IZDAJA ZA GORIŠKO IH BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO
Štev. 248 (2244)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 14. oktobra 1952
ihnes se znCne vii. redno zhsedhmje
Cena 20 lir
jgvne skupščine Združenih narodov
70 'oeh J J"®0i>l»yansha delegacija, hi jo vodi Veljho Vlahovič, ho sprožila NEW fllPl0malsItih odnosih m diplomatski imuniteti glede na razmere v državah sovjetskega bloka
Vil.
začelo
YORK, 13. — Jutri se «u. „ v. Hovih prostorih 8e Ozm ,?tye Slavne skupšči-prejšni;' Nasedanje bo otvoril aiehišiil Predsednik voditelj 1,0 natn _ leSacije. Izvoljen domneva / Predsednik, ki se Panji m,'n- ?	0 kanadski zu-
805 zSa • I Lester Pear-ffi W?vnL dnevn' red obse-ock. h katerim je treba
diplomatski imuniteti glede na razmere v državah sovjetskega bloka
Odkritje spomenika ilegalcem v Ljubljani
U 65 , dati
80v ki	^ dodatnih predlo-
°biavi osnnfv^1 P°stavlieni po Glavna a.za dnevni red-todn vprasanJ'a. o kateri Korei»aZpravliali' se ti_ Pitve	• razorožitve okre-
5»#ostiedParodnega miru danie
ter
sprejema novih
vprašanje, o kate-
?f9vliala j skuPŠčina in raz-io je oh,0?-,1- februarja 1951. ’Visv°dlla P°seS Kitajske ^HajvaSn -0:ino' je nedvom-
l^enj1 ••Komisija 0ZN
jit bo l-}?■ obnovo Ko-^ in p^edfožila svoje poro-Ai ,-£?v takn tudi
*" agent - '“V" l-uul gene-Koreii v ? oonovo Koreje. S°<Ur«V» razpravljali z » išfa	In Političnega
80 debate pa bo
!le Pretninfestavljaio vprašaji . rja. glede katerega
Mun Jo-mrtvi točki.
h -“sainn- - gIede
Obt fl ,]a v Pan
jd^err na
počiti v^rodi bodo morali -jtii ’ kak
i 11 Potek
hi-
Se
ksen naj bo na-jk. Ar.\>X Pogajanj za pre-a?leval . on bo verjetno t^rišjj’ al skupščina odobri
>4lPlhtik0 na K°reii.
tal ■ 4a s« ’ kakor ie že iz' Var6'9 morajo prava po-o v Pa« Premirje nadalje-ttStoib M’jn Jomu. de? ila Vena k°misija bo • °d ni.Poroe’f° o svojem L le pfv^eea februarja, ko UiPredlnj;, sestala. Poročilo <in to v tudi odbor za ko-nL^rali t ?.st- Izvoliti bo-nj 'šomj,-.udi 14 novih čla-ji® za nadzorovanj ^ čl«-r Poteče doseda-
ai>orn rok ob koncu
'Dr.-
m?®1*«?6 tud' vprašanje Vs*r'iv. n°vih članic, gle-A ?°stajajo velika na-V Srert°/Ietska zveza z v v (Predvsem z tlie« nostnem svetu. V*1®1 i2i.«ipredstavnik pred tj	kel	svoj 53. veto)
to; ^av f_sPrejemu nekate-
C- Prošti'-Pr' Ita,i)e *n Av-
j^iali “Sal°- naj bi raz-«iiN kra;,preiemu Avstrije, !t, edsta„ .l.m vložil brazil-
i*'h	Carlos	Muniz.
Hm?' Vn«.P1 dnevnem redu Prasanje Tunizije in ■a .1? zak, razpravljanje o ^^'iskih eriVal<) 13 arabskih
¥ da tdrzav. ki
** dalje r Položaj
Vi5S na skn	ir	-	S®8
. Ha ‘,n mirnPsa,na najti pra-
PPŠČin- r?R‘fev.
bodo podana
so po-v Tuni-in da mo-
0 del,, g aynega tajnika ,0ciak Organizacije, po-
J5 sfcga' ^Podarskega in ^en^hništvo ;a	ln sveta
Sbti " ZrJ?	~ kakor
Ha 4Vn° Var«	odbora za
HrottUd‘ tri	Izbrati bo
Hoa ega nestalne člane H ?skeSa eta' 6 članov
F4tr dv.
%ci stv0. P
* -"K-Do.ročiloaV= tako. bo
ln socialnega Pr«, sveta za *f?av tako bo no-igenci.ie OZN
pa-
Bliž-
RNi ln
50 kih be^a ZaP°slitev
S 0V2fl0dbueE^rCeV "a 1
i° oaVrst' Vr»r«-aZrirav,ia,i
Hitiji bomirafospodarskimi
ll>4Vaim°Sp°dar-,koraVa 0 po' 0 fin« zaostalim
51 ^^°fet^an0ju r
‘•'>dniPovečanja • ° meto
i^j« "JC o Drni.n svetovne S ^rarne ref0glh za iz’ n-i St ,ako n«i	e	'n	o
Ho edatvi nL s tehnič-
Snerazviti^aia. 80SPO-
i% Oeialnim:	državam.
1« tti'apapravl j ali	n	j i na
l>e «CI-’. o n X 0 svobodi !tlltioah°Sodbe " «-U
tii
F?
-P°d sit«,?raSaniih
v.	•••cuiia
,CioveČanski:
!dna?:?uč
žensk
ih
. v de-ln o na-
Političnih
rev
"’anju
|V'avte ‘,rg°v>n K c*
rVia
vPra§anja l9če'dna skupščina ,° m°-0 vprašanb« ZaVzet> ni iziri-,?s_prodaje
m
zame-
o t
m Zaho--■
"•jpiJft:
^/•Poafriški
s»fk H
nastal v
Wi^i.pk°;
8
,vSti
H^hla^^rno^ Vpra5anju
V(n?.v'ihti 8knp5čL^eRa mo-
'ina
nujno
vz:)uia tu-r Predlo-JfaHest- is k, 1 fioslovan-S Hk«llc ZUnJ° 'otos vo-
biSh -raVolah°vičebo m'ni' K^de0ndi0pid;pjpm.a4rih
H soviLna r;i-,kl imu-
iN$»g?k'l*Š5-VK(;
>St.6 in ahskn zavaro-k.dfžhvraščitiia državne ne v * lugoslo-de j. teh drža-k°minformi-
stičnih držav najbolj grobo kršijo imuniteto jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov in jim onemogočajo normalno opravljanje dolžnosti.
Zasedanja se bo udeležilo več ko tisoč zastopnikov in njihovih pomočnikov, ki bodo zastopali 60 držav Med njimi bo 23 zunanjih ministrov.
S svojim dosedanjim delom ni sicer OZN izpolnila vseh pričakovanj naprednega in miroljubnega človeštva, vendar pa ni mogoče prezreti njenih številnih uspehov in teženj po konstruktivnem delu, ki naj olajša sodelovanje med narodi in okrepi svetovni mir ter prepreči delovanje napadalnih sil, ki bi hotele omajati solidarnost svoboduljubnih narodov.
Delovni spored
zasedanja OZN
NEW YORK, 13. — Za delovni spored sedmega rednega zasedanja ZN, ki se začne jutri, so bile predložene naslednje točke: 1. Ot-voritev zasedanja po predsedniku mehiškega predstavništva. 2. Enominutni molk. 3. Imenovanje overovitvenega odbora. 4. Izvolitev predsednika. 5. Ustanovitev glavnih odborov in izvolitev njihovih funkcionarjev. Redni glavni odbori so naslednji: socialni, človečanski in kulturni odr bor, odbor za zaupno pravo, u. pravni odbor, proračunski odbor in pravni odbor. 6. Izvolitev sedmih podpredsednikov. 7. Sprejem delovnega sporeda. 8. Začetek splošnega razpravljanja. 9. Poročilo glavnega tajnika o delu organizacije. 10. Poročilo Varnostnega sveta.
11. Poročilo gospodarskega in socialnega sveta, 12. Poročilo sveta za zaupno upravo. 13. Izvolitev treh članic Varnostnega sveta, ki niso stalne. 14. Izvolitev šestih članic Gospodarskega in socialnega sveta. 15. Izvolitev dveh članic sveta za zaupno upravo. 16. Koreja. Poročila komisije. ZN za združitev ih obnovo Koreje in poročila glavnega upravnika ZN za korejsko obr.ovo. 17. Poročilo razorožitvene komisije. 18. Poročilo odbora za kolektivne ukrepe. 19. Sprejem novih članic. 20. Poročila načelnikov pode parnih in delovnih ustanov ZN za palestinske begunce.
21. Poročilo o Eritreji. 22. Ravnanje s prebivalstvom indijskega rodu v Južnoafriški zvezi. 23. Repatriacija grških otrok. 24. Imenovanje članov kom sije za opazovanje miru. 25. Poročilo gospodarskega in socialnega sveta o dodatni pomoči Lib-ji. 26, Gospodarski razvoj v gospodarsko zaostalih deželah. 27. Vskla-ditev dela ZN in njihovih strokovnih organizacij. 28. Poročio visokega komisarja za begunce. 29. Osnutek protokola o pravnem položaju oseb brez državljanstva. 30. Svoboda obveščanja.
31. Človeške pravice. 32. Upra. va ozemelj pod zaupno upravo 33. Posebno poročilo sveta za zaupno upravo. 34. Poročila z o-zemelj, ki n!majo samovlade, o soc a 1 ni h in drugih razmerah ter o njihovem razvoju. 35. Vprašanje obnovitve obveščevalnega odbora za ozemlja, ki nimajo samovlade. 36. Sode'ovanje ozemelj, ki nimajo samovlade pri delu tega odbora. 37. Cinitelji, ki jih je upoštevati pri odločanju, če je kako ozemlje prištevati med
ozemlja, katerih prebivalstvo še ni doseglo popolne samovlade. 38. Prenehanje pošiljanja poročil iz nizozemskih Antilov in Surinama, ki so že dosegli samovlado. 39. Vprašanje jugozahodne Afrike. 40. Poročila kontrolne komisije.
41. Poročilo o izdatkih strokovnih ustanov sklada za tehnično pomoč. 42. Dodatni proračuni za leto 1952, 43. Proračun za finančno leto 1953. 44. Poročilo o izvenproračunskih skladih. 45, Imenovanje novih članic na izpraznjena mesta v pomožnih ustanovah glavne skupščine. 46. Pokojninski sklad za osebje ZN. 47. Razpredelnica za porazdelitev izdatkov ZN. 48. Poročilo glavnega tajnika o novem sedežu ZN. 49, Poročilo glavnega tajnika o poštni u-pravi ZN. 50. Pravilnik za osebje ZN.
51 Ukrepi za omejitev trajanja
rednih zasedanj glavne skupščine. 52. Poročilo mednarodn.e pravne komisije. 53. Mednarodna kriminalna jiurisdikc-ija, ki zadeva predloženo sodišče, ki naj sodi posameznike za zločine proti mednarodnemu pravu kot je na primer rodomor. 54. Metode in postopek glavne skupščine ZN v pravnih vprašanjih in vprašanjih osnutkov. 55. Definicija napada.
56. Mednarodno običajno pravo.
57. Zahteva kitajske vlade za revizijo kitajskega besedila konvencije o preprečevanju in kaznovanju rodomora. 58. Osnutek zakonika o kaznivih dejanjih proti miru in varnosti človeštva. 59. Odškodninske zahteve za poškodbe v službi ZN. 60. Prvenstvo zakonika o «diplomatskem občevanju ter imuniteti«.
61. Odlikovanje «umrl za ZN» za osebe, ki so bile ubite med opravljanjem službe za ZN. 62.
Tuniško vprašanje. 63. Maroško vprašanje. 64. Načrt konvencije o političnih pravicah drugopoltih ljudli. 65. Sprejem španščine kot občevalnega jezila za gospodarski in socialni svet in njegove komisije.
Dodatna vprašanja delovnega sporeda: 1. Poziv državam, ki so podpisale moskovsko izjavo dne 1. novembra 1941, naj čimprej izpolnijo svoje obveznosti v Avstriji, 2. Prošnja Japonske za članstvo pri Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo. 3, Maroško vprašanje. 4. Rasni konflikt v Južni Afriki. 5. Spravna komisija za Palestino in njeno delo. 6. Kršitev obveznosti, ki so jih sprejele arabske države po 11. stin-i ZN kakor tudi kršitve resolucij ter posebnih določil sporazumov, ki jih je sklenila Glavna skupščina z Izraelom. 7. U-prava ZN.
LJUBLJANA. 13. — V Kidričevi ulici, poleg nebotičnika so danes odkrili spomenik ilegalcem, ki ga je napravil akad. kipar Frančišek Smerdu. V okviru svečanosti odkritja tega spomenika je bilo več prireditev. akademij in kulturnih nastopov. Pri odkritju so bili navzoči Miha Marinko, Fran Le-1 skošek, Jože Rus. Josip Vidmar, Ferdo Kozak, Marjan Brecelj, predstavniki JLA in množičnih organizacij. Slavnostni govor je ime! Fran Leskošek -Luka, prvi poveljnik glavnega štafca partizanske vojske Slove, nije, ki je spomenik odkril in izročil v varstvo predsedniku mestnega ljudskega odbora J Avšiču.
C. S.
Nota vlade FLRJ
poljski vladi
VARŠAVA, 13. venski poslanik 1
— Jugoslo-Varšavi je
BEOGRAJSKI TISK IN RADIO
o tržaškem Slov, nar, gledališču
Slovensko narodno gledališče v Trstu je del našega gledališča in naše narodne kulture, poudarja »Politika" - Besedilo sporazuma gjlede nadaljevanja tristranske gospodarske pomoči Jugoslaviji - E. Kardelj zopet prevzel svojo službeno dolžnost
I«ve intrige italijanskega radia proti FLRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Beograjska javnost z zanimanjem zasleduje življenje tržaških Slovencev in nestrpno pričakuje gostovanje Slov. narodnega gledališča iz Trsta, ki prispe jutri v Beograd. Radio in tisk sta seznanila beograjsko javnost z dosedanjim plodnim delom SNG, ki je v relativno kratki dobi dalo številne in kvalitetne predstave kljub težkim pogojem, v katerih deluje. Fod naslovom «SNG v Trstu je del našega gledališča in narodne kulture» objavlja «Politika» zgodovino naporov in borbe za gledališko dvorano v Trstu in piše o delovanju SNG, ki pomeni za tržaške Slovence najmočnejšo afirmacijo nacionalne zavesti v tem ogroženem delu slovenske zemlje, kjer žive Slovenci skozi stoletja. «Sa-mo kdor more razumeti težave, s katerimi se mora boriti to gledališče nerazumevanje zavezniških oblasti, lahko oceni vitalnost male skupine slovenskih umetnikov«, poudarja
Maroška delegacija
pride v New York
NEW YORK. 13. — Maroška stranka za neodvisnost Istiklal je pripravila za tisk in za de. legacije v skupščini OZN poročilo, v katerem zahteva takojšnjo osvoboditev Maroka in izjavlja. da se Francija noče po. gajati s sultanom za uvedbo res avtonomnega režima v Ma. roku.
V maroški nacionalistični delegaciji. ki bo prišla v New York ob priliki zasedanja skupščine OZN, je poleg drugih tudi glavni tajni^ stranke Istiklal.
i dPolttika«. Podobno piše tudi [ nBorbar>, medtem ko beograjski radio poudarja, da prihajajo v Beograd umetniki iz Trsta, ki se z živo besedo z odra borijo za ohranitev slovenske besede in kulture, ki prihajajo iz mesta, kjer se ta kultura duši.
Danes je bilo objavljeno besedilo sporazuma glede nadaljevanja tristranske gospodarske pomoči Jugoslaviji od julija 1952 do julija 1953. Vlade ZDA. Velike Britanije in Francije nudijo to pomoč v interesu miru v svetu in zaradi okrepitve jugoslovanske obrambne sposobnosti in ohranitve neodvisnosti Jugoslavije. Pomoč gre za finansiranje uvoza in plača-nje stroškov za tehnično usposabljanje jugoslovanskih strokovnjakov v domovini in inozemstvu. Zahodne sile želijo, da bi Jugoslavija čimprej dosegla ravnotežje v svoji plačilni bilanci in poudarjajo važnost industrijskega razvoja Jugoslavije in povečanja njene kmetijske proizvodnje.
Po daljši odsotnosti zaradi bolezenskega dopusta se je danes za stalno vrnil v Beograd in prevzel svojo službeno dolžnost Edvard Kardelj, podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve FLRJ.
V gospodarskih krogih Jugoslavije je vzbudila veliko pozornost lažniva vest, ki jo je oddajal včeraj milanski radio, ki je poročal, da so drastični ukrepi jugoslovanske vlade, s katerimi je omejila uvoz iz inozemstva izzvali neugoden vtis na Dunaju in privedli na mrtvo točko avstrijsko-jugoslo-vanske trgovinske odnose. Po vesteh milanskega radia naj bi na Dunaju poudarjali, da se ti ukrepi ne morejo pojasniti s slabo žetvijo, temveč le s splošnim gospodarskim položajem
VELIK POMEN KONGRESA Zveze sindikatov Nemčije
V tej sindikalni orgaoizaci|i je včlanjenih 6 milijonov delavcev - Veliko pričakovanje za sklepe kongresa - Predsednik je v svojem govoru poudaril, da se Posarje ne sme ločiti od Nemčije
BERLIN, 13. — Danes se je v Berlinu začel kongres Zveze sindikatov Nemčije ob navzoč nosti 350 delegatov, ki predstavljajo nad 6 milijonov delavcev. Ta sindikalna organizacija je največja organizacija te vrste v Zahodni Nemčiji.
Predsednik zveze Christian Fette je v svojem govoru poudaril, da so Nemci za združitev Evrope, predvsem pa želijo združitev Nemčije, vključiv-ši Posarje. Dalje je Fette javil, da bi bilo potrebno zdravo francosko-nemško prijateljstvo še pred združitvijo Evrope, «ki se ne sme obremeniti z ločitvijo Posarja od Nemčije«. Poudaril je, da so izbrali Berlin kot sedež kongresa, «zato da se poudari simpatija sindikatov do onih nemških bratov, ki morajo še vedno živeti brez politične svobode«.
Med številnimi resolucijami, ki so bile predložene kongresu. jo resolucija sindikata kovinarjev v Stuttgartu, ki zahteva naj Zveza sindikatov Zahodne Nemčije začne pogajanja s sindikati Vzhodne Nemčije, zato da pride do popustitve napetosti. Sindikat delavcev v industriji bakra iz Stuttgarta pa zahteva naj se zveza upre vsakršni oborožitvi Zahodne Nemčije.
Zelo važno je, kakšne sklepe bodo sprejeli na kongresu. Kadar koli so sindikati nastopili enotno so zaradi velikega števila svojih članov, zaradi enotnosti v borbi za pravice delavstva in zaradi ugleda, ki ga
uživajo dosegli, da se je njihovo stališče upoštevalo.
V začetku borbe sindikatov za pravico soodločanja delavcev v podjetjih (Mitbestim-mungsrecht) je zveza sindikatov ultimativno nastopila s svojimi zahtevami pred vlado, in vlada je popustila pred grožnjo splošne stavke.
