I ftMEMSm Domovina
K .	1« IM SPIRIT
ew, / ]2^ unoua6€ oms
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY, MORNING. OCTOBER 2, 1968
StOV€NIAN
MORNING NfWSPAP«
Monakovski sporazum ii le!a 1938 je ničev
Zahodnonemška vlada v ^onnu je izjavila za 30-let-nico monakovskega sporazuma, da smatra tega za ničevega in da Nemčija ni-nia do ČSR nobenih ozemeljskih in političnih zahtev.
BONN, Nem. — Zahodno-^mška vlada je izjavila na dan 30-letnice sklenitve in podpisa ^oglasnega monakovskega dogovora, ki je v odsotnosti Češko-E'ovaške republike odločil, da ^ora ta odstopiti Sudetsko področje Hitlerjevi Nemčiji. Ta spo-j'azum je pomenil konec ČSR, do aterega je dejansko prišlo v marcu naslednje leto. Sporazum v Muenchenu so sklenile in podpisale Anglija, Francija, Italija m Nemčija.
izjava vlade v Bonnu pravi, a Je leta 1938 podpisani spora-“ničev” in da Nemčija nima Nobenih ozemeljskih ali politič-mb zahtev od Češkoslovaške.
■* asProtno spoštuje njeno neod-visnost in njene meje. Izjava Pravi, da je bil sklep o ničevosti monakovskega sporazuma “so-g asen”, da so se zanj izjavili vsi H ani vladne koalicije. V tej so .ot znano krščanski demokrati ln socialisti.
v ^raga je zahtevala tako izjavo m dolgo, Bonn jo je odlašal naj-ec zaradi domače politike, del-Pa tudi zato, da bi imel v ro-ah sredstvo za morebitne razgovore s Prago o vzpostavitvi ^dnih diplomatskih odnosov. edanja izjava naj bi vsekakor °kazala Čehom in Slovakom, a jim od strani Nemčije nobena nevarnost.
Sudetski nemški begunci,
Novi grobovi
Joseph Zakrajšek
Na poti v Marymount bolnico je umrl v ponedeljek 66 let stari Joseph Zakrajšek z 5186 Stanley Ave. na Maple Heights, doma v Krampljah pri Novi vasi pri Rakeku, od koder je prišel ZDA pred 50 leti, mož Mary, roj. Lukač, oče Josepha, Ralpha in Mary Chervenak, stari oče, brat Johna, Ralpha in Franka (zadnji v starem kraju). Pokojni je bil stavbenik in je gradil hiše do leta 1960, ko je prevzei gostilno na Northfield Rd. in jo vodil pod imenom Zak’s Tavern. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda v petek ob desetih, v cerkev sv. Barnabasa v North-fieldu, nato pa na tamkajšnje pokopališče Vseh svetnikov.
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
.° v času Hitlerja kričali, da ho-VoJ.° v Nemčijo in bili po koncu bo^116 dejansko tudi tja izgnani, g 0 brez dvoma izjavo vlade v Se0nnu obsodili in odklonili, ker h Je ta 2 n-)0 “odrekla vsem nji-Jm pravicam”.
*
ja^°nakovski dogovor je bil de-svet ° nmev s koncem druge
hovl°Vne vo:ine’ ko Je bila ob-vašk6na neodvisnost Češkoslo-
Ho eir
Zay2 nikdar več kakih te-
Predsednik avstrijske republike Jonas v Jugoslaviji
DUNAJ, Avstr. — Tito je bil februarja 1967 na Dunaju kot gost avstrijske vlade, sedaj je predsednik avstrijske republike Jonas vrnil obisk in bo ves ta teden v Jugoslaviji. Obiskal bo Beograd, Zagreb, Ljubljano in seveda tudi Brionske otoke, kjer se bo pogovarjal s Titom.
V Jugoslaviji se tega obiska zelo veselijo. Daje jim namreč priliko, da nekoliko pozabijo na osamljenost, ki napje pritiska sedanja Jugoslaviji sovražna’rU« ska politika. Časopisje poroča* da bodo ob tej priliki pogovor napeljali tudi na narodhopolitič-' ne zahteve koroških Slovenčev. Politično neurejeno stanje kdro-ških Slovencev je namreč edina večja ovira, da se ne more razviti med obema deželama pravo prijateljstvo.
Zagovorniki Fortasa v Senatu niso uspeli
Podporniki A. Fortasa v Senatu niso dobili potrebne dvotretjinske večine za končanje razprave o njegovi potrditvi.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj popoldne so podporniki imenovanja A. Fortasa za vrhovnega zveznega sodnika v Senatu predložili konec razprave o predlogu za njegovo potrditev. Predlog je propadel s 45:43, do potrebne dvotretjinske večine je manjkalo 14 glasov. Od ohijskih senatorjev je glasoval F. J. Lau-sche proti končanju razprave, S. Young pa za končanje.
Vodnik demokratske večine M. Mansfield je po končanem glasovanju prešel na druga vprašanja dnevnega reda, ko je izjavil, da bo svojo odločitev o tem, ali bo predlog dokončno opustil ali ga znova spravil na dnevni red, povedal v nekaj dneh. Med tem je očitno, da je potrditev A. Fortasa v Senatu propadla, četudi je predsednik L. B. Johnson še vedno prepričan, da bi A. Fortas dobil potrebno večino, če bi le prišlo v Senatu neposredno do glasovanja o njegovi potrditvi. Do glasovanja more priti šele, ko bo končana razprava, te pa ni mogoče končati brez Š6-glashosti dveh tretjim senata, ;) Glajvni h razlog. p.djpara i .proti
Nixon molči o svojem stališči! do Vietnama
WASHINGTON, D.C. — Republikanski kandidat Richard M. Nixon je do sedaj opisal svoje stališče do vietnamske vojne zelo ohlapno in megleno. Zato je pa stalno kritiziral in kritizira Johnsonovo politiko.
Že v tednih rdeče februarske ofenzive je očital Johnsonu, da je v Vietnamu premalo odločen in udaren. Nixonu tudi ni bilo prav, da je Johnson delal mirovne ponudbe ravno takrat, ko so komunisti stopnjevali vojskovanje. Po njegovem bi bilo treba na vsak rdeči udarec odgovoriti z močnejšim pritiskom.
Zadnje tedne se je pa Nixon nekoliko unesel, ne napada več tako ostro Johnsonove strategije, rajše se zavija v molk. Tudi svoje sodbe o pariški konferen ci še noče povedati.
Zadnja Humphreyjeva izjava bo pa Nixona prisilila, da bo prišel s pravo barvo na dan. To bo moral storiti tudi na pritisk ti-
potrditvi.A, Fortasa je bilo' njegovo stališče v' Vrhovnem sodišču ZDA o vprašanju spodab-nosti filmov za javno predvajanje. Fortasovi hašprbthikf so sanatorjem predvajali celo vrsto ‘umazanih” filmov, ki so na ta
stih republikancev, ki vidijo v Nixonovem izmikanju le škodo za strankino politiko.
Moštvo Puebla ne bo postavlieno pred sodišče
NEW YORK, N.Y. — Kljub vsem javnim grožnjam Severne Koreje, da bo moštvo ameriške izvidrtiške ladje Pueblo, ki je bila zasežena v preteklem januarju ob obali Severne Koreje, postavljeno pred sodišče in sojeno kot vojni zločinci,' če se Združene države ne opravičijo zaradi kršenja severnokorejskih o-
ocho'6 V Potsdamu je bilo nato Ne°Ce.no’ da morajo sudetski la _ Cl/z ČSR, da ta ne bo ime-
^Packi bil proti vdoru ** Češkoslovaško?
jo v;RtŠAVA< Polj. - Tu kroži. AclgmSb da je zunanji minister ir,u Bapacki bil proti vojaške, in je fSt°Pu Proti Češkoslovašk' 2apor 11 Zat° PostavIjen v hišni javn0 Sedaj §a mislijo mendr Njegov 0dstav*ti m postaviti na ve, nai° vrnesto zagovornika n 4d0dl°one politike, ske zarn Bapacki je na čelu polj-je brS91136 Poli'tike 10 let. On °Žn “hrezatomski pas” Sredo p ^ naJ bi tekel skozi Nato Jr°Pe 1° delil armade Ze od armad Varšavske zve-
Vrmensk
^faturT in toPlo- Naj višja tem-ra Preko 80.
Ho Či Minh nevtralen do predsedniških kandidatov
HANOI, Sev. Viet. — Ho Či Minhov režim je očitno sklenil, da se noče nobenemu predsedniškemu kandidatu ne zameriti ne orikupiti. Svojo nevtralnost je nokazal na originalen način: arvi dan je časopisje napadlo Nixona, drugi dan Humphreyja, ret ji dan pa oba skupaj! Hanoi rri tem še daleč ne kaže toliko ranimanja za ameriško volivno kampanjo kot na primer Saigon.
nas-
način dobili pravico javnega balnih voda, se to ne bo zgodilo.
Washington je Severno Korejo pred takim korakom ponovno ostro posvaril in zdi se. da to svarilo ni ostalo brez učinka. Severnokorejski diplomati so povedali diplomatom prijateljskih držav, da moštvo ladje Pueblo ne bo prišlo pred sodišče, pa naj se razgovori za njegovo izpustitev še tako dolgo vlečejo.
predvajanja. Pravi vzrok protovanja potrditvi je bil seveda političen. Republikanski senatorji, pa tudi del demokratov, ki ne mara liberalnega A. Fortasa, ne mara, da bi predsednik L. B. Johnson podaljšal ob koncu svoje poslovne dobe liberalno večino v zveznem vrhovnem sodišču.
Različna velikost
SACRAMENTO, Calif. — Kalifornija je po obsegu tretja država Unije in je 127-krat večja od Rhode Islanda, najmanjše izmed držav v Uniji.
IZRAEL VOLJAN POPUSTITI
Izrael je odklonil sovjetski predlog za ureditev spora z Arabci, ker “ne predstavlja nič novega” in ker se v preteklosti jamstvo štirih vele sil, ki ga ZSSR zopet predlaga, ni obneslo. -ZDA svetujejo v odgovoru na sovjetski pred-losr razgovore v okviru ZN in ne v okviru štirih velesil. — Izrael se je pripravljen umakniti z ve čine zasedenega arabskega ozemlja za — primemo ceno.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— |ga tajnika ZN U Tanta za vpra-Z zasedanjem glavne skupščine j šanja Srednjega vzhoda. Ameri-Združenih narodov in v zvezi sjški državni tajnik se bo brez tem s nrihodom večine zuna- dvoma razgovarjal o tem vpra-njih ministrov v New York je šanju s sovjetskim zunanjim
Pravična odločitev?
