13. maj 1975 - leto XI - št. 22 (281) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
v tem letu izpolnil svojo nalogo in napravil plastiko pri šoli.
RAZŠIRJENA SEJA VELENJSKEGA IZVRŠNEGA SVETA
Komentar letina
METODE
MLADI UMETNIKI POKAZALI DOLOČEN NAPREDEK
+ V ZAVODNJAH DRUGA MALA NAPOTNIKOVA KOLONIJA
VELEBLAGOVNICA
ZA VSO DRUŽINO	w ™T vlN,Tf7
VAM NUDI	V VELI A JU
V VELIKI IZBIRI
NA SVOJIH SPECIALIZIRANIH
ODDELKIH
Na nedavni razširjeni seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje, bila je 61. zapovrstjo, so ocenili gibanje gospodarstva te občine v letošnjih prvih treh mesecih in obenem tudi izvajanje stabilizacijskih programov. Izvršni svet je že na eni izmed prejšnjih sej podrobno razpravljal o tem, kakšne ukrepe storiti, da bi v občini Velenje neusklajena gospodarska rast naraščala tako, kot so predvideli v razvojnih programih. Na razširjeni seji pa so se še podrobneje domenili, kako poseči v tiste dejavnosti, ki zdaj zaostajajo in odpraviti odstopanja od začrtane gospodarske in družbene usmeritve.
Industrijska proizvodnja v občini Velenje ne gre več v korak s planirano. To se vidi predvsem v doseženem družbenem proizvodu, ki je lani sicer nominalno porasel za 41 odstotkov, realno pa le za okoli 8. V razvojnem programu do leta 1980 pa predvidevajo povprečno letno realno stopnjo rasti industrijske proizvodnje do 14 odstotkov. Izvršni svet bo storil vse potrebno, da v temeljnih organizacijah združenega dela zadržijo načrtovano gospodarsko pot. Zlasti pomembni so stabilizacijski programi, ki so večinoma sestavljeni tako, da so neuporabni. V teh programih mora vsak ukrep biti ocenjen v dinarjih. Šele tako bodp delavci lahko spoznali, kje in za koliko so bili učinkoviti. Potrebno bo tudi uskladiti osebne dohodke s produktivnostjo in delo opraviti v rednem delovnem času. Na razširjeni seji izvršnega sveta so menili, da bi razen v energetiki, morali povsod drugod v velenjski občini odpraviti nadure.
nama
Letos so v kletnih prostorih podružnične šole v Zavodnjah uredili tudi kuhinjo in jedilnico, za kar ima največ zaslug skupnost otroškega varstva. S tem je dana možnost, da bodo lahko v tem partizanskem kraju še večkrat organizirali različna srečanja pionirjev. Vsi izdelki, ki so jih napravili mladi umetniki ob prvi in drugi mali Napotnikovi koloniji, bodo prikazani na republiški razstavi likovni svet otrok, ki je vsako leto 22. februarja na osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh v Šoštanju. Čez nekaj let, ko se bo nabrala že lepa zbirka umetnin mladih kiparjev, pa bo organizirana samostojna razstava vseh del.
Kot so povedali mentorji Lojze Zavolovšek in Milena Carli ter vodja podružnične šole Jože Svetina, katere učenci so prav tako sodelovali na kiparski koloniji, je druga Napot-nikova kolonija napravila določen napredek v primerjavi z lansko. Pionirji so prišli letos v Zavodnje veliko bolj pripravljeni kot lani, že z določenimi izkušnjami, pa tudi pri samem delu so bili veliko bolj samostojni.
„Trudimo se," je dejal akademski slikar Lojze Zavolovšek, „da bi otrokom vzbudili zanimanje za vrednote, ki jih je ustvarila človeška roka. Zavedamo se, da vsi ti otroci ne bodo umetniki. Dejstvo pa je, da bodo boljši poznavalci del kiparja Ivana Napotnika."
K našemu kratkemu zapisu o 2. mali Napotnikovi kiparski koloniji v Zavodnjah naj dodamo še to, da so bili pionirji zelo veseli, ker sta jih med delom obiskala tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje dipl. ing. Franjo Kljun in sekretar občinske konference SZDL Velenje Jože Veber.
Brez nadurnega dela
Daleč stran od tega smo, -da bi skrivali svoje napake. Mislimo pa na nekatere slabosti našega slkupnega dela, na počasno in prepočasno uresničevanja skupno dogovorjenih nalog in še na marsikaj.
Med seboj smo si ljudje različni, živimo po nekih svojih določilih, ki jih diktira dom, tudi vzgoja, družina in še marsikaj. Vsi skupaj pa se vendarle zavzemamo za krepitev tistih življenjskih meja, ki nam zagotavljajo svobodo, mir, napredek, boljše življenje, ki se manifestira tudi v večjem družbenem in osebnem standardu. Predvsem pa vemo, da ni na tem svetu nič podarjenega, da je vsaka dose-
žene življenjska vrlina tesno povezana tudi z delom, delo pa mora uresničevati tudi vse tisto, kar smo kot vizijo boljšega življenja zapisali v novo ustavo.
Delavska ustava je to, smo dejali. Ustava pravic in dolžnosti. Razvita samoupravnost, grajena na delegatski podlagi, je njena trdna značajska poteza. Dejali smo še, da ji lahko samo z našim lastnim delom vdahnemo življenje. Tega ne more storiti namesto nas - namesto konkretnega dela - niti sama Zveza komunistov, niti sindikati, SZDL ali država z vsem svojim strokov-
nim aparatom. Sploh je namen nove ustave krepitev samoupravnih pravic delovnih ljudi v celoti in ne krepitev državnega aparata. Slednji se zato vedno bolj umika v vlogo doslednega izvrševalca ljudske volje.
Samo tistim, ki se tako ne ravnajo, se bodo morda zdele te besede vse preveč načelne, morda celo barvito lepe, nikakor
pa jih ne bodo prevzeli vase kot program, kot nezamenljiva pravila našega ravnanja.
To pa poudarjamo zaradi tega, ker smo že uvodoma zapisali, da nam marsikdaj ne gre tako, kot si želimo. Vendar za to ne moremo kriviti ustave, še manj le drugih okoli nas. V mislih imamo namreč vse tiste primere, ki so sicer pereči po svoji problematiki, a ki se sku-
šajo kdaj pa kdaj reševati po skrajno nesamoupravni poti, mimo dogovorjenih pravil socialističnega samoupravljanja, z že-4eno državno intervencijo v obliki ukrepov ali celo kar denarnih sredstev. Kot da bi hoteli nekateri v teh primerih uporabiti ustavo le tedaj, kadar izkazujejo svoje probleme, nočejo pa je uporabljati takrat, ko je treba probleme razreševati z lastnim delom. Pa naj gre to za najrazličnejše investicije v družbeno in proizvodno sfero, za problem zaposlovanja, pogojev dela, prenizkih osebnih dohodkov itd.
Ponavljamo: problemi obstojajo in treba jih je rešiti. Sedaj je samo vprašanje kako. S kakšnimi metodami: samoupravnimi ali državno intervencijskimi Verjetno s prvimi. Tu dileme ni. Za to pa je potrebno veliko znanja, tudi nekoliko potrpljenja, solidarnosti s tistimi, ki so še v bolj zagatnem položaju, predvsem pa vedenje, da so v ustavi poleg pravic zapisane tudi naše dolžnosti, kako se lahko naše pravice sploh uresničijo.
MILAN MEDEN
Občinska zveza prijateljev mladine je letošnjo malo Napotnikovo kolonijo organizirala v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Udeleženci kolonije (na sliki zgoraj) skupaj z mentorji in predsednikom izvršnega sveta Franjem Kljunom. Spodaj: Jože Veber in Lojze Zavolovšek si ogledujeta „partizana" — umetnino pionirja Andreja Zelenka z osnovne šole Anton Aškerc Velenje.
„Ko smo odkrili spominsko ploščo našemu Napotniku in ko bo zaživela mala Napotnikova kiparska kolonija, od vsega srca želim, da bi v njej resnično zaživel gjobok umetniški duh." Tako je zapisal akademski slikar Božidar Jakac v spominsko knjigo lani v Zavodnjah, ko je začela delo 1. mala Napotnikova kiparska kolonija. Takrat je bila izrečena tudi želja, naj bi ta kolonija postala stalna oblika likovnega ustvarjanja in življenja v Šaleški dolini. S tem pa bi ponesli umetniško poslanstvo Ivana Napotnika širom po domovini.
Tudi v soboto, 7. in v nedeljo 8. tega meseca se je zbralo v Zavodnjah okrog 20 mladih kiparjev iz osnovnih šol velenjske občine. Ob začetku dela 2. male Napotnikove kiparske kolonije je bila kratka slovesnot, na kateri sta udeležence pozdravila v imenu organizatorja občinske zveze prijateljev mladine Elfrida Ambrožičeva in prof. Lojze Zavolovšek. Nato so si pionirji-kiparji ogledali rojstno hišo Ivana Napotnika. Elfrifa Ambrožičeva je povedala, da so letos povabili v Zavodnje tudi mlade kiparje iz Prebolda, Kočevja in Leskovca pri Krškem. Zaradi obveznosti in proslav, ki so jih imeli prav v dneh kolonije, so se vljudno opravičili in obenem sporočili, da bodo ob morebitnem ponovnem vabilu prihodnje leto zagotovo prišli. Med pionirji ni bilo tudi kiparja Janka Dolenca iz Vuzenice, ker je nenadoma zbolel. Vendar je Janko Dolenc obljubil, da bo še
Aktualno
PROSLAVA - Ob 30. obletnici povratka slovenskih izgnancev na domove in 7. juliju, dnevu slovenskih izgnancev, je bila v Brestanici pri Krškem proslava, na kateri je govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc. Slovesnosti so se poleg več kot 1000 občanov udeležili tudi bivši izgnanci, predstavniki slovenskih skupnosti iz Italije in Avstrije, predstavniki pobratene občine Bajina Bašta ter družbenopolitični delavci Slovenije.
MESO - Vse vrste mesa razen junčjega, za katerega so prodajne cene oblikujejo prosto, se bodo podražile za 12,5 odstotka. To je polovico manj, kot so se povečale odkupne cene živine. Za ta skok cen se je treba zahvaliti zakonu o premijah za meso in mleko. Da bi samo polovico podražitve plačali potrošniki, je zagotovljenih milijardo dinaijev za premije. Rejci bodo za junčje meso dobili dva din premije pri kilogramu, za govedino je premija 3,15 din, za svinjsko 3,50 din, ovčje 3,20, za perutnino pa 2,40 din. Denar za premiranje
mesa in mleka doteka predvsem iz davka na pivo, žganje in vino.
BIENALE — V imenu pokrovitelja, predsednika republike Tita je predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije Miloš Poljan-šek odprl v Ljubljani enajsti grafični bienale. Otvoritve so se udeležili tudi Stane Dolanc, dr. Marijan Brecelj, Rudi Čačinovič, Vinko Hafner, Jože Smole in drugi. Žirija je na letošnjem bienalu podelila veliko premijo japonskemu umetniku Akiri Matsumoti, dvoje enakovrednih premij pa sta prejela Andrej Jemec, Jugoslavija, in Rot Kitaj, ZDA. Podeljenih je bilo tudi 18 odkupnih nagrad. Na grafičnem bienalu, ki bo odprt do konca avgusta, letos razstavlja 440 avtoijev iz 51 držav 1259 grafičnih listov, kar je rekord dosedanjih bienalov.
TURIZEM - Že za 100 dinaijev bo naš gost že v glavni sezoni preživel svoj dopust na slovenski obali. Zavod za turizem Portorož je letos končno dosegel dogovor z nekaterimi hotelskimi hišami, da bodo nudili
...IN DOMOVINI
gostom v zasebnih sobah penzionsko hrano po dostopnih cenah. V Piranu bo ležišče v zasebni sobi v glavni sezoni mogoče dobiti že za 20 do 30 dinarjev, polni penzion v restavraciji Punti ali v Neptunovem hramu, pa bo stal za takega gosta 55 dinaijev dnevno. V Izoli bo cena ležišča prav tolikšna, medtem ko bo polni penzion v restavraciji hotela Riviera znašal 86 dinarjev. V Portorožu pa zavodu letos še ni uspelo doseči z gostinci takšnega dogovora, oziroma dovolj nizkih cen, vendar pa bo tudi ob cenah sob, ki znašajo v sezoni do 40 dinarjev na osebo, mogoče preživeti dan za 1000 dinarjev, seveda, s cenjeno hrano v samopostrežni restavraciji na kopališču.
OLJE - Tisti, ki svoje domove ogrevajo z oljem za gospodinjstvo, vedo, da ta vsakoletni izdatek predstavlja precejšnjo postavko v družinskem proračunu, zato si na tiho želijo, da bi se dalo ta vir toplote nabaviti tudi s pomočjo obročnega odplačevanja. Podjetja Naftagas, INA in Petrol so se že lotila potrebnih priprav, pa zdaj vse tako kaže.
da bo že letos možen nakup kurilnega olja na kredit, tako kot je to zdaj urejeno s premogom.
ELEKTRIKA - Elektroenergetski položaj od zdaj pa do oktobra bo odvisen predvsem od vremenskih razmer, po drugi strani pa tudi od tega, za koliko se bo večala poraba električne energije. Problem je v tem, ker v i to običajno sicer sušno obdobje vstopamo z akumulacijami vode, ki so priližno za milijardo kilo-vatnih ur električne energije manjše od predvidenih. Po sedanjih predvidevanjih bo od junija do oktobra primanjkovalo električne energije v BiH, Črni Gori, Makedoniji in na Hrvatskem.
INŽENIRJI - Medtem ko na bregovih Save pri Krškem kopljejo temelje za prvo jugoslovansko jedrsko elektrarno, je znanstveni svet elektrotehniške fakultete v Zagrebu začel obenem s strojno in brodarsko fakulteto ter institutom Rudjer Boškovič pobudo za uvedbo študija jedrske energetike, ki naj bi se začel že v šolskem letu 1976/77. Zdaj še ni gotovo, ali bo v celoti izpolnjen ambiciozni načrt gradnje 20 jedrskih elektrarn v Jugoslaviji, povsem jasno paje, da jih bo do leta 2000 že nekaj. Prav zaradi tega se je porajala potreba po vzgoji jedrskih inženirjev v domačih visokošolskih zavodih.
