PREDVOLILNA OPRAVILA
PESTRA
Volitve, ki so pred nami, se po obsegu opravil razlikujejo od volitev v letu 1974. Pred štirimi leti smo namreč delegate v skupščine družbeno politične skupnosti volili spomladi, delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa pozno v jeseni istega leta. Tokrat so volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti hkrati, opravijo se na isti dan. To pa zahteva tudi temeljitejše priprave, pri katerih pa moramo upoštevati vse pozitivne izkušnje, ki smo jih spoznali v preteklem štiriletnem obdobju delovanja delegatskega sistema. Vse pozitivne izkušnje morajo postati temelj, iz katerega izhajamo tako pri volitvah kot pri oblikovanju in delovanju novih delegacij. Volitve bodo v delovnih organizacijah 9. marca 1978, v krajevnih skupnostih 12. marca 1978.
Katera opravila nas čakajo in v kakšnem roku jih moramo opraviti?
Predkandidacijski postopek se je pričel s sejo izvršnega odbora sindikata oziroma izvršnega odbora krajevne konference SZDL. Na teh sejah, ki so bile opravljene do 30. januarja 1978, so opravili naslednje naloge:
1.	sprejeli sklep o sklicu temeljne kandidacijske konference;
2.	iz vrst evidentiranih so oblikovali predlog možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti;
3.	izoblikovani predlog možnih kandidatov za člane delegacij so dali v obravnavo in dopolnitev zborom delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma zborom občanov v krajevnih skupnostih;
4.	na seji so oblikovali tudi predlog poslovnika za delo temeljne kandidacijske konference. Kandidacijski postopek se prične
s sklicom temeljne kandidacijske konference, ki morajo biti opravljene do 10. februarja 1978. Za območje občine Moziije smo se dogovorili, da bodo temeljne kandidacijske konference sestavljali vsi delovni ljudje v delovni organizaciji, sklicevali bomo zbore delovnih ljudi. V krajevnih skupnostih bomo sklicevali zbore občanov, na katerih bomo opravili kandiacijski postopek.
Na teh prvih sejah temeljnih kandidacijskih konferenc bomo opravili naslednje naloge: opravili naslednje naloge:
-	poslovnik o delu temeljne kandidacijske konference;
-	poročilo izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata oziroma SZDL o poteku politične aktivnosti o pripravah na volitve;
2)	obravnavali, uskladili in sprejeli:
-	predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščino občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti;
-	in sprejeli kandidatno listo za člane delegacij za skupščino občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti;
3)	obravnavali in zavzeli stališča do:
-	predloga kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine,
-	predloga možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah občinskih SIS;
-	evidentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SRS, za zvezni zbor in zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ ter možne kandidate za nosilce vodilnih funkcij v republiki;
4)	določili kandidata za prvo sejo občinske kandidacijske konference.
Na drugi seji temeljne kandidacijske konference, ki mora biti opravljena do 16. marca 1978, pa opravimo naslednje naloge:
1)	obravnavamo in sprejmemo poročilo ter oceno volilnih aktivnosti, ki so potekale med prvo in drugo sejo temeljne kandidacijske konference
2)	obravnavamo, uskladimo in predlagamo možne kandidate za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ
3)	obravnavamo in oblikujemo stališča o:
-	možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini, skupščinah SIS v občini ter za nosilce vodilnih funkcij v skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki
-	predlogih možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SRS
-	predlogih možnih kandidatov za zbor republik in pokrajin
-	predlogih možnih kandidatov za člane predsedstva SRS
4)	določimo delegata za drugo sejo občinske kandidacijske konference.
V občini opravi kandidacijski postopek občinska kandidacijska konferenca, ki na prvi seji:
1)	sprejme poslovnik o delu občinske kandidacijske konference;
2)	obravnava in sprejme poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL;
3)	odobrava dodatne predloge temeljnih kandidacijskih konferenc o možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora občine in skupščine SRS in določi predlog lsite kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine;
4)	z glasovanjem določi listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine;
5)	obravnava stališča in predloge temeljnih kandidacijskih konferenc glede predlaganih kandidatov za funkcije v republiki in federaciji;
6)	določi kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine;
7)	določi dva delegata za prvo sejo republiške kandidacijske konference,
Občinska kandidacijska konferenca opravi na drugi seji naslednje naloge:
1)	obravnava in sprejme poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja predsedstva občinske konference SZDL o opravljenih volilnih aktivnosti;
2)	razpravlja o dodatnih predlogih temeljnih kandidacijskih konferenc;
3)	določi kandidate za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS v občini;
4)	razpravlja o:
-	možnih kandidatih za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ;
-	predlogu kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine SRS;
-	predlogih za vodilne funkcije v skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki, skupščini SFRJ ter o možnih kandidatih za člane predsedstva SRS;
5)	izvoli delegata za drugo sejo republiške kandidacijske konference.
Preko vseh teh postopkov smo prišli do volitev, ki bodo, kot smo že zapisali, v četrtek, 9. marca v organizacijah združenega dela in v nedeljo, 12. marca 1978 v Krajevnih skupnostih.
In beli čudež seje vendarle zgodil
PROGRAM TEDNA KULTURE
Kulturna skupnost in zveza kulturnih organizacij občine Mozirje tudi letos, in sicer tretjič po vrsti, pripravljata kulturni teden.
Program prireditev je dokaj obširen in zelo pester, zato organizatorji pričakujejo dober odziv občanov, ki se bodo s tem oddolžili spominu na našega največjega pesnika Franceta Prešerna in hkrati dali priznanje in spodbudo kulturnim ustvarjalcem v svoji sredini.
PROGRAM:
Sreda, 8. 2. — Otvoritev kulturnega tedna v dvorani prosvetnega doma na Ljubnem ob 18. uri.
—	Podelitev Kajuhovih bralnih značk na osnovnih šolah Mozirje, Ljubno, Luče in Gornji grad.
Četrtek, 9. 2. - Igra „Bele vrtnice“ dramske sekcije PD Kokarje v Lučah ob 18. uri.
Petek, 10. 2. - Ob 10. uri vokalno instrumentalni koncert za učence gornjegrajske osnovne šole
—	Ob 12. uri vokalno instrumentalni koncert za učence osnovne šole Mozirje.
—	Potrčeva igra „Kreflova kmetija“ dramske sekcije PD Gornji grad v Mozirju ob 18. uri.
Sobota, 11. 2. - Finžgar-jeva igra „Razvalina življenja“ dramske sekcije PD Solčava v Lučah ob 18. uri.
-	Igra „Bele vrtnice“ dramske skupine PD Kokarje v Bočni ob 19. uri.
-	Igra „Naši trije angeli“ dramske skupine iz Mozirja v Gornjem gradu ob 19. uri.
Nedelja, 12. 2. — Koncert pevskega zbora Mozirje na Ljubnem ob 15. uri.
-	Igia „Zmeda nad zmedo“ dramske skupine PD Nova Štifta v Solčavi ob 11. uri.
-	Koncert delavske godbe na pihala občine Mozirje in moškega pevskega zbora Bočna v Mozirju ob 18. uri.
Ponedeljek, 13. 2. - Igra „Naši trije angeli“ dramske skupine Mozirje na Ljubnem ob 19. uri.
Torek, 14. 2. — Igra „Matura“ dramske skupine PD Ljubno v Kokarjah ob 19. uri.
Sreda, 15. 2. — Ob 17. uri v Mozirju: zaključek kulturnega tedna s podelitvijo priznanj zaslužnim kulturnim dekVcem občine Mozirje. Na prireditvi bodo gostovah solisti ljubljanske opere z odlomki iz opere Seviljski brivec. Zaključna prireditev bo v dvorani kina Dom v Mozirju.
j
OŽIVLJENA KULTURNA DEJAVNOST
V krajevni skupnosti Ljubno je vladalo na področju kulturne dejavnosti dokaj časa zatišje.