VARŠAVA, Polj. — Klub lažnivcev v Wroclavi, nekdanjem Breslauu, je imenoval vremenskega napovedovalca krajevne televizijske postaje za svojega častnega člana.
nostalo tu središče mednarodne oolitike. Ameriški državni tajnik D. Rusk ie že prvi dan svo-iega bivanja tu sprejel nolee generalnega sekretarja ZN U Tanta tudi izraelskega zunanjega ministra Abbo Ebana. Raztovarjala sta se o mirovnih načrtih za Srednji vzhod. Včerai se je Rusk razgovarjal z zunanjima ministroma Egipta in Jordanije.
Prevladuje mišljenje, da je treba spor med Izraelom in njegovimi sosedi rešiti do prihodnje pomladi, sicer bo nastooila nevarnost novega oboroženega snonada. Trdijo, da iščeta mirno rešitev taVo Egint kot Jordanija. Nihče noče nri tem neposrednih razgovorov z Izraelom.
Sovjetska zveza je pred nar tedni poslala ZDA svoj predlog za pomiritev Sredniega vzhoda.
’o njem naj bi se Izrael umaknil z vsega v zadnji vojni zasedenega ozemlja, arabske države nai bi končale z njim “vojno stanje”. štiri velike sile na naj bi jamčile za meje in mir med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Izrael je ta predlog odklonil, ker ne da dosti na tuje jamstvo za svojo varnost. V preteklosti se namreč ni izkazalo.
ministrom A. Gromikom, ki je prišel v New York včeraj.
Izrael je izdelal svoj lasten predlog in ga izročil Washingto-nu v vpogled. Pripravljen se je umakniti s Sinaja in večjega dela Jordanije na desnem bregu Jordana, obdržati pa hoče višavje Golan v Siriji. Pogoj za umik je jamstvo za prosto plovbo skozi Sueški prekop in Akabski zaliv, končanje vojnega stanja z a-rabskimi sosedi in sklenitev miru z njimi. Izrael bi obdržal Jeruzalem, Jordanija pa bi dobila tam islamske svete kraje. Vse o-zemlje, ki bi ga Izrael izpraznil, mora ostati demilitarizirano.
Iz Clevelanda in okolice
m
S potovanja se je vrnil— Zastopnik A. D. g. Ivan Prezelj se je včeraj zdrav in zadovoljen vrnil s tritedenskega potovanja po Sveti deželi, Egiptu, Grčiji in Španiji.
Zadušnica—
V petek ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Šimenc ob 30. obletnici njene smrti.
Razstava kitajske umetnosti—
Cleveland Museum of Art je pripravil razstavo kitajske umetnosti v času dinastije Yuan v letih 1279-1368. Skupno je razstavljenih preko 300 del, nekaj adinstvenega ne le za Cleveland, ampak za ves svobodni svet. Razstava bo odprta danes dopoldne ob desetih in bo ostala od-arta do 24. novembra.
Zastopnik ZN G. V. Jarring naj posreduje
Združene države so koncem preteklega tedna odgovorile na sovjetski predlog. V tem odgovoru kot tudi v razgovorih z zunanjimi ministri Jordanije in Egipta je Dean Rusk svetoval a-rabskim državam, naj iščejo pot do ureditve spora z Izraelom preko Gunnarja V. Jarringa, posebnega opolnomočenca glavne-
Ho či Minh pred razgovori z	WWcrf,?
CLEVELAND, O. — Tako imamo sedaj še en kanal, ki po njem lahko potekajo raz= govori o premirju w Vietne> mu: dialog med Ho či Mm-hom in predsedniškimi kandidati. Pravzaprav le med Hum-Phreyjem ter Nixonom, kajti
dai h„s c-	i	^tbo,r",rrt
Humnhrevjeva izjava
odgoyori. Ali bo to tudi storil m kaj bo odgovoril, ua to moramo počakati.
Za Ho či Minha ie Humnhrevjeva izjava dragocena. Daie mu možnost, da io iziera
Wallace „e tale veselja, da bi	Droli ^ LukoVprT«
se razeovarial s M«	_ 1£>UXJU kot proti
se razgovarjal s Ho Či Min hom, ta pa še manj, da bi se prerekal z alabamskim guvernerjem.
Dialog je začel predsinoč-njim demokratski kandidat Humphrey v svojem govoru v Salt Lake City. Govor je bil napovedan, televizija ga je prenašala. Humphrey stavi torej dosti upov nanj. Toda kakšnih?
Bistvo njegove izjave je napoved, da bo ustavil bombardiranje Severnega Vietnama, ce bo izvoljen, bo Ho či Minh obnovil skupaj z Amerikanci Demilitarizirano cono. Seveda je Humphrey okrasil svojo izjavo z vsemi mogočimi pripombami, ki gotovo niso noben prispevek k jasnosti njegovega stališča.
Nixonu. ne da bi nri tem tvegal notrebo. do spremeni svoje 1astno stališče.
Johnsona iq HnmnVrevie^a
iHo.zo sn^zu*
Tr0 ^	Vido. do
noVol ,rov W	TnW
'■on. nba 0+0 r,o „0fUlr,o d^ron. Wo	^ Wi demo.
WotsVo	v toVo važ-
VTVoSonru. W io
mirjp TT	^
dvo HoUS^-9	M.nh
"nnolnomo upraven d»
Uefo. v;	V
Š°.	"v-a^dlo ToWong
; rd— Nai PO. Oko bi se J^hpppp ’-»mislil in sni,_
Ct'1- ^ Numphrevievo stališč« ^ V tem sluČaiu bi nastal smesen položaj: razvoi razgo-
ie
prisilila tudi Nixona na licitiranje, kolikor ga; še ni. Kaj naj na nudi več kot Humphrey in se pri tem ne zameri kraguljem vseh vrst? Ako ne ponudi nič, ga bodo njegovi nasprotniki in tekmeci hitro porinili med kragulje prvegg razreda.
Ho Či Minh ima torej več potov, da izigra Humphreyja in Nixona, pri tem ima pa še to ugodnost, da se mu do 5. novembra ne mudi z odgovorom. Saj se lahko zmeraj o-trese stvarnega odgovora z izgovorom. da zaenkrat ni izvoljen ne Humphrey ne Nixon in da se s kandidati noče raz-govarjati; saj se še z Johnsonom le takrat, kadar je pri volji.
Zato ne moremo računati, da bo dialog med Ho Či Min-hom in predsedniškimi kandidati živahen pred 5. novembrom. Lahko pa dialog poživi
.n	X	U X
vorov o premirju bi dobil vi- Jobnson. ako spremeni svoje
se osebno izmaže iz vietnamske vojne v kar najlepši luči. Ta potreba mu narekuje, da fnora zagrabiti vsako priliko za premirje ne glede na stanje ameriške volivne kampanje. Ako se mu bo prilika ponudila, jo ne bo zamudil, kot jih je menda do sedaj že nekaj. Dialog o premirju v Vietnamu ni torej preprosta stvar. Posebno zamotan bo do 5. novembra. Po 5. novembru bo položaj jasnejši, ker bomo imeli do 20. januarja samo tri glavne igralce: Johnsona, Ho Či Minha in izvoljenega predsednika. Po 20. januarju bosta ostala le dva: Ho Či Minh in novi predsednik.
Kot je stanje za Ho Či Minha ugodno, je mož vendarle pred težko izbiro: ali naj se odloči za premirje pred 5. oktobrom, ali v dobi med 5. novembrom in 20. januarjem ali po 20. januarju. Kako se bo odločil, morda danes še sam ne ve.
I. A.
Wilson zopet v težavah
BLACKPOOL, Ang. — Na letni konferenci Delavske stranke je bil s skoraj 5 proti 1 izglasovan predlog skrajnih levičarjev, da naj vlada ukine obvezno nadziranje plač in cen, ker da je to v nasprotju z delavskimi koristmi. Predlog je bil sprejet kljub vsem svarilom in prepričevanjem finančnega ministra Royja Jenkinsa in ministra za produkcijo Barbare Castle. Sklep konference ne veže vlade, predsednik te H. Wilson se tudi ni mešal v razpravo.
Roy Jenkins je 1,231 delegatom delavske stranke poveda jasno, da so se plače delavstva v preteklem letu povečale za 6% cene so v istem času porastle le za 2%, produkcija pa se je povi šala le za 1%. Minister je po udaril, da je čisti dohodek delavstva porastel za cele 4% Pritožbe delavstva torej niso na mestu, edino, kar je nerodno, je to, da “mi tega povišanja nismo zaslužili”.
Konferenci je bil stavljen tudi predlog za popolno nacionalizacijo industrije, pa je bil odklonjen.
Scranton napravil
v Evropi dober vtis
WASHINGTON, D.C. — William Scranton, bivši guverner Pennsvlvanie ter znan republikanski vodnik, ki ga je R. M. Nixon poslal v Evropo, da si zanj ogleda položaj tam in se seznani s pogledi vodnikov evropskih držav na svetovni položaj 'n posebej na odnose do ZDA, je napravil na evropske državnike na splošno dober vtis.
Tisti, ki so z njim tekom te njegove poti, govorili, se vesele možnosti, da bo postal državni tajnik v Nixonovi administraciji, če bo seveda republikanec v novembru zmagal in prišel v Belo hišo.
Zadnje vesti
Wallace še vedno išče podpredsednika
BIRMINGHAM, Ala. — G Wallace še ni objavil imena podpredsedniškega kandidata, čeprav do volitev ni več niti pet tednov. Trdijo, da je podpredsedniško kandidaturo ponudil direktorju FBI E. Hooverju, ki pa jo je gladko odklonil, sedaj ima pred seboj več imen, med njimi gen. Curtis LeMayja, pa se še ni odločil niti on ne predvideni kandidati.
Gen. LeMay je stvaritelj ameriške strateške aviacije in njen dolgoletni poveljnik. Predno je šel v pokoj, je bil načelnik glavnega stana Letalskih sil. Znan je kot zagovornik vojaške odločitve v Vietnamu. Če bi Wallace izbral njega, bi to brez dvoma potisnilo vietnamsko vojno še bolj v ospredje volivne borbe.