ZADNjE DNI PO SVETU...
• KIMILSUNG KONČAL OBISK
Predsednik DLR Koreje in generalni sekretar CK Delavske partije Koreje Kim II Sung je v ponedeljek zvečer končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in odpotoval z brniškega letališča.
Po zadnjem, dobro uro trajajočem razgovoru, se je od svojega gosta poslovil v rezidenci na Brdu pri Kranju predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo in svojimi sodelavci.
Pred tem sta bila predsednika v ponedeljek dopoldne v Ljubljani, kjer ju je pozdravilo na tisoče Ljubljančanov, ko sta prišla na Trg revolucije in položila na spomenik revolucije venca.
Nato sta obiskala Ljubljansko banko in si ogledala panoramo mesta, po dobri uri pa se odpeljala nazaj na Gorenjsko.
To je bil zadnji dan obiska uglednega gosta, ki pomeni začetek novega obdobja v odnosih med obema državama. Jugoslavija in DLR Koreja sta sicer zemljepisno gledano zelo oddaljeni
druga od druge, zato pa je v njunih pogledih na svet toliko več skupnega.
Čeprav namreč DLR Koreja še ni polnopravni član neuvrščenih, bo to vsekakor postala v najkrajšem času, saj bodo o njenem sprejetju v veliko družino narodov, ki sledijo tem idejam, razpravljali že na avgustovskem ministrskem sestanku neuvrščenih v Limi, glavnem mestu Peruja.
Predsednika in njuni sodelavci sta se zelo izčrpno pogovaijala tudi o mednarodnem položaju nasploh, v okviru tega pa o najbolj občutljivih in perečih problemih. Med drugim so govorili tudi o prizadevanjih DLR Koreje, da doseže združitev obeh delov (severnega in južnega) v eno enoto. Glede tega je bilo rečeno, da Jugoslavija podpira prizadevanja za miroljubno uveljavitev tega cilja.
Dvostranski odnosi se bodo po obisku predsednika Kim II Sunga popravili, pa čeprav že sedaj niso bili slabi. Gost iz DLR Koreje je med krajšim nagovorom v Ljubljani tudi dejal, da po-
meni njegov obisk prelomnico za korejsko-jugoslo-vanske odnose.
• SUEŠKI PREKOP ZNOVA ODPRT
Predsednik arabske republike Egipt je v Port Saidu svečano odprl Sueški prekop, ki je tako po osmih letih znova močno skrajšal pomorsko pot iz Evrope v Azijo in vzhodno Afriko.
V odprtju prekopa (pri čiščenju so sodelovali ameriški, francoski, britanski in sovjetski strokovnjaki) vidijo opazovalci pomembno dejstvo in napredek pri uveljavljanju politike miroljubnega iskanja rešitve bližnjevzhod-ne krize.
Pred tem se je namreč egiptovski predsednik Sadat sestal v Jugoslaviji s predsednikom Titom in v Avstriji z ameriškim predsednikom Fordom, kar se vse — vsako srečanje seveda po svoje — vklaplja v diplomatska prizadevanja Egipčanov, da bi sedanje stanje „ne vojna, ne mir" vendarle premaknili z mrtve točke. Pri tem bodo seveda imeli še ogromno
ŠVEDSKA DELEGACIJA NA OBISKU V NAŠI DRŽAVI: V začetku tega tedna je predsednik parlamenta Henri Alard. Švedske goste je ob prihodu na beograjsko letališče sprejel predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov. Med pogovori so ugotovili, da se sodelovanje med dižavama zelo uspešno razvija, in izrazil željo, da bi se prijateljsko sodelovanje tudi naprej razvijalo na vseh področjih.
O SODELOVANJU NA VSEH PODROČJIH
Po večdnevnem obisku v Demokratični republiki Vietnam in Južnem Vietnamu se je pred dnevi vrnila v domovino delegacija zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom predsednika sveta Mika Špiljka. Mika Špiljak je ocenil ta obisk kot zelo koristen in izrekel prepričanje, da bo prispeval k razvoju sodelovanja Jugoslavije s tema dižavama. Na sliki: jugoslovanska delegacija si je med obiskom v Demokratični republiki Vietnam ogledala tudi tekstilno tovarno v mestu Nam Bin, ki leži 80 kilometrov južno od Hanoja.
dela, saj je na tem občutljivem področju žal še vedno več neznank kot jasnih odgovorov na zamotana vprašanja.
Nekateri vidijo osnovo za zmeren optimizem tudi v sklepu izraelske vlade, da bo umaknila del svojih oboroženih sil s Sinaja in tako pokazala dobro voljo za uveljavitev mirne rešitve.
• V BEJRUTU MIR
Po spopadih med desničarskimi falangisti in pripadniki palestinske osvobodilne organizacije je v Bejrutu in Libanonu zopet zavladal mir.
Zdi se, da se je vladi v glavnem mestu vendarle posrečilo obvladati zelo napet in nevaren položaj in doseči vsaj zasilno spravo med Palestinci in falangisti.
• BRITANIJA OSTANE V EGS
Medtem pa so se v Veliki Britaniji na nacionalnem referendumu z večino opredelili za ostanek Velike Britanije v Evropski gospodarski skupnosti, kar ocenjujejo opazovalci kot utrditev evropske zveze in enotnosti.
JUGOSLOVANSKA SKULPTURA V MUZEJU SODOBNE UMETNOSTI: V Beogradu so odprli veliko reprezentativno razstavo „Jugoslovanska skulptura 1870-1950". Obiskovalcem muzeja je s tem dana možnost, da se lahko na podlagi 86 izbranih del 68 avtoijev seznanijo z razvojem kiparstva v obdobju osemdesetih let.
Pred tednom dni smo v naši rubriki pisali o gospodarjenju v delovnih skupnostih občine Velenje in o prvih uspehih pri uresničevanju stabilizacijskih in protiinflacijskih programov.
Komunisti v temeljnih in drugih organiiacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih morajo nemudoma oceniti uresničevanje stabilizacijskih programov in pregledati izvajanje občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju za leto 1975. Stabilizacijske programe bi morale čimprej izdelati vse tiste skupnosti, ki teh še niso oblikovale, tudi krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Ob tem morajo delovne skupnosti skrbno preučiti gospodarska gibanja v preteklem in letošnjem letu, še posebej pa ugotoviti, kako je z gibanjem produktivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja, rentabilnosti vloženih sredstev, materialnim položajem gospodarstva.
Proizvodnjo bo treba v prihodnje kar najbolj uskladiti s potrebami tržišča, pri čemer bo potreba doseči dolgoročnejše sodelovanje organizacije združenega dela s tujimi partnerji. Tudi delovne skupnosti iz Šaleške doline bodo morale aktivno sodelovati v prizadevanjih za ustanavljanje poslovnih skupnosti za skupne nastope na tujih tržiščih. Izkoristiti je treba vse mož-
nosti za izboljšanje organizacije dela in tehnologije, okrepiti je treba delovno disciplino, zmanjšati zaloge itd. Čimprej morajo preiti pod samoupravni nadzor tudi materialni stroški.
Pregledati bo treba upravičenost investicij, tistih, ki jih že izvajajo, prav tako pa tudi tistih, ki jih še načrtujejo. Pri tem mora biti osnovno vodilo, da je mogoče investirati le, če je zagotovljen potreben denar, ob tem pa uveljaviti prakso združevanja sredstev za prednostne naložbe ter za pospešitev gradnje družbenih najemnih stanovanj.
Temeljito je treba preučiti politiko zaposlovanja nove delovne sile; večjo skrb je treba nameniti izboljševanju organizacije dela ter bolje izkoriščati razpoložljivi delovni čas. V prizadevanjih za izboljšanje kvalifikacijske strukture je treba še naprej razvijati mrežo šol usmerjenega izobraževanja.
Okrepiti je treba delo organov samoupravnega delavskega nadzora, večjo pozornost nameniti načrtovanju v temeljnih organizacijah združenega dela in usklajevanju razvojnih hotenj temeljnih organizacij združenega dela v okviru posameznih organizacij združenega dela. Združevanje dela in sredstev^ pa mora prinesti nove kvalitete dela, vplivati pa mora tudi na izboljšanje
ekonomskega položaja delovnih kolektivov. Ugotavljati "je namreč mogoče, da se na novih načelih še vse prepočasi oblikujejo družbenoekonomski odnosi, ki bi se. morali vse bolj odražati v delitvi dela, združevanju dela in sredstev, skupnem načrtovanju razvoja, v drugačnih odnosih pri delitvi dohodka i.p.
Vse bolj očitna je tudi potreba po spremembi srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja občine Velenje do leta 1980. Preveriti bo treba programe in jih, če bo treba, dopolniti. Čimprej pa bi bilo treba začeti, tudi s pripravo programskih izhodišč za izdelavo razvojnega načrta Šaleške doline do i leta 2000.	j
In še ena naloga je pred vsemi delovnimi ljudmi Šaleške do- i line, posebej pa še pred člani Zveze komunistov. Dosledno je J treba spoštovati določila resolucije o letošnjem družbenoeko- J nomskem in socialnem razvoju. Ugotoviti je treba, kako v ob- I čini Velenje uresničujemo te skupno dogovorjene naloge in J opozoriti tudi na slabosti ter istočasno predlagati sprejem t ustreznih ukrepov, da bi lahko uresničili naloge, za katere smo J se skupaj dogovorili.
SI G M A" -ŽALEC
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem
-	odličen izkoristek
-	moderna oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapaciteta od 25.000 do 50.000 kCal/h
na rudarski poklic!«
„Slikajte me kar doma. Saj sem vsak dan v knapovski uniformi. Že od leta 1946," je dejal IVAN TOMINŠEK, 554etni rudar iz Velenja, ko smo ga v soboto obiskali v njegovem trisobnem stanovanju na Jenkovi 10 v Velenju. Ivan, ki je prišel v Šaleško dolino iz Bočne pri Gornjem Gradu, je danes pravi Velenjčan. Živi z utripom mesta. Ponosen je nanj, saj je tudi sam pomagal novo mesto ob Paki.
Velikokrat ga je opaziti, kako pobira s svojima marljivima rokama smeti okrog bloka. Pa čeprav ga morda nekateri ob tem zbadajo z očmi, češ, kaj to tebi mar, kakšna je okolica. Toda Ivana to ne zmede. Takšen je že od mladih let, takšnega ga je naredilo, življenje, ki pa mu v mladosti ni bilo z rožicami postlano.
Zrastel je na srednji kmetiji. Bil je v najlepših letih, ko se je začela vojna. Devet mesecev je preživel v taborišču Mauthausen, maja 1944 pa je odšel v partizane. Grozodejstev v taborišču smrti ne bo nikoli pozabil. Pretepali in mučili so jih za vsako malenkost. Opravljati so morah najtežja fi-
Naš sogovornik z ženo Angelo
žična dela. Ce r»i bilo drugega dela, so morali nositi težke skale iz jarkov.
„V partizanih je bilo čisto drugače", pravi. „Resda smo bili v nenehni nevarnosti, vendar smo se počutili svobodne, čeprav še ni bilo svobode".
K mizi je prisedla še Ivanova žena Angela in naš pogovor se je usmeril na Ivanovo rudarjenje.
Kako to, da ste izbrali prav poklic rudarja?
„Takrat nismo imeli takšnih možnosti kot sedaj. Vzeti si moral delo, kije bilo na voljo, če si hotel živeti. Tako je bilo tudi z mano. Konec leta 1946, ko sem bil demobiliziran, sem takoj dal prošnjo na rudnik za delo. Sprejeli so me in 1. decembra sem prvič okuži knapovsko življenje".
Je bilo v začetku hudo?
Ivan je nekoliko molčal pa je žena z nasmeškom dejala: „ Veste, kako je, če pride kmečki sin v rudnik. Vajen je dela, resda, toda ne v jami". „Saj ni bilo tako hudo. Utrujen sem bil". Huje kot v taborišču pa ne more biti, sem sam sebe bodril, je pristavil Ivan. „Zavedal sem se tudi, da bom za delo dobil plačilo in ne batine kot v Mauthau-sonu".	»
In kako primerjati današnji rudarski šiht s takratnim?
„Razlika je kot med številkama sto in ene. Takrat ni bilo mehanizacije pa tudi varno ni bilo tako kot danes. Na družbeno prehrano nismo niti pomislili. Za malico sem bil srečen, če sem lahko od doma nesel kos kruha in malo česna ali čebule zraven. Danes pa lahko pri malici izbiram, kar hočem. Tudi stanovanj ni bilo, kar je danes najmanjši problem. Pride novi delavec in se kmalu vseli v lepo stanovanje. Tako je tudi prav. Saj, ko si mlad, potrebuješ stanovanje".
„V kakšne cunje ste hodili oblečeni. To povej," ga je spomnila žena. „Za,... v jami smo oblekli, kar smo imeli. Zaščitnih oblek takrat seveda nismo dobili. Včasih smo bili tako razcapani, da smo komaj drug drugega prepoznali".
V jamo ste odšli zato, da bi pač zaslužili denar za življenje. Kaj pa kasneje? Ste kdaj v teh devetindvajsetih letih morda razmišljali, da bi zapustili rudarski poklic?
„Vživel sem se v rudarsko delo, podjetje mi je vseskoz šlo na roko, saj sem delal na takšnih mestih, kjer nisem preveč trpel in sem lahko vzdržal. Omogočili so mi tudi, da sem napravil tečaj za kopača. Ne, nisem o tem nikoli razmišljal".
To se pravi, da drži rek, da gre pravi rudar iz jame šele takrat, ko se upokoji? .
„Ja, najbolje se je, kot so včasih dejali, držati enega gospodarja".
Če bi še enkrat izbirali poklic, bi se znova odločili zanj?
„Veijetno bi, saj zdaj, ko imam na primer dopust, po nekaj dneh komaj čakam, da grem spet v jamo. Navadiš se na ljudi... Priznati pa tudi moram, da že komaj čakam, da bom odšel v pokoj. Nisem zdrav, pa tudi leta so že tu ..."
Kako to, da rudaiji radi gredo zelo zgodaj na šiht?