Posamezne in občasne prireditve se nikakor niso mogle razrasti v stalno in bolj pestro delo.
Resnično ak iivna je bila vseskozi le kino sekcija, ki je v največji meri dvorano v zadružnem domu tudi vzdrževala in obnavljala. Vrzel na tem področju je bila vse bolj očitna. V začetku lanskega leta je delo steklo in poslej iz dneva v dan dobiva vse večji razmah. Znatno vspodbu-do so kulturni delavci na Ljubnem dobili tudi v zaključkih in sklepih tedna Komunist.
Pričelo se je v maju ob krajevnem prazniku. Novo vodstvo prosvetnega društva, vodi ga Majda Urank, si je zadalo cilje, ki niso bili visokoleteči, njihova uresničitev pa je pomenila temelj nadaljnjega dela. Že takoj ob krajevnem prazniku so odprli knjižnico, ki jo številni občani poslej redno obiskujejo.
Zeleh so pripraviti kinopred-stave dvakrat tedensko in še kdaj za šolsko mladino, vendar jim to doslej zaradi težav z operaterjem še ni uspelo. Ob tradicionalnem flosarskem balu so pripravili prijeten sobotni večer med „flosarji“, svojo prvo pravo prireditev pa so imeli ob dnevu republike. Priznanje za njihovo dotedanje delo in spodbuda za naprej je büa tudi nabito polna dvorana. Ženski pevski zbor, ki pod vodstvom prizadevne Lenke Kralj tudi najbolj aktivno dela in se je prvič predstavil prav ob 29. novembru, je po vsaj 12 letih na Ljubnem v dvorani pripravil silvestrovanje, ki je prav tako več kot uspelo. Pevke bodo denar porabile za nakup oblek in druge potrebne opreme.
Z delom je pričel tudi moški zbor, ki ga vodi Jože Orešnik. Njihov cilj je poleg starejših pevcev v svoje vrste privabiti čimveč mladih, svoj prvi nastop pa bodo imeli ob kulturnem prazniku. Za ta praznik se uspešno pripravlja tudi dramska sekcija. Njeni člani pripravljajo igro, prav tako pa bodo proslavo in priložnostno igrico za dan žena.
To je nekaj podatkov o delu oživljenega prosvetnega društva na Ljubnem. Ti sicer niso nekaj posebnega, pomenijo pa veliko več in so predvsem napotek in obet za prihodnje delo. V bodoče nameravajo člani društva
poleg ostalih rednih dejavnosti opremiti dvorano in urediti oder. V svoje vrste bi radi pritegnili še več krajanov, zlasti mladih. Okrepili bodo tudi sodelovanje z ostalimi dejavniki v kraju, ki pa tudi doslej ni šepa-
lo.
Na koncu velja omeniti še prav vzorno sodelovanje z osnovno šolo, kjer so vedno naleteli na polno mero razumevanja in pomoči.
PRIJETNO SO PRESENETILI
Gledališka skupina prosvetnega društva v Mozirju je pripravila komedijo izpod peresa Sama in Belle Spewack „Naši trije angeh“. Delo je svojčas doživelo izreden uspeh v fdmski priredbi in je zato poznano tudi med nami. Tembolj je torej razveseljivo, da so se tako zahtevnega dela lotili mladi igralci, zbrani okrog režiserja Franja Cesarja. Obiskovalcev je bilo toliko, da v dvorani prosvetnega doma niso našli vsi prostora.
Pomeni torej, da ljudje v Mozirju in okohci radi gledajo svoje igralce in da so željni vedrine na odru. Smeha je bilo veliko tako, da smo lahko prepričani v posrečeno izbiro dela. Ljudje se radi zabavajo in zakaj jim torej ne bi ustregh, saj je menda za vsakogar najboljše zdravilo smeh.
Vsebina komedije omogoča igralcem in režiserju uspeh in dober sprejem pri gledalcih, vendar spada k temu tudi dobro obvladovanje besedila in vživeta igra. To smo z zadovoljstvom ugotovili tudi tokrat. Prav vsi nosilci vlog so bili posrečeno izbrani in so svoj delež tudi dobro odigrah. Seveda bi bila predstava brez ustrezne scene le na pol uspešna. Posebej je treba pohvaliti nazorno sceno, ki je bila prav tako delo Franja Ce-saija. Zagotovljeno je bilo torej vse kar pogojuje uspeh gledališke predstave, dobra igra in prepričljiva scena namreč.
Prvo delo v tej sezoni je dokaz, da so mozirski igralci s svojim režiserjem še v marsičem sposobni prijetno presenetiti krajane in ostale prebivalce doline. Če bi jim zato rekli hvala, bi bilo to verjetno manj, kot pa če izrazimo žehjo, da kmalu spet razveselijo svoje zveste gledalce s kakšnim dramskim delom.
A.	VIDEČNIK
„Preparatorstvo in gačenje živali.“
Kako čudno in pravzaprav že nevsakdanje učinkuje na nas takle napis, če ne že samo izgovorjene besede. Ob vseh neštetih poklicih, ki jih srečujemo in se z njimi seznanjamo iz dneva v dan in ob raznovrstnih obrtnih dejavnostih, je ekakor neizpodbitno, da prepaiatorstvo sodi v krog manj znanih in predvsem presneto redkih. Ni slučaj torej, če te tabla s takšnim napisom neustavljivo pritegne in vspodbudi v tolikšni meri, da nemudoma potrkaš na vrata in pokukaš v notranjost. Če je torej teh „posebnežev“malo, potem zanimanje za te sorte poklic ne more biti kaj prida veliko in stvar postane še toliko bolj zanimiva, če povemo, daje Ivo Kordež iz Nazarij, o katerem bo tekla beseda, še mlad mož. Mlada je tudi njegova delavnica v Šmartnem ob Dreti. Šele mesec dni ji bo, pa vendar je dobršen del ene izmed sten že napolnjen z raznovrstnimi pernatimi primerki, pa tudi nekaj dlakavih gozdnih prijateljev jim že dela družbo. Pogled v sosednji delovni prostor pove, da prava množica žrtev lovskih strasti v takšni ah drugačni obliki še čaka na „obdelavo“. Pretirane bojazni za posel torej ni, prej nasprotno, in pri-znatj je treba, da gre „mojstru“ delo dobro od rok.
„Takšne vrste poklica se moraš lotiti s srcem. Veselje in ljubezen do narave in do živali sta pogoj za to. Dodati moraš še pravo mero talenta in smisla za oblikovanje, pa gre. Res je, daje delo tudi umazano in daje pečanje z arzenom in njegovimi spojinami vse prej kot igra, pa vendar je to lep poklic, nikoh dolgočasen in niti najmanj rutinski. Spoznati moraš anatomijo vseh vrst Živah in se predvsem poglobiti v skrivnosti njihovega življenja in obnašanja. Zato je tudi gibanje v naravi in skrbno opazovanje njenih štirinožnih in krilatih prebivalcev sestavina tega dela in izpopolnjevanja.“
Da, izpopolnjevanja. To je še posebej pomembno, če upoštevamo, da v Sloveniji za pridobivanje potrebnih veščin ni prav nobene šole, pa naj je pomanjkanje preparatorjev še tako občutno. Šole ni, ker se mladi za ta poklic ne zanimajo, delno pa mogoče velja tudi obratno. Zato ni naključje, da je bil Ivo Kordež leta 1970 edini vajenec za to stroko v Sloveniji. Potrebno znanje sije pridobival v Celju, z delom, in ne v šoli.