Bodimo pri vsaki vožnji pre-ridni in zmanjšujmo število fcrtevj
WASHINGTON, D.C. — Železniške družbe so ukinile v zadnjih 10 letih blizu 500 potniških vlakov, češ da imajo z njimi izgubo, ker je promet premajhen. Sedaj je zvezna komisija za ta promet ICC dognala, da so imele železniške drilžbe dejansko v letih 1954-1966 vendar 35 milijonov dobička. Železniške družbe zavračajo to dognanje kot “uspeh nove matematike”. PARIZ, Fr. — Člani severno-vietnamske delegacije tu so včeraj izjavili, da Humphreyjeva obljuba o končanju bombardiranja ni “nič novega” in se v bistvu ne razlikuje od stališča predsednika L. B. Johnsona, zato je nesprejemljiva. Hanoi zahteva brezpogojno končanje letalskih napadov. Tudi sovjetska agencija TASS ne najde v Hum-phreyjevem predlogu nič novega.
MOSKVA, ZSSR. — Pričakujejo, da bodo za konec tedna le prišli zastopniki ČSR na razgovore z vodniki ZSSR. Delegacijo ČSR bosta baje vodila predsednik L. Svoboda in generalni sekretar KP A. Dubček.
BUDIMPEŠTA, Madž. — Včeraj so predstavniki 57 Komunističnih partij soglasno sklenili, da je treba konferenco vodnikov Komunističnih partij z vsega sveta, ki je bila določena za 25. november 1968 v Moskvi, odložiti. Sklenjeno je bilo, da se bodo zastopniki Komunističnih partij zbrali 17. novembra na nov pripravljalni sestanek tu, da določijo nov datum za konferenco, ki je bila odložena. Trdijo, da so Komunistične partije zahodne Evrope nastopile odločno proti vsaki konferenci PK, dokler ni rešeno vprašanje ČSR.
Ameriška Domovina
6H7 St. Clalr Ave — HEnderaon 1-062? — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Publish-.-ni daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
i	NAROČNINA:
Ra 2^družene države:
)	(16.00 na leto; $8.00 za pol leta; (5.00 za 3 mcMe«
Ka Kanado in deželo izven Združenih držav:
^ (18.00 na leto; (9.00 za pol leta; (5.50 za 3 mezeče Petkova Izdaja (5.00 na leto
I	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
!	(16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
(18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year

Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 190 Weds., Oct. 2, 1968
Ob 30-letnici monakovskega dogovora
A	I.
V ponedeljek, 30. septembra, je minilo 30 let, odkar sta zahodni sili Velika Britanija in Francija v Muenchenu (Monakovem), glavnem mestu Bavarske, sprejela Hitlerjevo zahtevo po priključitvi Sudetov, dela Češkoslovaške, kjer so imeli Nemci večino, Nemčiji. Mussolini, “duce”
Italije, je podpiral zahtevo “Fuehrerja”. Hitler je zatrjeval, da je to zadnja nemška zahteva in da bo zato v bodoče dal svetu mir.
Veliki štirje, ki so v Muenchenu barantali z bodočnostjo Češkoslovaške, niso te nič vprašali, kaj ona želi, oziroma zahteva, šli so mirno preko nje, ji vsilili svojo voljo, čeprav je bila vsaj Francija v okviru zavezniške in vojaške pogodbe dolžna varovati nedotakljivost češkoslovaški meja. Isto dolžnost sta imeli v okviru Male antante Jugoslavija in Romunija.
Predsednik ČSR Beneš je pristal na monakovske sklepe, da bi rešil Češkoslovaško prelivanja krvi, ki kljub vsemu ne bi moglo rešiti njene svobode. V oktobru so Hitlerjeve vojske zasedle Sudete, v prihodnjem marcu pa nato še vso ostalo Češko, Slovaški pa je Hitler priznal neodvisnost. Poleti je Hitler zahteval od Poljske, ki je sodelovala še v marcu pri zasedanju Češke s Hitlerjevo Nemčijo, znani “Koridor”, čeprav je preje v Muenchenu izjavil, da Nemčija nima več nobenih zahtev! Vprašanje “Koridorja” je nato privedlo do Hilterjevega napada na Poljsko 1. septembra 1939 in do druge svetovne vojne.
Popuščanje v Muenchenu je Hitlerja prepričalo, da se Velika Britanija in Prancija nočeta vojskovati, da mu bosta pustila prosti roki pri urejanju Evrope po njegovi volji.
Do podobnega zaključka je prišel Mussolini. Ko je Francija ob naraščajoči vojni nevarnosti klicala rezerviste pod orožje, so ti spraševali “Zakaj?”. Zakaj naj bi se vojskovali? Zakaj spravljali v nevarnost svoje življenje? Ko so se v maju 1940 valile Hitlerjeve armade preko Francije, so Francozi spoznali, zakaj bi se morali boriti, pa je bilo prepozno! Veliko Britanijo je rešilo pred nemško poplavo samo morje.
Z velikanskim naporom in z združenimi silami Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze je bila končno Hitlerjevo Nemčija strta. Kot po prvi svetovni vojni je bilo tudi tokrat prepričanje: Nobene vojne več! Upanje je bilo prazno. Komaj so Združene države razpustile najmočnejše vojne sile, kar jih je svet kdaj videl, ko je v avgustu 1945 položila Japonska orožje, je Stalin začel uveljavljati svoje načrte v Evropi in Aziji.
Naglo je bil uveden komunizem v Romuniji in Bolgariji, odstranjen zadnji ostanek videz demokracije v Jugoslaviji in na Poljskem, pripravljena tla za uvedbo komunistične diktature na Madžarskem in na Češkoslovaškem.
Stalin je videl, da sta Amerika in Anglija vojne siti in da lahko dogovore v Jalti razlaga po svoje. Komunizem je postal nesporen in absoluten gospodar v Evropi do črte Trst-Ščečin (Stettin). Železni zastor je padel preko sredine Evrope.
Svobodna Evropa in Amerika sta tedaj spoznali, da Stalin šteje samo divizije, da upošteva samo silo. Organizirali sta Severno-atlantsko obrambno zvezo, ki naj bi se pripravila, da z oboroženo roko brani, kar je še v Evropi svobodnega ostalo. V prvi dobi so nosile glavno težo Amerika, Anglija in Francija, kasneje pa sta organizirali svoje oborožene sile tudi Zahodna Nemčija in Italija.
Podobno skušnjo kot v Evropi je imela Amerika v Koreji. Komaj je državni tajnik izjavil, da je Južna Koreja izven ameriškega obrambnega pasu, že so vojske komunistične Severne Koreje vdrle na jug. Amerika je v krvavi vojni Južno Korejo osvobodila.
Truman je odločil tedaj, da naj se vojna v Koreji konča s kompromisom, z nekako obnovo predvojnega stanja.
To popuščanje je dalo upanje vodnikom komunističnega upora v fndokini. Francija je prepustila Severni Vietnam komunistom, Južni Vietnam, Kambodža in Laos naj bi ostali izven “bambusove zavese”. V Washingtonu so se v smislu načela o ustavitvi komunističnega osvajanja odločili dati Južnemu Vietnamu omejeno pomoč. Temu se je z njo posrečilo premagati notranje težave prvega razdobja, ko pa je izgledalo, da bo vladi v Saigonu uspelo organizirati življenja sposobno državo, so se v Severnem Vietnamu odločili to oreprečiti in zediniti oba Vietnama pod komunistično oblastjo.
Tako se je začel v Južnem Vietnamu komunistični upor prejšnji večer, škof je še blago-po naročilu in pod vodstvom Severnega Vietnama. Ko Južni Vietnam sam ni bil sposoben braniti svoje neodvisnosti, so se Združene države vedno bolj zapletale v boj. Vojaški svetovalci so postali bolj številni, dobili so dovoljenje, da
streljajo v “samoobrambi”, nato pa so začeli posegati neposredno v samo vojskovanje.
To odločitev je napravil še pokojni predsednik J. F. Kennedy, njegov naslednik je poslal postopno v Južni Vietnam preko pol milijona ameriških vojakov. To je delal postopno in tako dal rdečim možnost, da so se postopno na to pripravili. Ameriški cilj v Južnem Vietnamu je podoben, kot je bil v Koreji: ohraniti stari položaj. Pustiti Severni Vietnam komunistom, Južni Vietnam pa pomagati izgraditi v neodvisno, življenja sposobno demokratično državo.
(Konec jutri)

mmsm


BESEDA IZ NARODA
ODA I
Mariborski škof ¥ HamiiSonu
CLEVELAND, O. — Ko nas je Father Turk s svojim avtomobilom pripeljal pred mogočno poslopje mlade slovenske fare okrog 4h popoldne v nedeljo, 8. septembra, nas je že čakala množica ljudi. Dvorana, ki začasno služi tudi za cerkev, stoji na krasnem, zelo lahko dostopnem prostoru ob glavni cesti. Prostora za parkiranje jim ne bo nikdar zmanjkalo. Župnik dr. Tomc je gledal daleč v bodočnost, ko je iskal prostor za novo faro. Spomnim se, kako odločno je zavrnil škofov predlog, da bi kupil za Slovence neko staro, zapuščeno italijansko cerkev. “Če za Italijane ni več dobra, še manj za nas Slovence,” je dejal. Kupil je nekaj akrov zemlje in v kratkem času pozidal veliko stavbo z dvema dvoranama.
Ob 5h je škof začel mašo v spodnji dvorani, ki služi za cerkev in ki se je tokrat napolnila do zadnjega kotička. Med pridigo je škof pohvali podjetnost in p o ž r t v o valnost hamiltonskih vernikov in njihovega župnika. Čestital jim je k uspehom in jih spodbujal, da se tudi v naprej tako tesno oklepajo cerkve in svojega dušnega pastirja, slovenskih navad in materine besede. Po maši je bil v zgornji dvorani prijeten družabni večer. Pridne hamiltonske Slovenke so pripravile okusno večerjo. Na o-dru so igrali štirje mladi muzikanti. Ni bilo plesa, toda petja je bilo dosti. Tudi škof je pridno pomagal pri petju, škof rac poje in je tudi v tem oziru pravi naslednik svojega velikega prednika Slomška.
Ko sem govoril z muzikanti sem zvedel, da so vsi razen enega Prekmurci. Vprašali so me, odkod sem jaz, in ko so zvedeli da sem tudi jaz iz Prekmurja, so rekli: “Te pa po naše guči-mo.” Tako smo začeli po prekmursko govoriti in ko sem priše' na vrsto za nagovor, sem tudi zbrano občinstvo nagovoril prekmurščini. Večina navzočih so itak bili Prekmurci. Seveda sem jih hvalil. Pa ne zato, ker vsak svoje hvali, ampak 'zato, ker res zaslužijo, kakor mi je to g. župnik povedal. Priporočal sem jim, naj bodo dobri do drugih, ki niso Prekmurci. Dopovedoval sem jim, da sicer ni lepo, če kdo ni Prekmurec, greh pa ni, ker ni njegova krivda. Pri tem sem videl, da so mi nekateri žugali s prstom, kar ne pomeni kaj dobrega. Posebno ena Kranjica je očitno kazala, da ne soglaša mojimi trditvami. Pa smo se končno poglihali tako, da smo bili vsi drugo jutro pri njih na zajtrku.