„To je že stara navada. Jaz sem skoraj vedno pol ure prej na rudniku. Ko se spreoblečeš, ni lepšega kot še malo posedeti. V tem času založim tudi čik in se tako počasi pripravim za odhod v jamo".
Katera izmena se vam zdi najbolj težka?
„Težka ni nobena, če je človek naspan, spočit in če imaš veselje do dela. Še najkrajša se mi "zdi nočna, vendar ne vem zakaj? ! Sicer pa je delo enako, pa naj bo to dopoldne, popoldne ali ponoči. Pa tudi razsvetljava je vedno umetna"..
Ste zadovoljni s tem, kar ste si ustvarili?
„Nimam avta, pa bi ga lahko imel. Tudi hiše nisem gradil. Živimo v trisobnem stanovanju, ki nam ga je dal rudnik pred desetimi leti. Kljub temu sem zelo zadovoljen in vesel. Lahko rečem, da imam vsega dovolj, nisem lačen, ne raztrgan. V mladosti nisem imel praktično ničesar. Tako dobro mi še nikoli ni šlo".
Medtem se je k mizi spet vrnila Ivanova žena, ki nam je skuhala res zelo dobro kavico.
Ivan hodi elo uro prej v jamo. Ali to pomeni, da morate tudi vi eno uro prej vstajati kot pa žene drugih rudaijev?
„Ni treba", sta oba hkrati odgovorila. Nato je nadaljeval Ivan: „Zakaj bi vstajala? Zjutraj ne jem ničesar, le bonbon vzamem, zbujam se pa tudi sam, niti ure mi ni treba navijati. V 28 letih dela nisem napravil nobenega plavega, čeprav pravijo, da tisti, ki ne naredi vsaj enega „ ni pravi rudar. Toda jaz ga nisem!"
Kako sprejemate vsakodnevno moževo odhajanje v jamo, smo se spet obrnili k Ivanovi ženi.
„Tako kot se je on navadil na naporno delo v jami, sem se tudi jaz morala sprijazniti, da je mož rudar. Nikoli nisem pomislila na to, da ga ne bi bilo več nazaj. Saj si danes bolj varen v jami kot na cesti, kjer skoraj ni dneva, da se ne bi pripetila kakšna nesreča".
S čim ste nezadovoljni v Velenju?
„Boli me to, da mladi- ne vsi- uničujejo to, kar smo zgradili z udarniškim delom. S ponosom smo pred leti gledali na nove objekte, ki so rastli pod našimi žulji, zato nam je danes toliko bolj hudo, ko nekateri posamezniki, ne spoštujejo asfaltiranih poti, ampak raje hodijo po lepih zelenicah. Tudi meni se je že zgodilo, da sem moral hiteti v službo, toda nikoli si nisem krajšal poti prek zelenice. Ljubim čistočo, pa naj bo to doma, na delovišču ali okrog bloka. Če bi vsi spoštovali to, kar so naredili starejši rudarji in drugi Velenjčani s prostovoljnim delom, potem danes ne bi bilo treba imeti občinskih stražarjev, pa tudi zelenice ne bi bile obdane z bodečo žico".
Tako smo naš pogovor z Ivanom Tomin-škom pripeljali h kraju.
Še marsikaj bi lahko zapisali, saj je Ivan dober in prijazen sogovornik. Vendar ker je bila ravno prva sobota in so rudarji delali, mu nismo hoteli vzeti vsega' dopoldneva, popoldne je moral spet v jamo. Zato smo zapisali le še njegove želje:
»Želim si" je dejal, „da bi še veliko generacij imelo kruh- v jami, da bi tudi najmanjšega sina, ki zdaj obiskuje tehnično šolo na rudarskem šolskem centru, spravil h kruhu starejša sinova sta se oba izučila, eden za rudarja, drugi je napravil miličniško šolo v Tacnu, moja čisto osebna želja pa je, da bi srečno dočakal penzijo.
Zato Ivan, hvala za ta resnično prijeten pogovor in SREČNO!
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO SIGMA TG-SPECIAL
»Ponosen sem
Člani delovne skupnosti REK, ki so na sobotni slovesnosti dobili posebna priznanja, ker so že več kot 25-krat darovali kri.
• NA RUDARSK0-ELEKTR0ENERGETSKEM KOMBINATU VELENJE
Prvi ustanovili osnovno organizacijo RK
Novo na trgu
• POGOVOR Z IVANOM T0MINŠK0M
6560-krat kri. Samo prejšnji mesec je darovalo to pre potrebno tekočino kar 457 delavcev.
Potem ko so sprejeli sklep o ustanovitvi osnovne organizacije, izvolili ustrezne odbore je podelil predsednik občinskega odbora RK Velenje Jože Medved značke in priznanja tistim krvodajalcem, ki so doslej darovali kri že 15, 20, in 25-krat.
Vsem krvodajalcem, ki so se več kot 15-krat odzvali tej humani akciji, pa je Franc Veni-škim podelil lepa praktična darila.
Med člani REK in terenskimi aktivisti na terenu je namreč vzniknila zamisel o ustanovitvi osnovne organizacije Rdečega križa v REK. Ta predlog je soglasno podprlo predsedstvo sindikata, sprejeli pa so ga tudi na sestankih samoupravnih skupin. Tako je REK prva delovna orga-• nizacija, kjer so sprejeli sklep o ustanovitvi osnovne organizacije Rdečega križa. Hkrati je to novi dokaz humanosti in resničnega tovarištva rudaijev, kot je dejal Franc Venišnik. Pomembnost ustanovitve osnovne organizacije Rdečega križa je Franc Venišnik podkrepil tudi z nekaterimi številkami. V REK, kjer je okrog 5500 zaposlenih, je bilo lani 755 nezgod pri delu, med potjo na delo oziroma z dela domov. Drugih nezgod je * bilo kar 1146. K tem številkam
„Današnje srečanje ima dva namena. Srečali smo se kot krvodajalci in kot ustanovitelji prve osnovne organizacije Rdečega križa v delovni organizaciji. V obeh primerih gre za veliko človekoljubno dejavnost:
Značke in priznanja je krvodajalcem izročil Jože Medved, predsednik občinskega odbora RK Velenje
gre za pravo in svobodno medsebojno pomoč. Prav zato z zadovoljstvom ugotavljamo, da je naša dejavnost resnično zelo razširjena in dajo vsi podpirajo. - To so razlogi, da oboje vključujemo v proslavljanje 100-letnice rudnika lignita in 100. obletnice prve organizacije Rdečega križa v Jugoslaviji," je dejal predsednik komisije za krvodajalstvo v Rudarsko-elektroener-getskem kombinatu Velenje Franc Veniškim v soboto v delavskem klubu ob začetku svojega govora.
je treba dodati še podatek, daje v REK 700 invalidov. Leta 1953 so bili rudarji med p]}rimi v občini, ki so pristopili k organiziranemu krvodajalstvu. Takrat je kri darovalo 163 članov, pet let pozneje že 198, ob deseti obletnici 274, ob dvajseti obletnici se je to število povečalo na 492. Sedaj pa je v tej delovni organizaciji že 1181 članov kolektiva krvodajalcev. Le-ti so skupno doslej dali
NAŠ ROMAN

34
Medtem ko je gospod Bervvald mešal sok pomaranč, limon, ananasa ter bacardi in črn rum, jo je mirno opazoval. Končno je Yuki splaknila svoje perilo, ga odnesla na palubo in obesila na vrv.
Ko se je vrnila v salon, ji je Benvald ponudil pijačo. Spila jo je na dušek, ker je bila sladka in osvežujoča ter držala prazen kozarec, naj ji ga znova napolni.
Po nekaj kozarcih je Ber-waldu postalo čisto jasno, da je Yuki pod kimonom popolnoma gola. To je že domneval, ko si je prala pe-
• ROMAI,D KIRKBRIDE
odpluli za njo dve policijski ladji, a nobena ji ni mogla slediti zaradi njene stalne menjave smeri.
Nejasno se je spominjala neprizadetih obrazov na terasi hotela Princesa, ko so srkali hladno pijačo in se sploh niso zganili, kot bi bilo golo japonsko dekle na podivjani barkači nekaj povsem običajnega.
Končno sta jo policijski ladji ujeli. Oficir ji je po mikrofonu sporočil, naj ugasne motor, kar ji je po daljšem času uspelo in bar-kača se je povsem mirno zaustavila na vodi. Zavedajoč se, da je povsem gola in še pred mestom, se je zatekla v stranišče in se zaklenila.
Ko seje v spremstvu petih policajev znašla na policijski postaji v Hamiltonu zaradi zaslišanja, je bila oblečena v , Berwaldove prevelike, oguljene platnene hlače in koc-
JU KI OKANO
rilo v umivalniku, vendar je bilo zdaj, ko napol opita lagodno sedela na klopi, popolnoma jasno. Spomnil se je na dogovor z njo pred hišo na 93. cesti v New Yorku, ki še ni bil uresničen. Če bi bila kdaj ugodna priložnost zanj, kot je zdaj, si ni mogel misliti — seveda, predno se vrne Joe Frith.
Stopil je h klopi in sedel poleg nje.-
..Gospodična Okano, kaj pa z dogovorom iz New Yorka ..."
„Kaj naj bi bilo z njim? "
..Mogoče, če niste preveč utrujeni —... ali bolje rečeno, kako naj bom prepričan, da mi bo sir John plači stroške? Veijetno niste z njim intimna, sicer bi vam prav gotovo pustil svoj naslov? "
..Predolga zgodba," je rekla Yuki in narahlo zavzdihnila. „Pustite Johnnyja meni. Bo že plačal."
„Vseeno, gospodična Okano, želel bi, da uresničiva najin dogovor tukaj, takoj, ker..."
„Vi se niste ravnali po dogovoru, pa se tudi Yuki ne bo."
„No, počakajte trenutek ..."
..Rekli ste, da boste Yuki odpeljali v Puerto Rico. To ni Puerto Rico. Ko bova prišla v Puerto Rico, bom razmislila o tem."
Berwald je bil tako divji, da jo je z vso silo zgrabil za ramena.
„Ne, ne bom poslušala!" je zakričala nazaj in skočila na noge.
Stekla je po stopnicah na palubo, on pa za njo. Tam sta se toliko časa mikastila, da je ona, vedoč, da mu ne bo kos, zlezla iz kimona in stekla v salon, medtem pa je Bervvald zaprepaden strmel v prazen kimono ter nežno in vitko olivno telo, ki je steklo v kabino.
Takoj je stopila na komandni most ter pričela pritiskati na vse gumbe, dokler ni naenkrat vžgala motorja. Odvezala je ladjo in jo usmerila na odprto moije. Zagledala je, kako je Bervvald, še vedno trdo stiskajoč k sebi kimono, padel v moije. Nato je ladjo usmerila proti jugu, njeno perilo pa je kot zastave plapolalo v hitri vožnji.
Več kot dvajset minut je Yuki stala gola ob krmilu in pazila, da bi se kolikor mogoče naglo umikala po Himiltonskem zalivu zasidranim ladjam. Takoj sta
kasto srajco, ki mu jo je potegnila iz potovalne torbe.
„No, sedaj pa, draga dam a, nam boste morda lahko dali nekaj pojasnil? "
„Saj sem vam že povedala. Odšla sva na ladjo, ki se je naenkrat pričela premikati. Vozila sem, kakor sem pač najbolje znala. Še nikoli nisem vozila bar-kače."
..Bojim se, da to ni povsem točno. Omenili ste kavaliija z imenom Benvald. Je mar dosegljiv? Kje ga lahko najdemo? " „V oceanu."
..Bojim se, da vas ne razumem dobro? "
..Padel je s palube. Ga niste našli? "
V TEKSASU SO NAŠLI ZANIMIVE OSTANKE
Največja ptica
Po zaslugi študenta paleontologije Duglasa Lossona so v Teksasu našli ostanke največje živali, ki je letala po zraku. Tako imenovani pterozavrus je bfl z razpetimi krili dolg 16 metrov.
Pred 65 milijoni let, ko so na zemlji živeli še dinozavrusi, je prišlo do katastrofalnih potresov. Na zemlji so takrat nastale velike spremembe, iz vodnih gladin so se dvignili visoki planinski masivi, izginila so velika tropska močvirja. Človeka takrat na zemlji še ni bilo. Po svetu so gospodarili dinozavrusi, kar pomeni v grščini strašni kuščarji. Dolgi so bili do 12 metrov in so živeli v bližini jezer in rek ter se hranili z rastlinami.
Imeli so. tudi sovražnika. Tu je bil tiranozavrus, mesojeda žival, dolga 14 in visoka 6 metrov. Tedaj je na svetu postajalo vedno hladneje, rastline je izginjalo, drugo pa se je prilagajalo novim temperaturam in okoliščinam. Živeli so izumirale in se pojavljale nove. Številna okostja odkrivajo preteklost, ki je še v marsičem zavita v temo.
Med okostji so našli tudi tako imenovanega letečega kuščarja — pterozavrusa. Našel ga je tekšaški študent Duglas Losson. Več kot tri leta že raziskuje v na pol puščavskem nacionalnem parku Big Banda v zahodnem Teksasu. Na ozemlju, ki obsega 2872 kvadratnih kilometrov, so paleontologi doživeli že prva odkritja. Losson je med drugim odkril ostanke treh letečih kuščarjev in to dele kril, vratov, nog in čeljusti. Njihov kljun je podoben kljunu pelikana ali albatrosa, kar pomeni, da so se leteči kuščarji hranili z živalmi in rastlinami iz moija. Raziskave pa so hkrati pokazale, da je bil pred 65 milijoni let najbližji ocean oddaljen od Teksasa oziroma od kraja, kjer so našli ostanke letečih kuščaijev, približno 400 kilometrov.
Znanstveniki so kasneje ugotovili, da so se kuščarji verjetno hranili z
ostanki dinozavrusov, hkrati pa so s svojimi krili, ki so bila dolga od 11 do 21 metrov, lahko preleteli precejšnje daljave. Pojavlja pa se še eno vprašanje. Predvidevajo, da so bile velikanske ptice težke približno 500 kilogramov. Kako so torej letele?