„Ker vsaj približno sorodne šole ni, se v Celju nikakor niso mogli odločiti, kam naj me vtaknejo. Celo med frizerje so me pošiljali,“ rad pove z nasmehom. Strokovni izpit je opravil na gospodarski zbornici Slovenije in se lotil dela v Celju. Ker se je želel vrniti v Gornjo Savinjsko dolino, in zaradi takšnih ah drugačnih okoliščin, je Celje zapustil in se vrnil v Nazarje. Vendar s preparatorstvom ni nadaljeval. Nikakor ni mogel najti ustreznih prostorov, svoj delež pa je ristavilo tudi pomanjkanje za za-etek potrebnih sredstev in zaposlil se je v Gorenju - TOZD Mah gospodinjski aparati. Vendar dolgo ni zdržal, vleklo ga je nazaj k njegovemu delu. Tudi potrebe so storile svoje. Veliko občin namreč nima preparatorja in tisti, ki se s tem še ukvarjajo, so z delom založeni do vrh glave. Največkrat je potrebno kar osebno znanstvo, če lovec želi uspeti. Tudi mozirska občina seveda ni bila nobena izjema in odločitev je bila še tohko lažja, pa tudi pomoč, ki so mu jo vsi nudili ob ustanavljanju obrti, zato ni bila naključna. Okoliškim lovcem se sedaj obetajo lepši časi. To so tudi sami že dokazali, saj je imel Ivo Kordež dela dovolj že kar na začetku in ga mu tudi poslej ne bo manjkalo. Vsa potrebna dela opravlja sam, preparira pa vse vrste Živah. Brez problemov pa vendar ne gre.
„Imam dovoljenje za delo, nimam pa dovoljenja za nakup nujno potrebne arzenove spojine, brez katere delo ni možno. To mi preprečuje zvezni zakon, republiškega pa niti ni. Upam pa, da se bo z nekoliko razumevanja tudi to uredilo. Pa še nekaj je. Skoraj se bojim, da sam dela ne bom zmogel. Čez nekaj časa bi zato bil pripravljen vzeti koga v uk. Če se bo le našel kdo med mladimi, ki bi se dela lotil s pravim in resničnim veseljem.“
JAMSKI PREBIVALKI NA LEPI NJIVI
Zelo prijazen kraj blizu Mozirja je Lepa njiva, ki nima le zanimive cerkve ter lepega okolja, pač pa je znana tudi kot kraj, kjer prebivalci dobro kmetujejo. Pa spregovorimo nekaj besed o cerkvi, ki je lep kub turnozgodovinski spomenik. Posvečena je materi božji in se omenja že leta 1493. Cerkveni zvonik so zgradili leta 1668. Zanimivo je, da je bila cerkev vse do leta 1770 znotraj pokrita z lesenim stropom in šele tega leta sojo obokah. V neposredni bližini je naselje Završe, ki se omenja že v letu 1241 in je torej zelo staro. Teh nekaj besed le za uvod, da na kratko predstavimo nekatere zanimivosti.
V Korpnikovem gozdu, kakšnih 300 metrov od ceste, pridemo mimo Rajšterja na strmo pogočje globokega jarka nad Tripotokom. Domačini pravijo temu predelu Repe.
Tam naletimo na dve votlini, ki sta od dima počrneli, kar daje na prvi pogled videz, da so tod okoh ljudje kurili in se morda greh. Ko pa povprašaš domačine o obeh skalnih vothnah ti povedo zanimivo zgodbo, ki je ne gre pozabiti.
Pred prvo svetovno vojno sta v teh vothnah živeh dve sestri vse do leta 1916, ko je ena od obeh umrla.
Pri Molovniku vedo povedati, da sta se sestri zavestno podah v samoto in si našli skalno zatočišče nad Tripotokom. Po pripovedovanjih starejših se spominjajo, da sta bili obe
OBVESTILO
Osnovna šola Ljubno ob Savinji obvešča, da bo vpis v malo šoio za otroke rojene 1971 in januarja, februarja in marca 1972 v ponedeljek 70. februarja od 8. do 1. ure.
Za vpis potrebujete izpisek iz rojstne matične knjige.
Ravnateljstvo
sestri med ljudmi zelo priljubljeni in da sta za vsakdanji kruh pridno delah pri okoliških kmetih. Ena, da je celo na Koroško hodila ajdo žeti, tako je bila delavna V pečini sta imeh vsaka svoj prostor, kar se lepo vidi še danes in neke vrste shrambo še posebej. Baje je bil sprednji del vothne zaprt z leseno pregrajo in sta tako živeli kot jamski ljudje v skali, ki jima je nudila varno, vendar nevsakdanje zatočišče. Pravijo, da sestri sicer nista bili čudaški. Ni znano, zakaj sta se torej odločili za življenje v votlini, vendar se domneva, da je bil to neke vrste beg pred določeno sredino, v kateri sta prej živeh.
Molovnikova gospodinja, ki je sicer doma na Korpnikovem, pa iz svojih spominov na obe „pečneli“, kakor so jima ljudje takrat pravih, še pove, da sta se sestri imenovah Johana in Franca ter da sta menda imeh vsaka svojo hčerko, ki sta prav tako živeh z njima v vothni nad Tripotokom.
Aleksander Videčnik
PREVISOKE PARTICIPACIJE
Svet za zdravstvo in socialno politiko pri OK SZDL Mozirje je na svoji zadnji seji razpravljal o osnutku samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz programa občinske zdravstvene skupnosti. Sklepov zaradi nesklepčnosti niso sprejeli, na podlagi utemeljenih pripomb v razpravi pa so oblikovah nekaj stališč.
Višino predlaganih participacij sprejemajo s pridržki, ker so za nekatere oblike zdravstvenega varstva, zobozdravstvo na primer, pretirano visoke. To velja tudi za nekatere druge obhke, od katerih je v vehki meri odvisno počutje, prizadetih oseb. Sem sodita vsekakor vid in sluh. Za znižanje stroškov na zdravstvenem področju se bo morala z ustreznimi organizacijskimi ukrepi zavzeti tudi sama zdravstvena služba. Prisotni člani komisije so bili mnenja, da bi bili zavarovanci pripravljeni plačevati realno povišano stopnjo prispevka, če ukrepi za pocenitev ne bi dah zadostnih ekonomskih učinkov. Med drugim so člani tudi menih, da so določbe o regionalni solidarnosti premalo obdelane in zato nejasne.
.§iiiMmiiiiiinimiii)iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiii=
1 KOMUNALNO PODJETJE	1
I MOZIRJE	1
I	ponovno objavlja	=
I	prosto delovno mesto:	|
J	REFERENTA	|
I	za delo v strokovnih službah	za	samoupravno komunalno |
§	interesno skupnost	§
I	POGOJI:	i
=	— srednja ekonomska šola	|
i	— dve leti delovnih izkušenj	|
§	Za delovno mesto je določeno	poskusno delo. Ponudbe spre- i
i	jema kadrovsk a služba 8 dni po objavi.	|
=iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
Udeležend in predavatelji podčastniškega tečaja v Mozirju
NOVI PODČASTNIKI
Za izvajanje nalog, kijih gasilskim organizacijam nalaga zakon o varstvu pred požarom, so poleg kvalitetnega orodja in opreme potrebni še strokovno usposobljeni operativni gasilci. Strokovno usposabljenje operativnih kadrov je mogoče le s tečaji, predavanji, praktičnimi vajami in z intenzivnim spremljanjem strokovne literature. Najpomembnejši so vodilni kadri, gasilski častniki in podčastniki. Medtem, ko je organizacija izpitov za gasilske častnike in višje gasilske častnike v pristojnosti republiške gasilske zveze, je organizacija tečajev za podčastnike pri občinskih gasilskih zvezah.
Glee na te pristojnosti in na realne potrebe po gasilskih društvih je občinska gasilska zveza v sodelovanju z zavodom za požarno varnost v Celju pripravila novembra in decembra gasilski podčastniški tečaj. Udeležence so prijavila vsa gasilska društva, razen Rečice ob Savinji, ki ima dober poveljniški kader. Prijavljenih je bilo 35 kandidatov iz 14 gasilskih društev. Predavanja in zaključni izpiti so bili v mozirskem gasilskem domu.
