu bodo gospodarili? Kako bodo skupaj orali fašisti in komunisti, nacionalisti in mačkovci? Le krkšno občinsko gospodarstvo bo to, ako bodo takile fronlaši razpolagali z občinsko blagajno! Kdo bo nazadnje listi, ki bo plačal celio za takšne divje eksperimente? Plačnik bo zopet naš kmet, obrtnik in delavec, ki menda še ni pozabil gospodarstva premnogih »nacionalistov« iz pravkar minule dobe. Kamor ic zadnje mesece brsknil banovinski revizor, povsod se odkriva nemarnost, nered, poneverbe in tatvine. — Spretno so se znali kriti z nacionalizmom, zraven so pa še bolj spretno »gospodarili«, tako, kakor je bilo vprid njim in njihovi žlahli. Kje pa imajo občani poroštvo, da bo na tako čuden način skupaj znešena »opozicija« bolje gospodarila z občinskim denarjem, kokor pa so gospodarili »nacionalisti«.
V občine je treba poslati le poštene, zavedne sloven;t'<e može, ki so sami dobri gospodarji, pridni delavci, pošteni obrtniki in trgovci, ki imajo visoko razvit čut odgovornosti za skupnost in skupno blaginjo. Le taki občinski odbori bodo dostojno predstavljali naš delovni in po veliki večini pošteni slovenski narod. Kadar bodo taki župani govorili javno besede, se bo vedelo, da na njih usla govori res slovenski narod. Nikdar več sc ne sme zgodili, da bi kaka politična klika mogla na tako goroslasen način potvoriti ljudsko voljo in narodno mnenje, kakor je to storila JNS svoj čas, ko je s svojimi imenovanimi župani hotela na našega najbolj zaslužnega ljudskega voditelja dr. Aniona Korošca pritisrnli žig sramote in celo protidržavnega mišljenja m potem vsemu svetu pripovedovati, da je to »mišljenje slovenskega naroda«. Mnrušič-Kremer-Pucovc komedije s slovenskimi župani se ne smejo nikdar več ponoviti. Naj ostanejo kot večno sramota na vseh tistih, ki so v tedanji nizkotni polilični gonji tako sramotno pljunili v lastno slovensko skledo. Za-
Kaj, če ko Belgija nevtralna
Poturaden g las iz Romunije:
„Povabilo Nemčiji, da navali na CSR, Romunijo in Rusijo . .
Bukarešta, 17. oktobra, b. Agencije »Sud Lst«, ki je kakor znano, poročevalna družba, ki se je poslužuje romunsko zunanje ministrstvo za vse svoje važnejše izjave, je v zvezi z govorom belgijskega kralja, ki naznanja, da se Belgija vrača nazaj v svojo nekdanjo nevtralnost, objavila naslednjo znamenito razlago stališča, ki ga je zavzela romunska vlada. Izjava pravi:
»Vladni krogi nočejo dati nobene uTadne izjave, v kateri bi oceniLi povratek Belgije nazaj v nevtralnost. Toda zadovoljstvo, ki vlada v teh krogih, je očividno. V koraku Belgije namreč vidijo, kako upravičena ie bila preusmeritev romunske zunanje politike, ki je bila mogoča šele, ko je izpadel Titu\escu iz zunanjega ministrstva. Vendar pa krogi, ki so o politiki Male zveze poučeni, takole opisujejo stališče teh držav do tega velikega zgodovinskega dogodka«:
»1. Politika gotovih dejstev, ki jo je začel Hitler, ko izgleda, bo postala občeveljavna v sodobni diplomaciji. Kajti korak Belgije ni nič drugega, kot najnovejša enostranska kršitev pogodb in mednarodnih obveznosti. Čudimo se, če Belgija trdi, da je lokarnska pogodba postala nemogoča, ker jo je Nemčija odpovedala, ko vendar pade v oči, da je ravno zaradi tega postala še bolj potrebna, kar so morali Angleži v marcu 1936 priznati.«
»2. Razpršitev malih držav«, kot je
položaj označila neka o Srednji Evropi zelo dobro informirana osebnost, se je začela v trenutku, ko sta v marcu 1935 Francija in Anglija v vprašanju
Abesinije odpovedali. Druga za drugo bežijo male države na vse strani, bežijo tudi proč od obveznosti, ki bi jih obremenjevale v primeru, da se izvede pakt o skupni borbi za varnost. Druga za drugo iščejo male države svojo rešitev, kjerkoli morejo, bodisi v nevtralnosti, bodisi ob slraneh onih velesil, ki delajo vtis, da so najmočnejše, na primer Nemčija.«
»3. Kbrak' belgijske vlade ni nič drugega, kakor povabilo naslovljeno na Nemčijo, naj pri bodoči vojni blagovoli vkorakati v Francijo naravnost, s tem da obide Belgijo, ali pa skozi Švico. S tem je nastal nov vojaški položaj in Francija bo prisiljena, da svojo Maginotovo črto razširi tudi na belgijsko mejo.«
»4. Organizacija evropske varnosti s pomočjo paktov Zveze narodov postaja sedaj še bolj nujna, odkar je gotovo, da bo Belgija prepovedala francoskim četam, da bi se branile na belgijskem ozemlju proti Nemcem, oziroma nemškim četam, da bi prodirale skozi Belgijo v Francijo. Toda o tem bo mogoče razpravljati šele, ko se ho Bslgija izjavila o svojem stališču do Zveze narodov.«
»5. V primeru, da bi Nemčija na izjavo Belgije, da hoče ostati nevtralna, odgovorila z izjavo,, da bo nevtralnost spoštovala, da na zapadu sploh ne bo napadala, marveč, da bo napadala proti vzhodu, bi bile posledicc belgijskega koraka za srednjo in vzhodno Evropa nepregledne. Kajti, to ki na jasen način podprlo mnenje, ki je že dalie časa poznano v Pragi, Bukarešti in Belgradu, da bo Nemčija namreč
začela s svojim napadom najprej na Češkoslovaško, bo nadaljevala nato svoj pohod proti Romuniji in njenim petrolejs&im pokrajinam — pa naj bi bila takrat Romunija soudeležena v vojni aH nevtralna — ter bi nato navalila čez Besarabijo na južne pokrajine Rusije. Od severa bi prišel njen drugi pritisk. 2e samo misel na to, kaj se lahko zgodi, nam mora predočiti nevarnost položaja, ki ga je razbistril korak Belgije. Nov dokaz zato, kako napačna je bila zunanja politika od trenutka dalje, ko sta Francija in Anglija v marcu 1935 odpovedali, ker je zanemarjala mnogo lepih priložnosti za to, da bi se bila zgradila skupna varnost Francije in držav Male zveze na osnovah, ki bolj odgovarjajo okoliščinam, kot pa obstoječe medsebojne obveznosti.«
«6. Belgijski korak je razmajal vse vprašanje evropske varnosti. Poljska in sovjetska Rusija sta z niim ravno tako udarjeni, kakor zapadne države. Verjetno je, da bosta obe državi dali v tem snvslu kaj kmalu potrebna pojasnila. Toda bolj kol kaj drugega zahteva belgijski korak takojšnjo obnovo 1 ranco s k o - ang 1eškeg a vojaškega sodelovanja, ki je potrebno, da se v Evropi ohrani mir.«
»M ala zveza bo uravnala svojo politiko po tem, kakor bosta postopali Francija in Anglija.«
Tako izjavlja agencija »Sud Est«, ki jo prinašamo brez vsakega komentarja.
Odmev v Franciji:
Prekletstvo pakta s sovjeti
Oster napad desnieutjev na Blumovo vlado Socialisti so popolnoma brez glave
Pariz, 17. oktobra, b. Sinoči je bila dolga konferenca članov francoske vlade, ki pripadajo socialistični skupini, na kateri so temeljito proučili položaj, ki je nastal zaradi sklepa belgijske vlade, da ostane Belgija v bodoče popolnoma nevtralna. Na seji je bilo sklenjeno, da se skliče takoj odbor irancoske socialistične stranke, ki bo poslal apel socialističnim ministrom v belgijski vladi, ki so soglasno pristali na sklep belgijskega kralja Leopolda III. V apelu bodo francoski socialisti opisali položaj, v katerem se je znašla Francija zaradi tako dalekosežnega ukrepa belgijske vlade in pa posledice, ki bi mogle nastati za Francijo, če Belgija ne pristane na prevzete obveznosti svoječa.sno sklenjenega pakta s Francijo. Stari pakti, ki jih je imela Francija sklenjene s posameznimi državami, so bili temelj njene varnosti. V političnih krogih splošno pričakujejo, da bodo pogajanja za novo ureditev odnosov med Belgijo in Francijo trajala zelo dolgo in bodo tudi izredno težavna. Sploh nihče ne pričakuje, da bi Belgija pristala na kakšne večje popustitve in bo skušala ostati na stališču, ki ga je naenkrat zavzela. Belgija je suverena država ter je jasno, da ne bo od danes do jutri sprejemala tako usodepolnih sklepov.
Proktetstvo zveze Francije z Rusijo
V desničarskih političnih krogih opozarjajo, da je sklep Belgije prišel kot posledica Iran-cosko-ruske zveze. Za Francijo je imel ta pakt s sovjetsko Rusijo doslej vrednost samo zaradi Belgije, kajti vzajemna pomoč med Francijo
XXVI.
Mednarodni veliki vzorčni sejem
17.-26. X. 1936
Običajni popust na že'eznicah in parnikih z vnaprej nabavljenimi legitimacijami 12. 31. X.
kaj pa Srbi in Hrvati niso nikdar vprizarjali podobnih sramotilnih procesov proti svojim najboljšim možem? Ali so morda oni bolj putriotični m imajo več smisla za državno skupnost kakor Slovenci?
Zupanov, ki bi bili slepo orodje v rokah kakih fašističnih ali tronteških klik, mora na slovenski zemlji biti konec! Zupan nc sme bili politična lutka, t.mpak prvi mož v faril Zato si Slovenci pri občinskih volitvah izvolile kremenite, ponosne in poštene slovenske značaje, ki bodo ob vsaki priliki umeii iolmačili vušu voljo in vaše polrebc kot pravi ljudski župani1
in sovjetsko Rusijo je mogla slediti le skozi tretja vrata, tor«j skozi Švico, Italijo ali Belgijo. Vrata Švice in Italije so se že zdavnaj zaprla za Francijo ter so ostala odprta samo šc belgijska vrata, ki pa so se sedaj zaprla. Zaradi tega sovjetsko-fran-coski pakt, ki (c izzval v vseh državah toliko prahu in povzročil v Franciji veliko neprilik, sedaj nima nič več one vrednosti, ki bi jo moral imeti, če bi obstojal med obema državama varen hodnik, ki bi jamčil medsebojno sodelovanje r jaju novega vojnega požara.
V Italiji trdijo:
„Belgijo je nahujshala Anglija"
Rim, 17. oktobra, b. V italijanskih političnih krogih komentirajo sklep belgijskega kralja takole. Belgija je s svojim sklepom uničila tokarnski sistem in svoje odnose do Francije in Nemčije po-
stavila na temelje pakta Zveze narodov, ki se je s tem otreset varsajskih in lokarnskih omejitev. Tukajšnji politični krorfi so mnenja, da se Franriia nikakor ne more čutiti orgožena zaradi zasedbe remške demilitarizirare ri ,,e fo iwn:š"i »■rani , čn se niti Belgija ne čuti ogroženo. S sklepom belgijske vlade pa se je otresla tudi Velika Britanija lokarnskega sporazuma in vseh obveznosti, ki jih je prejela v zvezi z njim. Italijanski listi poudarjajo, da je Velika Britanija sama nahujskala Belgijo na ta korak, da se osvobodi pakta Zvaze narodov in onih omejitev v versajskl pogodbi, ki so bile za britansko politiko neznosne, ki pa jih je Velika Britanija, zvesta svojemu podpisu, morala spoštovati. Ta druga eventualnost, ki omogoča intervencijo Velike Britanije pri razvoju dogodkov v gotovih delih Evrope, predstavlja za Italijo resno skrb, skrb, ki je mnogo večia od one. da n»cn v->,;v pri izgladitvi odnosno zaos'ritvi ncm5ko-francnskih sporov ne bo nič več prišel do posebnega uraza.
Nemčija odklanja
loUarnsko pogodbo
London, 17. oktobra, c. Izve se, da je nemška vlada v svoji noti o bodoči lokarnski konferenci izjavila, da v novi lokarnski pogodbi ne mara prevzeti nobenih vojaških varščin ali obvez. Angleški politični krogi menijo, da je, če so že izgledi zn lokarnsko pogodbo zadnji čas bili zelo težavni, sedoj možnost sklenitve nove lokarnskc pogodbe padla na ničlo.
Navodila hominterne
za Jugoslavijo
Pred kratkim je dunajska policija izsledila komunistično centralo za Balkan in zaplenila ves arhiv. V arhivu so tudi obširna navodila, ki jih je komunistično vodstvo pošiljalo svojim podrejenim, včlanjenim v KPJ (Komunistična partija Jugoslavije).
Ta navodila sicer ne povedo nič novega, so pa dokaz, da komunizem še nikdar ni bil po nedolžnem obsojen hinavskega rovarjenja in zapeljevanja množic. Namen komunizma jo: pripravljati tla za komunistično državo z vsemi nesrečami, ki te priprave spremljajo in z vsem žalostnim stanjem, ki spremlja že ustanovljeno državo. Za Ia namen so nm po njegovi zločinski naravi dovoljena vsa sredstva, vsa nasilja in vse goljufije, (ia se le posreči. Komunizem |>otrebuje množic, zato sc brezvestno poslužuje lakih gesel, ob katerih množice posluhnejo in sc zganejo. Hoče se polastiti vsega socialnega boja, vsake množicam prikupne politične smeri, vsakega kulturnega stremljenja, vseh športov, vsakega gibanja, ob katerem se zbirajo množice. Nič mu ni sveto, vse limaže, vsega pe posluži, da le dobi množice pod svoj vpliv in da bi mu v slepi veri in v narhv-nem navdušenju za izboljšanje socialnih razmer, za politične izpreniembe in še za šport služile k uresničenju njegovega zadnjega namena: ustanovitev komunistične države, ki konec koncev ni drugega kakor orodje židovskega brezbožnega boja.
Tudi navodila, ki jih je zaplenila dunajska policija, razodevajo istega zločinskega duha. kako tudi ne, saj izvirajo iz iste pisarne v Moskvi. Pravijo, da morajo komunisti:
I. >Povsod zahtevati kolektivne pogodbe, prevzeti vodstvo za to in jih izsilili tudi s štrajki. ki pn morajo biti dobro pripravljeni. V podjetjih in branžalt, v katerih so delavci člani raznih sindikalnih (strokovnih) organizacij, je potrebno, da se za sklepanje kolektivne pogodbe ustvari odbor, v katerega bodo vstopili delavci vseh teli organizacij. kakor tudi neorganizirani delavci S tem se doseže akcijsko jedinstvo vseh teh delavcev v
borbi proti poslodajalcem in obenem je to pot tudi do ostvarjenjn organizacijskega jedinstva.
Druga taka okrožnica daje navodila, kako je treba izpeljati protifašistično fronto in kako je treba spraviti pod vpliv komunistov vsa pri množicah priljubljena politična stremljenja:
1.	»Osnovnlca platforme protifašistovske narodne fronte: Brez zavlačevanja razpis svobodnih volitev nn osnovi obče, enake, tajne in proporcionalne pravice glasovanja.
2.	Politika miru in brez odlašanja priznanje Sovjetske Rusije.
3.	Za rnvnopravnost iu svobodo naroda: Svobodna izvolitev hrvatskega sabora in nacionalnih skuščin ostalih narodov in historljsko nastalih pokrajin Jugoslavije. Svoboden razvo| in spoštovanje jezika, književnosti in kulture vsakega naroda (»Slovenska fronta ).«
Izgradnja
narodne fronte svobode
>Osnova široke narodne fronte svobode v Jugoslaviji, ki gro v susret huržujsko-demokratični. (lelavsko-kmetski revoluciji je pravica. Zvezu pro-letarijata z najširšimi masami narodnega seljaMva in zatiranih narodov.
»KPJ mora žilavo in u|>oriio in mnogostransko delati na to. da se združijo vse razštrkane gru-pncije občega, demokratskega masovnega pokretn. Vrlo važno je, du se v borbo potegne mladina in ženske na osnovi njihovih specifičnih interesov, (ilavno niso sedaj programatske razlike (raznih grupacij) nega pokretanje in organizovnnje mas v zajedničku borim. Zgodovinska naloga delavskega razreda je, tla pod vodstvom KPJ mobilizira okrog sebe največ demokratske sloje v narodno fronto svobode za zlom Stojadinovičeve vlade, ki nI nič drugega nega Se bolj nuiskirana vlada veliko-srbskega fašizma. Pri tem KPJ ne sme staviti za
Nadaljevanje na 2. struni zgoraj.
pogoj, da se sprejme cela komunistična platforma.«
»Stvaranje jedinstvene raduičke slranke, lo je v današnjem momentu ogromne politične važnosti. S stvarjanjeni edinstvene delavske stranke se ho olajšalo stvarjanje narodne tronte svobode (Delav-ska stranka bo stožer te fronte). V delavsko stranko mora KPJ ujediniti vse delavcu in nameščence, a ne samo komuniste. Akcijsko in sindikalno je-dinstvo — 7,a to morajo komunisti v masah stopiti v socialistične sindikate, pa tudi v druge organizacije, pod geslom: Za ujedin.jenje vseli sindikatov! Za edinstveno sindikalno fronto!« (Prvi znaki takih stremljenj za vsem delavcem skupno strokovno organizacijo se tudi v Sloveniji že kažejo — kažejo se pa tudi že znaki, da komunistični poizkus ne bo uspel.)
Tako komunizem poučuje v svoji nočni šoli. Na slovenščino ne dfi bogve kaj, v tem ni nič boljši od naših zastopnikov kulturnega in jezikovnega edinstva«. Že iz teh odlomkov pa je razvid-
no, kako potrebno je, da vsak boj, naj bo socialen ali političen, vodimo v največji načelni jasnosti, da se ne pomešamo med seboj, kar bi komunizem ravno rad, ker samo v zmešnjavi moro pohodili Ideale množic iu jih speljati na krivo pot, proti komunistični državi. Videl je namreč, da množice za njim ne marajo, zato je šel po nje v dosedanja gibanja in organizacije, da bi jih peljal do križ-potja in jih med potjo navadil na svoja gesla, ob križpotju pa speljal na svojo stran, množice pa še ne spoznale ne, da niso bile tja nanipnjene. Vsi, ki nimajo načel in značaja, še ne vedo ne, kdaj postanejo komunisti ali kdaj zapadejo komunističnemu vplivu. 01) sedanjih občinskih volitvah je polno takih žrtev komunizma, ki so samo poostrili gonjo proti vsemu, kar je slovenskemu narodu svetega, pa mislijo, da so samo v svojem krogu postalj nekoliko bolj delavni, v resnici so pa komunisti v prvem razredu njegove šole.
Eš;si nasilrJki groze ponekod na« pristalim z trn-fesi in strojni puškai, drisgd je h psišto 6 ie-jsrekih napadov na naše m\m pristaše. Fcntjs in ožje, na vsako nasilstvo nasprotnikom Kaj odgovori
- trda slovenska psst!

oveecmo telefonsko cmrolj
p<
Belgrad. 17. oktobra AA. Cdede na razširjanje
telefonskih naprav in telefonskega omrežja v Belgradu, Zagrebu 111 Ljubljani, je minister dr. Branko Kaludjerčič dal poročevalcem listov tole izjavo: Kapaciteta sedanjih telefonskih central v Belgradu, Zagrebu ia Ljubljani bo vsak čas izčrpana. Za tako obsežno razširjenje so potrebne precejšnje investicije. teh pa iz rednih proračunskih sredstev ni moči kriti. Pc novi uredbi imamo pravico takoj začeti dela za razširitev telefonskih naprav in telefonskega omrežja v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani in izdati za ta dela do 55 milijonov din. Glavna dela, ki jih obsega ta uredba, so:
V Belgradu:
1) Nova avtomatska centrala na Krimskem vencu za 2000 štivilk in z možnostjo razširitve do 10.000 številk, na Senjaku za 10.030 številk z možnostjo razširitve do 51100 številk; Zemun za tisoč številk, v Pančevu za 500 številk; z nakupom zemljišč in gradnjo poslopja za prvi dve centrali. — 2) Povečanje zbiralnih organov z obstoječi telefonski centrali. — 3) Izgradnja telefonske kanalizacije, nabava in polaganje kablov, nabava telefonskega
:<3
Uzunovččev beg iz JNS
Zadušn'.ca za umor',enim Mihom Habihom
V sredo, dne 21. t. in. ob l>. uri bo v farni cerkvi v Lescah za občine Bled, Lcsce in Radovljica zadušnica z opravilom za nesrečnega koroškega pevca Miho llabiha, ki so ga I"', septembra blizu škofic na koroškem ubili nem-čurji. I'o cerkvenih opravilih bo v osnovni šoli komemorativni govor. Vabljeni ste vsi, ki imate srce /a trpečo koroško!
Podaljšan ie rok za v'.a$an]e prošenj za zaščito
Belgrad, 17. ol<t. AA. Ministrski svet ie na osnovi S 98 finančnega zakonu za loto 1936-3/ na predlog ministra za trgovino in industrijo izdal uredbo o izpremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934. Uredba se qlosi:
Cl 1. V členn 1. odsl 2 uredbe o zosčtti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. nov. 1934 namesto besede »do 23. novembra 1936« pride »do 23 novembra 1' 37«
Cl. 2. Ta uvedba dobi obvezno moč z razglasitvijo v Službenih novinah.
Direktna odpirava polnihov Blsirica-Podbrdo ukinjena
Pelgrad 17 oktobra. AA. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je s 14. oktobrom ustavilo direktno odpravo potnikov čez prehod Bistrica— Bohinjsko jezero—Pcdbrdo. Direktna odprava prtljage ostane še dalje v veljavi.
Naša pšenivtia tel,na
Belgrad, 17' oktobra, m. Po najnovejših podatkih znaša količina pšenice, ki jo ima Jugoslavija letos na razpolago za izvoz, 60.000 vagonov. Do 15. oktobra ieios |e Jugoslavija izvozila 20.000 vagonov pšenice, ali eno tretjino od skupne razpoložljive količine. Za to pšenico je Jugoslavija dobila 2b0 milijonov Din. Ce se ji bo posrečilo izvoziti še ostanek pšenice, torej 40.000 vagonov po isti ceni, bo Jugoslavija dobila letos za izvoženo pšenico 8(10 milijonov Din. Ta znesek je precej velik, posebno če pomislimo, da je lani Jugoslavija v celoti izvozila komaj 3000 vagonov pšenice v vrednosti 40 milijonov Din.
Iz B-ssmove Ffanclls
Krvavi spopadi iKStf delauci m hmeti
Pariz. 17. oktobra. AA. Krvav spopad med kmeti in slavkujočimi se je včeraj dogodil v Chart-resu tedaj, ko so delavci zasedali tovarne, v katerih so začeli stavkati. Ponoči je f>00 delavcev vdrlo v tovarno sladkorja in s silo nagnalo iz tovarne 200 delavcev, ki so še delali. Borba v tovarni je bilo lako huda, da je najmanj milijon frankov škode, ker se je tei.oča sladkorna masa ohladila, se kristalizirala in se zalepila na cevi. Zalo bodo morali vse cevi demontirati. Ta popravila bodo trajala najmanj Iri tedne, in sicer samo za čiščenje. Postavljanje novih cevi bo tudi trajalo tri teiine.
Ko so kmetje v okolici izvedeli za zasedbo tovarn od strani delavcev, so takoj odšli k tovarnam in tedaj je prišlo do krvavega spopada. Sedaj je že prišlo <lo sporazuma med delodajalci in delavci sladkorne tovarne. Mezde delavstva se zvišajo od čili škodo za milijon iraukov.
Pariz, 17. okt. b. V tovarni sladkorja v Char-treuzeu je prišlo do krvavih spopadov med kmeti in stavkujočimi delavci. Okrog 500 delavcev je izvršilo včeraj naskok na tovarno in prisililo 200 stavkokazcv. da so ustavili delo. Delavci so povzročili škodo milijon frankov.
Pariz, 16. okt. b. Vlada jc odredila da sc v okolici Pariza koncentrira vse razpoložljive vagone za prevoz hrane. Ta ukrep jc vlada morala izvršiti zaradi tegu, ker so pričeli stavkati mor-BuiH na Scni, kier ic ustavljen ves promet. Tako bo mogoče s pomočijo železnice dovazati v Pari/ potrebno htc.no in druge predmete. Ce bi vlada pravočasno lego nc storila >i Parizu grozila prcccjinja nevarnost, ker bi bil dovoz hrane brez tega ukrepa do želcznici zelo ogrožen.
materijala in razširitev zračnega omrežja, — 4) Nabava potrebnega števila telefonskih aparatov, in instalacija. — 5) Ojačevalcev v centrali.
V	Zagrebu:
1) Popravilo obstoječe telefonske centrale in razširjenje za najmanj '2(X)0 novih številk. — 2) Izgradnja telefonske kanalizacije, nabava in polaganje kablov, nabava telefonskega materijala in razširitev zračnega omrežja. — 3) N ihava potrebnih telefonskih aparatov. — 4) Instalacija ojačevalcev v centrali.
V	Ljubljani:
1) Razširitev obstoječe centrale za najmanj 1 r00 številk. — 2) Povečanje zbiralnih orj-anov v obstoječi telefonski centrali. — 3. Izgradnja podcentrale za najmanj 100 številk. — 4) Izgradnja tcleior.3ke kanalizacije, nabava, polaganje in razširitev zrrčne mreže. — 5) Nabava potrebnih telefonskih aparatov.
Razen tega boino uvedli tudi nove telefon~ke zveze z Grčijo. Bolgarijo, Romunijo, Češkoslovaško in Italijo in instalirali visokofrekvenčne naprave.
Vsa ta dela morajo biti gotova v treh letih.
S španskih boyš5
Burgos, 17. oktobra, c. Cele generala "Franca so danes pri Toledu zopet napredovale in zavzele \ al Morodo.
V Asturiji so v teku hude bilke. Povsod so bili rdeči miličniki odhiti. Včeraj so pri Talavm-i sestrelili tri rdeča letala, pri llalagi pa dvoje rdečih letal.
Burgos, 17. oktobra. A A. (DNB) Vlada nacionalne junte je izvedela, da teinlje madriska vlada iz obtoka ves srebrni denar, Oes da bo kovala srebrnike z marksističnim simbolom.
Burgcs, 17. okt. AA. (1>NB) Po zanesljivih informacijah se predsednik republike Azana ne upa več prebiti noč v Madridu. Pravijo, da se predsednik vsak večer odpelje z letalom v Valencijo, zjutraj se pa vrve,k. Madrid. .	M' .
Barcelona, 17. oktobra, b. Generalni konzril Portugalske je odšel danes z vsem osebjem, ne da! bi sporočil vzrok svojega nenadnega odhoda. V zvezi s tem se širijo v mestu razne vesti, ki pa jih no more nihče kontrolirali. Tako se na primer trdovratno vzdržujejo govorice, da so uporniške pomorske sile zbrane na širnem morju pred Barcelono in da nameravajo izvršiti napad na Barcelono.
Osvatan:e Abes'm'e
Rim, 17. okt. b. Iz italijanskih luk, Trst. Li-vorno in Nepulj so odplule v Vzhodno Afriko ladje »SemieK »Eventino«, Li^uria« in »Siciiia«, ki vozijo s seboj v Afriko fašistične čete,, ki imajo nalego zamenjati redno italijansko vojsko v Abe-siniji. Prvi so bili odposlani v Abesinijo bataljoni divizije »3. april«. V teku tega in prihodnjega meseca ho odposlanh v Vzhodno Afriko 30 bataljonov fašističnih miličnikov.
Rim, 16. oktobra. AA. (DNR) Snočni listi poročajo, do jc prispe! v Adis Abebo papežev legat msqr. Castclls™, nadškof na Padosu, da uredi duhovno pomoč katoliške cerkve Italijanom v Abesiniji. Njegov prihod v Abesinijo, povdarja »Tribuna«, ic tem pomembnejši, ker ic v zvezi z novimi velikimi dogodki. V najkrajšem časti bo izpeljana ofenziva v doslej še nezasedene kraje p! od o vite zapadne Abesinije. Ofenzivo priprav-Ijiajo po načrtih že pet mesecev in dobro oborožene čete čakajo samo še na odhodno povelje.
Prelei v Bomhavu
Bombay. 17. okt. c. Danes so se nemiri v Bombayu nadaljevali Borba se razvija med molia-medanskinii in indskiini verniki. Indi so boleli zažgati nek lempel. Prišlo je do prelivanja krvi iu doslej je bilo 38 oseb mrtvih, okoli 300 oseb pa je ranjenih. Poglavarji mohaniedancev in ln-dov so se sestali m izdali skupen proglas, v katerem pozivajo na mir. Proglas pa ni imel nobenega uspeha. Angleške vojaške oblasti zbirajo čete, ki bodo morale poseči in napraviti red in mir.
Bombay, 17. okt. b. Po včerajšnjih nemirih, ki so trajali ves dan, je sledila dokaj mirna noč. Indi in muslimani so se umaknili v svoje mestne četrti. Policija in vojaštvo se z vsemi silami trudita. da razstavita nasprotujoči si stranki, vendar pa ob edno stanje le malo zaleže. V včerajšnjih bojih je bilo 33 mrtvih in 300 težko ranjenih.
Osebne ves/l
Predsednik apelacijskega sodišča dr. Golin Vladimir se je vrnil z rednega lelnega odmora in prevzel posle. Sprejema samo od 11. do 12. ure vska delavnik izvzemši sredo in soboto.
Belgrad, 17. oktobra A A. Premeščena sta kot uradniški pripravnik pri go/dni upravi v Kostanjevici in/. Franc Lazarini. doslej pri okr. glavarstvu v Podrinjski Slatini, in za uradniškega pripravnika pri ravnateljstvu gozdov v Zagrebu inž. Dragan Belaškovič. doslej pri gozdnem odseku ban-ske uprave v Ljubljani.
Belgrad, 17. oktobra ni. Napredovali so v VI. pol. skup. sledeče učiteljice: Bckar Pelagija v Vavta vasi pri Novem mestu, Staviček Alojzija v Leskovcu pri Krškem Serajnik Jelislava na ljudski šoli v Mariboru levi breg Vre/ Antonija v Dravogradu, Malic Justina v Bogoiini, okraL Dolnja Lendava, Močnik Ivana v Libeličah pri Prevaljah ter /ni-deršič Angela v Črnučah pri Ljubljani. V VIL pol. skup. so napredovale sledeče učiteljice: Punčer Ma-riia v Vranskem. Špan Marija istotam, Šušteršič Ana na ljudski šoli v Ljubliani. Kostanievec Marita na ljudski šoli v Ptuju. Poglajen Marija na ljudski I šoli v Celin.
Belgrad, 17. oktobra, m. Ostavka Nikole Uzu-noviča na mesto častnega predsednika JNS je povzročila med vsemi ostalim1 člani glavnega odbora razumljiyo vznemirjenje. Glavni tajnik stranke dr. Kramer se je dva dni trudil, da bi Uzunoviča in njegovo okolico in izstopa iz glavnega odbora JNS odvrnil ter pomiril s predsednikom Živkovičem. Predočeval mu je posebno ležko stališče, ki ga bo imela taka zunanja manifestacija razpada stranke na občinske volitve v Sloveniji. Toda vsa njegova prizadevanja so ostala breuspešna. Da je slovenska JNS zaradi popolnega razpada glavnega odbora stranke posebno poparjena in prizadela, se vidi ie iz tega, da je vss čas bobnala o enotnosti »nacionalne fronte« v državi, zdaj pa bo morala lik pred občinskimi volitvami priznali žalost \o dejstvo popolnega razpada na zunaj že itak trhla, ne' daj vsemogočna JNS. V teku dneva ja iz avilo veliko število glavnega odbora JNS, da odlaga svoja mesta; med njimi so bivši poslanec Mihajlo Ži-vanovič, senator Jovan Altiparmakovič, Svetozar Tomič, Jovan A'eksič in drugi. Predsednik kluba senatorjev JNS Kosta Timotijevič je podal ostavko že preje. Edini, ki se krčevito drži svojega položaja, je glavni tajnik stranke dr. Kramer, lako da bosta os ala s Petrom Živkovi em edina čla-a glavnega odbora. Kakšno je razpoloženje v JNS, se vidi najbolj iz pisma, ki ga je pisal predsedniku stranke i.ivkovuu bivši poslanec in predsednik grajskega oblastnega oHbora Mihajlo Živanovič. V pismu pravi: »V zr.diijih šestih mesecih so se godile v vods,vu JNS stvari, ki so po mojem skromnem prepričanju v nasprotju s programom slranke ter z njenimi glavnimi in osnovnimi nalogami, da služi obnovitvi demokracije in normalizaciji no-tra ega političnega življenja. Ker ti pojavi niso slu.ajm in ker sem zastonj opozarja! nanje, odlagam članstvo v glavnem odboru JNS.« Približno v istem smislu so podali izjave člani glavnega odbora, ki so izstopili.
Spopad med raznimi tabori JNS je dosegel danes višek v klubovih prostorih v palači Devanhi, kjer je prišlo do vehementnega spopada med predsednikom stranke, Pelrom Živkovičem in podpredsednikom stranke Jovo Banjaninom. Med obema je prepir dosegel take meje, da je prišlo skoraj do Užitnega spopada; Ta spopad pa je zanimivejši zaradi tega, ker se je smatralo do zdaj, da sta
Peter Živkovič in Jovo Banjanin prijatelja.
Glavni odbor JNS je sedaj v popolnem raz-sulu. Nesloga, ki vlada v JNS, je razvidna iz današnje seje kluba senatorjev JNS, k er bi se morala postaviti kand datura za prcdsedniŠLvo senata, ki naj se voli 2J. t. m. V poznih nočnih urah še vedno ni prišlo do sporazuma o kandidatih. Najverjetneje je, da bodo senatorji JNS kandidirali za predsednika senutorja Petra Zeca.
Živkovweva JNS
se ses&ča
Ko je JNS izvolila za načelnika vpokojenega generala Živkoviča in se je združila z Jevličem, da bi bila močnejša, se je zgodilo ravno narobe. To je bilo za dobre nosove znamenje, da barka ni več mo-na, ker bi rada bila močnejša. Takoj so začeli odstopati nekdanji prvaki drug za drugim. »Jutro« si je dolgo prizadevalo, da bi ta razkroj zakrilo pred očmi svojih lahkovernih ovčic in ko-štrunov.
Dne 6 t. m. je pisalo: »Vesoljni JNS nasprotni tisk še vedno premišljuje, kaj bo z JNS po vstopu Jevli evih prijateljev, Possbno mnogo skrbi ima zagrebški »Obzor«. ki ve čisto sigurno, da bo izvajal častni predsednik g. Nikola Uzunovič neke konsekvence Ko'iko so te vesti izmišljene, o tem se bo lahko najbolje prepričala jugoslovanska javnost v bližnji bodočnosti...«
Dne 8. t. m. je »Jutro« pisalo: »Dobro znana centrala je vrgla v svet novo senzacijo v obliki napovedi skorajšnjega izstopa g. Uzunoviča iz JNS. Prepričani pa smo, da bo (g. Uzunovič) storil nekaj povsem drugega .. i«
Končno pa je »Jutro« dne 17. t. m. moralo vendarle iz Belgrada prinesli poročilo, da je ustanovitelj in častni predsednik JNS vendarle izstopil s kratkim pismom, ki se glasi po »Jutru«: »Ker mi tudi častno predsedstvo stranke nalaga gotove dolžnosti, ki mi jih morda ne bo mogoče izpolnjevati, se s tem zahvaljujem tudi za to izkazano mi čast.«
Kadar ustanovitelj in častni predsednik kake stranke tako obrne hrbet, tedaj je to signal, da morajo podgane naglo zapustiti sesedajočo se barako.
Dasietab 3.

u branju
Ruta . . . Dšn 42.503"-mot. Din 6.200"-
Frifo:čevžčev nasledmh
Zagreb, 17. oktobra, b. Snoči ob (i so se sestali člani bivše SDS k seji, ki je trajala do 10 zvečer. Na seji je bil ves čas navzoč tudi brat pokojnega Sveto/.arja Pribičeviča g. Adam Pribičevič. Davi ob 9 so se sestali člani bivše SDS v stanovanju g. Dragotina Demla, med katerimi so bili Adam Pribičevič, Večesluv Vilder, . dr. Hinko Krizman, dr. Milan Kostič, dr. Dudo Boškovič, Va-lerijan Pribičevič, Jurij Gosparac, dr. Orlič, dr. Budisavljevlč in drugi. Seje se je udeležil tudi Sreten Vekosavljevič iz Prijepolja. Soglasno je bil izvoljen za predsednika stranke Adam Pribičevič, ki je izvolitev sprejel. Vsi navzoči so poudarili, da bodo šli po poti. ki jo je začrtal pokojni Pribičevič ter da bodo pri tem najožje sodelovali z bivšo USS za ustvaritev ciljev bivše SDK. Jutri bo javna žalna manifestacija, ki se je bo udeležil tudi dr. Vladko Maček.
Pred sc'o senala
Belgrad, 17 oktobra, m. Danes ob 4. popoldne I je bila v senatu seja delovnega kluba senatorjev, , kateri so med drugimi prisostvovali predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, notran:i minister dr. Korošec iti prometni minhter dr. Mehmed Spaho. Na seji je bilo sklenjeno, da bo delovni klub predlagal na seji dne 20. oktobra za predsednika se-iiata dr. Želimirja Mažuraniča, bivšega ministra, dr. Handijo Karamehmedoviča, za podpredsednika pa dr. Handiio in Simonoviča Milana; za tajnike: dr. Gustava Gregorina, dr. Juraja Koturja in dr. Milka Cerkvenca.
Pred se*o skupšččne
Belgrad, 17. oktobra, m. V veliki srednji dvorani nove narodne skupščine so bile danes izvršene vse priprave za jutrišnjo svečano otvoritev. Otvoritvi narodne skupščine bodo prisostvovali poleg predsednika narodne skupščine Stevana Či-riča, ki bo otvoril novo poslopje, še veliko število narodnih poslancev in senatorjev, ki so v ta namen že danes prišli v Belgrad. Otvoritvi bo prisostvoval tudi odposlanec Nj. Vel. kralja, dalje predsednik vlade s člani kraljevske vlade, diplomatski zbor ter predstavniki cerkvenih in kulturnih organizacij. Velika dvorana za skupščinske seje je bila danes z vsemi mikrofonskimi instalacijami vred
' popolnoma dbgotovljena, enako tudi mala dvorana za seje odborov, v kateri bo jutri popoldne prva seja administrativnega odbora narodne »kup-
• Min«; vi r: »ijflfrr titttt ...... ■
Nagta smrt na holodvoru
Ljubljana, 17. oktobra.
Danes popoldne ob 14.25 je bila ljubljanska policija obveščena, da leži mrtev moški na peronu ! glavnega kolodvora. Na lice mesta se je podala j policijska komisija. Zdravnik je ugotovil smrt. ! Moža je zadel mrtvoud. Po dobljenih informacijah je mrlič identičen z Urši čem Franconi, rojenim leta 1870. v Ljubljani in tja pristojnim. Ur.šič je bil višji davčni upravnik v pokoju in hišni posestnik v Kocenovi ulici 1. Ob 14 je prišel na postajo, kupil vozni listek do Kočevja, kamor se je mislil odpeljati, da obišče sina, ki je profesor. V vlak je stopil ob 14.20, kjer mu je postalo slabo. Sprevodniki so pred odhodom vlaka to. opazili in odnesli moža na peron, kjer je umrl. Truplo je bilo po odredbi in na prošnjo svojcev, prepeljano na dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
Belgrajske vesti
Belgrad, 17. oktobra. AA. Italijanska vlada je poslala naši vladi noto, v kateri predlaga povišanje dogovorjenega kontingenta od 26. 6eptembra t. 1. j v razmerju do devalvacije lire, ker so vse te pogodbene kontingente določili po vrednosti, ne pa po količini. Povišanje kontingenta bo znašalo po predlogu te note 30 do 40%.
Drobne vesli
Zagreb, 17. okiobra. b. Danes je bil otvorjen v Zagrebu 26. zagrebški velesejem. Poleg kraljevega odjioslanca so bili pri otvoritvi navzoči številni predstavniki gospodarskih in kulturnih organizacij. Otvoritveni govor je imel minister za trgovino in iiidustri|o dr. Vrbanjič. Otvoritve pa se je udeležil tudi zagrebški nadškof koadjutor dr. Alojzij Stje-pinac
London. 17. okt. b Imenovan je posebni odbor, ki bo proučil in predložil predloge za nujno oborožitev Anglije na kopnem, na morju in v zraku. Vlada bo v kratkem predložila zbornici tolmačenje novega oborožitvenega programa, ki bo vseboval reorganizacijo angleške industrije. V političnih krogih smatrajo nov program angleškega oboroževanja kot predigro za popolnoma novo orijen-tacijo Anglije v zapadni evropski politiki.
London. 17. oktobra c. Angleški vojni minister Duff-Cooper je danes na proslavi nekega polka spet izjavil, da jc Anglija odločena vrniti mir v Evropi. Angleška armnda ima to nalogo, da prepriča vse angleške državljane, da je lako mečna, da bo znala ščititi mir v Evropi. Cim bolj bo Anglija oborožena, (cm manjša bo nevarnost nove vojne v Evropi.
Pariz, 17. okt. c. Francoski letalski minister Pierre Cot je izdal odredbo, s kaltio sc v zvezi z zakoni, ki so bili že sprejeti, podržavlja vsa industrija, ki dela za oboroževanje v zraku. Država bo v novi kapital prispevala dve tretiini, v jprav-nih odborih jiodjetij pa bodo tudi zastopniki ieli-ničnega vodstva tovarn in zastopniki delavstva.
Dunajska vremenska napoved. Nobenih bistvenih izprememb obstoječega vremena, le redka oblačnost in ponekod malo padavin, sicer lepo in loplo.
Zemunska vremenska napoved: Jasno. Temperatura se bo dvignila.
Zagrebška vremenska napoved: V južnih krajih Evrope stalno vreme z zmernimi temperaturami. Jasno, tu in tam lahno oblačivo z jutran imi meglami. Vse kaže, da bo lepo vreme še dalje trajalo.
Letošnja javna dela v Sloveniji
Po pravici smo se Slovenci vedno pritoževali, da glede na splošno in živahno gradbeno delavnost v naši državi Slovenija prav v javnih deli zaostaja. O tem 60 pričale naše zanemarjene ceste, neznanska 6tiska v bolnišnicah in drugih zavodih. Od kar pa zastopata slovenski narod v vladi naša ministra dr. Korošec in dr. Krek, se jc marsikaj spremenilo na bolje. Gospod ban dr. Marko Natlačen je omo-gc:il, da se je z banovinskimi 6redstvi v letošnjem letu razvila vprav velikanska gradbena delavnost pri javnih delih. Številna sredstva so omogočila, da naš človek kljub temu, da je slovenska lesna industrija ostala brez dela in da so nam še to, kar je bilo v obratu, ustavile sankcije, ni ostal brez dela in našel zaslužka pri javnih delih.
Nad 100 milijonov za javna dela
Živahno gradbeno delo pri javnih delih v Sloveniji je omogočila tudi država, ki je dala najpotrebnejša sredstva za nujne modernizacije naših najvažnejših cest. Tako je bilo iz velikega milijard-nega fonda za javna dela določenih 33,500.000 Din za modernizacijo naših cest. Za graditev železnice St. Janž—Sevnica je bilo odobrenih že 12,280.000 dinarjev, v kratkem pa bo odobrenih že izlicitira-nih novih 4,9C0.C00 Din. Za javne zgradbe: bolnišnice. carinarnice, druge zavode in univerzitetno knjižnico je dovoljenih iz različnih državnih virov nadaljnjih 14,250.000 Din. Za razne, regulacije, mostove in cestna dela je bilo iz državnega fonda za javna dela za 'etošnje leto dovoljenih 3,700.000 Din. Od 50,000.0(!0-kega državnega posojila za vodno oskrbo krajev pa je Slovenija dobila 2,500.000 Din. Skupno je torej za najrazličnejša javna dela v Sloveniji prispevala država nekaj nad 70.000.000 Din, kar sicer glede na to, kako pridni davkoplačevalci smo Slovenci in kako težko si priborimo pomoč države pri javnih delih, ni mnogo, a vendar toliko, da moramo priznati, da doslej še nikdar nismo bili deležni tolikšnega državnega prispevka k obnovi
Slovenije.	.	, ...
Ob vseh zgoraj naštetih javnih delih, moramo omeniti, da je zanje dovoljeni denar večinoma v vseh primerih tudi že v delu. Cestna dela iz mili-iardnega fonda za javna dela so se že vsa začela, železnica St. Janž-Sevnica pa se tudi že gradi. Okrog 50,000.000 Din je samo pri teh delih na razpolago. Pri ostalih javnih zgradbah je položaj prav lak in čakamo le še na potrdila licitacij za šol=ko polikliniko in carinarnico v Planini pri Rakeku, ki pa bosta v kratkem tudi potrjeni.
Banovina je za letošnje leto poleg velikih prispevkov v svojem rednem proračunu ustvarila še poseben banovinski sklad za javna dela in bednost-ni sklad, ki se v glavnem prav tako uporablja za izvršitev javnih del. V rednem proračunu je samo za vzdrževanje cest in mostov, in za najnujnejša popravila dovolila banovina skoraj 20.000.000 Din. Za regulacije rek in potokov je bilo dovoljenih nad 3.0co.ono Din. Banovinski fond za javna dela znaša 6.5COOPO Din. Od bednostnega fonda pa je bdo 2.850.000 Din odločenih kot podpora občinam, da bodo mogle tudi te izvrševati v svojem okolišu javna dela in tako odpomoči svojim brezposelnim delavcem.
Zgradbe in zavodi
Med važnejšimi zgradbami, ki se v letošnjem letu "rade pri nas, moramo najprej omeniti bol-niške"zgradbe. Saj je v vseh naših bolnišnicah že skozi dolga leta vladala strašna stiska, ki je često povzročila, da bolnišnice niso mogle sprejemati niti vseh težko bolnih, ki so se zatekli vanje po zadnjo pomoč. Iz državnih sredstev se gradi:
kirurgični prizidek
v splošni bolnišnici v Ljubljani. Ta prizidek 6e bo naslanjal na sedanji kirurgični oddelek in bo zvezan z njim v pritličju. Prav tako, kakor vsi drugi paviljoni v ljubljanski bolnišnici, bo tudi ta prizidek enonadstropen. Dolg bo 90 m ter bo imel 20 bolniških sob za 150 bolnikov, ter 4 dnevne prostore za okrevajoče. V prizidku bodo seveda tudi vse potrebne pritikline, operacijska soba, čajne kuhinje itd.
V	umobolnici na Studencu gradijo
opazovalni oddelek za moške.
za katerega je tudi država dala potrebna sredstva. Oddelek bo enonadstropen z nadzidkom ter bo dolg 57 m in 15 širok. Stroški za zgradbo in opremo oddelka so preračunani na 3.000.000 Din, od česar odpade na gradbena dela 1,034.000 Din.
V	Mariboru gradi banovina velik
bolniški paviljon za 3 oddelke,
ki bo stal na vrtu splošne bolnišnice v Mariboru. Paviljon bo štirinadstropen in bo dolg 82 m. Imel bo še posebne prizidke, ki bodo razčlenjali veliko zgradbo. V niem bodo nastanjeni očesni, kožni in opazovalni oddelek. Vsa stavba je z opremo vred preračunana na 8,500.000 Din.
V	letošnjem letu gradi banovina tudi večji prizidek v
ptujski bolnišnici, kjer deloma tudi preureja upravne prostore. Ta gradbena dela se bodo še nadaljevala prihodnje leto.
V	Gornji Radgoni preurejajo veliko graščino v
hiralnico,
ki bo imela prostora za 250 starčkov Banovina ie doslei za prezidavo graščine porabila nad 1,500.000 dinarjev. V letošnjem letu so bila v glavnem urejena stanovanja in gosjiodarska poslopja.
V	Ljubljani dobimo tudi
šolsko polikliniko,
za katero je gradbena dela izlicitiralo podjetje Anton Mavric za 081 000 Din. Ker smemo v najkrajšem času pričakovati potrditev te licitacije, ho še to jesen zapela lopa*a tudi za to tako potrebno zgradbo, za katero bo dala denarna sredstva država.
Tudi za povzdigo kulture in izobrazbe smo v letošnjem letu dobili Slovenci nekaj novih zavodov. ki smo jih res hudo potrebovali. Ze dolga leta se je vlekla borba za
univerzitetno knjižnico,
za katero je vsa naša javnost zahtevala jx>trebnih sredstev Po prizadevanju naših ministrov dr. A. Korošca in dr. Kreka ter bana dr. Natlačena je končno zanela, na velikem stavbišču v srcu Ljubljane 5. oktobra, prva lopata.
Velikanska je bila tudi stiska na ljubljanskih srednjih šolah. 2e dolga leta Ljubljana ni dobila nobene nove gimnazije in so morali dijaki I. in III. drž. gimnazije hoditi v šolo na isti zavod, kjer so si delili prostore z dopoldanskim in jx>po]dan-skim poukom. Lani okrog Vseh svetih je začela graditi banovina
bežigrajsko gimnazijo, za katero je jjripravila 8 in pol milj. Din. Veličastna zgradba je zrasla v enem letu. Prav na današnji dan bo popolnoma urejena in opremljena gimnazija izročena svojemu namenu, za kar gre iasluga edinolc banovini.
V	letošnjem letu se je preselilo iz neprimernih poslopij v Ponovičah
banovinsko deško vzgajališče. Zavod se je jireselil v nekdanjo žrebčarno na Selu pri Ljubljani, kjer banovina sedaj preureja vse prostore, tako da bo zavod v resnici primeren za vzgojo mladine. Poleg tega bodo zavod prevzeli Salezijanci, ki so priznani vzgojitelji obrtne mladine, ki bo pod njihovim vodstvom prav gotovo dobila prvovrstno obrtno izobrazbo.
Tudi za povzdigo kmetijstva so potrebne šole in zavodi. V letošnjem letu je Sloveni|a napravila tudi na tem polju važen korak naprej. Ministrski svet je dovolil 319.000 Din za
kemtijsko poskusno in kontrolno postajo
v Ljubljani. Stala bo nasproti carinarnici v Ljubljani. Graditi jo bodo začeli v kratkem in bo še do zime pod streho.
V	Svečini pri Mariboru preureja banovina lef>o graščino v veliko
gospodinjsko šolo,
v kateri se bo okrog 60 gojenk naučilo vsega potrebnega za smotreno gospodarstvo in gosjx>dinj-stvo. Gradbena dela so v glavnem že vsa opravljena. Sedaj se izvršujejo potrebne instalacije ter se izdeluje oprema. Celotna ureditev šole z gosjx>-darskimi posiopji vred pa bo stala banovino okrog 1,300.000 dinarjev.
Prekmurje bo v letošnjem letu dobilo
kmetijsko šolo
v Rakičanu. Ta banovinska šola je bila ustanovljena že leta 1926, vendar je ostala brez glavnih zgradb, zlasti brez šolskega poslopja. Letos bo šola dograjena in je zato žrtvovala banovina nekaj nad 1,000.000 Din. V zvezi s tem je bila vas Ra-kičan tudi priključena na električno omrežje, za kar je tudi prispevala banovina.
Da bo zopet država prevzela skrb za konjerejo v Sloveniji, je dala banovina na razjx>lago kmetijskemu ministrstvu banovinsko posestvo v Ponovičah.
2rebčarna
se je v letošnjem poletju že preselila v Ponovite. S prihodnjim proračunskim letom bo kmetijsko ministrstvo prevzelo stroške za napredek konjereje v Sloveniji in bo nekdanja banovinska žrebčarna postala državna.
V	banovinskih zdraviliščih in letoviščih
so bile v letošnjem letu številne adaptacije in prezidave. Tako je v zdravilišču Topolščica bilo preurejeno in jjovečano poslopje »Berče« in nekatera gospodarska poslopja V zdravilišču Dobrni so v letošnjem poletju zgradili moderno pralnico in kuhinje. V zdravilišču Rogaška Slatina pa bodo še letos začeli graditi moderen hotel za 150 postelj.
Iz kalderminskega fonda so se v letošnjem letu zgradili številni
carinski oddelki,
ki so stali okrog 1,300.000 Din. Tako so bili zgrajeni carinski oddelki na Kalcah, Savodnja, Sorici ter Holmcu. Nekoliko večje zgradbe so bile postavljene v Hotederšici, 2ireh, Ratečah na Gorenjskem, na Korenskem sedlu, Jezerskem vrhu in Gorenji Vižingi.
Za carinarnico v Planini je na razpolago 900 000 Din in so bila gradbena dela za enonadsfropno in 19 m dolgo poslopje oddana že za 450.000 Din.
Poleg teh novih zgradb 6ta tako banovina kakor tudi država prispevali precejšnjo vsoto za popravila raznih banovinskih in državnih zavodov. Velike, že obstoječe zgradbe zahtevajo skoraj vsako leto številna popravila samo zaradi tega, da se na njih ne napravlja še večja škoda.
Zboljšanje prometnih razmer
Z vsakim letom so postajale naše ceste bolj slabe in zato vedno bolj kričale po temeljitem popravilu. Tudi tako potrebnih novih železniških zvez smo dolga leta zaman čakali. Letos pa se je začela graditi nad vse važna
Železnica Št. Janž—Sevnica
Vsa proga bo merila nekaj nad 12 km. Podjetje inž. JDukič, ki je prevzelo prvih 9 km dolgi kos proge od Št. Janža proti Sevnici, gradi progo v Mirenski dolini že vse leto. Graditev tega dela proge je prevzelo za 12,280.000 din. Od tega denarja je šlo že okrog 5.000.000 din za delavske mezde, ki so vse prišle v prid tamošnjemu prebivalstvu, ki je večinoma zaposleno ob gradnji železnice. Ta del proge mora biti dokončan do maja 1937. Za zadnje 3 km proge je bila licitacija 12. avgusta in je prevzelo to delo tudi podjetje ing. Du-kič za 4,900.000 din. Delo torej tudi v prihodnjem letu ne bo počivalo. Nadalje bo treba zgraditi še velik železobetonski most čez Savo v Sevnici. Načrti za most so že izdelani in bo licitacija zanj prihodnjo pomlad.