Velik razmah nemškega gospodarstva je tudi rezultat velikega prizadevanja in naporov delavskega razreda. V borbi proti buržoazni reakciji in proti kominformističnim poizkusom, da se sindikalna borba izkoristi v namene sedanje politike so sindikati dosegli pomembne uspehe Zveza nemških sindikatov je bila stalno v ofenzivi. Njene borbe v povojnem razdobju ne označuje obramba pridobljenih pravic delavskega razreda, pač pa stalni napad za povečanje pravic za ustvarjanje novih gospodarskih in družbenih temeljev v nemški družbi.
Sindikati se niso ozirali nazaj, niso zastavljali svojih sil za obrambo pridobitev, pač pa so gledali naprej in se borili za razširitev teh pridobitev.
Položaj se je v zadnjem času nekoliko spremenil, ker so se kapitalistični elementi okrepili zločinska politika Komin-forma pa je med elementi, ki so mogočili, da je buržoa-zija dvignila glavo. V takem položaju je sredi tega leta zveza sindikatov pretrpela svoj prvi poraz. Proti volji sindikatov in socialno demo-
kratske stranke je namreč bonnski parlament sprejel zakon o upravljanju podjetij, kar pomeni korak nazaj in prvo Večjo zmago konservativnih sil na važnem sektorju graditve družbenih temeljev v Zahodni Nemčiji. Začetek 1. 1951 so sindikati v podobnem položaju odločno nastopili in Adenauerjeva vlada je morala popustiti Sredi tega leta pa so popustili sindikati. Njihovo nastopanje je bilo negotovo, omahljivo in neodločno.
Nedvomno se je buržoazija okrepila, toda velike rezerve sil, s katerimi razpolagajo sindikati, njihova sposobnost in organizacijska moč so elementi, s katerimi bodo borbo lahko uspešno nadaljevali.
Kongres, ki ima nalogo določiti smernice bodočega dela sindikatov bo sklepal tudi o metodah borbe, o ofenzivnem kljubovanju konservativnim in kapitalističnim silam, ki skušajo zlomiti odpor nemškega delavskega razreda v njegovi borbi za delavske pravice.	---------
LONDON. 13. — «Daily Te-legraph« objavlja članek svojega bonnskega dopisnika, ki trdi da se bodo gospodarske težave na sovjetskem področju Nemčije pozimi spremenile v pravo krizo Dopisnik pravi dalje da bo ta kriza lahko zavzela tak obseg, da bo povzro čila do sedaj največjo epura-cijo tudi med najvišjimi oseb . nostmi; številni vidni funkcio. narji so bili že odstavljeni.
Jugoslavije. Po istih poročilih, naj bi prišlo do nesporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo zaradi blaga, ki je bilo razstavljeno na zagrebškem velesejmu Jugoslavija naj bi namreč jamčila, da bo vse razstavljeno blago prodano, ker pa da je velik del ostal neprodan, je avstrijska vlada storila uradne korake pri jugoslovanski vladi in «zahtevala izpolnitev obveznosti«.
Juge-'ovanski gospodarski krogi poudarjajo da imajo te neresnične in tendenciozne vesti italijanskega radia za cilj kaliti razvoj odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, ki se raz vij ajo v duhu dobrih sosedskih odnosov, kar seveda ne gre v račun nekaterim krogom v Italiji. V Beogradu se poudarja, da so avstrijske tvrdke prodale na velesejmu za 6 milijonov dolarjev blaga, da Jugoslavija ni jamčila, da bo razstavljeno blago prodano ter da je ostala samo ena desetina neprodanega blaga. Jugoslovanska vlada je prepovedala uvoz nekaterih predmetov, ki niso neobhodno potrebni zaradi Varčevanja z devizami kar pa ne zadeva samo Avstrije, temveč tudi druge države. Trgovina med Avstrijo m Jugoslavijo se razvija normalno, kar dokazujejo statističnimi podatki. Tako je na pr. v prvih petih mesecih letos znašal izvoz v Avstrijo
24.470.000 dolarjev, uvoz pa
17.660.000 dolarjev, medtem, ko je znašal lanski ce oletni' izvoz 14,830.000 dolarjev, uvoz pa 16,530.000 dolarjev.
To ni prvi poskus ((glasnikov italijanskega javnega mnenja«, da skušajo kaliti dobre odnose Jugoslavije z ostalimi državami. Jugoslovanska javnost se dobro spominja pisanja in intrigiranja italijanskega tiska in radia zlasti v zvezi z obiskom ameriškega obrambnega ministra Pacea, avstrijskega zunanjega ministra Gruberja in angleškega zunanjega ministra Edena intrigiranja ki je šlo za tem, da onemogoči utrditev dobrih odnosov med Jugoslavijo in omenjenimi državami in da prepričajo zlasti ZDA in Angliji«, da je nesmiselno pomagati Jugoslaviji. V resnici pa gre za to, da so z omejitvijo jugoslovanskega uvoza prizadete rav no italijanske tvrdke, a itali janski tisk hoče verjetno s tem v zvezi vzbuditi dvome e resničnosti hudih posledic suše v Jugoslavij.
Iz Dubrovnika poročajo, da je regionalni ravnatelj svetovne zdravstvene organizacije za Evropo dr. Bego otvoril da nes mednarodno - zdravstveno konferenco, na kateri bodo razpravljali o rezultatih s področja borbe proti davici in oslovskemu kašlju. Na tej kon ferenci, na kateri prisostvuje 20 strokovnjakov za izdelavo raznih serumov iz 11 držav bodo proučili najnovejše rezultate dosežene za uporabe kombiniranih serumov proti obema boleznima.
B. B.
tarna nedotakljivost. Vlada sedaj išče način, je izjavil zunanji minister, kako naj te ljudi obravnava. Po njegovi trditvi pa bodo v Dodoče ocenjene kot izdajalci in najstrože kaznova ne vse osebnosti pa čeprav na najvišjem položaju, in vsi elementi. ki bodo na kakršen koli način rovarili proti državi, ranesno se postavili v službo tuj ih sil.
General Hejazi ima 49 let in je bil svoj čas vojaški guverner Teherana. Senatorja Zahi-dija pa so še pred kratkim imenovali opozicijski časopisi v zvezi s Mosadekovim nasled-‘ j stvom. Kot Mosadekovega na-! slednika naj bi ga bil izbral
izročil poljskemu zunanjemu ministru noto, v kateri protestira proti izzivalnemu obnašanju agentov poljske državne varnosti do predstavnikov Jugoslavije na Poljskem. Nota | zahteva, naj poljska vlada stori j potrebne korake za odpravo ta-' kega neupravičenega šikaniranja jugoslovanskih diplomatov. Nota navaja številne primere izzivalnega obnašanja poljskih policistov do jugoslovanskih predstavnikov. Tako so poljski agenti spremljali vse do vrat stanovanj jugoslovanskih državljanov odpravnika poslov v Varšavi, ko je odpotoval v Krakov, da bi jih tam obiskal. Agenti poljske policije so ga spremljali vse do vrat stanovanj, izzivalno zapisovali, kje se giblje, koga obiskuje, koliko časa se zadržuje v stanovanjih itd. Jugoslovanska nota pravi dalje, da agenti podrobno zaslišujejo vsakega jugoslovanskega državljana, ki obišče jugoslovansko poslaništvo. «Tako ravnanje predstavlja sistematsko onemogočanje normalnega dela in omejuje svobodno gibanje predstavnikov Jugoslavije«, poudarja nota.
ODD1-SANTIN
Se ta teden
Adenauerjev odgovor na Schumanovo pismo
BONN, 13. — V vladinih krogih se je izvedelo, da bodo Adenauerjev odgovor na zadnje Schumanovo pismo v zvezi s saarskim vprašanjem verjetno poslali še ta teden in morda pred začetkom kongresa krščan-sko-demokratske zveze, ki se bo začel v petek v Berlinu.
V istih krogih pravijo, da bo Adenauer v svojem odgovoru obrazložil nemško stališče o načrtu za evropeizacijo Posarja.
Saarski ministrski predsednik Hoffmana je na nekem javnem zborovanju danes izjavil, da je vlada pripravljena čakati še ta teden, preden določi dan volitev. Ce ne bo v tem času podana nobena francosko-nem-
ška izjava o prihodnosti Posarja, bo vlada zelo verjetno do-1 Za nadaljevanje te tradicije so
Časopisi so objavili vest da je papeški nuncij v Beogradu msgr. Oddi zahteval med iredentistično gonjo v Italiji od nekaterih jugoslovanskih škofov, naj začnejo kampanjo za priključitev Trsta k Italiji. Ta akcija msgr, Oddia je popolnoma t duhu in na liniji podpore, ki jo je dajal in jo še daje Vatikan italijanskemu imperializmu, kadar je naperjen proti interesom jugoslo. vanskih narodov. Spominjamo se, da je že leta 1919, ko se je v Parizu vodila huda diplomatska borba za Istro in Reko, vatikansko uradno glasilo «Os-servatore Romanov podpiralo italijanska imperialista Orlanda in Sonnina in apeliralo na Wilsona, naj pritisne na Jugoslavijo, To pisanje eOsservato-re Romanov je bilo samo zunanji izraz protijugoslovanske akcije, ki jo je Vatikan vodil med diplomatskimi krogi iz svojega državnega tajništva. To smo omenili samo mimogrede, saj je podpora italijanskemu imperializmu prišla do najbolj vidnega izraza zlasti sedaj, v vrsti dogodkov okoli tržaškega vprašanja.
Msgr. Oddi v Jugoslaviji in fašistični škof Santin v Trstu sta dva izraza ene ter iste vatikanske politike proti našim narodom. Ko kliče tržaški škof njemu podrejene župnike cone B na tajni sestanek v Trst, da bi jih skušal prepričati, naj rovarijo proti oblasti v coni B, je to njegovo prizadevanje na las podobno poskusom vatikanskega nuncija v Beogradu, da bi na tajni konferenci jugoslovanskih škofov v Zagrebu razbijal svobodne organizacije domačih duhovnikov.
Zveza med akcijo škofa San-tina in msgr. Oddia pa nam bo še bolj jasna, ko ugotovimo, da so na škofijski konferenci posvetili pozornost Cirilmeto-dijskemu drušvtu duhovnikov Pazinske škofije, ki je pred kratkim izdalo resolucijo, v kateri obtožuje iredentistično kampanjo v Italiji ter vse tiste višje in nižje cerkvene funkcionarje, ki jo podpirajo in zanjo uporabljajo celo cerkvene oltarje. Da je tu mišljen zlasti fašistični škof v Trstu, je na dlani.
Ker smo pred dnevi obiskali Pazin, mestece sredi Istre, ki je bilo pod fašizmom leglo' terorja proti hrvatskemu prebivalstvu. smo se prepričali, kakšno je razpoloženje tamoš_ nje duhovščine proti Santinu, ki je — najprej kot reški, nato pa kot tržaški škof — na cerkvenem področju podpiral sra. motno in kruto raznarodovalno politiko fašizma.
isSkof Santin», to je mnenje, ki smo ga slišali v duhovniških krogih pazinskega semi-narija, «je nacionalno prena-' pet«. Po naše bi rekli, da je bil rasist in nacionalni šovinist. To je pokazal zlasti v dobi škofovanja na Reki, ko je prepovedal uporabo hrvaške li_ turgije v cerkvah, ki so jo u-porabljale že dolga stoletja kot staro hrvatsko tradicijo.
ločila volitve na 30. novembra. | se hrvaški duhovniki uspešno
borili že pod Avstrijo proti poskusom Vatikana, da bi nadomestili hrvaško liturgijo z latinsko. Pod zaščito fašističnih band je to uspelo škofu Santinu, ki je že po svoji mentalni strukturi prežet s šovinističnim fanatizmom, ki je dobil najpopolnejšo obliko in vsebino v fašizmu.
Pri uničevanju hrvatskih cerkvenih izročil pa ne gre samo za vsebino Santinovega početja, temveč tudi za metodo, ki jo je pri tem uporabil. Skof je zagrozil s suspenzijo tistim hrvatskim duhovnikom, ki bi se ne pokorili njegovemu uka. zu. Take metode — so nam potrdili duhovniki v Pazinu — niso v navadi pri drugih škofih. Kakor vidimo v primeru uničevanja hrvatskih cerkvenih običajev. Santin ni samo izvajal raznarodovalne politike. temveč je pri njej uporabljal način prisiljevanja, ki je podoben banditskim metodam fašističnih federalov.
F istrski vasi hindar nad Pazinom, ki je bila v mučni preteklosti Istre trdnjava hrvat-stva proti italijanski infiltraciji iz Pazina smo govorili z župnikom iz Lindarja. ki nam je v živi in pristni govorici povedal svoje mnenje o svojem bivšem škofu.
«Vsem je znano — nam je dejal — da je bil škof Santin z „njimi’’ da je bil fašist. Dokumenti. to so njegove okrožnice govore o njegovih dejanjih. Ce je škof Santin spremenil na lastno roko brez vednosti Vatikana, stara izročila v cerkvi, je napravil velik zločin, kakor bi ga napravili mi župniki, če bi brez škofovega dovoljenja spreminjali cerkvene običaje v župniji. Ko je bil Santin premeščen v tržaško škofijo za msgr. Fogarjem, smo župniki videli, kaj to pomeni. Sicer pa je imel kaj malo spreminjati, saj so fašisti že pred njim napravili svoje».
Sicer pa je mnenje istrskih duhovnikov, ki smo ga pravkar navedli. istovetno s stališčem pretežne večine duhovnikov cone B, to je tistih duhovnikov, o katerih pravi Santin v svoji zadnji izjavi agenciji Ansa, da so mu zvesti. To stališče v katerem obsojajo hujskaško in šovinistično delovanje njihovega predpostavljenega, so duhovniki cone B že večkrat javno izpovedali.
Santin pojmuje azvestobon kot prisilno pokornost cerkveni hierarhiji, strah pred suspenzijo in drugimi sankcijami, ki jih zmore v Vatikanu skrbno izdelana metoda moralnega zasužnjevanja. Toda navzlic vsemu temu ga duhovništvo, ki mu je bilo nekoč podložno in tisto, ki mu mora biti še danes, ne mara zaradi njegove preteklosti in tudi zaradi njegove sedanje podpore italijanskemu imperializmu. Duhovništvo si želi njegove odstranitve. čeprav po stari vatikanski navadi «promoveatur ut abmoveatum ali prosto povedano. naj ga Vatikan imenuje tudi za kardinala, samo da ga odstrani od naših krajev.
Kašani toda ta je demantiral vest kakor tudi namigavanja I na kakršen koli spor med njim in Mosadekom. Glede i ostalih članov parlamenta, ki še niso bili aretirani zaradi parlamentarne nedotakljivosti, pa se je izvedelo, da so pod j nadzorstvom. Minister Fatemi I je obenem sporočil, da bodo v | zunanjem ministrstvu spreje- j mali odslej le omejeno število oseb ki bodo morale imeti za ; to posebno dovoljenje.	j
po še nepotrjenih vesteh ima • Predstavnik države, ki nas vlada baje v rokah dokaze, da ! . ,	...
so nedavne nerede in stavke v SI drzni! gOUOritl, da Iranu organizirale nekatere j politične, vojaške in trgovske! osebnosti iz Teherana
EKSALT1RANE TARCHIAN1JEVE IZJAVE V NEW YORKU
Fašistične fraze o Trstu: «razza»,<sangue»,«passionea
na angleško pobudo. Na čelu te zarote naj bi bil prav general Hejazi.
Britanski odgovor Iranu je danes odobril zunanji minister Eden in takoj odposlal v Tehe-ran, kjer bo jutri izročena iranskemu ministrskemu predsedniku Mosadeku. V dobro poučenih londonskih krogih trdijo da je bila vsebina odgovora sestavljena sporazumno z Washingtonom.
Vplivni londonski krogi zatrjujejo poleg tega, da Anglija ne bo pristala na Mosadekovo zahtevo glede delegacije An-glo Iranian Oil Company, ki naj bi bila z vsemi pooblastili poslana v Teheranu in naj bi se tam pogajala za rešitev an-glo-iran!(cega spora.
ZDA za razpravljanje
o Tuniziji in Maroku
NEW YORK. 13. — Predstavnik ameriške delegacije OZN je izjavil, da bodo ZDA glasovale za vpis tuniškega in maroškega vprašanja na dnevni red zasedanja glavne skupščine OZN,	j
lii nas je morila, zapirala, ropala in požiga.a, bi pomenila priključitev Trsta k Italiji „zmago zdravega smisla“, „pravičnega dnhau „in obrambo evropske civilizacije*
De Gasperi bo govoril v četrtek ?
(Od našega dopisnika)
RIM, 13, — Tudi današnja razprava o rimski zunanji politiki pred spodnjo zbornico bo v znaku tako imenovanega ((julijskega uprasanja«, kajti otvoril jo bo znani .julijski specia-'ist» on. Bartole, ki da bo baje vztrajal na tem, da se takoj začnejo direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, pri čemer da «morajo ZDA izvršiti pritisk na Tita«, češ da je «hitra rešitev tržaškega vprašanja bistven pogoj za obrambo Zahodne Evrope in da spada v okvir celotne obrambe atlantske skupnosti« V razpravo bo posegel s svojim govorom De Gasperi predvidoma lele v četrtek.
Italijanske novinarske agencije na čelu z Anso so dale nocoj poseben poudarek izjavi svojega veleposlanika v ZDA Tarchianija, ki se je danes zjutraj vrnil iz Rima v New York, «jer je takoj ob svojem priho^ du začel novinarjem govoriti — o Trstu kot o »veliki skrbi Italijanov«.
Njegova'izjava predstavlja
Zarota v Iranu
Bivši guverner Teherana general Hejazi aretiran — Danes bo izročen britanski odgovor na iransko noto
TEHERAN, 13. — Iranski zunanji minister Husein Fatemi je javil, da je neko tuje poslaništvo v Teheranu organiziralo zaroto proti iranski vladi.
Minister je izjavil da je bila zarota pravočasno odkrita, ni pa povedal, katero poslaništvo je po to, Fatemi je dodal, da je bil eden izmed konspira-torjev general Hejazi aretiran skupno s tremi brati znanimi trgovi i. medtem ko le ostalo na svobodi še nekaj zarotnikov. kakor na primer senator j splošne volitve E.ihidi. ker jin ščiti parlamen-1
Zmaga socialistov
pri občinskih volitvah v Belgiji
Napredovali so ludi liberalci, dočim so demokristjani in kominformisli povsod igubili qlasove - Socialisti m liberalci zahtevajo nove parlamentarne volitve v najkrajšem
BRUSELJ. 13. — Socialisti so zmagali na vsej erti pri včerajšnjih občinskih volitvah v Belgiji. Uradni podatki bodo sicer znani šele jutri, toda ne. uradno se zatrjuje, da so socia' listi zmagali z 90 odstotkov v 2214 občinah, v katerih so bile volitve. Izboljšali so svoj položaj za 10 do 15 odstotkov v primeri z volitvami pred 6 leti.
Dokončni rezultati so znani sedaj za 208 velikih občin. V 195 od teh so socialisti pridobili več mest.