Strokovne predmete so predavali strokovnjaki zavoda za požarno varnost iz Celja in domači častniki Udeleženci so pridno sledili predavanjem, kar potijuje tudi uspeh na zaključnih izpitih. Od 35 udeležencev jih je 34 uspešno opravilo izpit in le eden je imel popravni izpit, ki pa ga je tudi že opravil. Tako so gasilska društva dobila 35 podčasni-kov in za toliko okrepila poveljujoči kader. Snov je bila sorazmerno obsežna, saj je obsegala kar deset pred-
metov. Naloga gasilskih društev bo sedaj, da bodo na občnih zborih, ki so pred njimi, vključila nove podčastnike v aktivno delo.
Razumljivo je, da s tem, ko so udeleženci opravili izpite in si pridobili naziv gasilskega podčastnika, niso osvojili vsega potrebnega znanja in rutine. Zato se bodo morali še izpopolnjevati s praktičnim delom pri raznih vajah, tekmovanjih, seminarjih, z individualnim izobraževanjem in podobno. Pridobljeno znanje bodo lahko s pridom uporabili pri svojem vsakodnevnem delu v gasilskih organizacijah in na delovnem mestu. To pridobljeno znanje bodo seveda morali prenašati še na ostale člane gasilske organizacije, da se bo s tem operativna dejavnost še bolj okrepila.
Medtem, ko smo zaenkrat uspeli usposobiti dovolj podčastniškega kadra, pa tega za častniškega ne moremo trditi. Prav tako v občinski gasilski zvezi nimamo nobenega višjega gasilskega častnika. S tem delo ni onemogočeno, želja pa je, da bi se sposobni podčastniki in častniki odločili za polaganje izpitov za gasilske častnike in višje častnike. Te vrstice naj bodo tudi njim v premislek, da bi se odločili za polaganje omenjenih izpitov.
Občinska gasilska zveza se zaveda pomembnosti strokovne usposobljenosti zlasti operativnih kadrov, zato bo takšno uspodabljanje podpirala tudi v bodoče. V ta namen bo še naprej pripravljala seminarje in predavanja in bo z njimi krepila strokovno, družbeno in društveno za-vest.	p, h.
Odbor za medsebojna razmerja ISKRA IEZE - TOZD FERITI,
Ljubljana, Stegne 19
objavlja
prosto delovno mesto
MOJSTRA POSLOVNE ENOTE V SOLČA VI
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	srednja izobrazba elektro ali strojne smeri oz. KV električar ali KV strojni ključavničar z dve leti prakse
—	moralna in politična neoporečnost.
Poskusno delo traja tri mesece. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
Poslovni enoti v Solčavi in na Ljubnem objavljata delo na domu pri montaži feritnih elementov.
Interesenti za delo na domu lahko dobe potrebna pojasnila v poslovnih enotah v Solčavi in na Ljubnem.
ISKRA IEZE - TOZD FERITI
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO
RAZPISUJE NA TEČAJ
za sprejem učencev v vojaške gimnazije in gojencev v srednje vojaške šole v letu 1978, in sicer:
Za učence vojaških gimnazij:
—	letalske gimnazije „MARŠAL TITO" v Mostarju,
—	vojaške gimnazije „BRATSTVO I JEDINSTVO" v Beogradu,
—	vojaške gimnazije „IVO LOLA RIBAR" v Zagrebu,
—	vojaške gimnazije „FRANC ROZMAN - STANE" v Ljubljani (samos področja SR Slovenije).
Za gojence srednjih vojaških šol:
—	srednje vojaške šole kopenske vojske v Sarajevu,
—	tehniške srednje vojaške šole kopenske vojske v Zagrebu,
—	letalsko-tehnične srednje vojaške šole v Rajlovcu,
—	mornariško-tehniške srednje vojaške šole v Splitu,
—	intendantske srednje vojaške šole v Sarajevu,
—	sanitetne srednje vojaške šole v Novem Sadu.
Pogoji natečaja:
Natečaja se lahko udeležijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so redni učenci Vlil. razreda osemletk;
—	da so VII. razred končali najmanj z dobrim uspehom in da imajo v matematiki, fiziki in kemiji najmanj oceno dobro,
—	da so rojeni leta 1962 ali kasneje.
—	da so zdravi in sposobni,
—	da niso bili sodno kaznovani in da niso v kazenskem postopku,
—	da imajo priporočilo občinskega upravnega organa za LO,
—	da imajo soglasje staršev — skrbnikov.
Natečaj velja do 15. marca 1978. leta.
Podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite pri občinskem upravnem organu za LO.
Prošnje za sprejem v eno izmed navedenih vojaških šol bo sprejemal oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Mozirje do 20. 2. 1978.
ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO SO MOZIRJE
ZUNANJE PTICE POZIMI
začeli krmiti, nikar ne prenehajmo s svojo dobrotljivostjo, ker bomo s tem precej ptičkov pokončali;
-	krmilnice postavljamo tako, da bodo varne pred ujedami, mačkami in surovimi ljudmi, zlasti pred nevzgojenimi otroci, ki včasih premrle in sestradane ptice obstreljujejo z zračnimi puškami.
Ob tem velja še zlasti opozoriti starše in vzgojitelje, ki lahko s pravilnim navajanjem t k ljubezni do narave in zlasti do trpečih ptic, opravijo zelo koristno vzgojno delo;
-	paziti moramo, da je krmilnica vedno čista;
-	nikar ne dajajmo pticam hitro pokvarljive hrane, kot so mehke krušne drobtine, ki se v želodčku ptic razkrajajo;
-	najboljše je zrnata hrana (seme sončnic, konoplja, proso, pšenica, oves itd.) Toda brez soli!
Krmilnice sredi mesta ali trga še zdaleč niso koristne kot tiste na robovih gozdov, v parkih in vrtovih. To predvsem zaradi tega, ker je tukaj največ takih ptic, ki prinašajo našemu gospodarstvu veliko koristi, saj v poletnih mesecih uničujejo nezaželjeni mrčes.
Stanko KOTNIK
Sneg je končno le zapadel, mraz je pritisnil, to pa je čas, ki prinaša našim pticam vrsto tegob in težav. Rad bi opozoril na to; kako jim lahko pomagamo v mrzlih zimskih dneh, ko si same ne morejo najti hrane. V najhujši preizkušnji, ko sneg pokrije hrib in dol ter ledena skorja oklene drevje in hišna slemena, pomrje največ ptic. Priskočimo jim na pomoč!
Človek je že zdavnaj vzljubil ptice, ki ga s svojim lepim petjem spremljajo vsepovsod. Načrtno smo jih pričeli ščititi leta 1902, koje bi la v Parizu sklenjena mednarodna konvencija o zaščiti zunanjih ptic. To je sprožilo splošno pobudo za varstvo ptic. Med številne komponente varstva sodi tudi zimsko krmljenje. Ptice, ki pozimi ostajajo pri nas, so predvsem zrnojede, z le nekaj izjemami.
Pri krmljenju je treba upoštevati naslednja pravila:
-	nikar ne začnimo krmiti ptic, dokler to ni potrebno;
-	nehajmo krmiti takoj pomladi, ko si ptice že lahko same najdejo hrano;
-	če smo postavili pred snegom in vetrom zavarovalno krmilnico in
IZKUŠNJE
Z uveljavitvijo delegatskega sistema so v našem družbenopolitičnem življenju nastale globalne vsebinske, kvalitetne in organizacijske spremembe, s katerimi smo bistveno okrepili samoupravni značaj oblasti ter zagotovili možnosti sodelovanja pri uresničevanju oblasti slehernemu delavci in občanu. Tudi v mozirski občini smo v dosedanjem obdobju dosegli pomembne rezultate, vendar z njimi ne smemo biti zadovoljni, čeprav se ob tem zavedamo tudi dejstva, da resničnih delegatskih odnosov ni mogoče ustvariti preko noči. Zaradi tega je naloga vseh, zlasti pa družbenopolitičnih organizacij, da po svojih močeh in z največjo mero prizadevanj zagotavljajo pogoje, na podlagi katerih bo čas do uveljavitve resničnih delegatskih odnosov čim krajši.