Slovenija postaja z vsakim letom bolj priljubljena tujsko-prometna dežela. Predpogoj za obilen tujski promet pa so vedno dobre avtomobilske ceste, na katerh tujci s svojimi avtomobili lahko hitro in brez težav dospejo do zaželjenih letovišč. Radi tega so se tudi vsa denarna sredstva, ki so bila dovoljena Sloveniji iz velikega milijardnega fonda za javna dela. namenila za modernizacijo in tlakoAnje tisHb prometnih žil, ki nas posredno ali neposredno vežejo s tujino. Od 33.5 milijonov din je bilo za tlakovanje
ceste Ljubljana—Kranj
določenih 20 milijonov. Vsa ta dela so že izliciti-rana in tudi oddana. Le v odseku Ljubljana-Št. Vid, ki ga je izlicitiralo podjetje Slograd iz Ljubljane, čakamo še na potrditev Glavne kontrole. Cesto od Št. Vida lo Jeprce gradi podjetje ing. Dedek iz Ljubljane, ki ie v lelošnjem zgradilo moderen umik nevarnemu Medenskemu klancu. Ta, sedai popolnoma položni klanec, ie že ves tlakovan. Na njem grade sedaj velik železobetonski nadvoz, ki bo vodil novo cesto čez železniško progo, s čemer bo odpadlo za promet nevarno križišče z železnico. Prav tako je tudi že zgrajen umik nerodnemu Med-vodskemu klancu, kjer gre cesta kakih 500 m po novi smeri, s čemer bo postal tudi ta klanec lepo pregleden in položen. Povsod drugod od Jeprce do Št. Vida pa popravljajo in razširjajo temelje ceste tako. da bo še to z>mo na vsej progi cesta v glavnem temeljito popravljena.
Preložitev gaštejskega klanca od Labore do Kranja je izlicitiralo podjetje Slavec, ki bo v kratkem začelo z gradbenimi deli. Tam bo tudi zgrajen železobetonski nadvoz, ki bo peljal cesto nad železniško progo.
Za modernizacijo
ceste Št. Ilj—Maribor
ki je prav gotovo najvižne ša prometna zveza Slovenije s Srednjo Evopo, je iz istega fonda bilo dovo'jenih 5 milj. din. Tlakovanje in betoniranje ceste od Maribora do Pesnice je izlicitiralo gradbeno podjetje Nassimbeni iz Maribora, ki bo takoj,

»Zavidam Ti za Tvojo polt!"
Ali ni ta odkritosrčnost obenem tudi največje priznanje za ženo! Ako so žene za-vidne, tedaj moški gotovo občudujejo...
Zdaj je lahko biti zares negovan. Elida krema IDEAL, ta suha dnevna krema, napravi kožo gladko, ohrani polt mladostno čisto in brez poškodb. Ker ima v sebi hamamelis, poživlja in obnavlja kožo. Negovanim ženam, je postala neogibno potrebna 1
ELIDA KREMA IDEAL
ko bo licitacija potrjena, začelo z delom. Manjša gradbena dela so bila na tej cesti tudi v letošnjem poletju že izvršena.
Začasno zvezo Slovenije z morjem pa služi cesta, ki gre iz Ljubljane čez Škoflico, Kočevje, Brod na Kolpi do Delnic. Za popravila te ceste od
Ribnice do Broda na Kolpi
je bilo določenih 8.5 milj. din. Ker je za dolgo proga ta vsota premajhna, se bodo popravili le najpotrebnejši in najnerodnejši odseki. Tako je izlicitiralo podjetje Slavec iz Kranja odsek Ribnica-Dolenja vas, ker je že začelo z delom, in preložitev pri Moravi. Stavbna družba pa je izlicitirala odseke Kočevje-Dolga vas, nadalje Briga-Banja Loka in Krkovo-Fara, kjer je deloma že začela z delom.
Ceste
V	letošnjem letu se izvršujejo iz banovinskega fonda za javna dela, bednostnega sklada in rednih kreditov ter državnih prispevkov številna popravila banovinskih in občinskih cest. Najvažnejša dela, ki so vsa v delu ali pa deloma že končana, navajamo po okrajih.
V	brežiškem okraju prelagajo klanec v Železnem, nadaljujejo graditev nove ceste Senovo-Veliki Kamen in cesto Videm-Zdole-Poklek in občinsko cesto Močnik-Pečice. V celjskem okraju nadaljujejo z gradbo banovinske ceste Sv. Jurij-Planina in grade na novo občinsko cesto Podlog-Gotovlje ter cesto Frankolovo-Česnice. Nadalje grade občinsko cesto iz Šmartnega v Rožni dolini do Vojnika ter so uredili cesto Celje-Grobelno. V črnomaljskem okraju tlakujejo in popravljajo banovinsko cesto Blatnik-Črnomelj-Vinica in banovinsko cesto Bušinja vas-Radovca. Obsežna so tudi dela za preložitev klanca čez Tančo goro. V gor-njegrajskem okraju grade cesto v Konjskem vrhu.
V	kamniškem okraju nadaljujejo z graditvijo banovinske ceste Moravče-Drtija-Kandrče in prelagajo klanec na Kavranu. Na novo so začeli graditi cesto Krnjski rak-Luče. V kranjskem okraju prelagajo cesto v Kokrški dolini pri Dolgih mostovih. V kočevskem okraju gradijo nove ceste med Staro cerkvijo in Novim bregom ter med Strugami in Vrbov-cem. V delu so tri občinske ceste: Rob-Krvava peč, nadalje Briga-lnlauf-Borovec in Nova Štifta-Travna gora. V krškem okraju gradijo nanovo banovinsko cesto Gora-Golek in prelagajo cesto Novo mesto-Stranje-Mršeča vas. Prav tako prelagajo ovinke na banovinski cesti v Mokronogu. Popravljajo in preurejajo pa občinske ceste Boštanj-Gra-hovica-Križišče in cesto Leskovec-Senuše-Straža.
V	laškem okraju so dokončali cesto-Trbovlje- Marija Reka, popravljajo in prelagajo pa cesto v Špancu pri Trbovljah, cesto Trbovlje-Zagorje in cesto Trbovlje-Hiastnik-Zidani most v Vodjevi raj-di. Popravljajo se še banovinske ceste Celje-Zi-dani most do Rimskih toplic in cesta Mišji dol-Sv. Marjeta V litijskem okraju so dokončali v ta-mošnjem okraju le*eči del ceste Moravče-Drtija-Kandrče. Popravbaio in modernizirajo pa cesto Ljubliana-Litija-Radeče. Grade občinske ceste Po-lica-Blečvrh in cesto Dob-Pokojnica, popravljajo-pa občinske ceste Peščenik-Sv. Duh-Krka. Banovinsko cesto Iz ake-Trojane razširjajo, modernizirajo pa cesto Zagore-lzlake. V ljutomerskem okraju gradijo novo banovinsko cesto Ljutomer-Stročja vas-Strigova. V logaškem okraju so popravili banovinsko cesto Laze-lvanje selo-Kakek in zvaljali cesto Rakek-Cerknica-Grahovo. Na novo grade cesto Cojnarje-Ravnik, popravili pa so cesto Smre-čje-Praprotno-Rovte V mariborskem okraju so nadaljevali z zgradbo banovinske ceste Reka-Sveti Areh, ceste Slovenska Bistrica-Oplotnica, ceste Rače-Fram-Koprivnik in ceste Ruše-Sv. Areh. Po pravljajo pa banovinsko cesto Marenbcrg-Ribnica-Brezno. V mariborskem okraju levi breg gradijo cesto Bresternica-Sv. Križ, cesto Sv. Anton-Kra-ljevci, cesto Sv. Peter-Ložane, cesto Hrastovec-Sv. Rupert ter cesto Koreno-Spodnji Duplek. V novomeškem okraju gradijo cesto Novo mesto-Hmeljnik in cesto Žužemberg-Sela-Šumberg-Ra-dohova vas. Popravljajo cesto Vrbovec-Podlipa-Srednji Lipovec, cesto Šmarjeta-Kronovo in cesto skozi Velike Brusnice. V prevaljskem okraju gradijo banovinsko cesto Crna-Št. Vid in občinsko cesto Ribnica-Senjorjev dom na Pohorju. V ptujskem okraju gradijo cesto Leskovec-Podlehnik in cesto Obreh-Šalov;i, popravljajo pa cesto Ptuj-Senarskn.
V	radovljiškem okraju gradijo novo cesto Rcka-
Koprivnik in Uskovnica Srednja vas, popravljajo pa cesto na Vršič. V slovenjgraškem okraju popravljajo in prelagajo cesto Šoštanj-Št.Vid. V konjiškem okraju nadaljujejo zgradbo ceste Oplot-nica-Pohorje na Cclaškem klancu. Na novo gradijo cesto Slovenska Bistrica-Oplotnica in cestc Žreče-Sv Kunigunda. V šmarskem okraju gradijo cesto Marijina vas-Želale in cesto Loka-Virštanj-Golobinjak. V delu so ludi cesta Mestinjska vas-Pristava, cesta Lesično-Virštanj in ccsta Rogaška Slatina-Sv. Florijan. V škoiielošškem okrajii so zvaljali cesto po Selški dolini in popravili cesto Češnjica-Rudno ter zgradili podaljšek ccstc proti Dražgošam. Preuredili so tudi cesto Podboršt-1'c-trovo brdo-Sorica.
Zgoraj naštela dela so večja dela. Poleg teh pa so zl asti občine s prispevki iz banovinskegtt bednostnega sklada izvršile veliko število popravil, cest in polov, ki bi jih bilo tu preobširno naštevali
Novi mostovi
V letošnjem letu je prišlo na vrsto ludi lepo število novih mostov, tako grade most čez Ncvljico v Vrhpoljah, nadalje Cundrov most v Kokrški dolini na cesti iz Kranja proti Jezerskemu. Pri Kočevju grade most v Livoldu. Ob novi železniški progi St. Janž-Sevnica grade most za dovozno cesto pri postaji ,!e'ovec. V Podpeči pri Ljubljani grade čez Ljubljanico velik železobetonski most. V kratkem bo razpisan Beričevski most, v delu pa ;e že mnst čez Račevo v Žireh. V novomeškem okraju grade most čez Raduljo, v prevaljskem pa Kolterjev most čez M ežo. Pri Murski Soboti se gradi most čez Lendavo. Sava Bohinjka bo dobila lep most v Soteski, Sava Dolinka pa most pri Javorniku, katerega je voda odnesla že pred 10 leti.
Regulacije
V letošnjem letu so bile izvršene številne regulacije. Poleg stalnih regulacij velikih rek, kakor Save, Savinje in Muro so dobili vsi okraji precejšnje zneske za najnujneše regulacije manjših rek in jiotokov. Poleg teh številnih del. ki jih je^ v vsej Sloveniji nad 50, in katero izvršuje tehnični oddelek banske uprave, je izvršil še kmetijski oddelek banske upravo lopo število zagrad hudournikov, za kar je porabil skjraj 3 milij. Din.
Vodovodi
Tudi zgradba vodovodov jo v lelošnjem lotu lopo napredovala. Polog številnih kapnic grade zajetje za veliki vodovod, ki lx> dovajal vodo iznad Kranja do Stare Loke pri Škofji Loki Prvi dol velikega belokranjskega skupinskega vodovoda jo prav tako v delu. Razširjeni in povečani so hili nekateri manjši vodovodi, v katerem pa pridejo na vrsto še vodovod v Starem trgu ob Kolpi in vodovoil na Vrhniki.
Čeprav je nemogoče našteli do zadnjih potankost i in vsa dela, ki jih v lelošnjem lotu opravlja banovina, žo samo la pregled dokazuje, da je letošnje loto brez dvorna v javnih delili nadvse živahno. Toliko najrazličnejših dol v Sloveniji še nikdar nismo imeli in upajmo, da bo v bodoče vsako leto prineslo prav tako številna oli-čekoristna javna dela, ki bodo omogočila delavstvu čim več zaslužka, naši lopi Sloveniji pa čim večji gosjiodarski razvoj in procvit.
Drobne novice
Tovarištvo in „Slov. Narod"
Ob priliki mojega imenovanja m senatorja je objavil »Slov. narod« tole Čestitko:
»Že senatorja sta imenovana Miloš Cukavac, odvetnik in predsednik okrajne organizacije JRZ v čupriji, in Franc Smodej, uradnik Presbiroja v Belgradu. Smodej je bil kaki dve leti hudo bolan, da ni mogel opravljati svojih uradnih poslov. Nameravali so ga ze upokojiti, pa se mu je lani zdravstveno stanje tako zboljšalo, da je zopet lahko prevzel svoje službene posle. Sedaj je gavni urednik slovenskega dela »Samouprave«, glavnega glasila JRZ. Po poklicu je duhovnik, ki pa svojega prvotnega poklica že desetletja ne izvršuje.«
Vsebina te tovariške »čestitke« je kajpada popolnoma izmišljena. Nikdar nisem bil hudo bolan in tudi nisem imel nobenega bolezenskega dopusta. Res pa je, da sem bil vsega skupaj skoraj tri leta na neprostovoljnem, diktiranem dopustu, s katerega se v službo nisem več povrnil, marveč sem bil pod vlado g. Uzunoviča upokojenko pa tako, da sem bil celih devet mesecev brez pokojnine. Vse to ljubeznivim časnikarskim tovarišem pri »Slov. narodu« menda ne bo neznano, ker se je gospoda, ki je »Slov. narodu« zelo blizu, ves ta čas zame zelo interesirala in stalno dregala, da je treba »špijona dr. Korošca« iz C. Presbiroja odstraniti. Kajpada je tudi izmišljeno, da sem glavni urednik »slovenskega dela« »Samouprave«, marveč sem le član direktorija »Samouprave«. Narodova trditev, »da svojega prvotnega poklica že desetletja ne izvršujem«, je pa le toliko resnična, da nimam nobene dušno-pastirske službe, odkar sem jo izgubil, kakor bo menda tudi »Slov. narodu« znano, v Celovcu na pritisk, zahtevo in grožnje nemških nacionalcev, zato ker sem vodil na Koroškem slovensko osvo-bojevalno politiko kot tajnik političnega društva in kot »Mirov« urednik.
Fr. Smodej, senator.
Blago za """""""
moške & suknje I
Največja in nailepša izbera in najsolid-nejše cene I
ŽlenBei
Ljubljana Mestni trg 22 Vas postreže najboljel
Koledar
Nedelja, 18. oktobra: 20. pobinkoštna, misijonska nedelja. Luka, evangelist; Julijan, puščavnik.
Ponedeljek, 19. oktobra: Peter Alkont, spozna-valec; Etbin, opat.
Novi grobovi
f Dr. Ivan Arnejc
i" V petek rjutraj je v Ljubljani umrl g. profesor klasične gimnazije dr. Ivan Arnejc. Z njegovo smrtjo je nastala v vnstah tukajšnjih koroških Slovencev globoka vrzel.
Pokojni dr. Ivan Arnejc se je rodil 1876. v Gornjih Goričah pri Rožeku v Rožni dolini. Gimnazijo je študiral v Beljaku, univerzo pa v Gradcu, kjer se je izobrazit v klasični filozofiji. Najprej je služboval kot suplent v Celovcu, nato pa na klasični gimnaziji v Mariboru. L. 1913 je bil odpoklican v proorvetno ministrstvo na Dunaju, in sicer v slovenski oddelek, kjer je služboval do 1. 1918. Tam je vodit tudi državno zalogo šolskih knjig, in sicer slovenskih L. 1918 je prišel v Ljubljano, kjer mu je tedaj narodna vlada izročila državno zalogo šolskih knjig. Nato jc služboval na sedanji III. državni gimnaziji, zadnja leta pa na klasični gimnaziji. kjer je poučeval grščino in latinščino. Na Dunaju se je poročil trudi z gospo Irmo, ki živi sedaj v Ljubljani. Njegova hčerka Vera je bila pred leti promovirana na ljubljanski univerzi iz priro-dopisne skupine, hčerka Justa študira germanistiko v Lj-ubljani, sin Mirko pa študira stroino tehniko. Pokojnik je v daljšem sorodstvu z župnikom g. dr. Arnejcem na Tnsteniku.
Pred leti se je pokojnik živahno udejstvoval v organizacijskem življenju tukajšnjih Slovencev, zlasti pri Gosposvetskem Zvonu ter je bil nekaj časa tudi predsednik Združenja Korošcev. V tej svoji funkciji je storil mnogo dobrega, ker je skrbel za Korošc«, ki so pribežali sem ter jim pre-skrbel zaslužek, ali jim omogočil eksistenco. — Vrlemu koroškemu rodoljubu ohranimo časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. Naj mu sveti večna luči
Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 20, na pokopališče na Viču. K pogrebu so vabljeni vsi Korošci in prijatelji slovenske Koroške ter ostalo občinstvo.
■f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Franc U r š i č, višji davčni upravitelj v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 popoldne. V splošni bolnišnici je umrla gdč. N o v y Marija, stara šele 20 let Pokopali jo bodo v ponedeljek ob 4 popoldne.
•f" V Lescah je umrla v najlepši dekliški dobi Pavla T r i p 1 a t. Pokopali jo bodo na domačem pokopališču v Lescah.
•f* Na Selili pri Šumberkn se je dne 16, otkobra t. 1. preselila v večnost ga. Jera Ozimek, po domače Tomaževa mati, v starosti 77 let. Pred dvema letoma je umrl njen mož g. Jože Ozimek, posestnik, gostilničar in dolgoletni župan občine Sela-Šum-
berk, sedaj pa je odšla še ona za njim, da prejme za svoje zgledno življenje plačilo Pogreb bo danes ob treh popoldne.
•f- V Gornjih Podpoljanah. župnija Vel. Laiče, je umrl poses,nik Anton TomSič, zaveden katoliški mož. Bil je od ustanovitve član nadzorstva Hranilnice in posojilnice v Vel. Laščah, večkrat v odboru bivše občine Sv. Gregor, vzoren, varčen gosnodar, pa odprtih rok za cerkev, misijone in uboge.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Poznavalec mineralnih voda
zahteva povsod izrecno le
ROGAŠKO SLATINO
ker ta zraven priietnega svetilnega okusa krepi tudi prebavo.
Kcg S. h," "K? *
Osebne vesli
—	Župnijske izpite so v dneh od 14. do 15. oktobra opravili naslednji duhovniki lavantinske škofije: Janko Bejek, provizor v Pečarovcih; Jurij Lebič, Škofijski tajnik; Maks Ledinek, kaplan v Ljutomeru; Leopold Mihelič, kaplan v Slov. Bistrici; Matej Močilnik, kaplan v Ptuju; in Franc Sinon, kaplan v Starem trgu.
= Poročita se danes v Mokronogu trgovec in agilni smučarski zvezin učitelj ter športnik Vili Gregorčič in gdč. Anica Kolenčeva, hčerka uglednega trgovca in gostilničarja v Mokro-ngu. Iskrene čestitke
—	Poroka. V ponedeljek se poroči v Zagorski cerkvi vnet prosvetni delavec g. Anton Medved, mesarski mojster v Zagorju z gospodično Milko Podbregarjevo, gostilničarko v znani Grčarjevi gostilni. Mlademu para želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
, površniki
v priznano elegantni izdelavi in veliki izberi
LUKIČ, Stritarjeva ulica
Ljubljana je najcenejši tednik za radiofonijo, saj stane mesečno le 10 Din. Če pa plačate naročnino za vse prihodnje leto, dobivate list do novega leta 1937 brezplačno. Pišite še danes dopisnico na upravo Radio-Ljubljana, Ljubljana, Bleiweisova 31.
Vsako običajno svetilko
lahko preuredite v
A L A D D I N
petrolejsko-plinsko svetilko za
125 svet Z
—	Katehetsko društvo v Ljubljani vabi vse svoie člane na občni zbor, ki bo z navadnim dnevnim redom v sredo 4. novembra t. 1. ob 6 zvečer v posvetovalnici KTD v Jugoslovanski tiskarni.
—	Nepotrebno beganje delavstva. Nekateri listi poročajo, Ha obstoji načrt zakona o minimalnih mezdah, po katerih naj bi znašala minimalna mezda Din 13.50. Zvišati bi se smela ta mezda za največ 75 odstotkov Kakor je znano, tak načrt ne obstoja, če pa obstoja, ga merodajni faktorji ne jemljejo resno v obzir. Zakon o minimalnih mezdah bo vendar izdan zato, da delavstvu pomaga, ne pa, da pomaga zniževati sedan:e plače.
—	Družba sv. Rafaela za varstvo slovenskih izseljencev bo imela občni zbor 26. oktobra ob 4 popoldne v pisarni Rafaelove družbe, župnišče pri sv, Krištofu. Vsi prijatelji izseljencev iskreno vabljeni.
—	Občinske volitve za občine Begunje v logaškem okraju, ki so bile odrejene za nedeljo 25. t. m., se radi pregrupacije občine, ki je v razpravi, preložijo na poznejši čas. Dan volitev bo objavljen s posebnim razglasom.
originalno angleško
„SUPER"-ALADDI3C
glavo za svetilko Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
„BARZEL" 2: Subotka
Zahtevajte brezplačen ceniki
— »Industrijska smotra«, strokovn časopis, je izšel. Belgrad, poštni predal 124.
Na>eč]a jugoslovanska tovarna upognjenega pohištva
R E, M E C - C O .
— Kinopodjetniki dravske banovine so usta-, novlli lastno združenje. Z uvedbo zvočnega filma.' se je ravno v zadnjih letih filmska industrija,1 predvsem v tehničnem pogledu tako močno raz-, vila, da tvori danes v svetu eno naglavnejših panog gospodarskega razvoja. Vzporedno s tem so1 se tudi kinematografi pričeli izpopolnjevati ter v tem pogledu dosegajo danes dokaj ugodno oceno,1 Njihovo izpopolnjevanje je pa deloma tudi treba pripisovati lastnim strokovnim organizacijam, ki' delujejo v vsakem oziru le v interesu svojih članov. Take so že dalj časa razmere izven Jugoslavije. Pri nas je pa pričelo pred leti kot prvo delovati Združenje kinematografskih podjetnikov savske banovine v Zagrebu, ostale banovine pa niso imele še doslej lastnih združenj. Že od pomladi so se vršile v Ljubljani predpriprave za ustanovitev Združenja kinopodjetnikov dravske banovine, v nedeljo, dne 11. t. m., se je pa že vršila v Ljubljani prva redna skupščina, ki si je izvolila odbor, od katerega si Združenje nadeja uspešnega delovanja v interesu svojih članov. Sedež Združenja je v Ljubljani, pisarna se nahaja v prostorih kina »Union«.
KINO KODEUEVO releton 31-62
Danes ob 15'30, 17 30 in 20. ter mtri ob 20. uri opereta
Mačka v vreči
in glasbeni film SIRENE
—	Abiturientom II. drž. gimnazije v Ljubljani (na Poljanah) iz leta 1911. Koncem oktobra ali začetkom novembra priredimo prijateljski jestanek za 25 letnico mature. Prisrčno vabljeni tudi tovariši iz tedanjega VIII razreda, ki so med letom zapustili ta zavod. Udeležbo in želje izvolite sporočiti na naslov: Riko Jug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36, I nadstropje.
—	Društvo slov. likovnih umetnikov sporoča, da želi Bata osnutkov za reklamo tu<li od naših strokovnjakov; kdor bi želel priti v stik s tem podjetjem, nai čim prej pošlje nekaj svojih dosedanjih del Fr Goršetu, Gospo*vetska cesta 13, ki jih bo oddal na pristojno mesto.
—	Radio Ljubljana, je naš najstarejši, najcenejši in najboljše urejevani tednik za radiofonijo. Poleg člankov in ilustracij, ki so namenjeni lažjemu razumevanju programa naše postaje, prinaša list na leto zanimivosti iz radiofonije, filma, gledališča itd. Ima tudi izborno tehnično prilogo, ki je za vsakogar neobhodno potrebna. Glavna od!ika lista pa je obsežen program vseh evropskih postaj, ki prihajajo za naše poslušalce v poštev. — Radio
—	Požar. Iz Sv. Jerneja pri Ločah nam poro-: čajo: 15. t m zjutraj ob 3 so pogoreli hlevi Hajd-nika Cirila na Ličnici z vso krmo m orodjem. Živino so rešili Vziok požara najbrž cigarete.
—	Ribolov na dražbi. Okrajno načelstvo v Ljubljani bo dne 3 novembra 1936 ob 9. uri dopoldne oddalo na javni dražbi v zakup za 10 let ri-barsko pravico v zakupnem okraju Škofljica in Bokalce najvišjemu ponudniku. Natančnejši pogoji in informacije so razvidni iz uradnega razglasa na deski okrajnega načelstva.
— Pri zlati žili, bolečinah ▼ križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolcaj nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joselovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogt. reg. 8. br. 30474/3S.
—	Županom, občinskim odbornikom in ostalim volilcem priporočamo: Zakon o občinah — 2. pregledana in izpopolnjena izdaja Din 10; Zakon o volilnih Imenikih z izpremembami in dodatki 10 dinarjev; Uredba o sestavi kandidatnih Ust, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini 3 Din. — Dalje priporočamo novo Uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, 3 Din. Naročite pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	14 let stara deklica is krščanske hiše, v zelo siromašnih okolščinah, prosi, da bi jo sprejeli v kakšno krščansko trgovino ali ji drugje omogočili, da pride do poštenega kruha. Ponudbe na uredništvo.
—	Pri saprtju, motnjah ▼ prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jose! grenčice«._
—	Številka tri je srečna Iterilkal Tudi v Vašem življenju je najbolj važno troje: zdravje, lepota in sreča. Skrbite torej v prvi vrsti za zdravje svojih zob! Negujte jih z zobno kremo Sargov KA-LODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sul-foricinoleat dra. Braunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Slovenci v pokrajinah šampanjca
Vinorodnih krsjev v Franciji je obilo, toda le majhna ploskev severo-vzhodne Francije rodi vino, ki ima po zakonu zaščiteno pravico nazivati se šampanjec Peljite se z železnico od Strassbourga ali od Metza proti Parizti. Kakih 150 km pred Parizom je postaja Chalons s. Mame, ki že leži na meji šampanjske pokrajine. Bolj znano mesto je Reims, kjer so se vršile hude bitke za časa svetovne vojne. Nemci so za nekaj dni zasedli Reims in so imeli priliko uživati pristni šampanjec, ki ga je bilo po kleteh centralnih vinaren na milijone steklenic. Le škoda, da oficirji niso pustili vojakom do tako dragocene kapljice, misleč, jo v celoti prepeljati v zaledje Prišel pa je nenaden hiter umik in plen je ostal pravim lastnikom.
Proti koncu septembra šampanjski vinogradi mrgolijo ljudi kakor v Savinjski dolini ob času trgatve hmelja. Od daleč so se pripeljali, da ob trgatvi, k traja do 15 dni, dobro zaslužijo. Tudi sloven«ke izseljence na železnih rudnikih blizu Ver-duna zajame to gibanje. Možje ostanejo vdovci za nekaj dni in uživajo sladkosti vdovskega stanu, ko si morajo sam: kuhati, niihove žene in odrasle hčerke pa se odpeljejo na trgatev, da se tam na-užijejo svežega zraka in sladkega grozdja ter da se vrnejo nazaj s prihranki, ki so že vsi vnaprej določeni, za kaj se bodo porabili.
Šampanjec je treba skrbno in dolgo pripravljati. Ob trgatvi se grozdje docela očisti gnilih jagod, predno sc da v stiskalnico, kamor mora priti sveže, kakor je bilo na trti. V stiskalnici se počasi stiska in le prava »župa« se porabi za šampanjec. Iz tega razloga se pripravi vsako leto šampanjca le kakih 250.C00 hektolitrov, a šampanjskega vina se je pridelalo do 450.000 hektolitrov. Zanimivo je tudi, da je šampanjsko grozdje v večini črno in vendar je šampaniec zlato-ruraene barve, kakor bi bil iz samega belega grozdja iztisnjen. Mošt se v tovornih avtomobilih takoj prepelje v centralne vinarne, kjer se v kleteh pretvori potom vrenja v vino. S tem pa šampanjec še ni pripravljen. Treba bo čakati še nadaljnja tri leta. Spomladi se pretoči v steklenice, ki se dobro zamašene naložijo v spodnje kletne prostore, kakor polena v skladovnici. Ko se šampanjec pretaka v steklenice, se mu doda majhna količina čistega trsnega sladkorja. S pomočjo tega sladkorja se v steklenici polagoma dovrši drugo vrenje. Ogljikova kislina, ki se pri tem razvija, ne more uhajati, temveč ostane v vinu, ki se zato tako lepo peni, ko ga nalivamo v kozarce. Kleti so tako globoko pod zemljo (do 30 m), da je v njih stalna temperatura od 10—12 stopinj. So pa te kleti ogromnih dimenzij, skoro podobne katakombam, kjer se človek prav lahko izgubi v neštetih hodnikih. Ena sama vinarna v Reimsu ima kletnih prostorov za .4 kvadratne kilometre, kjer zori do 5 milijonov steklenic šampanjca. Razumljivo, saj morajo vinarne imeti pridelek na zalogi od 4—5 let nazaj. Ko je šampanjec po 3—4 letib v steklenicah dozorel, mif ie treba oavžeti gošSo,'. ki se ie usedla na sten'o. V. ta namen se steklenice nagnejo z vratom navzdol' in posebej ižvežbani detlavci skozi tri meseciAjsak. dan dbračajOiri na" poseben način tresejo, da še" gošča polagoma vsede na zamašek v vrat steklenice. Drugi potem tako navzdol obrnjene steklenice spretno odpirajo tako, da pena požene ven vso goščo. Zdaj je treba steklenico ie doliti, vnovič zamašiti, olepšati z napisom in šampanjec je gotov za pošiljatev. Na zahtevo klijentov se mu doda tudi nekaj sladkorja, da dobi še slajii okus. Ako hočemo šampanjec prav okusiti, moramo steklenico pustiti nekaj časa na ledu tako, da se čaša na zunanji strani nalahno orosi.
Možje so svoje žene ob povratku izpraševali, če so bile kaj pijane od šampanjca. »Niti poskusit ga ne dajo,« je bil odgovor. »Pile smo navadno vino, a le za potrebo in nič več.« Znano je, da v pokrajini šampanjca ni pijancev. Ljudje vino uživajo zmerno, zato jim je pa v blagoslov, kar se na zunaj kaže v lepih hišah ln Čednih gospodarskih posloo-i>h.	š. A.
Trgovec Čelerin izpuščen
Dodatno k našima dvema prvima poročiloma navajamo šc, da je policija včeraj izpustita iz zaporov trgovca Draga Čeferina. Ostalih sedem soudeležencev te afere pa je ostalo v zaporu ter s« bodo morali zagovarjati ali zaradi sleparij in tihotapstva s kokainom, ali zaradi ugrabljenja oz. omejevanja, osebne Svobode. Trgovcu Ceferinu se je posrečilo da je dobil vrnjeno menico za 15 tisoč dinarjev, ki jo je uničil. Policija, ki je včeraj zaključila preiskavo, ie ugotovila, da ie bila v enem zavodu namesto kokaina navadna soda bi-karbona, v drugem zavoju pa kilogram fižola. Zaslišana je bila tudi gospa Čeferinova, ki pa jo je policija spustila na prosto. Ves spis o tej nenavadni kokainski aferi je policija izročila sodišču.
Od g. Čeferina smo prejeli naslednji popravek:
Ni res, kakor Se zatrujuje v listu o meni: O tem trgovcu ie znano, da ie zelo bogat, dasi še pred leti ni imel premoženja, res pa je, da živim v skromnih razmerahl
Ni res, da bi kdai trdil, de sem prišel do premoženja s spretnimi kupčijami in posrečeno špekulacijo.
Ni res, da bi izginil iz Ljubljane, res pa je, da sem se ves čas nahajal v Ljubljani in se javno kretal.
Ni res, da bi pri preaskavi našli marsikaj zanimivega in poučnega o delovanju tega trgovca, res pa je, da se pri preiskavi pri meni ni rvallo ničesar in da je preiskovalna komisija napravila v tem smislu tozadevni zapisniki
Ni res, da bi pred leti prišel čez mejo, res pa je, da sem bil že pred vojno in ves čas po voini v Ljubljani.
Drago Cefenin.
Sah
Šahovski klub .Triglav. obveJSa vse Mame ln prijatelje Šaha, da priime v torek, dno 20. t. m. i rednim dolovanjom. Prva. prireditev bo prvenstveni turnir 7,a naslov klubskega prvaka za loto 19.17. Kor bo turnir razdeljen v iz.lo4IJnl in glavni turnir, imajo pravico udeležbo |>olcg dosedanjih Igralcev tudi vsi na novo prijavljeni člani, k' 5" nimajo potrebno kvalifikacije. Prvo mofltvo »Triglava« jo ta inesoc odigralo po nalogu Slovensko Šahovsko 7,vc7.e ic tri prvennlveno ma-teho i ljubljanskimi Šahovskimi klubi in vselej zmagalo t. visokim rcrzultatom. Rezultati »o naslednji: V 1. kolu h Šahovskim klubom »LovSin« v raamorju 7VSi:Vi; v II. kol.i z .Omladino« s 7:1 In v III. kolu s ■Si*on«ktm Sah. klubom* z 8:0 Trenotno vodi v ljubljanski tabeli moStvo •Triglava- z 'J3H točkami in pričakujemo, da bo v težkih borbah, ti ga še čakajo, častno odrezalo.
Laž in resnica
V roke nam je prišla skrivna okrožnica, kakršne pošiljajo sedaj pred volitvami agitatorji združenih nasprotnikov slovenskega ljudstva, ki se skrivajo pod imenom JNS ali pa pod firmo sračjega gnezda, ki se imenuje tudi »ljudska fronta«. Spodaj navajamo tisto lažnjivo okrožnico, zraven pa besedilo, kako bi se okrožnica morala prav za prav glasiti, da bi bila resnična in da bi se naj slovenski ljudje po njej ravnali:
Laž govori
Strogo zaupno!
Nasilje sedanjega režima je vsak dan hujše. Opoziciji so vsi sestanki prepovedani. Vsak gostilniški razgovor velja režimu za političen sestanek in kaznuje udeležence z Din 200—500. Opozicijsko časopisje ne sme resnice povedati. »Slovenec, Domoljub in Slov. Gospodar« pa svobodno lahko lažejo in prejemajo zato še vladine podpore.
Največje nasilje izvajajo jeruzaleraci pri občinskih volitvah. Dev. M. v Polju, Zg. Tuhinj in druge občine so postali na;grozovitejši primeri klefofašizma.
Na stotine in tis»če uradništva so premestili, ker noče z jeruzalemci. Čez 20000000 (20 miljonov) znašajo premestitveni stroški, delovni ljudje pa — stradajo.
Kljub nasilju se naši možje in fantje junaško drže. Naši uspehi pri volitvah so nadvse lepi in v mnogih občinah smo zmagali: Sp. in Zg. Logatec, Planina, Ponikva. V Dev. M. v Polju so jeruzalemci volivni izid potvorili. Tam smo zmagali s sto glasovi. Njihova goljufija bo prišla pred sodišče.
Najbolj zverinsko se obnašajo nekateri kaplani, zlasti oni, ki so razupiti, da pohujšujejo z nemoralnim življenjem cele okolice. Škofija dobiva neprestano prijave o njihovih grdobijah. Po celi državi se govori o nasilstvih in grozodejstvih, ki so jih jeruzalemci izvršili nad delavkami in delavci v Kranju, Mariboru itd. Najprej so štrajk povzročili in delavce nahujskali, potem so jih pa z orožr.iki in policaji izgnali iz tovaren ter štrajk v krvi zadušili. V Jugočeški ni bilo nikogar, ki ne bi bil tepen. Neusmiljeno so udarjali s puškinimi kopiti po delavkah. Na stotine pretepenih delavk se je zateklo v bližnjo cerkev v Stražišču. Toda orožniki so jih z nasajenimi baioneti tudi iz cerkve izgnali. Pretepene delavke trdijo, da so opazile med žan-<larji tudi preoblečene kaplane.
Kmetske dolžnike so izročili beograjski čar-šiji. Ni jim dovolj političnega centralizma. Centralizem so režimovci intabulirali še na slovenske kmetije, in mu izročili polovico Slovenije ▼ brezmejno izkoriščanje. S to uredbo je upropaščeno slov. zadružništvo. Petdesetletne napore slovenskega naroda bodo jeruzalemci v desetih letih uničili.
Resnica govori
To-le pa bodi javno povedano!
JRZ je dala toliko svobode, da lahko vsak poštenjak svojo stvar javno zastopa. Piscu okrožnice na oni strani se pa menda še danes toži po tistih časih, ko je lahko denunciral naše ljudi, da so morali plačevati težke tisočake. Takratni tako-zvani »punktaši« so tedaj tudi izdajali zaupne okrožnice, ki pa so bile vse podprte z imeni in dokazi in niso lagale.
Pri občinskih volitvah pri Dev. Mariji v Polju so pofarji in komunisti v bratskem objemu terorizirali volivce. Nemoteno so zasedli ves prostor pred volišči, da naši volivci skoro vse dopoldne niti na volišče niso mogli. Ker je oblast omogočila volivcem dohod na volišče, se sedaj teroristi pritožujejo.
Na tisoče ljudi slovenskega imena in značaja je bilo pod JNS premeščenih ter razmetanih na vse strani. Na tisoče poštenih ljudi je moralo v pregnanstvo, ker so bili pošteni, ker so verovali zakonu, se po njem ravnali in svojemu narodu bili zvesti. Takrat so se današnji frontarji vsi preplašeni skrivali v luknjah, pofarji in )NSarji pa so rjoveli, češ da so opravili državnotvorno delo. Ko pa je sedanji režim popravil nekaj krivic in premestil v bližnje kraje nekaj državnih nameščencev, ki so ali sami prosili za premestitev, ker so uvideli, da jih ljudstvo ne mara, ali pa take, ki so državno avtoriteto oškodovali s svojim življenjem, s koruzništvom, pijančevanjem in lenobo, ali pa take, ki so bili tako osovraženi, ker so med jns-arskim režimom ljudi denuncirali, jim škodovali ter jih pri volitvah javno in brez sramu goljufali, kadar je sedanja vlada kakega takega premestila, je pa ogenj v strehil Saj verjamemo, da so koruzniki in pijanci bili najbolj prikladno orodje jnsarskim metodam, ki pa jih je konec)
Nasilja, ki so jih sračji ljudski frontarji in )ns-arji delali na voliščih v Logatcu in pri D. M. v Polju bodo kajpada prišla pred sodišče! Pred sodišče pride tudi tisti slučaj v Zalogu, ko so »preganjani« Jnsarji in frontarji našemu človeku polomili roke. Oni so pretepali in uganjali zločine, sedaj, ko jih je pa prijel paragraf, pa vpijejo, da so preganjani. Tudi tat vpije, kadar ga primejo.
Te in enake bedarije so komunisti razširjali pred tedni po vsem Slovenskem. Kaplani, fajmo-štri in škofje — vse se je obleklo v žandarske uniforme in hitelo v Kranj! Za strašne tepce mora pisec onostranske okrožnice imeti slovenske ljudi, če misli, da bo takim lažem kdo verjel. Res pa je, da morajo grdo obrekovanj kaplani in fajmo-štri danes braniti poštene delavce, katere komunisti po tovarnah denuncirajo in jim kruh odjedajo.
Slovenski narod. Kako dolgo nameravaš še trpeti pod jeruzalemskim nasiljem in pokvarjenostjo? Kako dolgo boš še trpel nezaslišano zlorabo vere in cerkve v politične umazanije? Ni čuda, da se pripravljajo zarad: takega postopanja nekaterih duhovnikov kmetje iz Kašlja, Lipljen, Golega itd. za prestop v starokatoliško cerkev.
Delavci. Kako dolgo boste še trpeli izkoriščanje klerikalnega velekapitala? Napravite vi vsi, ki ste ponosni sinovi našega naroda, pri prihodnjih občinskih volitvah konec temu nasilju in izkoriščanju in volite opozicijske liste. Vse mora na plan. Vsak je dolžan, da se bori proti klerofašizmu.
Nasilni režim preliva kri po celi državi. Kri je tekla v Križevcih na Hrvaškem, na Polšniku je padla nedolžna žrtev. Kadarkoli je vladal Korošec je tekla kri Pomnite to in ravnajte se po tem.
Proglas JNS je zaplenjen. Zaplenjena je po-smrtnica za Svetozarjem Pribičevixem. Korošec je prepovedal prepeljati mrtvega Priibčeviča v Jugoslavijo.
Le vprašajte urarja, kako mora pri svojem delu napenjati oči. Zanj je dvojne važnosti, da pazi na vzorno razsvetljavo.
farfmotcčnodtlc fri žarnici
® NITKA V DVOJNI VIJ A Č N f C
Doslej volilo 69 občin | Shod dr, Kreka v Stražišču
JRZ dobila Opozicija . JNS . . .
62 občin 7 občin 0 občin
Preberi in daj zaupno naprej.
Celih 50 let so se naši najboljši ljudje prizadevali, da so ustvarili močno zadružno organizacijo. Celih 50 let dela in boja s sovražniki slovenskega ljudstva, ki so se, organizirani v liberalni stranki na vse kriplje prizadevali, da bi rešjli moč in oblast oderuhov in magnafov nad slovenskim kmetom. Potomci tistih starih oderuhov in podeželskih magnatov pa so v tej državi najprvo sprejeli centralizem, nato pa so s pomočjo nesrečne JNS v teku 6-letnega nasilnega režima naše zadružništvo in našega kmeta skoro uničili. JRZ si mora sedaj prizadevati, da popravi tudi gospodarske grehe, katere so te pijavke zagrešile nad slovenskim ljudstvom.
Vse svinjarije, ki so lih kedaj centralistični odpadniki naredili slovenskemu narodu v škodo in sramoto, bi ti zločinski tipi, ki take okrožnice pišejo, radi naprtili poštenim ljudem, ki so zaradi zvestobe svojemu narodu bili zaprti in preganjani. Zato se moramo res vprašati, kako dolgo bo slovenski narod še mirno prenašal to denuncijantsko golazen na svojem telesu!? Dne 25. oktobra je dan obračunal Taki ljudje ne spadajo v slovensko narodno skupnost.
Dovolj dolgo je nasilni režim vladal nad Slovenci! Dne 25. oktobra se bodo vsi slovenski ljudje lahko svobodno izrekli, kdo je za jugofa-šiste, pofarje in frontarje, kdo pa je za pošteno slovensko in gospodarsko delo pod vodstvom neomadeževanih mož dr. Koroščevega zaupanja.
Kadar kjerkoli pod vplivom alkohola teče kri, je vsega kriv dr. Korošec! Kadar pa so orjunski streli pokali v meso slovenskih ljudi, takrat pa so rekli, da je to »nacijonalna« potreba. To si zapomnite in se po tem ravnajte)
Ali je oklic )NS res zaplenjen, nam ni znano. Znano pa nam je, da so centralistični batinaši v teku 18 let našemu kmetu in delavcu zaplenili ogromne milijone denarja ter ga pobasali kdo ve kam. Na občine so JNSarji postavili ljudi svojega zaupanja. Ti »predsedniki« so mnogokje zaplenili občinske blagane in jih spravili v svoj žep. |RZ je temu napravila konec in take gospodarje postavila pred paragraf. Kadar se vam bliža centralistični agitator, skrijte žepe in blagajnel To vas uči skušnja 18 let!
Zato volite slovenske poštenjake na listi JRZ.
Shoda zaradi zgodnje zime po hribih
Kum, 17. oktobra.
Žalosten je pogled s Kuma na polja, ki so pred dobrim tednom bila up kmetovalcev. Povsod leži še sneg, pod katerim se uničujejo in gnijejo jesenski pridelki. Dočim je po dolinah in nižje ležečih krajih sneg skopnel. tako da ljudje že sejejo in pospravljajo jesenske pridelke, je po višinah še do pol metra snega. Na prvega je padel drugi; ker je nastopil mraz, je zmrznil, tako da je trd kot v najhujši zimi in drži ne samo človeka, ampak celo voz. Zato je škoda zaradi zgodnje zime za te kraje strašna. Prizadete so v tej okolici najbolj župnije Dobovec, Št Jurij, Dole, Svibno, Polšnik. Ljudie so naravnost obupani. Pridelali so žita več kot polovico manj ko druga leta, tudi krompir je slabo obrodil. Upali so na ajdo. To je pa uničila zima. Ljudje ne bode imeli potrebnega živeža niti za polovico leta So kmetske družine, ki štejejo 10—12 članov, pa imajo za celo leto 300—400 kg žita, denarja p? tud> ne, da bi vsai koruzo kupili. Edino kpaaje, ki ga imajo j«, da jim bo v tem pomanjka-
nju pomagala država. To je nujno potrebno, ker se sicer drugače ne bodo mogli preživeti.
Združitev bivših občin Jeronima in Prekope s trško občino Vransko, ki se je zavlačevala skoraj 2 leti, je sedaj končno vendarle dosežena. Izvršila se je po najvišjem ukazu kraljevskih namestnikov na predlog notranjega ministra dr. A. Korošca. S tem ukazom je zdaj za vselej konec te dolge pravde, ki se je po dolgih naporih in trudih končala v prilog okolice S tem sta Jero-nim in Prekopa dobila zadoščenje za krivico, ki se jima je storila svoj čas, ko sta bila proti volji prebivalstva potisnjena k občini Tabor, dočim že po svoji naravni legi ne spadata drugam kakor k Vranskemu. Tako bomo sedaj imeli lepo zaokroženo občino, katere teritorij se bo kril popolnoma s teritorijem fare in šolskega okoliša. Dozdaj je štela občina Vransko 1300 prebivalcev, s priključitvijo Jeronima in Prekope pa se to število poveča na okrog 800. Likvidacija se mora po nalogu okrajnega načelstva izvršiti v osmih dneh.
Pri dosedanjih občinskih volitvah so politične skupine tako-le zmagovale in propadale:
)RZ je zmagala v sledečih občinah:
Rajhenburg, Senovo, Sromlje (okraj tircžicc).
Dobrna (Celje).
Blagovica, Domžale, Homec, Ihan, Mengeš, Tuhinj (Kamnik)
Ribnica, Loški potok (Kočevje).
Mavčiče, Šenčur (Kranj).
Bučka, Cerklje, Kostanjevica, Mokronog, Raka, Studenec, Škocjan, Št. Jernej, Tržišče (Krško).
Zagorje ob Savi (Litija).
Brezovica, Dobrunje, Ježica, Polje, št. Vid, Tomišelj, Sv. )ošt, Vrhnika (Ljubljana).
Gornja Radgona, Križevci, Sv. Jurij ob Ščav-nici (Ljutomer).
Planina (Logatec).
Radvanje, Zg. Polskava, Sp. Polskava, (Maribor dcs. breg).
St. Ilj v Slov. goricah (Maribor levi breg).
Ajdovec, Ambrus, Bela cerkev, Brusnice, Orehovica, Šmarjeta (v seznamu pretekle nedelje jo je tiskarski škrat izpustil, kar je nekaterim političnim nemrrnežem vzbudilo škodoželjno upanje, da se bodo še enkrat lahko spustili v volivni boi, po sc jim ne bo treba), Prečna, Sela-Sumberk, Šmihel-Sfopiče, Št. Peter, Zagradec, Žužemberk (Novo mesto).
Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Sv. Lovrenc v Slov. goricah (Ptuj).
Begunje, Kranjska gora, Mošnje (Radovljica).
Oselica (Skofja Loka).
Šmarje pri jelšah, Št. Vid pri Grobelnem, Rogaška Slatina (Šmarje pri lelšah)
V vseh teh občinah je znjagala
(F
\	pa je zmagalo v
sledečih občinah:
Vitanje (Konjice).
Čaiež (Krško)
Gornji in Dolnji Logatec (Logatec).
Studenci (Maribor desni breg).
Lesce (Radovljica).
Ponikva (Šmarje pri jelšah).
JNS pa je zmagala v sledečih občinah:
Nikjer.
Danes so volitve v sledečih občinah: Slivnico pri Celju, Kostrivnica, Pristava, Sv. Peter na Medvedjem selu, Zibika, Zuscm, Sv. Štefan.
KINO SLOGA BEBHBj
Misterijozni a izredno napeti film I
Charlie Chanova skrivnost I
Danes ob 11. uri dop. po globoko I znižanih cenah Din 3'50 in 5*50 E
Občni zbor
Kršč. ženskega društva
je bil prav dobro obiskan. Društvena podpredsednica ga. Saderjeva je uvodoma iskreno pozdravila vse navzoče ter se v toplih besedah zahvalila za številno udeležbo. Imensko je pozdravila gospo ba-nico, ki so ji zborovalke priredile prisrčne ovacije. Posebej je pozdravila tudi obe častni predsednici: g. dr. Brejčevo in gdč. Krekovo. Nato je v značilnih besedah očrtala pomen in namen organizacij ter podala kratek historijat Kršščanskega ženskega društva. Sledilo je poročilo tajnice g. dr. Logarjeve in blagajničarke ge. Šušnikove. V obeh je bilo nanizano toliko in tako raznovrstnega dela, da moramo društvu k takemu uspehu naravnost čestitatil Po začrtani poti pogumno naprej in društvo bo prednjačilo na vseh popriščih ženskega udej-stvovanja! V odbor so bile izvoljene nastopne gospe in gospodične: Goričanova, dr. Logarjeva, dr. Natlačenova, Podgornikova, Remčeva, Sadarjeva, Sušnikova. Vencajzova, Vrhovčeva; kot preglednica pa ga. Milavčeva in gdč. Tomažičeva ter v razsodišče ga. Vrtovčeva, ga. Kodretova in ga. Puntarjeva. — 'z načrta za prihodnje leto naj omenimo: 1. dve Miklavževi prireditvi, prva za najbed-nejšo deco, druga za malčke društvenih članic in po njih vpeljanih somišljenic; 2. proslavo Materinskega dne s skupnim sv. obhajilom vseh članic in z običajno otroško prireditvijo v operi; 3. uvedba društvenih večerov, eventuelno društvenih družabnih ali pa tudi javnih družabnih večerov: 4. prirejanje tečajev; 5. udeležba pri vseh cerkvenih in državnih manifestacijah ter sodelovanje pri prireditvah sorodnih društev.
Občni zbor je soglasno sklenil, da se odpošlje kr. ban. upravi vloga, s katero se jo prosi, nai iz-posluje, da se 24. september določi kot Slomškov spominski dan, ki naj se praznuje po vseh šolah naše kraljevine, kakor se praznujeta sv. Sava in Strossmayer
Z občnim zborom je bilo združeno nad vse zanimivo, temeljito in stvarno predavanje ge. upra-vitepice Lebarjeve »Apostolat sodobne žene«.
Z željo, da bi v bodočem poslovnem letu članice, če mogoče, še podvojile skrb in zanimanje zn društvo ter s prošnjo, naj Vsemogočni blagoslovi trud in delo, je zaključila ga, podpr. občni zbor.
Stražišče pri Kranju. — V nedeljo, dne 18. t. m. bo v dvorani šmartinskegn doma javen shod, na katerem Ih> govoril minister dr. Krek. — Vsi vabljeni!
Dr. V. Bohinec -
priv. docent naše univerze
Te dni je bi! imenovan za priv. docenta za geografi o v Ljubljani prof. III. drž. realne gimnazije dr. Valtei Bohinec, Dr. Bohinec |e po rodu iz Istre. Po dovršeni srednji šoli v Ljubljani se je posvečal študiju geografije kar na petih univerzah: v Zagrebu, Neaplju, Dunaju, Heidelbergu in Ljubljani, kjer je bil I. 1921 promoviran. V naslednjih letih je deloval kot asistent na naši univerzi, od 1926 pa se udejstvuje kot srednješolski profesor. Z nastopom dr. Bohinca v naš' javnosti se je pričelo novo poglavje slovenske geografije. Kajti po njegovi inici-jativi sta se osnovala Geografsko društvo in Geografski vestnik, ki mu je bil on urednik in mu je stalen sotrudnik. Dr Bohinec je tudi priznan kartograf, pedagog in predavatelj v našem radiu in najrazličnejših društvih. Priredil je več zemljevidov, napisal celo vrsto izvrstnih zemljepisnih učbenikov in pričel s široko zasnovanim »Zemljepisom Evrope«, ki izhaja v založbi Slov. šol. Matice. K zaslužnemu imenovanju iskrene čestitke!
Skrb za Belokrajino
Bela Krajina jo bila od nekdaj v gospodarskem oziru zanemarjena. Zaradi slabih prometnih sredstev je bila skoraj dežela zaso. Pod sedanjim1 režimom pa se je začela za Belo Krajino nova doba. Z železnico, ki bo vezala Slovenijo z morjem in katere zgraditev je gotova stvar, se bo gospodarstvo v Beli Krajini začelo dvigati in ro bodo Belokranjcem odprli novi viri zaslužka. Tudi tako dolgo gojena želja in zahteva Belokranjcev, da se zgradijo vodovodi v krajih, kjer primanjkuje pitne vode, se izpolnjuje. Dne 27. oktobra se bo vršila obravnava, ki je že uradno razpisana iu na katero so vabljeni vsi udeleženci in prizadeti za vodovod, ki bo preskrboval z vodo kraje: Stari trg, Mavčiče. Leskovavas, Paka, Predgrad, Zelenjavas, Za-gozdec, Gor. Podgora, Dol. Podgora, Kovačavas. Dol. Prelesje in Kot.