Drugo jutro, v ponedeljek, sta nas že po maši čakala Father Prebil in Father Vukšinič. Že prešnji dan smo se zmenili, da si bomo ogledali Niagarske slapove in okolico. Fr. Vukšinič je bil za šoferja. Med potjo smo se u-'tavili pri šuštaršičevih, ki imajo v Hamiltonu majhno tovarno za izdelavo pohištva. Tu smo pri njihovi gostoljubni mizi imeli o-bilen zajtrk. To je bila cena, da je ga. Jožica opustila tožbo zaradi “protikranjskega” govora
slovil njihov dom, potem smo šli naprej proti Niagari. Med potjo je župnik Tomc razlagal, kako so Šuštaršičev! posvojili štiri
revne otroke in kako je z vsakim otrokom prišel v družino blagoslov božji pri njihovem podjetju. Že dopoldne smo si o-gledali Niagarske slapove s kanadske strani, škof je občudoval silno moč slapov. Ob Ih popoldne smo sedeli pri kosilu pri Fathru Vukšiniču v naselbini Snyder blizu slapov. Tu on žup-nikuje pri cerkvi sv. Jožefa. Ima že velike načrte, kako bo cerkev povečal in prenovil. Po kosilu smo si ogedali Marineland, ki leži v njegovi fari. Neki mladi Štajerc, doma od Sv. Jurija v Slovenskih goricah, je dal sezidati velik pokrit bazen, kjer ima delfine in tjulne. Tjulne dresira in dela z njimi razne predstave. Okrog bazena in v bližnjem gozdiču ima živalski vrt. Mnogo turistov obiskuje skozi leto ta kraj. Občudovali smo spretnost tjulnov. še bolj pa spretnost mladega Slovenca, ki je komaj pred 19 leti prišel v to deželo in njegov obrat ima danes že 1 milijon dolarjev prometa.
Šli smo naprej pogledat “Wax Museum” in potem sta se Father Prebil in Tomc ločila od nas ter šla nazaj. Father Vukšinič nas je zapeljal celo čez mejo na a-meriško stran. Tu smo si ogledali zopet slapove od druge strani in potem hiteli v Buffalo na letališče. Ob 8h zvečer sva s škofom bila že v zraku v smeri proti Milwaukee, Wisconsin.
Father Varga
na ta način, da radi pridemo, kadar nas vabijo na svoje prireditve.
Večerjo bodo začeli servirati ob 7. uri zvečer. Vstopnice (2.50) dobite v preprodaji pri vseh odbornikih Društva SPB, ali na večer pri vhodu v dvorano.
V soboto zvečer gremo na družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
Jože Melaher
Klub slov. upokojencev v Euclidu vabi na sejo
EUCLID, O. — Kakor vsak prvi četrtek v mesecu tako ima Klub slovenskih upokojencev v Euclidu tudi ta četrtek, 3. oktobra, redno sejo. Seja je točno ob dveh popoldne v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Naše seje so prijetne, pa tudi važne.
Na tej seji bodo na razpolago slike članov kluba, ki jih je napravil naš rojak Kausek. So v barvi in jih lahko vsakdo naroči po znižani ceni. Fotograf bo sam prišel na sejo, da bo vzel naročila.
' Ko je uradni del seje končan, je na razpolago prigrizek in seveda še kaj, za preganjanje žeje in ustvarjanje dobrega razpoloženja. Ko pride to, se oglasi slovenska pesem nam vsem v veselje.
Na svidenje na seji!
Frank Rupert
Gremo na družabni večer
CLEVELAND, O. — V soboto, 5. oktobra, bo v veliki dvorani pri Sv. Vidu res pravi družabni večer. Društvo SPB Clevelanc bo goste najprej pogostilo z o-kusno večerjo, kar bo dober začetek za dobro voljo.
Mlade “Vandrovce” smo že večkrat slišali, kako poskočno ga urežejo na svoje instrumente. To so sami mladi slovenski fantje in je prav, da jim z lepo udeležbo napravimo veselje. Mladi se med seboj poznajo, zato se samo po sebi razume, da bo mladina šla z mladimi muzikanti.
Seveda, vsem pa ni za ples. Nismo pa še srečali Slovenca, ki mu ne bi bilo mar za petje. Bodite brez skrbi. Vse je domenjeno. Vsak bo lahko poslušal ali sam pomagal prepevati.
Družabni večeri naj bodo to kar besede povedo: Naj družijo ljudi, ki po svojem poklicu, starosti in po svojih skrbeh vsak hodi svojo življenjsko pot. Različne poklicne dolžnosti nas kaj kmalu morejo odtujiti od prijateljev in skupnosti, če se družbe izogibamo in ne iščemo prilik za prijateljska snidenja in osebnih stikov s starimi znanci. Kdor je delal ali še sodeluje pri organizacijah, dobro ve, koliko časa, dela in skrbi je pripravljati in misliti na vse podrobnosti za izvedbo prireditve, ki jih noben dobiček ne bi mogel poplačati, če bi to delali samo za plačilo.
Glavni namen organizacije tudi niso samo zabave in družabni večeri. Odborniki se redno sestajajo skozi vse leto, si prizadevajo, da Slovenci ne pozabimo naših narodnih dolžnosti, slovenskih žrtev za narodno svobodo in tudi tistih, ki so morali za to trpeti preganjanje in pomanjkanje. Zato je več kot prav, da upoštevamo društveno delovanje požrtvovalnih ljudi, — ki so danes že zelo redki —, in jim da-
Upokojuncgm za ialittgs Aventfs okrožje
CLEVELAND, O. — Jesen je čas za snovanje zimskih aktivnosti in družabnega življenja po domovih in v javnosti.
Kot menda vsi ostali klubi u-pokojencev, tudi naš klub prireja po seji prigrizek v počast rojstnih dni v tem času rojenim članom. Za izredne prilike naše kuharice pripravijo cel banket. Slučaj je nanesel, da naša naj-priletnejša članica praznuje rojstni dan. V počastitev njenega kot tudi vseh ostalih, snujejo naše kuharice nekaj izrednega.
Tem potom vabimo vse članice, da se udeležijo prihodnje seje 9. oktobra ter da vsak pripelje po enega kandidata!
Na svidenje!
Joseph Malečkar
časa vendar kaj koristnega izcimi. Naš stocktonski tedenski časopis “The Stockton News”, kateri je med čitatelji priljubljen posebno radi “News Opinion Poll”, prinaša rezultate na stavljena vprašanja preteklega tedna o priljubljenosti kandidatov za predsedniško mesto.
Resnica je, da je ta pregled nekaj tednov pred datumom novembrskih volitev, vendar je že tu po procentih ljudskega glasovanja za odstavek tega časopisa zanimiv izid:
Republikanska stranka na čelu s kandidatom
R. Nixonom .............52%
Neodvisna stranka s kandidatom Wallaeeom 26% Demokratska stranka
s sedanjim podpredsednikom H. Humphreyjem . 20% Izid glasovanja je pripisati že znanim vzrokom, katerim pa dodaj emo tudi neke vrste naglega s o c i j aliziranja, kot zatrjujejo državljani.
Ravno tako je viden padec zelo priljubljenega demokratskega zastopnika spodnje zbornice. Po dolgem času vodijo republikanci v razmerju 60:38.
SLOVENSKI SMUČARJI, POZOR! — Iz informativnega gorskega mesečnika “Meadow-mont Village News” posnemam, da bodo v mesecu februarju leta 1969 alpske prvenstvene smučarske tekme v Mt. Reba Ski Bowl. To je izredne važnosti za vse zainteresirance, kakor tudi za državo Kalifornijo, da je bil izbran ta prostor po presledku 12 let in potrjen odlok meseca junija od U.S. smučar skega združenja na sestanku pri jezeru Placid. N.Y. Tozavedna objava je bila javno razglašena od predsednika g. Bruce Orvisa Mt. Reba in Bear Valley Corporation.
Pri tekmovanju bo sodelovalo poleg ameriškega tudi kanadsko moštvo.
Maks Simončič

IZ NAŠIH VRŠI
Dobrodošla!
STOCKTON, Calif. — K slovenskima družinama — gg. Jožeta Starca in Martina Vraničarja ter strica č. g. župnika dr. Starca je prispela iz Križevcev na Hrvaškem v mesto Stockton na 6-mesečni študijski dopust gdč. Vesna Starc, hčerka prof. tujih jezikov g. Starca in profesorice matematike.
Osemnajstletna mladenka je pred vstopom na univerzo v starem kraju, kjer se misli posvetiti študiju angleškega in francoskega jezika. V obeh jezikih je doma, prišla pa je dopolnjevanje in podrobnejši študij angleščine.
Temnolasa, prikupne zunanjosti obiskuje tečaje v Delta Col-1 Vas
Willoughby, Ohio. — Po-zdraljamo uredništvo! Ker bo rok moje naročnine kmalu potekel, Vam priloženo pošiljam ček v znesku 8 dolarjev za nadaljnih šest mesecev.
Z Ameriško Domovino smo vsi zelo zadovoljni in jo tudi redno dobivamo. Potom Ameriške Domovine izvemo vse splošne novice, katere v angleščini še bolj slabo razumemo. Obenem pa mi pride list zelo prav za hčerko, ki zna slovensko čitati, da tega ne pozabi.
Z najlepšimi pozdravi in željami, da bi dobili čim več novih naročnikov, ostajam Vaša zvesta
naročnica /Tatilda Koren
*
Sinclair Mills, B.C. — Spoštovano uredništvo! Najlepša hvala za obvestilo, da mi ta mesec poteče naročnina za Ameriško Domovino. Tu Vam prilagam denarno nakaznico za poravnavo naročnine za eno leto. Z listom sem zadovoljen. Želim Vam obilo uspeha in mnogo naročnikov, najlepše pozdravljam kot
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Prav lepo se Vam zahvalim za obvestilo glede poteka moje naročnine in Vam ponovno pošiljam za enoletno naročnino za priljubljeni list A-nieriška Domovina, katerega rada berem, ker me seznanja z lokalnimi novicami, kakor tudi s svetovnimi dogodki.