Skupina strokovnjakov trdi, da sploh niso letale, temveč so svoja dolga krila uporabljale za ravnotežje. Če so hotele poleteti pa so se morale povzpeti na neko višavje in se od tam pognati v zrak. Druga skupina strokovnjakov zagotavlja,
S
s *
s
s *
s
s *
s
s
I
š s
5
H *
%
-
S *
s s
s
s *
*
t s
»Predpasniške« obleke
12m
da so se s svojimi velikimi krili lah pognale v zrak tudi iz ravnine in Nso si pri letenju pomagale z vetrn kot to počnejo še danes albatn Najdba v Teksasu bo veijetno zanimive rezultate in ugotov znanstvenikov.
MODNA KREATORKA STAŠA
Letošnje poletje je moda zelo odločno ubrala popolnoma novo pot; kreatoiji so se enotno odločili za nove materiale, vsem so iste aktualne barve in modna linija oz. kroji so ubrani kot že dolgo ne. In pri tem so nastale nove prijetne poletne obleke, ki nam bodo zares morale biti všeč; tako mladostno krojenje so, tako z veseljem jih nosimo.
In med temi novimi poletnimi oblekami so zelo zanimive enostavne „predpasni-ške" obleke. Že ime samo pove da so ukrojene tako preprosto, da spominjajo na predpasnike. Spredaj ali zadaj so prekrižane in zavezane, imajcf naramnice in seveda široko krilo — nahano ali počez krojeno. Sešite so iz aktualnega popelina, potiskan bombaž pa bo naredil obleko že bolj „predpas-niško".
Med dopustniško prtljago za morje in počitnice bodo takšne obleke seveda nepogrešljive, prav z veseljem pa jih bomo ob vročih poletnih dneh nosile tudi v mestu.
Tako je kraljeva vojska v najbolj kritičnem obdobju svojega obstoja ostala brez prepotrebnih zvez in posamezne enote niso mogle prejemati ukazov ali oddajati svojih.
Razsulo in zmeda sta bili popolni.
Sovražnik je imel zaradi tega še lažje delo kot bi ga imel sicer.
Jugoslaviji ni bilo več rešitve. Bilo je samo še vprašanje časa in to ne tednov, marveč dni in ur.
ODISEJADA VRHOVNEGA POVELJSTVA
Na las podobno vladi in kralju Petru je bilo tudi Vrhovno poveljstvo oboroženih sil kraljevine Jugoslavije od prvega dne vojne na poti - natančneje rečeno - na begu.
Od tistega trenutka, ko so na Beograd padle prve bombe, pa do zadnjega pred kapitulacijo, se je Vrhovno poveljstvo ukvarjalo predvsem s tem, kako bi nekje našlo varen prostor, na katerem bi bilo mogoče organizirati učinkovito poveljevanje in odpor. Toda to se je izkazalo za nemogoče, ker so sovražnikove kolone tako naglo prodirale, da se je morala tudi Vrhovna komanda nenehno seliti.
V vsej kratki vojni sc ni vrhovno poveljstvo niti enkrat sestalo v popolnem sestavu. Vedno je kdo manjkal, toda četudi bi bili prisotni vsi, bi to verjetno kaj malo pomagalo.
Po prej predvidenem načrtu bi se moralo vrhovno poveljstvo v primeru evakuacije iz Beograda zbrati v Banji Koviljači - toda proti koncu prvega dne vojne, 6. aprila zvečer, je bilo tam le nekaj višjih častnikov jugoslovanske vojske. Drugi so ali pobegnili, ali pa so se izgubili v neverjtni zmedi prvih ur vojne.
cena
General Dušan Simovič, predsednik vlade, ki je bil hkrati načelnik Vrhovnega poveljstva, je po dveh dneh izdal ukaz, da se mora vrhovno poveljstvo preseliti v Han Pijesak. Toda tuHi tu niso ostali dolgo.
Prišel je nov ukaz: premik v Sarajevo, natančneje rečeno v Pale pri Sarajevu.
(Nekatere podrobnosti o vedenju posameznih komandantov so naravnost osupljive. Tako je, denimo, eden ume d poveljujočih generalov, komandant armade Brašič, vso noč od 5. na 6. april presedel za kvartopirskim stolom! Ali pa: človek, ki bo postal eden najbolj vdanih nemških sodelavcev, general Milan Nedič, je bil zadolžen za obrambo enega najpomembnejših delov obrambne črte - namreč južno fronto. Jasno je, da se.je ta sesula v prah in pepel, saj jo je vodil bodoči kvizling. In tako je Skopje, globoko na jugu, padlo prej od Zagreba na severu . . . Kapitulantski duh višjih častnikov je mogoče dovolj dobro razbrati tudi iz cinične izjave generala Jankoviča, načelnika operativnega oddelka Vrhovnega poveljstva, ki je [jrvi dan vojne dejal svojemu pomočniku, polkovniku Loziču, sicer sodelavcu v pripravah na puč. General Jankovič je namreč izjavil: ,,Sedaj boste pa videli, kaj bodo storili Nemci z vami, pučisti!")
Svojo zadnjo direktivo je Vrhovno poveljstvo izdalo sedmi dan vojne, 13. aprila. V njej so posameznim armadam odredili naloge . . . toda armad, ki naj bi te ukaze izpolnile, praktično ni .bilo več. Ker pa niso delovale zveze, je tudi ta zadnji ukaz Vrhovnega poveljstva dosegel le nekatera izmed poveljstev, ki jim je bil namenjen.
PRIHOD V NIKŠIČ
14. aprila, osmi dan vojne, so sc začeli v Nikšiču zbirati vsi tisti, ki so količkaj pomenili na seznamih vlade,
3'vtA	"V^J*	.....,	-
"!> U " v
vrhovnega poveljstva ali dvora.
Prihajali so z avtomobili, konji, na vozovih, nekateri pa tudi peš.
Nikšič je postal zadnje središče in oporišče pregažene Jugoslavije.
Pred tem se je zgodilo še nekaj izredno pomembnega. Predsednik vlade in načelnik vrhovnega poveljstva, letalski general Dušan Simovič, je poklical k sebi generala Kala-fatoviča in mu predal dolžnost načelnika. "„Ne morem učinkovito opravljati obeh dolžnosti, predsednika vlade in načelnika vrhovnega poveljstva," je rekel. V resnici ni mogel opravljati dobro ne ene in ne druge dolžnosti.
Toda menjava položajev še ne bi bila tako pomembna, čeje ne bi spremljalo še nekaj drugega.
General Dušan Simovič je namreč generalu Kalafatoviču ukazal, naj takoj stopi v stik s poveljstvi italijanske in nemške vojske in zaprosi za premirje.
General Kalafatovič je to tudi storil (imel je pismeni ukaz za to), toda napredujoči okupatorji se za njegovo prošnjo niso zmenili. Nemške in italijanske čete so prodirale naprej. Zahtevale so brezpogojno kapitulacijo in ne' samo premirje.
KDO JE IZDAL UKAZ ZA KAPITULACIJO?
V Nikšiču je že vladala zmeda.
Predsednik vlade, general Dušan Simovič, je prespal noč od 14. na 15. april v samostanu Ostroga blizu Nikšiča -prav tam, kjer je pred njim spal tudi kralj Peter II. zadnjo noč v domovini.
Iz Nikšiča so ga naslednji dan poklicali v samostan in minister za vojsko general Ilič mu je naročil, naj takoj pride v Nikšič, kjer da bo pomembna seja vlade.
GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
mister nace, videl sem finka..!!
pokazal ml bos, k3e si qa srečal, blopi!
Pt>l TE3 SKALI SEM MU P KOVAL NAS LIST! POTEM 3E ODJEZDIL V ROTI HRIBOM! TU SO SLEDOVI!
HVALA, fJ LOPI! 5EX bOM TO FINKOVl SLEPI KER SE BOJIM DA SE BO SKUŠAL MAŠČEVATI SVAPU!
aha, tuka3 tje nekoga sr.ecal! skupa3 staicre = nila proti reki, ki teče \~£- oezera loman-
Cev...
medtem...
iz OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • iZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
I GOVOR PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC, DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA IVANA URŠIČA, NA SLAVNOSTNI SEJI VSEH TREH DELEGATSKIH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC:_
Premagovanje težav je v naši moči
Slavje kot le malokdaj
Na slavnostni seji Skupščine občine Slovenj Gradec ob zaključku letošnjega občinskega praznika Mislinjske doline je bil slavnostni govornik Ivan Uršič, diplomirani inženir, predsednik občinske skupščine. Govor objavljamo v celoti.
„Tovarišice in tovariši delegati, spoštovani gostje!
Danes slovesno zaključujemo praznovanje našega občinskega praznika, ki smo ga letos prav posebej posvetili 30. obletnici zmage, trem desetletjem svobodnega življenja in dela. Z bogatimi kulturnimi in športnimi prireditvami, s pomembnimi delovnimi zmagami smo v preteklem tednu praznovanja posebej poudarili jubilejno obletnico zmage, ki so jo jugoslovanski narodi in narodnosti izbojevali in zaključili prav v naših krajih, v dolinah Mislinje, Meže in Drave.'
V čast občinskemu prazniku odpiramo danes v Pamečah nove proizvodne prostore Tovarne meril in Tovarne pohištva. Tudi pri Tovarni usnja so skoraj nared novi proizvodni objekti. Delo pa je že steklo v novih razširjenih prostorih Preventa, Tovarne oblazinjenega pohištva Nova oprema in pri Viatorju. Že tri-četrt leta deluje nova blagovnica Nama, pa tudi potrošniki na podeželju so dobili nekaj prenovljenih trgovin. Zgornji del Mislinjske doline je dočakal nove prostore za zdravstveno službo in novoi bančno agencijo Ljubljanske bamke. Bolnišnica je dobila nov intierni oddelek, dijaki in učenci šolskega centra so se vselili v novo šolsko poslopje, zasadili smo lopato za nov pre-potreben zdravstveni dom v Slovenj Gradcu, za novo športno dvorano in še bi lahko naštevali. Lansko leto smo dobili 100 novih družbenih stanovanj.
Posebej smo obudili spomine na našo slavno NOB z obnovitvijo Pavčkove partizanske bolnišnice, s pohodom „Po partizanskih poteh Mislinjske doline". Pohoda so se poleg pripadnikov naše teritorialne partizanske enote udeležili tudi nekateri borci NOB in mladi prQstovoljci. Po skritih stezah pohorskih gozdov, globačah in strmih rebrih Graške gore, mimo zavednih in zvestih kmetij, kjer je še živ spomin na aktiviste Osvobodilne fronte in partizanske kurrirje, na Pohorsko brigado, borce siavne XIV. divizije, ob grobovih padlih borcev in pomnikih NJOB je tekla spominska pot naše mlade generacije, ki je organizirana v splošni ljudski odpor in odločno pripravljena braniti pridobitve naše nacionalne in socialne osvoboditve in sadove dela v povojnih letih.
Ko naše občinsko praznovanje posvečamo jubilejni obletnici zmage, ne moremo in ne smemo mimo spomina na pomembno zmago pohorskih partizanov v naši občini, ko so v prvih dneh junija 1944. leta s Pohoija pognali v beg sovražnika, ko so nacistični oblastniki v Mislinjski dolini spoznali, da je tudi v teh krajih moč partizanskega orožja v rokah neukrotljivih borcev, nepremagljiva. Zato je naš občinski praznik posvečen temu pomembnemu dogodku. Posvečen je zmagi in spominu 324 padlim borcem, talcem in drugim žrtvam nacističnega nasilja v Mislinjski dolini.
Trideset let svobodne rasti naše nove družbene ureditve je za nami. Bera je bogata. Ob naših vsakdanjih težavah, ki jih pogojujejo vedno nove potrebe, želje in hotenja, večkrat pozabljamo na prehojeno pot in uspehe naše dosedanje graditve nove, bogatejše in pravičnejše družbe. Začetki te poti so bili tudi v naši občini nadvse skromni in težki. Globoke rane štiriletne vojne in okupatoijevega nasilja, skromne gospodarske zmogljivosti, obubožane kmetije, je bilo vse, kar smo imeli po osvoboditvi, takrat, ko smo z navdušenjem in velikim delovnim zagonom začeli obnavljati in graditi socialistično gospodarstvo in urejati novo družbeno ureditev. Tovarna usnja, Tovarna meril in Tovarna kos so bila takrat edina podjetja, ki so zaposlovala okrog 400 delavcev. Takrat je bilo potrebno racionalno delitvi skromno skorjico kruha, ki smo jo zmogli pridelati na poljih svobodne domovine. Vendar pa so v občini kmalu zrasle nove gospodarske organizacije, od številnih zadrug na podeželju, preko proizvajalnih, lesnih in gozdarskih organizacij, gradbeništva in elektro gospodarstva pa do čisto novih gospodarskih dejavnosti (industrija zaščitnih delovnih sredstev in tovarna pohištva). Danes je v gos* podarstvu zaposlenih skoraj 10-krat več delavcev kot pred 30 leti. Letna vrednost celotnega dohodka znaša 910 milijonov dinarjev, vrednost družbenega produkta pa 305 milijo nov dinarjev. Tako smo se v letu 1974 prebili v srednje razvite občine v Sloveniji z okrog 18.000 dinarjev družbenega proizvoda na prebivalca.
Novo priznanje
Na seji Skupščine občine Slovenj Gradec je predsednik skupščine Ivan Uršič, diplomirani inženir, podelil namestniku poli-tkomisarja Šercerjeve brigade, Bojanu Skrku, občinsko nagrado za leto 1975 tej partizanski enoti.
II. Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Ljube Šerceija je bila ustanovljena kot četrta SNOUB z odločbo Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet 6. oktobra 1942 na Mokrcu ob robu Ljubljanskega barja. Glede na operativno področje v neposrednem območju Ljubljane, srcu narodnoosvobodilnega gibanja, so ji bile ob ustanovitvi dodeljene vojaške in politične naloge posebnega pomena. Pri tem je šlo za stalno rušenje prometnih zvez na progah Ljubljana-Trst in Ljubljana-Kočevje, za podporo narodnoosvobodilnemu gibanju v Ljubljani sami kot tudi na ozemlju, ki ga je brigada nadzirala, za boj proti silam protiljudske reakcije, ki se je razraščala v bližini okupatorskih postojank, zlasti pa za vezanje čim večjega števila sovražnikovih sil. Spričo političnega in bojnega obeležja in sestava borcev in starešin je bila ta brigada dejansko proletarsko udarna in je ta sloves obdržala vse do osvoboditve.