Iz šmarshega kota
Važna, nova banovinska cesta se bo gradila v prihodnjem letu v najbolj zapuščenem hribovitem delu našega okraja in sicer ob Zibiki preko Sv. Štefana proti Grobelnem Dolžina te ceste bo znašata približno 10 km in bo šla po hribovitem ozemlju, ki je bilo dosedaj brez vsake cesle. Ta cesta bo za šmarski okraj prav velike važnosti. V bližini Sv. Štefana in sicer pri Ločnici se bo namreč ta nova banovinska cesta zvezala tudi z ravnotako banovinsko cesto s trgom Šmarje p. J. tako, da bodo sedaj vsi ti kraji zvezani s svojim središčem. Tudi severozapadni del kozjanskega okraja bo dobil svojo naravno zvezo s središčem šmarskega okraja. Ta banovinska cesta bo prav za prav nadaljevanje že dograjene banovinske ceste, ki se prične pri Belem in teče v dolžini 7 kilometrov do Zibike. Dne 14. t. m. je bil že komisijski ogled, katerega je vodil inž. Orel, uradnik banske uprave v Ljubljani. Tega ogleda sla so udeležila tudi dr. Ogrizek iz Celia in načelnik slmarskega cestnega odbora Ivan Turk. Trasira-nie se je že pričelo takoj po komisijskem ogledu. Vse prebivalstvo se teh del zelo veseli, ker bodo dobili kmetje s tem odprta vrata v svet, na drugi strani bo pa zmanjšana velika brezposelnost, ki vlada sedaj v našem tako revnem okraju. Vsa ta dela bo podprl tudi okrajni cestni odbor v Šmarju pri J. Prebivalstvo, ki se je tudi v velikem številu udeležilo tega komisijskega ogleda, zna prav dobro ceniti trud in napore svoiih pravih zastopnikov kakor tudi naklonjenost sedanje banske uprave. Ljudje sami spoznajo in vitli jo, tla se državna oblast sedaj resnično trudi in skuša popraviti ono, kar je bilo za časa prejšnjega re- < žima tako zamujeno.
Radeče pri 7Jd. mostu
V petek je umrla Ana Trbovec, skrbna in do bra žena znanega in uglednega lesnega trgovca ter lastnika žage. Stara je bila 75 let. Zadnje čase je veliko trpela, saj je cele tri mesece morala ležati v postelji. Prejela je sv. zakramente in v Bogu zaspala. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 8. Naj v miru počiva. — Novo vrhovsko pokopališče bo danes ob 10 blagoslovil mestni župnik g. Anton Lovšin. Dolgotrajno delo za lepo pokopališče je sedaj kop-čano. Upamo, da bo novo pokopališče vedno lepo in snažno in vsakemu trajen opomin, kaj je človek. Pomembno je, da bo novo pokopališče blagoslovljeno vprav na misijonsko nedeljo. — V nedeljo 25. oktobra bo »Kmetska knjižnica začela novo sezono z lepo, novo igro »Grobovi«, ki jo je napisal Janez Jalen. Začetek kakor po navadi. Ker so igralci najboljši in je igra zelo zanimiva in poučna, pridite in poglejte vsi, da se boste prepričali. Ne bo vam žal. V kratkem času za mal denar veliko dobrega.
Ljubljanske vesti
O Slovo novega slovenskega misijonarja. Danes zvečer ob pol 8 bo v cerkvi sv Jožc'a poslovilna slavnost za odhajajočega indijskega misijonarja br, Janeza Ribaša D. J. Spored: misijonski govor, izročitev misijonskega križa, rožn, venec in slovesne lilanije, po blagoslovu na razdelitev spominskih sličic in obisk misijonskega muzeja. Mi-si onar odpotuje v sredo v prvih jutranjih urah. Zato sprejema te dni še darove, če :ih želi še kdo poslati našim misijonarjem v Indijo. Oddati jih je treba pri vratarju jezuitskega samostana (Zrinjske-ga cesU 9). Odhajajoči misijonar se priporoča vsem misijonskim prijaetljem v pobožno molietv.
fes dafitska medna trgovina!
Ceni. občinstvu naznanjam, da odprem v ponedeljek 10. t. m. na Kongresnem trgu 19 (peleg Tičarja)
Ir^otfino z damsklm modnim blagom
Sta'no bom imela v zalogi vse vrste damske ia perili py.jaine, b!u/e. pl< tenine etc. po najnovejši pariški in dunaiski modi. — Potrudila se bom da bo l cenjeni odjemalci
postn; eni solidno in joc. ni.
Se priporoča
Pejica fsn:ri
bivšs poslovodhinla <1ani"'e konleticija Ivrdke Sois
• Korcšci! Umrl je naš rojok, profesor klasične gimnaz'je g. dr. Ivan A r n e j c. Spremimo ga vsi na njegovi zadnji poti danes ob 15 uri izpred hiše žalosti na Rimski cesti 20. — Klub koroških Slovencev.
<?) Sv. maša zadušnica za rajnim prol. dr. J. Arnejcem bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 8 v frančiškanski cerkvi.
■ Sv. maiia zadušnica za t stud. ohil. Antona Nahtigala bo v torek, 20. oktobra ob 3 v križanski
cerkvv
0 Za obletnico smrti blagopokojnega gospoda direktorja ing. chein. J. Turka bo maša zaduš-nica v ponedeljek ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
0 Rokodelski dom. Vse osebje, ki sodeluje pri gledaliških igrah in drugih prireditvah v Rokodelskem domu, naj se zanesljivo udeleži sestanka, ki bo v ponedeljek. K), t. m. točno ob 8 zvečer v dvorani. K sestanku vabimo tudi nove moči, ki se žele udejstvovati pri priljubljenih prireditvah v Rokodelskem domu.
© Vse pisarniške posle, trgovske predmete, stenografijo, strojepisje itd., nemščino se lahko naučite v večernem trgovskem tečaju na Cliri-stotovem učnem zavodu, Domobranska 15. Informacije, prijave dnevno, tudi zvečer do 7. ure. Pričetek tečaja 19. oktobra. Šolnina 100 Din za vse predmete.
Sijajna veseloigra s klasičnim ljubavnlm parom
Lifian Harvey - Wi!!i Fritsch
Kasmeh sreče
vGlUckskinder)
SLOGA:
v auu
Komedija veselega humorja ln Izvrstne zabave
Medeni tedni
Any Ondra Hans Sohnker
MATICA
Premiera! Operetni šlager sezone!
\B carsfvu lutk
Glasba R. Benatzkega po motivih baleta „Punčka" (»uppenfe«) Magda Schne der, Wolf Albach Retty, Paul Hdrbiger, flcSela SendrocK


0 Mestno tajništvo JRZ za Ljubljano, Slomškova ul. št. 19, sporoča vsem članom, da posluje dnevno, izvzemši nedelj m praznikov, od 9. do 13. in 16. do 19. Poslovodeči pisarniški tajnik ie v teh urah vedno na razpolago za razne informacije in pojasnila. Obračate se lahko tudi telefonično št. 25-27. Priglasi za vstop v stranko se lahko iz-vrše direktno v pisarni.
0 Vabilo na II. dekliški prosvetno-debatni večer, ki ga priredimo za vse članice ljubljanskih dekliških krožkov in za povabljene goste v ponedeljek 19.. oktobra točno ob 8. zvečer, v ve-randni dvorani Uniona, desno poletf illavne dvorane. Na sporedu bo referat o temi: i Cerkev res ni zaščitnica žen«k'h pravic.« Po rt ..ratu sledi debata. Dekleta toplo vabljena. — Dekliško prosvetno okrožje Ljubljana.
lepe toomerti'*e
po nizki ceni dobavlja kamnosešl o
Kunovar Frsrjo - Ljubljana
'	Zahtevajte al lium
mmmmmmmmmm i m uro
©Olimpijski ogenj bi lahko imenovali predavanje. katerega je imel na III. prosvetnem večeru g. prof. Marjan Dobovšek. Plamenica, ponešena iz Grčije do Berlina, je res užgala ceh srednjo Evropo, zlasti pa športnike, ki so prhueli v Berlin, ludi v Ljubljani je zanimanje za olimp.jado velikansko, kar je pričala obilna udeležba na prosvetnem večeru. Predavatelj je nanizal vse panoge športa, predstavil nam olimpijske zmagovalce, po-kezal tudi jugoslovanske tekmovalce V več kot anournem predavanju smo .poznali, kako visoko razvojno stopnjo je dosegel fport v današnjem svetu. To predavanje bo brez dvoma dobrodošlo vsem Prosveinim društvom, kjer manjši člani qo'ijo šport, Celotna zbirka obsega 66 slik. — Prihodnj" prosvetni večer, ki bo 23 oktobra, bo veljal -tirol
skim goram«. G. predavatelj prof. Janko Mlakar bo gotovo iz svoje potne torbe povedal kaj zanimivega o njegovem letošnjem obisku v tirolskih gorah.
KS^O tJMIOM
Po znižanih cenah 3*50 in 5 50 Din danes ob 11. uri dop.
Napeto!
Romantično! m?
0 Rezervne častnike, poročnike, razen sanitetnih, ki živijo v Ljubljani ali bližnji okolici pozivamo, da se zglase zaradi važnih informacij v torek, dne 20. t. m. med 17 in pol 19 uro v sobi Pododbora Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani, Zvezda, II. naditrooie. — Uprava.^
0 Vpisovanje v dvanajsturni praktični tečaj z vajami na živem otroku o negi in prehrani ter vzgoji dojenčka za odraslo ženstvo se prične 26. oktobra 1936. Tečaji so brezplačni in se vršijo dvakrat tedensko po dve uri in sicer eden ob ponedeljkih in četrtkih, drugi ob torkih in petkih od 4—6. Zatem so večerni tečaji od 8 do pol 10. Vsi tečaji so v zavodu za zaščito dece (Dečji dom kraljice Marije). Pri'ave se spre emajo vsak dan v dopoldanskih urah tudi telefonično.
0 Praktičen tečai češkega jezika za širšo javnost. Kake r vsako leto, bo tudi letos priredila J. Č. lig? v Ljubi ani praktičen tečaj češkega jezika za širšo javnost, ki se ga lahko udeleži vak interesent. Pouk bo brezplačen. Vpisovanje bo v četrtek 22 t. ni. v šentjakobski meščanski šoli od 18—19. Predsedstvo J .Č. lige v Ljubljani
0 Družinske doklade, že itak zelo nizke, so obdavčene. Oproslitev od davka je zelo pravična zahteva družin s številnimi otroci. Pristopajte v društvo »Družina«, da si z združenimi močmi priborimo oprostitev tega davka!
Lovci in športniki
ne premišljujejo več, kje si bodo omislili
aucepico
V ve!i'<i izbiri in najrazličnejših oblikah jih dobile
pri 1*1. B©2*Q2ai, Ljubljana smrt lrg 14
0 Razstava češŠoslovaške povojne knjige, ki
jo pripravlja akademski odsek Jugoslovansko-če-škoslovaške lige v Ljubljani ob sodelovanju glavnega odbora J-č. lige, komiteja naših književnih strokovnjakov in posebnega v ta namen sestavljenega odbora pri Slovanskem ustavu v Pragi, bo odprta v Trgovskem domu od 29. oktobra do 9. novembra t. 1. Na razstavi bomo imeli priliko videti izbor čeških in slovaških sodobnih leposlovnih ter znanstvenih knjig. Vsebovala bo tudi oddelek bibliofilskega tiska, muzikalij, zbirko ekslibrikov ter obilo fotografskega in statističnega materiala. Razstavi bo prideljen poseben oddelek vzajemnih prevodov ter kotiček vzajemnih stikov. Na razstavi so predvidena številna kratka predavanja in dnevno ob določenih urah strokovno vodstvo. Čas razstave »Češkoslovaški ljubljanski dnevi« bo pogver čen posebni pažnji češkoslovaških kulturnih pojavov in upati je, da se bo v ta okvir včlenilo tudi sodelovanje obeh naših narodnih gledališč. — Na razstavo bodo organizirale J-č, lige iz dravske banovine tudi posebne ekskurzije.
Za dijake in šolarfe
oblekce, pelerine v vseh velikostih po prav
nizkih cenah pri
DRAGO S C H W A 3
LJUBLJANA
Velika izbira blaga za obleke po meri.
© Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger dobite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi ul. 10. nasproti hotela Štrukelj.
0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ul. 8 in Knafljeva 2.
Državljanski zahomk
Mnenja k predhodnemu načrtu
ugostovanskega državljanskega zakonika - Zahteva po ravno-nravnosti slovenščine
Pred kratkim je »Slovenec« prinesel kratek pregled načrta novega državljanskega zakonika, v kolikor se ta razlikuje od sedaj veljavnega, že 125 let starega občnega državljanskega zakonika. Sedaj je najnovejša dvojna številka »Slovenskega Pravnika« prinesla v prilogi prvi 2 poli »Mnenj k predhodnemu načrtu državljanskega zakonika za kraljevino Jugoslavijo«.
Ta »Mnenja«, ki jih je začel izdajati odbor društva »Pravnika« (čigar glasilo je »Slovenski Pravnik«), so izredno važen dogodek tako glede na najvažnejši zakonik, ki ga obdelujejo, kakor tudi glede na naše splošno narodno zasebno življenje, v čigar krog ta zakonik bistveno-vplivno posega in ga ureja. To važnost predvsem podčrtavajo obsežnost zasnove mnenj, ug'ed sodelujočih in njih temeljito poznanje snovi. Kolikega pomena je pričeto delo za izdajo novega državljanskega zakonika, dokazuje načrt trgovinskega zakonika. Ko je bil v začetku tega leta načrt trgov, zakonika predložen parlamentu, je trgovinski minister v spremnem pismu navajal da je oddalo k zakonu mnenja le nekoliko trgovskih zbornic in da je med oddanimi mnenji zbrano pomembno in upoštevno predvsem le mnenje ljubljanske zbornice!
Spričo te okolnosti moremo šele dodobra presoditi vplivno pomembnost dela, čigar začetne pole leže pred nami. Z njim se bodo o novem zakoniku seznanjali ne samo slovenski pravniki, marveč tudi drugi krogi. Da ne bi ostalo delo omejeno samo na Slovence, hoče »Pravnik« delo prevesti v srbohrvaščino in si s tako vsedržavno publicitelo zagotoviti sprejetje svojih predlogov v zakonik. Gmotno sta izdajo »Mnenj« omogočili banska uprava in odvetniška zbornica v Ljubljani.
Po načrtih društva »Pravnik«, ki je osrednja organizacija slovenskih pravnikov iz vseh poklicev, bodo ta mnenja podlaga za posvetovanja, ki jih bo sklicalo za to jesen in zimo in na katerih bodo vsi pravniki, ki se zanimajo za to prevažno zakono-, dajno delo, razpravljali o načrtu državljanskega zakonika, ki je temelj zasebnopravnih razmerij vseh državljanov. Da je zanimanje v vsej javnosti za ta zakon precejšnje, ie že pokazal izvleček
Pri zaprtim, motnjah v prebaii
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRAI3Z JOSEF grenflce.
Registrirano od Min. boo. not. in iiar. /dr. S. br. 1.'>.485 od to. V. 1935.
osnutka novega državljanskega zakonika, ki ga je sodnik Lečnik sredi avgusta priobčeval v »Slovencu«. Že samo kratka vsebina sprememb nasproti sedaj veljavnemu zakoniku je vzbudila pri izobra-ženstvu veliko pozornost.
Pozdraviti je zato »Pravnikovo« delo, ki hoče dati novi načrt v razgovor in obravnavanje najširši javnosti.
Nedvomno je, da bodo radi teh »Mnenj« po »Slovenskem Pravniku« segli gedaj tudi krogi iz drugih strok (duhovniških, profesorskih, inženjer-skih, zdravniških itd.), da se seznanijo j: določili, ki bodo v kratkem občutno posegla v življenje in delovanje pra* vsakega državljana ne glede na spol, starost in poklic
Pri .»Mnenjih« sodelujejo vseučiliški profesor za državno pravo dr. Slavko Lapajne kot teoretik, ljubljanska Odvetniška zbornica, apelacijsko sodišče v Ljubljani ter celjsko, ljubljansko in mariborsko okrožno sodišče pa kot praktiki. Od teh je naj-obfirneiše Lapajnelovo delo, ki je plod dolgoletnega študija te snovi. Prof. dr. Lapa ne se je svojega dela lotil z veliko ljubeznijo. Že prvi dve poli »Mnenj* kažeta njegovo izredno temeljitost v poznavanju drugih državljanskih zakonikov.
Ob uveljavitvi novega državljanskega zakonika se bodo najbrž oreosnovale tudi sedanje »Službene novine«. Izdajati se bo začel, kakor je napovedal zakon v vrhovni upravi 1. 1929, poseben »Zbornik zakonov in naredb«, v katerem se bodo razglaševali vsi zakoni. Sedanje »Službene novine« pa naj bi ostale zgolj to, kar so sedaj, ko se v njih priobčujejo samo razglasi, ki imajo po večini veljavo za neznatno ozemlje naše države.
Posebno vr.žnost je posvetiti mnenju Odvetniške zbornice, ki ga je napisal dr Stare Egon. Gre za načelno vprašanje, kakšno mesto gre slovenščini, ki je državni jezik in kot tak enakopraven s srbščino .n hrvaščino. Slovenščina je praktično izven ozemlja drav-ke banovine kot zakonodajni jezik popolnoma izrinjena. Načrt določa, da je odločilno edinole tisto besedilo, ki se razglasi v »Službenih novinah«. Glede na to postavlja Odvetniška zbornica zahtevo po enakopravnosti, da bo tudi besedilo zakona v slovenščini enako merodajno, kakor srbohrvatsko besedilo. To, po Odvetniški zbornici, predstavnici neodvisnega stanu, postavljeno zahtevo po enakopravnosti slovenščine in srbohrvaščine mora naša javnost z vsemi s.lami podpreti.
Maribor Dobrotniki!
Vnovič trkam na Vaša usmiljena srca in Vas prosim, da po svojih močeh darujete za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Stojimo na pragu zime in potreba zahteva, da nasitimo lačne, oblečemo in obujemo gole in bose ter ogrejemo premražene v slabih zasilnih stanovanjih, kleteh, barakah in vagonih. Največje podpore so vredni nedolžni otroci, kateri pač ne smejo gladovati in prezebati, nadalje onemogli in za delo nesposobni siromaki, dočim je ostalim treba; preskrbeti dela. To nalogo si je nadela Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora, ker se z razpolagaj očimi proračunskimi sredstvi ne dajo kriti ogromne socialne potrebe mesta, nastale v teku izrednih gospodarskih razmer. V slučaju neuspeha započete akcije bi bila mestna občina primo-rana, da obremeni mestno prebivalstvo z novo davščino, ker je po zakonu dolžna skrbeti za siromašne in poiskati vire za njihovo vzdrževanje.
Darujte za siromašne in zapuščene otroke, za delo nesposobne siromake in brezposelne vsi, ki Vam je usoda naklonila srečo, da niste odvisni od milosti drugih, da Vam ni treba postopati v brezdelju in gladovati in zmrzovati v hudi zimi. Darujte, kar morete, v denarju, blagu, stari obleki in obutvi, kurivu itd. Denar pošljite neposredno mestni blanajni, Slomškov trg 11 (tel. 22-60), naturalne dajatve pa socialno-političnemu oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg št. 9 (tel. 27-54).
Ne odlašajte, ampak pomagajte takoj. Kdor hitro da, dvakrat da!
Dr. A. Juvan, s. r.,
predsednik mestne občine mariborske. ★
-f" S. Elizabeta Pečovnik. Samos'an čč. šolskih sester v Mariboru je zopet obiskala bela žena. V noč' na soboto je izdihnila svojo blago du?o s Elizabeta, roj. Helena Pečovnik. Pokojnica e bila doma z Vranskega, preoblečena pa je bila 15. oktobra 1911. V zavodu je opravljala gospodinjske posle Smrt jo je ugrabila v starosti 48 let. K večnemu počitku jo bodo položili dsnes popoldne ter se vrši pogreb ob pol 14. uri izpred hiše žalosti na pkoplišče na Potrežje. Svetila ji večna luč, žalujočim sorodnikom in samostanski družini naše so-žalje!
□	Predavanje o Koroški, katerega je priredila v petek zvečer »Slovenska Straža« v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, je bilo pač najprimernejši način za obuditev spomina na obletnico nesrSjne-ga plebiscita, ki smo jo obha ali ta teden. Bila je to sijajna manifestacija za narodnoobrambne cilje »Slovenske Straže« ter je pokazala, da so nam taka predavanja zepo potrebna. Ljudje vseh slojev so veliko dvorano docela napolnili; zlasti razveseljiva je bila številna udeležba mladine. Med udeleženci so bili mnogi odlični predstavniki mariborskega javnega živl enja in oblastev, polnoštevilno so prišli koroški rojaki, narodna društva pa so poslala svoja odposlanstva. Predssdnik »Slovenske Straže« prof. Sušr.ik je otvoril prireditev s kratkim pozdravom, nakar je moški pevski zbor zapel z umetniško ubranostjo lepe koroške narodne pesmi. S'edi!o ie predavanje tajnika koroškega kluba v Ljubljani viš. kontrolorja Uršiča o izgubljeni koroški domovini. Ponazorjeval je svoje temeljito občuteno predavanje s skioptičnimi slikami, ki so pred poslušalci prikazale vso krasoto izgubljenega raja naše slovenske zemlje.
□	»Slovenec« v Studencih. Želja številnih Stu-denčanov se je izpolnila, ko je krajevni odbor JRZ namestil na vidnem mestu časopisno desko, na kateri je nalepljen naš dnevnik »Slovenec«. Vsi oni, ki se zanimajo za dnevne dogodke, nimajo pa denarja za naroč.itev lista, bodo imeli priložnost dnevnega dobrega čtiva. Krajevnemu odboru JRZ v Studencih gre zato velika zasluga, pa tudi g. Mikeku, ki časopis vsak dan namesti ter je dal tudi dovoljenje za postavitev deske na njegovem zidu.
□	Vzdrževanje makadamskih pešpoti. Hišni posestniki, lastniki zemljišč, oskrbniki hiš, hišniki ali najemniki hiš, stavbišč in drugih zemljišč se opozarjajo, da so dolžni vzdrževati makadamske pešpoti ob vsej dolžini posestva v rednem stanju. Mestno poglavarstvo jih poziva, da popravijo pešpoti, ki so v slabem stanju, s primernim materi-
alom, ker bo sicer to storila mestna občina s svojimi delavci na račun odgovorne osebe.
□	Rezervne častnike vabi pododbor UROIR v Mariboru, da se že sedaj pripravijo za smučarske tečaje, ki jih bo odbor organiziral, čim zapade primeren sneg. Tečaji se bodo vršili za začetnike in manj izve>.bane, posebei za odrasle in deco ter po želji tudi za dame
□	Druga repriza »Prve legije« bo drevi ob 20. v Narodnem gledališ.u. Močno delo, podano v Malčevi režiji z izredno dramatiko in notranjim doživetjem, bo napravilo na vsakogar najgloblji vtis.
Odveftiih V5a*IO KuhOVCC
je otvoril svojo
odvetniško pisarno v nariboru, Aleksandrova c 20/1
□	Izkrvavela. Na Meljski cesti 76 je v noči na soboto umrla pri porodu 26-letna delavka Marija Kozel. Ugotovilo se je, da je uboga žena izkrvavela ter )e policija zaradi tega odstopila zadevo državnemu tožilstvu.
□	Dve stari koreDini v grobu. Izredno starost 88 let je dosegel zasebnik g. Ivan Pušen. ki ie umrl v Watt ovi 2. — V Vrbanovi 10 je umrl zasebnik g. Franc Vogrin v starosti 83 let. Naj polivata v miru:
□	Število žrtev se množi. Včeraj smo poročali o sleparijah potnika, ki prodaja zasebnikom pristno »angleško« sukno. Na podlagi našega poročila ie prejela policija sedaj še več prijav ter ie število opeharjenih žrtev zelo znatno.
□	Raztovor vagona v 6 urah — nemogoč. Uprava skladišča glavnega kolodvora v Mariboru je obvestila trgovce z drvi in premogom, da morajo prispele vagone raztovoriti tekom sledečih 6 delovnih ur, ker se bo sicer zaračunala stojni-na. Rok 6 ur pa je na vsak način prekratek, zlasti če dobi trgovec naenkrat več vagonov drv ali premoga. Ker jih stvarno ne more raztovoriti v označenem roku, mora plačali stojnino, kar pa blago zopet ob utno podraži. Nuino bi bilo potrebno, da se zopet dovoli prejšnji rok, ki je predvideval 24 ur za razkladanje vagonov.
□	Prijatelji svojega žepa obiščite novo otvor-jeno trgovino ČEŠKI MAr"AZlN, Maribor, Ulica 10. oktobra, kjer dobite dobro in poceni bla^o. Priporo-a se Petar Burazin.
□	Sladki kmečki kruh. Pekarna Kakuša, Koroška cesta 24.
Celie
■& Delovanje Družabnega kluba v Celju. V petek zvečer je bil v klubovi sobi hotela Evropa redni občni zbor Družabnega kluba v Celju. Iz poročil posnemamo, da se je družabno življenje v klubu pod agilnim predsednikom v klubu g. dr. Ogrizkom v pretekli poslovni dofc>i lepo razvijalo in močno razživelo. Klub je priredil poleg praktične šole svojih članov in gostov v koreografiji < še lepo uspel Miklavžev večer s Čajanko, dalje v širšem stilu Silvestrov večer in zaključni venček. Vse' prireditve so bile odlično obiskane ler so moralno in gmotno dobro uspele. Nekaterim društvom, ki zasledujejo človekoljubne in kulturne cilje, je klub podelil podpore v skupnem znesku 800 din. Pri volitvah je bil deloma izvoljen nov odbor, in sicer za predsednika g. dr. Knlan Zdr., v oslali odbor pa ga. dr. Kotnikova. soproga pro-svetnega inšpektorja v p., gg. Lenardon Zvonko in Grmek Jakob ter gdč. Krušič Danica.
•©" Hvala lepa za kompliment! Zadnja številka celjskega lista poroča med celjskimi vestmi, da je iz meščanskošolskega sklada nastavljen za profesorja na celjski realni gimnaziji dr. Gantar Kajetan, dopisnik .'Slovenca« in >Slov. doma i. Ali mu morda štiriletni »tovariš« zavida tudi borni košček črnega kruha, katerega so mu njegovi politični šefi svoj čas odjedli.
6r Današnji šport. Današnja drugorazredna prvenstvena tekma med SK Žalcem in SK Jugoslavijo odpade v korist SK Jugoslavije s 3:0, ker so Žalčani tekmo odpovedali.
& Sestanek lahkoatletske sekcije SK Jugoslavije bo v ponedeljek ob 8 uri zvečer v klubovi soltj v Domu
_ Snirtnonevarna poškodba. Zorko Jožefa, služkinja v Celju, je 10. t. m. doma padla na parketu. Pri tem ji je počita žila na desni nogi in je njena poškodba snirtnonevarna.
Kino Metropol. Danes »Ugrabljenje« in najnovejši Merkurjev tednik. Ob 10.30 in 14 matineja »Neukrotljivi mustang«.
& Nova trgovina vam nudi prvovrstno blago ter zelo nizke cene. Prepričajte se! Za obilen obisk se priporoča manufaktura in moda šent-jurc Gabrijel, Celje, Glavni trg 9.
& Najlepše okrasile grobove vaših dragih, če kupite cvetlice, šopke in vence pri Mariji Bra-čič, poleg farne cerkve.
LiubUana
1 Katoliško prosvetno društvo :a frančiškansko župnijo priredi o torek 20. oktobru ob 8 zvečer preua-vunjo, na Katerem no govori! proiosor dr. \ aUcr IlohinJCc: Španija dežel« lil ljudstvo. K obilni vde-iežbi vabljeni vsi cJani in prijatelji društva..
I Fantovski kroiuk na Kodelievc.m bo iinel julrl ob M svoj rcdiu.l siistunok, na kmiereiu bo B dr .lerko (ir/.lnčič predavat o raznih socialnih sri^tenilh.
1 Hcii.il,i odsek Sate:ijanske prosveto na Kodeljc-vem bo imel v torek ob Lil svoj rodili sestanek, na ka,-Icrein lin govoril g. ,kwi/p Mcze o žeiu in materi pri vzgojil.
1 Ljubljanski klub V torok, dne 20. oktobra U3G ob 7.:«] »veter bo predaval v Ljubljanskem klubu g. lin-brie.1 Renigraiid, konzul Francoske Republike v L'ub-ljaini o predmetu: «L'oouvre oolonioie de Iu France«.
1 Kino Kodeljeio gra danes ob 15.3;' 17.110 i,n 2b lor jutri ob »i opereto Maoka v vreči« z .Magdo Selnici-der in glasbeni film Sireno«.
1 Kino Vii predvaju danes o b 4, 6 In p<.. 9 zvečor veleflliii Zločin in kazen«.
1 Nočno slulho imajo lekarne danes dr PtccoH, Tyrfievu c. fi; mr. Hočevar, OelovSkn c fii in mr Oar-tus; JutiI: dr. Kmet, Tyr6eva o. 41; mr. Trnkt vzy dod.. Mestni trg i iu lur. Uatar, Solenbiirgovu ul. 7.
Drugi h raji
Mekinje Fantovski krožek i. Rakovnika jo na-moravkl d 111109 pri nas gostovati z igro Pod sovjetsko zvezdo', in so bila vabila že razdana. Vsle1 nepred. videnih ovir pa mora lo goslovanje odpusti. Pai- pa bo nnJo Prosvetno dfruštvo danes »edett (25. t. m ) ob politi ri h popoldan uprizorilo narodno igro .Dosotl brat«.
Po stopinjah starih Grkov
Olimpija: Vhod v stadion
Atene: Tempelj na Akropoli
Zagrebški centralizem
(Slovenskim delavcem v vednost in pomislek)
Ko je politični centralizem leta 1021 prenesel vse delo na upravnem in gospodarskem področju v belgrad, je drugo leto z zakonom o zavarovanju delavcev prenesel naše dotlej avtonomno delavsko zavarovanje v Zagreb, kjer ie Osrednji urad prevzel glavne funkcije našega delavskega zavarovanja in postal tudi laslnik vsega premoženja nekdaj naših bolniških blagajn. Vse to so z zakonom naredil ravno listi ljudje, ki so leto prej vse dnigo naše premoženje in vso slovensko avtonomnost izročili bejgrajskemu centralizmu, za katerega so glasovali in se zanj vlekli. Tako ie bil slovenski človek oropati vsega tistega, kar je v teku pol stoletja sam ustvaril ;n dotlej sam z njim gospodaril po svojijh potrebah.
Leta 1922 se ie tudi slovenskemu delavcu tako zgodilo. Njegovo premoženje je prevzel tedaj Zagreb, ki sedaj sam z nnm gospodari. Ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev ima po zakonu iz leta 1922 tako ozek delokrog, da njegov delokrog ni nikaka samouprava. Zato se vsi slovenski ljudje že dolga leta trudijo, da bi se zakon spremenil in da bi slovenski delavci s svojim premoženem tudi sami gospodarili. Sedaj se pripravlja tudi starostno zavarovanje. Zu-1 grebški centralizem hoče, da bi tudi to zavarovanje bilo do skranosti centralizirano. Slovenski možje v jRZ so se temu uprli, ker hočemo, da bodi centralizma konec ludi pri socialnih ustanovah.
Zagrebški centralizem, ki so ga skuhali politični centralisti, kateri sedaj vedre in oblače v )NS, se seveda brani vsake spremembe. Na podlagi centralističnega zakona iz leta 1922 pa ima Osrednji urad v Zagrebu pravico, ukazati Okrožnim uradom, da morajo podporno dobo za bolne delavske člane znižati na pol leta. Doslej so namreč v smislu zaikona slovenski bolni delavci v slučaju velike sile in potrebe lahko dobivali hranarino 52 tednov, Ce pa je kak Okrožni urad slabo gospodaril, ni snml podaljšati hranarine od pol leta na eno leto. Ker je ljubljanski okrožni
urad imel navadno vsako leto nekaj prebitka, je lahko v posameznih uvaževanja vrednih slučajih delavcem plačeval hranarino vse lelo. Kajpada Okrožni uradi tudi s tistimi denarji niso mogli sanu razpolagati, katere so si prihranili. Vse presežke moTajo namreč odšteti Osrednjemu uradu v Zagrebu, du iih ta uporabi za kritjje prtmanjklajev tistih uradov, ki so slabo gospodarili. Tako so ludi iz tega naslova denarji slovenskih delavcev po zaslugi centralističnega zakona iz leta 1922 morali romati v Zagreb, kjer so flikuli luknje, katere so drugi zagrešili Cim kraišo jc torej podporna doba v sklepni bolezni, tem več dobička bo lahko iin»d imel in tem več poide doli v Zagreb v »skupno« kaso. To seveda vse nu podlagi aosedaj veljavnega zakona.
Nc vemo sicer, kako doli na jugu gospodarijo z delavskimi denarji, zdi sc nam pa da mora Osrcdnii urad imeli kak važen vzrok, da je vsem uradom prepovedal iz rednega proračuna deliti daljše podpore bolnim delavcem. Tako bo na račun naših bolnih delavcev šlo se več našega denarja v Zagreb za »zdravilo« drugih »bolnih« okrožnih uradov
Našemu delavcu so vse te stvari sicer lahko že davno znane, vendar se človek čudi, koliko ic šc delavskih ljudi, ki pričakujejo svoje rešilve od centralističnih zagovornikov. Vedeti namreč moramo, da so ta centralizem ustvarjali sedanji |NS-arji v bratski slogi s tedanjimi socialdemokrati. Debeli kapitalist in salonski rdeči socialist sta slovenska dclavca in kmeta uklcnila v centralistični lurem. Ln del tega jarma so naslonili na belgrad, drugi del pa na Zagreb Danes pa isti ljudje, ki so vse to zagrešili, mečejo kamenje na slovenske može od jRZ, ki hočejo te stvari pre-drugočiti. bi pač radi, da bi slovenski ljudje luli še enkrat tako neumni, kakor so bili pri volitvah leta 1920, ko so poslali v belgrad centralistc ter tako postavili v zelnik kozla za vrtnarja!
Delavci, podprite zahtevo jRZ po osamosvojitvi tudi v delavskem zavarovanju!
Sestanek JRZ v Spodnji Šiški
Dne 16. t m. se je vršil širši sestanek članstva krajevne organizacije JRZ v Sp. Šiški, katerega sc je udeležilo okrog 300 naših članov, ki so do zadnjega kotička napolnili v ta namen določene prostore v gostilni »Stara šola«. Dvorana je bila sko-roda premajhna in mnogo članov je moralo poslušati izvajanja govornikov celo na zunanjem hodniku. Sestanek je otvoril m vodil poslovodeči podpredsednik krajevne organizacije g. ing. Borštnar, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, zlasti pa našega župana in poslovodečega podpredsednika naše mestne organizacije g, dr Jure Adlešiča, kakor tudi navzoče člane eksekutive mestnega odbo-in in občinske svetnike gg. Kozamernika, Novaka, Musarja in Borštnika.
Glavno vsebino in težišče tega sestanka je tvorilo izčrpno poročilo g. dr. Jure Adlešiča, ki se je v svojih izvajanjih dotaknil vseh onih vprašanj naše splošne državne politike, kakor tudi vprašanja gospodarstva naše mestne občine ljubljanske, ki naše članstvo najbolj zanimajo. Za vsa svoja, res izčrpno podana izvajanja, je govornik žel odobravanje in toplo priznavanje vseh navzoč-nih. Na drugi strani, pa je baš ta sestanek ludi pokazal vzorno disciplino našega članstva, onega članstva, ki je vedno tvorilo jedro naše organizacije, kajti na celem zborovanju ni padel niti eden neumestnem medklic, niti se ni dogodilo kaj takega, kar bi to res složno zborovanje motilo. Nič čudnega, če je bila s strani članstva ponovno izražena želja, naj bi se slični sestanki vršili čim pogosteje, da se s tem še bolj poživi delovanje in moč naše organizacije, ki kaže baš v našem okraju tako širok razmah.
Po glavnem poročilu g. župana, je sledil splošen razgovor zlasti o vprašanjih, ki se tičejo spe-cielno našega okraja in mnogo članov je razne svoje prošnje in predloge splošnega značaja tudi osebno predložila g. županu, ki je v tem pogledu obljubil svojo pomoč. Nato je poslovodeči podpredsednik krajevne organizacije zaključil lepo uspelo zborovanje. Tem potom pa tudi obveščamo vse člansivo, da se v zadevah naše organizacije ubra-
j ča na krajevni odbor, ki ima svoje prostore v , Janševi ulici št. 2 (lesno skladišče g rrelesnika), kjer more dobiti tudi vse potrebne informacije v četrtkih zvečer od 7. do 8. ure in ob nedeljah od 11. do 12. ure.
MaribcrsBii? tgted&alššše
\*edeUa, 18. oktobra ob 15: <Zorkat.
Oh 20: <Prva Icaija«. Ponedeljek, IS. oktobra: Zin»rlo. Torek, 20. oktobra oh 20: «2ivi mrtvcc«. Ite^l P.
Nedeljski lovec. »Prosim, gospod iotograf, da povečate sliko!«
*
»S čim se pa preživljaš?«
Še zmeraj s tistim pohištvom, ki mi je pred
mcseccm zgorelo«
Olimpija: Z visoko zemeljsko plastjo posuti stadionski prostor
Naključje je hotelo, da sem prišel v domovino Grkov, na ona zgodovinska tla, kjer so se preti 2COO leti borili stari Grki za olimpijsko čast, na ona sveta tla, kjer so predniki današnjih prebivalcev Grčije častili svoje bogove. Olimpija je bila za stare Grke res pravo svetišče — ono shajališče, kjer se je zbiral na vsake štiri leta cvet stare Grčiie, kjer so najboljši sinovi merili svoje moči v telesnih vajah, kjer so govorili najboljši Grki in govorniki starega veka. in kjer so razstavljali največji umetniki svoja dela. Kot sen se zdi človeku, ko hodi po teh krajih, kjer so samo še ostanki nekdaj tako mogočnih templjev, stadionov in drugih stavb, sedež stare, a še danes nedosegljive kulture. Kako je cvetela v tistih časih umetnost in kultura, nam najbolj nazorno dokazujejo razni spomeniki, ki so shranjeni v muzeju na Olimpiji in v Atenah, dalje pa tudi sami ostanki, ki so še prepuščeni naravi, ki jih počasi razjeda — tako v Olimpiji kakor na Acropoli; a so kljub »ako dolgi dobi še danes dobro ohranjeni, da človek nemo zre v te mogočne stebre, ki so nekdaj krasili, za današnji rod skoraj nepojmljive stavbe.
Iz Ljubljane do Aten
Na prošnjo Jugoslov. lahkoatlefske zveze sem potoval s prvo in glavno skupino jugoslov. reprezentance, ki je odšla v Atene na 7. balkanske igre, ki so se vršile zadnji dni septembra in prve dni oktobra t. 1. Potovanje samo ni prijetno. Človek, ki večkrat potuje, pa naravnost sovraži železnico. Toda, kaj se hoče, višji interesi so tudi mene prisilili, da sem se podal na to dolgo pot po Balkanskem polotoku. Četudi me ni prav nič mikalo to potovanje, sem danes, ko sem zopet doma, prav hvaležen onim, ki so me pripravili do tega potovanja.
Pot do Belgrada še nekam gre. Toda čim bolj gremo proti jugu, tem bolj pusta postaja pokra-
Olimpija: Tempelj June
jina, ki je obenem zelo redko naseljena. Vlak drvi mimo gričev in hribov, preko potokov in ob rekah. Le tu pa tam vidiš zapuščene in redko posejane kolibe, ne daleč od njih pa pastirje, ki čuvajo ovce. Taka slika se nudi povsod prav do Soluna. Solun sam je veliko mednarodno mesto, kjer dobiš vse mogoče narode; čistoče pa kljub temu tu, četudi je veliko mesto, zaman iščeš. Od Soluna dalje pa do Aten je prav ista in deloma še slabša 6lika kakor prej. Ako smemo govoriti o revščini, o mi-zernem življenju podeželskega ljudstva, potem velja to za ono ljudstvo, ki smo ga videli v teh krajih. Hitro je drsel naš vlak, da se človek ni inogel poglobiti v življenje tega ubogega ljudstva. Tako
je bilo ob progi in ob cestah. Kaj pa je šele tam, kamor ne more nobeno vozilo, kamor ne pelje nobena cesta, kamor se človek komaj sam prerine. Tu mora šele izgledati! Ni nič čudnega, da raz-rija in drugo. V Solunu se nismo dolgo mudili, kajti naš vlak nas je po triurnem postanku odpeljat naprej, v osrčje Grčije — proti Atenam.
V Atenah
Velemestno življenje. Promet vsaj tak, kakor v kakem srednjeevropskem velemestu. Toda, kar se snage tiče, velja isto kakor za Solun. Čudno, da ni tu več nesreč, kajti ljudje se kljub varnostnim organom, kljub raznim varnostnim napravam, prav
Atene: Tempelj na Akropoli
nič ne zmenijo za nevarnost od 6trani vozil, ki drve mimo njih ali zavijejo pred njim j. največjo' brzino. Podnebje je v Atenah zdravo, ker drugače bi morale razsajati tu razne bolezni. Zgodovina starih Grkov pa je nanizana na Acropoli in bližnji okolici. Že sami ostanki teh templjev na tem kupu, ki je še danes ponos Aten, kažejo visoko kulturo pradavnih prednikov sedanjega grškega prebivalstva. Mogočni stebri, ki so krasili monumentalne stavbe na tem svetem prostoru, še danes naprav-lajo edinstven utis. In pa razni kipi, ki so zbrani in jih še zbirajo v muzeje, napravijo na gledalca najboljši utis. Kiparska umetnost, na izredno visoki stopnji, lahko bi rekli na višku, na katero so bili stari Grki lahko ponosni in katero še danes občuduje ves kulturni 6vet bolj ko kdaj prej.
Atenski stadion, ki so ga zgradili leta 1880 po vzorcu stadionov starih Grkov, je zopet umetnina zase, katere si dandanes ne bi mogli privoščiti. Vse je iz finega in dragocenega marmorja, neprecenljiva vrednost; z denarjem, kolikor bi da nes stal tak stadion, bi se dalo napraviti lepo število stadionov, kakršne vidimo dandanes po Srednji Evropi. Samo eno veliko napako ima: preozek je. Zato je sposoben edino za skoke, teke pa že ovirajo ostri zavoji, dočim je za met diska in kladiva nemogoč. In tudi kopja ne moremo na njem metati popolnoma brez skrbi. Tedaj se namreč graditeljem niti sanjalo ni, da se bo šport, zlasti lahkotletski tako razvil. Res škoda je 6tadiona, kakršen je atenski, ker se ne da preurediti.
V Olimpiji
Z ladjo iz pirejske luke preko Korintskega prekopa do Patrasa; tu na vlak, ki nas je v šestih urah pripeljal v starodavno Olinipijo, na oni kraj, kjer je tekla zibelka lahkoatletskega športa. Potovanje po morju je lepo, ko pa stopiš na kopna tla, na vlak, pa se ti nudi ista slika, kakor na oni strani Aten. Videti je, da je ljudstvo tu še revnejše. Vlak drvi mimo lepih pokrajin, mimo gričev, posejanih s cipresami, oljkami in drugim južnim drevjem; tu pa tam vidiš pastirja z dolgo palico, ki stoji sredi črede ovac; tam stoji zopet borna koča, ki je vse drugo prej, kakor primerna za človeško bivališče In vendar biva ljudstvo tu notri, ki je morda bolj zadovoljno kakor meščani, ki imajo vsega v izobilju.
Ustavimo se v Olimpiji — svoj cilj smo dosegli. Majhna in ljubka vasica, ki ima še dokaj udobna bivališča. Po lepo urejeni cesti smo do speli v 10 minutah v lepo stavbo — hotel, kjer so
nastanjeni petični inozemci, kadar obiščejo te kraje. Tik pod tem hotelom stoji olimpijski muzej, kjer so shranjeni razni kipi in druge umetnine iz stare Olimpije. Neprecenljive vrednosti so shranjene tu, v katerih se odraža visoka kulturna stopnja starih Grkov. Malo jiod tem muzejem se pride preko novo zgrajenega mosta do olimpijskega žrtvenika, ki je bil zgrajen za letošnje olimpijske igre; tu so prižgali olimpijsko baklo, s kalero so tekli tekači sedem držav v Berlin k otvoritvi XI. olimpijade. Prostor, kjer so se nekoč urili m tekmovali stari Grki. kjer so stale palestre in stadion, mogočna templja Jupitra in June, pa je ograjen z žično ograjo in močno zaraščen z drevjem. Iz razvalin je točno videti, kjer je stal tempelj Jupitra, ki jc boli razdejan od luninega. Zelo dobro je ohrr n vhod v stadion, katerega pa danes ni več; edino kameniti podstavek, kjer ie bil start, je dobro ohranjen, stadion in plavalni prostor pa pokriva več metrov debela zemeljska plast, kjer se pasejo ovce
Dolgo smo se ppmudili na lej zemlji. Krasno lego imajo ti prostori, obdani od dveh strani od reke, zelo zdrav kraj je tu. Izrek, »/rav duh v zdravem telesu«, bi prišel tu še dandanes do popolne veljave. Velikega pomena so ti, starim Grkom najsvetejši prostori, tudi za vse današnje športno gibanje; od tu izvira lahka atletika, tu je tekla zibelka tej lepi športni panogi, iz katere so se kasneje razvili še drugi športi, ki jih dandanes
Atene: VII. balkanske igre — tekači Jugoslavije (Banščak, Stevanovič. Pleteršek Goršck) za balkansko štafeto
poznamo Ko smo zapuščali tc kraje, smo sc vedno ozirali nazaj, spomin pa nam jc uhajal v ono dobo. ko so se borili in tekali najboljši sinovi stare Grčije — za čast svojo in svoje domovine, in pa za — oljkovo vejico.	I. K—er.
Samo 6 dni: od 19. do 24. oktobra
TEDEN PROPAGANDNE PRODAJE
moških oblek, zimskih sukenj in damskih plaščev
Športne obleke.......od Din 270'— do 390'— W/M Damski športni plašči .... od Din 340*— do 520'—
Kamgarn obleke.......od Din 590 — do 790-—	Damski modni s krznom ... od Din 390'— do 490' —
Zimske suknje.......od Din 390'— do 890*— m Damski modni z najfin. krznom od Din 590'— do 990'—
Vsi tukaj navedeni predmeti so sami MODELI samo M propagandni teden v prvovrstni kakovosti in izvršitvi posebno izdelani.
V nalboijSI kakovosti prinesemo za ta teden Hubertuse v dveh barvah In sicer v rjavi In olivno zeleni. — Vse to po naših znanih standard cenah. — Izkoristite to naSo propagando, ki Vam dale možnost za nabavo kvalitetnega blaga
za nizko ceno, ker tra]a samo 6 dni.
• TIVAR OBLEKE •
BOJ ZA NAŠE OBČINE
Dobrote JNSarskega gospodarstva v Litiji
Litija, 16. oktobra.
Nn nedeljski napad v Jutru, katerega je podpisal razrešeni predsednik litijske občine Fr. La-jovic, ki na »županski stolee« sploh nikdar ne bi prišel, ko bi ne bilo generala Petra 2ivkoviča, ki je dol mene 3 tedne pred občinskim« volitvami jeta 1933 odgnati s 3 žandarri v Ptuj v konfinacijo, vzlic temu, da sem bH nosilec opoziciske kandidatne Iste in nien predstavnik, odgovarjam oziroma ugotavljam le radi pojasnjervja javnosti sledeče:
Posestvo na Grbinu z vodno močjo je občina kupila za 50.000, ker ie bil lalkrat silno težaven položaj radi preskrbe električnega toka. Za ta mlin se je poleg občine potegoval tudi kovaški mojster Ognjeslav Fincinger iz Smartna pri Litiji, ponujal je 46.000 Din, občina pa ie potem kupila mlin s soglasnim sklepom za 50.000 Dni. Ta mlin bi pa lahko prodali med tem z dobičkom 10.000 Din, pa je stal občinski odbor na stališču, da ic za litijsko občino vsekakor boljše, da ima tako rcxJno silo blizu Litije v s*voji posesti. — Ako bi Sil g. Fincinger dal za mlin 50.000, pa bi bil ta mhn lahko njegov, potem ne bi hil s svojo kovačijo moral v Sklendrovski graben, kjer je menda premalo »razmaha« za njegovo politično delovanje... posebno sedaj
Občina je potem morala dati izdelati potrebne načrte za izrabo te vodne moči, ker je nameravala, če -ne bi drugje mogla dobiti električni Jok, na Grbinu zgraditi kalorično centralo. Te načrte je na nasvet gradbenega oddelka kr. banske uprave izvršil pooblaščeni civilni inžener g. losip Pnvlin, menda osebni prijatelj bivšega ministra dr. Albert Kramerja. V kolikor se spominjam, Inačrtc itd. imajo namreč na litijski občini nekje zelo skrbno spravljene, da jih ni mogoče dobiti več niti na vpogled), je vodna moč izračunjena na največ 47 ks., naimanj pa okrog 15—18 ks., kar bi vsekakor zadoščalo za razsvetljavo litijskega trga in Grbina. Pooblaščeni civ. ing. Josip Pavlin je računal za izdelavo teh načrtov, projekte itd. nekaj nad 45.000 Din, banska uprava pa je menda erlaila 5000 Din, tako da je prejel izplačanih 40.000 Din. — Ce je g. ing. Josip Pavlin morda kaj preveč prejel ozroma zaračunal, naj se g. Lajovic kar nanj obrne za pojasnilo oziroma event. povračilo. Tako je vsa ta vodna moč stala občino Litija celih 90.000 Din. Kar je Lajovic preveč napisal, to je 150.000 Din, je izrodek fantazije pred sedanjimi občinskimi volitvami. — In še teh 90.000 Din niso plačali litijski davkoplačevalci iz naslova občnskih doklad ker se je meni posrečilo to vsoto krta iz nekega fonda ukinjene okrajne blagaijne.
Nakup tega mlina oziroma te vodne moči je bilo za občino v takratnih razmerah nujno potrebno, ker bi drugače tvrdka Kumstter, kot edini ponudnik za električni tok občini, ta svoj položaj brezdvoma izrabila zato, da bi iztisnila za sebe čim višjo ceno za kil. uro električne struie. —
Tako pa je imela litijska občina s to vodno močjo v rokah adut, vsled katerega se je dosegla za takratne razmere povoljna cena od strani gosp. Kunstlerja. — Neutemeljena za litijske kenzumen-te in skrajno škodljiva pa je pred enim letom, od strani občine g. Kunstlerju povišana cena za 50 par pri kil. uri kar prinaša občini efektivni izdatek v škodo konzumentom in v korist Kunsllerju letnih najmanj 20.000 Din, vsekakor zadnja blago-dat, ki jo je še naklonil Litijčanom skrahirani režim proslule INS...
Na nevednost občanov pa je preračunjena trditev Laiovica, da se pod njegovim režimom pobira le 100% občinska doklada, medtem ko se ie pod mojim tl-Ietnim županovanjem pobirala vedno mnogo višja doklada. Ugotovim, da jc do leta 1929 bila temeljna podlaga zemljiškeqa davka, od katerega so se izračunavale občinske in druge doklade tako nizko, to je komaj eno desHino dosedanje temeljne doklade. Na pr. kmet ie imel do leta 1929 25 Din temeljnega zemljiškega davka. Po novem finančnem zakonu iz I. 1929 menda, pa se je ta temelia podlaga zvišala kar za tokratno višino na 250 Din, in od te vsote se je cel čas »županovanja« pod zaščito glavarjev in žon-darjev »izvoljene občin, uprave« pobirala 100% doklada. Končni efekt pa je le porazen za to samozvano gospodo. Prej je kmet plačal n. pr. 200% doklado od 25 Din temeljnjega davka ter je tako plačal komaj 50 Din, pod sedanjimi mogotci pa »le« 100% doklado, kar ie pa izneslo celih 250 Din, to se pravi, za 200 Din več. Končno besedo ima sedaj g. Lajovic, da mi mogoče nasprotno dokaže. Ugotovim pa še, da so bile tudi v tistih časih, ko je ijudska volja bila na litijski občini ukoreninjena, od vseh občin litijskega okraja v Liliji najnižje občinske doklade, čeprav se ie na vseh področjih delalo, gradilo itd., kar pa za dobo 6-letne diktatorske gospode ne moremo pri najboljši volji ugotoviti ničesar pozitivno storjenega v korist litijskih občanov.
Na drugo nanizano predrzno obrekovanje pa v »Slovencu« ne bom odgovarjal, za to bo prejel svoj odgovor pred kazenskim sodnikom, ker sem odstopil stvor svojemu pravnemu zastopniku. Proces radi 50.000 Din za Ljudsko posojilnico v Ljubljani pa gre naprei, posledice bodo prav gotovo nosili prizadeti krivci, kako, bodo že na svoji koži čutili, ko bo stvar »dozorela«.
Kakor že svoiečasno pred svobodnim občinskimi volitvami, tako tudi danes 1 teden pred njimi lahko sporočim, da bodo zavedni volivci litijske občine 25. oktobra tudi pri nas korenito pomedli s skupaj znešenim sračjim gnezdom, do-včerajšnjih Orjunašev, pofariev, batinašev, kme-tijcev, socijalistov in komunistov. Zato je razumljiv obupen smrtni boj, ki ga bije ta protiljudska klika, ki besno bije in grize vsenaokott. Ampak poskrbljeno bo, da se tej kliki končno tudi v litijski občini stTe glava ...
Hinko Lebinger, nosilec kandidatne liste JRZ.
Slovenska kandidatna lista v Kočevju potrjena
Kočevje, dne 16. oktobra.