Želeč Vam obilo uspeha v Vašem časnikarskem delu, Vas lepo pozdravlja
Karolina Kess
lege v Stocktonu z vsem zani-jtudi vse čitatelje Ameriške Do-manjem in se razume tudi dele- movine.	Franc Zorec
žem domotožja po rojstnehi kraju.
Želimo ji, da bi si v teh kratkih mesecih pridobila toliko mero znanja, da si bo lažje v bodočem študiju na domači univerzi
Lethbridge, Alta. — Spoštovana uprava! V prilogi Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $18 za obnovo naročnine na Ameriško Domovino, katera mi utirala pot, za katero se je v živ- je potekla 1. oktobra 1968. Prav Ijenju odločila. Prijeten čas v lep pozdrav in Bog Vas živi!
tem nepoznanem ji kraju si bo lahko krajšala z obiski pri slovenskih družinah.
Ne samo poletna vročina, tudi politična se vriva v življenje Kalif orničanov in jim pridno meša glave. Res je in popolnoma razumljivo, da čas prinaša svoje in tako je tudi s politiko. Ljudje žele spremembe, ker si v njej obetajo nekaj več, spremembe, če že več ne, pa vsaj začasnih
mo priznanje in vzpodbudo vsaj obljub, iz katerih se od časa do
Jernej Hribar *
Gilbert, Minn. — Spoštovano uradništvo! Prav lepa hvala za obvestilo, da mi poteče naročnina za Ameriško Domovino, katero zelo rada čitam in komaj čakam, da pride, nakar jo vso pre-čitam, od začetka do konca. Prilagam ček za enoletno naročnino.
Prav lepo pozdravljam celotno osobje Ameriške Domovine.
Mrs. Mary Janchar
i pregleda o podatkih
V treh letih se podvoje informacije o vesolju.
Znanost, ki zbira in uskladi-■čuje podatke ter jih po želji po-5reduje naročnikom, je tako nlada, da pravzaprav nima niti 'e imena, njen pomen pa je več-i iz leta v leto. Problem je v em, kako ohraniti pregled nad čedalje silovitejšim plazom raz-ilh znanstvenih informacij, da le bi raziskovalci in strokovnjaki odkrivali stvari, ki so že nekaj časa znane in tudi strokovno »bdelane v tej ali oni reviji.
Ocene o številu po vsem svetu 'zhajajočih naravoslovnih in 'ehničnih revij se gibljejo med 10 in 100 tisoč — niti o tem torej ri točnih podatkov — kot najverjetnejše število pa omenjajo 10,000 revij, v katerih je objav-! j enih vsako leto približno dva milijona izvirnih razprav. Štežil o novih strokovnih knjig oce-ijujejo na 40 do 75 tisoč naslovov letno, pri čemer je najver-'etnejši podatek, ki govori o "0,000 naslovih. Prišteti je treba lo 150,000 samo interno razmno-čenih poročil o raziskavah, 300,-100 prijavljenih patentov in — kpet samo ocena — okoli 700,000 lektorskih disertacij. Neki sovjetski statistik je izračunal, da 'e zdaj natisnjenih vsako minulo 2000 strani dokumentacijskega gradiva in raznih podatkov.
Poplava informacij še vedno rarašča. Obdobje, v katerem se količinsko podvoji število znanstvenih tehničnih publikacij, se jiblje med 10 in 15 leti. Za nekatere posebno naglo razvijajoče se stroke in panoge je podvo-jitveno obdobje še krajše, in si-:er za kemijo osem, za elektro-liko pet, za vesoljske raziskave hi, za jedrsko fiziko in tehniko pa celo poldrugo leto.
V p ri z a d evanju, zagotoviti oregled nad razpravami v pO-O-meznih strokah, so nastale raz-ae publikacije s kratkimi P°' vzetki ali vsaj s seznami naslovov. Takih publikacij je na svetu že okoli 18,000, vendar že zdavnaj ne zadoščajo več, se oravi, da ne morejo zajeti vse-la na določenem področju.
Dodatna težava pri tem s0 različni jeziki. Leta 1875 je zna' ;al na primer (jezikovno) nem' ški delež pri publikacijah s p°^' ročja kemije še 75 odstotkov, sledile pa so mu razprave v francoščini in angleščini. Po tridesetih letih tega stoletja se je močno povečal ruski delež, ki je v nekaj letih po drugi svetovni vojni prehitel angleškega. Delež kemičnih razprav v nemščini maša zdaj 7-8 odstotkov.
In še: problem ni le v velikem številu strokovnih razprav, temveč tudi v dejstvu, da je v reS' niči prebranega komaj več kol m odstotek objavljenega znanstvenega gradiva. To pomeni, oo treba posamezne znanstveno oanoge in stroke razdeliti na ozko specializirane skupine. Tarn so se razvile publikacije, k1 vsebujejo le naslove novih ra^. prav. Tisti, ki ga zanima to ah ono, potem lahko naroči izvir1^ delo. Prav pri tem naj bi se v dogledni prihodnosti obnesli e lektronski računalniki, ki bi želji izbrskali potrebne podatkc svojega magnetnega sporni113'
Prvi dnevnik v ZDA
PHILADELPHIA, Pa. — dnevnik v ZDA je izšel v mestu leta 1784.
prvi
tem



f. S. FINŽGAR:
MERNA POTA
fia drisiabiig večer OSPB TABOR

ffiiSSK
T "v3E:T_y,
—T—T—
SEHfMfSSSBi:
_T—T_T_T
Ko se je Rudi vrnil od prija-edev, se je začudil, ko ga žena čakala. Tudi oglasila se mu ni- Prepričan, da je zaspala, je Prav tiho legel. — Prvič v za-0nskih letih si nista voščila Khko noč.
^ nedeljo po večerji sta se Ravnala k Strgarjevim. Vsi so 'P doma in ju pričakovali. No-. enega soseda ali gosta niso ftieli. Pogovor se je kmalu za-^ukal krog Irminega zavetišča.
-W£S -LX	CjCA Zj CA V v— v
ezicna Zora je sestri svetovala,
r'aj si omisli še bel klobuk s pe-rutnicami, kakor ga nosijo us-^iljenke, če že hoče imeti svoj Saniostanski zavod.
Jezik jezični!” jo je posva-ri a mati, ko je opazila, da je Ir-1111110 Pce spreletela senca neje-v°lje.
^ora, zakaj pa ti ne greš na ®Prehod namesto s sončnikom z °l§im bičem v roki, konjarica
P°redna taka!” je oče pomagal
v	uciKa:	je oct
2arii krotiti Zoro, ki se ji je ,0 sestrino prizadevanje hudo 0°več. Kljub temu je naglo utih-1 a’ ker jo je peklo, da je sestro, j.j o zelo ljubljeno, morda uža-
Kaze
zgovor o “Veroniki” se je 2avlekel. Vsi so se ga udeleže-am Vse polno je bilo nasvetov, ttiislekov, naštevanja težav, k a in tudi opravljanja, ki se takoj spočelo po vsem mestu, •‘■oda irrna se vdala. Vsak govor je spretno odbila in svo-° Zamisel vnovič podprla. Zad-1° besedo je imel oče Strgar.
, Ko dobrega sem vse preu-rik Spoznal sem, da je tako etišče, čeprav majhno, res r rebno. S tem se bo napravil ^ • Doslej je bilo tako: ta je 1168 nekaj storil za revnega
ter°^a’ iuiri ze ne veo- Neka-
1 So dobili podporo od raznih s ^ drugi od nikoder. Zato naj ^ e napravi pameten red, ki bo 2aristen za tiste, ki dajejo, in V H ki prejemajo. O tem ni še kaj govoriti. — Hišo,
bata:
Seni jo obljubil Irmi, sem si
ba Sriai10 ogledal. Dokaj bo treta! ^°l)ravltl> prav od strehe do
Hudo
-■‘■uuu je zanemarjena. Vse
< ^ da
narediti v nekaj
da k Sem Pa obljubil, hočem, pev. 0 hišica na vse plati lepa.
s° slabe, štedilnik na pol streho je treba vso pre-
djo
in še in še. Pred pomla-
V^. te§a ni mogoče dobro opra-hi2 Vse hrugo, kar se tiče orga-ste^6’ PravH in članstva, bo-če2 Uc^1 zložneje lahko uredile Ha„iZlrri0> da ne pojde vse v taki fcnllci> kot bi palico čez koleno
k elomih”
t^dj ° stvarnemu razlogu se ^.riria ni mogla upirati.
.ep je obveljal: Z “y
lad ^er°niko” začno na pom-
Dos	Vni
deljej^a sinkova si je v pone-
dopoldne napravila načrt
Za p	- — —r---------------- —
cilj 2Vabilo žena, ki sta jih dolo-
iirie gj ^'n° Strenčarjevo. Vsako
dve ženi in je morala zato zbor odložiti. Možu je potožila, kako jo ta pota utrujajo duševno in telesno.
Rudi ji je prijazno oponesel:
“Ali ti nisem napovedal trnove poti za tako organizacijo?”
“Vsa sem potrta,” se je Irma z vzdihom sesedla v naslanjač. “Naj bo, kakor že hoče. Ne odneham. Če ne uspem, si umijem roke.”
“Nič ne obupuj! Vse pojde, ko je zamisel vendar tako lepa. Le vztrajaj, a ob tem trudu boš spoznala, da je ljudi za kaj takega najteže zbrati. Za burko ali hrupno veselico ti navro od vseh plati. Za kaj resnega, kar zahteva dela in žrtev v splošni blagor, se ti ljudje krčijo. Tak je svet bil in bo. Resnica je tudi, da z veliko množico nič ne opraviš. Za vsak začetek, za vsak korak k boljšemu je potrebno malo ljudi. Toda ti morajo imeti sol v glavi, toplo srce in pripravljeni morajo biti na osebne žrtve. Samo taki so razgibali svet ir, človeštvo premaknili k pravemu napredku. Glej, kako me prisiliš, da ti takole modrujem. Ne zameri mi. Saj iz vsake besede zveni samo ljubezen do tebe in spoštovanje do plemenite tvoje zamisli.”
“Predragi moj, kako bi ti zamerila! Zdi se mi, da sem bila še otrok in se mi šele zdaj odgrinja resnični svet. Tega razodetja sem bila zares potrebna. Nič več ti ne bom ugovarjala. Le vodi me. Ko nimaš svojega sinčka, primi mene za roko, da se ne spotaknem.”