Kominformisti so povsod zgubili več ko 50 odstotkov glasov. Socialisti so že poudarili. da demokristjani ne pred. stavljajo več s svojo večino v parlamentu javnega mnenja Zato se pričakuje da bodo so. cialisti skupno z liberalci začeli močno kampanjo za nove parlament. Zlasti so socialisti pridobili
C3SU
v velikih mestih. V Bruslju so dobili 40 odstotkov glasov več kakor leta 1946 v pristanišču Antvverpnu pa 20 odst. več kot leta 1946 in tudi ponajveč na račun demokristjanov,
Ni izključeno, da bodo socialisti, okoriščajoč se z zmago, zahtevali razpustitev parlamenta. kakor so to tudi do se. daj zahtevali v smislu svojega gesla »z novo kraljevino nov parlament«. S tem geslom nastopajo tudi danes in bodo verjetno pri njem vztrajali. To domnevo potrjuje tudi izjava predsednika liberalne stranke Motza, ki je spričo usepha njegove stranke in demokrščan-skih izgub dejal; ((Vlada mora s tem računati, drugače bo postal položaj zelo napet«.
Volitve so potekle brez naj. manjših motenj. Nove splošne volitve bi morale biti 1954. leta.
pravi konglomerat obrabljenih fašističnih fraz, kot n. pr.: «razza» «sangue», ' «passione», «ferita aperta« itd. Med drugim je dejal, da bi bila ((globoka napaka« če bi si domišljali. da je 'možno tržaško vprašanje začasno pustiti ob strani ali pa ga rešiti proti ((nacionalnim čustvom«. Ni dvoma, da je s temi besedami predstavnik italijanske vlade v ZDA indirektno odgovoril maršalu Titu, ki je predložil, naj bi se rešitev tržaškega vprašanja začasno odložila ter se najprej rešila druga manjša vprašanja v svrho ureditve normalnih jugoslovansko-itali-janskih odnosov.
Nato je Tarchiani nadaljeval:	»Tržaško vprašanje ni
vprašanje interesov, temveč vprašanje rase, krvi, bratske strastne ljubezni ki ne more biti odstranjeno niti izobličeno z dvomljivimi formulami in kratkotrajnimi sredstvi«. Trmasto nepopustljivost rimske vlade in njene nenasitne apetite pa je imenoval Tarchiani »zmernost italijanskega stališča, ki je znano vsem odgovornim uradom« kajti Italija hoče bajč« sporazum v naj višjem interesu Evrope in atlantske skupnosti«.
Kot vidimo gre za iste fraze, za katere italijanski tisk napoveduje, da jih bo govoril danes pred parlamentom tudi poslanec Bartole, kar je posle, dica dolgotrajnega razpravlja, nja med pripravami za ponovno načetje tržaškega vprašanja v okviru predvolilne kampanje. Svojo izjavo je Tarchiani zaključil z željo, da bo ((prevladal« «buon senso«, »duh pravičnosti« in »interes obram. be evropske civilizacije nad vsako drugo minljivo iluzijo«.
Tarchiani je še dodal, da upa, da bo Trumanova obljuba o naselitvi še 117.000 Italijanov v ZDA ((privedeno v pristanišče«, nakar se je hvalil, da ima Italija danes določeno število divizij prefektno oboroženih, opremljenih in izurjenih ter da te divizije nenehno naraščajo tako, da lahko že danes zadovoljijo prvim potrebam o-brambe. Nato pa je imel še toliko poguma, da je ameriškim novinarjem, ki še prav dobro pomnijo, kako je bivši šef Marshallove pomoči, Dayton, skri-tiziral uporabo te pomoči, izja-1 vil, da ni »nobena druga drža- j va v Evropi uporabila te pomoči z večjo učinkovitostjo« kot Italija, pri čemer da je imela »najvidnejše rezultate«.
Medtem pa so iz Rima poslani v Trst nekega generala Piazzolija, ki je včeraj govoril pri Oberdankovem spomeniku in hvalil D’Annunzia ter svečano obljubil: «Nikoli ne bomo dovolili, da bi na kraških stenah prelita kri bila prelita zaman. Na tej zemlji, ki je vsa naša. ki je Italija, o Tržačani, se naše srce združuje z vašim«.
Katoliška akcija, ki je zbobnala 200.000 svojih članov katerim je govoril sam papež, tu. di ni mogla pustiti Trsta v ne-mar. V svečani povorki so nosili tudi tržaško zastavo
A. P,
Pinayev odgovor
na ameriško kritiko
METZ, 13.	— Ministrski
predsednik Pinay je včeraj govoril ob otvoritvi velesejma v Metzu in je izjavil, da Francija sicer v polni meri ceni zavezništvo z ZDA. vendar nima nobenega namena spreme. niti svoje zunanje politike, da bi se prilagodila ameriškim idejam.
V zvezi z ameriško kritiko o francoski politiki, zlasti v Severni Afriki, je Pinay izjavil:
((Francija je velika država, ki mora ohraniti svoje mesto. V zgodovini je Francija učila svobodo in bratstvo vse narode. Francija ne misli, da bi morala biti izgnana iz afriškega sveta, kakor tudi si ne predstavlja, da bi bila ločena od atlantske skupnosti«.
Zc osem dni
srditi boji na Koreji
TOKIO, 13. — Na korejskem bojišču se že osmi dan vodi srdita bitka za «Grič belega konja«. Na strani združenega poveljstva se trdi, da so Kitajci v sedmih dneh bojev na tem področju izgubili okrog 10.000 mož.
Letalstvo združenega poveljstva je zopet zmetalo nad Severno Korejo okrog 250 ton bomb, bombardiralo oskrbovalna središče in zbirališča na-sprotoiških čet, S tem v zvezi zatrjuje moskovski radio, da so ameriške leteče trdnjave silovito bombardirale Fenjang jn okolico in da so pod ruševina mi ostale številne žrtve, v glavnem starci, ženske in otroci.
PRIMORSKI DNEVNIK
Danes. torek 14. oktobra
Nedeljko, Sestraoa 0b
^^e-^fnaO^6nevA.0V
—M
Terezija. Radisla
OB GOSTOVANJU KOMORNEGA ZBORA V GORICI
snel Irašl
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
GORICA, 13. — Septembra 1!)47 je stopila v veljavo mirovna pogodba, ki je začrtala meje med Gorico in ostalo Slovenijo na eni in med Goriško in Trstom na drugi strani. Takrat so prenehala tudi gostovanja Tržačanov v Gorici, kjer smo poleg tega izgubili je dvorano v Ljudskem domu, ki jo je gorička demo-krščanska uprava izročila Legi nazionale, slovensko prosveto pa vrgla na cesto. To se je poznalo tudi prosvetnemu življenju v Gorici sami, kjer nimamo niti enega primernega zbora in zaradi pomanjkanja primerne dvorane tudi ne kakšne dramske družine, ki bi slovenskim meščanom od časa do časa nudila nekaj uric kulturnega užitka, katerega smo prav tako potrebni kot kruha.
Zato je bila vedno živa želja goričkih Slovencev, da bi v okviru danih razmer zopet navezali stike s Slovenci iz Trsta Zato si je Zveza slovenskih prosvetnih društev v Italiji postavila v zadnjem letu tudi v Svoj program gostovanja, kot eno osnovnih točk za poživitev prosvetnega življenja ne samo na goričkem podeželju, ampak tudi v Gorici sami, ki je bila zadnja leta vezana samo na poletne prireditve na prostem v Standre-Žu ali v Sovodnjah.
Ze lani je ZSPD organizirala več avtobusnih izletov na predstave SNG v Trstu in k raznim koncertom ter nadaljuje tudi letos s to akcijo. Odkar pa ima možnost, da lahko organizira manjše kulturne prireditve v dvoranici ((Pri zlatem pajku«, je začela misliti tudi na medsebojna gostovanja pevskih zborov. Ze so bili Podgorci in Standrežci na gostovanju v Sesljanu, nekateri naši zbori so nastopili tudi na radiu in na vrtni veselici v Steverjanu smo lahko slišali moški oktet iz Sempolaja.
Toda vokalni koncert pride do izraza in veljave šele v zaprtem prostoru, v dvorani, kar smo lahko ugotovili ne samo pri lanskem prvem koncertu mladinskega zbora naše Glasbene šole, ampak še mnogo bolj ob koncertu, ki ga je imel v dvoranici ((Pri zlatem pajku« preteklo nedeljo Ko morni zbor iz Trsta,
Ze ves prejšnji teden je vladalo med goričkimi Slovenci veliko zanimanje za to prireditev in čeprav se zaradi slabega vremena marsikateri ljubitelj lepega petja s podeželja, ni mogel udeležiti koncerta, je bila dvorana ob ne povedani uri polna.
Mešani zbor je zapel najprej Vrabčevo »Slovensko pesem«, ki je tako osvojila srca poslušalcev, da so ob zaključ-
ku v prvem trenutku skoro pozabili ploskati. Mešani zbor, ki šteje trideset pevcev, je nato zapel še ((Nazaj v planinski raj«, (tZarja», «Lipa zelenela jen, ((Luna sije», ((Jezdec», sMladosti ni« in zaključil prvi del z mogočno Vrabčevo «Bi-lečanko».
Navdušenje občinstva se je vidno stopnjevalo ob preciznem izvajanju elitnega zbora ki je pokazal, da so tudi najbolj preproste narodne pesmi, zelo lepe, če se jih dobro zapoje. Glasovi so se prelivali drug v drugega, se dvigali in padali, vse v lepi harmonični celoti, kar je kazalo na dobro šolo in uvežbanost ne samo zbora kot celote, ampak tudi posameznih pevcev. V prvem delu je postalo to očito zlasti pri sBilečanki».
V drugem delu je nastopil moški zbor z Boštjančičevo (tHladna jesen«, ((Plenice je prala« in «Od Celja do Žalca«. Pri drugi pesmi je s prijetnim glasom in občuteno zapela sopran solo Anica Ščuka, ki ima še velike razvojne možnosti, čeprav je že ob tej priliki navdušila gledalce, ter je morala Simonitijevo ((Na oknu« celo ponoviti na splošno željo občinstva. Pri tej pesmi je prišel tudi do izraza tenor Stanko Birsa. Prav tako so morali pevci ponoviti Odako-vo ((Dremle, mi se dremle«. kjer je pela alt solo Danica Trobec ob spremljavi moškega zbora. DanicaTrobec nas je presenetila s svojim izrazitim, občutenim in ubranim glasom ter nam pokazala veliko lepoto hrvatske pesmi.
Pri nadaljevanju je mešani zbor zapel še pet pesmi, od katerih so bile štiri Vrabčeve ter zaključil z njegovo ((Bratci veseli vsi«. Toda občinstvo, katerega navdušenje je prišlo do vrhunca, ni hotelo slišati o koncu in pevci so ob burnih aplavzih morali ponavljati in dodati še druge pesmi. Sele po 20. uri, tako je trajal koncert že skoro dve uri, so lahko zaključili. Ko so pevci zapuščali dvorano, so jih še vedno spremljali aplavzi in vzkliki; ((Pridite zopet kmalu med nas!« To željo občinstva izražamo tudi mi in upamo, da bo lepa slovenska pesem v nastopajoči zimski sezoni še bolj povezala š^ca goričkih in tičih'" ških Slovencev. Omenimo naj še, da je imel ob začetku, koncerta tajnik ZŠPD, tov. Mila-din, kratek nagovor, v katerem je želel dobrodošlico pevovodju Ubaldu Vrabcu tn njegovemu zboru ter izrazil željo ZSPD po vedno plodnejšem kulturnem sodelova nju. Med odmorom pa je tov. Lidija v imenu ZSPD poklonila tržaškim gostom lep šop nageljnov.
Čudna usoda občine Gorjani
V občini Gorjani se godijo nemogoče in nerazumljive reči. Ze pred desetletji je bilo rečeno, da bi morali občino razpustiti. To se je enkrat tudi že zgodilo. «Italijanska antifašistična demokracija« je občino spet vzpostavila, ker je pač mislila, da mora napraviti nekaj nasprotnega, kar je ukrenil fašizem, čeprav je v tem primeru slučajno zadel. Vse drugo, tudi glede policije, pa je ostalo pri starem.
Občino so obnovili predvsem zato, da bi dva duhovnika v tej občini skoraj neomejeno zagospodovala. To je bilo opaziti tudi na sestanku, ki so ga imeli župani gorskih občin v Tarčentu. Za občino Gorjani je bil namesto civilnih oblasti prisoten župnik iz Flajpane, dobra duša, ki pomaga svojim župljanom in skrbi za njihovo blaginjo; Tako je soudeležen tudi pri mlekarni, kjer dela
prav tako za koristi ubogih ljudi, čeprav nekateri hudobni jeziki trdijo, da je nekaj koles sira doživelo neznano usodo. Zbadljivi jeziki se nikakor nočejo umiriti in obrekujejo tega ubogega v črno oblečenega človeka.
Toda pustimo zgodbo o tem
Zasedanje pokrajinskega svete
GORICA, 13. — Danes popoldne ob 15 je pričel v dvorani Trgovinske zbornice zasedati pokrajinski svet pod predsedstvom odv. Culota. Na dnevnem redu je okoli 40 točk, kar da domnevati; da se bo seja večkrat nadaljevala, Danes so prišla na vrsto predvsem nepomembna vprašanja, o katerih bomo poročali v jutrišnji številki.
Seja občinskega sveta
V četrtek bodo odborniki podali svoja poročila
GORICA, 13. — V četrtek 16. t. m. ob 20.30 se bo v dvorani deželnih stanov na gradu sestal občinski svet. Dnevni red, ki ga bodo občinski možje proučili na tej seji, ki bo verjetno zadnja sedanje občinske uprave, je precej obširen.
Najprej bodo svetovalci poslušali poročila raznih odbornikov. Temu bo kot po navadi sledila odobritev zapisnika prejšnje seje. Nato bo svet potrdil vrsto sklepov, ki jih je sprejel upravni odbor, in sicer: izdatek za nabavo drv za zimo 1952—53; prispevek pevskemu zboru stolne cerkve; prispevek družbi «Telve» Za preureditev javnega telefona v Ločniku v avtomatičnega; prispevek ude-
Povišek družinske doklade
kmečkim delavcem
GORICA, 13. — Po sporazumu, ki so ga delodajalci in sindikalne organizacije podpisali dne 8. oktobra na Ministrstvu za delo, bodo kmečki delavci deležni prvega* poviška družinske doklade od 1. julija dalje, in sicer za vsakega otroka do 45 lir dnevno, za ženo 37 lir dnevno in za vsakega starša v breme pa 30 lir dnevno.
Drugi povišek bodo prejeli od 1. julija 1953 dalje, in sicer za vsakega otroka po 60 lir dnevno, za ženo 50 in za star še 40 lir.
leženkam državnega zborovanja vrtnaric v Bresciji.
Nakup zemljišča v Ul. Tor-riani za gradnjo transformatorja; nakup zemljišča za razširitev Ul. Torriani; zamenjava zemljišč.
Najem prostorov na Korzu Verdi štev. 29 za seje občinskega sveta in nastanitev občinskih uradov; gradnja stranišča v Ul. Diaz.
Po potrditvi navedenih sklepov odbora bodo svetovalci proučili sledeče točke: prodaja občinskih zemljišč za gradnjo hiš za brezdomce v_DJ. Lantie-ri; jamstvo za posojilo €5,100.000 lir, ki ga bo sklenila uprava Ustanove za gradnjo ljudskih hiš, za gradnjo stanovanj v Gorici. Odobritev osnutka pogodbe. Predujem za sklad za delovne centre; nakup zemljišča Kodermac za popravilo Ul. Torriani in zemljišča Zando-meni, za razširitev Ul. Brigata Re.
Prodaja občinskega zemljišča Cubej Rozi in zemljišča v Ul. Cadorna za gradnjo sedeža Avtomobilskega kluba.
Prispevek. Rdečemu križu za zdravniško pomoč dijakom v šolskih letih 1951—52 in 1952— 1953. Povišek plač občinskim uslužbencem v zvezi z novimi davčnimi pridržki; povišanje plač občinskim delavcem v zve-
siru iz flajpanske mlekarne, ki že precej let zaostruje odnose med župniki in župljani. Poglejmo si raje usodo občine.
Občina je bila obnovljena takoj po končani vojni toda vsakdo je mogel vedeti, da ne bo mogla živeti samostojno. Napravili so načrt, da bi razdelili področje med tri občine: Artin, Brdo in Tarčent.
Začasno so postavili občini komisarja. Mnogo časa je že minilo od takrat, ostalo pa je še vse pri starem.
Največjo težavo predstavlja majhno naselje Cragnulin, ki spada pod občino Gorjani. Tja plačuje prebivalstvo tudi davke. Civilni urad pa je v Ma-gnanu v Furlniji. Ce kdo zboli, dobi potrehpe dokumente za zdravljenje v tej občini. Torej nemogoč in zapleten položaj, ki se vleče že od 1. 1870, od tistega časa, ko,. so prevzeli civilni uradi posle župnij. Občina Magnan hoče uveljaviti svoje pravice tudi pri prevzemanju davkov. Tako se štiri občine skušajo na področju Gorjanov uveljaviti.
Nepojmljivo1 je kako more sploh priti do takega položaja. Pri vsem moramo vedeti, da vas Kranjulin nima niti; ceste, ki bi vodila v Gorjani, To pa si lahko razložimo samo, ker vemo, da je to zadnje naselje na jugozapadu Beneške Slovenije. Čeprav pripada zemljepisno v furlansko občino Magnan, so ga priključili slovenski občini Gorjani. Do tega je prišlo takoj- po osvoboditvi ko so še -upoštevali narodnost. Danes, ko sledi De Gasperi Mussolinijevemu šovinizmu, take razdelitve niso več upoštevane.
Novo šolsko leto
Na goriških srednjih
novo šolsko leto pr'	^
tek, 16. t. m., s solsko in«
10. uri. Dijaki naj * ob 9.30 vsak na sv0)l'
nnideio v spremstvu H
koder pojdejo v
v stolnico,
profesorjev v	,	(ttd,
K tej maši so vabljen' starši in sorodniki Naslednji dan, v pet«’ 00
ob 8.30.
Prefektov odlok
o prekuhavanju tropin
gon-
Te dni je Pre • s pre-
ške pokrajine v z pripravo kuhavanjem tropm i ktot>ra lahkih vin izdal dne M*, odlok štev. 20689. k
1. Hranjenje tr(®wd^emWa
Ijeno samo
do , 31-
V BENEŠKI SLOVENIJI PODIRAJO KOSTANJ
M BAT Vi	[E VESTI V -■ «S '■ •
iz liene	škili vasi
li nam še do zime!
ŠPORTNE vesti
Slab začetek prvenstva
CASARSA-JUVENTINA 3:1
V nedeljo je precejšnje število navijačev prihitelo na nogometno igrišče v Sovodnjah, kjer je domača Juventina sprejela v prvi letošnji prvenstveni tekmi moštvo iz Casar-se. Usoda ni bila mila domačinom, ki niso znali izkoristiti lepih prilik. Vzrok neuspehu pa je poleg stalne smole tudi sodnik, ki ni videl ali ni hotel videti ’ več napak gostov, za katere bi moral prisoditi tudi kako enajstmetrovko. Prava sreča zanj je bila nova mreža, ki zapira igrišče gledalcem, sicer bi morda ponesel^ domov polomljene kosti tolikšno je bilo razburjenje ljubiteljev Ju-ventine. Casarsa je moštvo, sestavljeno povečini iz mladeničev, ki znajo, čeprav včasih grobo, hitro igrati. Domačini pa so bili tudi dobri v podajanju, a smola ali pa kak nasprotni igralce sta jim preprečili doseči uspeh. Najboljši pri Juventini so bili napadalci Corolli, Marte in Marega, do-čim ni’ bil srednji napadalec Kogoj v nedeljo v pravi formi. Pohvaliti moramo tudi obrambo, ki je znala večkrat lepo ubraniti nevarne akcije gostov, vse graje pa je vreden novi’ juventinski vratar Nico-letti, ki najbrž sploh ne ve, kakšna je naloga nogometnega vratarja. Na njegovem mestu bi v nedeljo prav gotovo boljše delal vratar rezervnega moštva Juventine Spanger. Poraz v prvi tekmi vsekakor ni prav lepa stvar za nadaljevanje prvenstva, vendar upamo da bo trener Peternel znal postaviti za prihodnjo nedeljo lepšo in boljšo formacijo od te ki je bila na igrišču v ne deljo, posebno pa je treba zamenjati vratarja, sicer jih bo Juventina 'etos samo dobivala po grbi.