Včeraj je sodišče potrdilo slovensko kandidatno listo za občinske volitve v mestu Kočevje. Nosilec slovenske liste je upokojeni davčni inšpektor Štolfa Zdravko. Na drugem mestu te slovenske liste kandidira g. Repovš Ervin, rudniški uradnik v Kočevju. Kočevski JNS-arji, ki so — kot znano — vzeli na svojo listo 9 trdih Nemcev, očitajo slovenski listi, češ, da je napravila isti greh, kakor oni. Zatrjujejo, da sta na slovenski listi dva Nemca in sicer g. Činkel in g. Rankel. Da bo javnost pravilno obveščena, ugotavljamo tole: Pri zadnjem ljudskem štetju sta se dala tako g. Činkel kot g. Rankel vpisati kot Slovenca. Oba, tako gostilničar Cinkel, kot upokojeni orož-niški narednik Rankel, imata za ženi Slovenki ter prav tako oba svoje otroke vzgajata v slovenskem duhu. Kdor to ve, mu je težko trditi, ako je ie kaj poštenja v njem, da sta navedena dva gospoda trda Nemca. Dobro razumemo JNS-arje, zakaj mečejo blato na slovensko listo. Dobro bo razumela javnost in zgodovina bo morala pisati, da so ultra-nacionalisti napravili tak korak, da nimajo pravice govoriti o nacionalni zavednosti. Prepričani smo, da bodo vsi zavedni Slovenci mesta Kočevje — izvzamemo samo najbolj >zavedne< nacionaliste — šlj volit slovensko listo, ki bo tudi zmagala.
Kafto so gospodarili v občini Race pri Mariboru
Rače, 17. oktobra
V dnevih, ko se prebivalci v občini Rače pripravljajo na občinske volitve, pri katerih si bo-iuo popolnoma svobodno izvolili novega župana ta novo občinsko upravo, bo gotovo marsikoga aanimalo, kako so dosedanji občinski velmožje gospodarili v naši občini. Sliko njihovega dela ham kaže revizijsko poročilo, katero je podal od kr. banske uprave odrejeni uradnik, ki je pregledal poslovanje naše občine.
Iz tega poročila posnemamo nekaj zanimivosti. — »Pri občini vodijo dve blagajni in denar
se v znatni meri hrani izven občinske blagaine ali vsaj ne pod ključem občinskega blagajnika, ki teh zneskov niti ne vpisuje v blagajniški dnevnik, kar nasprotuje predpisom o opravljanju občinskih poslov. Dohodek občinskih taks se ne odvaja sproti v občinsko blagajno in se niti sproti ne knjiži v občinski blagajniški dnevnik. S tem denarjem razpolaga delovodja, ki ni blagajnik in ga izdaja brez predhodnega nakazila predsednika občine. Poleg tega tudi teh izdatkov sproti ne knjiži v blag. dnevniku. Delovodja hrani občinski denar, za katerega občinski blagajnik niti ne ve. Vse to nasprotuje predpisom banske uprave o denarnem poslovanju naših občin.« — Nadalje je revizor ugotovil, da priloge izdatkov niso pra-i vilno izstavljene, da bo pomanjkljive in da pri nekaterih manjkajo izvirni trgovski računi. Nekatere priloge izdatkov so podpisane le od predsednika občine ali pa od delovodje, nekatere pa sploh niso podpisane. Zanimiv je primer, ko je župan Kirbiš prejel 500 din za nabavo postelj za nočne stražarje. Postelj pa župan še ni preskrbel, : čeprav je denar prejel že septembra leta 1985. Župan je od nekega lovskega zakupnika prejel 9. junija 1934 kot prispevek lovnine v znesku din | 4.000. ki jih do 4. febr 1936, ko se je vršila revizija, ni odvedel v občinsko blagajno.
Kako svojevoljno je občinska uprava postopala, priča primer prodaje koruze, ki jo je na svojo roko vodil pogodbeni delovodja Kerin in pri kateri je bilo 1000 din prebitka, o katerem pa občina nima nikakega obračuna. Poleg tega razdelitev koruze ni bila določena s kakim sklepom občinskega odbora.
Občina ima pogodbeno nastavljenega delovodjo in pomožnega delovodjo. Za njuno nastavitev pa si občina ni izposlovala dovoljenja kr. bnnske uprave in s tem kršila uredbo o občinskih | uslužbencih .
Nepravilnosti pri občinskem poslovanju je odkrila že revizija v dneh 19. in 20. avgusta 1935. Teh nerednosti kljub nalogu od strani nadzorne oblasti do ponovne revizije v dneh od 6. do 8. februarja 1936 občinska uprava še ni odpravila.
Volivci občine Rače naj vse to dobro preberejo in premislijo ter po svoji sodbi, ki si jo bodo ustvarili na podlngi gornjih ugotovitev, pri občinskih volitvah oddajo svoje glasove.
Medvode
Vemo, da bo »Domoljub« na popravek Franca šeška, predsednika občine Medvode, prinesel pojasnilo, vendar tudi tu nekoliko odgovarjamo. V časopisih smo brali, da je šešek banovinski odbornik JNS za Medvode. Ker drugega šeška pri nas ne poznamo, smo vsi mislili do danes, da je on tisti. Zato primite one, ki so Vas imenovali. Da je vlada JRZ oziroma da je dr. Korošec, poskrbel, da je prejela občina Medvode več let zamrznjene občinske doklade nazaj, je vsem znano, ker je ona dala tozadevni ukaz davčnim uradom. To je že g. šešek sam priznal na shodu. Če je storil on za to potrebne korake, da se je znesek izplačal, je storil le svojo dolžnost in nič več. Tudi njegov prednik se je za to trudil z vso energijo, pa ni mogel tega doseči, ker je bila vlada JNS in je šel ves naš denar v Belgrad. Ne vemo pa, če je on storil svojo dolžnost glede povrnitve stroškov za popravo pota do železniške postaje ob tovarni Medič. Kako se je delalo z občinskim denarjem, bo najbolje videl novi občinski odhor s predsednikom Fr. Kokaljem. Na shodih se vedno poudarja, da se bo pošteno gospodarilo. Vprašamo: ali misli kdo, da drugi niso ali da ne bodo pošteno gospodarili?
Zopet nekaj gradiva za par shodov, da more nosilec gospodarske liste, ki ni politik, brati in razlagati članke političnih listov ob pomanjkanju občinskega gospodarskega programa.
Velike Lašče
V Velikih Laščah je potrjena samo lista JRZ z nosilcem Ivanom Jelencein iz Velikih Lašč 100. Lista JNS z nosilcem Francetom Novakom, posestnikom, Hlebče, je bila pri sodišču zaradi nepravilnosti razveljavljena. Do zadnje ure se niso mogli zediniti za nosilca, ker so bili kar štirje kandidati ■ za župansko mesto. Zadnje ure so listo, v naglici : skrpucali, pri tem pa napravili marsikak pogrešek. Kljub temu da so hodili od hiše do hiše, od moža do moža, niso mogli dobiti pravočasno podpisov za sestavo liste. V tem se vidi, da ljudstvo obsoja delovanje le stranke. Nam je samo žal, da je lista razveljavljena, ker bi se prav radi pomerili z njimi 25. oktobra. Volitve se bodo vseeno vršile. Da pokažemo svojo nezadovoljnost v občini, se hočemo 25. oktobra prav vsi udeležiti volitev.
Sv. Peler v Sav. dolini
Zanimanje za občinske volitve ie čedalje živahnejše Tudi razni tovarniški in drugi javni nameščenci so za to, da zmaga lista JRZ. Pravijo: če zmaguje ta lista sijajno drugod, zakaj bi pri nas ne. Morda se bodo gospodje okoli JNS liste tudi odločili, da bodo volili JRZ. Začetek je že storjen. Premnogi davkoplačevalci si pa tudi želijo nove vlade v občini. Sedanja nam je povišala občinske doklade od 35 na 85%. — To je pa za sedanje čase hudo breme. Sedminek in možje na )RZ listi nam bodo breme olajšali. Kdor je sam dobeT in moder gospodar, bo to tudi za vse občane. Pomislite to gospodje okoli JNS liste in volite sebi v čast in korist z nami. Kdo ie letos držal ceno hmelja na višini. Toliko ponudbe je bilo in kupec ra smel s ceno navzdol. Ali ni hmelj druga leta pri takšni ponudbi zdrknil na 8 in 6 Din. Resnica ie, da so ga držali na višini gospodje iz JRZ stranke. Saviničani ali poznate zasluge hmeljarskega inšpektorja? 2e hvaležnost nas veže, da pri volitvah izkažemo zaupanje našim gospodarskim dobroinikom. Zato ne bodo Šenteptrčani danes prav nič oklevali in bodo vsi volih Sedminekovo )RZ listo.
Braslovče
Lista, katere nosilec in bodoči župan je gosp. Švajget Avgust, je že potrjena ni osem dni nabita na občinski deski. Njena nasprotnica pa je imela težak porod. Prišli so od »žlahte« od daleč, celo iz Ljubljane, taka sila je bila. da bi tolažili in pomagali. A zakaj? Tisti, ki so podpisali kandidature. so odpovedali drug za drugim, ko so zvedeli, kdo stvar vodi in zakaj in da je v resnici tu volk v ovčji obleki. Kako se druga lista imenuje, še zdaj prav nihče ne ve, ne nosilec., ne njegovi kandidati.
Nosilec nasprotne liste je g. Plaskan Franc, gostilničar in posestnik v trgu. Bilo je pred leti na nekem političnem zborovanju, na katerem je govoril kandidat za poslanca, ki je bil rojak v tisti občini. Po njegovem govoru se oglasi domači župan: Prijatelj, radi te imamo, volili te pa ne bomo, ker te niso poslali pravi ljudje. Isto pravimo mi, braslovški volivci: Plaskanov France, radi te imamo, volili te pa ne bomo. ker te niso izbrali pravi ljudje, ker so tvojo listo sestavljali in predlagali člani izvršnega odbora JNS, kandi-datje pa so razen tebe, ki jim služiš le za plašč, sami pripadniki JNS, društva Kmetskih fantov in deklet in Sokola, ki kandidirate proti državni listi in proti ljudem, ki so bili zadnja leta tlačeni in tepeni, posebno ob času zadnjih volitev. Ml, večina braslovških volivcev, bomo volili 25 okt. listo Avgusta Svajgerja, posestnika in mehanika v tri»u, čeravno je najhujši kaliber zoper njega iz sovražnega tabora to, da ni »domačin«. Je res nerodno, da je bil rojen v »daljni«, dva kilometra oddaljeni Polzeli. Ponosni Nemci se nič ne vznemirjajo, da sedi na njihovem državnem krmilu uozemec, Avstrijec Hitler; braslovška »žlahta«, l?i ji Svajger žal ne pripada, pa se zgraža, da bi Braslovčani volili za svojega župana poštenega moža, ker je rojen in krščen na Polzeii, sedaj pa
biva že drugo desetlotje v braslovškem trgu. — Nič se ne vznemirjajte, saj govori naš, domači, slovenski jezik Strašijo tudi, da se bo pod novo upravo župnijsko poslopje podrlo in pozidalo na račun davkoplačevalcev vse novo poslopje. — Otrok bi to verjel, pameten človek pa ne.
Zato bomo 25. oktobra vsi, ki si želimo pametne, poštene gospodarske občinske uprave in nočemo gospodstva >pofovcev«, v naši občini volili listo našega Avgusta Svajgerja.
Slov. Bistrica
Tudi Slov. Bistrica je dobila svojo senzacijo! Poleg naše liste, na kateri so sami ugledni možje gospodarji in najboljši predstavniki vseh slojev, se je pojavila še nasprotna lista, pravo »sračje gnezdo«. Ker je ime »ljudska fronta« zaradi dogodkov v Španiji in Franciji ie preveč strahotno, se v ta plašč seveda niso upali. Zato govorijo o neki »delavski fronti«. Res, da je na listi največ delavcev iz tovarne v Zgor. Bistrici, ki pripadajo znani organizaciji, toda med ostalimi pa so taki, ki še nikoli niso imeli žuljev niti na rokah nvh na možganih. Hudomušni Bistričani so listo, čim se je pojavila, že tudi po svoje imenovali. Kandidirajo ljudje, ki so bili že vse in povsod in se ni prav nič čuditi, da jih je sraka znosila še v to gnezdo. Pomilovanja vrednih je le par izjem, katere pa si bodo Bistričani že dobro zapomnili, kam jih je srce vleklo, ko ie šlo za občinsko gospodarstvo! Agitacija za našo listo ne bo težka, prav za prav je ne bo niti treba! Kajti vsak pameten gospodar, vsak pameten delavec, skratka vsak, ki te ljudi pozna, takoj ve, kaj mu bo treba storiti. Celo tisti, ki so tudi hoteli postaviti svojo listo, so se ustrašili tega sračjega gnezda, ker so mnogi prav dobri gospodarji, so takoj uvideli, v kako katastrofo bi tok občinski odbor spravil našo občino, zato so se že mnogi izjavili, da bodo glasovali za našo listo Zato, dragi Bistričani, komur je pri srcu procvit in blagostanje naše občine, poglejte obe listi! Odločitev ne bo težkal Vaša abstinenca ie lahko tudi vaša gospodarska propast, kar je gotovo, če zmagajo taki občinski »delavci« in »strokovnjaki v gospodarstvu«. Gla-sujmo za listo z nosilesm g. Franjo Kocem, irgov-cem iz Slov Bistrice!
Sv. Marjeta niže Ptuja
Tudi pri nas so bližajoče se občinske volitve ljudi precej razgibale. Krajevni odbor JRZ je sestavil kandidatno listo iz naših najboljših, trdnih mož in gospodarjev, velikih in malih posestnikov, kakor tudi obrtnikov, ter kandidate razdelil lepo primerne po vseh vaseh. Bilo je upati, da se bo tako kolikor mogoče vse upoštevalo in zadovoljilo ter bo tudi tokrat fara Sv. Marjeta pokazala svojo enotnost. Toda, ker so prezrli nekega časti-hlepneža, ki je ob zadnjih občinskih volitvah slabega spomina igral zelo poniževalno vlogo kot vneti priganjač JNS, je ta podkuril n^kaj sebi enakih, nekaj pa zapeljanih, ter po velikem trudu skrpucal nasprotno listo, ki pa se mu baje precej maje! Možje in fantje, volivci marjetinskil Bodimo služni, bodimo edini! Pojdimo vsi na volišče in glasujmo za listo JRZ, katere nosilec je naš dosedanji župan gospod Muhič. Tako bomo kot stari somišljeniki dr. Korošca ponovno izvo-jevali eno trdnjavo na spodnjem Ptujskem polju. Obenem bomo tudi tedaj lahko računali na kako podporo za Tibolski most in cesto, za brod in cesto tja in za regulacijo na Dravi. Torej vsi v borbo za listo g. Muhiča in zmaga bo sijajna!
Sv. Jakob v Slov. goricah
Neverjetno je, koliko so se trudili nasprotniki našega g. Benedikta Senčiča, ki je nosilec oficielne liste JRZ. Nasprotna lista, zmašena iz pristašev vseh mogočih strank, je vkljub večmesečnim naporom obsojena na popolen poraz, pričakoval popolne zmage, kakor kandidatje na listi g. Senčiča. Najodlicnejši možje cele občine so se združili na tej listi, kar nam je porok, ne samo, da zmagamo, ampak, da bodo tudi občani z delom odbora lahko zadovoljni.
Ljutomer
Agitacija za občinske volitve dobiva vedno jasnejšo sliko. Vedno večja je skupina onih, ki podpirajo listo JRZ tako, da je izvolitev g. Petra Potočnika zagotovljena. Saj je njegova lista res ljudska lista, ker so na njej zastopani vsi stanovi, ljudska lista pa je tudi zato, ker se bori proti protiljudski JNSarski politiki. Davkoplačevalci Ljutomera se zavedajo, da bo bodoči občinski odbor z g. Potočnikom in njegovimi kandidati deloval v njihovo korist z manjšimi upravnimi stroški in manjšimi dokladami. Saj smo dosedaj opazovali, da je mestna občina kljub ogromnim občinskim dokladam lezla v vedno večje dolgove, z desettisoči ljudsega denarja pa podpirala Sokola, z izgubami pri prodaji občinskih hiš in z izgubo pri izvozniku g. Maršu obremenjevala svojo blagajno. Kje je danes na svetu še odbor mestne hraniinice, ki bi kupoval, samo zaradi izogiba konkurence članu načelstva tako nerentabilne hiše, kakor je to storil ljutomerski odbor z nakupom propadle Sesslerjeve trgovine? Naša občina potrebuje finančne sanacije. — Delavstvo vseh vrst uvideva, da ima edino na listi g. Potočnika svoje prave zastopnike, zato se samo trudi, da bo 25. oktobra čim večje število onih, ki bodo listi JRZ pripomogli do zmage. Skupno z delavstvom nastopajo tudi vsa ljutomerska industrijska podjetja, kar je še posebno lepo. Tudi uradništvo so zaveda, da so sedanje občinske volitve obenem plebiscit za sedanjo vlado, posebej še zaupnica našemu notranjemu ministru, narodnemu ljubljencu in našemu domačinu g. dr Antonu Korošcu. Vse uradništvo, ki je od države plačano, je na svojih mestih zaradi naroda da njemu služi. zato je pač njegova dolžnost, da svoje glasove odda oni listi, kateri je narod že pri dosedanjih in ji bo pri teh volitvah še odločneje z ogromno večino glasov dal legitimacijo, di mu vlada in ga vodi v boljšo bodočnost po poti poštenosti in pravice. Zato bo tudi ljutomersko uradništvo v svojo največjo korist oddalo svoje glasove za listo g. Potočnika. Zvestoba državi, zvestoba narodu! V borbo za zmago ljudske liste katere nosilec jo g. Potočnik, da v vsej Sloveniji enotno zmaga ljudska volja.
HubltaitskD glcrttillšic
DRAMA — Začetek ob 20.
Nedelja. IS. oktobra ob IV .Mladi po spod icf.. Izvem.
Zniiane. cene. — Ob »1: «Florentlnski slamnik«. Ponedeljek, 10. oktobra: .Tudi Lela bo nosila klobuki
Red B. Torek, 20. oktobra: Zaprto.
OPERA - Začetek ob 20. Nedaja, 1». oktobra: «P1«» v maskah.. Premiera. ;	Premterskt abonma
Ponedeltok, 19 oktobra: Zaprto. Torek, 30. oktobra: .Matija Gubcci.
MLADI SLOVENEC
Sraka Spaka
Sraka Spaka je zletela, da črvicka bi ujela iu prinesla ga mladičem v gnezdu toplem nad gozdičem.
A namesto po črviča je zletela tja do Viča, kjer je teta Neža spala, v sanjah se sladko 6mejala.
Lesketali zraven nje 60 umetni se zobje. Sraka Spaka jih je vzela, z njimi brž domov hitela.
»Mama, kje pa so črviči?« so začivkali mladiči. Sraka 6e je zarezala in zobe jim pokazala ..,
Kako velika ie šahovnica?
Petsto let po Kristusovem rojstvu je izumil neki Indijanec šahovsko igro. Njegov vladar se je igre zelo razveselil in je svojega podložnika vprašal, kaj si želi v dar.
Indijec je odgovoril:
»Gospodar, eno samo željo imam: položi na prvo polje moje šahovnice eno pšenično zrno, na drugo polje dve, na tretje štiri in tako dalje na vsako naslednje polje še enkrat toliko zrn, kakor jih je na prejšnjem.«
»To U prav rad izpolnim, če nimaš večje želje,« je bil zadovoljen knez.
Toda te skromne želje ni mogel knez svojemu podložniku nikoli izpolniti, ker toliko zrn ni premogel, da bi lahko z njimi napolnit šahovska polja na šahovnici.
Kaj mislite, koliko zrn je neki potreboval knez? Kdor ima veselje, naj izračuna, toda vedeti mora, da ima šahovnica 64 polj.
Da pa si ne boste preveč belili glave, naj vam kar zaupam: indijski knez zato ni mogel izpolniti želje svojemu podložniku, ker vsa naša zemlja ne premore toliko žita, da bi mogli z njim po gornjem računu izpolniti šahovnico.
/Hladi bolnik
Mati sklanja se nad sinkom in mu poie: »Vem, hudo boli te, dete moje.
Sonce zdravja ti prinese, dobre volje.
Le prav malo še počakaj, koj bo bolje!«
\
Sinko trudno 6kozi okno gleda, sanja,
in je ves zamaknjen v ptičko vrh kostanja. Njene si želi imeti perotnice:
zlčtel bi na njih tja daleč čez gorice...
Misijonska nedelja
Današnji dan je posvečen misijonom. Kaj beseda misijcm pomeni, boste pač vedeli že skorajda vsi, saj je marsikdo izmed vas naročen na mladinski list »Zamorček« ki ga izdaja Družba sv. Kla-verja v Ljubljani. V tem listu najdete vse polno zanimivih zgodb, ki nam opisujejo bedo in pomanjkanje afriških poganov, izmed katerih jih še vse polno ječi pod suženjskim jarmom.
Bodimo danes vsaj nekaj minut v duhu pri misijonarjih in misiionarkah, ki daleč od svoje domovine. v vroči Afriki, razširjajo katoliško vero, odkupujejo pogane iz suženjstva in si prizadevajo, da bi ublažili tudi strašno revščino, ki je tam doma. Delo misijonarjev in misijonark ni lahko. Večkrat gladujejo sami, kajti darovi, ki jim jih jx> Klaverjevi družbi pošiljajo razni priatelji in dobrotniki misijonov iz Evrope, so še vedno mnogo premajhni, da bi zadostili vsaj za skromno življenje. Ko bi vi vedeli, 6 kakšnim veseljem prejmejo v Afriki vsak dar. ki ga dobijo iz Evrope! Misijonska sestra Kasijana je pred kratkim pisala Klaverjevi družbi tole pismo:
»Pred nekaj tedni nam je Družba sv Petra Klaverja pripravila spet veselo presenečenje. Pre; jeli smo jx> pošti zavitek z najrazličnejšimi ostanki blaga. Naj našim dobrotnikom Bog tisočkrat vse povrne! Hvaležno se jih spominjamo v svojih molitvah.
Ne moreni vam povedati, s kakšno napeto po-zornostjo sprejmemo vsako pošiljko. V največji naglici odpremo zavitek in sestra - prednica kaj hitro določi, za koga bo ta ali oni kos blaga. Iz prvega kosa bo lepa obleka za Magdaleno, iz drugega kosa za Ano, iz tretjega za Liziko. Iz četrtega kosa pa bomo sešili srajčke za Joška. Janezka, Tončka in Ivana.
Dobrotni darovalci bi se gotovo veselili z nami, če bi bili zraven, ko odvijamo poslane darove in bi videli te srečne obraze otrok!
Pa nikar ne mislite, da zamorčki dobijo te darove kar tako. Ne! Prislužiti si jih morajo z de-
lom. Tudi pri njih se mora uresničevati izrek: »Kar nič ne stane, tudi nič ni vredno.« Otroci imajo obleko mnogo rajši, če si jo morajo prislužiti i delom svojih rok. Tako ima poslano darilo kar dvojen namen in dvojno korist: zamorčkom pripravi veliko veselje, obenem pa jih obvaruje pred brezdeljem in pohajkovanjem.«
Misijonarji in misijonarke ne učijo zamorčkov samo katekizma, ampak jih učijo tudi vse druge šolske predmete. Klaverjeva družba izdaja vse polno knjig v jeziku raznin zamorskih plemen. Da se morajo tudi misijonarji in misijonarke naučiti jezika domačinov, preden začnejo poučevati zamorske otroke, se razume samo po sebi.
Zamorček pozdravlja
(Ob misijonarskem prihodu.)
V 6rcu mojem je v tem hipu zacingljal srebrni zvonček. Preden vam na čast zapoje — moj najvdanejši poklonček!
Samo s skromnim šopkom cvelja vam prihajamo nasproti, tisoč sanj. želja in upov pa nas spremlja na tej poti.
Praznično pri nas je danes: v duhu vidimo že kamen, ki na njem nov božji hram bo vzpel se pod nebo kot kamen.
Blagoslov ste nam prinesli. Skupaj bomo zdaj molili, skupaj delali, trpeli, skupaj nov oltar gradili.
Iz srca globine kličem vam v imenu vseh goreče: Naj vam bo lepo med nami! In prav mnogo, mnogo sreče.
Kako misijonar zamorčke uči abecede
Poučevati zamorčke ni lahka stvar. Z večjimi dečki še ni toliko preglavic in skrbi, najmlajši drobljanci, ki imajo pravo živo srebro v krvi, pa delajo misijonarjem in misijonarkam sive lase. Sama zlata prostost roji nekaterim po glavi in nemirni in neugnani so kot veverice v gozdu. Tisoč stvari jih zanima — in to kakopak ravno med šolskim poukom. Ce jih misijonar posvari, naj bodo pazljivi, mu pokažejo svoje bele zobe in se nasmehnejo, kakor bi hoteli reči:
»Abuna. pusti na6 vendar, da odidemo ven! Tako lepo in prijetno je skakljati po gozdu!«
V prvih mesecih je črne učenčke posebno težko držati na uzdi. Šele pozneje jim misijonar vcepi veselje do učenja.
Gotovo vas bo zanimalo, kako misijonar začne te drobljance učiti?
To je zelo enostavno. Pokaže jim na primer črko o in reče:
»Poglejte, ta črka nas gleda kot kurje oko. Imenuje se o. Ponovite!«
In 6C začno dreti na vse grlo.
»Ooooooo!«
Kakšen trušč in hrušč je to, si lahko mislite. Včasih si mora misijonar kar ušesa zatisniti, da ne bi oglušel.
Ko se naveličajo kričati, jih misijonar pohvali:
»Dobro, dobro! Ste že pridni. Zdaj pa si oglejte drugo črko. Podobna je našemu očesu in se imenuje e. Ponovite!«
In začnejo spet kričati kot jesiharji, nekateri z visokim, drugi z nizkim glasom:
»Eeeeee!«
To kričanje po razredu traja nekaj tednov. Za samoglasniki pridejo na vrsto soglasniki. Tudi
Cerkev iz znamk
V nekem otroškem zavodu, kjer 60 otroci marljivo zbirali rabljene znamke za zgradbo misijonskih cerkev v Afriki, je bila ena izmed deklic že delj časa hudo zamišljena in tiha. Nekega dne se ni mogla več premagati, pa je v skrbeh vprašala sestro:
»Sestra, toliko sem že razmišljala o tem: kako bo pa takrat, ko bo deževalo? Znamke so vendar iz papirja. Kako bodo mogli zgraditi cerkev iz niih?«
Na njeno vprašanje so se vsi glasno zasmejali. Sestra je pojasnila deklici, da cerkev ne bodo gradili iz znamk, ampak bodo v ta namen uporabili denar, ki ga bodo dobili za prodane znamke. In deklici se je velik kamen odvalil od srca ...
te črke primerjajo misijonarji po njihovi zunanjosti s kakšnimi drugimi predmeti, da si jih mali učenjaki lažje zapomnijo.
Posebno pisanje dela drobljancetn hude preglavice. Ta ne zna pisala (svinčnika) držati v roki, drugi ga tokoj zlomi, tretji pa ga drži narobe.
»Pisati moraš lepo med črtami,« je neki misijonar poučil zamorčka, ki je črke v ]>otu svojega obraza postavljal povsod drugam, samo med črte ne. »Veš,« mu je razlagal, »te črte so stolčki za črke.«
»Saj hočem pisati med črtami,« se je opra vičeval zamorček, »ampak kaj mi to pomaga, abuna, ko pa pisalo hoče zmerom iti svojo pot!«
Križ je s temi zamorčki, velik križ A vendar jih misijonarji učijo z veseljem, saj vedo, da jim bodo nekoč hvaležni za vse, kar se bodo od njih dobrega in koristnega naučili.
STRIČKOV KOTIČEK
«ll»tllllllllMMi«MM»IIIIIIHMHIIIIHMIIIIl||HIIIIHIIHmMIHimmillHIIIIIIMIIi»
Dragi Kotičkov striček! — Tvoj kotiček zmerom z veseljem prebiram. Od vseh strani se oglašajo otroci, iz našega kočevskega kraja pa nobeden. Zato sem sklenila, da Ti boni jaz jx>vedala, kako je pri nas.
Poleti je v Kočevju prav prijetno, zdaj pa že ves teden pada sneg. Danes je malo odnehal, pa smo hitro šli skakat na vrt, tam |>a smo našli lep cvet od jablane in drugega od jagode. Ker v Ljubljani takšnih cvetov gotovo nimate, Ti pošiljam oba cveta, da sč boš z njima |>ostavil pred Ljubljančani.
Lepo Te pozdravljava jaz in moj bratcc in Te prosiva, nikar ne vrzi tega pisma v koš. — Santa Klemen, učenka III. razr. v Crmošnjicah pri Semiču.
Draga Santal — Tvoja dva cveta sem v redu prejel. Takoj 6em si ju moško zataknil v gumbnico ter odšel v mesto, da bi me Ljubljančani lahko občudovali z bledo zavistjo v srcu Hodil in hodil sem po ulicah z mogočno izbočenimi prsi — a res ne vem. kaj je bilo ta dan z Ljubljančani: niti zmenili se niso zame, kakor da nunam jablanovega in jagodovega cveta v gumbnici. Sramota! Tuhtal sem in tuhtal, kaj bi utegnilo biti vzrok tega omalovaževanja, a naj sem še tako napenjal možgane, vse jc bilo bob ob steno.
Tedaj pa je prištorkljal po cesti moj stari znanec Miha Gapiha. ki je dobrega srca in moder mož. Brž sem mu zaupni svoje gorje. »Glej,« sem mu rekel, »glej. tako lep jablanov in jagodov cvet imam v gumbnici, pa me nihče nc občuduje. Tako sem mu potožil, on pa me je nekaj ča=a debelo gledal ko tele nova vrata, potem jia je vendarle zinil: »Ali 6i še včerajšnji, ali kaj? Saj nimaš nobenega jablanovega in jagodovega cveta v gumbnici!«
Bliskovito sem se ozrl na gunibtiico in se potipal na levo stran prsi. Resnico je govoril mož: gtimbnica je bila prazna... »No. ta je pa lepa!« sem zarentačil. »Glavo bi stavil, da sem oba cveta vtaknil v gumbnico. preden sem šel od dotna.« — »To ti tudi jaz prav rad verjamem,« je Miha Gapiha prijazno |X)kimal s šilasto bradico, »ampak v katero gumbnico, to je tu vprašanje!!« — »Lej ga, saj res!« seni se s pestjo udaril ob čelo. Spomnil sem se namreč, da sem v raztre^enosti jablanov in jagodov cvet namesto v gumbnico svoje suknje — vtaknil v gumbnico suknje, ki je la=l mojega prijatelja Jožeta Kožeta, ki skupaj v eni sobi po papirju s peresnikom škripljeva. Da bi ga kokija — zdaj se pa on postavlja s Tvojim jablanoviin in jagodovim cvetom, namesto, da bi se postavljal jazi
Ampak kar je, to je. Moja raztresenost je vsega kriva. Nemara bo vasa jablana |xignala šc kakšen cvet? Ce ga bo. se toplo priporočam zanj. Tistega pa že ne bom vtaknil v gumbnico tuje suknje, toliko mi lahko verjameš. Pa čeprav je poslana dva cveta doletela takšna bridka usoda, se Ti /a ljubki spomladanski jxizdrav z jesenskega vrta vseeno prav lepo zahvaljujem. Pozdravljena! — Ko tiči kov striček.
V prvem razredu
Mama: »No, Andrejček, kako pa ti je kaj všn5 novi učitelj?«
Andrejček: >0, Čisto dober mož je, samo verjeti mu ne morem vsega.*
Mama: »Zakaj pa ne?«
Andrejček: »Zato, ker enkrat pravi, da je dve in dve štiri, drugič pa pravi, da jc tri in ona štiri !4
ZA MLADE RISARJE
Če bi v resnici storili, kar govorimo ... v
• D
»Rilec kuha ..."
Janezek očeta ni ubogal, pa je oče vzel v roke šibo in mu jih nekaj primazal na zadnjo plat. Da to »mazanje« za Janezka ni bilo bogve kako prijetno, 6i lahko mislite, saj ste tudi sami že kaj takšnega doživeli! Janezek je bil užaljen, da nikoli tega. Stisnil 6e je v kot in se kujal debele tri ure. Ko ga ie sosedov Francek prišel iskat, da bi skupaj odšla v gozd, je Janezkova mati rekla: »Jane zek pa danes nima časa!« — »Zakaj pa ne?« se je začudil Francek. »Kaj pa dela?« — »Rilec kuha!« se je odrezala Janezkova mama. Mislila je s lem reči, da se Janezek kuja. ker je bil našeškan. Kako bi bilo. če bi Janezek v resnici »rilec kuhal«, vidite na sliki, ki jo je narisal Tomaž Kvas, učenec III. razr. mešč. šole v Ljubljani.
„Hlače mi cveto ..."
Mihčevo največje veselje je, da pleza po ograjah in drevesih. Potem kakopak ni nič čudnega, da so njegove hlače preluknjane na vseh konciH in krajili. Ce ima kakšen fant takšne hlače, kakor ta Mihec, rečemo: »Hlače mu cveto!« Ce bi Mihcu hlače v resnici cvetele, bi bile pribli/no takšnele, kot nam jih s svojo' risbo kaže Branko Pretnar gojenec na »Skali« v Tržiču. Kar |x>-glejte, kako lepe rože rastejo Mihcu po hlačah! V resnici pa so hlačah kakopak same grde — luknje.
Huda ura
Kmalu po svetovni vojni je bilo. Matevžek in Andrejček sta romala po belih cestah tja v božji dan. Radostno sta uživata velike počitnice, 6aj so jima starši po dolgih prošnjah vendarle dovolili, aa se lahko do mile volje in raztrganih podplatov nagledata svoje lepe domovine. Tako 6ta brusila pete že po vsej Gorenjski, premerila od kraja do konca Črni graben, preromala Savinjsko dolino tja do Robanovega kota in še naprej ter se zdaj čez Trbovlje in Rum obrnila na dolenjsko plat
Vse bi šlo v redu in popotovanje bi minilo brez vsake nezgode, če ne bi takile mladi popotniki imeli svojih muh. Andrejček je bil pač še premlad, da bi se brigal za svoje lastne muhe. 6aj je lahko pravih na prgišča nalovil. Matevžek pa vam je bil pri svojih štirinajstih letih že izkušen možak in se je na lastne muhe in podobne stvari kaj dobro razumel. Sicer ni posnemal tistih, ki jemljejo na popotovanje s seboj blazine, namizne prte in gramofone — zato je bil prepameten — toda kot fant od fare je bil prepričan, aa ima 6voj prav. Naj ga je Andrejček poslušal ali ne, mu je vendar vsak dan znova zatrjeval da zlasti poleti nikakor ni pametno spati pri kmetih ali pod kozolci, kaj šele pod šotori. »Pod milim nebom si v božjem varstvu!« je imel navado reči In tako se je zgodilo, kar se je imelo zgoditi.
Lep dan je bil, ko sta jo s Kuma mahala v dolino. Sonce je httdo pripekalo in žejalo ju je na »«o moč. Kakor bi jima Bog odprl sam paradiž, se jima je zdelo, ko sta na pobočju gore zagledala na posekanem prostoru cel gozd rdečih jagod. Kakor dva lačna volkova sta planila nanje in jih skoro ves dopoldan zobala in trgala Se dobro, da je tam jagod na koše, 6icer ne bi revni pod-humski prebivalci mogli drugega jutra niti ene jagode prodati na trboveljskem trgu.
Jagode so bile krive, da ju je večer zajel že
v lepi gorski vasi Št. Jurij pod Kutnom. Andrejček je bil že truden. Predlagal je, naj bi si postavila šotor kje v bližini vasi.
»Neumnost!« je nemilo zarohnel Matevžek. »šotor — v tako lepi noči. Sicer je pa še prezgodaj za spanje. Kaj bi izgubljala čas, ko lahko še nocoj prideva v Sopoto (dolina pod Kumom, po kateri pelje ce6ta v Radeče pri Zidanem mostu). Ce bova nocoj pridna, sva lahko jutri že čez hribe v Mokronogu.«
Andrejček se ni upal ugovarjati in tako sta jo ubrala navzdol. Sonce je že zdavnaj zašlo in tudi ptički v gozdu so že utihnili. Slišalo se je samo lahno šumljanje potočka v dolini.
V Soj>oto sta prišla že v trdi noči. Matevžek pa se ni ustavil, ampak je kratkomalo hotel mahniti čez cesto in potok v drugi hrib na nasprotni strani. To pa je bilo Andrejčku že preveč:
»Kam pa še hočeš? Mar boš vso noč hodil? Skrajni, čas je že, da si poiščeva prenočišče.« Matevže!« je vdano vzdihnil: »Naj bo po tvojem! Toda, da ti povem: najraje bi hodil kar naprej, zmeraj naprej, brez konca...«
Ce Andrejček ne bi bli tako truden in zaspan, bi se skoro na glas zasmejal, ko je slišal to vzdihovanje Spomnil se je namreč, kako je Matevžek že na vsezgodaj zjutraj tarnal, da ga žuli čevelj. Tako pa je samo pokazal na bližnjo hišo in menil, naj bi šla povprašat za prenočišče.
Matevžek je vzrohnel. da bi bil ubogi Andrejček kmalu vznak padel:
»Ali si ob pamet? Zvezde sijejo na nebu, mi dva pa naj bi prenočevala na hlevu. Sam bom poiskal prenočišče!«
In jo je mahnil navkreber v gozd, Andrejček pa za njim Hodila sta in hodila. Nikamor sc ni videlo Bilo je temno ko v rogu, Vsenaokoli tiho, samo suhe veje so pokale pod njunimi nogami. Andrejčku je pošlo potrpljenje: »No. ali si ze kaj našel?«
»Počakaj!« je bil odgovor. »Mar misliš, da je vsak prostor primeren za prenočišče. Se nikomur ni padel kar tako v naročje!«
In Andrejček je moral spet ves upehan rinili za bratom v nrib. Nekje daleč v lesu je zašumljal potoček. Andrejčku so že lezle oči skupaj in milo je zaprosil Matevžka:
»Dajva si tukaj urediti prenočišče. Ne morem več dalje.«
Nekje iz teme je odjeknilo: »Norček! Mar misliš, da se ti bo gora zvalila jx>d noge? Le korajžno za menoj! Kmalu bova na cilju.«
Šumenje potoka |e f>ostajalo močnejše. Bobnenje in bučanie ie preglušilo njune korake. Prišla sta na breg hudournika, ki je bobneč in peneč se padal čez skale nekam v globino. Z nogann počasi tipajoč pred se, sta zašla v suho korito.
»Tukaj ali nikjer!« je zakričal skozi preglu-šujoči šum potoka Matevžek
Vrgel je na zemljo svoj nahrbtnik in legej na gola tla. Andrejček je bil previdnejši. Najprej je razprostrl po tleli šotorsko platno, položil nanj nahrbtnik za vzglavje in se dobro zavil v svojo volneno odejo. Kmalu sta oba trdno zaspala.
Matevžek je 6pal zelo nemirno. Večkrat se je zbudil, ker ga je bolelo v križu. Pod hrbtom je namreč bil velik kamen ki ga n- zvečer prav nič opazil. Toda bil je preveč zaspan, da b' sc mu ztjubilo obrniti se na drugo stran.
Imel je čudovite sanje. Padel je v ribnik in se ni mogel rešiti. Zapletel se je z nogami v vodne rastline Pričel je klicati na pomoč in se medlem od strahu ves poten zbudil Toda ni bil poten, ampak moker do kosti. Komaj je odprl oči. jih je moral spet zapreti, ker je okrog niega lilo kot iz škafa Samo to jc prvi hip razumel: oblak se je utrgal! Skočil je pokoncu in zbežal v varno za* vetje dreves.
Tedaj šele se je spomnil na brata. Zdrvel je nazaj v korito in vpil.
»Andrejček! Andrejček!«
Njegov klic se je mešal z grmenjem in bobnenjem hudournika ter pošastno odmeval nekje daleč v temini gozda. Le kje je brat, da se nc oglasi? Tekal je sem in tja in ni mogel najti korita. Vedno hujša groza mu je stiskala srce. Skoro zarjul je.	f
»Andrejček!«
Tedaj se je odnekod odzval slaboten in ložeč glas:
»Pomagaj!«
Matevžek je šel za glasom. Bobnenje in hru-menje je postajalo vse hujše, vse bolj divje, togot-nejše, silovitejše . .. Hudournik narašča! Moj Bog, da bi le Andrejčka pravočasno rešil.
Hvala Bogu, korito jc tu. Voda je Matevžku segala žc do kolen. Toda, kje je brat? še enkrat je zavpil:
»Andrejček!«
Jokajoč glas se mu jc odzval iz teme:
»Matevžek. tako me je strah!«
Matevžek pa ni nič odgovoril, ampak jc hitro pograbil Andrejčka in oba nahrbtnika ter zbežal iz nevarnega korita.
Komaj sta brata dosegla višje stoječa drevesa, žc jc voda vdrla v korito in ga grgrajoč in klokotajoč zalila do vrha. Ce bi ostala v koritu samo še trenutek dlje, pa bi ju voda odnesla s seboj.
Potrta in mokra do kosti sta čakala jutra. Komaj sc je zdanilo, sta jo ubrala nazaj v Sojx>to in po cesit v Radeče. Sedla sta na vlak in se odpeljala nazaj v Ljubljano. Andrejček se je tako prehladil, da je dobil pljučnico. Ležati je moral v postelji več ko mesec dni in šc komaj se ie izlizal.
Lahko mi verjamete, da od tistih dob ludi Matevžek raje lovi prave muhe. kakor pa |)rcganja svoje lastne.
Misijonska nedelja
Zgodovina ho tistih, hi jo bodo zavojevaSi!
Lagodniki, lenuhi, zapečniki bodo zaostali! Katol. Cerkev ni nikdar skrivala namena, da hoče ves svet zavojevati idejam Kristusa Kralja; saj ji je njen ženin in ustanovitelj dal devi/,o in geslo: Vozi v globoko, Pojdite in učite vse narode. Zato je v Cerkvi sveti nemir, ki ji ne da pokoja, dokler ne bodo vsi narodi poučeni o Kristusovi blagovesti. Tudi v globinah našega katoliškega naroda polje ta sveti nemir, to koprnjenje po zavo-jevanju duš: Še zdaj v jeseni gre misijonar jezuit v Indijo in 4 šolske sestre iz Slov. Bistrice bodo odpotovale v notranjost Kine: poslavljajo se od nas za vedno, zamenjati hočejo takorekoč svoj narod in svojo domovino s tujini narodom in tujo domovino.
Toda borbo za dušo narodov so v današnji dobi počeli tudi drugi: hrezhožniki, ki zastrupljajo pod krinko komunizma, laži demokracije, proti-
fašizma ne samo evropske, ampak tudi poganske narode ter jim hočejo iztrgati vero iz src! ,
Dve veliki fronti se snujeta: krščanska in komuno-ateistična fronta.
Misijonstvo je takorekoč fronta na okopih in prav misijonstvo bo odločilo, ali se bo milijarda poganov pridružila krščanskemu ali koniuno-atei-stičnemu bloku.
Misijonstvo takorekoč brani krščansko Evropo na vnanji fronti. Vprašajmo: koliko smo storili za naše misijonarje, borce na okopih krščanstva?
Načelo katoličanov mora biti:
Vsaka župnija imej svojega misijonarja! Vsak katolik bodi jd velike svetovne misijonske organizacije D. Š. V. (Družbe za širjenje vere)!
N o b en dan ne sme biti brez misijonske misli.
Poglejmo naslednje številke!
Kaj in kaho naj delamo za nifssione ?
Ko je leta 1033 sveti oče Pij XI. sprejel predstojnike indijskih jezuitskih misijonov, jim je dejal: ^Povejte vašim sotrudnikom, da smatramo sebi storjeno vse, kar store oni za prospeh misijonskih pokrajin, ki so vam izročene!« Isti sveti oče ob vsaki priliki tako povdar ja potrebo K A (katoliške akcije), ki naj znova prekvasi ves Bogu odtujeni svet v duhu krščanske pravičnosti in ljubezni. Kaj pa je misijonsko delovanje? Ali ni uiisijonarjenje prav tako bistveno cerkveno delo. kot je bistveno cerkveno delo za KA? Misijonsko delo je predmet KA-e. Svet moramo in hočemo pokristjaniti! Zato je sveta dolžnost vseli naših duhovnikov in klerikov, da store čim več za razvoj misijonske ideje med krščanskimi verniki. Sveti oče ravno to nedeljo z velikim upanjem zre na ves svet, zlasti na vse katoliške duhovnike in vernike, lzkažinio se vredne njegovega zaupanja in storimo za to veliko katoliško idejo vse, kar je v naši moči. Naj nas ne moti svetovna kriza, kajti srca vernih so še polna krščanske ljubezni, ki kliče vsem: Pomagajte do resnice vsakemu, ki Kristusa še ni spoznal!« Kaj nam je storiti?
Br. Janez Ribaš D. ).
Pribiti moramo dejstvo, da je v nas mnogo premalo osvojevalne zavesti, osvojevalnega duha. Zadnji čas je že, da postane vsaka naša župnija nekako žarišče misijonske misli. V vsaki župniji naj se izvoli misijonski odbor, v katerega naj se pritegnejo zlasti iajiki. Kjer obstojajo prosvetna društva, naj se v njih ustanovi misijonski odsek, v katerem naj delajo vsi, ki imajo za to stvar vsaj nekaj smisla. Misijonski odbor naj skrbi, da bo dobival stalno navodila in sredstva za propagando misijonske ideje v njili župniji; skrbi naj -a znanstveno in poljudno misijonsko čtivo, skratka za dober misijonski tisk; skrbi naj, da dobi vsaj dvakrat ali trikrat na leto za svojo župnijo predavatelje iz vrst misijonskih strokovnjakov. Vernikom naj se kažejo večkrat skioptične slike iz misijonskih pokrajin. Te slike ima stalno v zalogi vsako misijonsko središče. V letoviščih naj se predvajajo kaki misijonski filmi (večkrat v sezoni). Po lajikih naj se vrine misijonska misel tudi v one vrste, kjer je za življenje vsega dovolj, kjer se marsikaj lahko daruje za misijone. Vsaj en član misijonskega župnijskega odbora (lajik ali duhovnik) naj se udeleži vsake leto ob določenem roku misijonskih duhovnih vaj, ki se naj po možnosti vrše pri oo. lazaristih.
Vsaka župnija naj postavi v svojo cerkev nabiralnik za misijone. Dvakrat ali trikrat na leto naj dušni pastir pridiguje svojim vernikom o misijonski ideji. Pridige naj bodo enotne in naj zanje poskrbi trikrat na leto »Misijonska pisarna«. Opravi naj se v vsaki župniji večkrat na leto molitvena ura za misijone. Duhovnik naj navaja bolnike, reveže in otroke, da darujejo svoje molitve in žrtve, svoje trpljenje in revo za uspeh katoliških misijonov.
Premožnejši dekanije naj adoptirajo posamezne kraje (prevzamejo nekako »botrinjaštvo«), kjer delujejo slovenski misijonarji. S tem se de-kanija obveže podpirati ta kraj, misijonarja, kate-hista, šolo (gradnjo). Dekanija naj nato s krajem naveže stik in naj vernikom priporoča v molitev njih novo misijonsko poprišče.
Mnogo lahko storimo, če le hočemo. Hoteli pa moramo, ker je doba, v kateri živimo, dovolj in preveč resna, da bi še pomišljali Če pa hočemo za razvoj misijonske ideje mnogo storiti, moramo mnogo moliti, žrtvovali (duhovno in niaterijalno) ter mnogo v ta namen delati. Pokažimo, da smo res pravi služabniki Kristusovi! Pokažimo, da se zavedamo dolžnosti, ki jih imamo do neodrešenih duš! Dokažimo, da iskreno molimo, ko tolikokrat na dan ponavljamo ono lepo prošnjo: >Oče naš, pridi k nam tvoje kraljestvo!«
Slovensko misijonišče in njegovi misijonarji
Vsak narod, pa naj bo še tako majhen, postane lahko velik po svojem misijonskem delovanju. Velik ne le pred ljudmi in svetom, ampak, kar je glavno, velik pred Bogom.
Slovenci smo se na misijonskem polju do zdaj gotovo najviše povzpeli v tistih časih, ko sta še Baraga in Knoblehar s svojimi številnimi so-delavci-rojaki, orala trdo ledino neobdelanega vinograda Gospodovega v Ameriki in Afriki. Od tedaj pa je misijonska gorečnost Slovencev vedno bolj pojemala in v onih strašnih letih svetovne vojne nazadnje skoraj ugasnila. A kakor je po
sklenjenem miru v svobodni državi vse naše versko, kulturno, gospodarsko in politično življenje na novo zaživelo in živahnejše zadihalo tako je tudi misijonska ideja na novo vzcvetela in že rodila bogate sadove.
»Slovenci, pošiljajmo zdaj svoje sinove na bojno fronto Kristusovo, živet in življenje dajat, ko smo jih prej pošiljali na bojno fronto sveta, umirat in življenje ugaševat.« S to vzvišeno mislijo se je kmalu po vojni ustanovilo tako imenovano Misijonišče Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega v Grobljah pri Domžalah, katero si je v vnanje misijonskem oziru nadelo dvojno nalogo, na eni strani širiti med ljudstvom ljubezen do misijonov, na drugi strani pa vzgajati misijonarje in jih pošiljati v poganske kraje. Prva naloga se je takoj začela izvrševati: V dvajset, petindvajset tisoč izvodih sta se jela vsipati med ljudstvo misijonski list »Katoliški Misijoni« in vsakoletni ^Misijonski koledar, poleg tega pa še druge številne misijonske tiskovine. A glede druge naloge je bila stvar težja, in koj ob ustanovitvi se je reklo, da velikih, vidnih sadov ne bo mogoče tako hitro pokazati; pač zato ne, ker je kak nrod šele takrat zmožen pošiljati v misijon nekaj več delavcev, ko je že ves prepojen s pravilnim pojmovanjem svoje misijonske dolžnosti. To pa je bilo treba pri nas po vojni šele na novo vzbujati in jo je danes še vedno prav tako treba, zato ostane v tem še za-naprej gotovo najvažnejša naloga Misijonišča.
Vendar bi se motili, če bi mislili, da danes med slovenskimi misijonarji res še ni nikogar, ki bi ga vzgojilo in dalo to naše Misijonišče. Kdor bere »Katoliške Misjone«, že gotovo dobro pozna dva misijonarja-duhovnika, g. Franceta Jereba in g Lojzeta Ruparja, ki sta pred dvema letoma odšla na Kitajsko, ter tnis. brata Marcela Kerševana, ki že tri leta uspešno deluje v afriškem Belgijskem Kongu. Naj čitateljem »Slovenca« podamo v naslednjem kratke podatke vsaj o življenju in delu obeh misijonarjev-duhovnikov.
Prvi, g. Jereb, je doma iz Radomelj v Kamniški dekaniji, drugi, g. Rupar, pa iz Ptuja. Oba sla bila gojenca Dijaškega doma Misijonske družbe (lazaristov) v Ljubljani. Po končanih gimnazijskih študijah sta se skupno odločila za duhovniški in redovniški poklic, in kakor da bi ju hotel Bog za to njuno pripravljenost še posebej nagraditi, jima je vzbudil v srcih gorečo željo po še višjem, po misijonskem poklicu. Komaj eno leto po končani teologiji se jima je ta želja že izpolnila: Predstojniki so ju poslali na Kitajsko, ki je od tedaj po-
Cerkev v Baghabpuru
stala njuna druga domovina, in kateri sta odločena posvetiti vse svoje mlade moči. Oddeljena sta bila v najsevernejšo provinco Hope. Najprej sta se morala iti v Peking učit kitajščine v pisavi in govoru, kar je gotovo zelo pust in težaven začetek misijonskih trudov. Dočim se morajo misijonarji drugih narodnosti s to stvarjo ubijati najmanj eno leto. pa sta se ona dva že v sedmih mesecih toliko navadila, da so ju kar lahko poslali misijonarit med pogansko ljudstvo. A ne mislimo, da sta dobila takoj vsak svoj misijon, kjer bi samostojno delala; saj še nista poznala ne krajev ne ljudi ne razmer, ampak poslali so ju za pomočnika k drugim, že preizkušenim misijonarjem, tako g. Jereba v Hokia h kitajskemu domačemu duhovniku-lazaristu, g. Ruparja pa v Sukiao k nekemu nizozemskemu misijonarju. Kako sta se ta uživela v novo delo, kako sta mlstjonarila in kakšnih skušenj sta si do zdaj pridobila, o tem sta »Katoliškim misijonom« redno poročala; Njuna pisma vsebujejo veliko misijonske »korajže«, ki jima jo daje predvsem trdno zaupanje v božjo pomoč in pa molitev dobrih src v domovini. Zato sta sredi vseh neprestanih težav in stisk vedno vedrega obličja in veselega srca, kar je gotovo mnogo pripomoglo k njuni priljubljenosti tako pri misijoanrjih kot pri vernikih in tudi poganih. Zdi se, da sla prvo misijonsko preskušnjo dobro prestala, ker, kakor izvemo iz njunih zadnjih pisem, sta bila oba premeščena na težji mesti. G. Jereb je odšel v Čangkia, kjer je med številnimi pogani kakih 3500 katoličanov, katere je do zdaj vodil kitajski svetni duhovnik Cang, ki pa je postal zad-
nje čase zelo bolehen, tako da mora g. Jereb skoraj vse misijonske dolžnosti in opravila sam vršiti, kar je gotovo težka naloga za mladega misijonarja. G. Rupar, ali »Lojzl«, kakor se v pismih sam imenuje, je bil poslan v Takowtun, kjer se je z vso energijo že vrgel na novo delo
To sta torej dva misijonarja-duhovnika, ki ju je dalo Misijonišče sveti Cerkvi in njenim kitajskim misijonom. Začetek je storjen, sprožilo se je. Za prihodnje leto se pripravljata na odhod en duhovnik in en brat. Upamo, da se bodo členi verige misijonarjev iz slovenskega misijonišča vedno bolj in bolj množili, da bomo mogli nekoč dobiti ua Kitajskem samostojno slovensko misijonsko okrožje. Bog daj delu obilo blagoslova!
Nova slovenska misijonska postojanka v Indiji
Letos smo Slovenci dobili v Indiji poleg Bo-šontija novo misijonsko postojanko. Kraj se imenuje Ragapur (Ragliabpur) in leži južno od velemesta Kalkute. Prvi župnik misijonar Ragapurja je naš rojak, Ljubljančan Stanko Poderžaj D. J.