V prvem obdobju obstoja, to je do odhoda XIV. divizije na Štajersko, je pri izpolnjevanju zgoraj naštetih nalog prehodila pot, polno zmag, od katerih velja omeniti vsaj najpomembnejše: delež pri zmagi v Jele-novam žlebu 26.3.1943, uničenje sovražnikove postojanke v . Žužemberku julija 1943, zavzetje plavogardistične postojanke Grčarice v septembru 1943, rušenje Štampetovega mostu, pomoč Tomšičevi brigadi pri uničenju belogardističnega oporišča
Grahovo, likvidacijo nemško -domobranske postojanke v Velikih Laščah, zmago na Turjaku in boje za zavzetje Kočevja. Legendarni pohod XIV. divizije je bil tudi za Šercerjevo brigado veliko dejanje in preizkušnja. Odlikovala se je zlasti pri zavarovanju pohoda in številnih prebojev iz sovražnikovih obrocev, prispevala je odločilen delež pri reševanju težavnih vojaških bojnih razmer, zlasti
Po končani okupatorski ofenzivi proti XIV. diviziji je prav ta brigada uredila svoje hudo prizadete enote s tem, da je izpopolnila vrste z novimi borci s področja občine Slovenj Gradec. Tudi v Mislinjski dolini se je lotila podobnih nalog, kot jih je imela na Dolenjskem in Notranjskem. Porušila je železniški postaji Gornji Dolič in Mislinja, hudo poškodovala predor Huda luknja in ves čas uspešno preprečevala sovražniku promet na progah Celje - Dravograd in Celje - Maribor.
Se pred koncem vojne je skupaj z drugimi slovenskimi partizanskimi enotami izpolnila ukaz, da pohiti na ozemlje slovenske Koroške. Prodrla je do skrajnih meja slovenskega narodnostnega ozemlja, prav do Gosposvetskega polja, ter tako tudi z orožjem in krvjo določila im utrdila meje svobodne in združene Slovenije.
Za zmago narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije je žrtvovalo življenje 459 šercer-jevcev, iz njenih vrst je izšlo 17 narodnih herojev. Spričo vseh zaslug, ki jih je imela na področju občine Slovenj Gradec, ji je bila 5. junija 1966 podeljena domicilna listina. Ob 30-letnici osvoboditve pa je bil s podelitvijo občinske nagrade za leto 1975 ponovno potrjen njen veliki delež pri zmagi nad fašizmom.
Kljub zmanjšanju kmečkega prebivalstva na četrtino celotnega je tudi kmetijstvo v zadnjih letih pospešeno napredovalo, in tako beležimo tudi v tej gospodarski panogi viden napredek. Z večjimi naložbami lastnih in družbenih sredstev se ta dejavnost hitreje modernizira, poslužuje sodobnejših proizvodnih postopkov in usmerja v večjo tržno proizvodnjo. Danes daje kmetijstvo letno na trg preko pol drugega milijona litrov mleka in preko 400 ton mesa. Poleg družbene posesti je v dolgoročno organizirano tržno proizvodnjo vključenih nad 500 kmetij. Tako se tudi ta del našega gospodarstva, ki je dolgo zar ostajal, pospešeno in uspešno vključuje v hitro gospodarsko rast občine.
Pomembne uspehe smo dosegli v občini tudi na drugih področjih družbenega razvoja. Obnovili smo skoraj vse stare šole, zgradili nove, postavili novo poslopje Šolskega centra in nove vrtce. Slovenjgraška bolnišnica je z nenehnim utrjevanjem in razširjanjem strokovnega programa in z načrtnim investicijskim obnavljanjem in opremljanjem svojih objektov zrasla v sodobno zdravstveno ustanovo, ki je znana že daleč preko občinskih in regijskih meja. Tudi na področju stanovanjskega standarda smo dosegli zavidljive uspehe, saj smo po vojni v občini zgradili preko 1.300 novih družbenih in privatnih stanovanj.
Nadvse dragocene pa so tudi obsežne pridobitve osnovne zdravstvene in socialne zaščite vseh delovnih ljudi in občanov. Enako zdravstveno varstvo uživajo vsi prebivalci naše občine na osnovi solidarnostne odločitve vseh delovnih ljudi. Razširja se pokojninsko zavarovanje kmetov z enakimi pogoji kot veljajo za delavce v družbenem sektorju.
Dovolj naj bo številk in naštevanja. Poglejmo zunanjo podobo naše občine. Postala je bogatejša in lepša. Novi stanovanjski bloki, lične družinske hišice, številne obnovljene in nove ceste povezujejo in zbližujejo občino z ožjo in širšo okolico. Po Mislinjski dolini vozi 3.200 osebnih avtomobilov in 140 tovornjakov, registriranih v naši občini. Na poljih in gozdovih brni preko 200 traktorjev, ki jih upravljajo zgarane roke kmetov, ki so še nedavno tega vihteli motike in kose. To so sadovi bogate bere 30-letnega dela naših delovnih ljudi, najvrednejša oddolžitev žrtvam za svobodo, v zadoščenje še živim borcem NOB, v ponos delovnim ljudem in izročilo mladi generaciji, da te pridobitve ohrani in uspešno uresničuje naša današnja in nova hotenja.
Ob ocenjevanju povojnega gospodarskega in družbenega razvoja pa ne moremo mimo gospodarskega in družbenega trenutka. Skokovit porast celotnega dohodka v preteklem letu kar za 57 % in porast družbenega proizvoda za 46 (kar je nad republiškim poprečjem) pa spremlja tudi velik porast porabljenih sredstev kar za 64 % (tudi presega republiško poprečje). To je sicer rezultat novih proizvodnih zmogljivosti, povečane zaposlenosti za 12%, vendar za večjo ceno in nižjo akumulacijo. Inflacija in nelikvidnost tareta naše gospodarstvo prav tako kot drugod.
Premagovanje teh težav je v naši moči, v boljši samoupravni organiziranosti, večji odgovornosti na vseh področjih našega delovanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, v našem skupščinskem sistemu. Uresničevanje ustave v njenem najglobljem bistvu, to je dosledno uveljavljanje načela - delu čast in oblast - je edino realno vodilo za premagovanje teh naših gospodarskih težav, ki so tudi odmev svetovne gospodarske krize.
Neugnana sila našega družbenega sistema, življenjska moč in zvestoba samoupravnemu socializmu vseh delovnih ljudi in občanov naše občine je porok, da bomo v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti premagali tudi te težave, kot smo že marsikatero v naši polpretekli zgodovini.
Tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da na koncu prisrčno čestitam vam in preko vas vsem delovnim ljudem iri občanom za občinski praznik, z iskreno željo in trdnim prepričanjem, da bodo uspehi naših skupnih prizadevanj čez leto še večji!"
V novih proizvodnih prostorih tovarne meril v Pamečah pri Slovenj Gradcu je bila 8. junija svečana seja vseh treh delegatskih zborov skupščine občine Slovenj Gradec. Udeležile so se je delegacije partizanskih enot in aktivistov Osvobodilne fronte, ki imajo svoj domicil v občini Slovenj Gradec, predstavniki pobratene občine Gornji Milanovac, sekretar Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Milan Kučan ter člani temeljnih delegacij.
Slavnostni govornik na seji je bil predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec, diplomirani in-
ženir Ivan Uršič, spregovoril pa je tudi predsednik skupščine po-bratne občine Gornji Milanovac, Stanimir Jovanovič, ki je čestital prebivalcem Mislinjske doline za občinski praznik in 30-letnico osvoboditve, predsedniku Uršiču pa je izročil darilo - kopijo filma o Gornjem Milanovcu.
Na svečani seji so podelili nagrado Skupščine občine Slovenj Gradec in Vrunčevo nagrado za leto 1975; občinsko nagrado je prejela Šercerjeva brigada, Vrunčevo nagrado pa Mirko Grešovnik. - Delegacija pa je odnesla venec na grob talcev v Pamečah. Pri-
ložnostni, kulturni program na slavnostnf seji Skupščine občine Slovenj Gradec pa sta izvajala delavska godba Slovenj Gradec in moški pevski zbor tovarne meril Slovenj Gradec.
Po seji so predali svojemu namenu nove proizvodne prostore- tovarne meril v Pamečah, slavje pa je bilo še ob dograditvi novih prostorov za površinsko obdelavo lesa ter modčrnizacijo drugih objektov tovarne pohištva v Pamečah. O TEH DVEH PRIDOBITVAH BOMO POROČALI V PRIHODNJI ŠTEVILKI.
Rudarsko Velenje
do ustanovitve stare Jugoslavije
Lappovi sinovi in hčere niso imeli interesa, da bi se resno ukvarjali z rudarstvom tako kot njihov oče, zato so sklenili prodati rudnik erarju (riržavn i zakladnici). Kupna pogodba je bila sklenjena 30. junija in 15. julija 1914, medtem ko je za datum prevzema veljal 1. julij. Poleg vseh rudniških naprav na površju in v jami so prodali erarju skupno 65,5628 ha zemljiške posesti. Novi lastnik je sicer nameraval rudnik tehnično izpopolniti, a je vse načrte prekrižala vojna.
VELENJSKI RUDNIK V OBDOBJU STARE JUGOSLAVIJg
Po končani prvi svetovni vojni je postal velenjski rudnik last erarja kraljevine Jugoslavije. Sprva se tehnične razmere v rudniku niso spremenile in so bile takšne, kot so jih zapustili prejšnji lastniki. Kmalu pa je vodstvo rudnika spoznalo, da delovne naprave ne ustrezajo več zahtevam tedanjega časa, da je način dela zastarel, kar je imelo za posledico nizko produktivnost in visoke proizvodne stroške. Zato so se odločili delo v jami mehanizirati in so izdelali sanacijski načrt, ki so ga začeli izvajati leta 1928.
Najprej so jamo elektrificirali, električni tok so napeljali do kopačev, leta 1929 so vsa delovna mesta v jami razsvetljevali s posebnimi reflektorji. Potrebno električno energijo je dajala nova termoelektrarna, ki so jo zgradili v letih 1927-1928 in je imela 5,5 MW moči. Tako so ukinili ročno in uvedli strojno vrtanje in sicer leta 1929. V letih 1930-1932 so mehaniziranje rudnika nadaljevali, na odkopu so nadomestili ročno zaseko-vanje s strojnim, ki so ga opravljali štirje zasekovalni stroji. S temi deli so proizvodnjo močno racionalizirali in omogočili večjo proizvodnjo. Tako je npr. rudar z ročnim vrtanjem napravil le 6,47 cm vrtine na minuto, medtem ko s strojnim 41,4 cm. Vrtali so z električnimi vrtalnimi stroji, ki so tehtali 12,5 kg. Ob tem so mehanizirali tudi transport premoga z brezkončnimi vrvmi. Tudi drugod je prišlo do pomembnih sprememb. Tako so šele leta 1930 ob jamskem požaru ugotovili, da je med vsemi
odkopnimi metodami za razmere v velenjski jami najuspeš-nješa stebričasta odkopna metoda z odkopno širino 8-9, višino 9 in dolžino 14-16 m. Take mere odkopa' uspešno zadržujejo pritisk in tudi uporaba lesa za opažanje je manjša. Zaradi čistosti premoga prvotne separacije niso menjali, šele ko je tržišče zahtevalo premog različne velikosti, predvsem drobne vrste, so leta 1934 dali v pogon nov drobilec, ki je lahko zdrobil na uro 40 ton premoga.
Kljub opisani novi mehanizaciji in povečanju proizvodnih zmogljivosti se zaradi objektivnih razlogov proizvodnja premoga v tem času ni dvignila. Vzroki so v tedanji splošni gospodarski krizi, ki je močno prizadela premogovnike. Prizadela je zlasti tiste, ki so kopali premog nizke kalorične vrednosti, med katere sodi tudi velenjski premagovnik. Premog ni šel v prodajo in letna proizvodnja je bila eneka tisti količini, kakršno je imel Lapp ob koncu prejšnjega stoletja. Zaradi omenjenih dejstev rudnik ni mogel zaživeti in dajati tiste količine premoga, ki bi jo lahko glede na doseženo modernizacijo. Velenjska termoelektrarna, ki je bila pomembna za tedanje celotno slovensko gospodarstvo in je dajala tok Šaleški in Savinjski dolini, Ljubljani in Trbovljajn, je letno porabila le okrog 30.000 ton premoga. Ob tako majhni potrošnji termoelektrarne glede na proizvodne zmogljivosti rudnika ni bilo mogoče pričakovati, da bi premagovnik doživljal normalno rast Zanimivi so podatki o proizvodnji, ki najbolj zgovorno pričajo, da je rudnik živel v neugodnih razmerah. Tako je znašala proizvodnja leta 1925/1926 (od 1. aprila do 31. marca) 120.190 ton, zatem raste in doseže vrh leta 1929-1930 s 165.201 tonom. Od tedaj pa neprestano pada. Tako doseže leta 1932/1933 padec na 100.730 ton, a leta 1935/36 nakopljejo celo samo 71.267 ton premoga.
Vzporedno z nihanjem proizvodnje niha tudi število zaposlenih rudarjev in delavcev.
V rudniku je bilo povprečno zaposlenih okrog 500 delavcev, od tega polovica v jami.
Čeprav gospodarske razmere niso bile ugodne, stanovanjska gradnja ni zastala. Povečanje števila delavcev v primerjavi s številom zaposlenih pred prvo svetovno vojno je zahtevalo nova stanovanja. Zato so zgradili 1 desetstjanovanjsko, 2 tristano-vanjski, 1 štiristanovanjsko hišo in Delavski dom. Poleg tega so nakupili še nekaj hiš in jih preuredili v stanovanja, modernizirali so rudniško bolnišnico, ki je imela 12 do 15 postelj.
