Vsak mora znati opravljati svojo nalogo
Od 18. do 25. aprila je bilo ob bregu Save v Sneberjah zelo ži-vahno. V tem času so se namreč
pripadniki enol terilorialne ubrambe i/ krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela
naše občine usposabljali za čim-boljše opravljanje svojih nalog. Za razliko od prejšnjih le( je urje-njc, ki je potekalo po petletnem republiškem programu usposab-Ijanja enot teriturialnc obrambe, bilo na terenu, pod šotori. Na bregu Save so v nizkem gozdičku teritorialci postavili več šotorov, travnik, porasel z nizkim grmi-čevjem, pa jim je ob lepem vre-menu služil kot učilnica. Vreme jim je bilo še kar naklonjeno; ju-Iranje temperature so bile sicer nizke, prek opoldneva pa je sonce kar prijetno grelo.
Med pripadniki enot terito-nalne obrambe je bilo videti obraze vseh starosti. V soboto in nedeljo so bile na usposabljanju tudi mladinke prostovoljke in mladinci prostovoljci. Vsaka skupina pripadnikov (usposab-ijanje je trajalo dva dni) je imela najprej  varnostno in  politično
\ zgojo, pri kateri so se seznanili z razmerami v svetu, naši državi, Sloveniji in občini. V vsaki sku-pini so se sestali tudi aktivi zveze komunistov.
Peter Lotrič, komandir ene izmecl enot, je povedal: »Že tret-jič sem s lo enoto na usposablja-nju. Med seboj se poznamo in se dobro razumeino. Tudi s hrano, ki nam jo vozijo iz Javnih skla-dišč, smo zelo zadovoljni.«
BorisFrank, eden izmed starc-šin, pa je takole menil: »Človek kar ne more verjeti, da je v tako kratkem času mogoče enoto tako dobro organizirati. To je moj prvi vtis.«
FrancRošelj, pripadnik: »Pre-senečen sem, ker nas je obiskalo loliko mladine. Pokazali smo jim orožje.«
In možje se v pogovoru razži-vijo. Medtem ko Franc Rošelj pripoveduje, ga sosed potreplja po rami in pohvali: »Dober vojak je,« reče zanj. Nato za tre-nutek pomolči, potem pa doda: »Samo ni vojak Švejk.« Vsi se zasmejimo. Starešina Dominik Kobal, nato reče: »Vidite, da je razpoloženje v enoti res na vjši-ni.«
»Vsega pa vam le ne bomopo-vedali,« so nato kljub zgovorno-sti »zagrozili« teritorialci.
»K.aj pa je to takega, kar no-čete povedati,« sem radovedna.
»To na primer,« reče nekdo, »da je tale moj sosed danes za-spal.« (Pokaže na zraven stoje-čega.)
»Toda zdaj bo s pridnostjo vse nadomestil,«     hitijo     razlagati drugi. »Povrhu vsega je še oblju-bil, da bo jutri prišel pravoča-sno.« In spet se vsi zasmejimo.
Seveda, potem se je treba zre-sniti. Spet se prične pouk. A pri-jelni občutek, da so si tovariši, prijatelji, ne zgolj bežni znanci, ostane. Spremlja jih še tudi potem, ko se vrnejo domov, na delo. In če se kdaj kasneje src-Oajo morda na kaki prireditvi ali kje drugje, kar nehote stopijo skupaj.
Da bi teritorialno obrambo, ki je tudi del naših ohoroženih sil, približuli šolarjem in takočimveč mladih Slovencev navdušili za vojaške poklice. so teritorialce obiskali ludi učenci h. in 7. ra-/reda OŠ Edvarda Kurdelja. Vi-deli so, kako poleka življenje v taboru, ogledali so st orožje, ra-dovedno so pokukali v vse šoto-re; le škoda, da med njimi ni bilo tudi deklet. Res se za vojaške poklice odločajo fantje, toda marsikaiero dekle bi prav tako z zanimanjem poslušalo, kako se naši taritje in niožje urijo za obrambo domovine.
Pripadnikc enot teritorialne obrambe pa je obiskalo tudi okoli 200 šolar jev iz Sredn je šole tiska in papirja, ki so pripravili kulturno zabavni program. Taboi so si ogledali tudi pred-stavniki občinskih družbenopoli-tičnih organizacij, izvršnega sveta in občinske skupščine ler starešine iz kasarne Bratstva in enotnosti.
DARJA JUVAN