Pomen Ragapurja. Ragapursko misijonsko okrožje sega v samo mesto Kalkuto. Ozemlje med kalkutskim in južnovzhodnim predmestjem pa vse doli do železnške postaje Baru i pur spada pod Ragapur. To vam je 20 km dolg strnjen pas vil in podeželskih domačij tisočev in tisočev izobraženih Bengalcev. Vse njihove družine prebivajo tu stalno in tudi gospodarj sami so tu večji del tedna — če izvzamemo uradne ure. Na tem ozemlju so tudi bolj prenioSHt lastniki vrtov, ki v velemestu z izdatnim dobičkom prodajajo podeželske pri-
Baghabpur, misijonska postaja
delke. »Kar neverjetno se mi zdi,« piše misijonar Poderžaj, ~»da do danes med tem prebivalstvom nismo še imeli niti ene postojanke. Ragapur ima sicer deset zunanjih podružnic, a vse so v majhnih, neznatnih vaseh, katerih je čez 50 v našem okrožju. Če pa naj zajamemo srce naroda, če naj v naskoku vzamemo važnejše postojanke in oznanimo Kristusovo blagovest tistim, ki imaj kaj veljave v svojem narodu, bi bilo treba zastaviti vse sile prav v tem gosto naseljenem pasu med Kalkuto in Baruipurom, ki spada pod ragapursko misijonsko okrožje. Danes tam ni niti ene kapelice, niti ene katoliške šole, niti ene katoliške družine!« Naš misijonar je sedaj tam, upi so veliki, a le, če se mu pridružimo vsi, vsak po svojih močeh.
»Za zvezo s Kalkuto so mi dobri ljudje,« tako nadaljuje v svojem pismu o. Poderžaj, »kupili kolo. Žalibog ga morem rabiti le par mesecev v letu. kajti v večmesečni deževni dobi je skoraj vse ozemlje pod vodo. Pa tudi drugače kolesariva oba. Par minut jaz gosposko sedim na kolesu, potem pa vlogi zamenjava in sem jaz spodaj, kolo pa na mojih ramah. Tako se nobeden izmed naju preveč ne utrudi...«
Za uiisijonarjenje imam navaden čolnič, ki pa je koristen skoraj le v deževni dobi. V suhi dobi in v dobi upadajočih vodil, moram naokrog kar peš. Nujno bi rabil konjička. Za zdaj pa moram še v polu svojega obraza razbijati po poljih ure in ure daleč naokrog trde kepe bengalske zemlje in umazanega blata ter zgubljam na cente dragocenega časa ter čakam usmiljenih src ...
Na motorni čolniček si pa niti v sanjah ne upam mislili, čeprav bi ne presegal velikosti navadnega rečnega čolna. Pomenil bi seveda veliko pridobitev za naš misijon". Zakaj neki se ne bi «inehanizirala» tudi misijonska vojska?!«
Pred desetimi leti so prišli naši jugoslovanski misijonarij v Indijo. Po petih letih so prevzeli samostojno misijonsko postojanko Bošonti. — Po drugi petletki, t. j. letos, smo dobili že drugo samostojno postojanko, Ragapur. Če ostanemo pri tem napredku — vsakih pet let nova postaja — bomo kmalu imeli v oskrbi ves 24. Parganas (nam pripadajoči del Belgije) in z njim popolnoma zaokroženo lastno misijonsko pokrajino.
»Kot vidite,« pišejo naši misijonarji iz Indije, »nismo zaman obljubljali razmaha. Obljubo smo tudi izpolnili. Če nam hoste poslali še tnalo več misijonarjev, bo šlo še hitreje. Le krepko na delo — z molitvijo, žrtvami, darovi in misijonskimi poklici! Silno delo je pred nami, pa tudi velike milosti se nam ponujajo.«
Darovi za Ragapur se lahko pošljejo: Na Bengalski misijon D. J. Ljubljana, Zrinjskega c. 9 (ček. rač. štev. 12735).
Na Kitajskem
Kitajska! 500 milijonov ljudi! — Četrtina vsega človeštva! — Izmed njih le 1/k milijona katoličanov — boksarska vstaja, kitajska revolucija, roparji in komunisti, misijonarji, ki so bili tamkaj umorjeni, boji med Kitajsko in Japonsko — to so posameznosti, ki jih poznamo iz tega ogromnega kraljestva daljnjega vzhoda. Le malokdo si inore to deželo bolj natančno predstavljati. Kitajska pomeni za večino ljudi enostavno — Kitajska.
Če izvzamemo Mandžurijo, potem lahko razdelimo Kitajsko v tri velika porečja. Severna Kitajska, to je porečje reke Hoangho-ja. Rumene reke, ima 140 milijonov ljudi; Srednja Kitajska, ogromna dolina Jangcekianga, ima 200 milijonov ljudi; in Južna Kitajska, ob Zapadni reki (Si-kiang), s 60 milijoni prebivalcev.
V Južni Kitajski so glede cerkvenega življenja najbolj žalostne razmere: tam so najnehva-ležnejša tla za misijonsko delo. V Južni Kitajski je 15% vsega kitajskega prebivalstva, pa samo 7%
ti- "r^T!
BREZPLAČNO
RADIO APARAT
Vam ne bo nihče dal, pač pa Vam paši neob-utai pogoji odplačila od Din 3-- dnevno
omogočajo nabaviti si prejemnik svetovnega slovesa
PHILIPS RAPIO
„SIMFONlJbKA bL.,iJA"
Informacije daje
0- Sutto eij Sjubljcna
Aleksandrova cesta 6
kitajskih katoličanov. Izmed 175.000 katoličanov tega območja jih je največ, nekako 116.000 ob obali v provinci Kvantung in v tujih kolonijah: Hongkong (angleški), Makao (portugalski) in pa Kvangčuvan (francoski). V ostalih treh provincah Kvangsi, Kveičov in Junnan je samo 2% kitajskih katoličanov; torej najbolj reven kot v vsej deželi. Zaradi napornega dela, ki ga morajo tod opravljati, zaslužijo misijonarji veliko občudovanje.
V	Srednji Kitajski: Rdeča Kuga. Ta del ima skoraj polovico od vsega kitajskega prebivalstva, od vseh katoličanov pa komaj milijon. Po sredi teče slavna mogočna reka Jangcekiang. ki ji Kitajci enostavno pravijo: reka. Vsa pokrajina je razdeljena v osem prvine. V obalnih provincah Kiangsu, Čeluang in Fukien živi okrog 400.000 katoličanov; največ jih je v velikem pristaniškem mestu Šanghaj, ob izlivu Jangcekianga.
V	srednjem delu, to je v provincah Anhvei, Kiangsi, Hupe in Hunan, strašno razsaja rdeča kuga — komunizem. Katoličanov je tam 370.000.
V	osrčju Kitajske, v provinci Sečven. ki ima 50 milijonov ljudi, se je odigrala najlepša misijonska zgodovina Kitajske. Katoličanov je tukaj približno toliko kot v Južni Kitajski.
Severna Kitajska: Upanje Cerkve. V tem delu je 54% vseh kitajskih katoličanov, torej več kakor polovica, čeprav je prebivalstva samo ena tretjina; samo ob obali v provincah Hope in Šantung je nad 900.000 katoličanov. Bolj znotraj, v provincah Honan, Šansi in v Mongoliji je okrog 320.000 katoličanov. Še bolj v notranjosti, v provincah Sensi, Kansu in v Ningsia je 100.000 katoličanov, ki jih oskrbujejo krepki in utrjeni možje iz družbe Božje Besede.
Kitajsko si navadno predstavljamo kot en sam velik nered. Res je, tu in tam gotovo vlada velika zmeda, nikakor pa ne v vsej pokrajini. — Sedaj je srednji del dežele v oblasti roparjev in komunistov. V nekaterih predelih rogovilijo žo nekaj let sem, kakor da bi bili doma v Rusiji. V pokrajinah, kjer gospdarijo rdeči, živi okrog 75 milijonov ljudi. Ti ljudje so mnogokrat izpostavljeni hudim nasiljem. — To je pa tudi samo ena pelina Kitajcev. Druge štiri petine pa vsaj na splošno žive redno in mirno življenje. Ker Kitajska ni strogo organizirana celota, se povprečni Kitajec bolj malo briga za nered, ki vlada v sosednih krajih.
Cerkve trnjeva pot. V teku zadnjih desetih let so vojaki nasilno pomorili 35 katoliških misijonarjev, okrog 100 so jih odvedli v strašno ujetništvo za daljšo ali krajšo dobo.
Za misijonarje je bila Kitajska že od nekdaj nevarno polje. Od leta 1860, odkar je bila Kitajska odprta tujcem, do konca prejšnjega stoletja je prišlo 30 misijonskih moči ob življenje. Med boksarsko vstajo leta 1900 jih je bilo umorjenih 55; in celo po vstaji tja do revolucije 1911, v najplo-dovitejšem času za kitajske misijone, jih je bilo umorjenih 22.
Danes deluje na Kitajskem okrog 9000 duhovnikov, bratov in sester. Približno desetina od teh jih je morala zadnja leta bežati pred vojaštvom in roparskimi tolpami. Mnogo izmed njih jih je bilo osebno napadenih. Kaka petina izmed njih pa je bila zaradi neprestanih vojska tako oslabljena, da so sicer še vzdržali na svojih mestih, a so morali prenehati z delom, ker so zelo težko zboleli. — Število žrtev izmed včrnikov pa gre na tisoče. Le Bog sam ve za njihova imena in za njihovo trpljenje. Besede: »Kri mučencev je seme kristjanov«, se bodo tudi na Kitajskem uresničile.
Čeprav je bilo na ta način skoraj ena tretjina misijonskih moči — torej okrog 3000 — ogroženih. sta pa drugi dve tretjini neovirano nadaljevali z misijonskim delom.
Na Kitajskem je sedaj 112 cerkvenih okrožij; ugotovili so, da se je komaj v petih krožjih ustavilo redno delo, in to samo za dobrega pol leta. Cerkvena organizacija je ostala torej v celoti nedotaknjena. To je lep dokaz misijonske discipline, ki je morala v teh letih prestati hudo preizkušnjo. Pa ne samo to. Sveta stolica je v zadnjih letih ustanovila še nove misijonske pokrajine, in misijonske družbe so tudi še vedno stavile za to deželo nove moči na razpolago.
Tem močem pa se moramo pridružiti in sodelovati z njimi vsi katoličani. V skupni molitvi moramo klicati božje usmiljenje nad Kitajsko. Molimo, da bo Odrešenik sveta kitajsko ljudstvo sprejel v svoje kraljestvo in ga tako obvaroval pred grozečo rusko nevarnostjo, proti kateri mora ediuo katoliška vera nuditi trden odpor.
Wfuimnh
Okusen Stedljiv a poceni
Izdelek: OsjeSIce livarne železa ln tovarne strojev d.d. - Osijek
Samoprodaja za Ljubljano: Fram Golob za Maribor: Pinter & Lenard
DRUŽINA
Boga se boj, pamet spoštuj, z denarjem varčuj!
1
Zgodovina v košarici za šivanje
Vse na svetu so morali nekoč iznajti. Brez dvoma so živeli tudi ljudje, ki so imeli prvi v rokah iglo in konec, ki so si prvi prišili gumb ali strigli s škarjami. Mogoče je minilo že tisoč in tisoč let, odkar so moški in ženske preudarjali, kako bi se obvarovali mraza. Živalske kože in tkanine iz ličja so bile prve obleke. A tudi te obleke je bilo treba tako pripraviti, da niso zdrknile s telesa. In prapra-človek si je že polagoma pripravil pripomočke, ki so njih izboljšani potomci v naši košarici za šivanje.
Najstarejša reč v njej je pač šivanka, ki je nastala iz žeblja. Narejali so šivanke iz lesa ali kasti (največ iz ribjih kosti) in so jih vbadali v trde kože. da M poležali kite ali vrvi skozi. Iz tega šila se je v železni dobi razvila šivanka z luknjico, ušesom. Bila je na koncu nalahno zakrivljena in štirioglato priostrena. V srednjem veku je v Nemčiji nastala tenka šivanka in tudi igla in izdelovalci takih igel so imeli v Ntirnbergu posebno udruženje.
Prav takšno prastaro zgodovino ko šivanka ima pa tudi zaponka (varnostna zaponka). Ze leta 1400 pred Kristusom je bila na svetu, v tedanji bronasti dobi in že njene prvotne oblike sličijo sedanjim oblikam. Zaponke so bile lepo umetniško izdelane in so jih uporabljali za okras.
Niti so porabljali že zdavnaj, a narejali so jih iz črev, kakršne so dandanašnji strune. Kdaj smo dobili spleteno nit, že nič več ne vemo. Brez dvoma so jih imeli že zdavnaj pred Kristusom, zakaj izkopanine pričajo, da so bile tkanine že zdavnaj na svetu. A tedaj še niso šivali z nitmi, ker so tkali obleke večinoma sceloma, da so bile brez šivov.
Nekdanje gospodinje so venomer tkale in predle, a s šivanjem in krpanjem se niso ukvarjale. Sešite obleke tedaj niso bile moderne. Kasneje so dobile obleke vrvice in trakove in oblačenje je
l
bila zamudna zadeva. A tedaj so imeli dovolj časa! Ko se je ljudem začelo bolj muditi, 60 pa dobile obleke nov predmet, ki je hitreje vezal obleke ko trakovi in vrvice: dobili 6o gumbe. V starem in srednjem veku, ko so bile obleke ohlapne in široke, je vse delo opravila zaponka in igla.
Zgodovina gumba je pa dosti starejša ko njegova splošna uporaba. V pradobi so imeli kako iglo ali klinček, da se je obleka držala telesa. A klinčki so 6e j>orazgubili: gumb je bil že tu! — Najstarejša oblika gumba je torej fiodolgovata, ker je j>osneta jx> klinčku. Ze v kameni dobi so poznali lesene gumbe, a svoj pravi pomen je dobil gumb šele čez tisočletja, ko so ljudje radi urnej-šega oblačenja in slačenja spredaj prerezali obleke in jih sklapliali z gumbi. Sele zdaj se je prav za irav začelo krojaštvo. V 14. stoletju so bili gumbi e prav v modi. Cvetoča industrija za gumbe se je razvila, ki je proizvajala lesene, koščene, steklene gumbe in gumbe iz blaga in 6rebra in zlata. Krog 1. 17£0 je najbolj cvetela doba gumba in gumbi 60 bili vsakršne oblike in vsakršnih snovi.
Kdor si kaj prišije, uporablia tudi naprstnik, ki je skoraj toliko star ko šivanje. Najstarejši na-prstniki so iz brona, slonovine in kosti. V Nemčiji so ga uporabtjnli že v 12. stoletju in 1. 1150 ga omenja umna sv. tlildegarda iz Bingena v svojih spisih, a 1. 1374 so imeli v Nurnbergu cehe »zaščitniki naprstnikov«.
Še starejši ko naprstnik so pa škarje, ki so nastale iz dveh nožev. Škarje so poznali že v železni dobi in Rimljani so imeli že prav lične škarje.
Vsak predmet, ki je v košarici za šivanje nam pove svojo zgodovino iz davnih dob in nam govori o mnogih iznajditeljih pradavnine., ki so si te predmete pridobili z neskončnim trudom in potrpljenjem. Nobenega sjx)menika nimajo ti iznajdi-telji, a naša košarica za šivanje venomer oznanja njih spomin.
MODNE NOVOSTI
Muli so spel moderni
To zimo bo imel muf spet važno besedo, bodisi podnevi ali pa zvečer. Mut spada letos k vsaki obleki in je tudi najrazličnejših oblik: je prav prav majhen, kar brez smisla, le za okras in je tudi velik, uporaben ogrevač rok, ki je zaeno tudi za torbico. — Novi mufi so narejeni iz krzna vsakršne vrste, iz najdražjih do najcenejših. Za na cesto je splošno moderen mut iz krzna kratkih dlak, kakor 6o tudi kostumi in plašči okrašeni s takim krznom. Obleke sp s krznom okrašene tako, da so iz krzna široki reverji, ohlapna zapestja na rokavih, muf in visoko pokrivalo, nekakšna kučma po vzorcu nekdanjih ruskih kučem. — Visoki klobuki, ki so podobni cvetličnim lončkom ali fesom, so okrašeni tudi z lisičjimi repi ali deli drugačnega krzna. Tudi mul ima kako lisičjo glavo na sebi.
Mufi za k pražnjim, večernim oblekam so nežni, majčkeni modni predmeti iz hermelina ali drugačnega, dragega krzna. Muli pa morejo biti tudi iz drugih snovi, ko iz prozornega, poškrobljenega sifona, ki so obrobljeni z medlobarvnimi cveticami. Imajo celo okrasne mufe, ki 6o iz celofana! — Najnovejše iz mode za mufe je pa to, da ni treba, da so iz krzna, da so ogrevači za roke. Lahko so iz vsakršne snovi. Najvažnejše je, da imaš muf, pa bodi, da je tak ali taki
Doma spletene obleke in jopice
plesti,
6tavi, česar pa ne dosežeš, če pleteš preveč narahlo ali preveč trdo in tudi vzorec pletenine ni videti pravilen. Zmeraj bo lepa pletena obleka, če io pleteš v vzorcu reber. K tej obleki spada kratka jopica ali pa plašč, pelerina in vprav višek dopoldanske obleke je taka sestava. Lepo je, če imaš na »pleteni obleki žametaste našitke in pas, če že nimaš žametastega telovnika.
Na 6liki vidiš novodobne zimske obleke z jopicami iz krzna. V sredini je pripraven kostim, ki ima s krznom obrobljeno jopico in krilo in tudi moderen muf. Važna so p o k r i v a 1 a , ki so vprav h i p e r moderna. — Slika je posneta z neke večje modne revije velemesta. A vprav to je značilno: 6aj so te, tako zelo moderne in velemestne obleke zaeno jako preproste!
Bluza smoking. Ta bluza nima rokavov, prav za prav še hrbta ne, ampak le naramnice. Spredaj pa je ko moška srajca, bolje — naprsnik. Lepo je tudi, če je okrog vratu nabrana in okrašena 6 šopkom cvctja. Nosiš jo le za k joniram smoking. ko imaš ves kostim v obliki moške obleke smoking.
Za jesen. Moderen pnletot, ki je za letošnjo jesen uprav primeren in ima velike žepe in usnjat pas.
Krinoline
Nedavno so imeli v Berlinu »Večer nemške mode«. Proslavili 6o tudi vstajenje krinoline in kri-nolinske večerne obleke so vzbujale največ pozornosti in občudovanja. A tudi pariški listi poročajo, da je v tej 6ezoni pričakovati vstajenja krinoline. A kako, pravi neki pariški list, se bo mogla krino-linska ženska usesti na kolo? Ali v prikolico motornega kolesa? Ali celo, kako 6e bo smučala?
Majhne ženske
Neki pariški odvetnik se je ukvarjal s čudnim raziskovanjem. V poslednjih letih je zbiral podatke iz ločitvenih tožba. In je dognal, da 60 majhne žen ske veliko bolj srečne v zakonu ko velike. V 1000 ločitvenih slučajih, ki jih je odvetnik imel v rokah, je bilo prav neznatno število žensk majhne rasti. Odvetnik meni, da je to odtod, ker so majhne ženske bolj gospodinjske, domačnostne, bolj miroljubne in poslušne, saj tudi v javnosti ne vzbujajo toliko pozornosti ko ženske velike rasti. Mogoče veli,i prav isto o moških?
Dobrota žensk'
Neki francoski list je razpisal vprašanje, katero lastnost ženske najbolj cenijo moški. V odgovorih je bila dobrota največkrat imenovana. Nato 6ledijo po vrsti: ljubezen za red, požrtvovalnost, varčnost, krolkost, brihtnost, ljubeznivost, zvestoba, potrpljenje, skromnost. Šele na 25. meslu je odločnost, nato šport in nato prav daleč v zadnji vrsti — eleganca.
Kuha
Laška mineštra.
Zreži prekajen špeh na majhne kocke in jih opraži na olivnem olju Dodatki so: cvetača, koleraba, repa, zelena, peteršiljeve koreninice; to raz-reži na klinčke (paličice) in še česen in malo čebule. Prideni vse k špehu, duši, prilij mesene juhe in kuhaj do mehkega. Pol ure, preden daš jed na mizo, dodaj še nekaj paradižnikov, ki jih na drobno zrežeš, in na debelejše, podolgovate koščke razrezan krompir. Vse skupaj naj se kuha dalje. Zaeno se je že skuhalo malo makaronijev ali špagetov, ki jih razrežeš in daš v zadnjem hipu v mineštro. Zraven nastrgan sir.
Medena jabolka
Srednje velika, kislasta jabolka (k° za jabolčni zavitek!) olupiš, razpoloviš, izdolbeš peške in položiš jabolka v posodo, ki jo namažeš s presnim maslom Na vsako polovico jabolka daš v vdolbino žličko medu in polovico orehovega jedrca. Naliješ toliko vode, da jo jc v posodi za pol ccntimetra. Pečeš v pečici približno eno urol
Jež iz kave.
Vzameš 12 dkg presnega masla, 15 dkg vanilje-vega sladkorja, eno šestnajstinko litra močne, črne kave in 1 jajce: vse io dobro premešaš. Potem vza-
NAS DELAVEC
Ali se more narodni socijallzem bojevati
z boljševizmom?
Na nedavnem letošnjem narodno-socialističncm zborovanju v Niirnbergu sta pozivala Hitler in Gobbels vse države in narode Evrope na boj proti boljševizmu. Ob tej priliki smo čuli dolge dekla-macije o negativnih 6traneh boljševizma kot: zanikanje demokracije, boj proti krščanstvu, ruienje evropske kulture, izkoriščanje ruskih delovnih slojev itd. V isti meri, v kateri smo prisiljeni priznati napake boljševizma, smo pa obenem pnmorani jasno povedati, da fašistična Nemčija ne more bili vodnik še demokratične in krščanske Evrope proti ruskemu komunizmu.
Spomnimo se le, kdo je bil glavna gonilna sila, ki je tirala nemške marksistično-orientirane delavce iz socialističnih v komunistične vrste. To je bil
narodni-socializem, ki je vzel za 6vojo nalogo boi proti demokraciji in demokratičnim strankam, med katere so spadali tedaj tudi nemški socialisti. Hit-
lerjevska reakcionarna zalega je bila tista, ki je delala puče proti demokratični vveimarski Nemčiji in ki je pobijala pristne demokrate Er/bergerje-vega in Rathenauovega kova. Hitler je bil tisti, ki je razpustil z demokracijo prepojene strokovne. |X)litične in gosjKjdareke organizacije in postavil na njihovo mesio svoje prisilne organizacije, ki so le orodje režima, ne pa zastopnice .judstva. Hitlerjevci so s leni, da so delali proli demokraciji, delali za komunizem, ker je nemški delavec prišel do prepričanja, da se bo mogel ubraniti Hitlerja le, če se bo boril proti njemu z njegovimi sredstvi.
Demokratska Nemčija sicer ni imela z Vatikanom napravljenega konkordata. Organizirane katoliške sile (centrum, bavarska ljudska stranka, krščanske strokovne organizacije) so bile garancija za svoboden in po nikomer omejen razvoj Cerkve. Dokler je bil Hitler v opoziciji, je delal zase reklamo z obljubami, da bo preuredil Nemčijo na krščanskih temeljili. Te obljube so ludi premotile katoliške politike, da so popustili v čuječnosti in bili mnenja, da ne bo tako hudo, če pride Hitler na vlado, ker da se bo na vladi vnesel. Toda kako razočaranje. Hitler je res napravil z Vatikanom konkordat, ki pa ne pomeni za nemški katolicizem svobode, temveč verigo. Katoličanom je vzeta vsaka svoboda javnega udejslvovanja. Njihove organiza cije se krčijo iz leta v leto. Danes ima Cerkev manj pravic kot takrat, ko je vladal zmerni socializem.
In kakšen je socialni položaj nemškega delovnega človeka? Ni rožnat! Velegermanska napihnje-nost in rožljanje s sabljo zahtevajo neizrečene žrtve. Vlivanje topov in mitraljezov, gradnja zrakoplovov, vzdrževanje vojske in milice zahtevajo go-rostasne vsote ljudskega denarja. Delovna taborišča so za državo deficitna. Brez|x>selno6t zniževati s podaljšaniem vojaškega roka je demagogija, ker stane vsak nemški vojak državo več kot pa brezposelni. Toda oboroževanje ni nesreča samo za Nemčijo, temveč tudi za njene sosede in sploh vse evropske države, ki si hočejo ohraniti samostojnost.
Socialne naloge bodoče Španije
V Španiji je najvažnejše kmečko vprašanje, ker je ta država 75 odstotno kmečka. Agrarni odnosi pa niso isti v vseh pokrajinah. V osrednjih pokrajinah je velika večina obdelovalcev zemlje brez lastnega zemljišča in mora iskati zaslužka z dninami ali pa ima tako malo zemlje, da pretežno živi od najemnega dela. V severozapadnih pokrajinah obstoje še fevdalni odnosi. Kmetje zemljo obdelujejo in plačujejo zato velike odškodnine. V Kataloniji dajo lastniki neobdelano zemljo, da jo delavci obdelajo in zasadijo vinograde, od katerih pripade lastniku polovica. Na jugu, v Andaluziji, prevladuje velika posest. Tam so veleposestniki, katerih posestva merijo 95.000 hektarov. Večina zemlje je razdeljena tako, da pripada vsakemu posestniku po 100 hektarov. Neugodno upliva tudi to, da lastniki ne žive na posestvih, temveč v mestih in se celo ne brigajo za gosfiodarstvo.
Ni čuda, če je bilo pri takih razmerah mnogo zemlje neobdelane. Tako je bilo v Soriji neobdelane zemlje 76%, okrog Valencije pa 65%, drugod na ravno tako zelo velike površine. Vsled poljedelske krize posestniki niso mogli izplačevati plač delavcem in tako je površina neobdelane zemlje še na-rastla. Priznati je treba, da so tudi drugod recimo v Angliji podobne razmere, da delavci obdelujejo posestva večje ali manjše velikosti. Toda v Angliji je obdelovanje zemlje napredno in delavstvo "je pravično plačano, v Španiji pa vsega tega zaen krat ni.
špansko delavstvo je bilo v slabih razmerah tudi vsled posebne krivde podjetnikov. Ti so po večini vlagali v podjetja le 6voj denar, ne pa tudi zanimanje za napredek obrata ter razmere delavstva. Vsled prenaglega nastanka industrije so bila podjetja tudi slabo tehnično opremljena. Zato španski podjetniki niso vzdržali tuje konkurence. Prišlo je do propadanja podjetij in s tem obenem tudi delavstva.
Narodna in krščanska Španija bi obstala samo na pol poti, če bi po zmagi nad marksisti, Trocki-jevci in anarhisti vsega tega ne uvidela in bi posnemala pri ohranitvi obstoječega stanja dosedanje zadržanje državnikov. Ohranila bi krščansko kulturo države, toda delovne množice bi še naprej bile upravičeno nezadovoljne opazujoč nezdrave razmere, ki ne odgovarjajo sodobnemu socialnemu pojmovanju. Zato bo morala pristopiti bodoča Španija k svojim nujnim socialnim nalogam, bo morala izvesti pravično agrarno reformo ter dati zemljo v last tistim, ki jo obdelujejo ter razdeliti ravno tako tudi sedanjo neobdelano zemljo. Ljudem delo in možnost eksistence. Podjetniki bodo morali zboljšati svoje tehnične naprave, da bodo zmožni konkurence in da bodo mogli dati delavstvu eksistenčne plače. Sedanji dogodki so resno opozorilo, da rimski izrek »Sit mens sana in corpore eano« (Zdrav duh v zdravem telesu) še vedno drži.
meš 16 do 18 na tenko razrezanih piškotov, jih primešaš in daš na hladno. Ko se je vse strdilo, napraviš iz njega za prst dolge, precej debele svaljke, vanje pa zabadaš mandclje, ki jih prej malo opražiš in razrežeš na klinčke.
Telečja jetrca za oslabele.
Telečja jetrca olupi in jih razrezi na tenke rezine in jih, preden jih daš na ogenj, potresi z razno, na drobno sesekljano zelenjavo (n. pr. z drobnjakom, koprivami, meto itd.), ki jo poliješ z belim vinom; povaljaš jelrca v moki; vse skupaj osoliš, fiopopraš in daš v zarumenelo, razbeljeno presno maslo. Ponev pokriješ in pokrita jetrca z dodatki — dušiš deset minut.
Nehote morajo slediti nemškemu zgledu pri zapravljanju denarja v nesocialne in nečloveške namene.
Hitlerjevci nimajo dejansko nobene legitimacije za vodstvo boja proti boljševizmu, Ker greše nad ljudstvom na isti način kot slednji. Fraza boi.i proti boljševizmu ie zanje le krinka za širjenje velenemške ideje. Njim je prav vseeno, kakšni re žimi vladajo v drugih državah. Glavno jim jc, da so ostale države oslabljene, da niso na poti močni Nemčiji. Hitlerjeva ideja je: Nemčija mora vlidati Evropi! To tudi ni njegova izvirna ideja. Nemški cesar Viljem ni bil nikak komunist. Pa je vendar šel toliko na roko komunisti/ Ljetiinu, da mu je pomagal, vedoč, da bo I.jenin pogubonosen za carski režim in upajoč, da bo imela od tega korist le Nemčija. Viljem se je temeljilo zmotil. Zgodovina mu je prekrižala račune. Nemčija je bila |>o vojni ponižana, skoro bi bila tudi razdeljena na dve jelovici. protestantski in katoliški del, kar bi nemara edino prineslo mir Evropi.
Francoski politik De Kirilis pravkar obložuie Hitlerja, da stopa po Viljemovih polih. On trdi, da ima francoska oblast v roki dokaze, da nemški režim podpira trockiievo propagando v Franciji. 1 rockijevi agenti, so obenem nemški agenti. Njihovo rovarenje naj Francijo tako oslabi, da ne bo mogla nuditi odpora nemškemu napadu, iedaj se ludi An -glija ne bo upala priti na pomoč Franciji, temveč se bo zadovoljila z izvršenim dejstvom.
Če Hitler in Gobbels torej govorila o boju proti boljševizmu iu o brambi krščanske Evrope, s tem ne mislita na bratnbo krščanstva, demokracije in delovnega človeka, ker to troje sama preganjala in ponižujeta vsak dan, temveč mislila le na dvig Nemčije, poganske Nemčije Roseiibergovcga in Schiracliovega vzora, ki naj zmelje v prah vse. kar ni nemško, predvsem pa Slovane. Nemčija že sanja o daljnem Uralu. Uresničenje nemških načrtov pomeni sužnost Slovanov. To so sedaj opazili tudi Poljaki, ki se zato odmikajo od Nemčije in segajo preko nje v roko Franciji.
Edino legitimacijo za boj proti boljševizmu in komunizmu ima središče krščanstva Vatikan. Le on more biti tisti činitelj, ki bo vodil Evropo do zmage nad komunizmom. Njegov boj ne bo boj surove sile. nc bo pohod oboroženih armad temveč pohod ideje. Izven Rusije se borno idejno močni in s krščanstvom prepojeni Evropejci z lahkoto ubranili komunizma, posebno če bodo dobili delovni sloji svoje pravice in možnost eksistcnce. To bo obenem zavrlo polet ruskega komunizma, ki se že sam v sebi žre in se sam razjeda kot vsi neljudski režimi, v inozemstvo. Ko bo ta razkrojevalni potek končan, bo stopila mesto komunistične nova Rusija, ki bo spoštovala krščanska načela, socialne pravice in človečanske pravice. Takrat bodo izgubili tudi fašistični in narodnosocialistični režimi vsako pravico do obstoja, če ne bodo padli že prej.
Zakon je nad socsalisti!
Naša delavska javnost je vzela z zadoščenjem na znanje vest, da je minister za socialno politiko odločil, da mora upravni odbor Delavske zbornice v Ljubljani registrirati Zvezo združenih delavcev, našo krščansko strokovno organizacijo. Poudarjamo: V isti meri, kot je bilo delavstvo ogorčeno nad skle|->om pravnega odbora Delavske zbornice, ki je odklonil registracijo le zveze, je delavstvo veselo koraka ministra. Delavstvo je bilo namreč prepričano, da je bil sklep zdruzenih socialistov protizakonit in nedemokratičen ter storjen iz golega strahu pred nastopom nove organizacije. Vlada se je pokazala tudi to jx>t kot neizprosna čuvarica zakona ter zaščilnica demokracije. Delavstvo vidi, da hoče vlada čuvati nad zakonom nasproti vsakomur in tudi nasproti socialistom. Zakon in pravica nad vse!
Liberalne kapitalistične vlade so dale delavske zbornice v monopol marksistom. V Ljubljani se jc ta monopol razširil, ker marksisti sami nimajo večine. Med združenimi socialisti je bil sklenjen
sporazum in vpeljan zlati ključ. Združeni gospodi ni šlo v glavo, da bi mogel stopiti v delavsko zbornico še nekdo, četrta skupina, ki ni vezana na njen
sporazum in zlati ključ. Zato je odklonila registracijo Zveze združenih delavcev. Mislila je: Poskusimo! Ze mnogokrat se nam je posrečilo, morda se nam bo še sedaj! Združeni socialisti so se že toliko navadili na svojo neomejeno komando in razlago zakonov, da so pozabili, da nismo več v letih 1929. do 1934., temveč da živimo pod ljudsko vlado. Zato združene gospode boli glava, ker so prejeli pouk o spoštovanju zakonov in demokracije od strani, v katero se največkrat sami zaganjajo s pritožbami, da daje premalo demokracije in svobode. Delavstvo pa je veselo in zadovoljno, ker je mnenja: Zakon in pravica nad vse!
Delavske zbornice stopajo v novo dobo. Doslej so bile vodene enostransko. Ogromne množice delavstva in nameščenstva se niso sploh udeleževale volitev, ker niso marale voliti usiljenih kandidatov. Tega se sedaj ne 6amo pri nas, temveč tudi n. pr. v zagrebški delavski zbornici v kateri nihče več ne bo kratil krščanski in narodni hrvatski strokovni organizaciji pravico do nastopa in dela, konec. Tako je prav! Vse delavske grupe naj sodelujejo v zbornici. Le to je pogoj, da bodo delavske zbornice v resnici delavske in da bo očuvano načelo: Zakon in pravica nad vse!
D R O B N E
V zadnji številki »Našega delavca« dne 11. okt. je tiskarski škrat zamenjal naslov članka »Plače v naši industriji«. Naslov objavljenega sestavka bi se moral glasiti: »Za varčevanje v delavskih ustanovah«. Katoliško zavedno slovensko delavstvo se organizira v »Zvezi združenih delavcev«. S tem koristi delavskim interesom in tvori bistven del slovenske katoliške skupnosti.
Znižanje plač. Zagrebška občina jc znižala uslužbencem plače in sicer le onim, ki so imeli nad 1500 din na mesec.
Vojna industrija nese. Bilanca Škodovih tovarn na Češkem izkazuje za preteklo leto dobička 39 milijonov, proti dobičku 11 milijonov prejšnjega leta. Vse te dobičke bodo plačali ljudje z davki in končno z življenji.
Kaj hočejo španski rdečkarji? Eden anarhističnih voditeljev je izjavil, da imajo anarhisti milijon članov, ki se hočejo vsi borili za uvedbo komunizma. Vodja komunistov je izjavil, da more obstojati rešitev problema v uvedbi socialistične države ali proletarske unije.
Komunisti imajo svojo centralo v poslopju Gil Roblesove stranke.
Naš domači zdravnik
F. N. — L. 0 samomorih mladih izobražencev
kaj sodim, ali so nasledki bolezni ali brezver-nosti? Težko vprašanje, odgovoru bi se najrajši izognil. Ker pa spada ta pojav tudi v področje zdravstva in ker se dandanes toliko govori in piše o posamičnih primerih, odgovarjam bolj splošno na vaše nekoliko zaostreno vprašanje. Tomaž Ma-saryk se je proslavil s svojim modroslovskim prvencem, delom o samomoru. Dasi je bil takrat samomor bolj redek pojav v primeri z današnjo samomorilsko epidemijo, je Masarykovo delo še po 55 letih (!) čisto sodohno. Dobršen del samomorilcev je dokazno umobolnih. So nekatere vrste duševnih bolezni (turobnost, zmedenost alkoholi-stična in starostna potrtost), ki močno pripravljajo do takih činov, ki so seve brez odgovornosti, najsi so samomori premeteno pripravljeni. V začetku in med potekom bolezni z vročnico (kakor legar, hripa in dr.) se pripetijo samomori tudi pri ljudeh, ki so bili duševno vsaj na videz čvrsti. Največ samomorov se dogaja pri ljudeh, ki nisoi dorasli raznim življenjskim oviram, kakor so razočaranja v ljubezni in službi, izguba premoženja, smrt ljube osebe, neozdravljiva bolezen in podobno. Mnogim se zdi. da so te vrste samomori premišljeni in da so storilci zanje nravstveno odgovorni. Takšno mnenje je prenagljeno, presoja vsaj v premnogih primerili te vrste je neutemeljena in zato napačna (ali krivfčna). Dasi se zdi površnemu opazovalcu usodni čin premišljen in osebno utemeljen, je dejansko samo odziv za življenje nespo« sobne duševnosti na dogodek, ki je samo povod, ne pa vzrok polomu. Kolo. ki se stre, ko gre čez malo večji kamen, kakršni so na cesti, je trhlo samo v sebi. Iz lastnega opazovanja poznam mnogo primerov te vrste, ki so bili na videz samo-zakrivljeni, iu po mojem presojanju pa čini po rodu. vzgoji in drugih okoliščinah duševno močno okvarjenih ljudi in zato več ali manj osebno' zakrivljeni. So tudi t. zv. »bilančni samomori«, ko si ljudje pri polni razsodnosti napravijo konec največkrat iz življenjske naveličanosti. Če je kdo uverjen. da ni posmrtnega življenja, mu spoznanje, da življenje ni vredno življenja, kaj lahko rodi sklep in izvršitev strašnega dejanja. So pa še drugovrstni samomori, samomori mladih ljudi, ki jih treba presojati drugače. Brez vsakega, količkaj umevnega razloga se končujejo mladi ljudje. Ce se komu samomor ponesreči in ostane srečni »ponesrečenec- pri življenju, si sam večkrat ne zna pojasniti pravega razloga svojemu usodnemu poskusu. Zdravniki, družbo- in dušeslovci razlagajo to vrsto samomorov kot nerazsodne in prenagle odzive presrečnosti. zadrege, obupa, togote, trme, kljubovalnosti in drugih presilnih čustev ter jih primerjajo s »kratkimi stiki« pri električnih napeljavah in napravah. Neznaten nedostatek v gradivu ali izvrševanju — pa je nezaželjen električen tok po »kratkem stiku« z vsemi, časih hudimi nasledki. Že Masaryk je ugotovil, da je svetovno naziranje največjega, odločilnega pomena pri tem žalostnem družabnem pojavu, da je prav posebno versko prepričanje listo, ki preprečuje oz. oneniogoeuje vse vrste samomorov razen bolezenskih. Da ostanemo pri električni prispodobi, vera je najbolj zanesljiva varovalka proti »kratkim sti-kom< v zamotani zgradbi naše duše. Težko oz. nemogoče je izvršeno dejanje pravilno presojati glede osebne odgovornosti. Ne sodimo, da ne bomo sojeni! Sočustvujmo z žrtvami neznanske človeške siroščine!	'
A. Z. — T. Tiščanje in mučno šumenje v ušesu je ali nasledek kakšnega vnetja aH »tujega telesa«. t. j. stvari, ki ne spada v uho in ga kje maši. Tudi ušesna smola, ki se časih preveč zlo-Buje ali nabira v sluhovodu in se v vlagi napne, prov/.rofa nadlego, podobno vaši. Brez zdravniškega pregleda je vsak pameten nasvet nemogoč, bržkone treba uho najprej izčistiti. Sam ne bezajte vanje z ničemur!
P. G. — Lj. Zopet splošni revmatizem (v sklepih in mišicah) vam je topliško zdravljenje pomagalo dovolj, a ostala vain je okornost in šibkost
I v udih, zlasti lakteh in rokah. Prvo in najboljše
' zdravljenje je gibanje, hotno urjenje mišičja po na-' črtu. Nabavite si kakšen telovadski učbenik (ali ! samo vežbenik) in izvršujte vaje točno po predpisih, najbolje zjutTaj ali pa pred obedom ali ve-! čerjo. Urite se tudi v hoji, a ne pretirujte ni-> česar. Priporočam vam tudi splošno masažo. Poj-| dite v kakšen zavod za masažo ali povabite izuČe-j nega maserja k sebi, da vas nekajkrat dobro pre-< mikasti, da se sam privadite tej sposobnosti. Ce j ni več posebnih bolečin, so lekarniške in reklamne maže odveč, zadoščajo domače in toplota. Hrana bodi priprosta, kmetiška, čim manj mesa in čim več zelenjav in sadja. Ne oblačite se pretoplo oz. pretežko, da se vam ne bo treba potiti, kar je v jeseni in pozimi malce kočljiva zadeva; tudi si ne dajte preveč kuriti, zadošča toliko, da vam je bivališče suho. Skrbite pa povsod in vselej, da imate noge suhe in tople. Tako preprečujete prehlade v nosu in goltu, ki sprožajo ali povzročajo revmatična obolenja.
T. B. — M. Božjast in lakon? Od petnajstega leta imate že deset let božjastne napade, izprva pogostoma, vsak mesec, zdaj bolj poredkoma, letos doslej samo enega. Zdaj se vam nudi lepa priložnost, da se ugodno poročite. Kaj vam svetujem? Na daljo je točen odgovor nemogoč. Razlikujemo namreč več vrst božjastl, nekatere so dedne t. j. prehajajo od roditeljev na potomstvo, druge ne. Ce se je pri vas pojavila božjast po kaki hujši (možganski) bolezni ali po kakšni znatni poškodbi glave, potem ta vrsta božjasti ni dedna, če pa je nastopila božjast brez znanega vzroka (strah ne povzroča prave božjasti), potem je tista božjast bržkone dedna. Vpoštevati treba tudi živčno-du-ševno stanje vaših prednikov in sorodnikov. Najbolje bo, da se osebno razgovorite o prevažni zadevi s katerim zdravnikom, ki se mu preveč ne mudi.
R. S. — R. Koprivov cvet je staro domače zdravilo zoper prhljaj v lasišču in izpadanje las. En del koprivovega listja se namaka 14 dni v treh delih vinskega cveta. O koprivovem soku mi ni nič znanega, ne kako se napravlja in čemu se rabi, pač pa je koprivov čaj (iz listja in korenik) domače zdravilo, ki naj čisti kri, odganja vodo in meči sluz.
Isti. Rokavice zoper mraz? Usnjate, irhaste, krznene, volnene ali suknene? Doslej sem kol zdravnik naročal gumaste rokavice gospodinjam, j da so si v njih zavarovale občutno kožo pri mokrih delih, za zimske me vprašujete vi prvi. — Odgovor: Vsak po svoji potrebi, po svojih sredstvih in svojem okusu. Jaz nosim rokavice, ko me res zebe, irhaste, če pa je mraz hujši, nataknem čez nje še palčnike, pletene iz debele volne, kakor jih imajo smučarji.
E. C. — N. Za bolezni žolčnika (navadno je manjše ali hujše vnetje s kamenjem ali brez njega) je nepregledna vrsta zdravil, domačih, lekarniških in mazaških. Izmed domačih zdravil omenjam vsa navadna čistilna sredstva (čistilne soli in čaje, ricinovo olje), oljčno olje, ki se jemlje po 50—100 g na tešče po požirkih, črno redkev (bot. raphainus sativus) v obliki solate ali soka mnoge čaje, n. pr. listje in koreniko pahornika ali cikorije (bot. cichorium intybus), preslice (bot. equisctum arvense), pelin (bot. artheiniria ali-sinthium), gladež (bot. ononis spinosa), listje in cvetje poprove mete (bot. mentha priperita) itd. posamič ali v mešanicah. Lekarniških izdelkov je še več. Katero sredstvo je v danem primeru (bolezenskem stanju in premnogih zapleti jajev) najprimernejše, je nelalika naloga zdravnika, da jo reši. Ni pa nobenega sredstva, ki bi pomagalo v vsakem primeru. Vsak zdravnik poskuša zdraviti s prehrano, zdravili, kopališči, kar navadno v večini primerov spravi bolezen do mirovanja ali celo ozdravljenja. Ce se pa napadi ponavljajo prehudo in prevečkrat, ali če se vnetje širi na okolico, potem je rešilno zdravljenje z nožem. Ce so vam takšno zdravljenje svetovali na kliniki, ubogajte! Cim prej, tem bolje za vas.
Kmetijski nasveti
Žaltava mast. Večja količina masti je dobila tako žaltav okus in duh, da je ni mogoče več upo rabi jati. Ali je mogoče in na kak način je mogoče popraviti tako mast. Kaj je vzrok, da se je pokvarila, ker v novi 20 I posodi je mast ostala dobra, v dveh že prej za mast in juho rabljenih pa se je pokvarila J. k. Br. Žaltava mast postane, če jo imamo v neprimerni posodi v pretoplem prostoru in če ne ravnamo z njo pazljivo. Posodo, ki je določena za mast, ne smemo rabiti za shranjevanje drugih stvari. Ako ni napravljena iz trdega lesa, jo je treba obiti s pocinjcno ploščevino. Doge iz mehkega lesa se napijejo maščobe in ta se v njih razkraja. Ta razkroj preide polagoma še na dobro ma3t, in jo pokvari. Cim starejša je taka pceoda, tem močnejše se pojavlja žaltavost, zlasti če je še shramba topla. Dražja v nabavi, a varnejša je jKisoda iz pločevine. — Važno je tudi, kako jemljemo mast iz p>osode. Jemati jo je treba po celi plasti in paziti, da ostane površina ravna in gladka. Do čistega ostržemo sproti mast tudi z dog, ker bi sicer plesnile. Ako tako varno ravnamo, nam ni treba posode niti pomivati, ko je prazna, marveč jo lahko kar napolnimo z novo mastjo. Zaltavosti pač ne moremo popolnoma odpraviti iz masti, le nekoliko izboljšati moremo tako mast. Pridenemo ji trdih kruhovih skorij in brezovega oglja ter jo znova preevremo na ognju. S tem nekoliko omilimo žaltavost.
Madeži v volneni obleki. Kako se čistijo najboljše madeži na volnenih oblekah? V. S. H. Vprašanje, kako čistiti volneno obleko madežev, je težko odgovoriti, ker ni povedano, kakšni madeži so mišljeni. Čiščenje je kaj različno in se ravna po barvi in izvoru (kakovosti) madeža.
Žir za pitanje prašičev. Ali je bukvica (žir) priporočljiva za pokladanje prašičem za pitanje? Ako ie, v kaki količini naj se poklada in kako pripravljena? A. N. — G. p. C. Žir je precej tečno krmilo in se da za pitanje prašičev zelo dobro porabiti. 100 kg žira je okrog 10 kg prebavljive beljakovine in približno 24 kg tolšče. Skrobna vrednost znaša 86 kg za vsakih 100 kg žira. Žir lahko pokladate prašičem cel ali pa zdrobljen v zdrob. Ako so pi-talni prašiči vajeni bolj na kuhana krmila, pokla-dajte jim kuhan in zmečkan žir. Krmite pa žir v boli majhnih količinah in ga mešajte med okopavine (krompir, krmsko peso, repo itd.). Na dan naj
iniiinmtiiiniiiHmnimmnninitinn ODREŽTTE imiiimiitiiiimiiitmnnmniiiiimiiii
w§M?iifi? pistmi<f'
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek j
f »Slovenec", 18. oktobra 1936 |
~ ■ ..................................iimniiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiii^
dobi pitalni prašič kakor je pač star i.n težek — do pol ali tričetrt kilograma žira. Na žir privadite prašiče prav polagoma. Ako krmimo žir do konca pitanja prašičev, f»tem je špeh bolj oljnat. Ce torej želite pridelati bolj trd in ne oljnat šf>eh, potem prenehajte v zadnjem času pitanja polagoma s krmljenjm žira in ga v zadnjih treh tednih pitanja nadomestite z ječmenovim zd robom ah podobnimi krmili, ki napravijo trd špeh. Skrbite, da bodo dobivali pitalni prašiči le zdrav žir, zato ga hranite v suhem in zračnem prostoru.
Poirnjenje mošta. Imam nov jabolčnik, mešam z moštom iz hrušk. Je sicer lepo rumen, ko pa stoji na mizi kake pol ure postane črn. Kaj je vzrok? Kako naj mošt popravim? Jabolka smo prešali precej zgodaj in jih mleli z ročnim strojem. B. J. — P. p. M Počrnenje mošta in vina je napaka, ki je pri nas precej razširjena. Ta napaka v moštu nastane tako, da se žveplov okis spaja s čreslovino v tako-zvani železov tanat, t. j. črnilo. Stopnja počrnelosti ie različna; odvisna je od množine nastalega črnila. Vaš mošt je v sodu lepo rumen, ker je železo v njem še v obliki oksiduia ali ]x>doksida, ki ne daje s čreslovino črne spojine. Ko pa pride mošt v dotiko z zrakom, se navzame zračnega kisika; tedaj se železov podokis v njem pretvori v železov okis, ki se veže s čreslovino v črnilo. Železo pride v mošt največkrat z nesnago ali z nečistim železnim orodjem. Možno je, da sega v notranjost soda kak žebel ali vijak pri vralcih. Večja množina tanina pa je prišla v mošt s hruškovim sokom. V manj izrazitih slučajih počrnenja zadostuje, da dodaste moštu na vsak hektoliter do 100 gramov vinske kisline, ki jo dobite v drogeriji. Priporočamo Vam, da poprej napravite poizkus na malem. Ako bi to ne pomagalo, tedaj pretočite mošt in ga prezračite, da postane črn. Kakih 8 do 10 dni nato čistite vino z želatino (okrog 12 gramov na hektoliter). Ce se mošt jto prvem čiščenju ne zboljša, morate čiščenje jx> treh do štirih tednih ponoviti. Povdarili pa moramo. da naši ljudje večkrat zamenjajo jTOČrnenje mošta ali vina z rjavenjem. Rjavenje povzroča kvasilo, ki okisa brezbarvne vinske in moštne sesta vine, da postanejo rjave in neraztopne. Tak mošt ali vino na zraku najprvo potemni, pozneje pa po-rjavi. Poleg tega se navadno tudi močno zgosti ter izloča rjav kalež. V dveh do treh dneh se pokažejo na površini vijoličasti mastni madeži. Mošl, ki rjavi, zdravite z dodatkom 5 do 10 gramov kalijevega metabisulfita. Pretakati ga ne smete, dokler rjavenje ne odpravite. Torej pozor! O uspehu pa le poročajte
Naprava vinskega kisa. Imam trto »izabelo«, ki je napadena močno po peronospori. Grozdja bo približno 100 kg. Jagode pa niso vse enako zrele in močno odpadajo s trsa. Prosim za pojasnilo ali bi se dal iz takega grozdja napraviti kis in kako ga naj napravim? J. F. Lj. — Izabela je odporna trta, katero peronospora napada le v manjši meri. Spada med direktno rodeče trte kot šmarnica. Vslea
zelo vlažnega poletja je trto letos napadla peronospora v večji meri. Jagode niso enako dozorele vsled neugodnega vremena in megle za časa cvete nja. To je zavlačevalo pravočasno m naglo oplojevanje posameznih grozdnih cvetov. Ljubljansko podnebje ni ugodno za vinsko trto. Tudi vsled ne pravilnega obrezovanja trsje zelo močno raste, dela mnogo nepotrebnih poganjkov, kar pospešuje razvoj bolezni in nepravilno dozorevanje grozdja. Odpadanja jagod ne morete preprečiti, ker je to lastnost te trte. Grozdje ste gotovo že , obrali in iztisnili. Tudi mošt gotovo že vre. Zato se vam priporoča, da pustite mošt naprej kipeti, dokler se ne očisti. Meseca decembra vino pretočite. To vino lahko predelate v kis sproti v manjših množinah, kolikor ga pač potrebujete. V ta namen ujporabite večjo stekleno ali lončeno posodo s širokim vra-
tom. Vanjo nalijte nekoliko vina .od izabele, katerega ste poprej malo segreli. Vanj vlijte nekoliko dobrega naravnega vinskega kisa, da spravite z njim v vino ocetne bakterije. Po6odo pokrijte z redkim platnom in jo postavite na toplem prostoru, mogoče v bližini peči. Cez nekaj ča6a se bo napravila na površju tekočine ocetna kožica, pod katero se bo tekočina skisala. Ko bo tekočina dovolj kisla, do-lijte polagoma zopet nekoliko vina, ne da bi kožico preveč poškodovali. Cez nekoliko časa boste imelo dovoljno količino kisa za uporabo. Kis, katerega potrebujete, odvzemete vselej iz dna posode, ker je tam najmočnejši. Potegnete ga najlažje z gumijevo cevjo. Kolikor kisa odvzamete, toliko vina zopet nalijete v posodo. To odvzemanje kisa in dolivanje vina ponavljajte, dokler zaloga traja.
Pravni nasveti
Župan, ki mrtve vpisuje v volilni imenik. J. C. j
Zupan je sestavil za sedanje občinske volitve nov | volilni imenik. Izpustil je mnogo volilcev, ki niso : njegovi pristaši, nasprotno je pa vpisal več volilcev, : ki so že umrli in glede katerih je sain uradno po ■ ročal, da so umrli. Pri mnogih volilcih je navedel | napačne hišne številke in napačni poklic. Ce bi hoteli vse napake z reklamacijami popraviti, bi imeli ogromno dela. Kaj storiti? — Tako za vse primere napravite reklamacije. Sicer pri sedanjih volitvah »mrtvi« ne bodo volili, kakor se |e to dogajalo leta 1933, vendai tudi te izreklamirajte. da bo volilni imenik točen. Priporočam, da vse te kričeče primere prijavite banski upravi in državnemu tožilstvu. Še vedno je v veljavi § 17 in 18 zakona o volilnih imenikih, ki se glasita: Kdor ob popravku imenikov koga vpiše v imenik ali koga izbriše iz imenika brez utemeljene odločbe, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dve let. Ce je število tako vpisanih ali izbrisanih oseb za eno volišče večje od deset, se kaznuje z zajx>rom do petih let. Kdor ob popravku imenika hote ne vpiše v imenik oseb. ki jih je uradoma dolžan vpisati in ki dotlej niso bile v imeniku, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3000 dinarjev. Istotako se kaznuje tudi ako pri tej priliki namerno ne izbriše onih. ki so umrli ali izgubili volilno pravico.