Irmi je po sili ušlo priznanje, da mu ne more pokloniti zaroda. Rahlo je vztrepetala. Mož pa jo je objel in stisnil na prsi: “Saj si ti moj ljubi sinček! Za pet otrok te ljubim!”
Ko je mož odšel v urad, je nenavadno toplo jesensko sonce Irmo izvabilo na sprehod. Odšla je skozi mesto proti hišicam, kjer so prebivali preprosti, večinoma revni ljudje. Pod starim orehom, ki se je do zadnjega lista že obletel, so se podili in po svoje igrali otroci. Irma ni mogla tiho mimo njih. Ustavila se je in se skušala z njimi pogovoriti. Naj večji dekliček, posebno pogumen, ji je rekel: “Jaz vas pa poznam.”
“Ali res?”
“Tista gospa ste, kamor hodi Rudelj jest.”
“Domov prinese pogače a 1 i žemljo,” je povedal deček.
“Meni je je dal polovico,” je povedala deklica.
“Ali bi radi žemljice?” se je domislila Irma.
Vsi hkrati so se oglasili in prišli do gospe.
Irma je odprla denarnico in naj večji deklici dala krono. Vsi so se začudili: Mm — mm! Krona je bila zanje velik denar in za odrasle je tudi nekaj odtehtala.
CLEVELAND, O. — Spričo mnogih vabil sem se odločil, da grem na družabni večer, ko bom lahko doprinesel malo žrtev k spominu skoraj najvažnejšega dneva v slovenski zgodovini.
Naj pokličem nekaj žalostnih doživetij v spomin, predno je bila ustanovljena tako rekoč prva slovenska vojska pod zaščito slovenske trobojnice — domobranci. Kljub močni vojaški in orožniški zasedbi po okupacijskih oblasteh ni bil prav noben meščan Ljubljane varen na poti v tovarno, urad ali sicer po o-pravkih po uradih pred komunističnimi morilci. Nihče ni bil prepričan, da bo povabljen v državni urad ali po dolžnosti dela zopet srečno dosegel svoj dom po izvršenem poslu. Že leta 1942 je po ljubljanskih ulicah tekla nedolžna kri v taki množini, da je bilo v tem kratkem času že 45 žrtev komunističnega nasilja. Okupacijski številni oboroženi sili se niti enega morilca ni posrečilo dobiti v roke. Zato so te oborožene sile pobijale nedolžne meščane, ki so slučajno bili priča morije. Ko je bil ubit ban dr. Natlačen, se mi je nudil strašen prizor. Pred hišo so okupatorski vojaki streljali vsakega mimoidočega in to toliko časa, dokler ni vdova gospa Natlačenova kleče prosila poveljnika, naj vendar prenehajo z morijo nedolžnih, ker je vendar pravi morilec že zdavnaj pobegnil. Tako se je godilo v vseh predelih mesta, kjer so bili izvršeni taki umori. Nedolžne mimoidoče meščane pa je največkrat zadela ista usoda, kakor one pred Natlačenovim domom.
Komunisti so po Dolenjskem bili v premoči vaškim stražam in ustanavljali ljudske republike, neljube jim vaščane pa izganjali, največkrat bose pognali preko vaških meja. Takrat je naš rešitelj general Rupnik zbral vso energijo in ustanovil našo prvo slovensko vojsko — domobrance, kamor je združil vse može vaških straž, kolikor je bilo četnikov in še drugih cepljenih formacij po deželi. V trenutku se je čutila Ljubljana in vsi begunci varni. Vse te nesrečne
Nikdar nisem mislil, da so meščani tako dobri bratje svojim pregnanim bratom, kjer sem bil sam često priča.
Ko so bile domobranska policija in druge domobranske formacije dobro izvežbane v razmeroma zelo kratkem času, je vsak meščan lahko mirno prespal noč.
Radi varnosti po domobrancih se je Ljubljana vedno bolj polnila z begunci iz ostalih predelov zasedenega ozemlja. Najmanj je bilo prizaneseno šolam. Šolske sobe so sprejemale učence v dopoldanskih in popoldanskih urah ob zelo motenem pouku.
Medtem so domobranci v trdih idealnih borbah preganjali zlasti po Dolenjskem zveri-morilce in roparje in tako očistili sovraga naroda in ga preghali v belokranjske hribe. Dolenjska je bila očiščena in ubogi kmetje so se vračali na svoje domove, ki so bili seveda domalega izropani. Toda naš priden kmet se je kmalu opomogel, da je bil sposoben si sam presrkbeti z znojem vse potrebno za družino.
To bi bilo površno opisano prvo dejanje junaškega našega narodnega heroja gen. Rupnika celo med okupacijo, katere cilj je bil, da se uniči s pomočjo komunizma čim več našega naroda. Enako spomin junaštva in odpovedi prav gotovo danes zasluži vsa slovenska prva vojska pod lastnim praporom z vsemi borci, pripadniki te narodne vojske.
Druga lastnost domobrancev, ki je še vedno vsega spoštovanja vredna, je bila neverjetna strpnost v posledicah borbe s komunisti. Enako pravo krščansko strpnost sem tudi opazil pri redovnih bolniških sestrah in zdravnikih v zdravstvenih zavodih v Ljubljani. Ko sp uspešno končali domobranci neko ofenzivo, takrat so bile ljubljanske bolnice napolnjene z ranjenci domobrancev in partizanov, ki so jih domobranci spravili v bolnice. Ko sem v Leonišču iskal težko ranjenega kateheta kočevske gimnazije dr. Eržena in ga našel, je ta ležal v sobi med partizani. Opozoril me je nanje in sem se tej strpnosti začudil. Navzoča redovnica, bolniška sestra mi je kot znanka na kratko po-
begunce z dežele je zbiral pok. šepnila: “So pač ranjenci!” U
ka^ Je naPisala na drugo stran, ir,or 5. ki potem lahko postavila < boa- ltlle pripombe. Do petka |co? '’
“Steci k peku in nakupi za
^oreb-j”1 P°tem lallko Postavila krono žemeli- Ali imaš k°Jari-,0do U
do^J86 Povabljene in ta dan j “Imam!” je skočila punčka v se zbero pri njej. Tudi|hišo in prinesla cekar. Potem je družbe bo takrat imela planila, da je krilce frčalo za
duhovni svetnik Škulj, katero ime hočem ob tej priliki poklicati v spomin vsem tistim, ki so bili deležni njegove dobrote. Duhovnemu svetniku se je posrečilo v javnih poslopjih, kar ni bilo lahko, prav za vsakega begunca preskrbeti varno prenočišče, s pomočjo generala Rupnika pa denarno podporo za ustanovitev zasilnih kuhinj. Meščani so pa hiteli z dobrotami, donašali so
bogi mladi profesor Eržen je po nekaj dneh v hudih bolečinah podlegel zastrupljenju rane.
Pri obiskih po ljubljanskih bolnicah sem se srečal še z nekaterimi partizani, ki so bili ranjeni in z mnogimi pohabljenimi domobranci, ki sem jih smatral za invalide, katera invalidnost naj bi bila trajna Proti koncu obiskov so se mi partizani začeli smiliti, kajti pri mnogih sem o-
posteljnino in perilo in obleke. I pazil neko posebno žalost in o-
tožnost, kar mi je dalo misliti, kakor da bi bili nasilno mobilizirani in da nimajo možnosti se izogniti partizanstvu. Tudi starosti so bili take, katera je bila še primerna za vajenca obrti ali za šolsko klop v srednji šoli. Mislim sem si, kakšna žalostna u-soda je zadela naš narod. Medtem so skoraj vsi domobranci bili vedrega pogleda, kakor bi hoteli reči: Borili smo se za svobodo vesti, vere in za nerešeni še narod. Vse skupaj pa se mi je zdelo: Quo vadiš, dragi Slovenci?
Kot tretje dejanje naše in domobranske žaloigre naj bi nas vse preostale pri življenju povedlo v dneve od 8. maja 1945 do nekako 12. maja, ko smo si o-hranili življenje in dosegli novo svobodno domovino preko mogočnega morja. Spomnimo se teh dni, da smo mnogi ostali živi in nepohabljeni le radi skrajno požrtvovalnega varstva po domobrancih, dokler te mučenike niso izdajalsko razorožili. Bilo nas je takrat tisoče civilnih beguncev in tudi eden ne bi o-stal živ vso pot od Kranja preko Tržiča in Ljubeljskega prelaza do Borovelj, ako ne bi imeli zelo zvesto oboroženo domobransko spremstvo. Vso pot spremstva sem ugotovil, da je to spremstvo vteplo partizanom u pravičen strah, ki je nas vse begunce rešil pred poginom.
Nadaljna točka tega smrtnega pohoda je morala pretresti prav vsakega, ki je korakal z domobranci, ko so se že blizu Vetrinjskega polja pojavili izdajice Angleži in vsakemu domobrancu odvzeli vse orožje in smo naprej korakali z razoroženimi domobranci in slutili najhuje.
Ko smo 12. maja dosegli Vetrinjsko polje, je čas hitel, kakor bi se Bog ve kam mudilo. Dočakali smo dneve groze, dneve izdajstva in mučeništva naših soborcev. In danes nekateri šušljajo o dialogu! Ali jih ni strah pred samim Bogom? Ali naj ob takih spominskih večerih ostanemo doma? Streznite se, dragi bratje, počastite ta večer s spominom na ustanovitev prve slovenske hrabre vojske po našem heroju in velikem Slovencu generalu Rupniku in njegovim hrabrim idealistom borcem za svobodo. Napolnite v soboto, 5. oktobra, dvorano na Holmes Avenue, da bomo imeli se pogovoriti in ugotoviti, da nismo ostali z našimi ideali že na sredi pota. Na svidenje in lep slovenski pozdrav!
Rudolf Lukež st.
Južna Amerika
Južna Amerika meri po površini 7,570,000 kvadratnih milj ali 14% celotne kopne površine Zemlje.
.pravila
0klfu'ipirav^ena- Tako ji je mož njo.
'0§ati^ pri^a v ponedeljek k
!j°p0l ^a obiske si je določila čaSa 0ave, k0 imajb žene več
i
00gati
in j kj-užini ki sta bila mož Ortiij a° revežev vedno od-^QVgcj17^’ gospe ni bilo doma. v Orad 1 S° K’ se ie odpeljala bo jj^ ec m je vsaj dva dni ne S°spo ap ■^■er sta z Ano določili šla gg alanujočo prav blizu, je SOrodniua’ ^am 30 inieli obisK
de^aj 1 °v- Kma se je pomudila TOSDrLllufkov in vprašala, če
PoVedaf 7. *orek popoldne doma. bntv aia ji i- 1	-	’	■
bo

je, da bo za krstno
do

itn P ne rn°re določiti, kdaj a- fako ie šlo dalie. da
rgjg — Je šlo dalje,
00 petka dobila samo
“Le pojejte jih. Ko se vrnem, mi boste povedali, če so bile dobre.” Irma je odšla dalje, otročad je pa od veselja krog creha zarajala ringaraja.