Občinska skupščina je v sodelovanju z vsemi ustreznimi dejavniki ugotovila nekaj dobrih rešitev, se soočila z vsemi pomanjkljivostmi in sprejela ustrezne sklepe. Med ugotovitvami je navedeno, da so delavci in občani sprejeli delegacije kot pomemben del odločanja, vendar so še vedno prisotna mnenja, da so delegacije organ, izvoljen za delovanje občinske skupščine, ne pa tudi in predvsem organ za uresničevanje tistih potreb, zahtev in interesov, ki so širšega družbenega značaja in jih delavci in občani v svoji temeljni sredini ne morejo rešiti.
Določene težave nastopajo tudi zaradi premajhne aktivnosti v času prvih volitev delegacij. Pri tem so namreč premalo upoštevali načela enakopravnega zastopanja vseh delov delovnega procesa in socialne strukture delegacij. Vse preveč je uspešnost njihovega delovanja odvisna od osebne zavzetosti vodje delegacije. Povsod kjer se je vodja odgovorno in vestno lotil svojega dela je delo delegacij vsaj zadovoljivo. Ob tem seveda velja tudi resnica, da so v teh primerih nekatere odločitve delegacij preveč subjektivno obarvane. Problem je tudi fluktuacija delegatov, ki so v znatnem številu izgubili delegatske pravice in s tem ponekod v veliki meri okrnili delo delegacij.
Konferenca delegacij, ki bi morala biti organizacijska in metodološka oblika delovanja in usklajevalec stališč, je pogosto vendarle samo oblikovalec stališč. Zlasti je to seveda negativno, če delegati v temeljnih delegacijah nimajo obliko-
KORISTEN NAPOTEK
vanih stališč svojih temeljnih sredin. Šepa tudi povezanost med delegacijami, samoupravnimi organi, strokovnimi službami in družbenopolitičnimi organizacijami. Posledice takšnega stanja se kažejo v tem, da delegacije ne izoblikujejo vedno najboljših stališč in predlogov.
Delegate bi morali vabiti na posamezne seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, saj bi na ta način našli odgovore na marsikatero nerazjasnjeno vprašanje. Delegacijam so premalo pomagale tudi strokovne službe. Prav zaradi tega so delegati aktivnejši v tistih vprašanjih, ki jih najbolj neposredno zadevajo in ki jih bolje poznajo, zelo malo pa se vključujejo v razprave o najpomembnejših gospodarskih problemih in vprašanjih.
Zaradi tega se je delo delegacij v največ primerih zreduciralo na sestajanje pred sejami skupščin in na sprejemanje stališč do obravnavanih gradiv. Po
vezanost temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in skupščin v pretežni meri temelji na delegatih, sprejeta stališča pa so v glavnem lestališča delegacij in le poredko stališča vseh subjektov temeljne organizacije ali krajevne skupnosti. Premalo je bilo tudi pobud za obravnavanje določenega vprašanja. Družbenopolitične organizacije so k boljšemu delu delegacij premalo prispevale. Manjkalo je moralnih spodbud delegatom in po drugi strani je manjkalo tudi ocen njihovega dela, v zadnjem času pa preseneča podatek, da delo delegacij proti koncu mandata vse bolj slabi.
Iz vseh teh ocen je moč strniti obilo koristnih predlogov in ugotovitev, ki bodo pripomogle k nadaljnjem poglabljanju delegatskega sistema. To je pomembno še zlasti zaradi tega, ker bo treba vse prisotne pomanjkljivosti odpraviti in vse dileme razčistiti v predvolilnem postopku.
OBVESTILO
Osnovna šola Mozirje obvešča, da bo vpisovala v 1. razred otroke, rojene v letu 1971, po naslednjem razporedu:
Za osnovno šolo Mozirje in Lepo njivo:
-	20. in 21. 2. 1978 od 14. do 16. ure v tajništvu šole Mozirje
Za osnovno šolo Nazarje:
-	20. in 21. 2. 1978 od 14. do 16. ure v šoli Nazarje
Za osnovno šolo Rečica:
-	20. in 21. 2. 1978 od
14.	do 16. ure v šoli Rečica
Za osnovno šolo Šmihel:
-	20. 2. 1978 od 12 do
15.	ure v šoli Šmihel.
Ob vpisu je treba predlo žiti izpisek iz rojstne matič ne knjige.
ZA VODILNE FUNKCIJE
KANDIDATI
Predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikata Mozirja sta na skupni seji dne 24. januarja 1978 izoblikovali stališče o evidentiranih možnih kandidatih za družbeno politični zbor skupščine občine Mozirje ter nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Za nosilce vodilnih funkcij so evidentirani naslednji možni kandidati:
—	za predsednika skupščine občine Mozirje: HINKO ČOP
—	za podpredsednika skupščine občine: ANTON RESNIK
—	za predsednike zborov skupščine občine pa:
—	zbor združenega dela: MARKO PURNAT
—	zbor krajevnih skupnosti: IVICA KOZOVINC
—	družbenopolitični zbor: EDI HERMAN
—	za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Mozirje: ANTON VRHOVNIK
Možni kandidati za nosilce vodilnih funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti so:
—	občinska skupnost vzgoje in izobraževanja: predsednik:
FRANC ŠTIGLIC, predsednik 10: FRANC VALTE
—	občinska kulturna skupnost:	predsednik skupščine:
ANTON ACMAN, predsednik IO: PETER ŠIRKO
—	občinska raziskovalna skupnost: predsednik skupščin-e: ANTON ZAVOLOVŠEK, predsednik IO: JOŽE KORBER
—	občinska zdravstvena skupnost: predsednik skupščine: NIKOLAJ MARJANOVIČ, predsednik IO: FRANC FIRST
—	občinska skupnost socialnega skrbstva:	predsednik:
skupščine: FRANJA SUHO-REPEC, predsednik IO: ZORA BIDER
—	občinska skupnost otro-
škega varstva: predsednik skupščine: JOŽICA PEČOVNIK, predsednik IO:	STANE
KRANJC
—	skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja: predsednik skupščine:' STANKO PRODNIK, predsednik IO: PAVLINA JOŠT
—	samoupravne interesne
skupnosti za zaposlovanje: predsednik	skupščine:
FANIKA KRIŽNIK, predsednik IO: RADO RAKUN
—	samoupravne interesne skupnosti za stanovanjsko problematiko: predsednik skupščine: RAJKO SELIŠNIK, predsednik IO: SILVO JOŠT
—	skupnost socialnega varstva:	predsednik skupščine:
ANTON KREFELJ, predsednik IO: MARTA ŽAGAR
—	občinska telesnokulturna skupnost: predsednik skupščine: KRISTJAN PLANOVSEK, predsednik IO: JANEZ ŽAGAR
PREDSEDSTVO OK SZDL Mozirje
RAZPIS
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje, komisija za socialno zdravstvena vprašanja borcev NOV obvešča vse borce NOV, da bo letos sprejemala vloge za dodelitev kreditov do 15. marca 1978. Vlogi je potrebno priložiti: fotokopijo odločbe o priznani posebni dobi ter zemljiškoknjižni izpisek.