Zgradarina in vpokojenec. G. A. T. Vprašajte, če so vpokojenci, ki žive na deželi dolžni plačevati zgradarino. V hiši nimate nobenega najemnika in vam ista služi le za skromno stanovanje. Ze dvakrat sle prosili za oprostitev pa vam je davčna uprava obakrat prošnjo odbila, češ da ne izpolnujete |X)gojev člena 32. N.' vam znano, kakšni so ti pogoji in bi radi vedeli zanje. — Člen 32 zakona o nejosrednih davkih našteva one zgradbe, ki so trajno oproščene zgradarinskega davka Med teini pa ni zgradb vpokojencev. Po točki 15 tega člena so oproščene zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje jx> vaseh, prav tako pa zgradbe, ki služijo istemu namenu, a stoje zunaj okoliša mesi, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilšča. Za kmetovalca po tej točki se ne smatra tisti, ki se bavi trajno s trgovino, industrijo, obrtom ali drugim pridobitnim poslovanjem, odnosno tisti, ki ima dohodke iz razmerja stalne javne ali privatne službe. Iz tega vidite, da vas ni mogoče smatrati za kmetovalca in zato- ne morete biti oproščeni plačevanja zgrada rine. Na zgradarinsko obveznost ne vpliva to, da v hiši nimate najemnikov.
Zavarovanje Žagarja. H. F. Po našem mnenju je zavarovanje obvezno. Sicer pa vprašajte pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, ki vam bo odgovoril tudi na ostala vprašanja.
Vojnica. F. J. Vojnica znaša za stalno in začasno nesposobne 20% letnega neposrednega davka in vam je torej pravilno odmerjena. Seveda ste obvezni plačevati vojnico, ker 6te radi pohabljene noge stalno nesjxxsobni za vojaško službo.
Posredovalnica za službe. R. P Potrebna vam bo dovolitev občega upravnega oblastva.
Mlini in zgradarina. F. N. Po pravilniku k členu 30 zakona o neposrednih davkih se ne smatrajo za zgradbe mlini ob potokih, ki morejo mleti samo periodično, kadar imajo dovolj vode. Toda mlini ob potokih, ki meljejo, kadar ni vode, z drugim pogonskim sredstvom se smatrajo za zgradbe in so zavezani zgrad^rini, dočim prvi niso. Kako je z vašim mlinom bo pač odločila davčna oblast.
Najemna pogodba. A. Veljavno je to. kar sta se obe stranki dogovorili. Ce je ena stranka samovoljno spremenila vsebino pogodbe, spremembe ne vežejo druge stranke, dokler ona na nje ne pristane.
Denuncijantstvo. E. Niste povedali, kaj je bilo predmet denuncijantstva. Zato ne moremo povedati, če je vsebina ovadbe kazniva in kako. Orožnik bo smel izdati službene tajnosti, če ga bo njegovo oblastvo razrešilo dolžnosti molčanja. Isto velja glede »nadlegovanja oblasti«. Povejte kaj se je zgodilo pa vam bomo odgovorili.
Kako se sestavljajo kandidatne liste? F. Nabavite si zakon o občinah, uredbo o 6estavi kandidatnih list in spremembe k tej uredbi (»Službeni list« št. 33 iz leta 1936), pa vsevte predpise dobro preštudirajte. Drugače boste težko kandidatno listo pravilno sestavili, čeprav vam tu na posamezna vprašanja odgovorimo. Sodišče mora v 48 urah od prejema kandidatno li6to potrditi, če se uveri, da je predpisno sestavljena. Drugače je zavrne, o čemer obvesti vlagatelja z odločbo. Kandidatne liste, jiotr-jene od sodišča, se ne smejo več popravljati in izpreminjati, razen, če od dneva, ko je lista potrjena. pa do dneva volitve kak kandidat umre ali izgubi pogoje, določene z zakonom. V takih primerih pa je izprememba dopustna samo do tretjega dne pred volitvami. Tako izpremenjena lista se preda iznova sodišču v potrditev.
Podpisovanje kandidatne liste. A. R. Kandidatno listo inora podpisati v občinah z do 1000 prebivalcev 20. do 4000 prebivalcev 40, čez 4000 pre-bivacev 60 predlagateljev, ki pa ne smejo biti obenem kandidati. Predlagatelji kaididatne liste ter predstavniki liste in njih namestniki v volivnem odboru morajo biti vpisani v stalni volilni imenik dotične občine. Vsak volilni upravičenec sme podpisati samo eno kandidatno listo. Podpis je nepreklicen, čim je bila lista predana sodišču. Z izvirnimi listinami se preda sodišču tudi pismeni pristanek kandidatov za odbornike in namestnike.
Pokojnina za hčerko pok. železniškega uradnika. M. C. Oče — železniški uradnik, ki je bil upokojen leta 1933, je umrl 1934. Po njem jc uživala pokojnino mati. ki je leta 1935 umrla. Ali iina neomožena hčerka, ki je brez premoženja pravico do rodbinske pokojnine po očetu. — Ima, do kier se ne omoži. Verjetno je že mati prejemala rodbinsko pokojnino za obe uživateljici in ne samo za sebe.
Kako je urejeno izplačilo dote po novi uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. M. L Sestra, ki ima iz leta 1928 izgovorjeno večjo doto, vam preti s tožbo, ker ne morete plačati. Vprašate, če ste glede l>lači!a dote zaščiteni. Posestvo ste prevzeli na podlagi notarske izročilne pogodbe, s katero ste se tudi zavezali sestri ob njeni polnoletnosti izplačati doto. — Po novi uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov glede izplačila dote niste zaščiteni. Ze po prejšnji uredbi se terjatve, ki potekajo iz dedo-
vanja, niso smatrale za kmetske dolgove. Nova uredba je pa zaščito takih in podobnih terjatev še bolj omejila. Po tej se ne smatrajo za kmetske dolgove ne samo terjatve, ki potekajo iz dedovanja, ampak tudi ne obveznosti iz nasledstvenih pogodb katerekoli vrste darilne jx>godbe, izročilne pogodbe in podobno). Ce dolžnik naslednik ali pogodbenik, ki je kmet v smislu uredbe, smatra, da je podedovana ali s pogodbo p>revzeta nepremična imovina, iz katere ima drugim dedičem ali pogodbenikom izplačati njihov delež v denarju, izgubila več ko 25% na svoji vredncwti, ki jo je imela za časa nastanka dolga, sme zahtevati v teku enega leta od dneva uveljavljenja te uredbe, da 6e dolg zmanjša sorazmerno zmanjšani vrednosti te nepremične imovine. To zmanjšanje pa ne more presegati 50% prvotnega dolga.
Nova vloga R. S. Leta 1933 in 1934 ste vložili pri nekem denarnem zavodu nekaj denarja, ker so vam izjavili, da boste »novo vlogo« vsak čas lahko dvignili. Te dni ste hoteli nekaj dvigniti, a vam niso hoteli nič dati, češ da je tudi »nova vloga« pod zaščito Ali je to res? — Obrnite se na ravnateljstvo in zahtevajte, da vam pokažejo odplačilni načrt, ki ga je odobrilo ministrstvo Iz njega je razvidno, kako mora zavod izplačevati hranilne vloge. Odložitev plačil se ix> uredbi o zaščiti denarnih zavodov nanaša na tiste dolgove zavoda, ki so nastali do dne, ko se je podala sodišču prijava o prošnji za odložitev plačil, poslani ministrstvu za trgovino in industrijo.
Gozdni delavci. G. M. Vprašajte pri davčni upravi, katere davke vam predpisujejo. Niste povedali, kakšno »takso« zahtevajo od vas. Vse to vam bodo gotovo razložili pri davčni upravi. V kolikor bi mislili, da kakšen predpis davka ni zakonit, pa vprašajte, da vam razložimo.
Izterievanje dolga. J. L. L. Niste povedali, kaj je dolžnik po poklicu in kakšne dohodke ima. Zato vam ne moremo odgovoriti, v koliko bi bila sodna izvršba proti njemu dopustna in uspešna. Sodišče nikdar ne obsodi dolžnika, da mora odplačevati dolga v obrokih. Tako se lahko glasi poravnava, ne pa sodba. V sodbi je določen 15-dnevni rok za plačilo.
Izplačilo dvomesečnih prejemkov po smrti drž. uslužbenca. M. K. Vprašate, kakšne priloge je treba
Eriložiti prošnji za izplačilo dvomesečnih prejemov po smrti državnega uslužbenca. — Prošnji, s katero žena ali otroci državnega uslužbenca, aktivnega ali upokojenega, prosijo, da se jim izplačajo kot podpora dvomesečni celokupni prejemki.. ,,je treba priložiti: mrliški list, jx)trdilo o,zakonski skupnosti, potrdilo občinskih oblasti o imovinskih razmerah ,t. j. da pokojnik ni zapustil nobene jiflo-vine. potrdilo blagajne o enomesečnih prejemal,<(n potrdilo davčne uprave o imovinskih razmerah odnosno o davku, ki ga je plačeval pokojnik, kakor tudi osebe, ki prosijo za izplačilo podpore.
Sedmič na naboru. R. S. Na sedmem naboru ste bili potrjeni. Vaše razmere so se od tedaj, ko ste bili prvič na naboru, precej spremenile. Medtem ste st ze osamosvojili. Vprašate, če boste morali odslužiti vojaški rok, ter kako bi mogli doseči oprostitev ali skrajšanje roka. — Oproščen službe v stalnem kadru je tisti vojaški obveznik, ki do dovršenega 27. leta starosti ne postane sposoben. Vojaški rok službe v stalnem kadru se skrajša na 9 mesecev onim, ki se hranijo sami ali, ki so sanici ter so [»dedovali poljedelsko posestvo, ki ga morajo osebno obdelovati, ali ki so podedovali obrt, ki ga morajo osebno voditi. Ce imate tudi sicer pogoje za skrajšani rok, vam ne moremo povedati, ker so podatki v vašem vprašanju pomanjkljivi. Večkrat smo že pisali, kakšni podatki so potrebni, da moremo odgovoriti na vprašanje o vajaški službi.
Dimnikarjev račun. M. V. Dimnikarjev račun se vam zdi previsok. Ko ste dimnikarju ponudili manjše plačilo, kakor je zahteval, je pustil denar na mizi. Vprašate, kaj bi ukrenili. — Za dimnikarska dela velja maksimalni cenovnik, ki ga je predpisal ban leta 1932. Za običajna dela se ne sme računati višja cena, kakor je določena v ce-novniku. sme se pa zahtevati manjše plačilo. V sporih o višini pristojbin odloča obče upravno oblastvo prve stopnje. Ce se torej ne morete z dimnikarjem sporazumeti, se obrnite na to oblastvo.
Volilna pravica dijaka. J. F. Ali more dijak, ki je imel do sedaj volilno pravico v kraju, kjer je študiral, voliti pri občinskih volitvah v svojem domačem kraju? — Kakor vsi volilci, tako ima tudi dijak volilno spiosobnost tam, kjer je vpisan v volilni imenik po zakonu o volilnih imenikih. Po tem zakonu se vpisujejo v stalne volilne imenike vsi, ki imajo volilno pravico, če so najmanj leto dni nastanjeni v občini. To pa ne velja za državne uslužbence. Državni, javni, samoupravni uslužbenci se vpisujejo v volilne imenike one občine, v kateri imajo svoj službeni sedež. Ce živi dijak, ki je vpisan v občini, kjer študira, eno leto v domači občini, ga vreklamirajte.
Posvojitev hčerke. K. P. J. Vaša žena je imela pred poroko nezakonsko hčerko, ki je sedaj stara 23 let. Tej hčerki vaše žene hočete zapustiti svoje premoženje kot zakoniti naslednici. Vprašate, če lahko nezakonsko hčer svoje žene pohčerite in ji da6te svoje ime in po smrti svoje premoženje ter pred katerim oblastvom to lahko napravite. — Ce ste stari najmanj 40 let in za 18 let starejši od osebe, ki jo nameravate posvojiti in če nimate lastnih zakonskih otrok, potem lahko nezakonsko hčerko svoje žene posvojite. S tem bo dobila vaše ime in bo postala vaš zakoniti dedič. Ker je hčerka že polnoletna, lahko sama z vami napravi pred okrajnim sodiščem pogodbo o posvojitvi. Ta zapisnik se more kolekovati z zneskom 40 dinarjev. Okrajno sodišče bo to pogodbo predložilo na potrditev okrožnemu sodišču in boste zato plačali takso v znesku 50 din. Ko postaneta sklep pravo-močen, je posvojitev izvršena.
Karte perle
naravno, lepo blago po Din 5 kg razpo-iilja po povzetju
Vlitem Abt, eksport - Maribor
Naimaniša količina 15 kg
A i h e n a
Na cesti med krčmo in mlinom je stal voz, ki je bil že pripravljen za odhod. Z njim naj bi dva orožnika odpeljala Albeno v mesto. Po cestah in dvoriščih so tekale ženske sem in tja, da bi vse bolje videle. Ker so pravkar prihitele z dela, so si spotoma bolj trdno privezovale ruto na glavo ali si spuščale privihane rokave nizdol K vozu so hiteli tudi vsi tisti, ki so bili v mlinu, a ondi ni bilo še nikoli toliko ljudi, ko zdaj pred veliko nočjo. Zgoraj na rebri je bilo videti Albenino hišo, ki jo bodo iz nje prignali. Dozdevalo se je, ko da bi bil strahotni umor. ki se je bil ondi zgodil, spremenil tudi zunanie lice hiše- medtem ko so bile druge hiše pobeljene in so se kar svetile od snage in so se njih bele stene in modre proge lesketale, pa je bila Albenina hiša zanemarjena, vsa zapuščena In kot bi bilo treščilo vanjo Dva orožnika sta stala pri njej, ta pred vrati, oni ob oknu, a znotraj je bila Albena.
Mnogo stvari, veliko majhnih dogodkov, ki se sicer ni nihče zmenil zanje ali ki bi jih pozabili, so zdaj omenjali in si jih spet in spet pripovedovali. Vsakdo je hotel vse vedeti že vnaprej, vsak je dejal, da se mu je zdelo, da bo tako. Bili so kmetje, ki so že nekaj dni čakali v mlinu in so čakali, da pridejo na vrsto, pa so dejali, da so bili vsemu neposredno za pričo. Nekateri so na dolgo in široko pripovedovali, kje in kako so nekega dne sedeli; kako so najprej začeli govoriti o tem, da so štorklje prišle tako zgodaj, da je bilo žito pred toliko in toliko leti prav tako zeleno in gosto in polno, da so morali kar živino pognati na njive, da ga je malo poniandrala. Šele nato, so pripovedovali dalje, da so videli, kako so ženske tam delale in se trudile, da lepo očedijo svoje hiše za veliko noč. Da so tudi videli, kako je Albena hodila po dvorišču sem in tja. Že od daleč je bilo moči spoznati po njeni vitki, ravni postavi, kako da je lepa. A niti tega ne drugega dne ni bilo Albene k vodnjaku ali v mlin, kjer je delal Kucar. njen mož.
Ce bi umorjenec ne bil vprav ta Kucar, saj ga nili nihče omenil ne bi. A Kucar |e bil preprost, robat, precej zabit človek, ki je zmeraj delal in molčal. Neumorno ko stroj in ves močnat je prenašal težke vreče in čeprav so ga videvali vsak dan in vsako uro, vendar so hodili mimo njega, ko da bi ne bil živ človek, marveč kaka mrtva reč Spočetka so pač govorili o njem, a le da so se čudili, kako je moglo tako strašilo dobiti za ženo tako lepo žensko, kakršna je bila Albena. »Tudi najlepše jabolko požre svinja,« so dejali, a nato so nehali govoriti o tem in se ni nihče več zmenil zanj. Tudi v vasi so že skoraj pozabili Kuearja. Zdaj so se nekateri spominjali, da je bil ta enolični in potrpežljivi človek zadnje dni jezav in čemeren. Enega samega gospoda je pripoznal nad seboj, to je bil Niagul, mojster mlinskih kamnov. Njemu je bil Kucar podložen ko suženj. A nekaj dni prej, preden se je izvršil umor, se je Kucar vedno zdrznil, čim mu je Niagul kaj zaklical; tedaj je nekaj zabrundal in ga postrani pogledal. Zdelo se je, da ga je že razjezilo, če je Niagula le zagledal, če je le zaslišal njegov glas.
V sredo pred veliko nočjo pa se je razvedelo, da je Kucar umrl A ko so še govorili, kako in kaj, se je raznesla vest, da je bil umsrjen. Njegov otrok, bilo mu je komaj dve leti — prav v tem je bilo spoznati prs» božji —, je povedal, da je mati ponoči vrgla predpasnik očetu čez obraz in da je priSel neki mož, ki se je začel z oče'om ruvati. Ta mož je imel jopič s krznom za vratom To je otrtok povedal in več tudi ni bilo treba. Albena je vse prignala. Kdo pa je bil dotični mož, tega ni povedala, navzlic vsemu prigovarjanju in vsem grožnjam.
Od te točke dalje je bil oče Vlasju glavna priča v tej zadevi. Vlasju je bil živahen, klepetav dedec, ki navadno ni ničesar delal in je vsak dan oprezoval med krčmo in mlinom, ko psi krog mesarja. Če se je bila kaka družba za deli časa zase-dela v krčmi, je počasi prikrevsal Vlasju, se smejal, katero zapel in kar koj je imel svoj kozarček pred seboj. Tu v krčmi je bil naletel na nekega moža v kratkem jopiču s krznenim ovratnikom. Bil je plavih las, lep; kučma mu je korajžno čepela na zatilniku, lasje so mu kuštravo štrleli izpod nje. Precej so vsi vedeli, zakaj je ostal v krčmi: drugi so klepetali, peli, razsajali krog njega, on je pa stal med njimi ko slep za vse, le Albeno je gledal, ki je hodila po dvorišču in je le po njej izpraševal. Dva dni je ostal, nato je izginil. Prihodnje jutro pa je že šel slas: Kucar je umorjen! Vendar fant je bil dobrega srca. Oča Vlasju je z njim popival in jedel, vendar je moral navzlic temu izpovedati resnico. Iz starčevih besed so zvedeli, kdo je bil ta človek in odkod ie bil prišel. Prijeli so ga. Preiskovalni sodnik ga je bil ze zaslišal, a mož je vse tajil in izjavljal, da ničesar ne ve. Mogoče. Kmalu bo pa priznal resnico, kakor jo je že Albena.
»Ze gredo!« je nekdo zavpil. »Albeno ženejo!«
Množica krog voza je vzdrhtela. Po bregu nizdol je prihajala Albena in za njo sta stopala orožnika. Vsi so vedeli da si je kot poslednjo milost izprosila, da se sme tako obleči, kakor bo njej všeč. Zato se je pa tudi tako zakasnila In zdaj je prihajala, vsa načičkana, kakršna je bila malokdaj. — Le po čemu se je tako našemarila? — je dejala neka ženska —, saj gre k vislicam in ne k poroki! —
Tudi na vislicah bi bila rada lepa I Ah, ta lepota! Ta jo je tako daleč spravila! Stari Vlasju, ki je bil tudi navzoč, je zdaj pa zdaj dvignil palico.
No, očka, — se je neka mlada ženska zasme-jala, — ali se s peklenščki pretepaš? Zakaj pa vihtiš palico krog sebe? —
Pusti me! Bom videl, ali jo bom dosegel in jo česnil, ko bo šla mimo. Po glavi jo bom česnil, da se me bo spominjala! Kar tukajle naj bi jo sodili, tako ...
Albena je bila že blizu. Prva je stopala, za njo pa orožnika. Saj so jo vsi dobro poznali, a ko je bila blizu njih, se kar niso upali dihati. Albena je bila taka ko zmeraj, le smejala se ni,, njene oči se ji niso bliskale ko vedno; povešala jih je in upirala v tla. Oblečena je bila v modro, volneno obleko in v kratko, s krznom obšito jopico. Roke je ponižno sklepala, ko da bi šla v cerkev. Ko je bila med obema zidovoma samih ljudi in je dvignila oči, je bil njen pogled, ki ga je vsakdo poznal, še lepši, ker je bilo trpljenje v njem. Z njenih krasnih obrvi, z belega obraza, z vse njene j postave je sevala neka čarobnost, ki je vse ukro-I tila in jih priklenila nase. Ta ženska je bila pre-1 grešna, a bila je tudi lepa. Ženske, ki so jo hotele zmerjati, so molčale in palica starega Vlas-| juja se ni zganila.
In v tej tišini, v teh nekaj minutah, se je zgodil čudež: najtrša srca so se otajala, sočutje in dobrota sta se zrcalili v očeh vseh ljudi.
»Oh, Albena, hčerka moja!« je na ves glas zajokala neka žena, »kaj si storila, Albena!«
»Ah, Albena, Albena!« se je odzvalo z vseh strani. Albena je obstala.
»Teta Dinka, zbogom!« je vzkliknila. »Zbogom!« Nato se je obrnila drugam: »Luca, Teodora, Sava, zbogom! Zbogom vsi skupaj!«
Skoraj vsi so se jokali. Albena je šla dalje, ves ča9 tako mirna, ves čas tako lepa
»Zbogom!« je zaklicala vsem »Mlada sem, grešila sem! Odpustite nii!<
Ljudje so začeli glasno jokati in gnetli so se krog nje. Najbolj so silile k njej ženske, a orožnika sla jih odganjala. Iznenada se je odzval iz ozadja jezni, drhteči glas starega Vlasjuja:
»Stojte, ljudje božji! Ne dajte je I Kaj bo naša vas brez Albene!«
Albena je prišla do voza, stopila gor in zaklicala stoje: »Grešila sem! Odpustite!«
Nato se je usedla in molčala. Prinesli so ji otroka — istega, ki jo je izdal. In ko so ljudje videli, kako ga je objela In poljubila, ni bilo nikogar več, ki bi ne imel solznih oči.
Mahoma je mlin utihnil. Motor, ki je dan tn noč udarjal ko srce, se je nenadoma ustavil ln umolknil. Mislili so, da se je kaj pokvarilo. A tedaj se je pri velikih vratih prikazal Niagul, mojster in se prerinil skozi množico k vozu in konjem. »Mlin je ustavil, da bi tudi on kaj videl,« so zamrnirali ljudje. Toda Niagul »i je oblekel jopič, kratek jopič s krznenim ovratnikom, skočil je na voz in se usedel zraven Albene.
»Dol!« je zavpil orožnik in ga zgrabil za ramo. »Dol!«
»Ne grem do!,«' je rekel Niagul. »Jaz sem ubil Kuearja.«
»Kaj, kaj pravi?« je vzkliknil župan. »Ali je
mogoče?«
»Ali govori resnico?« je vprašal Albeno.
Albena je prikimala in je zaihtela. Množica je obkolila voz. Zdelo se je, ko da se je vsem šele zdaj nekaj posvetilo. Videli so, da je bil tudi Niagul lep in plavolas, da je imel kučmo nazaj potisnjeno in da so se mu lasje kuštrali. Pa še kratek jopič je imel, z ovratnikom iz krzna. Vse je bilo jasno.
Začeli so vpiti in govoriti vsevprek. Ko se je začudenje malo poleglo, je kar na mah izginilo sočutje z Albeno. Ženske so jo začele sovražno gledati, od zadaj se je dvignila palica starega Vlasjuja.
»Ta psica,« je zavpil, »še eno hišo je pokopala!« Na ohraze moških je legla senca. Sicer niso o Albeni ničesar rekli, niso pa mocli videti Niagula poleg nje Toda vse se je zgodilo tako naiilo in nepričakovano, da ni mogel nihče ničesar misliti niti ne povedati.
Župan je bil prav tako ves zmeden 'To von-dar ni mogoče! Dol stopi, Niagul, i>ojdi doli!«
»Poženi!, je zavpil orožnik, ki je bil že skočil na voz. A župan je prijel za vajeti.
»Gospod stražmojster, lepo prosim, počakajte! Saj sp lo vendar ne spodobi; mož ima ženo, otroke... Tik, je poklical občinskega slugo, jstopi brž, slopi po ženo!«
»Poženi I« je ponovil stražmojster.
»Kam? V mesto?«
•Ne. Na občino, k preiskovalnemu sodniku!
Voz je naglo oddrdral. Zdaj se je prikazala neka ženska, ki je pritekla od mlina. Vsa koščena je bila, uvela, predčasno postarana. Bila je Niagu-iova žena. Spočetka je poslušala, no da bi kaj razumela; nalo je planila za vozom Kmalu je obstala, se vrgla na tla, si zakrila oč; z rokami in je na ves glas zajokala.	(Jordan Jovkov.)

Vsakemu ni mogoče iti o kopališče.
vendar
Bela prikazen
Poročnik Roger de Benneville je prejel v decem bru, krog božiča, povelje, naj odrine s četico vojakov južnovzhodno od Morakeša v Maroku, da bi po zvedel, kako močno je neko uporniško pleme.
Kakor je že navada pri legionarjih v Maroku, je imel za izvedbo tega povelja [popolnoma proste roke. Po svoje si ]e moral prikrojiti načrt pohoda, prav tako si je mogel sam izbrati moštvo, živež in strelivo. Zakaj v legiji je geslo: •vDebrouille toi — pomagaj si sani!«
Izbral si je deset mož, štiri Angleže, tri Nemce, tri Spance in še pet glav tovorne živine in dovoljno zalogo mehov z vodo in je zvečer odrinil lako, kakor pač legionarji izvajajo povelja: hitro, brez misli na življenje in smrt, saj so morali zmeraj, vsak dan, sleherno uro zreti smrti v oči, čeprav ne vprav v bitkah, pa v nevarnosti, da se nalezejo mrzlice in drugih bolezni ali pa, kar se često pripeti legionariu. da se iznenada mrtvi zgrudijo na tla in obležijo v puščavi, dokler jih ne raztrgajo divje zveri.
Benneville je vedel, kje so približno uporniki in je hotel pospešiti naskok svoje čete, da bi preprečil napad ki so ga osnovali uporniki in bi jim vpadel za hrbet
Noč je bila soparna in zatohla, znoj je curljal z utrujenih ljudi in živali. Temiiomodro, z zvezdami posuto tropsko nebo nad njimi je sličilo steklenemu zvoncu, ki je bilo okoli in okoli tako zabrtveno, da ni mogel niti pihljaj skozi.
Ljudje so tiho kramljali, nekateri so žvečili trda stebla neke rastline, ki pravijo o njej. da daje človeku izredno moč.
Mahoma se je poročniku zazdelo, da niso nič več sami. da plašno in pridržano sopejo krog in krog ljudje in živali, ki niso pripadali njegovi četi. Skušal je prodreti v temno noč — toda zaman!
Iznenada se je ustavil in se pozorno ozrl krog sebe.
Njegovi ujiehani tovariši so ga začudeno pogledali.
Nemara menijo, da se bojim ali da imam pri vid, si je mislil; vzpodbudel je konja, da se je ta preplašeno zdrznil in začel utrujeno teči. Poročnik si je brezskrbno prižvižgaval fiopevko.
Toda nenadoma je prav razločno zagledal neko postavo, ki se je tik njega dvignila s tal. Oseba je bila zavita v bela oblačila. Z dolgimi skoki je le za nekaj metrov v stran kar lahkotno sledila njegovemu konju.
A preden je mogel poročnik kaj reči, zaklicali ali ustreliti, je prikazen že spet izginila.
Nemara se mi vendarle meša in imam trof>sko mrzlico, si je dejal in si obrisal vroče. f>otno čelo.
Ustavil se je, posvetil z električno žepno svetilko, se sklonil nad zemljevid in kompas in je zavil na levo in obstal jx>d mogočnimi ovijalkami. ki so sc oklepale drevja; med njimi je žuborel stu-denček.
»Počakali bomo sončnega vzhoda«, je dejal.
Njegovo moštvo je razjahalo. se ukvarjalo r živalmi, nekaj Spancev pa je začelo razporejati brašno.
Benneville je počasi objezdil malo skupino svojih ljudi in ni vedel, ali bi sam prevzel stražo ali bi jo poveril komu drugemu. Priznati si je moral, da ga je ona prikazen prestrašila in neki notranji glas mu je dejal, da prikazen ni bila privid, marveč resnični človek iz mesa in krvi.
Ves zamišljen se je nekoliko oddaljil od taborišča.
Tedaj se je njegov koni hipoma postavil na zadnje noge. neka železna rolca se je oklenila njegovih rok. Preden je mogel krikniti, je imel zama-šena usta, bil je zvezan in je sedel ko velik zavoj, brez moči na konju, a njegovo moštvo ki ni ničesar slutilo, je mirno počivalo v taborišču
Odvedli so ga v stran. Ni vedel, koliko časa je trajalo, ko je neka bela jjostava, bržkone ista. ki se mu je bila prikazala prej, z grozečim molkom stopala krai njega. Druge prikazni, ki so prav tako neslišno vstale, liki prividom v sanjah, ko te tlači
LEPOTE NAŠE ZEMLJE
............................................................................................iiiiimmiim
Iz Varne v Solun, Atene in domov
Poprej hudo nemirno Črno morje se je ob po-vratku iz Varne umirilo, njegova površina je gladka in temno sinja. Hitro vpzimo dalje in v teku dneva je ostal za nami Carigrad 6 svojimi številnimi zanimivostmi. Ob ugodnem vetru kmalu preplovemo tudi Dardanele, zavijemo okrog zapadnega dela Halkidike in hitimo dalje proti Solunskemu zalivu. V zgodnje jutro ,ko je skoraj polmilijonsko mesto Solun še dremalo, se usidramo sredi široke luke. Ves glasni del mesta leži pred nami: od jugoslovanske svobodne cone na levi pa vse tja do trdnjav-skega stolpa, do koder ie segalo staro mesto, je vse |>olno lepili novih palač. V ozadju, kjer se mesto dviga proti solunski Akropoli so natrpane pritlične, lesene bajte; to je oni bedni del mesta, kateri se je s prihodom izgnancev iz Turčije najbolj p>o-večal. Popoldne nas vodi po mestu naš konzul g. Acimovič. Razlaga in pripoveduje nam zgodovino mesta vse od ustanovitve, mimo dobe sv Cirila in Metoda pa do danes.
Kot drugod, smo tudi v Solunu pohiteli na grob neznanega vojaka in mu izkazali vojaško čast. Obiščemo tudi od Soluna 2 km oddaljen Seleukis. kjer počiva v grobnici pod lepo iz marmorja izdelano kapelo 6000 srbskih vojakov in jugoslovanskih do-brovoljcev. Navaden vojak leži poleg generala, tam spet višji častnik poleg nižjega. Tako se tudi tu na zadnjem počivališču vidi tista enotna misel, ki je družila vse Jugoslovane v borbi za veliko samo 6tojno državo: skupaj se bomo borili, skupaj bomo zmagali ali umrli!
. udnii večer našega bivanja v Solunu smo preživeli v družbi jugoslovanske kolonije. Težko je bilo slovo od prijaznih rojakov.
S podvojeno hitrostjo reže Jadran visoke peneče valove, izza rta je izginil Solun.'pred nami se odpira
široka morska gladina le daleč na horizontu se dviga vrh gore Ossa. Hitimo dalje in že plovemo miino dolge, ozke in gorate Eubeje ter jadramo skozi kanal Voro in še dalje mimo majhnih otokov, ki so razporejeni kakor podaljšek Atiškega polotoka. Skozi ozki vhod splovemo v dolgo pirejsko pristanišče. Vse polno ladij za tovorni in osebni promet se drenja na obeh straneh. V ozadju 60 številni grški parniki, ki skrbe za bližnji promet. Vse povsod je polno veselega, živahnega življenja. Veliki čolni vozijo od vseh strani različno blago in ga dovažajo velikim ladjam. Velika množica pristaniških delavcev oskrbuje ogromen promet, prevzema blago, ga prenaša, nalaga in spet preklada.
Pirej, ki se anifiteatralno vzdiguje nad ltiko jc pravo grško pristaniško mesto. Večji del mesta iz-j^olnjujejo majhne nizke hiše, ki so neurejeno raztresene po golih hribčkih vmes se dviga le par večjih hotelov in bank. Ulice so asfaltirane, sicer pa umazane. Promet oskrbujejo tudi številne dobre cestne železnice. Onstran hriba leži Faleron, nova luka, ki je urejena predvsem za kopanje. Ob luki se vrste številni hoteli in lepa kopališča.
Naslednji dan se odpeljemo no železnici v 7 km oddaljene Atene (Athinai, izg. Afinaj). S precejšno brzino vozimo niimo tovarn, predmestnih hiš in vrtov ter lepih vil. Po stenah hiš so nalepljeni re klamni letaki vseh mogočih grških in svetovnih tvrdk. Železnica nas pelje še nekaj časa pod zemljo in nas pripelje zo|iet na svetlo pod trgom svobode, kjer je središče modernih Aten. Nedelja je, pa so ulice tako prazne. Tudi Atenčan si namreč rad privošči, da ob prostih dneh vročega poletja pohiti iz mesta ven v prirodo. Na prvi hip človek skoro ne bi verjel, da se mesto približuje milijonski številki (Pirej in Atene skupaj imata 1,100.000 preb) ko je mesto tako prazno. Po Stadios-največji trgovski ulici pridemo do lepih muzeiev. Po stopnicah stopamo dalje proti parlamentu. Na sredini visoke stene leži usekan v skalo kip neznanega junaka, nekaj višje kip Tezeusa izpolnjuje celoto trga. Na . večer je mesto oživelo, luči vseh barv se prižigajo I in razsvetljujejo ulice.
Naslednji dan se dvignemo na starodavno Akropolo, odkodei zremo na novodobne Atene. Spodaj drse skoro naslišno f>o ulicah tramvaji, drve avtomobili, komaj razločne p>ostave ljudi se premikajo f>o ulicah. Od časa do časa prileti od kje avijon. zakroži nad mestom in se spusti na aerodrom. Tako je življenje današnjih Aten, podobno kot v drugih evropskih velemestih. Na6 pa zanima tudi preteklost tega mesta. Pred nann vstaja v grobih obri sih vsa velika kulturna, gospodarska in politična zgodovina Grkov in njihovega središča Aten Dol ga stoletja od prvih počelkov mesta, okrog katerega je spletla zgodovina in mitologija toliko zanimivih resničnih in izmišljenih zgodb in doživetij, vstajajo pred nami. Doba kraljev, oligarhov. velikih državnikov, doba bojev in zmag., dviga in padca Grčije ter Aten se vrsti v našem spominu. Napol jiozabljeni zgodovinski in bajeslovni dogodki o katerih smo toliko slišali v gimnaziji, se nam osvežujejo v spominu
Stopamo v Pantheon. Le še podoba nekdanjega veličastnega svetišča, čiga'r vhod sta čuvala iz zlata izdelana kipa Atene in Zeusa, delo kiparja Fidija. je ta Pantheon. Nekoliko niže odtod leži slabo ohranjen Erechtcion, leži nekoliko niže. Le še par kariatid. ki so podpirale strop, se še danes naslanja na kak večji kos ostanka mogočnega krova. Na drugi strani so ohranjeni v muzeju kipi bogov io boginj, iz marmorja izklesana telesa mladih borcev, glave grških filozofov in pesnikov, otožno lepi obrazi grških deklet, sarkofagi itd. Nadaljujemo not in si ogledujemo druge stare zanimivosti, na kar utrujen' gremo na brod k počitku. Naslednji dan obiščemo še Maratonsko polje, napravimo izlet v Eleusis. nato se odpravimo na 'pot v domovino Vozimo «e skozi 3 milje dolgi Korintski kanal; da bi bolje videli kanal, splezamo na iambore, odkoder opazujemo p>ot pred nami in za nami. Mimo Lepanta in Drepana krenemo v Patraški zaliv. Še nekaj manjših otokov in logi obrisi Orčije so ostali za nami še neka| milj vožnje, pa bomo mogli zagle-gati že domačo obalo
more osa k irtuouati Din 100 — (20—25 oeiikih steklenic) ter mesec dni oih mesto druge oode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
mora, pa ao hitele z vseli strani skupaj na svojih majhnih- ornih konjičih, ki so bili |»rav tako ne-sliimi ko njih jezdeci. Sredi te strahotne čete je jezdil zdaj; ves povezan se je pozibaval na konju. — Kam? Ničesar ni vedel. »Moji ubogi fantje pri studencu«, je pomislil in skušal vsaj roko izviti iz trde zanke.
Napel je vse sile. trgal, pulil — in posrečilo se mu ie
Temnoniodra noč krog njega je bila mahoma opalasta — zdanilo se je.
Nekakšen glas ga je prisilil, da se je ozrl. Zagledal je svoje ljudi, ki 60 bili prav tako zvezani in so imeli zatnašena usta ko on. Jezdili so zadaj za njim Pol stotine temnih jezdecev, trdili, ko iz lesa izdolbenih, neprodimih obrazov jih je stra/ilo.
Benneville se je bil v teh petih letih svojega službovanja pri legiji priuči! maroškim šegam in je vedel, kaj jiomeni. če človeka ujame kako sovražno pleme.
Ujetništvo je bilo toliko kakor smrt.
»V smrt jezdimo — Jutri obsorej ..« Ni hotel izreči te misli do konca, zakaj Roger de Benneville je imel |)et in dvajset let in je ljubil svoje mlado življenje.
Na obzorju je zagledal majhne |)eščetie griče, ki jih je sonce pobarvalo z runienordečo barvo.
»šotori — vas. cilj — zaeno — konec!"
Čez nekaj minut so se ustavili pred petimi, belimi šotori, med katerimi so se igrali majhni, rjavi, debelotrebušasti otroci, a odrasli so si s plašnimi. živalskimi očmi radovedno ogledovali »letnike.
Kot bi bili vreče, so njega m njegovo moštvo potegnili s konj. jih pahnili na tla in |iognali živili na pašo.
Nato se je |3ostavi|o predme enaisi stražnikov s puškami v rokah; pregledovali so laboje in mr-il/ sli zamolkle, nerazumljive jImrov1
»MogoJe so naši ljudje že izsledili, kje ^tiio. ker nas ni bilo nazaj.« je pom i - lil Benneville, a nrhileti bodo morali, če hočeio tole tukaj prejire-čiti.«
Njegovi pogledi so motrili rjave liudi, ki so se radovedno gnetli krog stražnikov. Nobenega sovraštva ni bilo v teh obrazih, le s trdovratno ra-dovedncsfio so čakali smrti siojih sovražnikov. Tako nekaj navadnega jim je bilo to. da so sovražniki in ujetniki morali umreti.
Poglavar, ki je tudi prej vodil sprevod, je nekaj prav glnsno rekel, stražniki so pregledoval) puške. ki so iih vzeli Pennevillcti in njegovim voia-kom Benneville je vedel, da so vse puške nabite.
Nekateri so dvignili puiko. pomerili name. t so spet povesili orožje, zakaj neki olrok je stekel mimo in so ga naglo poklicali nazaj.
Tedai ie Benneville iznenada sunil mašilo iz list, izpulil roke iz nanovo zavozlanih vezi. planil
naprej in skočil k neki ženski, ki je / otrokom v
■a, kako jih
bodo ustrelili
naročju čepela na tleh :n čakala prizora.
ln medtem, ko je mali rjavi dojenček mirno sesal dalje, se te Benneville vlege! na dnt<ro stran, se z glavo tesno prislonil k tuji žen ki. ki mu »o po materinsko dala roko krog vratu in mrmrala nerazumljive besede.
Strelci so osupnili, nato so zadegali |>uške no tleh. da se je neka puška sprožila iti zadela v pesek, in so pristopili h klečečemu ujetniku in k mladi materi.
Benneville je vedel tudi brez nejasnih besed razburjenih črncev da je rešen on in vsi njegovi.
Zdaj je |to maroških poslavah jiostal pravi sin tuje žene, ker je pil njeno mleko, /daj je bil brat tega plemena, njegovi vojaki so j)ostali bral je teh ljudi in niso bili samo nedotakljivi, marveč celo varstva potrebni
Smpnljali so se jim. jini dali piiače, ji n' vrnili puške in jih odvedli k sludenčku. kjer so bili snoči taborili.
Poveljnik, ki je mislil, da se bo vrnilo le nekaj mož, ali mogoče sploh ne bo nobenega več nazaj, se je Bennevilleu ob povratku nesmotrni! in mu izročil odlikovanje za čin izredne prisebnosti in mu namignil, naj odide
A Benneville je ostal.
»Še kaj?« ga je na kratko vprašal poveljnik.
»Prosim, da mene in moje tovariše premestite k drugi četi. namesto, da bi dobil odlikovanje.*
»Žakaj pa?«
»Ker se ne bom bojeval z ljudmi, ki -o ravnali z menoj ko / bratom.«
»Sedaj ni treba! Saj so že poslali posredovalce k nam.«
Poročnik Roger de Benneville. ki jc bil kmalu za izredne zasluge fiovišan, pa večkrat obišče tujo, rjavo ženo, ji prinaša iz svoje domovine ogledala, pisane ogrlice, majhne, slikovite predmete, katere kupuje zanjo s tako ljubeznijo, s kakršno človek izbira darila za svojo mater.
(Elizabeta Castonier.)
Otro.iKl vov.lčk: na)- Dvokolesa.	Šivalni stron
novejših modelov motorji, trlclkljl, por-rezlim l'o selo n eki cenil Ceniki franku i ..TRIBUNA" F. BATJE1, LJUBLJANA, KarloVBk:, o. Podrainlca: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
IRANC JA6ER
tapetništvo
naznanja, da se je preselil v svoje lastne novo urejene prostore
na Sv. Petra cesto št. u
Za vsa v megovo stroko spadajoča dela, ki jih bo tudi v naprej točno in solidno izvrSeval, bo do nadaljnega sprejemal knjižice Mestne hranilnice Ijublianske.
Vse fe mračno, duh nam seva, k Bogo pota razodeva. (Oton Župančič.)
Razvezano snopje
Slovenski jezik in koroški vojvode
Koroška vojvodina je bila zelo imenitna. Na nemškem državnem zboru je imel koroški vojvoda svoj glas, in ta glas je veljal celo do leta 1648, ko so na westfalskem mirovnem zboru izbrisali Koroško izmed nemških glasujočih dežel. Koroški vojvode so imeli posebno pravico, da so smeli na nemškem državnem zboru odgovarjati slovensko in se tudi v tem jeziku zagovarjati, ako so bili toženi. Tudi koroški vitezi so leta 1227 U 1 r i k a L i c h -t e n s t e i n s k e g a , ko je kot Venera preoblečen potoval po slovenskih zemljah, pozdravili s slovenskimi besedami: »Bog vas sprimi, kraljeva Venus!« in koroški vojvode so pri svojem vmeščanju na Krnskem gradu priseagli v slovenskem jeziku.
Slara Karanlanija
V dobi dvanajstega in trinajstega stoletja so nastajale male vladarske kneževine v okrožju stare Karantanije. Začetek tem samostalnim deželam je postavil patrijarh o g 1 e j s k i. Ta se je znal okoristiti v borbah med cerkvijo in državo ter dosegel, da je cesar Henrik IV. leta 1077 popolnoma ločil Furlansko od Koroške in jo podelil kot samostojno vojvodino svojemu zavezniku, oglejskemu patrijarhu Sieghardu. Obenem je cesar istega
leta odcepil tudi Istro in Kranjsko od Koroške voj-vodine in ju izročil svojemu oglejskemu jxxlporni-ku, češ, da zmanjša moč koroških vojvod, da se ne bi mogli več protiviti državni oblasti cesarjev. S tem je izgubila Koroška vse svoje južne krajine. Vendar niso oglejski patrijarhi dolgo vladali na Kranjskem in v Istri, temveč je Kranjska prišla v last Eppenstelncem in njihovim dedičem Sponheim-cem ter se smatrala za posebno deželo, čije vladarji so 6e zvali »domini Carniolae«; Istro pa so vladali razni mejni grofje, dokler ni prišla tirolskim Andechs-Meranom (1173) v oblast.
Kdo ie bil Gregor Alasia da Sommaripa ?
Bil je redovnik, ki je leta 1607 izdal v laškem Vidmu (Udine) svoj »Vocabolario I t a 1 i a n o e S c h i a v o«, kjer podaje v laško-slovenskem pravopisu zraven slovarčka tudi sklanjatev, navadne slovenske pozdrave, popotnikov razgovor, nekaj molitvic in pesmi (iz protestantske jiesmarice). Tedaj se ni nihče zmenil za jezikoslovno znanost in pravilno pisavo. Bohoričeva slovnica je bila prepovedana in so jo bili tedaj jiopolnoma pozabili. Vse stoletje so naši pisatelji pisali tako, kakor so slišali govoriti ljudstvo, brez vsake doslednosti v pravopisu in v oblik.'' Slovenščina je našla svoje zavetje le še v tihi celici kakega redovnika.
Nega naših zob
Zob, ki ni bil takoj zaplombiran, nam postaja čimdalje bolj nadležen. Občutljivost na vroče in mrzlo se stopnjuje, zato ker prodirajo bakterije polagoma proti živcu. Naenkrat se začno hude bolečine, ki se širijo čez celo polovico čeljusti zgoraj in spodaj, tudi na uho preide trganje. Bolečine v presledkih odjenjajo in se zopet povračajo vse huje in huje.
Pa pride včasih tak pacijent k zdravniku in pokaže zob n. pr. zadnji kočnik gor. čeljusti, ki je res nekoliko načet, s prošnjo, naj se izruje, da bo vendar konec bolečin.
Bežen pogled v usta in zdravnik si je takoj na jasnem, da izvira bolečina od spod. malega kočnika, ki je videti cel. ima pa skrito veliko votlino. Torej čisto drugje in celo v nasprotni čeljusti. Vložek z zdravilom in bolečina prestane včasih mahoma.
Pa naj pride ta človek v napačne roke, zdravi zobje gredo lahko drug za drugim ven, dokler ne pride tudi pravi na vrsto.
Vložek v par dneh živec čisto zamori, zdravnik ga brez bolečin odstrani, napolni votel prostor v korenini in na lepo očiščen zob pritrdi plombo.
Posebno neznosne so bolečine, če napadejo živec gnilobne bakterije. Zob je sedaj tudi na pritisk boleč. Te bakterije razvijajo pline, ki pa ne morejo izpuhteli iz zamašenega zoba. Pritisk teh plinov na odprtino pri korenini povzroča hude bolečine. Ce odpremo kanal, udari iz njega silen smrad, bolečina pa odjenja, kot bi odrezal. Le na pritisk zob še nekaj časa boli.
Ta vrsta vnetja nastopi često pri sprednjih zobeh, ki so mogoče zaplombirani z majhno jior-
celanasto plombo, ali če je bil zob prizadet že svoj čas vsled padca ali udarca, izgleda pa čisto zdrav, kvečjemu za spoznanje temnejši. Bakterije pridejo tu |>o krvi do živca.
Če pacijent ne išče zdravniške pomoči, lahko bolečina jio navadnem vnetju živca j>očasi pojenja, slednji razpade in zob je sicer še vedno bolan, pa bolezni ne čutiš. Naenkrat pa začutiš zopet bolečine. Zob je postal nekako predolg, na pritisk te zaboli.
Kaj se je zgodilo? Bakterije so napadle po-zobnico, tenko mreno, s katero je prevlečena ko-renina. Pri jedi je pritisk na razpadlo vsebino kanala potisnil na pozobnico, ki se je vnela. Ta nabrekne, zato izstopi zob nekoliko iz svojega ležišča, se maje in je čutiti daljši.
Lahko je pa to vnetje težjega značaja. Na vršičku korenine se zbira gnoj, kar povzroča silno ki ju vanje. Če izčistimo kanal, izteče gnoj in bolečine takoj prestanejo. Gnojno vnetje pozobnice je pa lahko razširjeno na celo korenino in se širi na čeljust, ki med hudimi. bolečinami močno zateče.
Zdravnik tu. izčisti kanal, da ima gnoj prost odtok, oteklina v par dneh splahne. Potrebno je nato daljše zdravljenje. Če pa gnoj ne jnore skozi kanal, ali če mu včasih zdravnik z nožem ne naredi poti, se pa zgodi sledeče: Gnoj prezre kost in izteče nad korenino v usta — naredi se tako imenovana fistula. Lahko ]ia preje tudi lice ali brado in se izcedi zunaj na obrazu. Tu nastane globoka rana, ki zapusti brazgotino na izkaženem licu ali bradi za celo življenje.
Sah
Medklubsko tekmovanje za prvenstvo dravske banovine je v najlepšem teku. Tekmujejo vsi pomembnejši klubi dravske banovine, ki so člani Slovenske šahovske zveze, tako da to tekmovanje po širini daleč presega vsa dosedanja, katerih se je udeleževalo le par klubov in ki so bila neredna in z velikimi presledki. Slovenska šahovska zveza je s tem izpolnila svojo obljubo in dala možnost velikemu številu slovenskih šahistov, da preizkušajo svoje šahovsko znanje in sposobnosti v resni tekmi. Brez dvoma bodo take vaje dvigale tudi moč naših šahistov in s tein dvignile nivo našega šaha. Medklubsko prvenstveno tekmovanje v dravski banovini bo zaključeno meseca februarja prihodnjega leta in prvak bo potem nastopil v tekmovanju za državno prvenstvo. Pričakovati je, da bo prvenstvo dravske banovine osvojil Ljubljanski šahovski klub, ki je 1. 1934. izvojevai državno prvenstvo, katerega pa prihodnje leto najbrž ne bo mogel ubranili. Belgrajski šahovski klub bo mogel namreč nastopiti z zelo močnim moštvom, med drugimi tudi s Trifunovičem, Kostičem in Koni-gom. Gotovo 1)0 pa prvi klub v dravski banovini dosegel v državnem prvenstvu vsaj drugo mesto. Po zaključku medklubskih tekem v dravski banovini bo Slovenska šahovska zveza priredila še druge tekme. Predviden je že niatch med kranjskimi in štajerskimi šaliisti, zelo zanimiva bi pa bila tudi tekma med reprezentantoma Belgrada in Ljub-
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim oče som ie mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjek, lekarnar, Sisak Varujtene potvorb
Zaščitni znak
Katoliško časopisje j* stalni misijon za vsako hišo. (Leon XIII,)
ljane, posebno sedaj, ko bi mogla biti reprezentanca Belgrada tako močna.
*
Jugoslovanski šahovski prvak Vasja Pire je bil povabljen v Bolgarijo, kjer razvoj šaha v zadnjih letih zelo lepo napreduje. Letos so bolgarski šahisti riskirali svoj nastop na šahovski olimpi-jadi v Monakovem, iti sicer ni bil uspešen, vzpodbudil jih bo pa k še večjemu delu in uspeh potem gotovo ne bo izostal. Pire se bo v Bolgariji mudil dalj časa in bo odigral več simultank. Iz srečanja med Bolgrajio in Jugoslavijo na olimpijadi v Monakovem prinašamo danes partijo iz prve deske, na kateri je Pire premagal bolgarskega prvaka Geševa. Enostavna in močna igra črnega v tej partiji je zelo poučna.
Gešev—Pire.
1. c2—e4, c7—c6 2. d2—d4, d7—d5 3. c4Xd5, c6Xdo 4. Lfl—d3 (zanimivejše je ostro nadaljevanje c2—c4). Sb7—c6 5. c2—c3, Sg8—16 6. h2—h3, g7—g6 (črni se upira, da bi s c7—e6 zaprl svojega damskega lovca in se odloči za težko in dvorezno nadaljevanje). 7. Sgl—f3, Lf8—g7 8. Ddl—c2 (beli ne igra sedaj dovolj precizno. Z igrano jiotezo ni nič dosegel). 0—0 9. Lcl—f4, Lc8—d7 10. Sbl—a3, Ta8—c8 11. Dc2—d2 (grozilo je Sc6—b4). Sf6-c4 12. Dd2—e3, Dd8—a5 13. Sa3—c2 (vzeti pešca bi bilo nevarno, ker beli še ni na rokade in bi črni prišel do močnega napada). N. pr. Ld3Xe4 d5Xe4, De3Xe4 Ld7—f5, De4—e3 Sc6Xd4! itd.). Da5—b6 14. De3—cl, Ld7—f5 15. g2-g4, Se4—g5l 16. g4 Xf5, Sg5Xf3+ 17. Kel-fl, Sf3—h4 18. Th1-gl, e7—eii 19. d4Xe5, Sc6Xe5 20. Lf4Xe5, Lg7Xe5 j 21. Del—e3, Db6—f6 22. De3—g5, Df6Xg5 23. TglXg5, Sh4—f3 24. Tg5-g2, Tf8—e8 25. Tat-dl, Le5—f4 26. Sc2—b4, Te8—e5 27. f5Xg6, h7Xg6 28. Ld3—b5, d5—d4 29. c3—c4, a7—a6 30. Lb5-d7, Tc8Xc4 31. Sb4—d3, Te5—e7 32. Sd3Xf4, Te7 Xd7 33. Tg2-g3, Sf3—e5 34. Sf4—d3, Se5Xd3 35. Tg3Xd3, Tc4-c2 36. Tdl—d2, Tc2Xd2 37. Td3 Xd2, Kg8-g7 38. Kfl-e2, Kg7-f6 39. Ke2-d3, Kf6—g5 40. K<13—e4, f7—f5+ 41. Ke4—e5, d4 —d3 42. f2—f4 + , Kg5-h4 43. Ke5—f6, Kh4Xh3 44. Kf6Xg6, Kh3—g4 in beli se je vdal, ker izgubi f-pešca in črni potem z d-pešcem prodre.
Frtaučku Gustl ma beseda
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Dustracija, Zena in Dom
trpežne vezave originalnih platnic
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. z o. z.
Nej reče eden, kar če. Kar ie prou je prou, kar je preveč, je pa preveč. Neko! m ni mogu še nubeden naprej metat, de sem kašen denun-cjant, al pa kej druzga tacga. Men se že ud nekdej taka reč tku grau-ža, de nekol tacga. Sevede, keder se gre za ubstank države, je pa use kej druzga. U takeh »lučajeh pa člouk na sme moučat, če ma še tku velika prsadna pika na jezik. Keder pride enkrat ta reč že tku deleč, koker je pršla zdej, je pa doužnost usacga jjuštenga patriota, de hiter stegne ježek, kulker deleč ga more, in nardi enkrat za useli konc.