Nekaj kronike o tekmi Gostje izberejo igrišče, Juventinci pa morajo igrati proti soncu Začetek je za Juventino, ki takoj prodre v obrambo gostov. Ze v prvi minuti je uspeh tu. Corolli je z razdalje petih metrov streljal proti vratarju in ker je bilo več igralcev pred vrati, ni ta videl žoge. Nepopi-
sno navdušenje nastane med ! navijači Juventine, a le za malo časa. Gostje začnejo premišljeno igrati in strateško prodirati na juventinsko polovico igrišča, a odlična obramba jih zaustavi. Zoga teče po zraku od ene do druge strani igrišča, a vendar noče ne v ena ne v druga vrata. Juventinci zgrešijo več lepih priložnosti, pa tudi njihovi odlični streli se razblinijo v nič, kajti Casarsa ima odličnega vratar-a, ki ubrani marsikateri nevaren strel, katerega bi juventinski vratar prav gotovo pustil. Vratar gostov je bil pravi junak tekme. V 24 minuti pa uspe gostom izenačiti. Majhna skupina spremljevalcev iz Ca-sarse začne navdušeno vzklikati, dočim so juventinski navijači mrki in tihi. A ta gol ni edini. Pet minut pozneje mu sledi drugi, tudi ta po krivdi Nicolettija. Do konca polčasa skušajo Juventinci izenačiti, a uspeha noče in noče biti.
V drugem polčasu je videti, da bo vendar napor Juventin-cev prinesel zasluženo plačilo, a tega ni. Odlični vratar Ca-sarse zmeša vse načrte juven-tinskih napadalcev. Vendar tudi domača obramba ne počiva in več nevarnih akcij gostov je preprečenih. V 25 minuti drugega polčasa pa zabijejo gostje tretji gol. Ta gol pade popolnoma po krivdi vratarja Nicolettija. Ko je že imel žogo v rokah, jo je spustil, to pa je izkoristil nasprotni napadalec in streljal v prazna vrata. V ostalih dvajstih minutah igre skušajo domačini vse samo da bi jim uspelo če že ne izenačiti, vsaj zmanjšati razliko, a to se ne zgodi. Prva tekma se konča za Juventino slabo. Prvi točki sta šli z gosti v oddaljeno Ca-sarso
zi z novimi davčnimi pridržki,
GORICA, 13. — Letos nam vreme ni naklonjeno. Iz zime smo 'skočili naravnost v poletje in to v najhujšo, poletno vročino. Pomladi nismo imeli, vsaj tiste, pomladi ne. kj srno jo vajeni s prihodom toplih dni, z iskanjem prvega sonca v zavetju. Tudi jeseni ne- bo, kajti pred tedni ,.smo imeli' toplo sončno vreme, ki je na' mah prenehal^.	...
Pritisnil je dež, ki nam je včeraj zvečer poslal tudi prve snežinke. Ker je temperatura ozračja še vedno 'nsRStfdslopirij na-cL.ničlo, se sneg, ni 01?$$$-Zato' pa ga imajo,, vsi- nekolika višje ležeči hribi.
Torej je včerajšnji dan prvo letošnje snidenje Z zimo.
m
* *
več let v Prvi državni ligi, Reyer ni sicer odlična ekipa, vendar ima nekatere dobre posameznike, ki orkestrirajo igro celega moštva. Najboljši igra lec gostov je bil Marsico. Med tekmo so Benečani izvedli nekaj prav lepih akcij, ki so vzbudile ploskanje številnega občinstva, ki je v rekordnem Številu za Gorico prisostvovalo tekmi. Pri Goričanih pa smo opazili ravno nasprotno, čeprav so tudi Goričani zabili lepo število košev in so se bolje izkazali kot preteklo nedeljo proti tretjerazrednemu moštvu Triveneti. Prvo, kar je bilo opaziti jpri Goričanih, je bilo popolno pomanjkanje skupnih akcij v napadu, dočim so bili
nik za red v odnosih med stanovalci v hišah za občinske uslužbence; razveljavljenje odredb glede varnostnih-priprav
proti požarom v trgovskih m industrijskih podjetjih; popravek pravilnika za trgovino na drobno.
Odobritev obračuna za leto 1951.
Na tajni seji bodo imenovali preglednike obračuna občinskih podjetij za leto 1951; ime-novali bodo nadalje dr. Pauluz-zija Alojza za ravnatelja občinske klavnice; določili bodo delovno nagrado dvema občin a j skima uslužbencema in uredili ekonomsko in pravno stanje petih uslužbencev. Za zaključek bodo še imenovali člane komisije, ki bo pregledovala prizive v zvezi z občinskimi davki.
Podbonesec
Kmetovalca Josipa Banchi-ga, starega 59 let, doma iz Podbenesca so neko noč ta teden napadli. Okrog polnoči se je možak vračal domov. Dva neznanca sta mu- zaustavila korak. Branchig ju je pozval, naj ga pustita v miru, da bo nadaljeval svojo pot, toda neznanca sta zahtevala, da jima izroči listnico. Kmet se jima je hotel izogniti, toda neznanca sta mu ukradla denarnico, v kateri je bil ček Bance Cat-tolice del Veneto za 140.000 lir. Poleg tega so mu vzeli še 10.000 lir ter 5.000 lir, ki jih je imel Banehig v drobižu. Ne-znaca sta se oddaljila in Ban-chigu ni preostalo drugega, kot da je prijavil napad karabinjerski postaji.
Stefana, star 50 let, iz bližine Prapotna, se je vračal domov z dela ob vozu, v katerega sta bila vprežena dva konja. Nenadoma sta se živali splašili in zadnje kolo voza je šlo čez nogo nesrečnega Paussa. Prisotni so mu takoj pritekli na pomoč in ga spremili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili zlom leve piščali. Ozdravel bo v 25 dneh.
Prapotno
O vodovodu v tej občini smo že večkrat govorili. Odkar je vzela tvrdka Antonio Grissaf-fi v zakup gradnjo, je poteklo že več mesecev, ne da bi Pra-potno dobilo vodovod
Torjan
V tej občini so pomembni kamnolomi. Od tu prevažajo marmor po pogodbi z železnico Videm - Čedad, z veliko žičnico. To je prevzela družba Ital Cementi di Bergamo, ki je postala tudi lastnica kamnolomov na tem področju. Pogodba za uporabo te vzpenjače bo potekla 27. oktobra letos. Zato je društvo Ital Cementi vložilo prošnjo na videmski prefekturi za obnovo koncesije. Ker pa vodi ta vzpenjača čez privatna zemljišča, je sedaj čas, da privatniki reklamirajo, Poti pod to žičnico niso 'Jyle varne mnogi vaščani
Videm
Uradno je bila potrjena vest, da je bil videmski prefekt premeščen na novo službeno mesto v Rim. 14. oktobra bo njegovo mesto prevzel sedanji kvestor iz Savone dr. Luigi Ratini.
1952,
prekuhavanju,
zasebne namene
nam!
ieniene
razen če	ali
. m;šijene P"" 2. Za tropme «P k, tudi groz;
leg trdega ^,ela-^eda 1°6<nl
dni peclji, če so od jagod.	ttopin
3. Rok za hrani ^ tiste bodo podaljšali sa^ujjjo
pridelovalce,
no tudi iz	sa!^
Tem bodo rok P°P, g? to*
podlagi potrdil«. ’	j*.
,rstnim pridelovalcem^
roku
na
vrsimm pn«—---stavi Trgovska z bo”1"
4. Po zgoraj	sa'
bodo tropme
lahko
štorih
des"1
.led)
ičnib
straž:
druš°
m0 a) v prost«
pod kontrolo t:pa z
b) če so Pomesafane ali na krmo; c) močno
'*isaD€.arjene;
Čedad
kak drug način ^ešanej
d) posušene;
e)
alškim1
oi-
rastlinskimi ali padki, da iih.ie^os«®
, P^vič so pogrešili, ker so j v ^ t zaradi t Y prifMK' speljali napačne cevi, drugič so slabo trasirali smer. Vesti,
ki so jih prinesli nekateri časopisi, pravijo, da bo končno delo dokončano. Bojimo se, da gre tudi pri tej vesti za eno izmed tistih propagandnih, s katerimi hočejo pomiriti ljudsko mnenje.
* * *
vali. Zadnji čas za vloge pri videmski prefekturi je do
15. oktobra.
Kot je videti, je čas za pritožbe ljudi minimalen. Toda tu gre za veliko industrijsko družbo, kakršnim gredo oblasti vedno na roko. želje mal.ega prebivalstva pa jih, kot na-
Pretekli četrtek so v čedad-skem šolskem okolišu menjali nadzornika. Prejšnji nadzornik Luigi Bonanni se bo vrnil v Videm, medtem ko bo na njegovo mesto prišel nadzornik Zanello. Ta sprememba nima samo šolskega pomena, temveč je videti, da hočejo menjati tudi nekoliko šolsko politiko na tem področju. Ne moremo za sedaj še ničesar dokončnega reči, toda zdi se. da so s to spremembo hoteli doseči ostrejšo šolsko politiko, predvsem politiko raznarodovanja. Tako je bilo tudi do sedaj, vendar pa se zdi da hočejo opravljati raznarodovanje bolj v rokavicah. In to zato. da bi ne dah preveč možnosti za razik; proteste ' kritike.	i
* :j: st
V bolnišnico v Čedadu so ! pripeljali 75-letnega Valentina Cigoja iz Prapotna, ki si je zlomil nogo. Padel je z jablane, kjer je obiral jabolka. Zaupal je preveč veji, ki se je pod njim zlomila.
biti kot gnojilo. v pTjdel°valC' primerih morajo	riraii
vina tropine	soli
najmanj 1 kg vsak stot tropin,
vin.
5. Kar se tiče kot po členu ■	s	.
odloka 2. septemb^ dajati .
go prepovedano P ^ vu
hr“iu “jsss * s>
ki ga pri in vrenjem vodo. Na prodaj s tista lahka vina, ■•: ah ščena v vinski z
r
s0
belo in drobno’ Na ^ fj*
BS *<!>
V P*L. '
nadalje
ki so namenjena:
b) ki jih hranijo
destilerije pod
fin«
nih straž; c) ki so vsaj 15 odst. vU*M ^ zatorej namen,
Kmet Cornelio Paussa pok. I vadno le malo brigajo.
NEKATERA UPRAVNA VPRAŠANJA TRŽAŠKE OBČINE
Lekcija košarke Gor čanom Reyer Goriziana 57:43
Goriziana je v nedeljo zju
obrambi boljši. Goričani so kar brez smisla in brez cilja vdirali v nasprotnikov prostor in nepremišljeno streljali v koš z vsakega položaja, tudi s polovice igrišča; z uspehom se je končalo to nekajkrat samo streli trenerja Funter-a, v tej tekmi smo opazili tudi popolno nemoč Collinija, ki je popolnoma popustil. Ni več to tisti stari Collini, ki smo ga bili vajeni gledati pretekla leta na košarkarskih igriščih, to pa je tudi razumljivo, saj e že v letih in tudi debelost mu ne dovoljuje okretnega gibanja. Trener Punteri je igral še precej dobro, vendar bi z lahkoto in z bolj treznim igranjem lahko zabil še več košev. Njegov brat je znal rešiti marsikatero težko situacijo. Izredno bojevitost smo opazili pri novincu Giorgiju, dočim je
KINO
VERDI. 17: «Sardmsl» maščevalnost«, V. Chiari.
VITTORIA. 17: »Obsojen«, G. Ford.
CENTRALE. 17: »David in Bet-sabea«, G. Pečk in S. Hay-ward.
MODERNO. 17:	«Sam	proti
svetu«, R. Scott.
Vodovodna napeljava
od Opčin do Proseka dokončana
Posebna komisija naj bi izvedla popis revežev in beračev. Nadlegujoči cigani. Zahteva po obnovitvi korpusa občinskih stražarjev
gostje izvedli krasno akcijo in prehiteli domačine. Gostje so polagoma stopnjevali razliko točk, čeprav se je v prvem polčasu zdelo, da jih bodo Goričani tudi prehiteli. Prvi polčas se je končal z razliko 5 točk v korist Benečanom. V drugem polčasu se je razlika še povečala. Rezultat je bil kar 28:21. Nato so Benečani popolnoma spremenili' svoje moštvo in se še bolj oddaljili cd trudnih domačinov. V zadnjem polčasu pa so začeli Goričani ob vzklikanju in bodrenju svojega občinstva igrati lepše ’n sigurneje. a niti Benečani niso opustili svoje krasne tehnike. Končni sodnikov žvižg je
Koršič prepočasen in bi lahko j sankcioniral zmago Benečanov mnogo ve£ dosegel. Omenimo j z razliko 14 točk
traj sprejela na svojem igrišču v prijateljski tekmi dobro ekipo iz Benetk, ki gostuje že
še to, da je moral Dreossi zapustiti že v drugem polčasu igrišče zaradi dopustnega pov-vzročanja kazenskih strelov. Pred začetkom tekme je kapetan benečanskega moštva daroval «brucom» v prvenstvu Prve lige zastavico z barvami beneškega moštva kot dobrodošlico v najvišje državno prvenstvo.
Tekma je bila razdeljena na štiri polčase po petnajst minut. Prvi koš so zabili Goričani, a že v naslednjem trenutku so
Sodil je Goričan Miniussi, moštvi pa sta bili takole se stavljeni:	Goriziana:	Punteri
A. (15), Punteri Silvio (1), Giorgi (8), Koršič (3), Zorzi (5), Rosa (1), Kocijančič (3), Collini (2), Piček (4), Dreossi. Reyer pa je nastopila v sledeči postavi: Marsico (16). Gero-li (9), Campanini G. (6), Cam-panini I. (1), Minetto (3), Bor-soi (10), Dalla Chiara (6). Gar-lato (2), Rossi (3). Del Zotto (1), De Biasi, Crivellari, Bian-, chi.
Na zadnji občinski seji, o ka. teri smo poročali V sobotni številki našega dnevnika so poleg stanovanjskega _ vprašanja obravnavali še več drugih vprašanj upravnega značaja. Tako je prišla na dnevni red zopet zahteva po obnovitvi korpusa občinskih stražnikov, j^atere nadomestujejo zaenkrat upravni policisti. Da bi zahtevo bolje podprl, je ohčinski svetovalec Geppi navedel primer, ko so upravni policisti zabranili nekaterim trgovcem prodajo mila. ki ni odgovarja, lo zahtevam higienskega urada; kmalu zatem so svoj ukrep spremenili ter so prodajo o-menjenega mila dovolili. Higienski občinski urad. ki ni vedel niti za prvi. niti za drugi ukrep, je prodajo mila zopet prepovedal. Ce bi imela občina svoje stražnike je pristavil svetovalec Geppi, bi se kaj ta. kega ne moglo pripetiti.
Bilo je govora zopet o menzi za diabetične bolnike, ki posluje ,v prostorih v Drevoredu XX. septembra, kjer je bila prvotno že občinska restavracija. Mnogi diabetični bolniki, ki se hranijo v tej menzi, prejemajo podporo od občinske ustanove ECA; njih položaj torej ni rožnat ter bi bilo treba zato proučiti možnost,- da bi prejemali kosilo in večerjo zastonj. Diabetični bolniki, ki prejemajo podporo od ustanove ECA. dobijo po, trebna zdravila na higienskem uradu. Čakanje pred tem ura. dom je mnogokrat zelo napor-no in utrudljivo ter bi bilo treba najti način, kako bi prišli bolniki do recepta za zdravila po manj birokratičm poti.
Eden izmed svetovalcev je sprožil tudi vprašanje ciganov ki postopajo po mestu ter nad. legujejo mimoidoče. Vpraša, nje je res pereče, toda dvomi mo. da bi ga bilo mogoče rešiti le s tem, da bi občina prepovedala ciganom pohajanje po ulicah.
Svetovalec Benussi je natr predložil v imenu svoje sku pine (PSVG) resolucijo v ka teri zahteva da Izvede obči na preiskavo, ki naj pokaže
koliko revežev in beračev je naši občini in kje ti žive. Predlagal je. naj se sestavi posebna komisija, v kateri bi bili tudi predstavniki sindikalnih organizacij, ki naj v doglednem času sestavi statistične podatke o številu revežev ter njihovih življenjskih razme.
rah. Občina je njegov predlog sprejela; ni pa bilo določeno, kdaj bi bila predlagana komi. sija ustanovljena.
Odbornik Bonetti je nato od. govoril tudi na vprašanje, ki je bilo postavljeno na eni od občinskih sej v zvezi s prošnjo 70 družin s Proseka in 25 družin s Kontovela, ki so zaprosile že pred časom za vodovodno napeljavo. Izjavil je, da se mora na ACEGAT prijaviti za. dostno število družin, če naj se delo za vodovodno napeljavo izplača. Poudaril pa je, da je bilo v teh dneh zaključeno delo za vodovodno napeljavo od Opčin do Proseka. Vse družine, ki bodo /.aprosilc-za vodovodno napeljavo, jo bodo lahko imele že do konca tega leta
SO MIUICJ  ---------- tf"
(i- Vsi Hstb kf
‘"S*;
iri»„i
lahka vina v
črkami a), b) m odstavka. mora)0
-tetf
Iprijavo na pr°=' p£:ri^ (p jo Vložiti M ®Sti«*I V
kemijsko kmečki ta a ^ rici, Ul. Duca °oVe5ti: V
jo1
Obvestilo čedadskim
vinogradnikom
prijavi morajo
ki J' .-.tn l“* -
ličino tropin, K’ GeiaV° m# jo uporabiti za ,..in0 l3^trSj,
Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastnikom in naiemnikom. ki so oproščeni trošarine ali ne. da morajo; pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske mu uradu do 20. t.m. morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi Kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu, poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled.
KRITIKE TN POROČILA
Lepo uspela prireditev
nabrežinskih študentov v korist ,.Tedna našega dijaka"
V nedeljo so nabrežinski študentje pripravili v dvorani ((Igo Gruden« v Nabrežini akademijo, da v ((tednu našega dijaka« tudi oni prispevajo svoj delež ia Dijaško Matico. Zelo hvalevredna zamisel, če pomislimo, da so dijaki izvajali spored, ki priča o njihovem marljivem udejstvovanju tudi izven šole, zlasti v glasbi.
Uvodno besedo je spregovo. ril dijak Aljoša Logar, ki je med drugim dejal, da jz večina naših največjih mož izhajala iz kmečkega ali delavskega stanu in da je zato potrebno, da Slovenci svoje revne dijake podpiramo in jim orno. gočamo težko in naporno pot do cilja. Naš narod je v primeri z drugimi evropskimi narodi še mlad. vendar se v kulturi že lahko pomeri z njimi. «Samo milijon in pol nas je«, je nadaljeval govornik, «zato pa moramo biti vztrajni in zi. lavi. kot bi nas bilo sto milijonov«. Pozval je Nabrežince, naj globoko sežejo v žep, ko je treba podpreti našega dijaka, ki mora na tem ozemlju trpeti vse mogoče krivice. Ob geslu evse za narod» se je dijak v imenu nabrežinskih dijakov zahvalil za vso moralno in materialno pomoč.