Prosimo, da se roka držite in vlogo dostavite na naš naslov do 15. marca 1978. Vloge, kijih bo združenje prejelo po tem roku, komisija ne bo obravnavala.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
NOVA PREIZKUŠNJA SOUDARNOSTI
V mozirski občini se izteka čas prvega samoprispevka, ki so ga občani izglasovali na referendumu pred štirimi leti. Solidarnost vseh občanov je prišla v polni meri do izraza, njeni sadovi pa so vidni v novih šolskih objektih po vsej dolini. Večji del začrtanega programa je bil uresničen, preostali del pa bo treba realizirati z novim referendumom. In ne samo to, odpirajo se tudi številne in nujne potrebe po izgradnji še drugih infrastrukturnih objektov v vseh krajevnih skupnostih. Zato je poleg izgradnje šol drugi temeljni smoter novega referenduma soudeležba sredstev pri financiranju omejenih infrastrukturnih objektov.
Komisija za razpis referenduma je že sestavila program izgradnje vzgoj-no-varstvenih ustanov. Najprej bo treba izpolniti neuresničen del programa sedanjega samoprispevka, potem zgraditi posebno šolo v Mozirju, adaptirati šolo v Šmartnem in zgraditi večnamenski prostor ter obnoviti šoli v Solčavi in Šmihelu.
Posebna šola je bila v prvem programu predvidena v Bočni, vendar je bila ta možnost premalo proučena in proti njej govore številna dejstva. Sprva je bila predvidena kot šola internatskega tipa. Ta možnost bo zaradi najmanj dveh razlogov verjetno odpadla. Prvi je v tem, da želi imeti pretežna večina staršev otroke v času šolanja doma, drugi pa je v tem, da bi bila šola tega tipa predraga, tudi zaradi tega, ker je sedanje šolsko poslopje premajhno, obnavljanje pa bi znatno dvignilo stroške.
Tudi sicer je Bočna zaradi prometne urejenosti, kakršna je v občini, od ostalih krajev v veliki meri odmaknjena in bi bili dodatni prevozni stroški preveliki. Bolj umestna bi torej bila posebna šola v Mozirju. V občinsko središče se namreč stekajo vse prometne zveze in potrebne učilnice ne bi terjale prevelikih sredstev, ker bi se pridobile v sedanjih prostorih mozirskega vrtca. Glede na potrebe bodo morali namreč v Mozirju zgraditi nov 6 oddelčni vrtec.
Pojavlja se vsaj še en problem. V programu je bila predvidena tudi • rekonstrukcija šole v Lepi njivi. Komisija ob tem meni, da bi bilo veliko bolje otroke tega področja vključiti v mozirsko šolo. Kakovost pouka v čistih oddelkih je brez dvoma na mnogo višji ravni kot v kombiniranih. Omeniti velja tudi dejstvo, da se število oddelkov v Mozirju ne bi dvignilo, kar je vsekakor v prid gospodarnosti. Takšna zamisel seveda zahteva ureditev prometne povezave z Lepo njivo, kar pa bo tukajšnjim prebivalcem samo v prid.
Poleg tega obsega programa še izgradnjo pionirskega letovišča v Izoli, rekonstrukcijo šole v Mozirju, izgradnjo internata v Lučah in vrtca v Šmartnem. Sofinanciranje izgradnje doma v Izoli bo brez dvoma nujno. Sedanji dom, v bistvu tabor z dotrajanimi montažnimi hišicami, bodo namreč leta 1979 zaradi gradnje nove ceste porušili. Skupščina tamkajšnje občine je novo lokacijo že določila in priložnosti ne bi kazalo izpustiti iz rok. Zaradi možnosti, ki jih nova lokacija nudi, bi lahko dom porabili tudi za šolo v naravi in ne le za letovanje. Nedvomno je, da opravičila za zamujeno priliko ne bi lahko našli. Otrokom bomo v mozirski občini
morali še vnaprej nuditi morje, saj je za njihovo rast, razvoj in zdravje več kot potrebno.
Višek sredstev bi se porabil za financiranje infrastrukturnih objektov po krajevnih skupnostih. Za zbiranje in delitev teh sredstev so pri-
pravljene tri možnosti in za eno od teh se bomo morali odločiti čimprej, predvsem pa bomo morali prebivalci Gornje Savinjske doline na prihodnjem referendumu zopet potrditi svojo solidarnost. V to dvomi le malokdo.
Predvsem najmlajšim je namenjena naša solidarnost
OH, Tl SLOVENŠČINA!
Res je, da sem oddajo s prikupno zvenečim slovenskim imenom „kulturne diagonale“ gledal že pred tedni, pa vendarle. Če nadaljujem nekako v stilu naslednjih prispevkov v tej oddaji, nioram povedati, da sem bil direktno frapiran. Kako tudi ne bi bil. Prijazni urednik je namreč meni in vsem ostalim Slovencem seveda, nadvse resno obljubil, da bomo poslej na ekranu ljubljanske televizije lahko videb malce več slovenščine. Krasno, tudi to bomo morali preživeti, predvsem pa to, da že kar v naslednjih prispevkih v tej oddaji, in v vseh naslednjih oddajah, nismo bili deležni malce več, ampak malce manj slovenščine. Eksemplov za to je bilo več kot dovolj in o njih mimogrede v nadaljevanju. Frapiralo me je namreč še nekaj drugega. V razpravi o vrednotenju izobraževanja v naši družbi sem namreč zvedel zanimiv podatek, da v naši družbi njeni NIŽJI sloji to izobraževanje vrednotijo še vedno simbolično, pri VIŠJIH slojih pa je že opaziti premik k funkcionalnemu vrednotenju. Razlaga za gledalce, ki tega mogoče niso razumeli, je dovolj jasno pokazala, da simbolično vrednotenje temelji na statusnih simbolih. Ob tem sem se nedvomno zavedel, da pripadam k nižjim družbenim slojem, ki izobraževanje torej vrednotijo simbolično in ne funkcionalno kot bi se spodobilo. Bil sem žalosten.
Po novih merilih še nisem funkcionalno ovrednoten, za uspeh pri simboličnem pa mi manjka še statusni simbol in torej ne morem napredovati v kateregakoli izmed višjih družbenih slojev. Vse pa kaže, daje oddaja namenjena prav njim.
Urednik je tudi obljubil, da se bodo v prihodnje potrudili in izboljšali tudi rabo še preostalega kančka slovenščine. Eksempl: ne bomo več pristopali k tem ali onem in bomo pač storili kaj drugega. To sem storil tudi sam. Vso svojo aktivnost sem namreč kanaliziral v edini še neiztrošeni potencial tega momenta — pristopil sem k ugašanju TV aparata.
J. P.
Na podlagi 94. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ št. 18/65) in 9. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 22/74)
POZIVAMO
vse mladince, rojene 1961. leta, da se vpišejo v vojaško evidenco. Vpis bo na krajevnem uradu, kjer mladinec stalno prebiva ali na oddelku za notranje zadeve —matični urad SO Mozirje.
Vpis bo od 1. 2. 1978 do 15. 2. 1978.
Mladince, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča ali so izven kraja stalnega bivališča zaposleni, lahko vpišejo v vojaško evidenco ožji sorodniki s predložitvijo ustreznih dokumentov.
Kdor se pozivu ne bo odzval je odgovoren za prekršek po 69. členu zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ, št. 22/74) za katerega je predpisana denarna kazen od 500 do 2000 dinarjev ali zapor do 30 dni.
NAČELNIK Oddelka za ljudsko obrambo Janez ŽAGAR I. r.
GTP TURIST Mozirje
objavlja naslednje prosto delo in naloge:
—	vodenje računovodstva.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 1 (eno) leto delovnih izkušenj ali
—	da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 (tri) leta delovnih izkušenj.
V
Delo je za nedoločen čas in s tremi meseci poiskusnega dela.
Kandidati naj vložijo vloge z dokazili na upravo podjetja 63331 Nazarje 2 najkasneje do 15. februarja 1978.