Pred gospodarsko krizo so bile razmere, v katerih je živelo delavstvo, kolikor toliko znosne, z nastopom krize pa so se občutno poslabšale. To velja predvsem za leta med 1928-1938. Tedaj so delavci večkrat v tednu delali samo 2-3 dni. Da so lahko živeli, so si pomagali z obdelovanjem zemlje, ki jim je dajala najnujnejše življenske dobrine. Rudarji so se v tem času vključevali tudi v politično in kulturno dejavnost. Odmevi in pobude oktobrske revolucije ter naša mlada komunistična partija so našli svoje pristaše tudi v Velenju. Leta 1920 so velenjski rudarji podprli železničarje s stavko, ki so jo izvedli zgolj iz solidarnosti do njih. Ustavili so za nekaj časa delo. Takrat so tedanje oblasti aretirale le železničarje, ne pa tudi rudarjev. Z Obznano je politično delo zastalo, zato so se rudarji posvetih bolj kulturnemu delu. Tako so ustanovili leta 1924 v Velenju Svobodo, ki je imela svoj sedež v rudarskem Pesju. Tu so delovali pevski zbor, igralska skupina in knjižnica. Imeli so tudi telovadno vrsto. Pevci, igralci in telovadci so nastopali največ v Pesju. Običajno so se ob sobotah člani Svobode zbirali na sestankih in med drugim razpravljali tudi o marksističnih temah. Na sestankih so se pojavili kot predavatelji Jože Lampret, Lovro Kuhar, dr. Dušan Kermavner in drugi. Toda žal že leta 1935 so Svobodo razpustili in posebno vidne člane pozaprli. Toda že naslednje leto, 1936, so velenjski rudarji ustanovili pevsko društvo Zarjo, za njim Vzajemnost in tako nadaljevali svoje kulturno in politično delo. Pri tem velja omeniti, da so mnogi člani kulturnih združenj, ki smo jih omenili, aktivno sodelovali v NOV.
Konec
Od 13. do 17. junija
Teden Indije v Salonu
Ob poslušanju indijske glasbe in ob pomoči prodajalk, oblečenih v sarije, boste lahko izbirali med originalnimi indijskimi izdelki. Na voljo bodo spominki, preproge, izdelki iz slonovine, bluze, krila, drago in poldrago indijsko kamenje ter še vrsto izdelkov, značilnih za to daljno azijsko državo.
_
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA VELENJE
objavlja
naslednji prosti delovni mesti za:
1.	pisarniškega referenta
2.	snažilko
POGOJI:
pod 1. dvoletna administrativna šola in eno leto ustreznih
delovnih izkušen), pod 2. nedokončana osemletka.
Delo je za nedoločen čas. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
Prijave pošljite na naslov: SDK, podružnica Velenje, z oznako »objava«, v 15 dneh po objavi.
O izidu bodo kandidati pismeno obveščeni v roku enega meseca po poteku roka za prijavo.
-	Branko SKORNŠEK, roj. 1953, ključavničar iz Slatine št. 33 in
Nuša ŠEMENC, roj. 1957, prodajalka iz Letuša
-	Andrej JURKOVNIK, roj. 1951, viličar iz Lepe njive in Ivanka PODVRATNIK, roj.
1955,	kmetovalka iz Skorna pri Šoštanju
-	Danilo PRAZNIK, roj. 1953, strojni ključavničar iz.Loko-vice in
Jožica STROŽIČ, roj. 1951, delavka iz Lokovice
-	Janez ZELCER, roj. 1952, strugar iz Škale in
Majda BEG, roj. 1955, strojepiska iz Gaberk
-	Zdravko FAJDIGA, roj. 1951, transporter iz Lepe
' njive in
Marjana PODVRATNIK, roj.
1956,	delavka iz Lokovice 137
-	Peter REŽEN, roj. 1950, ključavničar iz Šoštanja, Koroška 18 in
Irena PEVCIN, roj. 1950, administrator iz Šoštanja, Kaju-hova 7
-	Branko MEDVED, roj. 1951, delavec iz Šoštanja, Kajuhova 39/ain
. Majda MENCINGAR, roj. 1951, delavka iz Šoštanja, Kajuhova 39/a
-	Ludvik ŠUMAH, roj. 1953, električar iz Gabrk in Milena KRISTAVCNIK, roj 1953, prodajalka iz Gaberk
-	Vladimir VRABlC, roj. 1951, ključavničar iz Škal št. 36 in Marija LENKO, roj. 1955. delavka iz Raven
-	Ivan OŠTIR, roj. 1947, statistik iz Pake pri Velenju in Marjana KOŽEUNIK, roj. 1951, knjigovodja iz Topolši-ce
-	Alojz MAZEJ, roj. 1953, delavec iz Belih vod in
Majda GOLOB, roj. 1956, delavka iz Sv. Florjana
REDNI KINO VELENJE
Petek, 13. 6., REDNI KINO VELENJE. ameriško italijanski western
RAZPIS štipendij in prostih učnih mest za šolsko leto 1975/76
ŠTIPENDIJE
Fakulteta za strojništvo ali Visoka tehniška šola — strojni oddelek
—	visokošolska smer	8
—	višješolska smer	5 Fakulteta za elektrotehniko visokošolska smer
—	ind. elektronika	2
—	ind. elektrotehnika	2
—	merilno regulacijska	4 Visoka tehniška šola
Oddelek za elektrotehniko
—	elektronika	2
—	energetika	4 Oddelek za kemijsko tehnologijo 1 Ekonomska fakulteta
—	ekonomska smer	5 Visoka ekonomsko komercialna šola
—	splošna komercialna smer	2
—	zunanjetrgovinska smer	2
—	finančna smer	2
—	ekonomsko tehniška smer (komerciala)	2 .
Visoka šola za organizacijo dela
—	računalništvo	1 Fakulteta za arhitekturo
in gradbeništvo
—	gradbeništvo	2 Filozofska fakulteta
—	nemščina, angleščina	1
Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov:
•— francoščina, italijanščina	1
Pravna fakulteta	2
Akademija za likovno umetnost
—	slikarstvo — grafika	1 Višja keramična šola -	2 Pedagoška akademija
—	knjižničarstvo	1 Ekonomska srednja šola	5 Tehniška srednja šola
—	strojna	10
—	elektro, šibki tok	2
—	elektro, jaki tok	4
—	obdelava podatkov	2
—	kemija	1
UČNA MESTA
Za kovinarsko stroko
—	orodjarji	10
—	ključavničarji	15
—	rezkalci	5
—	strugarji	5
—	brusilci	5 Za elektro stroko
—	obratovni elektrikarji	15
—	TV mehaniki	5
—	tehniški risarji	5 Za avtomehansko stroko	2 Za gostinsko stroko
—	kuharji
Tovarna gospodinjske opreme
»GORENJE«-
kadrovska operativa, Velenje, Celjska 5 a.
K vlogi, izpolnjeni na obrazcu 1,65 (DZS) za štipendiste in obrazcu 1,20 (DZS) za učence poklicnih šol je potrebno predložiti:
-	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala (razrednega in zaključnega izpita) ali potrdilo o opravljenih izpitih in vajah ter frekventacijsko potrdilo (študenti)
-	potrdilo o premoženjskem stanju in potrdila o dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za leto 1975, ki jih izdaja OZD, kjer so člani zaposleni.
-	potrdilo o višini otroškega dodatka ali izjavo, da ni upravičenj nanj
-	izjava kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju, oziroma, da nima obveznosti iz naslova štipendije ali učnega razmerja.
Kandidati za poklicne šole morajo v vlogi navesti poklic, ki se ga želijo izučiti. Poleg že navedenih dokumentov morajo predložiti še zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti za izučitev želieneaa poklica.
Prednost pri podeljevanju štipendij in sprejemu v uk bodo imeli kandidati, ki prebivajo na območju občine Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, ki so v slabšem materialnem stanju in ki imajo boljši učni uspeh.
Upoštevali bomo vloge, prispele do 15. septembra za učence in do 15. "oktobra za študente. Kandidate bomo obvestili o sklepu Komisije za medsebojna razmerja glede na prispele vloge meseca: julija avgusta, septembra in oktobra.
Pomanjkljivo izpolnjenih vlog brez ustrezne dokumentacije ne bomo obravnavali!
PRODAM
Visokopritlično enostano-vanjsko hišo v Šentilju pri Velenju, Arnače 34 zraven gasilskega doma, 50 m od glavne ceste, prodam. Ogled je možen vsak dan od 15. ure dalje.
Televizor, čmo-bel, avtoma-iik Gorenje, star 3 leta ugodno prodam, Basle Janez, Efenkova 48, Velenje.
Gradbeno barako, opažni les, fosne, špirovce, deske poceni proda Foto Pajk Velenje.
Ivan PREMUŽIČ, roj. 1953, rudar iz Velenja, Tomšičeva cesta in
Marica HRIBERŠEK, roj. 1952, delavka iz Velenja, Tomšičeva cesta Alojz TAŠIC, roj. 1952, skladiščnik iz Pake pri Velenju in Irena LUKNER, roj. 1953, slaščičarka iz Velenja, Cesta pod parkom 10 Zvonimii KLAVŽ, roj. 1949, avtomehanik iz Podkiaja pri Velenju in
Jožica ŠTRUC, roj. 1950, delavka iz Podkraja pri Velenju Matjaž ZAJC, roj 1950, avtomehanik iz Šaleka in	, Frančiška SUHOVERŠNIK, roj. 1952, natakarica iz Velenja, Tavčarjeva c. Ivan LIPNIKAR, roj. 1945, kovinostruear iz Maribora in
Metoda ŠTERK, roj. 1955, administrator iz Velenja, Ljubljanska c.
-	Mirko SAJKO, roj. 1947, ab-solvent-vzgojitelj iz Velenja, Csljsks c 'n
Mira OCEPEK, roj. 1950, študent iz Konovega
-	Mujo DRUŽIC, roj. 1942, delavec iz Velenja, Šaleška in Nihada JAGANJAC, roj. 1957, delavka iz Velenja, Jenkova c.
-	Bogoljub STARC, roj. 1952, avtomehanik iz Velenja, Jenkova c. in
Marjana NAVODNIK, roj. 1956, prodajalka iz Velenja, Prešernova c. -Viktor ŠOLINC, roj. 1954, tehnični risar iz Kavč in Dragica OSTRUH, roj. 1956, delavka iz Kavč
RAZLOG ZA ŽIVLJENJE IN SMRT, Režija: Tonino Valleri, ob 17.30
Sobota, 14. 6., REDNI KINO VELENJE, ameriško-italijanski we-stern RAZLOG ZA ŽIVLJENJE IN SMRT, Režija: Tonino Valleri, ob 17.30 in 19.30
Nedelja, 15. 6., REDNI KINO VELENJE, ameriško-italijanski we-stern RAZLOG ZA ŽIVLJENJE IN SMRT, Režija: Tonino Valleri; ob 17.30 in 19.30
Torek, 17. 6., REDNI KINO VELENJE, angleški film - socialna drama DEKLE Z OTROKOM, Režija: John Mackenzie, ob 17.30 in 19.30
Sreda, 18. 6., REDNI KINO VELENJE, italijansko-španski barvni western TEAM REVOLVERAŠEV, Režija: Anthony Escot, ob 17.30 in 19.30
. Četrtek, 19. 6., REDNI KINO VELENJE, italijansko-španski barvni western TEAM REVOLVERAŠEV, Režija: Anthony Escot, ob 17.30 in 19.30
Petek, 20. 6., REDNI KINO VELENJE, špansko-angleški barvni film VIVA PANCHO VILLA, Režija: Gene Martin, ob 17.30
Sobota, 21. 6., REDNI KINO VELENJE, špansko-angleški barvni film VIVA PANCHO VILLA, Režija: Gene Martin, ob 17.30 in 19.30
Nedelja: 22. 6., REDNI KINO VELENJE, špansko-ngleški barvni film VIVA PANCHO VILLA, Režija: Gene Martin, ob 17.30 in 19.30
KINOGLEDALIŠCE VELENJE
Nedelja, 15. 6., KINOGLEDALIŠCE VELENJE - MATINEJA, jugoslovanski barvni mladinski film SREČNO KEKEC, Režija: Jože Gale, ob 10. uri
Ponedeljek, 16. 6., KINOGLEDALIŠCE VELENJE - angleški film - socialna drama DEKLE Z OTROKOM, Režija: John MacKen-zie, ob 20. uri
Ponedeljek, 23. 6., KINOGLEDALIŠCE VELENJE - ameriška drama - barvna VPLIV GAMA ŽARKOV, Režija: Paul Newman, ob 20. uri
KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ
Sobota, 14. 6., KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ, italijansko-francoski barvni, pustolovski film, PUSTOLOVŠČINE GOROSTASA, ob 19.30
Nedelja, 15. 6., KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ, ameriška barvna kriminalka FRENZY, Režija: Alfred Hitchcock, ob 17. >n 19.30
Sreda, 18. 6., KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ, angleški barvni avanturistični film OTOK V PLEMENU, Režija: Gillo Pantecorvo, ob 19.30 Četrtek, 19. 6., KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ, ameriški avanturistični črno-beli film TARZAN IN SIRENE, Režija: Robert Forley, ob 19.30
Sobota, 21. 6., KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ, italijanski barvni film DEKAMERON - Mladini do 15. 1. prepovedan, ob 19.30
Nedelja, 22. 6., KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ, ameriški barvni western JOE KID, Režija: John Stardjes, ob 17. in 19.30
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD Tovarna usnja Šoštanj
razpisuje
javni riatečaj
za prodajo:
1.	pogovornega 2-tonskega avtomobila ZASTAVA,
leto izdelave 1970, za izklicno ceno 15.000,00 din;
2.	stružnico REMERKER z elektromotorjem,
za izklicno ceno 5.000,00 din.
Prometni davek plača z doplačilom uspešni kupec. Interesenti si lahko ogledajo avto ali stružnico v času od 16. do 18. 6. 1975 v dopoldanskem času s tem, da se predhodno oglasijo v splošnem sektorju OZD.
Licitacija se bo vršila v sredo, 18. 6. 1975, ob lO. uri na sedežu temeljne organizacije v Šoštanju, Glavni trg 2. Vsak udeleženec natečaja mora vplačati predhodno pri blagajni OZD kavcijo. Če avta ali stružnice ne bi kupila nobena OZD ali civilno pravna oseba, se bo avtomobil ali stružnica prodal privatniku in v vsakem primeru najboljšemu ponudniku.