Sledil je dokaj pester program, pri katerem smo slišati
nekaj prav sposobnih deklama-torjev. kakor Ivanko Pertot, ki je občuteno podala Zupančiče. vO; sVseh živih dan«; Mitja Lo gar je recitiral Kosovelovo socialno pesem ((Starka za vasjo«; Irena Mihelič nam je lepo deklamirala Grudnovo ((Jesensko pesem«. Sonja Pertot pa «Lepo Vido«; s prijetnim glasom in res doživijeno je Aljoša Logar recitiral Gradnikovo ((Kmet govori pokojni ženi«.
Da ima naša mladina velik smisel za glasbo in petje so pokazale glasbene točke; sicer ne moremo dijakov ocenjevati že kot zrelih umetnikov, ven dar pa priča nastop, da smemo od nekaterih dijakov se mnogo pričakovati. Tako nas je z nekaj violinskimi točkami prijetno presenetila Fatima Radovič, ki jo je pri klavirju spremljal Aleš Gruden. Mnogo prizadevnosti je pokazal dijak Sergij Radovič, ki je zaigral dve klavirski skladbi. Mnogo odobravanj pa je zelo s svojim prijetnim nastopom šest dijakini, ki so ob diskretnem sprcmljevanju harmonike zapele tri narodne pesmi. Kot pravi umetnik na harmoniki pa se je izkazal dijak Herman Svetlič; nedvomno bi glasbene točke bolje uspele, da bi bil boljši klavir.
koii^T^
. bodo Pr
ga vina:	b)	^ridel^ial*
vina, ki ga bou*^' v;o0
kjer bodo
... ga hranili. 0»^, <jm vo je vložiti vs
— „ -	_	vi113
izdelavo lahkeg Artit>e te
f>dr«°
Kršitelji te konu. kaznovani P°
GO'
Nakazila » „,
Pokrajinski B.	jptef
rici sPoro£ahko dv'£° j|a ** tom. da lahk?
njegovem ^deZ“„e ^ Uti i' bencin	dvig
cone »frfi volien)
Delavci za Argentino
Pokrajinski urad za delo Gorici sporoča, da sprejema specializirane delavce, ki se nameravajo izseliti v Argentino, kjer jih nujno potrebujejo, Veliko povpraševanje je predvsem po mizarjih, strugarjih, mehanikih in drugih. Delavci morajo biti zdravi. Zaželena starost je od 18. do 35. leta in do 40 za poročene. Interesenti naj se javijo na Uradu za delo — oddelek za emigracijo — najkasneje do 9. oktobra, S seboj naj prinesejo vse osebne dokumente in delovno knjižico ter morebitno usposobljenostno potrdilo.
V TEM TEDNU JE DOLŽNOST PRAV SLEHERNEGA SLOVENSKEGA ROJAKA, DA SVOJ PRISPEVEK DA ZA NAŠEGA REVNEGA DIJAKA.
oktober, z.«* doV’
predložiti vozno
__ 7^
ADEXjii£^
25-IN 2?zS
,j52
Reko
Vpisov,
a«e Sam° SN0V<f
IN 3- v
d«1
1„ 2. BRA
1952
Ljubija*10
Celje
Maribor
Ve*
i. ‘N 2- NOVt v
Aidovš0"0
Vipavo
PUl0 do V *'
Vpisovanj g^pj-ess”-
pn 'TfO 5-b ‘
F. Severd
j?#
PETDNEVNI IZLET
avtopdlMA
BEOGB>
;TOBrA
1952
n 14 Pfih0^
I. DAN: Cb 5. odhod iz Trsta; *>° . /, „rjhod
OD 23. DO 27 OKI S P O K E O ;
iz Trsta; ub prino“	«.
2. DAN: ob 8. odhod iz Zagreba; oD	^	v	13**%,
3. DAN: ogled mesta Beograda
4.
. L/nn. U&ICU	-----
. DAN; ob 13. odhod iz Beograda, o prihod , i. DAN: ob 9. odhod iz	,9. prih«*
p*?:;;#
no; ob 15. odhod tz Ljublj»De
in
7a vožnjo. hra°° Prijave za izlet se sprejemajo	vožnJ°‘ g)tpr
nočišče ali pa gam® pri «Adr'a	-
Vpisovanje samo še danes 14	^	^.e|	292^.^	v
Ul. Fabio Severe JsaH. da se
javijo
Prosimo one, ki so se že olctobra.
od 13.
$
PRIMORSKI dnevnik
Ob zasedanju skupščine OZN
OoTtes jtted/mje Ur8aiiič,
glavne skupščine
lioč' W#S? združenih naro-fpri<n»v ?ev.'te™ redu je več v t!v h.?’h — kot. kaže -pZd0 resiU zadovoljivo.
. dnem. je korejsko vpra-IsJ?1 ‘f.m verjetno ne bo-? odpravljali samo o poro-Li°mvW. za družitev in
Zl°„ Koreie’ t0 pot lahko
h"s! le™°' da bodo ZDA, ki 'kašni/1 zadnjem zasedanju ‘"irničm p“slvn°• nastopile »deli j' Američani so pač »isliti’ j }e skoro nemogoče Kiuču’ da bo prišlo do za-
'Wi sPo°rf“nrrei Za PTemirie• Mb'j* dalje »Panje, da bo
sk V0inihPP™~U-ma v vprašajih ni1 jetnikov, ki pred-»'teii	°	omro za skle-
di j. emirja. Spoznali so tu-r(hev T/t.rani severnih Ko-n«©; Klt.mev
isideiin Rusov ne w„ • n.effa znaka ki bi spran« lmaJ° voljo priti do n,- Viefl teh razlogov 'fcorei.l m zasedaiiju OZN j|> imiii en vprašanju ne bo Se 'hnr J^^enih obzirov. ,^ož,/„re,2Upe)l ^ problem Iporom	Je	povezan	s
Judom j Vzhodom in Za-arodo,, fudi predvojni Ligi bilo jJi ?.e .ni posrečilo, da bi -1 nalogi, čeprav je ]»o pran to vprašanje zz-
lOUo
‘borilo
‘"“O Dri«i ’ ?k° bi bila go-, ° poravnave med W ; Slede razorožitve ali fiji 0r;f0,ro2ttt,e’ da ni v Nem-vlado Hitler.
^,feaci-'iSn:,jm .£asedanju Or-!t d«;. Ju združenih, narodov t»tiit„»kva Pobudo za ra-^atj ’ .* t&m je hotela po-*».)njr	da	je edino ona
\ y.!I™rat)no ji ni bilo na \i °l konkretno prispe-\	O	tem nam zgo-
dogodki v Nem-fZ Jnih. evropskih drža-'•1 FF* Banjem vzho-!Ajnii/uQ2f^e nafdemo niti
7eite '	za razorožitev
,rno2nosti za uspešno Na h,90 vprašanja. OZN %oj i.®2 .flioči na ((hladno V^nfci ,1 ie postala za obe f°!a0nrmo..Propagandni po-tCil° velikega obo-
IS?**
h
mestu se bo
zoht morala ukvar-k? !Ccta nV° azijsko-arabske-«* . Po osamosvojitvi. Ta
ne	__________,..........
'	“	dn°Vcua	le	politične
osvoboditve še tJi nirot>^nim azijsko-arab-
J )i r..	>■■■);	M
Poro
tudi se ne zado-V-® ko,L90sP°darsko pod-
««*»*
2 j,
tw ‘"nuli 02/v razpravlja-
samostojnih dr-ampak zah te-
l. «
da"l„6l°lcc
tu a,1ju 71 1 *n maroškem Ial}tev“ vovzro-r^krbi diplomatom naj-
kti,.iR sna dovesti do
"let, jJjUe
!b)C.,2lltj»it2. °bzirov do Fran-
v OZN. Varnostni
spdo sedaj odklonil-0 nioral verjetno '\t*W»W>*! Gledanje. K
V Po&^x,p,TidTuiujeJ°
‘itiMni a. Malanove vla-«$*,** Afriki	■	■
*"**> noče pri-* !Cg°u °2N glecie poio-Afrike - nekda-k ,% kolonije. Malano-P^oti črncem ^Lu''lrah^n(lda^e Povečuje t/vi? nezadovoljnost. °rij0	dnevnega re-
^1 ' refoJl^sPodarske in so-»il SlIto ”le- so postale b( • Az;:,* abskega vpraša-SnK In Afriki, preveč &i u stnela Evropa za-fr Gdemskimi di-N S,n Pori® -SOciaino ffospo-
^i»!c^uitl?^uinpome,li j?°-
načel in nalog soglasje. To smo videli predvsem pri nekdanji Ligi narodov: kakor hitro so se Nemčija, [talija in Japonska branile, da bi priznale vsem narodom pravico do obstoja., so prenehali pogoji za nadaljnje delo Lige narodov in njena usoda je bila zapečatena.
S pravico veta je dobila SZ veliko prednost. V Dumbarton Ouksu in kasneje v San Frančišku so se ZDA, Anglija in ostale države zavedale te okol-nosti, toda prepričane so bile, da bo SZ videla veliko korist- v tem, če bo s svojimi vojnimi zavezniki sodelovala po zmagi tudi v ' miru, da bo še naprej njihova zavetnica in da bo na ljubo miru doprinesla vsaj nekaj žrtev. Toda napadalna politika SZ od leta 1946. dalje je porušila vse iluzije.
Kljub temu odgovarja OZN neki potrebi in tvori organ, ki ga ni mogoče pogrešati; z njegovo pomočjo premostimo razna navzkrižja med narodi in državami, ki bi v nekdanjih časih povzročila vojno. Tu je dana. prilika, da se porazgovo-\ rijo tudi tiste države, ki stojijo izven koločenih zavezniških sistemov. Očitek, da izkoriščajo ZDA, Vel. Britanija in Francija OZN za svojo zunanjo in notranjo politiko, odtehta vsekakor dejstvo, da služi OZN tudi. SZ kot važno orodje, da z njim pobija Zapad, da lahko posreduje v vsakem dogodku in da vodi proti svojim nasprotnikom pred tem forumom najbolj ostro propagando. Slabe posledice bi nastopile, če bi zgubile ZDA vsak interes za OZN; isto velja, če bi izstopile iz OZN Sovjetska zveza in njeni sateliti, ker bi prav gotovo povlekli za seboj azijsko arabske dežele. To bi že ohromelo funkcijo OZN dovedlo tako daleč, da bi nastalo vprašanje ali je sploh vredno, da še dalje obstaja.
PROBLEMI IZ NAŠIH TOVARN
Sindikalno mrtvilo v tovarni ILVA in njegove porazne posledice
Povsem ti vzroke ki jih. srečujemo v tržaškem gospodarstvu, ■ ko so vendar ti vzroki tako rekoč na dlani. Zato se tu ne bomo spuščali v tovrstna razmotr.ivainja, ampak -bomo vzeli en primer z -povsem drugega stališča.
Uratina poročila govorijo, da je proizvodnja velikega podjetja ILVA mnogo izpod normale,7 saj je bila v ; letu 1951' proizvodnja surovega železa še vedno izpod 50 odst:, zmogljivosti- podjetja, :<3očim- je Valjarna dosegla le :64,J3 odst: zmogljivosti. Pri vsem- tem pa ’ je način uporabe, delovne, ali bolje rečeno izkoriščanja te sile v tem podjetjiu zelo nepravilen in to. iz več gledišč. Pri tem se bomo nekoliko ustavili.
Po statističnih podatkih urada za delo:, je trenutno v Trstu nad 17.000 ljudi brez dela. Da -je ta številka zelo nizka, je jasno, ker poročajo druge statistike tydi o 20_ tisočih in čez. V ILVI pa, ki zaposluje trenutno približno 1150 delavcev, skoraj večina delavcev dela nad 48 ur na teden. Iz tega sta izločeni v . stvari le dve skupini ali bolje dva oddelka delavcev, in sicer tisti, praktično ne morejo delati nadur, dočim je v vseh ostalih oddelkih, tako v koksarni, kot v martinarnj ali valjarni itd. nekaj povsem normalnega, da delavec dela tudi po 12 ur na dan ali celo več.
odveč	bi	bilo	iska-	j nizka plača. Predvsem mora-
za	razna	nasprotja,	| mo ugotoviti, da zaposluje
ILVA veliko število nekvalificiranih ali vsaj nizko kvalifi-ranih delavcev, ki imajo zelo nizke plače, saj ima težak le 39 lir osnovne plače na uro, dočim pride specializirani težak na 41.— 43 lir na uro, med tem ko ne pride strokovni delavec niti do polnih 46 lir na uro. Iz vsega tega je razvidno, da je delavec primoran delati nadure, da bi tako vsaj do neke meje ; nadoknadil prenizko plačo. Da bi pa vodstvo tovarne iztisnilo iz delavca čim več, je v ILVI v praksi akordno delo, ki sicer pomaga delavcu k višjim prejemkom, vendar je to v stvari skrajno izkoriščanje delovne sile, saj je delavec prisiljen, zaradi akordnega dela, dati vse od sebe, da bi zvišal svojo mezdo.
Po neuradnih podatkih se da sklepati, da je proizvodnja nekaterih oddelkov ILVE danes celo višja od proizvodnje v času vojne, k0 je ILVA delala s polno paro, pa četudi je danes zaposlenih manj delavcev kot jih je bilo tedaj. Iz tega sledi, da je storilnost posameznega delavca mnogo večja od sedanje.
Kako naj si torej razlagamo ta pojav? Življenjski stroški rastejo iz dneva v dan in celo po uradnih, sicer zelo nizkih podatkih, znašajo danes stroški štiričlanske družine že nad 39.000 lir na mesec. Ce pa računamo na osnovi že prejšnjih Da je delavec pristal na ta- podatkov bo večina delavcev v ko čezurno delo, je vzrok pre-1 ILVI, če bi delala le normal-
nih 48 ur na teden, težko pri-1 gi strani Pa bo skomignil z rasla do 34 — 35.000 lir na me- meni ter dejal, da je itak vsa-sec. Kaj čudnega torej, da so ko sindikalno delo povsem za-
delavci, četudi v nasprotju s svojimi razrednimi koristmi, voljni delati nadure, k-i jim prinesejo dokaj znosno plačo.
Vsakomur pa je povsem jasno, da je vse to nekaj nenormalnega. Predvsem moramo pribiti eno: v Trstu je mnogo strokovne in nestrokovne delovne sile brez dela. ILVA pa bi potrebovala za normalno delo še precejšnje število delovnih moči; Sedanji delavci pa, kot smo videli, delajo nadure. In to še ni vse. V ILVI je zaposleno tudi večje število »zunanjih delavcev« podjetja Bi-tacco, ki delajo le v času, ko jih podjetje nujno potrebuje in so sicer odvisni le od svojega podjetja, ko jih pa ILVA noče sprejeti kot svoje delavce, ker ji to ,ne gre v račun.
Pri tem se pojavi še nov moment. 2e sam akordni način dela je nenormalen in nesocialen, ker izčrpuje delavca čez mero. Ce pa vzamemo v poštev še dejstvo, da morajo delavci ILVE delati po akordnem načinu tudi mnogo nadur, nam je takoj jasno, da je to povsem zgrešeno, in to iz najrazličnejših vzrokov.
Postavlja se sedaj vprašanje, kako to, da se to absurdno in nepravilno stanje mirno dopušča ter da se sindikalne organizacije ne lotijo tega problema. Ko govoriš s posameznim delavcem iz ILVE, ti bo takoj potožil vse te nerednosti, na dru-
mrlo. Tako tovarniški odbor Enotnih sindikatov kot tudi notranji odbor Delavske zbornice obstajata le zaradi formalne nujnosti, v stvari pa se ne zganeta. Po istih vesteh se celo ne prvi ne drugi zanimajo niti za to, da bi se izvajale določbe kolektivne pogodbe. Kot primer bomo navedli, da čaka že dalj časa večje število delavcev, ki imajo po pogodbi in po zakonu pravico na prevedbo- v seznam uslužbencev z mesečno plačo toda tako tovarniški odbor kot notranji odbor se zato niti ne zmenita. Da bi pa sindikalne organizacije podvzele kako odločnejšo akcijo za izravnanje mesečnih prejemkov z življenjskimi stroški, o tem ni govora, kajti tako prva kot druga sindikalna organizacija se ljubosumno bojita spreti se tako s podjetjem, kakor tudi med seboj, na drugi strani pa sta popolnoma izgubili vsako zvezo z delavci. In zato ne moreta niti računati -na to, da bi jih delavci . podprli.
Ta kratek in zelo sumaričen pregled nam daje nekako medlo sliko, kam je privedla nepravilna sindikalna politika dveh sindikalnih organizacij, ki sta vezani predvsem in izključno na dve politični ideologiji in sta pustila vnemar stvarne interese delavcev. To je slika ILVE in podobne slike dobimo skoraj v večini tržaških podjetij.
/
Sedež Organizacije Združenih naro<fov v New Yorku, kjer se začne danes VII. zasedanje
generalne skupščine .liiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiHiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiniiiiiiiinHiuiHiiiMuiiiuiin
Peta vneli Američanov
vpisana v šole
Nad 34.500.000 otrok in odraslih bo v akademskem letu 1952-53 vpisanih v ameriške javne in zasebne šole ter kolegije-rekordna številka šolskih vpisov v zgodovini Združenih držav. Ta številka predstavlja več kot petino vsega prebivalstva države.
■iiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiKiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinii,mm, umni,, m mi, llnil
			
PONOVEN POSKUS NASKOKA NA NAJVISJO GORO SVETA
LETOS V STRATFORDU
Ekspedicijo Vodijo zopet najboljši alpinisti in nepalski Vodniki - Osem ton prtljage nosi 251 nosačev = V sVetoVnem tisku se je Vnela razprava ali je ugodnejša za naskok pomlad ali jesen
tn zaostalim
ri> k?rT}°° nal°°°;
\J%lh ftrm ■ za*čito člo-„ l9.in. zahtevo po ih in arah-^ Pomakniti v o-
pes[1frieafc“:,emo» da W>SU 0 borbi proti V*’1 Jeli,. lrnperializmuy> izdatni
lV* držai, .. od strani
^n*rnu
' **’ ®°dpori P° izdatni 1'-
i ti'. j v v prvi vrsti od j3® hsn 0V]etska zveza, ■	°e<Jn	razsež-
š tJ° »n wse narode, ki
Vu»a ; ’ Sovjetska
- ™, „
l - nuni ■ Propagandi !)n0 ®aseda>,j lndd. si bo rnJu OZN *ado-
k*:'.«
O t0 k sZiZevropskega
;;v aW/si,Jženitev nem-St k na krovne po-reda Pt?;eni ?lestu
3S tih vte~Je sc P°
i«!*’ S-
V5»ntt	do	družitve
fj
Mounit Everest (8882 m) cilj druge švicarske ekspedicije v tem letu
Wc?e»iu arn°stnent
fgsps
ftfe bo *em' da L' z° " “"bo
a °2tjsfcrJlJen*k sate. mjastajT.‘‘‘arabske de-
W da se i^* ^
P t;UDfl?ano, čenr	nifi	od
na
turli i^"loc0e
določbe
da	,
. n® •	71	^
“ti),
"-ooena nio?rn delati ■h nih točknT1 čln'" ....................