DOBRI TURISTIČNI OBETI
Gornja Savinjska dolina nedvomno sodi med turistično zelo zanimiva in privlačna slovenska področja. Kljub nadvse ugodnim možnostim za razvoj turistično-gostinske dejavnosti, pa turistična ponudba vse bolj zaostaja za razvojem drugih predalov, tako po količini kot po kakovosti. Resnično pičel razvoj jo je pripeljal na rep ustvarjalcev narodnega dohodka v občini, kjer je udeležena le s štirimi odstotki. Za takšpo stanje je kriva predvsem velika razdrobljenost in nepovezanost zmogljivosti. To dejstvo je na dlani, pa vendarle večletne razprave in težnje po nujnem združevanju doslej niso rodile nobenih sadov. Propadel je tudi edini poiskus združevanja med Izletnikom in Turistom in vsi dogovori o tesnejšem poslovanju so bili zaman. Res je, da so takšno stanje v veliki meri pogojili objektivni razvojni vzroki, res pa je tudi, da vsa opravičila vse bolj izzvenijo v meglo. Potrebno bo ukrepati, preprečiti zaostajanje in Gornjo Savinjsko dolino dvigniti z nič kaj zavidljive ravni nekakšnega rezervata perspektivnega turizma. Tudi zato, ker je, po znanstvenih ugotovitvah, v občini Mozirje kar 95 odstotkov vseh površin primernih za razvoj turizma in ves ta prostor dopušča 10.100 ležišč. To pomeni, da je objektivno možno turistično ponudbo povečati za skoraj desetkrat in v znatni meri razvijati stacionarni, izletniški in športni turizem.
Tokrat pa vendarle ne bo treba ugotavljati že zdavnaj znanih dejstev in tega kar naj bi bilo, temveč velja spregovoriti o prvem večjem in za razvoj turizma nadvse pomembnem koraku, ki sta se ga odločila storiti Zgornjesavinjska kmetijska zadruga in GTP Turist iz Mozirja. Glede na vse omenjene potrebe in v skladu z zakonom o združenem delu sta oba partnerja sklenila združiti svoje zmogljivosti in s tem zagotoviti večjo povezanost in reprodukcijsko sposobnost gostinsko-turističnega gospodarstva v občini. Podlaga za ustanovitev nove temeljne organizacije združenega dela je med drugim tudi družbeni načrt razvoja občine Mozirje za obdobje 1976-1980, ki prav tako poudarja združitev razdrobljenega gostinstva in enoten koncept turističnega razvoja.
Postopek združevanja se je zaradi oklevanja Turista nekoliko zavlekel. Pred časom so v tej organizaciji ven-
darle in zelo uspešno izvedli referendum in pot je odprta. V Zgornje-savinjski kmetijski zadrugi so takšno odločitev na ravni samoupravnih organov in na zborih delavcev že sprejeli, ponovno bodo na zborih o tem spregovorili februarja in v marcu odločitev potrdili na referendumu. Priprava referenduma na zadrugi je namreč zaradi kmetov in značaja njihovega dela dokaj zahteven posel, zato bodo razpravo in sprejem tega sporazuma združili z razpravo in sprejemanjem samoupravnih aktov. Ob tem seveda ne kaže zanemariti dogovora, da že od prvega januarja poslujejo kot, da so že združeni. Zastavili so si cilj, da se samoupravno organizirajo z začetkom drugega letošnjega polletja. Zavedajo pa se, da jih bo pri tem oviral sedanji zakon o združevanju kmetov, ki še ni usklajen z zakonom o združenem delu. Tudi zato velja počakati in kasneje urediti probleme, zlasti na področju kooperacijskih odnosov.
Prednosti združevanja so več kot očitne. V sklopu temeljne organizacije bo že sedaj 40 odstotkov zmogljivosti doline, konkurenčno obnašanje bo zamenjala enotna poslovna politika in ustvarjene bodo velike možnosti za uresničevanje investicijskih programov. Kmečki turizem bo postal sestavni del enotne turistične ponudbe in bo tesno navezan na družbeni sektor gostinstva Z enotno osrednjo recepcijsko službo bodo zagotovili tudi enotnejšo ponudbo in prodajo zmogljivosti, usklajen nastop na tržišču pa bo zagotovil njihovo boljše koriščenje in podaljšanje turistične sezone. Laže bodo tudi poskrbeli za kadre, se povezovali navzven in še je obilo prednosti.
Natančno izdelan in opredeljen je načrt najnujnejših vlaganj do leta 1980. Ta vlaganja bodo tehtna osnova za nadaljnji räzvoj. Za vse te investicije bodo potrebovali 33,000.000 dinarjev, ki jih bodo zagotovili z lastnimi sredstvi, s sovlaganji in vročitvami ter s kreditom poslovne banke. S tem bodo pridobili 380 restavracijskih sedežev in 200 ležišč kar bi, skupaj s 400 ležišči pridobljenimi v tem času ria 35 preurejenih kmetijah, pomenilo 250 odstotno povečanje pri številu postelj in 80 ' ' ‘ pri restavracijskih zmoglji-
Skoraj neizčrpne so možnosti razvoja kmečkega turizma na visokogorskih kmetijah
Tudi izročilo je del turistične ponudbe
vostih, zanemariti pa ne velja bistvenega izboljšanja kakovosti in pestrosti ponudbe. Pomembno je tudi to, da so z delom že pričeli. Recep-cijska služba bo zaživela v kratkem in se bo vanjo vključil tudi Izletnik. Pred zaključkom je izgradnja štiri-steznega kegljišča v Mozirju. Nadaljevanje tega je načrt za izgradnjo depandanse hotela Turist ob Savinjskem gaju, ki bo zapolnila obstoječo vrzel v nočitvenih zmogljivostih pa tudi večnamenska jedilnica in drugi prostori ne bodo odveč. Idejni načrti so pripravljeni, dela pa bodo stekla jeseni
Investicijski načrti segajo še dalje. Po zaključenem posodabljanju in
izgradnji manjših in najnujnejših infrastrukturnih objektov do leta 1980 se bo treba lotiti gradnje novega hotela in večjih objektov, s katerimi bi zapolnili praznino na področju infrastrukture. Načrtov je torej veliko in zahtevni so, hkrati pa so tudi pogpj za pravi razvoj gornje-savinjskega turizma. Zato bo potrebna širša družbena pomoč in sodelovanje združenega dela, predvsem pa ne bo odveč obilnejša mera razumevanja in podpore vseh ostalih dejavnikov. V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi in v Turistu so krenili na novo pot, ki je nadvse obetavna in ki naj služi za zgled.
JANEZ PLESNIK
V letošnjem letu bomo mladinci mozirske občine sodelovali na republiški mladinski delovni akciji v Slovenskih goricah. Po razrezu centra za mladinske delovne akcije pri predsedstvu republiške konference ZSMS delamo avgusta v četrti izmeni. Brigada mora šteti petdeset brigadirjev. Evidentiranje brigadirjev je že steklo v vseh osnovnih organizacijah ZSMS, tako v krajevnih skupnostih kot v organiza-
cijah združenega dela. Vsi ^ mladinci in mladinke, ki bi želeli sodelovati na tej mladinski delovni akciji, se naj javijo pri predsednikih osnovnih organizacij ZSMS v delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih. Prijave sprejema tudi komisija za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Mozirje.
Komisija za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Mozirje
k
	'S#L	N	OVICI
NOGOMET NE BO ZAMRL
SMUČARJI NA ZLATIBORU
Delo v nogometnem klubu Gradbenik iz Ljubnega ob Savinji je bilo v obdobju med eno in drugo letno konferenco kljub znatnim sistemskim spremembam, ali pa prav zaradi njih, dokaj pestro. Tekmovalnim dosežkom so se pridružile tudi različne ostale aktivnosti, ki jih v tem času ni veljalo zanemariti
Zlasti velja to seveda za portoroške sklepe, ki so v delo kluba vnesli začasno zmedo. Temu je v veliki meri vzrok dejstvo, da delegati celjske temeljne nogometne zveze, ne prej in ne pozneje, niso našli poti do klubov v mozirski občini, da bi jim v javni razpravi predstavili bodoči razvoj slovenskega nogometa ali pozneje razložili bistvo in pomen omenjenih sklepov. Poskušali so si pomagati sami in v tem so le delno uspeli. Delno zato, ker jim kljub vsem naporom ni uspelo najti primerne oblike tekmovanja, ki bi v pravi meri nadaljevalo skoraj petdesetletno tradicijo nogometne igre na Ljubnem in ki bi tudi vnaprej zadovoljevalo zares številne privržence.