Pu pravic rečen: men je res strašen hedu, de se morem u take reči utekvat. Ampak jest res na morem drgač. Patriotizem je holt patriotizem, pa je fertik. Smrten greh b mou, če b mouču in lepu pustu, de b eden ruvaru prot naš držau. Men se že tu čuden zdi, de se gespud držaun praudnek, ke sa bral u »Sluvenskem narode« tist člank »Ženske in kaja«, ke vender zmeri tku vesten gledaja in merkaja, de se naš držau ja kašen las na za-krvi, niša nč zmenil, ampak ga pusti kar skuz, koker spesteja nutica, če ker kermu kašen becikel puštesa. Jest na vem, a sa mel glih tekat kašne druge pusebne skrbi, de nisa zamerkal, kuku »Sluvensk narod« 6traši ženske in jih svari pred ka-dejnam, a pa nisa mel glih pr rukah kašnga plaj-štifta, de b tist prec puštrihal in na pusti držau škoda delat.
Sej jest nč na rečem. Kadejne Drava cigaret je res strašen nazdrau za usacga, puseben pa za ženske, ke maja bi švoh žiuce m tud ne tku trenirane, koker maja jezike. Ampak ženske ja na kadeja. Če kadeja, kadeja dame, in še te sam bi udlične, ne pa ženske, koker prau »Sluvenski narod«. Udlične dame pa zatu kadeja, ke jim je douhčas, ke nimaja druzga uprauka, in pa zatu, ke sa bi pr gnarjeh. Ženske maja pa druzga dela čez glava, pa gnarja tudi nimaja za take putrebe. »Sluvenski narud« pa prau še clu, de kadenje na škodje sam ženskam, ampak usakmu organizme, tud moškimi, Vite, tu je pa kar naraunost hujskaj-ne prot držau. Puseben pa še zdej, ke mama že iz kumunizmam tak kfret.
Sevede preh, ke sa me! še jenesari ta prva beseda u naš držau. ni »Slovenskemu narude« nkol u glava padel, de b kerga svariu pred kadejnam. Nej kadeja u božjem imen, če usi konc uzameja. Država ma pa le en lep zaslužek pr tem. Država sma tku mi in nubeden drug. Asten, Buh jim pužegni. Pugreben zavod, ke ga mama tud mi u rukafi, nia pa pr tem tud neki zaslužka. Za kua b 6e jx>1 mi ungaul? Zdej, ke jenesari bi ta kratka ulečeja u držau, zdej je pa drgač. Zdej sa pa kar naenkat začel skrbet za ta lub zdrauje držaulanu. Država jih pa nč več na briga, če pride prec na kant. A ni tu ena strašen prefrigana pulitka? Se sam gespud držaun praudnek nisa mogel pugrun-tat, kam pes taca muli, ke sa prebral tisti »Ženske in kaja«. Vite. men se je pa prec tu nekam frdeh-tik zdel, za kua sma Šluvenci jenesarjem kar naenkat tku h src prrasl, de sa se začel bat za naš zdrauje, če prou jim nisma zdej pr ubčinskeh vu-ntvah skazal tacga zaupajna, koker sa ga putre-ben. Tu more bit en knif, sem s mislu, in 6em začeu še enkat brat tist člank, pa ne tku, koker se punavad bereja eajtenge, ampak brau sem ga med vrstam, koker se morja brat tak članki, če se če vedet, kam cikaja.
No, in vite. Se nisem pršou čist du konca, pa 6e m je že neki u glau pusvetil. Sama foušarija, nč druzga, sem s mislu. Nacjunalna gespoda b rada spraula država na kant, de b se pol lobka ukul hvalil, kuku sa država fajn kumenderal, dokler sa ja mel pud kumanda. JNSari 6a ja pa prec pulumil, koker sa ja u roka dubl. Te gespudi 6a bi zvit, ket kozi rug. A ni tu škandal, da sa še clu 6oj držau louš, če tud pr cigaretah ene par kraicerju zasluž? Pr drugeh rečeh tku ni več dost zasluška. Kene, tisteh užigalniku, ke sa šli tku u gnar, na smeja več predajat, ke sa jim Švedi prepuvedal. Pulberat se tud neče nubeden več sam, udkar sa tiste klince za razerat tku hedu pudražl, de s ta kusmat Ide tiste kucine raj sami kar z roko vn pupulja, ke nimaja tulk, de b s brituce kepil. Ker sa pa pr gnarjeh, greja pa raj h pul-berari, de jih pulbera, ke pride tudi cnej. Asten, ki če zdej država še gnar dubit, de nam b mogla pustrečt, ke mama tulk eneh putreb? Tu b mogla znat ja cuprat, pa b še na shajala. Kene, že 6ama držauna tiskarna bo kuštala tulk eneh meljonu, ke jih inorma ofrat, če črna pridet kerkat du du-mačga blaga. Parlament more bit tud nou, ke u kašn tak barak, koker sem jih vidu ukul pu Sišk in drge tud, vender na morja zburvat. Sej b 6e jim krave smejale. Mustou tud nucaja še ene par, da jim na bo treba plavat čez reka h 6usedem. Puseben zdej pu zim tu na gre, ke je voda tku mrzla. Tu use pa kušta meljone in meljone. Zdej, ki pa črna gnar jemat, če nam kadiuci na boja dal nč zaslužet? Ldi je ja dost na svet. Preh preveč, koker pa prmal. Gnarja nam pa na useh konceh prmankuje. A je treba pol. de b se tku bal za Idi? »Sluvenski narod« nej da kar gmah in nej se na utika u take reči. ke ga nč na brigaja. Mi se boma že sami tku kumenderal, de bo prou za žive in za mrtve, pa basta.	F. G.
To in ono iz sveta
Z i r a f a ima 100 krat tako dolga čreva, kot je dolgo njeno telo. Čreva krave so 27 krat daljša ko ona; mačka in pes, ki sta izrazila mesojedca, imata 8 krat daljša čreva kot njuno truplo in človeška čreva so 7 krat daljša ko telo. Izmed 32 zob, ki jih ima človek, jih je 20 za meseno in 12 za rastlinsko prehrano.
Če ne bi naše telo oddajalo prav nič svoje toplote, bi imeli čez 24 ur namesto 37 stopinj toplote — kar 85 stopinj!
Liter kravjega mleka ima 691 do 2291 bilijonov kapljic maščobe; če bi kapljice razvrstili v ploskev, bi merila ta ploskev 512 do 210 kvadratnih kilometrov!
Berite!
Rešitev križanice bomo objavili konec tedna! Naročnike lista, pa tudi nenaročnike prosimo, da pošljejo rešitve Uredništvu »Slovenca« vsa] do četrtka vsakega tedna. Rešitvi mora biti priložena križanica, izrezana iz lista, in znamka za 1 dinar. Izmed onih, ki bodo križanico pravilno rešili, bomo izžrebali pet oseb, katerim bomo pošiljali »Slovenca« en mesec brezplačno.	psu in j
Rešitev Križanice z 11. t. m. smo objavili 16. t. m. in prav tako imena tistih pet rešilcev, ki so križanico prav rešili in bili zaeno izžrebani in bodo dobivali »Slovenca« za mesec dni zastonj.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL
Nagradna križanica
1	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11	12	13
14			15			16	17	18			19		
20		21			22			23	24		25	26	
	27			28					29	30	*	31	
32			33				34			35	36		37
38		39				40	41	42			43	44	
	45				46			47	48			49	
50				51			52		53	54			
55	56		57			58	59	60		61			62
63	64	65			66			67	68		1	69	
70		71		72					73		74		
75							76						
Besede se začenjajo pri številki in končajo pri debeli črti ter pomenijo:
Vodoravno: 1 del Slovenije onkraj meje, 7 italijansko mesto, 14 turška utež, 15 gozdno drevo, 16 osebni zaimek, 18 druga beseefa za poželenje, 19 mestno nočno zabavišče, 20 italijanska reka, 21 vodna žival, 22 druga beseda za ovoj, 24 druga beseda za trčenje, 26 predlog s četitim sklonom, 27 esena posoda, 28 spletena stvar, ki varuje pred otiskami, 30 glod alec. 32 kralj živali, 33 moško krstno ime, 34 grška sveta gora, 36 vrsta zemlje, 8 stara slovanska pijača, 39 druqa beseda za po''lic, 40 vas pri Ljubljani, 42 tuja beseda za pribežališče. 44 rimski denar, 45 vojaška utrdba, 46 turško moško ime 48 otroška beseda za očeta, 50 svetopisemska oseba, 51 ud družine, 52 ni cela stvar, 54 del z-du. 5ii doka/, za odsotnost na kakem kraju. 58 italijanska nota, 60 Jepni zapisnik, 63 uradni izraz za k, 65 trgovski Izraz, 66 skupina ptičev, 68 zakonski tovariš, 69 vzklik začudenja, 70 širši pojem za rodbino, 72 tu,a beseda za razpredelnico, 74 vprašalna člen ca, 75 vrsta zabele, 76 druga beseda za risar.
Navpično: 1 ogiarslta naprava, 2 del glave 3 egiptovsko božanstvo, 4 nadležna žuželka, 5 električni izraz, 6 ploskovna mera, 8 fenetična črka 9 ženski glas, 10 tuja beseda i a nasad, 11 sil irska reka, 12 indu-triiska rastlina. 13 a«ijska država 16 dalmatinsko me4o. 17 pevski izraz, 21 podzemeljska pot, 22 domača žival, 23 bližnja sorodnica, 25 draga tekočina, 27 druea beseda za poslanca 2s vodni padec. 29 domača žival, 31 del sobe 32 druea beseda m tokava, 33 na manjši delec, 35 mlnarska potrebščina, 37 bodeča rastlina, 3 velik kamen, 40 ima vsak Človek, 41 strupena kača 43 det piuga. 45 leposloven izraz, 46 del glave 47 nemška reka, 4 del spoved', 51 navadni števnik' 53 vas pri Tržiču, 55 rimski bog vojske, 57 azijsko višavje, 58 madžarska reka, 59 sestavina zraka 61 vrsta ute/:i, 62 bližnj' sorodnik, 64 vas pri Ljubljani. 66 skraišano mošk.i ime, 67 vprašalna čten:ca 69 del voza, 71 pritrdilna Členica. 72 osebni zaimek 73 izraz pri kartah. 74 kratica za klasika.
6°Iq oblieaciist>effa posoHta
14,500.000 Din vpisanih cJosfcj
Ljubljana, 17 oktobra.
Danes je pnleklo teden dni, odlcar se je začel vpis 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske, pa je doslej pokazal vpis prav lepe uspehe, s katerimi moremo biti zadovoljni.
Predvsem so se odzvali vabilu za vpis posojila vlagatelji, katerim ni baš toliko do gotovine, ampak so njih naložbe pri mestni hranilnici predstavljale trajno naložbo, pri katerih jim je šlo tudi za primerne obresti. Baš te obresti pa jim je nudilo 6% obligacijsko posojilo. Večina razpisane vsota 20 milij. Din bo prišla v novo posojilo baš iz knjižic in tekočih računov pri Mestni hranilnici. To pomeni na eni strani obremenitev mestnega zaklada, ker bo treba skrbeti za velike vsote obresti in amortizacijo novega posojila. Toda vsakdo ve, da je morala mestna občina skrbeti za likvidnost svojega zavoda, Mestne hranilnice, četudi z žrtvami Te žrtve pa niso tako velike, če vpoštevamo, da so že sedaj vlagatelji pri Mestni hranilnici dobivali primeroma znatne obresti in da bo znašala razlika komaj 1—2%, torej 2<X> (XK) do 400.000 Din. Kajti za vsoto vpisanih posojil s terjatvami pri Mcsini hranilnici se bodo zmanjšale obveznosti Mestne hranilnice, za katere ne bo treba plačevali več obresti, ki preidejo na breme mestnega zaklada.
Poleg tega pa bo novo posojilo velika razbremenitev Mestne hranilnice. Velik del vlog bo tako odpadel iz območja hranilnice in prešel kot obligacija k mestnemu zakladu. Vsota vlog, za katero bo treba imeti pripravljeno gotovino zavodu, se 1h> zmanjšala in tako bodo novi gotovinski zneski, katere bo dobila Mestna hranilnica od mestne občine ljubljanske in sicer od 30 mili-
Strokovno nadaljevalno šolstvo v Ljubljani
l
zastopni
ženj, zastopnik delavske zbornice, bansko upravo je zastopal inšpektor M. Tresl ter upravitelji vseh petih šol v mestu Ljubljani. Seji je predsedoval župan dr. Adlešič kot predsednik tega odbora. Poročilo je podal župan dr. Adlešič in naglašal: Iz statističnega p>oročila in proračuna boste razvideli, da so nam stroški za obrtno nadaljevalno šolstvo letos izdatno narasli in da bomo imeli precej dela in skrbi, ko bomo iskali kritja za višje izdatke, ki se nam obetajo. Lansko leto smo imeli 50 razredov in 1130 vajencev-(enk) na šolah, letos jih je najav-' enih že 56 razredov. Dvig števila učencev in pa ejstvo, da bo tudi v drugem razredu letos vpeljan devetmesečni pouk, pozročata, da bo proračun za 105.000 din višji od lanskega. Kakor vam je znano, pokrijejo le majhen del tega poviška vajenci s svojimi prispevki (vpisnine in prispevki vajencev znašajo 154.824 din) zato je zopet podoba, da bosta morale kr. banska uprava in pa mestna občina nositi glavni del povišanega proračuna.
Opazil sem, da so prispevki združenj na finančno osiguranje obrtnega nadaljevalnega šolstva šc vedno minimalni Kaj«i spričo podpor, ki jih uaklanjata banovina in mestna občina in ki so znašale v preteklem letu 140.000 t. j. 22.95 % in 172.500 din t. j. 28.28% moram označiti prispevek obrt. združenj, ki jih je 29, kot naravnost malenkosten. Vsa združenja skupaj so namreč prispevala dosedaj 870 din (t. j. 0.14%). Vem, da se nahajajo obrtniki in obrtniška združenja v slabem položaju, vendar je številka tako porazno majhna, da je prav gotovo veliko krivo tudi nezanimanje, ki ga kažejo obrtniki za to važno šolstvo, da so prispevki od 6trani zainteresiranih združenj tako majhni.
Tudi Zbornica za trgovino obrt in industrijo nam neredno nakazuje svoje podpore. Dasi se stroški za obrtno nadaljevalno šolstvo vedno večji, nam je Zbornici za TOI že predlanskem znižala svoj prisfievek od 20.000 na 15.000 din. Zadnji prispevek nam je nakazala za leto 1934-35. Za preteklo leto 1935-36 in za leto 1933-34 pa sploh še nimamo podpore od strani Zbornice. Apeliram na navzoče
gg. zastopnike obrtniških združenj Zbornice za TOI, da fioskrbe, da bodo zainteresirane korpora-cije v bodoče izdatneje in bolj redno podpirale šo-
lanje obrtnega naraščaja.
Ker spada v kompetenco šolskega odbora skoraj vzključno le finančna plat obrtno-nadalj. šolstva, si dovoljujem naglasiti še nekatere druge okolščine, ki spadajo tudi v to panogo in ki se mi zde važne. Tudi sklep šolskega odbora obrt. nad. šol z lanskega lela, da bodo plačevali mojstri od vsakega vajenca po din 10 za strokovno nadaljevalno šolstvo, se ni izvršil, ker nobeno združenje ni pobralo tega prispevka od svojih članov. Šolski odbor je bil tako prikrajšan za nad 11.000 din Letos je šol-ki odbor strok, nadalj. šol ponovno sklenil na podlagi § 300 o. 2; da prispevajo mojstri za učila din 10 od vajenca letno.
Blagajniško poročilo izkazuje 626.142.52 dohodkov in 609.948.63 izdatkov prebitek ostane 16 175.884 din. Gradbeni fond izkazuje v znesek 425.851 din. Prispevale so pa sledeče: Združenje kovinskih 6trok 500 din, dimnikarjev 170, združenje urarjev, zlatarjev in optikov 100 in pokrajinska zadruga sedlarjev 100, skupaj 870 din.
Po sklepu računskega zaključka je združenje krojačev in krojačic prispevalo 1000 din, kateri znesek se vnese v prihodnje leto.
V- Ljubljani obstoja danes 5 strokovnih nadalj. šol, in sicer na Ledini za mehanično-tehnične obrti z 11 razredi in 257 va;enci, na Grabnu za stavbne obrti z 9 razr. in 153 vajenci, splošna na Vrtači z 9 razr. in 184 vajenci in 66 vajenkami, na Prulah za umetne in oblačilne obrti za moške z 8 razr. in 188 vajenci in eno vajenko, pri Sv. Jakobu za vajenke umetne in oblačilne obrti s 13 razr. in 314 vajenkami. Skupno je bilo ob kotleti šolskega leta 1935-36 na vseh šolah 750 vajencev in 376 vajenk skupaj 1130 gojencev. Izvzete pa so še sledeče strokovne šole v Ljubljani in sicer grafična, gostilničarska in greniralna trgovska nadaljevalna šola. Pri proračunu je ing. Kregar predlagal, da bi se povečala postavka za učila za 10.000 din, kteri znesek bi se kril s tem. da bi vsak vajenec plačal 1 din na mesec več šolnine. Ta pribitek bi se porabil za nanravo modelov katere učiteljstvo nujno rabi. Da bi vajenci plačevali ta prispevek odklonjeno.
O. Zupan predlaga, da bi krajevni šolski odbor in |)rofesorski zbor napravil načrt, kateri modeli naj bi se napravili ter nato pritisnili na predsednike združenj, ki naj pozovejo svoje članstvo, da napravi take modele brezplačno. Razumljivo |>a je. da vseh modelov ne bi dalo nabavili v enem letu, ampak iiostojioma v teku dveh, Iroli let. Soglasno sprejelo. O. Vider pripominja, da naj bi se s proračunom ločila postavka, koliko se izda za stvarne potrebščine in koliko za učila, ker se vsako leto ves denar porabi za stvarne po-
jonskega posojila Drž. hip. banke in gotovinskih vpisov obligacijskega posojila, zadostovali ne samo za popolno kritje Izplačil po lestvici, ampak bodo lahko porabljeni tudi za povišanje zneskov po lestvici, kar pomeni lahko popolno mobilizacijo zavoda. Zaradi tega je potrebno, da se pridobi čimveč vpisov \ gotovini, da se na ta način poveča protipostavka po novem posojilu zmanjšanim obveznostim Mestne hranilnice.
Pri sedanjem položaju je pričakovati, da bo že v teku prihodnjega tedna podpisano novo posojilo v celoti, kajti do zneska 20 milij. manjka no današnjem stanju do te vsote samo še 5.5 milij. Din, kar bo skoro gotovo izvršeno. Tako bo postalo aktuelno vprašanje, ali se naj vpis posojila predčasno zaključi ali pa naj se vpis posojila nadaljuje tudi nad vsoto 20 milij. Din in se potem izvrši dodelitev zneska podpisnikom posojil po gotovem ključu. Mnenja smo, da ne kaže predčasno zaključiti vpisa posojila, pa tudi ne izvršiti dodelitve gotovega odstotka podpisnikom posojila, ampak da je treba povečati skupno vsoto posojila. Kajti sedanji vpis je neprecenljive važnosti za Mestno hranilnico, njeno likvidnost in pa oživ-ljenje vsega gospodarstva. Uineslneje bi bilo po našem mnenju še počakali do konca vpisnega roka in potem zaprositi pristojne oblasti po sklepu mestnega sveta za povišanje vsote posojila od 20 milijonov na nadaljno višino, kolikor se bo pač pokazala za potrebno.
Za Mestno hranilnico pa pomeni pretvoritev vlog v mestno posojilo razbremenitev, ki ji bo omogočila, da plodonosno deluje v korist ljubljanskega gospodarstva in s tem pri|)omore ne samo k gospodarskemu dvigu našega mesta, ampak tudi vse Slovenije.
trebščine. O. Zupan predlaga, da bi se za stvarne potrebščine določila postavka 70.000 din, za učila pa 10.000 din. G. Berdajs predlaga, da bi se učila nabavila tudi na Dunaju, ker je tam obrtno šolstvo najbolj razvito ter se učila zvršujejo v veliki množini. Glede carine pa bi naprosili obla-stva, da ta uvoz oproste carine. G. Berdajs pojasnjuje, da ne pošiljajo združenja redno seznamov vajencev ter predlaga, da se naj kaznujejo, ker se pri sedanjem poslovanju ne more dognati število vajencev. G. inšpektor Presl pripominja, da bo treba dognati število vajencev radi tega, da so dožene, koliko procentov vajencev obiskuje šole. Vzlic trikratnim urgencam pa kr. banska uprava ni mogla od 20 združenj dobiti podatkov, zato apelira na zastopnike združenj, da kolikor je v njih moči ojozore ostala združenja, da banska uprava tega postopanja ne bo več trpela. Nadalje najiroša g.. inšpektor šolski odbor, da kaznuje obrtnike, ki ne pošiljajo vajencev v šolo, če ne zaleže nobeno opozorilo in opomin.
G. Berdajs stavi predlog, da bi se zidala učil-nica-delavnica po vzorcu Zagreba. Denar bi se črpal iz postavke »Gradbeni fond«. Ta stavba naj bi se zidala na kakem šolskem dvorišču. V teh učilnicah bi se izpopolnjevali vajenci kakor tudi pomočniki in mojstri strokovno in praktično.
G. Kregar je mnenja, da bi se v ta namen sezidala šola, ker ena sama učilnica nikakor ne zadostuje. Predsednik pri|)oniinja, da je denar, ki je za zidanje na razpolago, v hranilnici naložen ter je zamrznjen. Treba bi bilo počakati, da poslane ta denar izplačljiv. potem pa bi bilo misliti na to. da se za manjkajoči znesek vzame posojilo, ki se naj amortizira z lastnimi prispevki.
Stanje naših kliringov
Po najnovejšem izkazu Narodne banke je v dobi od 8. do 15. oktobra naš aktivni saldo v nemškem kliringu j»odel od 17.89 na 16.714 milijonov mark, kar po tečaju 14 predstavlja komaj vrednost 240 milij. Din. V drugi polovici oktobra je pričakovati večji dotok klirinških mark, kar bo delovalo tudi na tečaj.
V	italijanskem kliringu je saldo ostal neizpre-menjen na 37,698.000 lir.
V	bolgarskem kliringu je naš saldo narastel od 100.000 na 667.000. V poljskem kliringu je naš saldo narastel od 5.1 na 6.5 milij. in je bila zadnja aviza plačana za 25. september.
Licitacija II. skupine del pri vseučiliški knjižnici. Razpisana je za 31. oktober II. licitacija za oddajo II. skupine gradbenih del za vseučiliško knjižnico. Ta skupina obsega kamnoseška dela za proračunano vsoto 477.262 Din ter dela in dobave iz umetnega kamna za 1,201.403 Din.
Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register so bile vpisane tvrdke: Jelka Verderber, dr. z o. z., Ljubljana, trgovina z mešanim blagom, zlasti z manufakturo in modnim blagom ter izdelovanje modnega blaga. Glavnica 200.000 Din, poslovodja Jelka Verderber; Vunateks, industrija volnenih tkanin, dr. z o. z. v Majšperku, glavnica 600.000 dinarjev, poslovodji: Novak Franjo, industrijalec v Zemunu, Kubricht Mici, industrijalka v Majšperku; Avgust Žlahtič in drug, razpečevalnica bencina, olj in kemikalij, dr. z o. z. v Mariboru, glavnica 100 000 Din, poslovodji: Avgust Žlahtič in Herbert Lederer; Avgust Loschnigg ml., trgovina z lesom in dež. pridelki, Sv. Lovrenc na Pohorju.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Adamiča Antona, prot. trgovca z lesom in živo ter zaklano živino v Vidmu, obč. Videm-Dobrepolje; narok za sklepanje poravnave 25. novembra, terjatve je prijavili do 5. novembra, nudi 80 odstot. v 12 mesečnih obrokih.
Likvidacija. Anton Arzenšek in drugo v i, dr. z o. z. v Celju.
Naš kllring v ČSR. V dobi od 2. do 15. okto-ora se je češki saldo v našem kliringu zmanjšal od 117.3 na 104.5 milij. kron. — Kakor poročajo sedaj iz Prage, odpotujeta inž. Šourek od čsl. narodne banke in ravn. Kubin od Zemske banke v Belgrad, da uredita vprašanje našega kliringa s ČSR.
Prodaja lesa. Ravnateljstvo gozdov v Ljubljani proda na drugi ofertalni licitaciji dne 19. oktobra t. 1. večjo množino mehkega, tehnično porab-nega lesa, ki ga je izdelala v režiji šumska uprava v Kranjski gori.
Borza
Dne 17. oktobra 1936.
Denar
Ta teden jc bil devizni promet na naših borzah manjši kot prejšnji teden. To pa vkljuh temu, da so bili v ponedeljek, dne 12. oklobra izvedeni na naših borzah zaključki v devizah, ki so se izvršili v soboto, dne 10. t. m. na blagajnah Narodne banke v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani Skupno je znašal devizni promet na ljub'lanski borzi 4 408 milij. Din v primeri s 7 211, 2.757, 6.713 ln 3.165 milij Din v prejšnjih tednih.
Promet na ljubljanski bor«l se je razdelil ta teden sledeče (v oklepajih podatki za pretekli teden): Berlin 2.2 (1.07) milij. Din, Dunaj 1.1 (0.5), London 0.444 (5.03) milij., prosti dinarji 0.37 (0.3) in Nowyork 0.23 (0.17) milij. Din.
Curih. Belgrad 10. Pariz 20.275, London 21.2875, Newyork 43.").125, Bruselj 73.20. Milan 22.00. Amsterdam 234.40 Berlin 174.75, Dunaj 78 50, Stockholm 109.80. Oslo 107, Kopenhagen
95.05, Praga 12.40, Varšava 82 Budimpešta 85.75, Atene 3 90, Carigrad 3.45. Bukarešta 3.25, llel-singtors 9.385, Buenos-Aires 1.2125.
Hmelj
Uradno poročilo Banovinske luneljske komisije dravske banovine z dne 17. oktobra 1986:
Letošnji pridelek hmelja je v glavnem razprodan in so še neprodane zaloge v prvi roki že prav malenkostne. Vkljub temu pa je še vedno mnogo zanimanja in povpraševanja za vse vrste blaga ter so se — deloma tudi radi devalvacije nekaterih valut — cene še učvrstile. Tako se plačuje sedaj za res izbrano prvovrstno blago 30 do 31 Din in tudi čez, za prvovrstno 28 29 Din, za dobro srednje 2fi—27 Din, za srednje 22—24 Din, za slabo srednje 19—21 Din in za slabšo do 18 Din za kilogram. Tendenca za vse vrste blaga je čvrsta.
Komisija za kontrolo in 'znarnkovanje hmelja je overila doslej 6313 tovorkov letošnjega hmelja v skupni kosmati teži 11.047 stolov.
Žatec, 17. oktobra.
Na hmeljskem tržišču so se pri izredno čvrsti in živahni zaključni tendenci cene za vse vrste blaga nadalje učvrstile. Tako se plačuje sedaj za letošnji pridelek v Žalcu 14—24 Kč (21—37 Din), v ušteku in Roudnici 6-11 Kč (9—21 Din) ter v Duhi 8—11 Kč (12—17 Din) za kg. Neprodane zaloge v prvi roki so že pičle in znašajo skupno v vseh hmeljskih okoliših ČSR lo še kakih 20.000 stotov.
Niirnberg 17. oktobra.
Letošnji pridelek hmelja je iz prve roke že močno razprodan in so še preostale zaloge že zelo pičle. Na tržišču je zanimanje in povpraševanje prav živahno ter se pri čvrsti zaključni tendenci plačuje za izvoz 1.70—2.10 RM (24 —29 Din) za kilogram, kakor je pač kakovost blaga in pro-venienca.
iVegnofena zemlja strada
Zemlja je kakor živo bitje — žejna in lačna. Napaja jo dež, hrano ji pa moramo dajati v obliki gnojil. Hlevski gnoj je sicer dobra hrana vendar pa ne vsebuje vseli hranilnih snovi v zadostni meri. Preovsem ima premalo toslorne kisline, ki je poleg kalija, dušika in apna neobhodno potrebna za dober razvoj vseh rastlin. Rastlinstvo rabi fosforno kislino zlasti za tvorbo beljakovin, živalsko telo. ki sprejme fosforno kislino iz rastlin, pa jo rabi za zgradbo svojega okostja Ravnotako je fosforna kislina tudi za človeški organizem največje važnosti.
Ako se človek dobro hrani in če ima kre|>ko telo, potem je bolj odporen proti vsem boleznim, zlasti nalezljivim boleznim, ki jih povzročajo razne škodljive mikrobe. Isto velja tudi za vse rust-line, ker so le-te v dobro rejeneui stanju bolj odporne proti vremenskim neprilikam in vsem škodljivcem, zlasti proti nevarni peronospori, ki uničuje vsako leto milijonske vrednosti v naših vino-gradili in hmeljskih nasadih
Zaradi splošnega pomanjkanja fosforne kisline v naših tleh jo moramo izstradani zemlji dajali v obliki fosfornih umetnih gnojil. Kot umni in šted-Ijivi gospodarji bomo seveda uporabili ono fosforno gnojilo, ki je najcenejše in najprimernejše za našo zemljo. Tem pogojem odgovarja fosfatna žlindra, ker vsebuje nc samo zadosti fosforne kisline, temveč tudi precej apna in nekaj joda, katere snovi hranijo in oUrepčavajo rastline.
Fosfatna žlindra jc odlično sredstvo za gnojenje vseh kultur. Na travnikih pospešuje razvoj žlahtnih trav in na beljakovinah bogate deteljice. Ravnotako se je fosfatna žlindra izvrstno obnesla pri hmelju, vinski trti in sadnem drevju, tudi pri okopavinah in žitaricah .ie fosfatna žlindra pokazala prav zadovoljive uspehe.
Uporaba fosfatno žlindre jo priporočljiva tudi zaradi ugodne ceue, saj je za polovico cenejša kot tomaževa žlindra in za tretjino cenejša kot rudn. superfosfat. To gnojilo je zelo prikladno tudi zaradi dejstva, da sc- pri trošenju ne praši in se lahko pomeša s kalijevo soljo in apnenim dušikom.
Vsi kmetovalci, hmeljarji, sadjarji in vinogradniki. ki so te gnojili s fosfatno žlindro, zelo hvalijo to gnojilo zaradi nizke ceue. dobrega učinka in lahke uporabnosti. Napravite tudi Vi še v jeseni gnojilni poskus s fosfatno žlindro, ki so duhi pri kmetijskih zadrugah in pri vseh večjih trgovcih, ki se havijo s prodajo kmetijskih potrebščin.
Vdšek nogometne sezone
Danes ob 15 Ljubljana s BSK, predtekma ob 13.30 Ljubljana rez. j DASK Trbovlje.
Peto kolo državnega prvenstva nam je privedlo v Ljubljano najbolj renomiranega nasprotnika. Rutinirano »Mušino« moštvo, preizkušeno v neštetih internacionalnih in lokalnih borbah je prišlo v Ljubljano, da odvzame našemu zastopniku obe točki, BSK-u gre danes za vse. Ponosni naslov državnega prvaka, ki je v letošnjem letu zvezan s precejšnjimi materijalnimi koristma z ozirom na dejstvo, da bo naš državni prvak sodeloval v evrop-
d"'
Novi šoorl - smašfci po'eti
Vprašanie Zenice zopet iznova stopa v ospredje, Bliža se sezona, in našo Planico so, kot piše znani nemški novinar in izdajatelj časopisa »Der Winter« Carl I.uther
»Norvežani položili v verige«
Ko smo doživeli prvič Planico, je bila deležna laskavih priznanj in občudovanja. Ko smo jo pripravili drugo leto, so jo hoteli samo omejiti, a ko so spoznali opasnost Planice za prestiž Norveške kot smučarske domovine,'so jo spretno zaklavzulirali v določilih, ki jih je kongres letos v Ga-Pa sprejel. S tem so smatrali Planico dokončno pokopano.
Toda Planica ni bila zgrajena, da bi služila le za vsakoletno prireditev. Planico smo zgradili, ker smo spoznali, da nam je odkrila več, kot smo pričakovali. Mednarodna smuška zveza (Fis) nas je prisilila s sklepom v Ga.-Pa., da smo z izkušnjami in opazovanji prišli prej na dan, kot bi sicer. Inž. Bloudek je našel v Planici nov šport,
»šport smuških poletov«
in Združenje smučarjev Planica je stavilo strokovno točno utemeljen predlog naši zimskošportni zvezi, da ga predloži Fisi za prihodnji kongres, ki bo v letu 1939. Predlog dokazuje, da so mogoči smuški skoki, taki, kot jih opisuje tekmovalni pravilnik Fise na skakalnicah, zgraenih po njenih normah, vse, dokler ne doseže smučar na zaletu 20—23 m na sekundo brzine. To odgovarja daljavi 70 m. Kakor hitro pa znaša brzina zaletu 25—28 m na sekundo, kar je ravno v Planici slučaj, je izvedba teh skokov nemogoča, pojavijo se novi, doslej po Fisi neugotovljeni poleti, ki sličijo po svoji tehniki jadralnim poletom. Tem poletom mora bili prirejena tudi smuška letalnica — potem dobimo rezultate, kot jih je pokazala Planica: največje daljave ob največji varnosti za smučarjal V tem je problem!
Člani Planice z inž. Bloudkom so se seslali v Vrbi na Koroškem z oficielnimi predstavniki avstrijske in nemške smuške zveze. Vsi merodajni funkcionarji obeh zvez, ki predstavljajo obenem ugledne strokovnjake v smuškem športu in znane graditelje skakalnic (v Zeli am See, Garmischu, Feldbergu itd.) so našli predlog Planice kol tehnično povsem utemeljen in kot nujno potrebno rešitev lega, doslej v mnogočem neuml ivega uspeha s tekem Planice. Pri tej priliki je izjavil Carl Lu-ther: »Vi imate lam v Planici pravi
• 'a.'-1', f. -,•'.■	>;.•'» >/ -.■ • f , «»?»1.-,
skem cupu, je BSK-b resno ogrožen.
Igralci Ljubljane so popolnoma mirni, upamo, da bodo tudi na igrišču obvladali svoje živce, saj itak nimajo kaj zgubiti pač pa kvečjemu lahko nekaj pridobiti. V težko borbo naj vložijo vse svoje znanje in telesno kondicijo. Zavedajo naj sc tudi, da jih bo vse naše športno občinstvo podprlo v borbi do zadnjega sodnikovega žvižga
Opozarjamo še enkrat športno občinstvo, da sc spričo navala, ki bo vladal pri blagajnah, drži točno navodil, ki so bila objavljena v sobotni številki.
»poizkusni laboratorij«
smuški šport vam bo Se hvaležen za izsleditve, ki jih odkrivate « Obljubili so podpirati ta predlog v Fisi v vsakem pogledu. Zato se je Združenje Planica odločila odposlati predlog, ki so ga merodajni strokovnjaki že proučili.
Z ozirom na obstoječe predpise Fise je Združenje Planica sklenilo, odjaviti veliko skakalnico v Planici za skoke, ker je za ta šport ne bo več uporabljala Pač pa bo služila za trening v smuških poletih in za
veliko mednarodno tekmo v smuških poletih
v marcu. Ker pa Fis še nima te športne panoge v svojih pravilnikih, je tudi ne more nadzirati, ne more voditi pregleda smuških letalnic, niti ne more izdajati dovoljenja ali zabrane za nje vse dotlej, dokler kongres te panoge ne vpelje. Planica je mogla ta svoj novi šport prijaviti tudi v letalsko zvezo, toda odločila se je najprej za smuško zvezo, ker smatra, da spada ta šport prvenstveno med smuške športe.
Glede bodoče prireditve ne bo letos več ovir. Lahko je mogoče, da nekdo noče priti na tekmovanje, to je njegova stvar, toda zabraniti mu ne more tega nihče, ker je ta šport do uvedbe v mednarodno športno zvezo prost. V smučanju imamo že proste tekmovalne discipline, v katerih vsako leto prirejajo mednarodne tekme, tako Vasa-tek na Švedskem, Kilometerlance v Švici, razni ski-joringi, veleslalom itd.
Po vsem tem moremo smatrati, da je po tolikih nasprotstvih Planici zagotovljen mirni razvoj v bodoče, dala nam bo temeljito in dobro šolo v smuških skokih in v smuškem letenju, svetu pa je odkrila in mu dala nov šport, čigar postanek bo trajno zvezan z imenom naše domovine.
A še nekaj naj omenimo: v svetu je mnogo stvari, čijih zveza je ljudem neznana, nehote se pa le vsiljuje primera: pred 700 leti je naš bleski kmet edini, razen skrajno severnih narodov, uporabljal smuči, danes pa se je na Blokah razvilo jadralno letenje, a iz domovine bleskih kmetov — Slovenije — prihaja v svet nov smuški šport — smuški poletil
ASK 1'rimorjc (Centralni orlbor). Odborov« ..-lit so vrS' v torek, dne 20. t. m. ob 1R. uri v kavarni 7ivezdu. Tajnik.
S. K. Ilirija, lahko atletska trkcija. S. K. Mn-rftthon, 7. ajrreb, na« dan os lelografl? no obvešča, da m> moro sodolovalt na dvoboju dno II. t. m. v LJubljani. V«l<xl toga obveSf-amo vn« dcloBirano trg. K<*iiii.kn n atlnt-snnorjn, da doix>ldannko tekmovanje dim II. t. ln. dojioldne odpade.
Ravnateljstvo in uradništvo zavarovalne zadruge Croatia v Ljubljani
javlja tužno vest, da je nepričakovano umrl njen zvesti iu vzgledno marljivi uradnik, gospod
Franc Uršič
Ohranili ga homo v trajnem in hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 17. oktobra 1936.

V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ienitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Irebn priložili znamko«
mrama
Din Z0 - IZ - 3*50
Urarskcga pomočnika
dobrega, Iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Stalno« št. 15399. (b)
Zastopnike
za prodajo posnenialntkov, brzoparllnlkov Itd., Iščemo. »Persons«, Ljubljana, poštni predal 307. (b)
Zastopnika za mesto
z garancijo išče tvrdka »Singer« .šivalni stroji d. d, podružnica Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Gospodinja
Inteligentna - se sprejme. Nadomestovala bi tudi mater 3 letnemu otroku. -Ponudbe s sliko tn navedbo starosti je poslati: Dordevlč, knjižara — Poza revac. .	(b)
Kuharja (kuharico)
verzlranega v topil In hladni kuhinji, solidnega, marljivega, z letnimi spričevali, sprejme restavracija »Varoška Pivnica«. Zagreb, Gajeva 9. (b)
Hišnika
hkratu pomožnega delavca. mlajšo moč, iščo neka tovarna v Celju. Razen tedenske mezde se nudi prosto stanovanje, kurjava In razsvetljava. Pismene ponudbe je poslati pod št. »590« upravi Slovenca v Celju. (b)
Samostojno kuharico
Uot gospodinjo Išče trgovec k 8 članski družini. -Ponudbe pod: »Zmožna« na podruž. v Celje. (b)
Natakarica
ne pod 22 let stara He takoj sprejme. Kavcija potrebna. Ciril Gašperin, Lesce.	(b)
Dekle
od 25—35 let, čista, zdrava ln solidna, za vsa hišna dela, z znanjem kuhe in nemškega jezika, se Išče za 15. november. -Ponudbe na naslov: Jelena E. Mihajlovič, Sombor, Vojvoda Mišica ve-nac br. 3.	(b)
Mizarja-družabnika
za povečanje obrta iščem. Kollzejska 8. Josip Zor-man, mizar.	(b)
Preprosto dekle
1<I je dovršila meščansko šolo, dobi službo k otrokom. Znati mora krpati in likati. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Preprosta« št. 15418. (b)
Mizarskega pomočnika
in vajenca, za specialne nrtlklo — sprejme Tomo Jeglič, Radovljica. (b)
Uradnika
tzvežbanega v zavarovalni stroki — življenje, ole-mentar, ljudska življenjska zavarovanja — sprejme svetovna zvarovnlnica gen. reprezentanca v Mariboru. Ponudbe z življenjskim opisom In zahtevki pod »Nastop takoj« št. 15439 upravi »Slovenca«.	(b)
Zaupnike
sprejme v vsakem kraju Dravske banovine svetovna zavarovalnica za življenjska ln cenena ljudska zavarovanja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mesečna plača« št. 15439.
Natakarico
pridno, pošteno, nemščine ■možno, najrajši Gorenj-ko, Iščem za dobro gostilno v mestu nn Gorenjskem. — Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Poštena« St. 15434.	(b)
Kurjač
ki je Izvožban tudi kot ključavničar se sprejme. Ponudbe jo poslati pod : »Tekstilna tovarna« upravi Slovenca, Maribor. b
Krojaškega pomočnika
za velike kose sprejmem takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 15360. b
Pletiljo in navijalko
sprejmem. M. Lazar. Rimska cesta 21 a.	(b)
Iščem samost. gospodinjo
k eni osebi ln otroku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15504. (b)
Zavarovalnega zastopnika
akviziterja za LJubljano, išče zavarovalno društvo proti mesečnemu flksumu ln tekočI proviziji. Nastop takoj. Pismene ponudbe z označbo vseh pogojev je nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Agllni« št. P/15503. (b)
Prodajalko
zanesljivo In spretno, za prodajo čevljev — takoj sprejmemo. — Tonudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 15520. (b
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. Plevčak Franc, Gosposka ulica 9, Celje.	<b)
Gospodom
z zelo obširnim krogom poznanstva v Celju in njega okolici — nudimo fiksum ln provizijo. Ofer-te na upravo »Slovenca« v Celju pod: »Agllnost«.
Prodajalko
mlajšo, za prodajo sadja v veži takoj sprejmem. -Miklošičeva 14, v trafiki.
Šivilje z dežele
sprejmem v vežbo z vso oskrbo proti odškodnini. Ponudbe upravi Slovenca pod: »Praksa v modnem salonu« št. 16671. (b)
Krojaškega pomočnika
za velike kose sprejmem. Kopač S., Zg. Šiška, (b)
Dekle
22 let staro, z dve ln polletno pisarniško prakso, vajeno nekoliko šivanja, strojnega, ročnega dela, trgovine ln kuhanja — prosi iskreno primerne zaposlitve. Gre v trgovino, k šivilji ali v trafiko. Naslov povo uprava »Slovenca« pod št. 14819.
Pošten kmetski fant
želi premenlti službo za slugo alt hlapca samo k dobri In pošteni hiši. Ponudbe pod »Trezen« upr. »Slov.« št. 15412.	(a)
Dekle z dežele
pridno ln pošteno, ki čc nI služIlo, želi službo pomoč gospodinji. Naslov v upr. »Slov.« št. 15415. a
Dekle
vajeno nekoliko kuhe In vseh hišnih del išče službo kot pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 16210.	(a)
Knjigovodja
poslovodja - Mahrovec -zmožen slovenščine tn nemščino, z obrtno pravico, Išče primerno službo. - Naslov pri Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani.	(a)
Pridno dekle
Išče zaposlitve na Gorenjskem, vešča samostojne kuhe ln hišnih del. -I. Koder. Medvode. (a)
14 letna deklica
zelo revna ln zapuščena. Iz krščanske hiše, prosi dobre krščansko ljudi, da bi jI v trgovini ali obrti omogočili, da pride do poštenega kruha. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nujno«.	(a)
Prodajalka
mešane špecerijske trgovine, poštena, zanesljiva In dobra računarlca, Išče službo. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Nastop takoj« št. 15461.	(a)
Advokatski pripravnik
s sodno prakso, dr. jur., z znanjem več tujih jezikov, Išče primerno službo. Ponudbo upravi »Slo-vcnca« pod »Jurtst« štev. 15473.	(a)
Kuharica
vajena vsakega dela, želi službo. Gre tudi na deželo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Na deželi« št. 16507.	(a)
21 leten fant
z nižjo realno gimnazijo ter enoletnim trgov, tečajem, vojaščine prost — Išče primerne zaposlitve v kaki pisarni; gre tudi za inkasanta, potnika, skladiščnika ali kaj slič-nega. Dobro izvežban v cirilici. - Ponudbo upravi »Slov.« v Mariboru pod : »Zanesljiv« št. 15668. a
Primorka
vešča kuhinje, serviranja na gostilni ln šivanja -želi službo. Gro tudi v Split ali na Sušak. Plsm. ponudbe upravi Slovenca pod »Primorka« 15549. a
1EB»
Sprejmem vajenca
v večjo trgovino na deželi z vso oskrbo v hiši. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Trldcn« 15472.
Deklica
stara 16 let bi se rada učila šivanja; pomagala bi tudi vsa hišna dela. -Naslov v trafiki na Krekovem trgu.	(v)
Denarne posle
vsake vrste izvršujem točno in kulantno. Izterjevanje dolgov. - Inkaso menic. Posojila vseh vrst
Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
Telefon 38-10. - Priložite znamke.	(d)
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v ra čun zopet
hranilne knjižice
Mestno hranilnice, Ljud ske posojilnice.
Iščem hranilno knjižico
denarnega zavoda v Slov. Bistrici za 8000 Din in plačam mesečno po 200 Din. - Oglase na upravo »Slovenca« pod: »Polna vrednost« št. 15376. (d)
Bančne, kreditne in denarne posle
kupoprodajo vrednostnih papirjev tzposlujem naj-kulantneje takoj v goto-vini.
AL. PLANINSEK. Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. - Telefon 35-10
Zagrebška izdelov. perila
z električnim pogonom, z dvajsetimi najmodernejšimi stroji, prvorazredno uvedena, dobroidoča, išče
-	radi odstopa poslovodje
-	kompanjona s 50.000 Din. Prednost Imajo samostojne šivilje Slovenke. Krasna ln sigurna cksl-stcnca. Informacije: Poslovalnica Pavlt Kovlč, Za ■ greb, Illca 141. Zna-nko priložiti.	(d)
Vložne knjižice
Celjske mestno kupim. -Ponudbo podružnici Slo-vonca, Celje pod »10.000«.
Posojilo
v znesku 120.000 Din — lščeni. Knj;žba na prvo mesto petkrat več vrednega posestva z dvema novima hišama s trend dobro idočimi obrti. Absolutna varnost. Cenj. ponudbe pod »Dobra naložba« št. 15408 upravi »Slovenca«.	(d)
Poravnave plaianje dolgov
posredovanle hredltov In čolovlne naložbe hoplfalu, zaščitne ureditve, iluvtne napovedi tn vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in Izvednlšha mnenta oddala koncesljonlrana
Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani
Cesta 29 oktobra (Rimska cesta) stev. 7.
Staro medenino,
bron, baker, cink ln staro železo kupuje Jugolutz, Ljubljana 7.	(k)
Vloge
Posojilnice v Radovljici do 15.000 Din kupim proti gotovini. Ponudbe : Rafko Iloinrthar, Boh. Bistrica.
MUZIKA Miklošičeva e. 4
Prodaja klavirje, muztkallčne Instrumente, strune, glasbil-ne potrebščine. Popravila ln uglašule vsa glasbila stro-kovnjaško ln najceneje.
Klavirsko harmoniko
belo, prodam za 3000 Din. Nabavna cena je bila 7000 Din. Foto Pavlovčič, Poljanska 12.	(g)
Ivan Kacin, Domžale
dobavlja harmonije od 2000 Din, prvovrstne planine od 9000 Din. Sprejemajo se popravila ln ugla-šenje orgel, klavirjev in harmonijev. - Prodaja se na obroke. Zahtevajte cenik! - Naročila: Ljubljana, Komenskega ul. 26-11.
Kratek klavir
za učenje prodam za 600 Din. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15543. g
Damske plašč®
dekliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste dobite v največji izbiri pri
F. I. Goričar :: Ljublfana,
Sv. Petra cesta štev. 29.
Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu.
Vlogo
Obrtne banke v Ljubljani prodam. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vloga« P/15500.	(d)
Družabnico
s kapitalom Iščem za prevzem večje javne kuhinje. Ponudbo upravi »Slovenca,« pod »333«/15494. (d)
Kupim hranilno knjižico
Ljudske posojilnice — od 20.000 do 25.000 Din. Plačam polno vsoto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »300/15515.	(d)
Hranilne vloge
članice Zadružne zvezo plača najbolje takoj v gotovini Al. Planlnšek -Ljubljana - Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10.
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice ljubljanske do 200.000 Din ln Mestne hranilnice do 50 tisoč Dtn takoj kupim za gotovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Parcela 250.000« št. 15573. d
Koncertni pianino
malo rabljen, prodam. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Koncertni planino« št. 16475.	(g)
SiJelovalnica harmonik
Izdelujem Tango harmonike, hromatične in diato-nične. Sprejemajo se vsa popravila.	0raao
Ljubljana, Sv. Petra c. 55
M. Modic, Ljubljana
Kopitarjeva ulica štev. 4
Violino Din 68.— Gltaro Din 120.— Tamburice ttd. po najnižjih cenah. Zastopstvo originalnih HOHNER HARMONIK. Tovarniško skladišče za trgovce. Popravila strokovnjaško in poceni. Zahtevajte cenik!
Dva dijaka
sprejmem v dobro oskrbo po zmerni ceni. Novi trg l/III, desno.	(D)
Srednješolko
s hrano ali brez sprejmem na stanovanje za Bežigradom. Naslov v upr. Slovenca št. 15582. (D)
Pohištvo
lepo. moderno, za spalnico, ugodno naprodaj. — Knjigarna, Gosposka ulica 28, Maribor.	(š)
Poštne znamke
jugoslovansko, rabljeno kupim vsako količino. -Sedanje poštne znamke z rdečim križem kupim po 100 kom. za 20 Din. — Karlo Deutsch — Stara Kanjlža.	(k)
Staro zlato, zlato zobovle
ln srebrne hrone
kupuiem oo naivtšiib dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Slovenski pravnik
letnik 3, 12, 19 in 21 — kupim. - Tonudbe upravi »Slovenca« pod : »A n 11 -kvarno« št. 15222. (k)
pokrito - vsako količino -I prevzamem proti takojšnjemu plačilu. Nabiralci, pošljite takoj tudi manjše količine ! F. BI seho f, Maribor - Melje.
Več tisoč gabrovih sadik
kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Gaber« št. 15354.	(k)
Dobro ohranjen voz
(diro na vzmeteh) kupimo. Nosilnost 1000 kg. -Ponudbo pod »Dira« upr. »Slov.« št. 15413. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oaivišjib cenao CERNE, luvelil, Liubl ans Wolfova ulica št. 3.
Kupim pletilni stroj
8/00—80. — Ponudbe z označbo cene poslati na: Albina Lampret, pletilja, Stična.	(k)
Inventar za gostilno
kompleten, kupim. Kofler, Bistrica pri Limbušu. (k)
2000 kg slame
kupim. — Kregar Jakob, Vlžmarjo 2.	(k)
Slov. predvojne knjige
predvsem drame, pesmi, povesti In romane, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod P/15497.	(k)
Kupim »Zephir« peč
s 6 luknjami ali več. Jug, fotograf, Kranj.	(k)
Otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj. »Galanterija«, Sv. Petra c. 52, Ljubljana.	(1)
Nagrobne sveče
lepe in poceni dobite pri OROSLAVU DOLENCU v VVolfovl ulici 10.	(1)
Ovčji sir
s Clncar planine, prvovrsten, hlebi po 1—3 kg prodaja po 18 Din za 1 kg franko banovlnska stočna stanlca Livno, Primorska banovina.	(1)
Šivalni stroj
salonski in pernice poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« št. 15524. 1
Nova pločevinasta banja
naprodaj. Vošnjakova ulica 6.	(1)
Stena za pisarno
z dveml vrati, lepa, hrastova, naprodaj. Verblč, Stritarjeva.	(1)
Električni bojler
za kopalnico, malo rabljen, ugodno prodam. — Verblč, Stritarjeva. (1)
Stelja
v Rožniku naprodaj. Verblč, Stritarjeva.	(!)
Stara oprava
dobro ohranjena, naprodaj. Mestni trg 8/III. (t)
Hubertuse
ncpremočljlve 260 Din, ln VFa oblačila po neverjetno nizkih cenah si nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Emajliran štedilnik
dobro ohranjen, poceni naprodnj. Zupančič, Trnovski pristan 40. (1)
Dva Šivalna stroja:
eden moderen, pogrezljlv. popolnoma nov, in eden rabljen — ugodno naprodaj pri ABC, LJubljano. Medvedova ccsla 8, tel. 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora).	(l)
Naprodaj
stara falcopeka, krampi vrata, okna, omarico za orodje, kadi in kotel. — Iludovernikova cesta 41
Ugodna prilika!
Naprodaj popolnoma nov Ilobelabrlchtor, kombiniran z vrtalnim strojem, fabrikat Kirschner, Leipzig, 600 mm boben, za znesek 10.000 Din. Drago Nanut, Banja Luka. (i)
Obrtna delavnica
senčnikov za svetilke, sveče ln lustre, iz perga-menta ali celuloida, na tržišču dobro vpeljana, središče Zagreba, dobro ldoča, z majhno režijo, zaradi bolezni lastnika naprodaj. Poslovnica Pav-lekovlč, Zagreb, Ilica 144
Apneni prah in buk. pepel
rinfuza, vagonske količine, prodaja apnenica Do-brepolje.	(1)
Strešni stol
8X10 m, dobro ohranjen, ali hišni krov poceni proda Tomo Jeglič, Radovljica.	(1)
Mlekarna s sobo
ugodno naprodaj. Naslov v poslovalnici »Slovenca« pod St. 15462.	(1)
Usnjate suknjiče
od Din 420 — do 580'—
dobite pri
i Fr. Zalokar
Mengeš 41
Šivalni stroj
pogrezljlv, nemški fabrikat, z okroglim čolnič-kom, kateri tudi štika, se po nizki ceni proda. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36.	(1)
Jajca
štajerska po najnižji ceni. - Baloh, Kolodvorska ul. 18, dvorišče.	(1)
Suhih orehovih plohov
prodam ca. 14 m', debelina od 50—100 mm, dolžina 1 do 5 m. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 15411.	(1)
Otroška posteljca
s predalom, in kredenca ugodno naprodaj. Poizve se: Trgovina »P^-dir« na Vodovodni cesti.	(1)
Prvi nabavni vir za trgovce
železnega ln metalnega blaga, Igračke za božič, nudimo najceneje. Zahtevajte ponudbe. - Brača Flšer, Bačka Topola, tovarna pločevinastega In metalnega blaga ln Igrač.
liv. stroji
skoraj novi »Pfaff«, »Singer« ln kolesa po polovičnih nabavnih cenah kuplto edino pri »Promet« (naspr. krlžanske cerkve).