Komite občinske konference ZKD VELENJE
razpisuje prosto delovno mesto:
EVIDENTIČARJA
POGOJ: srednja strokovna izobrazba administrativ-no-upravne smeri ali srednja strokovna izobrazba * ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Kandidat mora poleg navedenega pogoja izpolnjevati tudi ustrezne družbenopolitične kvalitete.
Podjetje za distribucijo toplote TOPLOVOD VELENJE
objavlja naslednja prosta učna in delovna mesta za:
—	več učencev za poklic INSTALATER CENTRALNE KURJAVE
-	več INSTALATERJEV CENTRALNE KURJAVE -KV ključavničar
Rok.za prijave je 15 dni od objave.
Vloge pošljite na naslov podjetja, komisiji za medsebojna razmerja.
horU
CELJE TOZD-TURI5TIČNA AGENCIJA
21.6.1975 vas vabimo na prijetni i?let v TRST, cena 150,00 din.
NUDIMO VAM PROGRAME POTOVANJ:
V ŠPANUO, NA KANARSKE OTOKE, PALMA DE MALLORCA, COSTA DEL SOL, TUNIS, RODOS.
NUDIMO PROGRAME ZA LETNI ODDIH. ČE IŠČETE KRAJ, KJER BI SE RADI ODPOČILI, POTEM SE OGLASITE V NAŠIH POSLOVALNICAH:
CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE.

• KARATE
Brata Borovnik prvaka
Dobre uvrstitve
V Celju je bilo republiško fi-10 tekmovanje za atletski Dkal
Atleti Velenja so se v moški onkurenci uvrstili na 5. mesto, uske pa so bile šeste. Med po-nezniki so dosegli nekaj zelo Bbrih uvrstitev tekači: Štefan >al 2. na 400 ovire (56.2), 5. Da 400 m (50,8), Edo Hojan je v teku na 800 m bil 2. (1:55,4), na 1500 m pa 3.(3:52,2). I Milan Balek je dosegel 2-krat 3. mesto: v teku na 5000 m (14:48,4) in 10000 m (31:38,6). a hoji na 10 km Lemes bil ietrti. Zvone Hižar pa 6. v teku na 800 m (1:58,0). Dvanajst najboljših iz vsake ipline si je priborilo pravico itopa na jugoslovanskem fi-lu v Beogradu. Med njimi je idi 14 Velenjčanov.
Za konec spet zmaga
V	zadnji tekmi prvenstvene one v VCNL so igralci Šmart-
na domačem igrišču, pred ibližno 400 gledalci, premagali ipo Tišine s 3:0 (0:0). S tem dosegli enaindvajseto zmago B prepričljivo osvojili prvo nesto ter uvrstitev v SNL. Ce-»rav so domačini v prvem delu meli mnogo več od igre, te dednosti niso uspeli kronati z adetki, predvsem zaradli izredno polzkega terena, ki je onemo-pčal igralce obeh ekip. Začetek bugega polčasa pa je prinesel bdi prvi zadetek. Dosegel ga je feovišek v 49. minuti. V tem lelu igre so tudi gostje zaigrali levarneje in nekajkrat ogrozili natarja Podgorška, ki pa je bil ijelej na mestu. Do konca sre-Sanja so Šmarčani iz številnih epih priložnosti uspeh doseči še Iva zadetka. Strelca sta bila *rašnikar v 62. in Denžič v 68. oinuti.
t Toča golov
V	zadnjem kolu mladinske ometne lige je v Šoštanju go-
ivala ekipa Brežic. ■ V začetku je kazalo,, da bodo illadi nogometaši Šoštanja vi-oko zmagah, saj so vcodili že s i:2. Vendar so gostje niajprej iz-načih na 5:5, nato pai na 6:6. "ti minute pred konce m je obe očki domačim zagotovil Leš-dk. Za Šoštanj so dosegli gole ler 3 ter Lešnik in Ahme-č po dva. Za Šoštanj so v tej sezoni {rali: Vrabič, Pergovnik, Rav-jen, A. Jamnikar, Korošec, Kur-iflt, Sevčnikar, Kumer, Naverš-lik, Ahmetovič, Jerovšek, Jand-og, Zaluberšek, Lešnik, Lahov-lik, Š. Jamnikar.
Karate klub Velenje je bil organizator republiškega prvenstva v karateju. V telovadnici RŠC se je zbralo 70 borcev iz 10 karate klubov.
Tekmovalci so pokazali zanimive borbe. Karateisti so svoj nastop kronali z tremi kolajnami. V lahko kategoriji je dobil zlato kolajno Bruno Borovnik, brat Dušan je postal republiški prvak v poltežki kategoriji, Ivan Irgel pa v isti kategoriji osvojil tretje mesto.
Velenjčani so prvenstvo dobro organizirali.
• 250 nogometašev Gorenja
Ko so načrtovah v Gorenju, tovarni gospodinjske opreme v Velenju, turnir v malem nogometu, niso računali na tako veliko udeležbo. Ustanovili so ligo v malem nogometu, v kateri nastopa 21 ekip z več kot 250 nogometaši.
Vsak teden se zbere to število privržencev nogometne žoge na igriščih ob III. osnovni šoli v Velenju, veliko pa je tudi gledalcev, ki bodrijo svoje sodelavce tudi na asfaltnih površinah.
Moštva iz vseh TOZD Gorenja so razdelili v dve skupini. Liga je že na samem začetku pokazala, da bomo videli tudi dober nogomet, saj veliko delavcev Gorenja igra v znanih klubih, kot so Partizan Šmartno, Rudar Velenje, Šoštanj in drugi.
Karateisti pred tekmovanjem, v drugi koloni Velenjčani Borovnik, Silvo Lah in Bruno Borovnik.
Dušan
ATLETIKA
_ A. Sverc
zmagala v Parizu
Na svetovnem atletskem tekmovanju srednješolcev v Parizu je mlada atletinja AK Velenje dosegla odličen uspeh. Zmagala je v teku na 800 m, s časom 2:08,2, kar je nov republiški rekord za mladinke. Obenem je to tudi edina zmaga jugoslovanskih predstavnikov na tem tekmovanju mladih atletov z vsega sveta.
Več odgovornosti tudi v telesni kulturi
' Na 3. seji skupščine občinske te lesnokulturne skupnosti
tudi
so med finančni
drugim obravnavali plan za leto 1975.
V letu 1975 je za telesnokulturno dejavnost v naši občini namenjenih 280.000,00 dinarjev, kot je bilo razvidno iz plana, ki gaje izvršni odbor posredoval skupščini:
-	tekmovalni šport	1.495.000
-	šolska športna društva	60.000 -rekreacija	120.000
-	komisija za kadre	30.000
-	pospeševanje športne rekreacije	20.000
-	pospeševanje za SLO 25.000
-	stimulacija za športne
dosežke ekip in posamez. 20.000
-	pomembnejše športne prireditve
-	sofinanciranje skupne strokovne službe
-	vzdrževanje športnih objektov
-	posegi izvršnega odbora
-	enoodstotna obvezna rezerva
-	sofinanciranje RTKS
30.000
50.000
550.000 52.100
32.800 595.100
NOGOMET
Ob koncu visoka zmaga in kazen
Nogometaši Rudaija so v Mariboru premagali Kovinar z visokim rezultatom 6:1.
Velenjčani so pokazali dobro in borbeno igro in povsem nadigrali domačine, ki so dosegli vodeči gol.
Za Rudar so gole dosegli: Popov 4, Oljača in Nedeljkovič po enega-
Rudar: Matič (Blagus), Oljača D. Frangeš Softič, Hanžekovič, Smajlovič, Popov, Totalovič, Nedeljkovič, Topčič Žolger (R. Frangeš) ,
Moštvom VCNL je disciplinska komisija odvzela točke za prekrške zoper amaterizem. Tako je končna lestvica naslednja:
1. Šmartno (-4)	22	21	0	1	65:11	38
2. Branik	22	11	4	7	43:35	26
3. Steklar	22	10	4	8	43:34	2'4
4. Bakovci	22	9	4	9	31:30	22
5. Kovinar (-6)	22	11	5	6	42:30	21
6. Beltinka	22	7	7	8	35:41	21
7. Rudar (-3)	22	8	7	7	36:33	20
8. Aluminij	22	6	4	12	30:36	16
9. Dravinja	22	6	4	12	32:50	16
10. Osankarica	22	6	2	14	30:49	14
11. Tišina	22	5	4	13	28:50	14
12. Fužinar (-6)	22	6	5	11	26:45	11
Ker izvršni odbor OTKS še nima izdelanega programa dejavnosti za leto 1975 niti srednjeročnega programa razvoja telesne kulture v občini, delegati niso mogli vedeti, kakšna dejavnost je zajeta v posameznih postavkah finančnega plana. Ce pogledamo samo nekatere postavke, lahko hitro ugotovimo, da
je za šolska športna društva (brez vzgojnovarstvenih ustanov), ki združujejo 3.760 učencev v desetih društvih in široko aktivnostjo, le 60.000 dinarjev, kar pomeni na enega učenca 16 (šestnajst) dinarjev. Za enega člana v osnovni športni organizaciji iz postavke tekmovalni šport pa 1.495 dinarjev. Za rekreacijo (taborništvo, planinstvo, množične TRIM akcije, športno dejavnost v krajevnih skupnostih in društvih Partizan) je namenjenih na enega člana 40 dinarjev.
Tako je za neposredno dejavnost v osnovnih telesnovzgojnih in športnih organizacijah odmerjenih le 50 odstotkov vseh sredstev OTKS Velenje. Ce bi bih delegati vsaj približno seznanjeni, kako je ovrednotena dejavnost društev, ne bi potrdili finančnega plana brez izde-
lanega programa, ki ga naj financira telesnokulturna skupnost.
V resoluciji razvoja telesne kulture, ki stajo podprla ZKS in republiška konferenca SZDL, je jasno rečeno da bodo na področju telesne kulture financirali predvsem tiste programe, ki vključujejo čim širši krog mladih, in nudili možnost športne rekreacije delovnim ljudem v TOZD ter krajevnih skupnostih. OTKS Velenje se mora zavzemati za osnovna programska stališča, ki govorijo, da mora postati telesna kultura resnična potreba in uresničljiva pravica vseh ljudi v naši občini. To pa pomeni, da bo moral izvršni odbor OTKS Velenje z večjo odgovornostjo in drugače zastaviti svoje delo, da bodo tudi na tem pomembnem družbenem področju dosegali boljše rezultate.
hotel oaka
V središču trgovskega centra Velenja
—	Prijetnost
—	Udobnost
—	Solidnost
—	Kvaliteta
Kavarna s(pščičarna »Center« nudi svoje usluge po zmernih cenah!
Po vaši želji sprejemamo naročila slaščičarskih izdelkov za dom, za razne priložnosti.
Da bo vam še bolj prijetno, vam igra za razvedrilo pianist Dragutin Grabnar, vsak dan od 16. do 21. ure. KSC je odprta vsak dan od 8.30 do 21.30 ure. V ponedeljek je zaprto.
Želimo vam prijetno počutje v »KSC« in na svidenje.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH IVAN ST0PAR	4
Grad je bil tako z vseh strani dobro zavarovan in se mu je bilo mogoče približati samo z juga, tu pa so se sovražniku postavljale na pot hude ovire, saj je bilo jarek kajpak mogoče braniti. Varovalo ga je obzidje, ki je oklepalo grad in v katerem so bila utrjena vrata, predvsem pa ga je bilo mogoče uspešno obvladovati z vrha stolpa, ki ga je nekdaj obtekal lesen obrambni hodnik.
Stolp je obrnjen proti jarku s svojim ostrim jugovzhodnim vogalom. Taka postavitev je omogočala nenavadno dobro/ obrambo, saj so vsi sovražni izstrelki dobesedno zdrseli ob poševnih stenah, ne da bi mogli napraviti občutno škodo. Vogal je temu primemo še posebej utrjen, saj ga sestavljajo v zgornjem delu veliki, kamnoseško natančno obdelani kamnitni kvadri. Ni čuda, da živi med ljudstvom izročilo, kako so ga Turki zastonj oblegali, ker so se vse krogle odbile od njega.
Takšna postavitev stolpa je tudi v srednjeevropskem gradivu redka. Nanjo naletimo pri gradovih Araberg, Finstergruen in Rauheneck, na bližnjem Hrvaškem pa na gradu Velika pri Požegi. Pri slednjem gre za koncept gradu, ki v vsem spominja na prvotno zasnovo Šaleka. Seveda pa so podobno funkcijo kot našteti trikotni stolpi opravljali na srednjeveških gradovih tudi peterokotni stolpi. Takšen, najbrž v 14. stoletju k starejši zasnovi prizidani stolp se je pri nas ohranil na gradu v Slovenskih Konjicah.
Illlllllillllll
Če si natančneje pogledamo temelje, iz katerih raste mogočni šaleški stolp, opazimo, da niso vse stene enako debele. Najmočnejši sta južna in vzhodna stena, ki sta najbolj izpostavljeni, saj merita v premeru kar 250 cm, oziroma 230 cm, medtem ko je zahodna stena za meter tanjša. To kaže, da imamo opraviti s trikotnim stolpom, ki je bil del obsežnejše grajske zasnove. Bil je obrambno najbolj poudarjeni del grajskega kompleksa, nakekšen ščit, ki je* varoval druge grajske sestavine.
Južna stena je še skoraj v celoti ohranjena, le šivani vogali so hudo načeti. Neokrnjeni so le v vrhnjih treh nadstropjih, spodaj pa so uničeni. Površinska struktura zidu, delno zakrita z zaplatami ometa, kaže na številne prezidave, ki jih je grad doživljal v svoji večstoletni zgodovini. Pri podrobnejšem ogledu se pokaže, da so vse vidne odprtine na tej steni sekundarne. To velja tako za pritlično okno kot za pritlični portal, ki je na desni strani zidu in ki je že brez podbojev. Tudi v nadstopju je ohranjena poznejša okenska odprtina, v drugem nadstopju pa je zazidano pravokotno gotsko okno s posnetimi robovi. Vrh nekdanjega tretjega nadstropja so v zidu odprtine, ki so rabile za lego stropnikov; tudi k temu delu stolpa se je torej nekoč prislanjalo poslopje, ki je segalo v višino treh nadstopij in ki je bilo v pritličju povezano z notranjščino stolpa skozi že omenjeni portal. Pozoren opazovalec pa bo opazil še nekaj. Sredi stene v pritličju se kaže sled ozke, zazidane line z obrobo iz apnenčevih klesancev. Lina izvira iz časa, ko stolp na južni strani še ni bil obzidan. Takšne svetlobne odprtine so bile prvotno tudi v nadstropjih, vendar so jih poznejše predelave uničile.