Lt ^tai« boljš'j se
Komaj se je vrnila iz Himalajskega gorovja prva letošnja švicarska ekspedicija, ki je naskočila Mount Everest spomladi, že se je odpravila tja nova, ki trdno upa, da se ji bo posrečilo priti prav na vrh najvišje gore na svetu.
Odpravo vodi znani švicarski alpinist dr. Gabriel Che-vallev ki ima pri sebi še nadaljnjih šest alpinistov iz Švice, med njimi tri patentirane gorske vodnike. V zadnjem trenutku se je pridružil 34-letni Norman Dyhrenfurth. katerega oče je bil že pred desetletji najboljši poznavalec Himalaje. Dyhrenfurth je strokovnjak za filmanje in barv-
ne fotografije, ter se je udeležil že več ekspedicij na ameriškem kontinentu. Pri tej odpravi je še 18 nepalskih vodnikov (sherpas) pod vodstvom znamenitega Tensinga in 251 nosačev. Vsa prtljaga, skupno 7 aparati za kisik docela novega modela, tehta okrog osem ton.
Med «moštvom» so najznamenitejši plezalci in Tensing j< izjavil, da bo naskočil najvišje vrhove brez aparatov za kisik ki otežkočajo pohod. Kvečjemu bo uporabil ta aparat zadnje stotine metrov. Odprava se ne bo spuščala v znanstvena raziskovanja, kakor prejšnja ekspedicija, zato
pričakujejo da bo, če' bo le vreme ugodno, uspešna.
Po prvih poročilih je ekspedicija zapustila Katmandu 11. septembra; nakar je morala v velikem deževju hoditi naj manj 15 dni. če je hotela prispeti v 270 km oddaljeni kraj Namche Bazar, od koder se pravzaprav začne ves podvig. Od tu je karavana namerava-la doseči ledenik Khumbu. ki leži 4800 m visoko in do katerega računajo nadaljnjih pet dni hoje; na ledeniku bo imela odprava svojo prvo bazo.
Medtem so prejeli v Curihu dne 1. t. m. radio-brzojavko, iz katere spoznamo, da je odprava ubrala pot na Taksin-dhu, da se je tako izognila globokim dolinam. Toda zavoljo mraza in mokrote so bosi kuliji iz Katmandhuja v višini 4200 m obtičali in voditelj ekspedicije dr. Chevalley jih je moral zamenjati z domačini ki so na podnebje v teh krajih bolj navajeni. Monsun, ki je divjal prve dni, se je medtem polegel in vreme se je izboljšalo.
Alpinisti razpravljajo pri tej priliki v listih ali je ugodnejše naskočiti Mount Everest jeseni ali spomladi, z malimi izjemami so se lotili turisti doslej vseh vzponov na najvišje vrhove v Himalaji na pomlad, pri čemer je bil odvisen uspeh od tega, če so dospeli na cilj še preden je začel razsajati monsun.
V spominu nam je še katastrofa angleške ekspedicije na Himalajo, pri kateri sta Mal-lory in Irvine 8. junija 1924 v snežnem viharju za vedno izginila. Francoska odprava leta 1950 je dosegla Annapur-no 2. junija to je prav na dan, ko je nastopil monsun. Člani ekspedicije so plačali doseženo zmago z velikim trpljenjem in s tem. da so zaradi ozeblin izgubili prste na rokah in nogah, dva plezalca pa
sta si rešila življenje v skrajni sili.
Podobna izkustva s podnebjem je doživela letošnja švicarska odprava, ki je morala že v maju in tik pod vrhom vzdržati mraz 35 stopinj, na kar je bila 28. maja prisiljena, vrniti se zaradi monsuna, ki se je bližal, in s tem je ušla gotovi smrti. Le nekaj ekspedicij je bilo tako srečnih, da so dosegle vrhove gora še preden je nastopil monsun; le-' ta 1939 so imeli to srečo člani skupine Ernesta Groba, ki so že v maju taborili v višini 7000 m ter nato splezali kar na štiri vrhove z nad 7000 me tri v pokrajini Kanč.
Pozabiti ne smemo na alpinista Odelia in Titmana, ki sta v dobi monsuna 29. avgusta 1936 splezala na 7800 m visoki Nanda Devi. Ko so prodrli plezalci skozi morje oblakov že pri 7000 metrih, so nato imeli nad seboj jasno nebo. To je bil Dravi čudež < da so naleteli v času monsuna in v takšni višini na tako lepo vreme. — Manj znan je naskok na Kabru (7340 m) v masivu Kangchendzengi, ki sta ga izvedla Cooke in Schobert 18. novembra 1935., torej v pozni jeseni.
Kaj govori tedaj za in proti jeseni? Starejša skupina gorskih plezalcev zatrjuje, da je treba tvegati naskoke na vrhove le v juniju, to pomeni pred nastopom monsuna. Povečini so se dogodile nesreče ali so ekspedicije končale z neuspehom, kadar je prehitro nastopil monsun ali se je nepričakovano spremenilo vreme. Za to mnenje govorijo odprave na Everest, Kangchendzengo, Ka-rakorum in Nanga Parbat. Ce razsaja ta veter, moremo govoriti le o sreči, da ekspedicija uspe.
Druga skupina alpinistov pa ]e mišljenja, da je treba izrabiti monsun za začetek odprav, v avgustu pa izvesti glavni na.
skok, pri čemer je odvisen u-speh še vedno od večje ali manjše , sreč?.,	sreči se
dogajal, da je’ treba opraviti večji del ture v megli in dežju, iz katerih se pokažejo le tu in tam čisti vrhovi.
Tretja skupina, ki pa ima najmanj pristašev, priporoča dobo po monsunu. Pri tem se sklicuje na izkustva, ki jih je imel na primer dr. Heim pri podvigih na Minya Gongkar v kitajskem Tibetu in na Himalajo. Zaradi tega priporočajo za visoke ture oktober, ker je laže prenesti velik mraz pri manjšem vetru, kakor pa viharje pri višji temperaturi. Znanstveniki trdijo, da vlada na vrhu Mount Everegta v sredini oktobra 25 ali 26 stopinj pod ničlo, kar pomeni samo 8 stopinj manj kakor v juniju. Upoštevati je treba, da prenaša plezalec še najlaže suh mraz v oktobru. Leta 1936. se je začelo v Tibetu jasno vreme 7. novembra, na Himalaji že 1. oktobra in okrog 15. oktobra leta 1949.
Proti jeseni govori poleg nizke temperature še stanje ledu in snega, ki je v višini nad 7000 za plezalca prava u-ganka. ker nima pred vzponom o tem nobenih poročil. Ko bo mogoče premagati ta nedostatek, tedaj se bodo ekspedicije rešile vsaj nevarnosti in grozot nenadnega nastopa monsuna, ki postane ob slabih razmerah snega in ledu za turiste usoden, iiiiiiiiiiaim m vitiiiiiiiiimi m itiittiigiiiiiitiim
KITOLOVKE
iz steklenega blaga
V angleških ladjedelnicah so zgradili prvo osem metrov dol-go kitolovko, katere ogrodje je izdelano iz več plasti stekle, nega blaga, ki so med seboj zlepljene z umetno smolo, po
načinu, ki ga je iznašel predsednik «Marco Chemical Com-pany», dr.. Irwing ,Musiat,t. ,,,
Čeprav je ogrodje kitolovke debelo samo 6,35 mm je mnogo bolj odporno od lesenega 25,4 mm debelega ogrodja. — Gradnja kitolovk iz steklenega blaga napreduje mnogo hitreje kot iz lesa. Te vrste kito lovk so mnogo lažje in so zelo odporne proti različnim vrstam razjedanja ter odpade zato pleskanje. Cim bodo prototip kitolovke iz steklenega blaga vsestransko preizkusili, bodo v ladjedelnicah pričeli graditi majhno brodovje takih kitolovk.
ATOMSKI LABORATORIJ V ŽENEVI
Znanstvenik L. Kowarski je izjavil, da bo atomski laboratorij, ki ga nameravajo zgraditi v Ženevi, omogočil znanstvenikom preučevanje čisto novih področij atomske energije. Novi'laboratorij ne bo imel nikake neposredne zveze s praktično uporabo atomske energije, ampak bo z zgolj znanstvenimi raziska-vanji omogočil nova dognanja, ki vodijo do take praktične upo rabe.
KULTURA MAJA ZE TISOČ
LET PRED KRISTUSOM
Kalifornijska univerza je zbrala dokaze, da je na severnem delu polotoka Yukatan obstojala cvetoča kultura naroda Maja že dolgo prej kot se to splošno domneva. Do zdaj so splošno' mislili, da' je ta kultura-cvetela okoli let 3°0 do 900 po Kristusu, sedaj najdeni keramični izdelki pa dokazujejo, da ,ie Maja civilizacija že obstajala okoli leta 1000 pred Kristusom.
Čeprav je veliki angleški dramatik, William Shakespeare, umrl že pred več kot 300 leti, so Shakespearova dela danes veliko bolj priljubljena in več na gledaliških sporedih, kot so bila nekoč v sedemnajstem stoletju, a obenem so tudi predmet globljega zanimanja in študija kot kdai koli prej.
Ze celo XX stoletje se literarni zgodovinarji in zgodovinarji sploh ukvarjajo s Shakespearom, njegovim delom in dobo, v kateri je živel. Znano je, kako podrobno je zgodovina proučila elizabetinsko dobo, čas vladanja britanske kraljice Elizabete I, v katerem je Ziv tudi Shakespeare. Znano je, kako natančno so zgodovinarji in arhitekti skonstruirali model Shakespearovega «Globe Theatra» in kako nadrobno so znane vse druge mnogovrstne potankosti iz njegovega življenja. In kljub temu se že skoro sto let dolgo pojavlja podmena, da Shakespeare 'sploh ni bili Shakespeare, ampak da je to ime, za katerim sc,moral skrivati kak drugi večji in drugače vidnejši duh na dvoru kraljice Elizabete. Znanega dramatika Chri-siophera Marlovoeja, sodobnika Shakespeara, so najprej «ob-dolžili», da je Shakespeare.
Nato je prišel na vrsto sodobnik filozof Bacon Verulamski; j nihče drug kot on bi ne mogel j pisati tako globokih dram, kol' so povezane s Shakespearovim imenom. Debele knjige so se že pisale o tej pravdi in prav pred kratkim je znova dvignil prah neki ameriški režiser in bogataš, ki si	je	privoščil čisto
novo teorijo	o	Shakespearu.	Sybil	Thorndike, ena največjih
Po njegovem	naj bi bilo ime	| angleških gledaliških umetnic v
x	vlogi	g. Quickly («Henrik IV»)
njo na scensko priredbo Shakespearovih dram. Morda še bolj kot prejšnja leta. Antho-ny Qayle se je v ta namen po-služil najmodernejših scenskih dekoraterjev in pripravil gledalcem resnični «semenj za oči», na katerem so se s naj* večjim zanimanjem pasli zlasti tuji obiskovalci.
Letos so bile na sporedu štiri drame velikega angleškega dramatika: «Kar hočetev, «Macm bethy>, «Koriolan» in «Vihar».
Uprizoritev komedije «Kar hočete» je vzbudila največ priznanja. V njej je nastopilo tudi največ mladih in obetajočih umetnikov, ki so vsi z mladostno pesniško očarljivostjo u-stvarili čisto novo zamisel Shakespearove drame. Vsaj tako sc poročali gledališki kritiki.
Uprizoritev «Macbethay> je bila med vsemi štirimi dramami morda najbolj revolucio-
 ...................................................  m.................................  m......mil..........................................milim.,,,........m...................................................................................    iiiiiihiiiiihiiiii........
HI-
«Doba, ki je pretekla od XVIII kongresa partije je pol na dogodkov zgodovinskega po mena.» S temi besedami je Malenkov začel svoj «raport» pred delegati sovjetske komin-formovske stranke, zbranimi po trinajstih letih, da bi slišali poročilo strankinega vodstva o dogodkih te razmeroma precej dolge dobe. Začetna ugotovitev je nedvomno točna, in po tej ugotovitvi bi pričakovali, da se bo Malenkov spustil v podrobno analizo teh dogodkov in na vlogo, ki jo je v njih imela SZ. Zal pa moramo ugotoviti, da o takšni sicer naravni in nujni analizi linije in dela _ sovjetskega partijskega in državnega vodstva v razdobju med zadnjim in sedanjim kongresom stranke ni v Malen-kovljevem «raportu» ne duha ne sluha. O vsem tem zgodovinsko tako važnem razdobju ve Malenkov povedati le toliko, kolikor gre reci in piši, na eno samo tipkano stran trgovskega formata. In še to ni ni-kaka analiza, ampak zgolj «u-gotovitven, kako so se izjalovili načrti imperialistov in kako sta se povečala ugled in moč SZ Tudi o zmagi kitajskega ljudstva ve Malenkov povedati le dve besedi (več tudi ne 'oi bilo previdno, ker so o tej zmagi prebivalci SZ zvedeli nekaj veg šele tedaj, ko je bi-
lo tudi kremeljskim birokratom jasno, da s Cangkajškom ne bo nič).
Oglejmo si na kratko najvažnejše dogodke tega razdobja o katerih bi bil moral spregovoriti Malenkov, in spregovoriti po službeni dolžnosti, če je že sprejel nalogo, da pred partijskim članstvom poda poročilo, ki bi ga bil sicer moral podati Stalin.
Najvažnejši dogodek je vsekakor izbruh druge svetovne vojne in borba svobodoljubnih narodov proti nacifašističnim okupatorjem. Do danes smo mislili, da je bila ta vojna (vsaj ko je bila v nje potegnjena tudi SZ) narodnoosvobodilna, t. j. napredna vojna. Nekaj podobnega je med vojno in neposredno po njenem zaključku trdil sam Stalin. V svojem zadnjem članku pa isti Stalin govori le o drugi imperialistični vojni, iz česar sledi, da je tudi glede tega svoje prejšnje mnenje zopet menjal. Tudi zaradi te zmešnjave v Stalinovi glavi sami se Malenkov v analizo druge svetovne vojne sploh ne spušča, kakor se vob-če sploh ne spušča v analizo katerega si bodi dogodka.
Drugi tak dogodek je prijateljski pakt med Stalinom in Hitlerjem in razkosanje Poljske med SZ in Nemčijo ter obojestranska obveza, da si
OB KONGRESU VKP (b)
bosta obe državi vzajemno pomagali pri zadušitvi vsakršnega svobodoljubnega odpora poljskega naroda. Tudi o tem tako važnem dogodku ne najdemo niti besedice v Malen-kovljevem «raportu».
Tretji važen dogodek je sovjetska okupacija baltskih držav in njihova priključitev k SZ. A niti neuničljiva ((težnja« teh narodov, ki je dosegla svoje uresničenje s svojo «združitvijo» s SZ ne najde primernega izraea v omenjenem «raportu».
Četrti dogodek je sovjetsko-finska vojna. A tudi tu popolna tišina.
Peti važen dogodek je ((osvoboditev« dežel srednje in juž-no-vzhodne Evrope in njihovo «bratsko» sodelovanje s SZ. Malenkosti, o katerih ni vredno poročati delegatom, polnim neomajnega zaupanja v modro vodstvo. Kaj bi se hvalili!
Sesti nio manj važen dogo-
dek je sklenitev mirovne pogodbe z Ilalijo in vojaška okupacija dežel, ki še vedno čakajo na sklenitev mirovne pogodbe. A čemu bi govorili o stvareh, ki delajo itak toliko preglavic preizkušenemu in modremu vodstvu SZ?
Sedmi, to pot dogodek res zgodovinsko-prelomnega pomena je konflikt z Jugoslavijo. «Raport» tudi o tem ne ve ničesar. V tem primeru gre za sila komično situacijo; medtem ko delegati zaman čakajo, da bo Malenkov v svojem «rapor-tu» omenil ta konflikt, imajo isti delegati, ob kongresnih odmorih, priliko slišati po radiu izbruhe sovjetskega sovraštva do nove Jugoslavije. A vse to bržkone nima nobene zveze s kongresom Vsezvezne komunistične partije boljSevikov, in sa zato delegatov sploh ne tiče. ((Miroljubna« politika SZ in njenega partijskega in državnega vodstva je itak na dlani,
NKVD-jevska dogma za vsakega posameznega delegata, in bj bilo vsako prepričevanje izguba dragocenega časa.
Osmi dogodek je izbruh korejske vojne in s tem izbruh razgovorov za sklenitev premirja. Pričakovali smo, da bo Malenkov vsaj ponovil tezo sovjetske propagande in ((dokumentiral« ameriški napad na korejsko ljudstvo; a zaman. Tudi v tem primeru smo bili razočarani: zadeva je delikatna, in vsako dokazovanje bi utegnilo vzbuditi pri delegatih dvom, da tudi pri tej zadevi in vse tako, kakor mora vsak discipliniran kominformist zatrdno verjeti da je; modro vodstvo se itak nikdar ne moti, tudi če se vse ne razvija po v naprej predvidenem načrtu.
O vseh teh tako važnih dogodkih ne ve Malenkov povedati nič. Tak je ukaz od zgoraj in Malenkov ni mož. ki bi se mu zdelo nepošteno molčati o dogodkih, za katere nosi SZ pretežen del odgovornosti, za druge pa sama vso moralno in politično odgovornost, zlasti še, ker pretežen del te odgovornosti pada na Stalina samega.
In tu imamo tudi pojasnilo, zakaj tega poročila ni podal Stalin, ampak je to prepustil Malenkovu. Stalin se je že
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
spremenil v nekako sovjetsko požanstvo in predstavlja simbol sovjetske «socialistične» države. Stalinu ni več potreb-no utemeljevati in braniti notranjih in zunanjepolitičnih u
krepov sovjetske države, ker bi to ne bilo v skladu s položajem, ki ga ima v sovjetskem birokratskem aparatu, in ker je nujno, da modri voditelj ne more ukreniti nič, kar ne bi bilo modro. Navadni zemljani (in med te spada tudi Malenkov, kljub svojemu izredno visokemu položaju) pa ne morejo soditi o stvareh, ki so le pojaven odraz njim itak nedosegljive modrosti.
Vsekakor je značilno za sta-nje v SZ, da Stalin ne dovoljuje niti svojim podrejenim, a vendarle zvestim služabnikom, utemeljevati in pojasnjevati stvari, ki so sicer danes ze zgodovina, a taka zgodovina, ki ne more prikriti svoje krvave vsebine. In ni verjetno, da na to krvavo stvarnost sovjetsko ljudstvo odgovarja izključno z ovacijami «velikemu, dragemu, ljubljenemu voditelju in učitelju Stalinuv. Vesti preprostega ljudstva ne morejo preslepiti nobeni slavospevi, še najmanj pa tisti, ki jih je ob njegovi prisotnosti pel Stalinu njegov pokorni in nepošteni rkižabnik Malehkov.
d. h. 1
Shakespeare psevdonim že omenjenega Marlovoeja, ki je bil tudi priznan dramatik elizabetinske dobe — znana je njegovi drama «Življenje in smrt doktorja Fausta», po kateri je dobil Goethe zamisel za svoje veličastno delo. Marlouie naj bi moral bežati iz Britanije in se skrivati po Italiji pod imenom Shakespeare. Bogati Ame-rikanec ima baje mnogo dokazov za svojo trditev, veliko vprašanje pa je še, ali bo mogel ovreči vsa zgodovinska pričevanja o resnični Shakespearovi osebnosti.