Gospodinje — Obrtniki
Popolna odprodaja posode, orodja, štedilnikov 1 t. d u skladišča po zelo nizkih ce nah pri
Stanko Florjandi. šeleznlna,
Re.-djeva 3 — nasproti Mtdlc-Zankl (Vbod Bkozl dvorišče)
Modroce
posteljne mreže, železne zložljivo postelje, otoma-ne, dlvane In tapetniške Izdelko nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trn 13.
Ugoden nakup morske trave, žime, cvllha za modroce ln blaga za prevleke pohištva.
Lončena peč
ceno naprodaj. Barvarska steza 5-1. - Ogledati popoldne.	(1)
Lepa zimska iabolka
že na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana — 2ldovska ul. in Stari trg.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim io slabotnim osebam
Prvovrstni
Stanovski premog
(Jak 5000 kalorij, brez žlindre ln smradu) dostavljam na dom vsako količino.
100 kg od 32 Din
Maribor Kopališka ulica 10
Telefon 27-14, nasproti mestnega kopališča.
Smohve
dalmatinske nove
(tudi za žganjekuho) zopet na zalogi. Najceneje — kakor vedno — pri
M. ŠTELE & I. PIELHJK
LJUBLJANA") n • Pogačarjev trg (v khezo- • škofijski palači).
Kislo zelje, repo
In sarmo. prvovrstno, po brezkonkurenčnl ceni dobavljam vsako množino. Homan, LJubljana. Sv. Petra c. 81. tel. 35-39. (1
Mizarji!
Okovje za stavbe ln pohištvo. klej Itd., Izberete najceneje tudi na hranilne knjižice pri
»Jeklo«
Ljubljana, Stari trg.
VINA
»rvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Trgovine, trafike,
bufete, hotele, industrije, gostilne, kavarne, restavracije, vinarne, menze, mlekarne — prodajamo tn posredujemo nakup solidno, hitro in uspešno : Poslovalnica Pavlekovlč — Zagreb, Ilica 144. (I)
Teleion 25-57
Menza
najprometnejšega zagrebškega središča, dobroidoča, Ima garantirano na stotine dnevnih abonen-tov, kompletno urejeno z velikim jedilnim In kuhinjskim priborom, opremljenim dvosobnim stanovanjem, radi možitve dosedanje lastnico Slovenko naprodaj. Najslgurnejfa eksistenca agllnim Slovenkam. Informacijo daje : Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb, Illca 144. Znamko priložiti. (1)
Posestniki!
7,a svoje rečne Interesente potrebujem različno l,lše, vile. stavbne parcelo In posestva. Prodajo izvršim v največji tajnost!. _ Prlstavec Franjo, LJubljana, Erjavčeva centa 4 a.	_(P>
Hiša
S staro vpeljano trgovino in točilnico na Bledu ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod gtev. 16247.	<P>
Dve hiši
v Slomšekovl 4 ln Gub-čevl 68, Pobrežje prt Mariboru. naprodaj. Prodaja se tudi na obroke. -Točnejše Informacije daje Domadenlk Josip, Zg. Hoče.	(p)
Redka prilika
Prodam vogalno hišo pri Sv. Mariji na Muri, sredi vasi, kraj cerkve ln šole, v kateri je že več let trgovina In gostilna. Ista Ima tudi veliko prostora za trgovino, dve sobi za gostilno, dve sobi s prltlklinaml za stanovanje in stanovanje za gostilničarja. Razen tega Se veliko In malo skladišče, lep hlev, šupa, dvorišče ln lep vrt. Vas Ima približno 4000 prebivalcev, v bližini ni nobene večje trgovine. Pojasnila daje Stjepan Mužek — Va-raždln.	<P>
V mestu Celju
se proda enonadstropna hiša. Naslov v podružnici »Slovenca«, Celje, p
Zamenjam
enodružinsko hišo s sadnim vrtom na Ježlcl samo za lično hišico pri Sv. Krištofu, v Trnovem ali pri sv. Petru. Dodam vlogo Mestne hranilnice ln po dogovoru tudi v gotovini. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samska upokojenka« 15369. (P>
Enonadstropna nova hiša
se proda pod zelo ugodnimi pogoje ln ceno v ceftthi Rakeka, ob glavni cesti, pripravna za vsako obrt, z elektrlč. razsvetljavo, vodovodom, parke-tirano stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 16320.	(P)
Novo komfortno vilo
enonadstrop., podkleteno, dvostanovanjsko, z lepim vrtom, prodam za 120.000 Din. - Ludvik Prevolnlk, Trnovi je pri Celju. (p)
Kupim
bližina Kranj - LJubljana. Plačam takoj. - Ponudbe z opisom poslati upravi Slovenca pod : »Ravnina« štev. 16297.	(p)
Proda se hiša
s 4 sobami, 2 kleti, hlevom za eno govedo, zemljišča za 1 oral, redi se lahko eno govedo, kozolec z 2 okni. Tik banovlnske ceste Litija-Ljubljana, v Stangarsklh poljanah, p Litija, občina Trebeljevo Cena 26.000 Din. Več se Izve pri Francu Korošec, Isto tam št. 3.	(P)
Novo hi
prodam v bližini LJubljane. - Naslov v upravi »Slov.« štev. 16391. (p)
Lepa parcela
sončna lega, 10 minut od postaje D. M. Polje, 850 m', ceno naprodaj. - Na slov v upravi »Slovenca« pod štev. 16388.	(p)
Stavbne parcele
za Bežigradom po nizki ceni prodam. - Vrhovnlk, Blelwelsova c. 20. (p)
Dvostanovanjska hiša
z vrtom ln delavnico sc »pno proda v bližini Novega mesta. Marija Po-♦očar, Kamence pri Novem mestu.	(P^
Gostilna
novozgrajena, no prometnem kraju ob Ptujski cesti, Tezno pri Mariboru, takoj naprodaj. Kofler I., Bistrica, p. Llmbuš. (p)
Prodam lepo novo hišo
na Izletniški točki, 10 minut od mesta. Gostilniška koncesija na hiši. Cena 60.000 Din. Naslov v upravi -Slovcnca« pod 1S443
Hiša naprodaj.
Jožef Mahne. Bezovje 29. Sv. Jurij ob Juž. žel. p
Majhne hiše po 10 000 Din,
vile, stanovanjske hiše z 8% donosa, gostilne, posestva, 1 do 300 oralov, stavbno parcele — proda posredovalnica »Rapld«/ Gosposka 28, Maribor, (p
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
lepo, suho ln zračno, z
vsem komfortom, oddamo takoj v najem. Ponudbe na upravo Zgradbe Pokojninskega zavoda, Celje
špecerijska trgovina
s trafiko, v zagrebškem središču, dobro ldoča, por-talne Izložbe, z velikim prometom, uvedenim telefonom, boljšimi odjemalci, zalogo blaga, prvorazredno urejenega, zaradi naglega obolenja lastnika naprodaj. Dobra eksistenca agllnomu trgovcu. Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb, Illca 144.	(p)
Hišo
z manjšo, dobro idočo mešano trgovino, na prometni točki industrijskega kraja, takoj prodam, tudi na obročno odplačilo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Potrebno takoj le 40.000« št. 16464.	(p)
Večje hiše
trgovske In stanovanjske, z dobrim donosom, v LJubljani ln na periferiji.
Lepe vile
ono- ozlr. dvodružlnske, komfortne, po ugodnih cenah, hipoteke za prevzeti.
Posestva
po vsej dravski banovini, v različnih cenah in velikostih, ugodne lege.
Stavbne parcele
v centru LJubljane ln na periferiji proda
Pristavec Franjo
LJubljana, Erjavčeva cesta 4 a. Telefon 23-81. Nasproti dramskega gledališča.
Hiša s pekarno
12 km lz LJubljane (Gorenjsko), z dvema njivama ln 5500 m* gozda — ugodno naprodaj. Potrebno 35.000 Din, drugo hipoteka. — Polzve se pri: Brajkovič, Igriška 10 — Ljubljana.	<P>
Nova vilt
z ograjenim vrtom — v LJubljani, naprodaj proti gotovini 100.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16610.	(p)
Hiše, vile, parcele,
posestva Itd., prodaja In kupuje Realltetna pisarna, Ljubljana, Wolfova 1.
Prodam dve parceli
v bližini Sv. Krištofa. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15519. (p)
Prodam gostilno
z novo zidano hišo na zelo promet, kraju. Vprašati pri Stanku Vivodu, Ptujska 119, Tezno pri Mariboru.	(P)
Enodružinsko vilo
v Celju prodam. - Infor macije: Globočnlk, ključavničar, Celje.	(p)
Trgovsko hišo
prodam aH dam v najem takoj. Ponudbe pod »Dobra točka« podruž. »Slovenca«, Celje.	(p)
I
Automofor
i
Osebni auto
v dobrem stanju, znamke Chrysler - Plymouth. 4—5 sedežni, limuzina s 4 vrati, z veliko kaseto za kovčege. primeren za taksi, proda poceni tvrdka VIIJem Brauns, tovarna barv, Celje — Kocenova ulica št. 4.	(f)
Takoj oddam
lopo, solnčno, parketirano stanovanje, soba. kuhinja in dve manjši sobi. Vprašati : Rozman, Sv. Petra cesta 83.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, kuhinjo ln prltlklinaml oddam za november ozlr. december. Soška ul. 13, Kolezlja. c
Dvosobno stanovanje
se odda v Mali vasi 3 d. p. Ježlca.	(ft)
Enosobno stanovanje
s prltlklinaml oddam. Tovarniška 29, Moste. (C)
Stanovanje
4 sob, vrt, prltlkllne, oddam za november pod ja-ko ugodnimi pogoji. — Stranke z otroki Imajo prednost. Janežlčeva 11/1.
Trisobno stanovanje
s kopalnico ln souporabo vrta, na Opekarski cesti, se odda s 1. novembrom. Poizvedbe: Gradbena pisarna, Rimska cesta 2/1.
Dvosobno stanovanje
se odda za 260 Din. Sto-žice št. 126.	(č)
V sredini mesta
oddam štlrlsobno in dvosobno stanovanje. Poizvedbe od 11. do 12. ure pri hišniku Krlževniška ulica 11.	(č)
Dvosobno stanovanje
podprltlično, oddam s 1. novembrom. — Vprašati: Beljaška ulica 28, Slška, visoko pritličje.	(č)
Trisobno stanovanje
v III.' nadstropju, s prltlklinaml, v sredini mesta, se odda s 1. novembrom t. 1. Polzve se v Hamanovl trgovini na Mestnem trgu št. 8, aH pa v pralnici v Isti hiši. (č)
Dvosobno stanovanje
lepo, poceni ""oddam. Povšetova 36a.	(č)
Enosobno stanovanje
s pritlkllnamt, pri remizi, takoj oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16466.	(č)
Dvoje stanovanj
vlsokoprltllčno ln kletno, dve sobi, kuhinja, po zelo nizki cent oddam. Zaloška 160.	(č)
Enosobno stanovanje
so odda z novembrom v Zeleni" jami, Detelova 24. Izve se lstotam pri g. Funtek.	(č)
Trisobno stanovanje
oddam s 1. novembrom. Cena 425 Din z vodo vred, Stožlce 121, pri gostilni »Urbanček«.	(č)
Enosobno stanovanje
lopo, parketirano, oddam. Prešernova ulica 30, Zelena jama.	(č)
Kupim auto limuzino
Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 15294.	(f)
Motorji »Sachs«
za vsako ceno. Dolenjska cesta 5, LJubljana. (f)
itdnoianja
IŠČEJO:
V novi stavbi
Iščem za marec-aprll dvosobno komfortno stanovanje. Ponudbe z navedbo cene ln opisom upravi »Slovenca« pod »Siguren« št. 15621.	(c)
Petsobno
stanovanje
komfortno, celo nadstrop Je, v Gledališki ulici, na sproti Opere, pripravno za zdravnika ali odvetnika, oddamo za takoj alt s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16492.	(č)
Lepo stanovanje
v vili se odda takoj ali za 1. november. Poizvedbe : Kodeljevo, Slomškova št. 10. (č)
Enosobno stanovanje
se odda. Vodovodna cesta St. 77.	(č)
Dvosobno stanovanje
Krasno, I. nadstr.. oddam. Posavskega ul. 13 — pri Stadionu.	(C)
Dvosobno stanovanje
oddam. - Moste, Ribniška ulica 16.	(č)
Dvosobno stanovanje
lepo, novo so odda za november. - Podmllščakova Stev. 4.	(č)
Trisobno stanovanje
mansardno, poceni oddam v novi vili odrasli družini. Staretova 26, Trnovo.
Soba
lepa, velika, center, sončna, s souporabo kopalnice, se odda opremljena ali prazna s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16514.
Dve sobi
s posebnim vhodom, eno opremljeno, eno prazno, oddam. Friskovec 6. (n)
Mesečna soba
za Bežigradom se odda gospodu. Naslov v upravi »Slov.« št. 16681. (s)
Sobo
opremljeno, z vso oskrbo ali brez, oddam. Sv. Petra cesta 43, priti. (s)
c mm p miiii
IŠČEJO:
Gostilno na račun
vzametl podjetna natakarica in dobra kuharica. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Zanesljivi« št. P 15648.	, (m)
ODDAJO:
Trisobne pisarn, prostore
oddamo v Nebotičniku, ln trisobno stanovanje -Gajeva 5. Poizvedbe pri upravi hiš, Gajeva 6-11, soba St. 220.	(ni
Delavnico
veliko, suho In svetlo za čisto ln mirno obrt proti nizki najemnini takoj oddam. Po želji poleg tudi
Štiri skladišča
betontrana, z velikim obzidanim dvoriščem, pripravna za vsako vočjo obrt, oddam. — Vprašati hišnika v Vollkl čolnarski ulici 10.	(n)
Gostilna
pri žagi v Suhemdolu (okoli 10 km od Slovenj-gradca), ■ 8 hektari zemljišča. gospodarskim poslopjem, hlevom etc., se odda v najem. Možnost zaslužka tudi z vožnjo, branjarljo in trafiko. Priporočljivo za penzijonlsta orožnika etc. z nekaj gotovine. Ponudbe na Gozdno upravo »Urškln dvor« pri Slovenjgradcu. (n)
Prometno gostilno
proti kavciji oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1G565.	(n)
Vojaške informacije
za ureditev osebnih zadev : Informacijski zavod. Ljubljana, Selenburgova ulica 7/1. Za Informacijo 12 Din v znamkah. (r)
Krojači in šivilje!
Krojno knjigo za damska gornja In spodnja oblačila dobite pri KNAFELJ ALOJZIJ LJubljana, Krlževniška ul.
Davčne pritožbe
zoper prldobnlno, prošnje za obročno odplačevanje, odpts : Davčna poslovalnica, Ljubljana, Selenburgova ulica 7/1.	(r)
10 dinarjev
Vas stanejo tri legltima-cljske slike »Lelca« film. Pavlovčlč, Poljanska 12.
inscmn
Radio aparat
Slovenca št. 15386.
upr. i i (n) • v
vica 26.
Galje-(1)
Radio
Programi Radio Ljubljana«
Netirlja, 18. oktobra: 8.00 Vesel nedeljski pozdrav! (plošče) - 8 30 Telovadba (i» BMfr™*ke' '!-""■ in žensko, vodi g. pror. Marjan Dobovšek - 9. Ml Cas, poročila, spored - 9.15 Preno« iz trnovsko cerkve — Kimovec: Staroslovensk« maša - 9.4.1 Verski govor (g. ravnatolj Jože Jagodic) - 10.00 Pesmice »a kratek čns Sodelujejo: sestre Stritar, Ježek In Jozek, piosce
—	11.30 Otroška ura: Gaiipcrčok - lutkovna igra — 12 00 Koncert Hadio-orkestra — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošče po željah — 17.00 Kmotsku urit: 50-letnica kmotljske Šole na Grmu (g. inž. Ivo Zupanic)
—	17 20 Ura lahke glasbe. Sodelujeta: trboveljski pev skrt jazj, in Railio-orkoster - 19.U0 Ca«, vrome. poro-čila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Književniki Podrinja (Ouričič iz Belgracla) - Ifl.SO Slovencu ura: a) Aikad«m»ki pevski kvintet, b) Po Goriškem v 18. stoletju (g. dr. Joža Lovrenčič) - 30 30 Orglice in Imr-monlka (gg. Petan in "tanko) — 22.00 Cas, VTcme, poročila, »porod — 22.15 Kadio-jaiz.
Ponedeljek, 10. oktobra: ld.OO VaAč.kova lira (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.0(1 Cas, siK*red, obvestila — 13.15 Ruske zborovsko pesmi (plošče) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Zdravniška nra: O zraku (g. dr. Anton Brccclj) — 18.20 Lahka gJasba na dveh klavirjih (plošče) — 18 441 Kulturna kronika: Slovenska narodna pesem (g. Fr. Maroit) - 19.00 Cm, vreme, poročila, spored, obvestila - 19.30 Nac. ura: Kartovško narodno vseučilišče (prof. Braškovlč iz Zagreba) — 19.50 Zanimivosti - 20.00 Mngistrov šrame.1 kvartet -21.00 Plošče — 21.15 Koncert LjubU. komornega kvarteta
—	22.00 Cns, vreme, poročlln, spored — 22.15 Pletuia glasba. Sodelujejo: g. Mirko Premelč n Radio-jaziz.
Drugi programi t
Nedelja, M. oktobr i: Bclgrad /.- 10.50 Pester večer
—	22.211 Kavarniška godba — 22.50 Pelsne plošče. — Belgrad II: 19.00 Belgrajski velcsejem (Petrovič). — Zagreb: 20.00 Tamburašice — 20.45 Vesel večer — 22.20 Plesna glasba. — Dunaj: 20.05 Pester večer — 21.45 FIlm — 22.30 — Komorni orkester — 23.45 Ciganska gla«ba. — Budimpešta: 10.30 Sidne.jrjova opereta Gejšn
—	20.0." Salonski orkoster - 23.20 Ja-ra — Trst-Milan: 20.40 Igra — 2120 Simfonični koncert — 22 20 Tlesna glasiva. — Rim-Bnri: 20.40 Rossintjeva komična opera
•	Zakonska posredovalnica.« — 23.15 Plesna glasba. — Praga: 20.10 »Kralj valčikov« (ta StoaiiMsoveg« življenja)
—	21.35 Violončelo — 22.35 Plesna glasba. — Varšava: 21.00 Humor — 21.30 Prokofjeve skladbe — 22.00 Operne in mpej-etne fantazije — 23.00 Plesna glasba. — Beri in: 20.00 Verdijeva opora »Rigoletto«. — Kdnigsberg: 20.00 Klinnokerjeva spevoigra «Vas brez ?,vonov<. - Hamburg: 20.00 Orkester in tenor. — VratUlava: 20.00 Zborovski koncert. — Mpsko: 19.45 Valčki. - Frankfurt: 20.00 Orkester, zbor in solisti. - Stuttgart: 20 00 Verdijeva opera »Trubadur«. - Beromunstei 19.45 Švicarska narodna glasba. — Strossbourg: 21.30 Auberjcva opera «Mamon Lescaut« ln Thirietova k-vmična opora
•	Fališki meščan«.
Ponedeljek, 19 oktobra: Belgrad I: 20 00 CHorda-nova opera «Andrč Chonier«. — Belgradll: 20.00 Trgn-tov v Vršen (Tokln). — Zagreb: 20.00 Prenos iz opere.
—	Dunaj: 19.25 RosslnUeva opera »SevlljsM brivec« — 22.20 Zabaval koncert — 23.45 Plesna glasba. — Budimpešta: 20.10 Li«7>tov oraitorij: Legenda o sv. Elizabeti (iz Bruslja) - 23.00 Plošče. — Ter nt-»f i lan: 17.15 Plesnn glasba — 20.40 Raffaclijeva opera »Prelep« Ftorcnea«, nato plesna glasba. — Him-Bari: 20.40 Komorni koncert
—	21.40 Popevke — 22..K1 Plesna glasb«. — Praga: 19.26 Salonski trio — lfl.55 Moravanska svatba — 20.35 Violina — 21.10 Poster večer - 22.15 Plošče — 23 00 Bn e.hov preludij. — — Varšava: 20.00 Jugoslovanski koncert — 21 30 Lahka glasba — 22.00 Simfonični orkester — 23.00 Plesna glasim. - Frankfurt: 20.10 Lahka glasba — Monakovo: 20.10 Listov eralorij «Legenda o sv. Ell7«bet.l< (ta Bnjrcutha).
Dvosobno stanovanje
s prltlklinaml v I. nadstropju so takoj odda • Cerkvena ulica 21. (č)
Dražba mlina
Na javni dražbi sc proda dne 5. novembra 1936 dopoldne ob 8. uri pri sreskem sodišču v Ormožu moderno urejen mlin na parni pojfon in z vodno silo, lepa hiša, gospodarsko poslopje s travnikom in njivo. Cenilna vrednost je dinarjev, najnižji ponudek 161.178 dinarjev. Kupnina se lahko poravna s prevzemom posojila pri Posojilnici v Ptuju po dogovoru pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Vse podatke dobe interesenti pri Posojilnici v Ptuju.
I
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
Živali
II
Sanski kozi
dobri mlcknrlcl. ugodno naprodaj. Pot na Rožnik št. 2.	(J)
Nemški ovčar
7 mesecev star, čiste pasmo z rodovnikom, zelo lepo razvit, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15541. (j)
Hožuhovins
po solidnih cenah Je prispela. - Nove Izdelke In popravila Izvršuje poceni
ŠOPF.R JULIJ AN A
krznarstvo — Maribor, Glavni trg št. 9.
Poseni izdeluje pohištvo
od navadne do najfinejše moderne Izdelave. Oprema trgovin I11 gostilniških sob po lastil I h načrtih. S p e c 1 a 1 -n a delavnica za popravila antičnega pohištva vseh slogov. Zadostuje dopisnica In Vas obiščemo. Mizarstvo
Venturini Ludvik
Uršlčev stradon št. 50, ob Ižanski cesti, LJubljana.
Skungs
kakor tudi vso ostalo ko-žuhovlno prodaja In Izdeluje najugodneje krz-nar Josip Dolenc, Sv. Petra costa 10, tel. 22-62
Visokošolka
Instrulra vse predmete nižje gimnazije. Honorar nizek. Ponudbe upravi ■ Slovenca« pod »Uspešno 10« št. 15480.	(D)
Spretnega inštruktorja
za ulžješolca realne gimnazije sprejmem za stanovanje ln deloma tudi hrano. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Vesten Inštruktor« St. 15509. (u)
Akademik
Instrulra matematiko In ostale predmetu vse sred-nješolce. Tiull za hrano ali stanovanje. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dober matematik« P 15647, (IJ)
Denar lahko zasluži vsak!
Sprejmemo v vsakem Industrijskem podjetju zaupnika za sklepanjo co-nenlh delavskih življenjskih zavarovanj za našo svetovno zavarovalnico. -Ponudbe pod »Mesečno stalni zaslužek« št. 15439 upravi »Slovenca«. (zl
FfflfttVft I
Vdovec
šestdosotletnlk, brez otrok, posestnik I11 trgovec, so želi poročiti z vdovo ali gospodično od 35 let daljo z nekaj premoženja. Le resne ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Jesen« št. P 16396.	(ž)
39 letno dekle
z manjšo doto, poroči dobrosrčnega gospoda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 15241.	(ž)
Gospodična
srednje starosti, dobra gospodinja, 7. gotovino do 100.000 Din, želi poročiti samo starejšega državnega uradnika ali upokojenca. — Ponudbe upravT »Slovenca« pod »Sreča VJ« št. 15474.	(U
Mlad posestnikov sin
obrtnik bi poročil dekle 7. dežele z gotovino, zaradi prevzema večjega posestva v Ljubljani. Dopise upravi »Slovenca« pod > Dobra pozicija« P/1S40B.
Mladenič
čedne zunanjosti, se želi poročiti z vdovo srednjih let, z malim premoženjem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Osamljen. št. 16446.	(ž)
ZAHVALA
VSEM KM STE NAJ! STALI OB STRANI Ol! SMRTI NAfillGA
JAKOBA
MU POKLONILI LEPEGA CVETJA TER GA OH ČASTNEM ŠTEVILU SPREMILI K PREZGODNJEMU GROBU : BOG PLAČAJ!
TRZIN, DNE 18. OKTOBRA 193«.
RODBINE: KMETIČ, JERŠIN, SRŠEN
Zahvala
Ob težki Izgubi našega nadvse ljubljenega soprogu, očeta, brata In strica, gospoda
Antona Mencingerja
banskega svetnika
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli nnčln lajšali našo bol In ki so dragega pokojnika počnstlll na njegovi zadnji poti. — Predvsem se zahvaljujemo prečnstltl duhovščini, gg. zdravnikom ljubljanske Splošne bolnišnico In krške občinske bolnišnico ki so storili vso, da rešijo drago nam žlvljenjo In častltlm sestram usmlljenkam za skrbno nego.
Zahvaljujemo se osoblto gg. bnnu dr. M. Nallačenu, podbanu dr. Majcenu, ministru v p. Ing. Sernecu, senatorju dr. Maruftlču, uradnlštvu banske uprave I11 mestnega poglavarstva za udeležbo pri blngoslovltvl, gg. podprodsednlku mestno občino dr. Kavnl-hurju In banskemu svetniku dr. Ogrlnu za poslovilne besede, od-po-Oancemu banske uprave pri pogrebu In krškim pevcem za ganljive žalostlnke. — Obenem se zahvaljujemo našim dragim prijateljem In znancem za krnsno cvetje In 7.11 Izraze sožalja, ki so nam bili v tolažbo.
LJubljana, dno 18. oktobra 1396.
Žalujoča rodbina MENCINOIOR.
■J

Tinček in Tonček v Atlantidi
185.
Odločitev s težkimi posledicami.
Podzemski hodniki ae se križali na vse strani.
Meni vse tole ni nič kaj všeč,« je zabrundal Tonček. »Kaj pa, če sploh ne bomo več našli izhoda iz tega labirinta?«
»Ne boj se!« ga je potolažil Tinček. »Če smo se dozdaj še vedno srečno izmazali iz vseh nevarnosti, se bomo tudi tokrat.«
"Brrr, in tako mraz je tukajle!« je zatarnal Tonček.
Tinček, ki je medtem udobno sedel na strehi splava ob topli cevi, iz katere 6e je prijetno kadilo, je predlagal:
»Na, sedi na moje mesto, da se malo pogreješ! Bom pa jaz nekaj časa veslal.«
Tonček si tega seveda ni pustil dvakrat reči. Izročil je veslo Tinčku, sam pa je sedel k topli cevi.
Kmalu nato 60 priveslali do širokega kamenitega prekopa. Na visoki skalnati steni je bil vdolben napi6: AMERIKA, nad tem napisom pa je bila pšica, ki je kazala smer. Na drugi skalnati 6teni pa so bili vdolbeni trije veliki črni križi.
»Ti trije križi 6e mi pa zdijo nekam sumljivi,« je s strahom rekel Tonček. »Bogve, če ne pomenijo smrti za vsakogar, ki si upa skozi tunel?«
»Ah, kaj!« je Tinček odločno zamahnil z roko. »Smrt nas lahko preseneti povsod, ne samo tod. Kdor nič ne tvega, tudi nič ne dobi! Kar krenimo skozi tunel, pa bomo takoj videli, pri čem smo.«
In se je zgodilo po Tinčkovih besedah. Splav je odveslal naravnost v črno odiprtino, ki je držala bogve kam ...
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Ljudski samopomoči Pom. biag. v Mariboru
se podpisana iskreno zahvaljujem za znatno pogrebnino, katero mi je izplačala po kratki dobi zavarovanja mojega soproga g. Franja Čuš, višjega poštnega kontrolorja v p. v Mariboru. Priporočam to občekoristno inštitucijo vsakomur najtopleje.
V Mariboru, dne 14. oktobra 1936. Marija Čuš l r
Zimsko blago poceni
se dobi pri
Trpinu v Mariboru, Vetrinjska 15
Cenienim naročnikom sporočam, da sem se preselil z Vodnikovega trga 4 na
Sv. Petra cesto $1.II
ter se priporočam za nadaljna naročila.
Josip Kasfelic, krojač
Orodničarje (Werlczeugmacher), strugarje (Dreher) in mehanika rje z dobrimi priporočili sprejme
IKA.RUS A. D.
ivornlca a er o p I a n a, Zemun.

Angleško in češko sukno
v najmodernejših vzorcih ter
tirolski loden Sa obleke in fiuberius plošče
nudi po ugodnih cenah tvrdka
Vranjo OJlajer
Maribor, Glavni trg 9 ^ dh A A dih
Staro železo
stare kovine: baker, cink, medenino itd
kupujejo po najvišiih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana
Zima prihaja!
Plašče, obleke m zimsko
blago dobite najceneje pri nas' Trgovski dom, Maribor
»SlovenCcva* podružnica
Ljubljana, Turševa ccsla
(palača Poštni dom)
iKeumalične r bolečine
odstranimo z Nibol-tabletami Bahovec, ki so se obnesle tudi pri išijasu in gihtu.
NIBOL-tablete
kot domači in zato ceneni proizvod se uporabljajo tudi kol dobro sredstvo proti trganju udov, zobo- in glavobolu in sličnim bolečinam pri hripi in boleznih vsled prehlaienia. Zahtevaite v lekarnah izrecno prave Nibol tabl. te Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tablet Din 20 — ali 40 tablet Din 24"—. Ako jib slučajno v Vaši lekarni ne dobite, se obrnite za Nibol tablete direktno na proizvaialca:
Apoteka OJlr. Valoveč
LJubljana ■ Kongresni trg
S. br. 17816-35
paoTi otdiEKju vuio ječns tasirat
SNI BOL
I R 172/36 - 4
Ohlic o prostovo!jif Mi ncprcmčnn
Na prostovoljno prošnjo lastnika Državnega zaklada kraljevine Jugoslavije, ki ga zastopa državno pravobranilstvo v Ljubljani, se bo spodaj navedena nepremičnina za spodaj označeno začetno ceuo kot celota javno prodajala dne 28. novembra 1936 ob 9 V« dopoldne.
Dražba se bo vršila na sreskem sodišču v Radovljici, soba št. 26. Ponudbe pod začetno ceno se ne sprejemajo.
Nedotaknjena ostanejo vsa bremena, torej tudi vknjižene zastavne pravice upnikov, ne glede na kupnino, ki se s prodajo doseže.
Lastnik si pridržuje pravico, v roku 30 dni po dražbi prodajo odobriti ali je ne odobriti.
Zdražitelj mora položiti kupnino v gotovini pri sodišču v 8 dneh po odobritvi prodaje.
Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri tem sodišču, soba št. 29.
Nepremičnina:	Izmera: Začetna cena:
Vlož štev. 464 k. o. Radovljica:
pare. št. 599, travnik z njivo in kozolcem	2.363	ms
pare. št. 598/1, njiva	5.304	m=
pare. št. 598/2. nerodovitno	105	m*
pare št. 600, njiva	4.474	m5
pare. št. 601/1, travnik	218	m2
pare. št. 603/3, travnik	1.792	m'
SRESKO SODIŠČE V RADOVLJICI, ODD. I„
dne 25. septembra 1936.
5.993.90 Din
Ustvarite si lasten kapital!
Nov način štedenia. Že s 100 Din mesečno si lahko zasi-gurate primerno posojilo ali preskrbo Vaših otrok. Brezplačno zavarovanje proti nezgodi od 18. do 65. leta starosti, poleg drugih ugodnosti. — Prospekte zastonj.
BANKA I ŠTEDSONICA D. D.
KRAPINSKE TOPLICE
podr. Zagreb, Martičeva 21. Ustanovljeno 1907 .Žiro račun: Narodna banka kraljevine Jugoslavije
Obrnite se na glavno reprezentanco za dravsko banovino:
Rudolf Zcre, LJubljana, Gledališka ul.12. iei. 3810
TUDI VAS NOVI PLASC OD . PAULINA •	^Su^iSE
kjer najdete stalno zalo Jo od dekliških do največjih damskih velikosti v različnih modelih.
Kongresni trg štev. 5
Alja Rabmanova:
83
Tovarna novega človeka
Roman.
Zjutraj je vstal tovariš Vladimirov godrnjav in čemeren. Vse mu je bilo zoprno, nič mu ni bilo prav; psoval je, prevračal stole, metal papir in knjige na tla. Tanja je vse to kakor vedno prenašala s potrpežljivim molčanjem in se trudila, da bi iz njegovih kretenj razbrala njegove želje; zavila mu je južino in pripravila njegovo aktovko. Končno je bil pripravljen; ko ,je zapustil stanovanje, je zaloputnil za seboj vrata kot vselej, kadar je odhajal. Tanja se je zdrznila; ves čas svojega zakona se še ni mogla navaditi na to. Da bi ga pa kdaj prosila, naj se tega odvadi, tega si kratko in malo ni upala.
Tanja je sedla, utrujena in zbita in pričela premišljevati. Sploh je bilo na njem toliko stvari, katerim se Tanja ni mogla privaditi in ki so jo težile in trle. Ti prvi meseci njenega zakona so bili težki. Ali je to pri vsah tako, ali saino pri meni, se je vpraševala. Najbrž preveč zahtevam od njega; sem si pač preveč idealno predstavljala svojega bodočega moža. Ko sem se odločila, da ga vzamem, sem vendar prav dobro vedela, da me čaka malo veselja in mnogo skrbi. Vedela sem to, prevzela sem to nase in sedaj moram naprej po tej poti.
Posebno v enem oziru sta bila Tanja in Vladimirov bistveno različna. Dočitn je bila Tanja navajena obvladovati svoja razpoloženja, se je zdelo njemu popolnoma nepotrebno, da bi sploh prikrival svoje muhe. Polagal je nanje toliko važnosti, da se jim je vsega predajal in pri tem popolnoma pozabljal na svojo okolico. Tekal je po sobi kot divja zver, po cele ure glasno psoval ter metal cigarete in knjige na tla; njegov obraz je dobil tedaj brezsrčeu in grozovit izraz. Ob takih prilikah se za Ta-
njo niti zmenil ni in ni mu prišlo na misel, da bi njegove muhe in viharni izbruhi lahko kvarno vplivali na njene živce in na zdravje njenega otroka. Tanja je pričakovala otroka kot nekaj svetega; želela si je miru, vedrosti in tihega veselja v sebi in okrog sebe. Morala pa je dolge ure poslušati, kako si je njen mož dajal duška zaradi nezadovoljstva s samim seboj, s svetom in s stranko. Samogovore je končeval navadno s tem, da je Tanji očital, da ga ne razume dovolj, da je zanj fizično prehladna.
Ta očitek! Tanja je mnogo razmišljala o tem in vendar je vselej, ko se ji je bližal z izrazom, ki ga je tako dobro poznala, tako rekoč zlezla vase in morala porabiti vso svojo voljo, da mu ni pokazala svojega studa in zgražanja. Ali je bilo to krivo tega stanja, v katerem je bila? Ali pa je bil kriv tega spomin na tisti prvi dan, ko si jo je vzel z živalsko silo? Tanja si tega ni mogla razjasniti, toda ostalo je dejstvo: trenutki, ko se ji je bližal kot mož, so bili zanjo vir večnih muk. In vendar si je bila povsem na jasnem, da sta si od dne do dne bližja, da se vedno bolj vezeta. Ljubila ga je, toda ne toliko z ljubeznijo ženske, kolikor z ljubeznijo človeka, sestre, matere. Rila je to bridka ljubezen, ljubezen, ki je terjala mnogo truda, mnogo premagovanja in prinaša malo veselja. Z vsakim dnem je Tanja jasneje videla, kakšen brezmejen prepad leži med njeno in moževo notranjostjo. A z brezkončnim potrpljenjem in vdanostjo se je trudila, da bi z razumevanjem prodrla v njegovo dušo, in prav na dnu njenega srca je ležalo ponižno, iskreno upanje, da se ji morda vendarle kdaj posreči vdahniti mu nekaj tega, česar je polna njena notranjost...
Kako je vendar težko rešiti človeka I Izročiti mu svojo dušo in svoje telo, kako težko, kako neskončno težkol Toda, če bi bilo to še stokrat težje — kaj naj bi storila drugega? Kakšen cilj naj bi sicer sploh imelo njeno življenje? Žrtvovati svojemu otroku in njemu svoje življenje; to je njen edini cilj.
32.
Ano Ivanovno je bolelo prav posebno to, da je mogel njen mož tako hitro pozabiti Tamaro. Prve dni po nesreči je seveda sam skoraj blaznel. Ni mogel jesti, ue spati, ne delati; hujšal je in postal bled kakor vosek. Toda kmalu je Ana Ivanovna opazila, da so dobile njegove oči zopet nekdanji blesk, da mu je šla jed zopet, da je začel godrnjati nad njo in otroki in hoditi zvečer z doma. V začetku Ana Ivanovna ni mogla razumeti te spremembe, toda kmalu je uganila vzrok.
»Danes pride k meni moja nova asistentka,« je rekel Vitalij Vla.dimirovič pri kosilu. »Pomagala mi bo beležili moja predavanja.«
»Zadnjič sem bila pri Tamari; tako nesrečna je!« je pripomnila Ana Ivanovna, ne da bi se mogla zdržati.
Vitalij Vladiinirovič ni odgovoril, toda v njegovem obrazu je nekaj vztrepetalo.
Čustvo globoke bridkosti je prevzelo Ano Ivanovo, čutila se je užaljeno na mesto Tabiare.
»Tatnara te je ljubila bolj, kot zaslužiš!« je rekla ostro.
Profesor zopet ni odgovoril; počasi je pojedel pečenko in nato molče odšel v svoj kabinet.
Cez eno uro je prišla nova asistentka.
Ana Ivanovna je odprla vrata in na prvi pogled, s katerim je ošinila vstopivšo, je vedela vse.
Novi asistentki je bilo približno devetnajst let; imela je simpatičen, veder obraz, čudovito blesteče zobe v smehljajočih se ustih. Oblečena je bila v belo angleško bluzo z zeleno ovratnico, ki je prav posebno dobro pristopala njenim zelenkastim očem. Krepko kot kak mo-žnk je stisnila Ani Ivanovni roko tn vprašala z zvonkim altom:
»Kako je kaj?«
»Hvala, čisto dobro!« je odgovorila Ana Ivanovna v zadregi zaradi globokega gasu in krepkega rokovanja.
(B
as c
.5 a *>
QQ (5
g o 8)
■5 ° m
3-u „ * w m
g s C 8 X
:" $
22 g
" o o (5
(0 55 ^ C ® » fi
■ "Ot Ti W
(0 S
M
C
'U
o h
b a J4.U
o u a a
a «
n n
a o * > i m m
C s
s
(0 a
C £
«■ «
0) S
mm o 0
V vi -"0 0
O
THONET-MUNDUS
Jugoslovanska tovarna pohištva iz upognenega esa d. d. VARAŽDIN, telefon interurban 33
Izdeluje iz parjene upognjene bukovine izbrane kvalitete; stole, naslonjače, garniture, stojala za obleke in ostalo pohištvo za kavarne, restavracije, hotele in privatna stanovanja. Originalne Thonetove stole dobite v vseh boliših trgovinah pohištva. Specijalni oddelek za kino-fotelje in vrtne stole. — Cene zmerne. Zahtevajte prospekte in ponudbe.
Galopne in kasaške dirke
priredi Kolo jahačev v zvezi z Jezdnim odsekom Liub Ijanskega Sokola dne 18 oktobra na voiašKem vež-ballštu, fužine pri Ljubljani, — Začetek ob 14. uri.
Parketne detfice, trstje za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešne lak
in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki
JOS. PUH, Ljubljana
Gradaška uiiica 22 Telefon Jtev. 25 13
Zahvala
Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše ljubljene hčerke
INGICE - ZOFIJE
učenke III. razreda osnovne šole
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Globoko zahvalo izrekamo č. gospodu katehetu Jožefu Kofultu za njegove ganljive besede ob odprtem grobu; dalje spoštovanemu učiteljstvu, vsem darovalcem cvetja, vsein prijateljem in znancem, ki so pismeno ali ustmeno darovali sožalje, ter vsem onim, ki so blago hčerko v tako častnem pogrebu spremili na njeni prerani zadnji poti.
Rodbina P r c m o I { in sorodniki.
Leskovec pri Krškem, dne 14. oktobra 1936.
Zahvala
I/ neizčrpnih zakladov milosti naj zajame Vse-(lobrotni ter bogato, bogato poplača osem, ki sle '.oliko prisrčne ljubezni, duhovne tolažbe, dobrotnega nmevanja, iskrenega sočutja, cvetja in tihi molitve natrosili našemu blagemu
MILANU
na pot v njegov večnostni dom. Naša globoka in iskrena hvaležnost vsem! Ljubljana, dne 18. oktobra 1936.
Žalujoča rodbina TRTNI K-ova
za damske obleke in plašče
SViLA IN VSE DRUGO BLAGO
Velika izbira,
nizke cenel
. mm
»pri škofu« LJUBLJANA
Liniarjeva ulica Medjrska ulic; Pre škofijo
o
VJfcTA
v tablah in za odeje vedno v zalogi Zal tevajte vzorce in cenik. — ARBKITER, Maribor, Dravska štev. 15
^ ^ Telefon 2059
/\ PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica št. 5.
7515-99
Copate iz sukna, lahke, tople in udobne, >rez pete rdeče, modre in rjave barve.
7225-06
enske copate za doma iz toplega pod-/enega dubla z ovratnikom okrašenim obrobo in gipkim usnjenim podplatom
Zadnja novost. Eleganten d o m.-tč i čevelj dume, navajene na visoko peto, iz baržuma z lahkim usnjenim podplatom.
njene copate brez pete z specijalno ■ ličnim podplatom, vslcd tega lahke in ->žne. Najprikladnejše za potovanje v aku.
Tople m udobne moške copate iz
kosmatrga kariranega dubla, z nr
trr '	'** z vato.
omMM
TOVARNA POHIŠTVA
fIMNJO VEHOVAR, CEUC
KERSNIKOVA 17
ki edina v Celju ima moderno urejeno sušilnico za sušenje lesa, izdeluie po naročilu iz zdravega in suhega lesa prvovrstno kvalitetno pohištvo. Cene konkurenčne in zmerne.
Zaloga: Celfe, Glavni trg St. 12.
Za licnie m vse čevljarske potrebščine d&lie lesen U51IJC velino izbiro kruponov, boksa, laka, ševroa, kožic za rokavice Vain nudi po nalnlžll cen; tvrdka
Franc Erjavec, zaloga usnja
Liubiiana, stari trg 51. 10
Damske torbice, aktovke, nahrbtnike, kovčke in Soiske torbice stalno v zalogi.
t.:-v.*.
TUDI TI 5E POSLOM#J NAŠIH

malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti.

Zahvala
Ob težki izgubi našega dragega soproga, očeta in brata
Viktorja Ribiča
narednika 16. ari. polka
se najtskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku ali sicer sočustvovali z nami. Prav posebno se zahvaljujemo san. majorju g. dr. Rankoviču Mirku ter ostalim gg. zdravnikom za njihovo požrtvovalnost in trud, za spremstvo komandantu 16. art. polka polkovniku g. Mihaelu Lukancu z ostalim oficirskim zborom, dalje vsem gg. podoficirjem 16. art. m 40. peš. polka za prekrasne vence, vojnemu svečeniku gosp. Ivu Maračiču in art naredniku g. Cirku Stojanu za ganljiva nagovora ter vojaški godbi za turobne žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Ljubljana-Tr«t, dne 18. oktobra 1936.
2ALUJOČI OSTALI.
vMt

Boljše boste živeli
in Več prihranili, ako imate
ZEPHIR-peč

ker porabi samo 10 kg drv v 24 urah. Proizvod:
ZEPHIR d.d., SUBOTICA
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK!
TOVARNIŠKA SKLADIŠČA
Ljubljana: Venceslav Breznik Celje : D. Rakusch Maribor. Pinter in Lenard Ptuj: Anton Brenčič Brežice: Loschnigg & Schmidt Obenem prodaja prvovrstnih jjELITE" in ,,EVA" štedilnikov iz iste tovarne

V kolonijalni, špecerijski in delikatesni stroki vsestransko verziran
frgovshi pomočnik
z večletno prakso, sposoben samostojnega vodstva trgovine, dobi stalno mesto.
Reflektira se le na prvovrstno moč z uglajenim nastopom in zmožno kavciie. Prednost imajo ne-oženieni v starosti od 25—35 let, ker je v hiši na razpolago samsko stanovanie, ter zmožni poleg državnih jezikov tudi nemščine in po možnosti italiianščine.
Ponudbe z navedbo vseh dosedanjih službenih mest in zahtevkov nai se vpošljejo pod šifro »Eksistenca« na upravo »Slovenca« št. 15.325.
ES! Čevljarji in kmetje! K
V zalogi imam vsakovrstno usnje, cene konkurenčne. Kopita par Din 5-— do 15-—, goj-zeri Din 20-—. Vse vrste konjske opreme. Kmetje, veseli boste odhajali.
Franc Jenko, Medvode
sedlar in trgovec usnja
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob težki izgubi svo]e predobre prijateljice
Zofšjs Aman
roj. Janežie
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem gosp. dr. Rusu za njegov trud in lajšanje njene zadnje ure, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na zadnji poti.
Ljubljana, dne 18. oktobra 1936.
RODBINA PERC.
Vsem, ki ste jo poznali in ljubili, naznaniamo vdani v voljo božjo, da je odšla k svojemu Stvarniku naša ljubljenka
Pavla Triplaf
v najlepši dekliški dobi. Pokopljemo jo na domače pokopališče v Lescah
Prosimo za tiho sožalje in spomnite se je v molitvi.
Lesce-St. Vid n. Lj., 17. oktobra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Tužnega srca naznaniamo žalostno vest, da je moja ljubljena hčerka,
gospodična
Novy Marija
umrla danes, 17. oktobra ob 9 zj. v starosti 20 let, previdena s tolaiili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 19. okto-bra ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Praga-Pištanj, 17. okt. 1936.
Globoka žalujoča mati, Eleonora, sestra, Emanuel in Karol, brata. Mauser Franci,
zaročenec — in ostalo sorodstvo.
»»
Zelo ugodna
prilika
Proda se hotel ,,Palače
najlepši hotel na Jadranu, s prostransklm parkom ln lastno obalo. Posestvo leži ob najlepšem mestu Kaštelansko rlvljere. Hotelska zgradba sestoji Iz kleti s kuhinjo, pritličja, vlsukega pritličja, prvega ln drugega nadstropja, manzarde ln podstrešja, ima 25 sob. dvorano za restavracijo, verando In vso nujne stranske prostore. - Hotel Ima tekočo vodo Iz vodovoda, lastno kunull/.acljo ln električno razsvetljavo. - Zraven hotela se nahaja vila. Sestoji lz kleti, pritličja, prvega nadstropja ln stavbenega podstrešja. Ima 9 sob, vodovod In električno razsvetljavo. - Površina parka je 23.551 m*, zasajen z različnimi rastlinami, drevjem tn palmami.
I.astno pristanlščo in kopališče s tuši. Lastna hotelska oprema, telefon, pošta, brzujav, železniška pustaja. držav. cesta. Nahaja se v neposredni bližini Splita - Zasebna llcltacijska cena Jo dva milijona 800.000 dinarjev.
Prodaja so bo vršila v Glavni podružnici Državne hipotekarne banko v Splitu, dno 9. novembra 193«
Natančne informacije pri Glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Splitu.
Jamčimo ¥amf
da je proti kurjim očesom
najboljši samo
Burgit!
Cena: Din 4'—, 7'—, za trdo kožo na podplatih Dm5"—.Dobi se: v lekarni, droge-riii ali parfumeriji. Kier teh ni, pošlje: Glavno zastopstvo Burgita
I. Svetec,
NOVO MESTO.
Razpis nagrad
Uprava Radiofonske oddajne jrostaje v Ljubljani razpisuje tri nagrade v višini din 101K), din 600 in din 400 za izvirne, še neizdane skladbe pod sledečimi pogoji:
1)	Skladbe naj temeljijo zlasti na slovenski narodni pesmi bodisi v obliki potpurijev, variacij parafraz ali tudi v kateri izmed |uesnih oblik.
2)	Trajajo naj najmanj 15 minut.
3)	Prirejene naj bodo za salonski orkester v sledeči zasedbi: Violina I. II. (ozir. obligat); viola, cello, kontrabas, flavta, oboa, en klarinet, ena trobenta, ena pozavna, harmonij, klavir, tolkala.
4)	Predložene partiture morajo biti jasno čit-
ljivo napisane, brez pogrešk.
5) Partituri mora biti priložen lepo, jasno in brezhibno prepisan orkestralni materijah
6)	Skladbe, ki bi ne odgovarjale zahtevam točk 4, 5 bomo vrnili neocenjene.
7)	Priporočamo, da skladatelj v skladbah potT purijskih oblik po možnosti zabeleži tudi pevski part (solo, dvospev, trospev ali četverospev za moške, ženske ali mešane glasove).
8)	Zadnji rok za vlaganje je 5. I. 1937 s parti-turo in glasovi.
9)	Vsakemu izvodu naj bo priloženo geslo v zapečateni kuverti,
10)	Po dogovoru povrnemo stroške za prepis.
11)	Poleg nagrad obstoji tudi možnost odkupa.
Prav tako razpihuje tri nagrade v višini dinarjev 1000, din 600, din 400 za izvirne slovenske zvočne igre.
Trajajo naj od pol do ene ure. Prednost imajo dela pisana v poljudnem in po možnosti narodnem slogu.
Vsa nagrajena dela bo jx>staja odkupila po običajni ceni.
Rokopise je treba poslati pod psevdonimom najkasneje do 5. jan. 1937 na naslov: Radiofonska oddajna fiostaja v Ljubljani, Bleivveisova c. 54.
Damski plašči
zopet v največji izbiri
Oglejte si neobvezno našo zalogo!
KONFEKCIJA
I. PREM, MMM»
GLAVNI TRG 13
Naprodaj gozdno ve'eposestvo
z dvorcem Puchenstein pri Dravogradu
Posestvo sestoji Iz 223 oralov v enem kosu. Od tega 200 oralov 30- do 80 letni pretežno jelov in bukov gozd za sekati, ostalo travniki, polje, pašniki, sadovnjaki in parki. V sredini posestva velik luksuzno zgrajen dvorce z lepimi 32 prostori. Prostori dvorca so parketirani in lamberlrani. Stropi v štukaturl, W. C. angl. Elegantne kopalnice. V vseh prostorih se nahajajo dragocene starinske peči. Pri dvorcu Je lepo zaraščen park z ribnikom. Pri ribniku ledenica. Prekrasna kapelica iz 17. stoletja. Nedaleč od dvorca so nameščena vsa potrebna gospodarska poslopja, ki sestoje iz dveh stanovanj za ekonomsko osebje, betoniranl hlevi za 12 glav, svinjaki za 40 glav, gospodarska kuhinja, zgradba za 20 vagonov sena in dve majhni leseni hiši za gozdne delavce. Razen tega velika garaža, pralnica s krušno pečjo, stanovanja za šoferjo in vrtnarje. Vsa poslopja so v najboljšem stanju. V vseh zgradbah lastni vodovod. Lastni ribolov, 6 velikih potokov in 20 km ob Dravi. Izredno dobra lega za izvoz lesa iz gozda s splavom ali železnico. Dobre ceste, železnica in reka Drava pod posestvom. Posestvo je oddaljeno 10 minut od žel. postaje Dravograd - Meža in 15 minut od Dravograda. Telefon, pošta, telegraf. Najugodnejše železniške zveze na vse strani. Posestvo lahko služi za letovišče, ekonomijo, sanatorij, zdravilišče za rekonvalescente, šolo, samostan aH sllčno. Tosestvo jo neobremenjeno ln zavarovano. — Detajlne informacije daje: FRANJO PRHTTNER,
SISAK — Jugoslavija.
ZAHVALA
za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
FRANCA CROBATHA
SEFA-SEN. TVRDKE FRANC CROBATH D. Z. O. Z.
so vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. — Zlasti smo dolžni zahvalo zdravnikoma gg. dr. Fajdtgl ln dr. liežku, ki sta mu lajšala trpljenje, č. s. Kolomanl za požrtvovalno nego ter gg. prof. Slaparju in dr. Simončiču za tolažllne obiske ob času pokojnikove bolezni.
Hvaležno se zahvaljujemo vsem, ki so blagopokojnlka spremili na njegovi poslednji poti v tako velikem številu, zlasti čč. duhovščini, domačemu sokolskemu društvu za častno stražo, kranjski godbi za ganljive žalostinke, zastopnikom sreskega načelstva, kranjsko In stražlške občine, ostalih javnih oblasti, Združenja trgovcev, Pomočniškega zbora, gasilske čete, domačemu nadvse požrtvovalnemu uslužbenstvu, odposlancem Narodne čitalnice, Zadruge »Narodni dom« ter ostalih narodnih ln stanovskih organizacij; nadalje številnim pokojnikovim stanovskim tovarišem in znancem od blizu in daleč, zlasti mestnemu županu g. Cirilu Plrcu za Izkazano posebno pozornost.
Končno bodi izrečena najtoplejša zahvala vsem številnim darovalcem prekrasnega cvetja ln vcncev, s katerimi se Jo obsulo njegovo poslednje domovanje.
Vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali s tolažbo ob strani, tisočera zahvala! Kranj, v oktobru 1936.
Globobo žalujoči CROBATHOVI
Izdajatelj: !van Rako*ee.
Urednik. Viktor Ccneie.