Prav zaradi slednjih dejstev niso klonili in so svojo zagnanost preusmerili še na druga področja. Vrzel, ki je nastala s prenehanjem prvenstvenih tekem, so zapolnili s številnimi prijateljskimi tekmami z Elkrojem iz Mozirja, z rojaki onstran meje, klubi iz sosednje Hrvatske, z občinsko ligo in drugimi različnimi srečanji. V klub so včlanili številne privržence, pa tudi pri drugih akcijah so se pionirji, mladinci in člani zares izkazali. Na različne načine so si zagotavljali za delo potrebna sredstva in tudi tu uspeli. To je pomembno še zlasti zaradi, priprav na 50-letnico delovanja kluba, ki jo bodo slavili čez dve leti.
Za to priložnost bodo preuredili igrišče in spomin na prvo nogometno tekmo na osvobojenem ozemlju v Sloveniji postavili spominsko obeležje. V sklop stranskih dejavnostih spada tudi maškarada, ki jo bodo letos nogometaši pripravili na Ljubnem inje v tem kraju ni bilo reci in piše najmanj deset let. V prihodnje bodo morali najti tudi več povezave z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami društvi, tako v krajevni skupnosti kot na ravni občine.
Še nekaj besed o tekmovalnih dosežkih. Pionirji, mladinci in člani so v tem obdobju odigrali skupno 69 tekem. Vknjižili so 39 zmag, 12 porazov in osem neodločenih rezul-
mm novice
„Savinjske novice“ izhajajo mesečno - Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje -Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik - Uredništvo in uprava: Mozirje 175j telefon 063-830-017 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št. 5076-637-56 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu - Grafična priprava CZP „Dolenjski list“ Novo mesto - Tisk: tiskarna Ljudske pravice Ljubljana - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421. 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
tatov. Samo člani so odigrah 41 tekem. Zmagah so 29-krat, bili osemkrat poraženi in štirikrat so nasprotniku podarili točko. Podatki veljajo za prvenstvene, pokalne in prijateljske tekme.
V zadnji tekmovalni sezoni so člani v A skupini TNZ Celje zasedli drugo mesto, uvrstitev mladincev in pionirjev pa ni znana, ker vodstvo obeh tekmovanj do danes še ni uspelo posredovati podatkov. Člani so zasedh prvo mesto tudi v občinski hgi. Priborih so si 14 točk in dosegh razliko v zadetkih 40:2.
Že vrsta let je potekla, odkar se je naša občina pobratila z občino Ča-jetina iz Srbije. Vedno več imamo skupnih interesov, vedno bolj pristni so naši odnosi 14. in 15. januarja smo se mlajši in starejši pionirji naše občine udeležili znanega Zlatibor-skega memoriala, ki ima namen ohranjati in razvijati tradicije NOB in utrjevati bratske odnose med jugoslovanskimi narodi. Ta v jugoslovanskem merilu znana prireditev je posvečena slavnim dnem Užičke republike, nepozabnim bojem na Kadinjači in spominu 150 ranjenim
Kljub vsemu se bodo nogometaši in navijači še veselili zadetkov
partizanom, ki so jih Nemci neusmiljeno pobih na Zlatiboru.
Po dolgi in naporni vožnji smo 15. januarja okrog 12. prispeh v Titovo Užice in od tam takoj na-' daljevali pot na Zlatibor. Sončen dan, snežena pobočja in prijazen sprejem so pregnali našo utrujenost. Komaj smo čakah, da se bomo zapodili po sneženih pobočjih Zlati-bora. Ko smo prispeh so smučarji tekači že tekmovali. Na tekmovanju se je zbrala vsa elita jugoslovanskih tekačev. Naslednji dan smo se udeležili tekmovanja v veleslalomu tudi mi. Zbrani smo bili iz vseh osnovnih šol naše občine in smo dosegh prvo in drugo mesto pri starejših in prvo, drugo ter tretje mesto pri mlajših pionirjih.
Sedaj, ko smo doma, se zopet spominjamo sončnih pobočij Zlati-bora, ki bodo v naši zgodovini zapisana kot simbol junaštva in požrtvovalnosti, spominjamo se prijaznih, ljubeznivih ljudi, ki z besedo in pesmijo neprestano povezujejo sedanjost s slavno preteklostjo.
MATJAŽ URANK, osnovna šola Ljubno ob Savinji
ŠE DRU6IČ SANDI KLEMŠE
Športno društvo v nazarskem GLIN je lansko leto tudi drugič zapored pripravilo tekmovanje za najbolj vsestranskega športnika. Tekmovalci so se pomerili v smučanju, streljanju, kegljanju, plavanju, krosu in šahu. Skupno je nastopilo 135 športnikov, organizatorji pa ugotavljajo, da se zmanjšuje število tistih udeležencev, ki so pripravljeni nastopiti le v eni ah dveh disciplinah. Zaradi tega tudi upravičeno pričakujejo, da bo tekmovanje v letošnjem letu pritegnilo še več tekmovalcev in da se bo rekreacija v sestavljeni organizaciji združenega dela ŠTIK Mozirje še bolj razmahnila.
Naslov najboljšega športnika je še drugič zapored osvojil Sandi Klem-še, za njim pa so zvrstili Nikolaj Marjanovič, Rajko Sehšnik, Danijel Strmčnik, Srečo Skok in drugi.
USODA HIŠE IN STANOVALCEV JE V ROKAH SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI MOZIRJE
Na lepem sončnem kraju nedaleč iz središča Luč stoji velika stanovanjska hiša, v kateri stanuje pet družin. Vse, razen ene, so upokojenske. Hiša je v rokah samoupravne interesne skupnosti občine Mozirje, ki se ne zaveda svoje dolžnosti.
Hiša razpada. Zunanji omet je ves razpokan in odpada. Izgled je že na zunaj zelo slab in jemlje ugled celotnemu turističnemu kraju. Kaj pa notranjost? Že tako in tako slabih kletnih prostorov stanovalci ne morejo več uporabljati, (čeprav tudi od teh plačujejo), ker so se pred parimi
meseci podrle stopnice, ki so bile že tako več let slabe in potrebne obnove.
Stanovalci so javili v Mozirje, da je potrebno stopnice obnoviti. Vendar, kaj njim mar ža ostarele upokojence. Čez dolgo časa pa so le poslali delegacijo treh strokovnjakov, ki so prišli gledat stopnice. Obljubili so, da bodo v najkrajšem času naredili nove stopnice. Čas pa je tekel. Delavcev ni bilo. Nekega dne pa so na veselje stanovalcev zopet prišli, vendar so stopnice šele zmerili. Nato si je sledilo še najmanj pet „delegacij", ki so prišle „gledat" podrte stopnice.
Stanovalcem pa je upanje na nove stopnice že zdavnaj splahnelo . . .
Tudi streha je potrebna popravila. Ob močnem deževju nekaterim strankam teče v stanovanje.
Gotovo pa bo tudi streha ostala takšna kot je, čeprav so jo tudi prišli „gledat". Pa saj je dina sreča, da je to tako. Lahko si mislite kaj bi sikaj drugega, popravili. Kam bi potem hodili na teren, če ne v Luče? Saj so Luče izredno prijetna turistična točka, ki vabi marsikoga, pa čeprav med delovnim časom in še z morebitno plačano dnevnico?
•	M. K.