* * *
Med raznimi tako imenovanimi Shakespearovimi festivali je morda najbolj znan festival, ki je leto za letom v Shakespearovem rojstnem kraju, v Stratfordu ob reki Avonu v Veliki Britaniji. Ta dramska revija se pričenja že v aprilu, ki je mesec umetnikove,qe rojstva in smrti in se nadaljuje vse poletne mesece. Letos so imeli v Stratfordu že. 93-ič tak festival, ki ga prireja znani ((Shakespearov spominski teatern. Več kot 200.000 ljudi je letos gledalo njegove predstave samo do konca avgusta, do konca oktobra pa pričakujejo, da bo število obiskovalcev narastlo na 350.000.
Kot prejšnja leta je ravnatelj ((Spominskega gledališča» tudi letos osredotočil vso paž-
narna. Režiser John Gielgud, ki je pred desetimi leti v Londonu igral v isti drami naslov, no vlogo, je prenesel v tej drami večnega konflikta med dobrim in zlim glavni poudarek na sceno. V sceneriji je najbolj uveljavil preprostost. Dominantna barva je črnina. Kostumi v črni in sivi barvi, Ladij Macbeth v temni rdeči obleki, vitezi rta banketu v zla-torumeni. Naslovno vlogo je interpretiral Ralph Richardson skrajno realistično — psihološko. Njegov glas pa ni bil popolnoma primeren za to vlogo pravijo kritiki. Spet drugi ga hvalijo in kritizirajo igranje Miss Laighton, ki je interpretirala Lady Macbeth.
kKoriolana)> je režiral Glen Byan Shaw in pripravil živahno in hrupno uprizoritev. Kritika ga je pohvalila. Enako je uspela tudi uprizoritev «Vi-harjat), v kateri je kritika videla zmago igralskega talenta že omenjene Miss Leighton, ki je igrala v vlogi Ariele.
Ob koncu letošnje poletne gledališke sezone se bo strat-fordsko ((Spominsko gledališče» takoj odpravilo na pot v Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer bo imelo 34 tednov trajajočo^ turnejo z že omenjenimi štirimi Shakespearovimi deli.
Prizor iz I. dejanja Shakespearove igre «Smešno snubljenje)) Michael Redgrave kot Berowne in VValter Hu<W kot Boyet
I f r\ I" i i r	Vremenska	napoved za	danes:
U U L n A L	Oblačno	s	krajevnimi	pada-
y IVL/Vlt	vinami.	—	Temperatura brez
posebne spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 12.1, najnižja 6.8	stopinj.
STRAN 4
	
ŠPORTNA POROČILA
SPLITČANI ZA STRELI A El PVE ENAJSTMETROVKI
HaiM-Cniena zvezda 2:2 (1:2)
Partizan še nadalje vodi na lestvici - Še en poraz Dinama - Sp ar tak v dobri formi
Po sedmih letih medsebojnih srečanj je v nedeljo Crvena zvezda prvič odnesla domov točko iz tekme proti splitskemu Hajduku. Rezultat 2:2 (2:1). Domačini so zastreljali dve e-najstmetrovki in sicer prvo Matošič v začetku igre, drugo pa Krstulovič v 27. minuti drugega polčasa pri stanju 2:2. Zvezda je izkoristila svojo enajstmetrovko v 29, minuti prvega polčasa pri stanju 1:1. Pred 15.000 gledalci je sodil Podubski iz Zagreba precej izenačeno tekmo, v kateri so bili Beograjčani tehnično nekoliko boljši. Rezultat je realen, čeprav bi lahko zmagala ena in druga enajstorica.
Partizan tudi po četrtem kolu še vedno vodi s polnim številom točk in. izvrstnim količnikom golov, vendar v tekmi proti Zagrebu v hrvaški prestolnici ni zadovoljil. Tehnično izgrajeni igralci Partizana so pred golom bili nesigurni. Ako ne bi bilo usodne napake branilcev Zagreba, bi se tekma končala brez gola. 10.000 gledalcev; sodnik Marek, kateremu je zlasti Bobek (deloma Čajkovski) hotel dajati nauke o nogometnih pravilih.
Z boljšo igro v drugem polčasu je BSK na svojem igrišču premagal zagrebški Dinamo z najtesnejšim rezultatom 1:0 (0:0), Zagrebški prvak je tokrat zaigral slabše kot prejšnjo nedeljo in kljub mnogim priložnostim za gol zasluženo izgubil.
Nepopolna Lokomotiva je doma izgubila proti Spartaku, ki je iznenadil z dobro m koristno igro. Ta enajstorica je letos v zelo dobri formi, o čemer govori izvrsten plasma na lestvici prvenstva.
Na domačem igrišču je Vojvodina končno prišla do pričakovanih točk proti Veležu. Tekma je zadovoljila gledalce, saj je bilo na njej doseženih kar 8 golov. Napadalci Vojvodine so bili v drugem polčasu bolj odločni in to jim je prineslo zmago.
Po regularni igri je Vardar premagal Sarajevo s 4:2 (2:1).
LEPE BORBE MLADINCEV -LAHKOATLETOV
Jugoslavija - Avstrija /4-52
Mlandinska lahkoatletska reprezentanca Jugoslavije je na Dunaju v povratnem srečanju visoko porazila Avstrijo z rezultatom 74:52. Od 13 točlc na sporedu so jugoslovanski tekmovalci zmagali v 11 disciplinah. Rezultati so zadovoljivi. Med mladimi tekmovalci obeh moštev je nekaj izrazitih talentov. Tehnični rezultati:
800 m: 1. Cular (J) 1:58.2, 2. Schifflinger (A) 1:58.9. 3. Futo (J) 2:00;
skok ob palici: 1. Sikupak (J) 3.50, 2. Lukaschek (A) 3.40, 3. Bauer (A) 3.40, 4. Mladenovič (J) 3.40;
skok ob palici: 1. Skupek (J) 3 50, 1.80, 2. Michitsch (A) 1.75, 3. Boškovič (J) 1.75, 4. Mecano-vič (J) 1.70;
met diska:	1. Medžihradski
(J) 46.62, 2. Madžarevič (J) 45.27, 3. Lukaschek (A) 44.43;
skok v daljino: 1. Dugandži-ja (J) 6.40, 2. Michitsch (A) 6.36, 3. Havelka (A) 6.12, 4. Unger (J) 5.64;
1500 m: 1. Cular (J) 4:08, 2. Dittner (A) 4:11,	3.	Futo	(J)
4:12.4;
4(00 m: 1. Grujič (J) 51:5, 2. Belšak (J) 52.8, 3- Vlach (A) 53.6;
met kopja: 1. Stankovič (J) 5258, 2. Prutsch (A) 49.43, 3-
Bauer (A) 49.36 4. Slepčevič (J) 48.27;
met kladiva; 1. Mijatovič (J) 47.63, 2. Tacič (J) 43.11, 2. Lukaschek (A) 39.57;
štafeta 4x100 m: 1. Jugoslavija (Božič, Puc, Stankovič, Madžarevič) 44.3, 2. Avstrija 45 sek.
110 m z zaprekami: 1. Michitsch (A) 15.1, 2. Miler (J) 15.6, 3. Puc (J) 15.9;
100 m: 1. Božič (J) 11.3, 2. Madžarevič (J) 11.4, 3. Vlach (A) 11.5;
krogla: 1. Penko (JO 14.60, 2. Slepčevič (J) 14.41, 3. Remele (A) 12.67.
Gligoril! v Mm položaju
V 17. kolu conskega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo je Matanovič remiziral s SOolzem. Gligorič stoji v prekinjeni partiji slabše proti Averbachu. Pred tem kolom je bilo stanje nasiedinje:
Kotov 13, Petrosjan 11, Gel let in Tajmanov 10 in pol, Szabo, Stahlberg 9 in pol, Gligorič 9, Averbach, Unzicker 8 in pol, Eliskases 8, Steiner, Paciiman 7 in pol, Sto'z, panik, Barcza, Matanovič 6 in pol, Sanchez 6, Wade 4 in pol, Vaitonis, Prins 3 in pol, Golombek 3. Pachman, Matanovič, Sanchez, Stahlberg in Petrosjan so igrali po eno partijo več.
Mullov ameriški leniSKi prvak
NEW YORK, 13. — Gardnar Mulloy je v finalu ameriškega teniškega prvenstva premagal Larsena z rezultatom 7:2, 8:6, 7:5, 4:6, 7:5. Larsen je hotel forsirati igro na mreži in je pri tem pozabil, da mu je nasprotnik eden najbolj premetenih igralcev sveta. Mulloy je v polfinalu porazil Seixasa.
Na olimpiadi ni bilo
dražilnih sredstev
HELSINKI, 13. — Ker so se širile govorice, da so boksarji nekaterih držav uporabljali na helsinški olimpiadi prepovedane droge, so vpeljali preiskavo, ki je ugotovila, da je bil sum neupravičen. O stvari se je začelo govoriti, ko so našli na tleh v slačilnicah steklene cevke. S kemično analizo se je ugotovilo, da je bila v teh cevkah samo glukoza. S tem je odpadel vsak dvom.
F1ZKULTURNI DAN V SEŽANI
Uspeh TD Partizana iz Kopta
Včeraj sta v Sežani priredila športno društvo «Zelezničar» in domače avto-moto društvo fiz-kulturni dan v čast VI. kongresa KPJ. Pri tej prireditvi, ki je prva tovrstna v Sežani, je sodelovalo 200 športnikov iz raznih krajev Primorske. Prvič so tu nastopili člani telovadnega društva «Partizan» iz Kopra, ki bo imel v četrtek svoj ustanovni občni zbor. Koprski športniki so zasedli prvo in drugo mesto v moštvenem namiznoteniškem turnirju ter tretje mesto v odibojki, kljub hudi konkurenci. Od sedmih nastopajočih ekip so se najbolje odrezali športniki iz Ilirske Bistrice, ki so prepričljivo zlagali v odbojki in nogometu, Sežančani pa so zmagali v šahu.
iiijii; ;ipif
Mili!
ifaili ■*
MBV I
.
TEKMA BO
■pig*
LESTVICA:
n
* /‘X	m
......................................
' '	07%%$	m	.
;V >4	''/Js,
■ .
14. OKTOBRA 1952
m
RADIO
iijjiiii:
jjj;
iiiiiiiiiiž
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00:
Arrigo Boito:	«Mefistofcles»,
opera v 4 dej. — Trst II.: 18.35:	Koncert
Koncert sopranistke Vide Jagodic. 20.0.	.
pevskega zbora Radia Zagreb. 2100: R■ »»£ «Kavalir z rožo«, 3 dejanje. !r-‘ odvrnita: lomki iz Verdijeve opere «Atila». »
19.40: E. Fischer: Počitnice, suita v 4 siavnu.
V NEDELJO NA DUNAJU
DRŽAVNI REPREZENTANCI FRANCIJE IN AVSTRIJE
Partizan	4	4	0	0 11:2		8
BSK	4	2	2	0	7:4	6
Spartak	4	3	0	1	7:5	6
Vardar	4	2	1	1	9:7	5
Hajduk	4	2	1	1	9:8	5
Crv. zvezda	4	2	1	1	6:6	5
Zagreb	4	1	1	2	3:4	3
Lokomotiva	4	1	1	2	4:6	3
Vojvodina	4	1	1	2	6:»	3
Dinamo	4	0	2	2	3:5	2
Sarajevo	4	1	0	3	6:9	2
Velež	4	0	0	4	4:10	0
LESTVICA:
Teksti iac	3	2	1	0	5:2	5
Proleter	3	2	1	0	9:4	5
Branik	3	2	0	1	8:6	4
Metadac	3	1	1	1	5:4	3
KvameT	3	1	1	1	4:4	3
Stavi ja	3	1	0	2	7:9	2
Rudar	3	1	0	2	6:8	2
Odred	3	1	0	2	5:7	2
Šibenik	3	1	0	2	7:10	2
Železničar	3	1	0	2	3:5	2
Reakcijski motorni čoln, s katerim, hočejo izboljšati svetovni rekord v hitrosti. V takem, poskusu je pred tedni umrl znani dirkač Cobb. Načrte za ncvi čoln je naredil arhitekt tiar-
ring, šofirala pa bo njegova žena Stella. Na naši sliki vozi «White Hawk» z brzino 100 milj
na uro.
PARIZ, 13. — Francoska nogometna zveza je izdala obvestilo, kjer pravi, da bodo v nedeljo nastopili na Dunaju proti Avstriji isti nogometaši, ki so premagali pred tednom dni Nemčijo. Zamenjano bo samo levo krilo, poleg tega pa bodo igralci napadalne petorice med seboj zamenjali mesta.
Francoska postava: Cesar Ru-minski — Lazare Giamessi, Ro-ger Marche — Armand Penver-ne, Robert Jonquet, Antoine Bonifaci — Raymond Kopa, Joseph Ujlaki, Thadee Cisow-ski, Andre Strappe, Meano.
Avstrijski zveani kapetan Walter Nausch je tudi objavil imena svoje enajstorice. V reprezentanci ni Stojaspala, ki bo igral z reprezentanco B v Bor-deauxu.
Avstrija: Zeman (Rapid) — Roeckl (Vienna), H app el (Rapid) — Hanappi (Rapid), Oc-wirk (Austria), Brinek (Wa-cker) — Melchior (Austria), Wagxier (Wacker), Dienst <Ra-
SPAL JE IZGUBI L, V TRSTU Z 0:2 (0:1)
Prva zmaga Triesline in znaki izboljšanja igre
Slovensko nogometno prvenstvo
Triestina je v zadovoljivi igri porazila Spal z 2-0. Ta zmaga je toliko bolj pomemb-na, ker je desežena nad dobrim Spalom, in v prvi vrsti — ker je zaslužena. Po ena to vredni igri prvega polčasa je Triestina v drugem delu po doseženem rezultatu 2-0 nekaj čašo celo prikazala eksbicijo, kar zadnja leta skoraj nc pomnimo.
Prve miny.te Spal napada s
hitrimi, dolgimi pasovi in o-bramba Triestine je nekajkrat v zadregi, pa čeprav igrata danes Claut in Valenti nekoliko bolje kot pred časom. Triestina reagira z enakim orožjem. Hitri igri zoperstavi hitro igro, ki pa je deloma še neuglajena, ako smemo uporabiti ta izraz. Vidi se, da so to prvi koraki. V prvem polčasu torej gledamo igro brez izrazite nadmoči ene ali druge enajstorice, igro, ki se hitro prenaša iz polja v polje. V oči pada dobra skupna igra Spala, vosebno levega dela napada, medtem ko se od ostalih mož igrišču nihče posebno ne odlikuje. Gol Triestine je zabil Curti pet minut pred koncem prvega dela. In-vernizzi (tudi v nedeljo je dobil po koncu polčasa v dar uro kot najboljši igralec Triestine) je prejel žogo na sredini igrišča in v tistem trenutku slučajno ni imel ob sebi Colombija. Vodil je Žogo do kazenskega prostora in poslal Boscolu, ta hitro proti sredini Curtiju, ki je s prizemnim strelom dosegel mimo presenečenega Bu gattija prvi gol.
Minute drugega polčasa so tekle, igra se je s strani domačih boljšala in pridobivala na govotovosti. Vrstijo se nevarnosti pred golom Spala in v 32. minuti drugi gol. Vrsta kratkih predložkov med napadalci se je končala na desni strani vratarja pri Boscolu, ki je našel dva metra pred golom Soeren-<•:■:. a V r.-(tor bugatti se je sicer z dobrim refleksom še dotaknil žoge, vendar gola ni
mogel preprečiti. Dve minuti kasneje je Curti streljal kot. Izvrstna parabola se je končala naravnost v vratih. 3-0 in veselje med igralci ter gledalci.... Le počasi, sodnik Oemini iz Rima (ki je kot kaže našel skrivnost dobrega sojenja: vedno z domačini) za čudo pravi men. Žvižganje in zopet lov na tretji gol. Curti je še s.nkrat na enak način streljal kot, le da je Bugatti žogo odstranil, v nedeljo izvrstni Soerensen, je driblal po vsem igrišču, zgibal se je celo Curti.
Po koncu obilno ploskanje z željo, da bi v nedeljo proti Milanu konec bil ravno tako prijeten.
m. v.
LESTVICA:
Roma	5	4	1	0	8	4	9
Milan	5	4	0	1	7	3	8
Inter	5	3	2	0	10	4	8
Juventus	5	3	1	1	12	7	7
Bologna	5	3	0	2	11	7	6
Lazio	5	2	1	2	8	7	5
Torino	5	2	1	2	7	6	5
Fiorentina	5	2	1	2	4	4	5
Pro Patria	5	2	1	2	10	U	5
Napoli	5	2	1	2	8	9	5
Udinese	5	2	1	2	5	6	5
Como	5	1	2	2	4	4	4
Spal	5	1	2	2	2	4	4
Triestina	5	1	1	3	9	10	3
Atalanta	5	1	1	3	3	8	3
Samipdoria	3	1	1	3	2	5	3
Novara	5	1	1	3	4	10	3
Palermo	5	0	2	3	5	11	2
PARIZ, 13. — Rezultat francoskega nogometnega prvenstva:	Bordeaux-Reims 1:0,
Saint Etienne-Lille 2:1, Nizza-Nimes 2:0, Marseille-Metz 3:0, Lens-Rennes 5:0, Le Havre-Nancy 3:0, Roubaix-Sochaux 2:2, Sete-Stade Francais 2:2.2
REZULTATI: *Atal»nta - Bologna	2-0
*Como - Udioese	0-0
Juventus - *Fiarentina	2-1
*Lazio - Napoli	2-1
»Milan - Sampdoria	2-1
*Pro Patria - Inter	2-2
»Palermo - Roma	1-1
»Torino - No vara	4-1
»Triestina - Spal	2-0
TEKME PRIHODNJE NEDELJE :
Inter - Bologna; Juventus -Udinese; Napoli - Pro Patria; Novara - Atalanta; Palermo -Fiorentina; Sampdoria - Lazio; Roma - Como; Spai - Torino; Triestina * Milan.
Volgi zipagn. Mali prvak
LEGNANO, 13— Na kolesarski dirki za pokal Bernocchi je zmagal Primo Volpl v času 6 ur, 9 minut, 25 sekund, povprečno 38, 536 km na uro. Drugi je bil Barozzi s 4:27 zamude. Z istim časom je prišel na cilj tudi Grosso.
To je bila obenem tudi zadnja preizkušnja za italijansko državno prvenstvo. Ker se nobeden od kandidatov ni plasiral na prva mesta, je ostal stari vrstni red neizpremenjen in je torej Gino Bartali ponovno osvojil prvenstvo Italije.
Danes zjutraj start
dirke Trst Sanremo
TRST, 13. — Danes zjutraj se bo začela v Trstu kolesarska dirka Trst-Sanremo, namenjena italijanskim diletantom. Nastopilo bo 68 tekmovalcev. Program je razdeljen v štiri etape, skupno 761 km: Trst-Pado-va, padova-Salsomagg’jre, Sal-somaggiore-Voghera, Voghera-Sanremo.
Med udeleženci je *udi svetovni prvak Cianciola.
LJUBLJANA. 13. — Rezultati v zahodni skupini slovenskega nogometnega prvenstva: Krim - Izola 0:0; Gregorčič -Sloga 0:6 (0:3); proletarec - Postojna 2:0; Železničar N. G. -Korotan 0:5 (0:0).