Iz časa nastanka gradu se je vrh stene ohranil tudi ostanek vrat - del podboja in praga - ki so držala iz notranjščine stolpa na obrambni hodnik; ta je tik pod strešnim napuščem obtekal stolp. Vrata so v vrhnjem delu oddrobljena, v spodnjem, še
ohranjenem pa zazidana. Zidava stene je v spodnjem delu zabrisana, neavtentična, v vrhnjih dveh nadstropjih pa kaže poudarjeno težnjo po plastenju, ne da bi bili kamni položeni v pravilne lege.
Vzhodna fasada po pričevalnosti ne zaostaja za južno. Karakterizira jo jašek, ki sega od pritličja clo četrtega nadstopja. V spodnjih dveh etažah je že na pol sesut, tako da tu zeva gluha reža, v višjih dveh pa je še zaprt. Gre za ostanek nekdanjega kamina. Oken na tej steni ni, ohranjene pa so v treh legah luknje, v katerih so tičali stropniki. Stolp je bil potemtakem tudi na tej strani do višine treh etaž obzidan. V pritličju se stena podaljša proti severu in tu je ohranjen del ostenja vrat, ki so nekdaj povezovala severni in vzhodni stanovanjski trakt. Podoben prehod slutimo tudi v tretjem nadstropju, v četrtem pa je ohranjen del podboja iz lehnjaka, ki je ta del gradu povezoval z notranjščino stolpa. V spodnjih etažah je na mnogih mestih še ohranjen omet, medtem ko sta vrhnji dve nadstropji neometani.
Zahodna fasada je dokumentarno najzgovornejša, čeprav relativno najslabše ohranjena. V notranjščico stolpa pridemo skozi vratno in na pol sesuto okensko odprtino v pritličju. Tuje v ostenju vidno močno vezivo, malta, pomešana z rečnim peskom in opečnim drobirjem, ki kaže na visoko starost zasnove. V nadstropju je vratna odprtina brez okvirov, v drugem nadstropju so ohranjena celotna vrata s podboji in ločno preklado, v tretjem del vrat in pravokotno okno, v četrtem le še okenska polica. Ostenje vrat se kaže tudi v podaljšanem zidu na skrajni levi; tod so vrata povezovala oba prislonjena stanovanjska trakta. Tudi na tej steni razbiramo ležišča stropnikov, v pritličju pa se kažejo sledovi nekdanjih obokov in morda stopnic. Kot tehnično posebno velja omeniti, da so stropniki počivali na deskah, vzidanih v steno pod njihovimi ležišči.
DALJE PRIHODNJIČ
(AŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, pro-agando in založništvo v ustanavljanju — Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon )63) 850-087 — Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart — Tehnični urednik Franci lazovec — Časnik jje kot štirinajstdnevnik „Šale&i rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja
1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za-NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
0223489089485353010001002348235348535323482353234823232348234823530023482348234853535323484853482353
535348235323022353482323235323534853234823532323234853485323485323534823482301000223232353484853234848484823532323484848532348534823232348484823482353235348232348485323484853235323485353482348234823482348235348232389482301482353022353235323535348232348484853535348484853232390534848534848
• MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA
v teh domovih je zelo poceni, saj je treba plačati le 360 dinaijev. Poleg tega nam je rudar-sko-elektroenergetski kombinat odstopil 12 prikolic na Malem Lošinju, v Rabcu in Premanturi. Vendar upokojenci neradi letujejo v prikolicah, ker je prevoz drag, poleg tega pa so prikolice na voljo le v pred in posezoni. Takrat pa je za starega človeka ozračje že prehladno.
Premajhna skrh. se danes posveča oddihu upokojencem. Prej, ko je delal, je lahko vsako leto letoval, zdaj ne more. Pokojnine so nizke, cene pa kar naprej rastejo. Sam na morje ne hodim, ampak zahajam raje v hribe, ker se mi zdi takšen oddih veliko cenejši".
JANEZ PAJK: „Z mojo pokojnino si kopanja v morski vodi ne morem privoščiti. Zadnji dve leti sem sicer bil na Jadranu, vendar na račun hčerke. Letos pa si niti pomisliti ne upam, da bi odšla z ženo kam. Prav zdaj sem prišel z zdravljenja v Rogaški Slatini. Kar 60 ostotkov stroškov (283 tisoč starih dinaijev) sem moral kriti sam s svojo pokojnino, 40 odstotkov pa je prispevalo socialno zavarovanje. Glede na to, da sva z ženo z mojo pokojnino komaj živela, sem se moral honorarno zaposliti. Menim, da smo bili tisti upokojenci, ki se ne moremo pohvaliti z visoko pokojnino, ob upokojitvi tako rekoč odpisani..."
JOŽE STERMOLE: „V pen-zijo sem odšel pred petnajstimi leti. Takrat je moja pokojnina znašala 24 juijev. Danes bi potreboval 400 tisoč dinarjev pokojnine, da bi lahko kolikor toliko brezskrbno živel. Žal, jih nimam. Saj mi za življenje hrano ostane le 150 tisoč dinarjev,
Viktor Martine
ostalo pa gre za stanovanje, elektriko, vodo, toplovod ... Tudi jaz sodim med tiste upokojence, ki smo se morali na stara leta zaposliti da smo si vsaj za nekaj mesecev izboljšali standard. Ni prav, da so takšne razlike med pokojninami. Tisti na primer, ki so delali pri meni na čelu, sedaj dobijo več kot jaz. Samo zato, ker so odšli kasneje v penzijo. Prej, ko sem še delal, sva lahko šla z ženo vsako leto na moije. Zdaj? ... ni govora ... čeprav bi mojemu zdravju to zelo koristilo".
VIKTOR MARTINO: „V družini smo štirje. Žena, jaz in dva šoloobvezna otroka. O oddihu na morju sploh ne razmišljam. Prenizka pokojnina mi tega ne dovoljuje. Ko sem še hodil na šiht, smo lahko odšli vsako leto na morje. Zdaj pa si tega ne moremo privoščiti, pa čeprav sem bil 28 let v jami, dve leti v partizanih. S tem denarjem, ki ga dobim, se komaj preživljamo. Sram mje je!"
JOŽE HORVAT: „33 let sem delal na železnici. Upo-
Jože Stermole
Jože Horvat
kojen sem bil pred tremi leti. Ne morem se pritožiti, da je pokojnina premajhna. Lahko pa bi rekel, da ni velika. Če ne bi bila takšna draginja, bi še kar šlo. Čeprav ne delam več, še vedno zahajam na oddih na
moije. Najraje v Hrvatsko moije, kjer sem živel dolga 1 To pa mi omogočuje regres, ga dobim kot železničarski u kojenec. Če tega ne bi bilo, seveda tudi jaz preživljal pole kar doma".
* *
S *
S
\
! *
* * * * * * * * * *
i +
Predaja „Vrunčeve nagrade" za leto 1975 Mirku Grešovniku (desno)
• VRUNČEVA NAGRADA 1975 ZA MIRKA
GRESOVNIKA:_
Tvorna pedagoška osebnost
Po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec je prejel letošnjo „Vrunčevo nagrado" Mirko Grešovnik, ravnatelj osnovne šole „Rado Iršiš" v Mislinji Nagrado mu je na slavnostni seji Občinske skupščine podelil predsednik izvršnega sveta Peter Planinšec, diplomirani inženir.
Mirko Grešovnik sodi med izjemno tvorne pedagoške osebnosti. Ob svojem dolgoletnem službovanju v občini Slovenj Gradec je bil vedno predan socialistični vzgojitelj mladini na šoli, učiteljskemu zboru sposoben pedagoški vodja, med občani pa aktiven družbenopolitični delavec. Vztrajno si je prizadeval za modernizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, kot tudi za razvoj humanih odnosov na relaciji med učiteljem in učencem. S svojim vplivom je dosegel, da se je osnovna šola Mislinja. uveljavila tudi v obsegu regije, saj v njej že več let delujejo hospitacijski oddelki za to področje.
Se prav posebno pa so bila vidna njegova prizadevanja pri razvijanju samoupravnih odnosov med učenci, v delovni skupnosti šole in v izobraževalni skupnosti Slovenj Gradec, v kateri že vrsto let predseduje njenemu izvršnemu odboru.
Zaradi svojega uspešnega dela uživa ugled ne le na šoli in v kraju, temveč tudi v občini in regiji.
Kot aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu je uspelo povezati šolo z življenjem kraja in če danes še lahko govorimo o ljudskem učitelju, potem to tovariš Mirko Grešovnik brez dvoma je.
alpizia,
velenje-trgovski center:
nova moderna prodajalna	"
alpine žiri
bogata izbira obutve-vabljeni
1
5!i
Psa*.-
A
• Z avtomobilom v Pako
Voznik osebnega avtomobila CE 715-23 Josip SIMUNKOVIC je vozil 1. junija iz Velenja proti Pesju. Blizu gostilne Ostrovršnik ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Z avtomobilom je zapefjal čez rob cestišča in se prevrnil v reko Pako na streho. Voznik se pri nesreči ni poškodoval. Na vozilu pa je za 6.000.-dinarjev škode.
•i Zadel ga je vlak
Ernest KOTNIK je 26. maja peljal po krajevni cesti v Paški vasi z železniške postaje proti Gavcem. Ko je pripeljal do prihoda čez železniško progo, ni upošteval prometnega znaka, ampak je zapeljal na železniško progo, ne da bi se pred tem prepričal, če je pot prosta. V tem trenutku je iz Šoštanja pripeljal tovorni vlak, ki ga je upravljal strojevodja Ivan TROBIŽ. KOTNIK je poizkušal z vzratno vožnjo zapeljati s tirnic, vendar mu to ni uspelo. Vlak ga je zadel v sredino sprednjega dela ter ga zbil na nasip železniške proge. Pri nesreči je dobil sopotnik v avtomobilu Vinko KOTNIK tesesne poškodbe. Nastala škoda znaša 8.000 dinaijev. Voznik KOTNIK je vozil v vinjenem stanju.
Traktorist Marjan VERBIC je 31. prejšnji mesec vozil gramozni pesek za posipavanje ceste na Lomu v Topolšici. Ob 14.50 je ponovno pripeljal gramoz, stopil iz traktorja, ne da bi pri tem povlekel ročno zavoro. Traktor se je začel premikati po cesti in zdrsnil na levo stran pod cesto ter po 80 m preobračanja po bregu udaril v barako -shrambo kmetijskega orodja in sena, last Ivana Lesnika iz Topolšice št 164. Barako je traktor podrl do temeljev. Na traktoiju in prikolici je približno za
20.000 dinaijev škode, prav toliko pa na baraki in pridelkih na njivi, ki jih je uničilo vozilo.
•	Nenadoma zapeljal pred osebni avtomobil
Po glavnem trgu v Šoštanju je peljal 28. 5. v smeri proti stari pošti voznik osebnega avtomobila Jože KATIC. V bližini kluba upokojencev je nenadoma zapeljal z desnega pločnika pred njegov avtomobil voznik kolesa s pomožnim motorjem Jože ZU-PANC. Zupane je zapeljal pred KATICA tako nepričakovano, da slednjemu ni uspelo ne zavreti niti spremeniti smeri vožnje. Pri trčenju je Zupanca vrglo na pokrov motorja in vetrobran-sko šipo, nato pa je padel nazaj na cesto pred avtomobil. Zupane je dobil pri nesreči hude telesne poškodbe, zato so ga odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec. Škode je za 4.000 dinarjev.
•	Izsiljeval je prednost
Dne 31. 5. je voznik osebnega avtomobila CE 352-10 Maijan GORŠEK pripeljal po Koroški cesti v Šoštanju iz smeri glavnega trga ter vozil naravnost. V tem času je po Cesti heroja Gašperja pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 744-83 Jože Gradi-šek. Slednji je pri zavijanju v desno na Koroško cesto izsiljeval prednost vozniku Goršku in pri tem s prednjim levim delom svojega avtomobila zadel v prednji del Gorškovega vozila. Škode je bilo za 9.000 din. Ob nesreči sta voznika izjavila, da nista poškodovana, naslednji dan pa so iz celjske bolnišnice sporočili, da je k njim prišel Jože Gradišek in povedal, da je pri nesreči dobil udarec v desno koleno, verjetno pa tudi lažji pretres možgan.
• Zaradi hitre vožnje v jarek
Takole je končal vožnjo v soboto, 7. junija, voznik osebnega avtomobila Hihael Žnidar iz Velenja. Na Partizanski cesti nasproti TGO Gorenje je začel prehitevati osebni avtomobil neznane registracije, vendar mu je tedaj nasproti pripeljal avtobus. Žnidar je začel zavirati, vendar ga je zaradi velike hitrosti zaneslo na desno stran ceste, kjer je zbil mopedista Janeza Rednaka iz Janškovega sela pri Velenju. Mopedist si je zlomil levo nogo in so ga pripeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec.
Še nekaj dni in začelo se bo poletje, čas, ko bodo naše ceste polne izletnikov, ki se bodo z natrpanimi avtomobili za deset ali štirinajst dni preselili na moije. Seveda vsi ljudje ne izberejo moija za svoj letni oddih. Nekateri raje zahajajo v hribe, precej pa je tekšnih, ki morajo zaradi varčevanja za gradnjo hiše ostati kar doma. Nekateri pa si letovanja sploh ne morejo privoščiti zaradi nizkega dohodka. Za to malo an-
Ivan Sedminek
Janez Pajk
keto smo izbrali upokojence. Ker smo bili radovedni, ali podobno kot prej, ko so bili zaposleni, tudi sedaj hodijo na moije ali kam drugam, smo se odpravili v dom upokojencev v Velenju ter zapisali nekatere odgovore.
IVAN SEDMINEK, tajnik društva upokojencev: Republiški odbor društva upokojencev ima- v Piranu in Izoli domova, v katerih lahko vsako leto letuje tudi 26 naših činov. Letovanje