Nekaj hišic dalje je stala dokaj samotna kmečka hiša. Po prizidanem hlevcu je bilo videti, da ima družina nekaj polja. Pred to hišo je na stolcu sedelo odraslo dekle. Zavito je bilo v zimsko ogrinjalko. Ko jo je Irma pogledala, se je zavzela. Upalo in bledo lice je pričalo o lepoti. Velike črne oči so plaho pogledale Irmo.
“Air se sončiš?” jo je nagovorila Irma.
(Dalje prihodnjič)
Sukamo vodnik rdeče zarote v Indoneziji!
Oblasti so prijele bivšega predsednika I n d o nezije, ker je iz svojega prisilnega bivališča vodil komunistični upor.
DJAKARTA, Indonez. — Pretekli petek so prijeli bivšega predsednika Sukarna in ga začeli zasliševati, ko je postalo precej očitno, da je iz svojega bivališča v Bogorju, 40 milj od tu, vodil komunistični upor proti vladi. S pomočjo tega je upal nemara priti nazaj na oblast, s katere ga je pognala vojska po znanem komunističnem poskusu prevzeti oblast jeseni 1965.
Sukarna so vztrajno in neprestano zasliševali in je tekom prvih treh dni razkril baje kar dober del zvez in niti komunistične zarote. Zveze med njim in komunisti je vzdrževala njegova žena Hartini, ki je z njim v palači v Bogorju, delno pa njegova mlajša žena Yurike, ki tudi živi z možem. Po drugih vesteh naj bi se obe hoteli od Sukarna ločiti, ki bi se menda rad preselil v Djakarto in živel tam skupaj s svojo zadnjo ženo Ratno Sari Dewi, ki mu je lani v Tokiu rodila hčerkico.
Sukamo ima štiri žene, kolikor mu jih je po podpisih islamske vere dovoljeno imeti. Star je 68 let in precej bolehen.
Rdeči so začeli v vzhodnem delu otoka Jave upor, ki se ga armadi še ni posrečilo v celoti zatreti. Precej pristašev so dobili v samih oboroženih silah, tako so prijeli več sto vojakov in častnikov, med njimi celo več polkovnikov in generalov v divizijah, ki so jih smatrali za strogo zanesljive in vdane vladi predsednika Suharta. Odkritje zvez med Sukarnom in komunističnimi zarotniki je v marsičem razjasnilo podporo zaroti v oboroženih silah in v samih visokih vladnih uradih.
Seveda lahko!
Žena: Ali lahko dobim krzneni plašč?
Mož: Seveda, draga. Toda, kdo ti ga je ponudil!
Delo za moške & ženske
Moški ali ženska Skušen v fotografiranju. Govorimo slovensko in hrvaško.
HALIK STUDIO 15615 St. Clair Ave. PO 1-4000 (19,23,25,27,30, 2,4 okt)
POMOČ V KUHINJI
POSPRAVLJALCI
MIZ
STREŽNICE
POMIVALCI POSODE
Vse izmene. Zahtevana starost nad 18 let. Strežnice morajo biti nad 21 let. Vse ugodnosti, hrana, posojila. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop. vsaki dan.
BROWN DERBY SKYWAY
4998 Rocky River Drive
(190)
2enske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, 5 dni tedensko, stalno. Lepa soba, dobra plača, v Shaker Heights. Kličite WY 1-4999.	(190)
Female Help Wanted
Clerk
Mature, reliable, bondable, 3 tc 11 p.m. shift. Apply mornings. 2901 Euclid Ave., Gift Shop. Evenings call after 7 p.m. 442-7405.	—(194)
Tragična SO-lelniea ¥ tragičnem trenutku
PRAGA, ČSR. — Težko kdaj je katerikoli narod praznoval spomin na prvo svojo tragedijo točno na tisti dan, ko je njegova druga tragedija dosegla vrhunec. To se je zgodilo Čehom in Slovakom 30. septembra. Ta dan so namreč pred 30 leti Nemčija, Francija, Italija in Anglija razbile v Monakovem Češkoslovaško republiko, kot jo je ustvaril pokojni Masaryk, in jo obenem obsodile na pogin.
Letošnji 30. september so morale izprazniti češkoslovaške čete svoje največje vojašnice Mlada pri Pragi, da se tam naselijo ruske divizije.
Čehi so ta dan praznovali ‘razmeram primerno’, so pa na vsakem koraku povedali tujim vojakom, kaj mislijo o njih. Češka policija je seveda morala paziti, da ni nikjer prišlo do demonstracij. Pravih demonstracij res ni bilo, zato po simboličnih na pretek. Te je pa vsaj dobro razumela ruska tajna policija, ki si je postavila za nalogo, da Čehe in Slovake uvaja v “pravi” komunizem.
Moskovsko časopisje je našlo nov razlog za ruski vdor: ruske divizije so osvobodile Prago pred ponovno nevarnostjo “novega monakovskega sporazuma’. Kdo ve, ali ne bi danes Čehi in Slovaki pozdravili prihoda oboroženih sil svobodne Nemčije? Ob severni češki meji je usoda zadela Čehe še prav posebno. Tam so bile namreč nekaj časa nastanjene rdeče nemške čete, ki jih je poslal tja tovariš Ul-bricht, kot nekdaj Hitlerjeve. Kaj takega bi si pred 20 leti ne mogla izmisliti niti najbujneša domišljija.
Help Wanted Cook’s Assistant
Hours from 9 to 2 Ideal for neighborhood woman with children in school. Call 361-5214
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue
(x)
Light Assembly
of electronic parts. Will train. Call 781-1911
(190)
Waitress wanted experienced, days, salary. Good dps. No Sundays or Holidays.
OSBORN COFFEE SHOPPE 1018 Huron Rd.
(192)
MALI OGLASI
NA PATRULJI — Skupina modernih jet lovcev nacionalne Kitajske s Formoze na patrulji ob obali rdeče Kitajske. Fotografija je bila posneta s sedeža navigatorja F-lOiG letala.
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Preša naprodaj
Srednje velikosti, za grozdje, na Žaklje. Tudi dva dobro ohranjena soda in dve lončeni posodi (crocks). Kličite 481-4659.
(190)
Prostorna in udobna!
Ta hiša ima 6 spalnic, 3% kopalnic, stanovanjsko sobo z ognjiščem, veliko jedilno sobo, kuhinjo z kotičkom, klet, 2 dvojni garaži. Na dvojnem lotu na mirni cesti blizu Lake Shore Blvd.
A. C. SHIELDS, REALTOR 9171 Chillicothe Rd. Kirtland, O. 946-4242
(190)
Sobe se odda
Tri čiste sobe se oddajo čistim, mirnim ljudem, možu in ženi, ali samcu. Vpraša se na 1196 Norwood Rd.	(192)
V najem
Lepo 3-sobno stanovanje zgoraj, se odda ženski, na 1176 E. 31 St. Kličite 475-2644.
(XWF)
V najem
Lepo 4-sobno stanovanje spodaj, spreddj veranda, se odda zakoncema, na 1180 E. 61 St. Kličite 475-2644.
(XWF)
V najem
4-sobno čisto stanovanje zgoraj se odda na E. 73 St. Za pojasnila kličite 431-6798.
( jf:
1 v


-Ni V V ■ ■■-*
''	. "v V ’
"■$ r



|	IZUM
jj|	spisala
^	METOD JENKO in
\	j , VIKTOR HASSL
S
Na zunanjem spodnjem delu so pritrjena tudi majhna kolesa, da na odru lahko stoji. Gondola je pet in dvajset metrov dolga, tri metre visoka in ima podobo podolgaste elipse.
Okoli te čudovite zgradbe so pripravili obsežen prostor za gledalce. Med celodnevnim čakanjem se bodo lahko prepričali, ker bo z vsem dobro preskrbljeno. Že sedaj so prihajale dan za dnem nepregledne množice ljudi, ki so strmele ob pogledu na to čudo. Dostop v notranjost seveda ni bil nikomur dovoljen. Mesta za gledalce okoli zgradbe so bile v glavnem že oddana, naprej mastno plačana in Simon je že pri tem zaslužil bajne vsote. Iz vseh krajev sveta so prihajala naročila, zanimanje je raslo in očitno je bilo, da ne bodo mogli vsem postreči. Svet je v mrzličnem pričakovanju komaj še zdržal. Milijoni so že šteli dneve, kdaj bo gondola odletela in val nervoznosti je zajel vse dele sveta.
Simon je neumorno nadaljeval s poskusi. Vse je lepo uspevalo in ropot strojev se je zlival v čudne melodije pošastne simfonije. Človeka je spreletavala groza in boječe se je umikal, da ne bi oglušil.
Simonu so bila potrebna le še manjša popravila. Ko je bilo tudi to končano, je pognal vse stotine pridnih delavcev, češ da jih ne potrebuje več. Prišel je čas, ko bo moral nekaj dni ali tednov še sam delati. Simon se je vedno bolj razburjal; to so mnogi opažali. Začel se je previdno zapirati. Zamišljeno se je vzpenjal iz nadstropja v nadstropje. V tretjem nadstropju je bila razvodna plošča za vse motorje in nadziralne naprave za Dieslove motorje. Previdno je začel stikati motor za motorjem; tuljenje je raslo, dokler ni kar glušilo. Srce mu je burno utripalo. Naposled je vključil še žarnice. Mogočno so zažarele. Še enkrat je pogledal v načrte in nadziral merilne instrumente. ,Vse je brezhibno delovalo, tu in tam je dajal po telefonu povelja mehanikom v spodnjem delu zgradbe. Treba je bilo preizkusiti delovanje še na odletnem odru, pa bo vse v redu. Simon se je znova vzpenjal po železnih stopnicah, nagubančeno čelo je pričalo, da je globoko zamišljen in malo nervozen. Usedel se je za mizo, z levo roko spravil v pogon vse oddajne in sprejemne postaje in vse je izvrstno delo-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK — BRK. 2 Flat. 2-5’s., gas ht, 220 wiring. Cer. tile baths, Birch cab. kitch. New dec. Excell. cond. Close to all transp. 1st fl. avail. 383-1841. ___________________________090)
DREAM HOME—St. Genevieve Compl. Modern & decorated. 6 Room Brk. Octagon. Pan. fam. rm. Mod. Kit. & bath. Fully carpeted. Lge. bsmt. 2 car gar. BE 5-9660,___________________(190)
JUSTICE — BRK. 2% Yr. 4 Flat w. bsmt. Nr. 79th & Harlem. May assume 6% Mortgage. 2 bdrm. ea. apt. fully cptd. Cer. ba. Stove & Refrig. $58,000. PR 6-4205.
___________________________(190)
FOR SALE BY OWNER 34 Acres—w. water sewer and new school. Nr. stores. Joins Village. 44 mi. N.W. of Loop. Ideal for builder or investor. Call Eves. SP 5-2667.	(190)
valo. Potem je pogledal skozi nadzorovalno okno na oblo in vključil še njo. Začela se je počasi vrteti okoli svoje osi, v natančno istem zagonu kakor zemlja. Videl je, da je vse v redu.
Še najvažnejše. Skozi okno je pogledal na srednji merilni aparat z rdečimi znamenji. Počasi in previdno je potegnil veliko ročko za uravnanje električne sile v zraku navzdol, proti rdeči črti na levi strani ročaja. Prišel je do črte in potegnil nato nazaj na ničlo. Vzel je beležnico jz žepa. Nervozno je prelistaval in ugotovil, da mora ročaj na rdeči črti pokazati enako kot na instrumentu. Znova je poskusil potegnili ročaj do rdeče črte, toda kazalo se je šele začelo premikati. Razburjen je gledal zdaj kazalo zdaj ročko. S silnim zamahom je potegnil ročko kar preko rdečega znamenja; strašno se je prestrašil, ko se je kazalo na instrumentu obrnilo na ničlo, namesto da bi raslo. Prijel se je za glavo in s strahom opazoval napako. Ni in ni mogel spraviti v zvezo oddajne celice s sprejemno. Isto je opazil na modelu okoli oble. Na modelu je videl, da je napravil tok le osminko poti okoli zemlje.
Vroče mu je postalo, znoj ga je oblival. Jezno je izklopil ves gornji del in nato še ostale stroje in odšel.
Pred vrati so ga že čakali nje-
CHICAGO, ILL
MALE HELP
Flight Loaders Set-Up Men
Full time days. All Company Benefits including Company paid lunch. — Apply any day 9-5 P.M.
ABC GLADIEUX IN-FLIGHT
Catering Kitchen
2301 S. Mt. Prospect Rd.
Des Plaines
(191)
FEMALE HELP
NIGHT SALAD GIRLS NIGHT BELT PRODUCTION GIRLS
Full time, all company benefits including company paid lunch. Apply any day 9-7 P.M.
ABC GLADIEUX IN-FLIGHT
CATERING KITCHEN
2301 So. Mt. Prospect Road Des Plaines, Illinois
(191)
BUSINESS OPPORTUNITY
CANDY ROUTE•
150 Established accounts. So. Side Chicago. Hammond-Gary area.
Call 656-6565
(191)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 13 Apts. 2 Story Yellow brick. 5 car brick gar. Income $20,200, net $14,000. in good rental area. Vicinity Belmont-Keeler.	SP 2-8174
___________________________(191)
ORLAND TOWNSHIP— Sandburg, H.S.
Dist. New. 4 bdrm. on. Yz ac. lot. Firepl. Intercom, patio, part bsmt. Nr. Country club. Mid 40’s. 14952 Meadow Lane.	FI 9-0033
__________________________(191)
BY OWNER — 2 Flat with furn. Tile bath, kitchen. 2 car gar. Like new. 5 and 5 rooms. $15,500. Near Everything.	PH. 521-7381
(190)
govi prijatelji, ki jih v zmedenosti še opazil ni. Opazili pa so oni njega in po obrazu spoznali, da nekaj ne more biti v redu. Šele, ko so Simonu tako rekoč zastavili pot, je izblebetal besede: “Bo že šlo...”
Upniki in prijatelji so ga vprašujočih pogledov obkolili in začeli stavljati vprašanja. Simonova redkobesednost jih je spravila v dvom in nekateri so začeli že obupavati, ker so se bali, da bo vse skupaj propadlo. Zato jih je začel miriti in jim pojasnil, da še ni vse narejeno in bo trajalo še nekaj dni, preden jim bo mogel izjaviti kaj nadrobnejšega. Hotel se jih je čimprej odkrižati, zato je skočil v avtomobil in se odpeljal domov.
“Hitreje, hitreje, mudi se mi!” je naganjal šoferja, ki je z velikansko brzino podil po newyor-ških ulicah. Stražniki niso imeli časa pogledati številko, zdelo se jim je, da je šofer zblaznel. Glasno so zacvilile zavore, ko se je avto ustavil pred Simonovo hišo.
V sobi se je zaklenil in naročil, da ga ne sme nihče motiti. Slekel je suknjič in razložil vse načrte In račune po mizi. Začel je proučevati vse še enkrat od kraja. Pregledal in preračunal je natančno vse načrte; ujemali so se. Skušal je sestaviti neko formulo, a do pravega zaključka ni mogel. Tu je bila glavna ovira in Simonu nerešljiva uganka. Treoelektronska oddajna žarnica ni bila v redu! To si je zabeležil, zavil načrte, se hitro napravil in znova odšel. Pred vežnimi vrati je naletel na svoje zveste denarnike, ki so strmeli v Simona.
“Gospodje, danes nikakor ne morem govoriti z vami, jutri ob šestih zvečer vas vabim na sestanek.” Zadnje besede je izrekel že na poti v avtomobil.
Vrnil se je v odletno zgradbo. Pognal je znova vse stroje. Vse je delovalo natančno. Sedel je za mizo in gledal na pripravo.
Toda vedno isto. Ročko je potegnil do rdečega znamenja, potem zlezel navzdol in se plazil po pultu, kjer so bile ostale žarnice. Po načrtih, ki jih je imel pri sebi, se je vse ujemalo, delovati pa ni hotela nobena pravilno. Bled in potan je opazil, da nikjer ni formule za sestavo troelektronske katode.
Spomnil se je Alfreda in zdaj mu je bil ta edino upanje, sicer mora klavrno odnehati, ali še nekaj mesecev vleči ljudi za nos.
Častihlepje mu ni dalo, da bi odnehal. Naj bi stalo milijarde, naj bi šli preko tisočev mrtvih. Simon je sklenil izpeljati Erwi-nov izum.
“Moram, moram!” je zavpil in stisnil pesti, obrisal si je pot s čela in strmel v stroje. Bil je žalosten in potrt, stroji so čutili z njim in žalostno zatulili, ko jih je izklopil. Za hip se mu je zdelo, da se mu posmehujejo, obrnil se je proč, šel počasi proti izhodu in se odpeljal domov.
Služkinja ga je boječe pogledala in vprašala, kaj se je zgodilo. Nahrulil jo je in zapodil. S podprto glavo je mislil dolgo v noč ...
Še pred polnočjo se je spomnil prijatelja v jetnišnici, v kateri sedi Alfred. Bil je Thomas Powel, ravnateljev namestnik in poglavar straže. Bila sta sošolca, a se že dolgo nista videla. Ob tej rešilni misli je Simon utrujen zaspal.
Drugi dan se je Simon odpravil k sošolcu. Dobil ga je pri kavi.
“Dobro jutro, prijatelj,” ga je nagovoril Simon, a Powel ga ni spoznal; strmel je v nepričakovanega gosta.
“Ali si ti, Simon?” je vprašal.
“Da, Simon sem, Blumen-herz.”
“Prijatelj, kako živiš?” ga je Simon ljubeznivo potrepljal.
Tedaj je prihrumela v sobo gruča otrok. Simon se je zmedel in ni vedel, kaj bi počel. Vpra-
šal je: “Kaj so vsi tvoji?”
Powel ga je začudeno pogledal: “Da, vsi, enajst jih je.” Simon je začel šteti, a jih je naštel samo deset: “Tu jih je samo deset, kje je pa enajsti?” “O, ta je še pri mamici, je šele od včeraj.”
“No, potem pač ne moreš Bog ve kako dobro shajati s svojo plačo.”
“Se že živi, seveda skromno, rinemo pa le.”
“Gotovo te zanima, zakaj sem
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA,
John Race
ki je umrl 2. oktobra 1967. leta.
V tihem grobu že počivaš celo leto dni.
Tvoj spomin pa v naših srcih vedno bolj živi!
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi nam, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
žalujoči:
SOPROGA IN OTROCI ter OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 2. oktobra 1968.
NAROČITE Sl

DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI

NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI

prišel. Zaupal bi ti važno zadevo. Prosim je, obleci se in pojdi z menoj, tu ne moreva in ne smeva govoriti.”
Powel se je hitro oblekel in odpeljala sta se k Simonu na stanovanje.
Tam mu je Simon lepo postregel in začel: “Prijatelj, v težkih razmerah živiš; lahko ti preskrbim dober zaslužek. Gotovo veš, kaj delam, denarja imam, kolikor hočem.”
“Sem že bral. Uresničil boš Rollandov izum. Tisti Kraus, ki je hotel umoriti Rollanda, pa sedi v naši jetnišnici.”
Simon pa je potegnil iz žepa listnico in začel naštevati denar.
Powel je kar strmel, nikdar še ni videl toliko denarja in ni ve' del, kaj Simon misli in hoče. Simon je opazil njegovo zadrego in mu prigovarjajoče dejal: imaš deset tisoč dolarjev; vzemb ne bom prav nič hudega zahteval.”
“Ne vem, kaj hočeš? Govori naravnost!”
Simon se je lagodno zleknil v naslonjač in začel razkladati-“Vidiš, vse je šlo po sreči, tik pred koncem sem, a ravno tu sem naletel na težavo, ki ne morem preko nje. Ti mi boš P°' magal.”	*
(Dalje prihodnjič)
------o-------
On je pošten državljan — plačuje svoje davke -— in spoštuje pravice drugih državljanov. Izpolnjuje zakone, služi državi, kadar ga ta potrebuje.
Toda on je bil pozabljen v Washingtonu. Pozabljen od Johnson-Humphrey-Vanik administracije.
rikanca. Glasujte za ponovno izvolitev kongresnice Frances P. Bolton.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore BIvd.	1053 East G2nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers

TEŽAVNA NALOGA — Kost leži tako, da jo kuža ne m°re doseči naravnost skozi luknji z nogama in ne skozi luknj°> kamor je porinil gobec. Končno se mu jo je le posrečilo do~ biti. Kako, uganite sami.
t