Vzhodna skupina: Kladivar -Aluminij 6:0 (3:0); Mura - Kovinar (Store) 8:2 (3:1); Nafta-Kovina (Maribor) 5:0 (3:0); Železničar m. - Drava 13:0 (5:0).
HRVASKO-SLOVENSKA LIGA ZELO IZENAČENA
Zmage Odreda, Rudarja
ia mariborskega Branika
V hrvatsko - slovenski nogometni ligi eno nedeljo Slovenci dosežejo uspehe, drugo neuspehe. Minula nedelja je bila srečna. Rudar iz Trbovelj je v ekshibicijski igri porazil Šibenik: z visokim rezultatom 6:2 '3:0). Odred iz Ljubljane je v Karlovcu premagal domačo Slavijo. Odred je v glavnem zadovoljil, toda še vedno igra premalo koristno. Rezultat 2:1 (1:1). V Mariboru je Branik odpravil Metalca iz Zagreba z rezultatom 3:1 (2:0). Mariborčani so igrali požrtvovalno in deloma tudi lepo.
Proleter, ki bo dolgo ostal v spominu navijačem Qdreda, je v Ljubljani tesno premagal Železničarja z 1:0 (0:0). Pri tem stanju je Marjanovič (Železničar) zastreljal enajstmetrovko. Kljub temu lahko rečemo, da je zmaga gostov zaslužena.
Na Reki je gostoval Teksti-lac iz Varaždina ter nepričakovano porazil domači Kvar-ner 22:1.
Krim - Izola 0-0
Po dveh neuspehih na domačem terenu je Izola nepričakovano igrala neodločeno proti favoritu zahodne skupine slovenskega nogometnega prvenstva. Istrska enajstorica je zaigrala dobro in požrtvovalno. Njeno moštvo je po dolgem času nastopilo skoraj kompletno. Odlikovali so se predvsem vratar Moscolin ter brata Ben-venuti. Izola bo nastopila prihodnjo nedeljo proti Gregorčiču z Jesenic.
Krim je bil terensko nadmo-čen in v 24. minuti prvega polčasa je Gabrovšek zastreljal
enajstmetrovko. Dve minuti nato so zamudili priliko za dosego gola gostje. Ulčigraj je streljal mimo vrat. Nekaj sekund pred koncem je levo krilo Russignan preigral nasprotnikovo obrambo in z razdalje pet metrov zgrešil vrata.
Izola: Moscolin; Benvenuti I, Dagri; Gruber, Delise, Benve-
Slovensko športno društvo iz Trsta vabi vse nogometaše, da pridejo v sredo 15. t. m. ob 20. uri na začasni sedež v Ul. Machiavelli št. 13/11, kjer se bo govorilo o pripravah za bližnje prvenstvo. Prosimo za polnoštevilno udeležbo in točnost.
nutl I.; Ulčigraj, Zato II, Felu-ga, Depase, Russignan. Pred 500 gledalci je sodil Šegula iz Kranja.
SKLEPI PLENUMA NOGOMETNE PODZVEZE
26. oktobra začetek
prvenstva istrskega okrožja
PIRAN, 13. — V nedeljo je bil v Piranu plenum nogometne podzveze. * Poročilo je podal sekretar podzveze Aldo Plaino. Govoril je o pomanjkljivostih podzveze, društev in samih igralcev. Kot primer je imenoval nogometno društvo Strunjan, ki je bilo razpuščeno zaradi finančnih in tehničnih težkoč. Za primer dobrega gospodarjenja je sekretar združitev obeh koprskih društev. Na ta način bodo lahko izboljšali tudi delovanje ostalih panog. Sledil je govor predsednika podzveze Parenzana, ki je obrazložil smernice za nadaljnje delo. V plodni in dolgi diskusiji so navzoči pregledali vse probleme.
Najvažnejši sklepi: vsi nogometaši morajo biti zdravniško pregledani in zavarovani. 26. oktobra se bo začelo nogometno prvenstvo Istrskega okrožja, na katerem bo nastopilo 12 moštev. Zaželena je tesnejša povezava z mladinsko organizacijo, ki je najbolj zainteresirana na telesni vzgoji svojih članov. Izbran je bil nov tekmovalni pravilnik in izvolili so tudi nov odbor.
pid), Walzhofer (Vienna), Koemer II (Rapid). — Rezerve: Schmied (Vienna), Stotz (Austria), Gernhardt (Rapid), Riegler (Rapid).
Kratke vesti
Proizvodnja jekla v ZDA
WASHINGTON, 13. — Ameriški zavod za jeklo in železo poroča, da so ameriške jeklarne izdelale v tednu, ki se je zaključil 4. oktobra, okoli 195.000 ton jekla. Jeklarne so v tem obdobju delale s 105.7 odst. svoje teoretične zmogljivosti in izdelale več jekla kot kdaj koli prej v enem samem tednu.
Radijski oddajnik
za Jugoslavijo
BALTIMORE - MARYLAND, 13. — Jugoslavija je naročila pri «Westinghouse Electric International Company» v Baltimoru istokilovatno radijsko oddajno postajo, ki jo bo navedena družba dobavila v decembru 1952.
Ameriški uvoz mangana
WASHINGTON, 13. — Ameriški zavod za jeklo in železo poroča, da uvažajo Združene države ved.no več mangana iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Do zdaj je bila Sovjetska zveza glavna dobaviteljica mangana za Združene države, danes je pa njeno mesto prevzela Indija. Vedno bolj važna pa postaja na tem področju Afrika.
Prebivalstvo sveta
ŽENEVA, 13. — Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je prebivalstvo sveta naraslo na 2.377.000.000 ljudi, to je skoraj štiri sto milijonov več kot pred vojno.
Ameriška naročila
v Zahodni Evropi
LONDON, 13. — Pariški dopisnik «Financial TiW#3» Piše, da bodo ZDA izvršile v Veliki Britaniji naročila «off shore» za izdelavo reakcijskih letal v skupni vrednosti 69 milijonov dolarjev. Ameriška vlada bi kupila okoli 250 reakcijskih letal «Vickers swift» za oborožene sile NATO.
Isti dopisnik trdi tudi, da bo Nizozemska izdelala za 35 milijonov dolarjev letal, Francija pa za 86 milijonov dolarjev letal tipa «Mystere».
Faruk bo sojen
pred vojaškim sodiščem?
KAIRO, 13.	—	V	kairskih
uradnih krogih nočejo ne potrditi ne zanikati vesti, na podlagi katerih naj bi bil bivši kralj Faruk postavljen pred vojaško sodišče. Edini odgovor, ki ga je dal v tej zvezi vladni glasnik, je bil: Nobenega komentarja.
V dobro poučenih krogih domnevajo, da pripravljajo oblasti neke vrste poročilo o položaju bivšega kralja in da ne nameravajo pripisovati uradnega značaja vestem, ki jih je razširil tisk.
Angleški krogi v Kairu pa zanikujejo vesti o tem, da bi bil Faruk zaprosil angleške sile, naj v njegov prid nastopijo proti Nagibovemu gibanju.
BRINDISI, 13. — Na poti iz Pariza je danes prišel v Brindisi grški zunanji minister Po-litis, ki je nocoj nadaljeval pot v Grčijo.
KINO
V T K 8 T 1
Ro&setti. 16.30: «Mata Ha™.
ta Garbo.	j	m
Excelsior. 16.30: «9PrOS‘‘ ® sem grešila«, J. Fon Nazionale. 16.30: «Jama P
B. Davis, G. Merrill. _ t Fenice. 16.30:	«Naža
Feuillere, C.	aSl2#l	E
Filodrammatico. 16.00.
Rossi, A. Nazzari.	in*
Arcobaleno. 16.30: *	^
Janški Juna^,ft0 -t9ra!noU njft Astra Rojan. 16 0°' RUSSql.
nega življenj®*, «■ ^im, Alabarda. 14.45:
Fernandel, G. Cerv'. Armonia. 15.30: «VeWu »
R. Cameron, A.	V(ra
Ariston. 16.00:
Cruza« H. Mite111*!-. caru»»’ Aurora. 14.45: «Ve”K M. Lanza, A. £®™iotj m 15-Garibaldi. 15.00: «0^ soba 9», C.	na	»*■
Ideale. 16.C0: gleškem dvoru*, ■ mlada 'n Impero. 15.30: «Bogi>tJ’ lepa», J. Povvell. iw,, Tet-Italia. 16.00: «D°n cs
nandel, G. Cervi. zaljub-Viale. 16.00:
Ijienci* P. Sa"f‘aJj. »Kuban*1 Kino ob morju, lo-uu- An*eel kozaki«, C. Lu<:^0;taiiina P0* Moderno. 16.00: mornica«, Mc D- jn Savona. 15.00: <<Sa!J^ature’
las, H. Lamarr. v. ^ te* Vittorio Veneto I6^ell na ljubezni«, J- f 5j yel»» Azzurro. 16.00: «Bi»- "
D. Dailey, C,	«jn pod
Belvedere. 16.00: «z kroskopom«, W ,Brt>doloinJ£ Marconi. 16.00:	p	\VW**'
speriusa«, V.	''0 $\ W
Massimo. 16,00: «Ctra gerac«. J. Ferrer>rfj,,, B. ^ Novo cine. 16.00: “ Roriiait.
vis, J. Ootten, R- JLn() sr«* Odeon. 16.00: «N«W*ti
C. Del Poggio, “ ,e,.j rr& Radio. 16.00: «Zaro£e^
G. Tierney, J- Lun<i-
RADIO
VOSE TB»
254,6 m ali 1171 JJ5J TOREK, 14. <*toW* 7 00 J*
6.45 Pogovor z rotila. 7.15 Slovenj < 13.30 Poročila,	fi.
do danes. 13.50 14.20 Kulturni razS'5" dobni hrvaški pesi' '(9,15 red polk in valčuo •	^
čila. 20.00 Arrigo r jj.OO ^ feles. opera v 4 <JeJ' modemih ritmov.
It 980
or<'
vsakesa nekaj. ‘ -
THS T
306.1 m alt	w.
11.30 Lahki orWf£
13.00 Glasba Po zelL\c0^i fr rotila. 14.15 Lat*«' KtO1"} pe-Plesna glasba. 1®' itc. u# Draaistke Vide	i9.<s
rvivblld,	. . pjlto
zbora Radii a na medigra. 20.45 letov. 21.00
da 6. nadalj. ?!' J2.00 R j,
nisti in pianisti.	v,
Strauss: Kavalir z ^
^ ff **
'r«S 11.00 Komorna ^
Dramatizirana P ,	P'
kot smrt* — 9	,4.25
5. nadaljevanje. 0(i. Clooney in J- s‘ loditni orkester^^
E. Nicellija. •- ver, 21.00 Odlomki iz «Atiia».
■&V*e
i- oV K
202,1 m,
327,1 nv,
12.00 Veliki °rl zabavno Slas?.°' na
'tri
javuu »*-	naro®*.-
14.00 Slovenske	igra
15.00	' perO /
zabavni	KlaVirf^<>
15.30 Pavel SM'°- ___ u, PV ba Skozi stoletja.^. ,6.oO_ ^ strumentalne	sloven^/
danski koncert »	f
stralne	tftgTK
lodije. l7-45	ji zb ^
zlka. 18.00 Pol« 18.4» N 15$ Kulturni pregl^ 19.« t < mantltnihs^1 , e’ su-^ov*1'^ Fischer:	iz
kih- 20.15 Odlo	peiCti fjl
oper oVero"'*3 ^00 ^ »Deseti brat»,
Ckalleb
IDickmh
107.
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač |
^mYvvvvwirivwYyvymrTri---—iJ
«Toda vzllc vsemu temu>, Je rekel gospod Nupklns in obraz se mu je spet nekoliko razjasnil, «vzllc vsemu temu je to le gola trditev. Kapitan Fltz-Marshall je zelo zanimiv človek ln ni čuda, da ima mnogo sovražnikov. Kakšne razloge morete navesti za resničnost svoje trditve ?»
»Storite, da se snidemo,* Je rekel gospod Pickwick, «to Je edino, kar vas prosim in kar želim. Soočite ga z menoj in z mojimi prijatelji in nobenih dokazov ne boste več hoteli.> «Oh,» Je rekel gospod Nupkins, «to Je prav lahko. Zakaj danes bo obedoval pri nas in potem, potem... to ne pride tako na boben. Kajti... seveda... gre mi samo za mladega moža.. vi me razumete. Ampak jaz bi se vendarle rad posvetoval Se z gospo Nupklnsovo glede najprimernejše oblike tega koraka. Na vsak način, gospod Pickwick, moramo najprej končati en uradni akt, preden pristopimo k drugemu. Prosim, pojdite spet v sosedno sobo!»
In vsi trije so se vrnili.
♦Grummer,» je rekel svečano župan.
«Prosim, gspud,» je rekel Grummer s samozavestnim smehljajem ljubljenca.
«Idite, gospod,» je rekel župan strogo, «in pazite, da se v drugič mie prenaglite. To vam prav nič ne pristaja in jaz vam zagotavljam, da imate prav malo vzroka za smeh. Ali je bila vaia ovadba čisto resnična, kaj? Le dobro premislite, gospod!« «Brosim,» Je Jecljal Grummer, «jest...»
«Aha, je že v zadregi, aha!» je rekel župan. «Gospod Jinks, ali ne opažate tudi vi, da je v zadregi?>
«Da, gospod,* je rekel Jinks.
«In zdaj ponovite svojo ovadbo, Grummer,« je rekel župan, «toda spet vas svarim, bodite oprezni. Gospod Jinks, zapišite njegove Izpovedi v protokol!*
Nesrečni Grummer je nadaljeval v svoji obtožbi, toda to, kako je Jinks besede pisal ln kako jih je župan pojmoval, in pa Grummerjeva površnost in raztresenost je bila vzrok, da se je mož tako zapletal in sl tako ugovarjal, da mu je gospod Nupkins takoj rekel, da mu ne verjame. Zato je globo odpustil in gospod Jinks je takoj na&el celo’vrsto porokov. Ko je bila vsa ta slavnostna obravnava končana v splošno zadovoljstvo, so poslali gospoda Grummerja sramotno ven — kar je bil lep zgled, kako minljiva je sreCa in nestalna milost velikih mož.
Gospa Nupkinsova je bila majestetična dama z modrim ga-zovim turbanom in svetlocrjavo lasuljo. Gospodična Nupkinsova je imela vse ošabne lastnosti svoje matere, le gazovega turbana ni imela in lasulje. In te so te lastnosti spravile kdaj hčerko in mater v neprijetno zadrego, kar se je če sto dogajalo, sta valili krivdo na gospoda Nupkinsa. In tako je bilo tudi, ko je priSel gospod Nupkins h gospe Nupkinsovi ter ji pripovedoval, kaj mu je povedal gospod Pickwick. Gospa Nupkinsova se je takoj spomnila, da je zmeraj kaj takega pričakovala, da je zmerom pravila, da se bo tako končalo, pa se hihče ni menil za njene besede, da res ne ve, kaj si gospod Nunpklns o njej misli in tako dalje.
«Ce se le spomnim,* je tarnala gospodična Nupkinsova in po sili izžemala vsako majhno solzico, «če le pomislim, da me je imel za norca!*
«Za to se lahko zahvališ samo svojemu očetu, dragica,* je rekla gospa Nupkinsova. «Kako sem rotila in prosila tvojega očeta, da bi se informiral o rodbini tega kapitana, kako sem silila vanj in ga moledovala, naj vendar že napravi odločen korak! In zdaj sem prepričana, da mi tega niti ne bo nihče verjel — boš videla!*
«Ampak, ljuba moja —>! je rekel gospod Nupkins.
«RajSi ne govori z menoj, tl iahkovernež, pusti me!* je odgovarjala gospa Nupkinsova.
«Ampak, dragica,* se je branil gospod Nupkins, «saj si bila vendar vsa navdušena za tega kapitana Fitz-MarshaUa. Neprestano si ga vabila, moja draga, in uporabila si vsako priložnost, da bi ga mogla povsod predstaviti*
«Kaj nisem rekla, Henrietta?* je dejala gospa Nupkinsova ter se obrnila k hčerki in se delala užaljeno. «Kaj nisem rekla, da bo tvoj papa vse obrnil m naprtil meni? Kaj nisem rekla?* Nato je začela gospa Nupkinsova ihteti.
«Ampak papa!« je očitala gospodična Nupkinsova in tudi ihteta.
«To je že več ko preveč! Ko nas je pripravil v tako sramoto in v posmeh, vali zdaj že vso krivdo name!* je klicala gospa Nupkinsova.
«Le kako se bomo pokazali v družbi?* je tarnala gospodična Nupkinsova.
«Le kako se bomo pogledali s Porkenhamom?* Je rekla gospa Nupkinsova.
«In z Gnggovimi?* je dodala gospodična.
«No, in s Slummintowkenoviml?» je nadaljevala gospa Nupkinsova. «Toda kaj pa tvoj papa, temu je vseeno.* Pri tem
žalostnem preudarjanju je gospa Nupkinsova njena hčerka tudi.	^	85
Solze gospe Nupkinsove so tekle tako s^°1ya. sle,a Jer m dobila dovoli časa. da je stvar Pre aoSP°° ao*.
dokler m dobila dovolj časa, da je *v ltl je v duhu odločila, da bi bilo najbolje, pr°®	d0lg&, r*8
wicka in njegove prijatelje, naj bi P°ča iL^u Plc!^ se kapitan ne vrne, potem pa oskrbeti gosp	jii-
govor, ki si ga želi.
Ce se Izkaže, da Je govoril resnico, zap^, jjudje. * fjj, vsakega hrupa, da ne bodo tega lzv , češ da \neg* f* movim pa bodo lahko rekli, da se je odpeiJ • generd vplivom svoje rodbine pri dvoru imenovan ^ j^o d ’ t*
Vpuvviu o v	lOUk/ilIv. pi i u v***	..	v	AY\0 jii
vernerja Sierre Leone ali Sangura Pointa ^ nava sto v tistem zdravem podnebju, ki Bvr0 ya. G'0iSpa hi » ugaja, da se malokdaj vrnejo, 51m pridejo^insova tu $ sova sl Je torej osušila solze, gospodična	^ jcak°r	1 i
spod Nupkins je bil vesel, da se bo vse ure ‘	se*16*)'
gala gospa Nupkinsova.	.. teJjj gmlU ster
Ko so gospod Pickwick in njegovi	^ama1113
sledove poslednje prigode, so Jih predsta	i>,upa^n v ° J
11 k obedu, in gospod Weller, o katerem	I2r°''c ^ ga
času pol ure prepričal, da je izvrsten	d	ob.	jO
Muzzlu, ki ga Je z največjim veseljem P najbolje pogostil.	j	goSpod	*
«Kako se vam godi, gospod?* ie re Je peljal gospoda Wellerja v kuhinjo.	za st
«1 no, udkar sm vas vidu tku u'’a premeOel,> & gspuda, se z mojm zdravjam ni d°s	M^)-
Sam.
(SddMa°n,e
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski
NAKOCN1NA: Cona A: uiesseCiia 3bu tetrtletna »00 polletna 1700. celoletna J200 lir. »ed. ljud. repub.	'n°ZpZ1^'
poštni tekoči ratun za STO ZVU. ^aložnlStvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374.	-	Za Jugoslavijo: Agencija demo	3	tisk*	^
Mubltana TvrSeva S4 tel J00'	*'	‘	“	“	‘	_	*	‘	"	-»«in*ni«tvo
• ekoCi ratnn Drl Komunalni Banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo