URADNI VESTNIK
OKRAJA PTUJ
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Frangež Tiska Mariborska tiskarna, Maribor.
• URADNI VESTNIK* OKRAJA PTUJ Izhaja 14-dnevno. Oglasi po ceniku. Tek račun pri NB Ptuj štev. 643-T-206 za naročnino In oglase.
Ptuj
Sredo, 28. novembra 1956 Štev. 12	Leto II.
Cena te uefilke le 10 din- Naročnina ta leta 1956 le 240 diti, za Inozemstvo 360 din. Uredn<3tvo: Ptuj, OLO, Sihski trg I. telefon t8ti. Adtnlni-straclla ori ..Ptujskem tedniku". Ptul. Lackovi ulica 8 te'.eton Štev. 156.
V S E B
SKLEPI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA:
10.	Sklep o razrešitvi finančnega inšpektorja OLO Ptuj;
11.	Sklep o razrešitvi dolžnosti načelnika Tajništva za splošne zadeve in proračun;
12.	Sklep o imenovanju okrajnega javnega pravobranilca za okraj Ptuj;
13.	Sklep o imenovanju upravnega odbora finančno samostojnega Zdravstvenega doma v Ptuju;
44. Sklep o imenovanju komisije za opravljanje strokovnih izpitov pri Okrajni upravi za gozdarstvo Ptuj.
ODLOKI IN SKLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV:
65.	Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka občine Cirkovcl;
66.	Družbeni plan občine Gorišnica za leto 1956;
67.	Družbeni plan občine Središče za leto 1956;
68.	Družbeni plan občine Videm pri Ptuju za leto 1956.
tj. Na podlagi 2. točke 67. člena
i.akona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52), •7. točke 27. člena statuta okraja Ptuj in v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena uredbe o finančni v špekcijl (Uradni list FLRJ, štev. .-387/53) je Okrajni ljudski odbor luj na skupni seji obeh zborov Ine 9. aprila 1956
s k 1 e n 11 :
Tov. GREGOREC MARA, ki je bila imenovana s sklepom OLO Ptuj, št. 1/1-178/1-55 z dne 31. julija 1955 za finančnega inšpektorja OLO Ptuj. se z 31. marcem 1956 razrešuje te dolžnosti.
Štev. 1/1-413/1-55.
Ptuj. dne 9. aprila 1956.
Predsednik OLO: Jože Tramšek 1. r.
♦1. Na podlagi 2. točke 67. člena '.akona o okrajnih ljudskih odborih in 5. točke 27. člena statuta ■/kraja Ptuj je Okrajni ljudski od-oor na skupni seji obeh zborov dne : junija 1956
s k len il :
Tov. RAU IVAN, roj. 12. 11. 1924, je razreši dolžnosti načelnika Taj-r-tva za splošne zadeve in prosim, za katerega je bil postav-if-n s sklepom štev. 1/1-278/1-55 dne 30. julija 1955, z 30. juni-em 1956.
Štev. 01/1-5170/1.
Ptuj, dne 14. julija 1956.
Predsednik OLO: Jože Tramšek l. r.
i	2. Na podlagi 2. točke 67. člena •ikona o okrajnih ljudskih odborih Uradni list LRS, štev. 19-89/52), točke 27. člena statuta okraja i 'tuj in 14. člena zakona o javnem Pravobranilstvu (Uradni list FLRJ,
: štev. 51-538/55) je Okrajni ljudski t :>rtbor Ptuj na skupni seji obeh 'borov dne 9 aprila 1956 sklenil :
Za okrajnega javnega pravo-! branilca za okraj Ptuj se postavi | STAJNKO CIRIL, višji referent, dosedanji šef odseka za upravno-bravne zadeve pri tajništvu za ''Plošne zadeve OLO Ptuj.
Štev. 01/1-2885/1-1956 Ptuj, dne 9. aprila 1956.
Predsednik OLO: Jože Tramšek 1. r.
43. Na podlagi 6. točke 67. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52), 6. točke 27. člena statuta okraja Ptuj ter 2. in 8. člena uredbe o opravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, štev. 30-353/53), je Okrajni ljudski odbor Ptuj na skupni seji zborov dne 9. apr. 1958
sklenil:
Za člane upravnega odbora finančno samostojnega zdravstvenega zavoda Zdravstvenega doma Ptuj se imenujejo:
SOMEN Anton, dentist, ZD Ptuj,
MIŠICA Jožica, dentist, ZD Ptuj,
VIČAR Stane, direktor Avto-karoserije, Ptuj,
RYZEVSKI Roman, mag. pharm., Ptuj,
HORVAT Mirko, OZSZ Ptuj,
POTOČNIK Anton, predsednik OSS,
RAKUŠ Danica, medicinska sestra, OZD Ptuj,
KOSEC Franc, član zbora proizvajalcev OLO Ptuj,
BEZJAK Peter, Borovci, član Okrajnega zbora.
Štev. 01/1-3311/1.
Ptuj, dne 9. aprila 1956.
Predsednik OLO: Jože Tramšek 1. r.
44. Na podlagi 6. to"' ’ člena zakona o okrajnih li'	borih
(Uradni Ust LRS.	(9/52)
ter v soglasju z Upi	ozdar-
stvo LRS, štev. 134 - ^ z dne 6. marca 1956 in štev. 134/19-56 z dne 23. aprila 1956 je Okrajni ljudski odbor Ptuj na seji obeh zborov dne 9. aprila 1956
sklenil :
I.	Ustanovi se komisija za opravljanje strokovnih izpitov za naziv logar In gozdni nadzornik pri Okrajni upravi za gozdarstvo Ptuj.
II.	V komisijo se imenujejo:
BERNETIC inž. Žarko, OUG
Murska Sobota, kot predsednik in izpraševalec,
KOREN inž. Jože. OUG Murska SoboLa. izpraševalec,
TANSEK inž. Jože, OUG Ptuj, izpraševalec,
TUMPEJ inž. Stanko, OUG Ptuj, izpraševalec,
SRABOTNIK ini Gvido, OUG Ptuj. izpraševalec.
65. Po 15. členu in 15. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52), 3. točke XXI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, štev. 14-135/56), XXIII. razdelka 1/b poglavja priloge I/A zakona 0 pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34-371/55) v zvezi s 3. členom Uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/474-53) ter prečiščenega teksta tarife davka na promet (Uradni list FLRJ, štev. 16/152-56) in 1. člena odloka o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, štev. 16-62/56) je Občinski ljudski odbor Cirkovce na svoji seji dne 14. julija 1956 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinskega prometnega
davka.
I.	del
Splošne določbe
1.	člen
Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira v občini Cirkovce občinski prometni davek, ki je predpisan v II. delu tega odloka.
2.	člen
Občinski prometni davek, ki se pobira po določbah tega odloka, je proračunski dohodek občine.
3.	člen
Določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, štev. 55/474-53), z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami; navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ Štev 2-25/54 in 4-21/55). uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št 33-283/53) in uredbe o pobiranju dohodkov proračunov in skladov gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 19-181/58), se primerno uporabljajo tudi glede
Štev. 01/1-3143/1-56.
Ptuj, dne 9. aprila 1956.
Predsednik OLO: Jože Tramšek 1. r.
občinskega prometnega davka, če ni v tem odloku drugače določeno.
4.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se ne pobira v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko Izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji v tem vzajemnost.
5.	člen
Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora. Za izvrševanje tega odloka skrbi Uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odlok velja od dneča objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«, uprablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po objavi.
II. dol
A.	Splošna tarifa
Občinski prometni davek se plača:
Tar. štev. 1:
Od potrošnje alkoholnih pijač vseh vrst v gostinskih podjetjih in obratih se plača od prodajne cene .	5%
Pripomba: Davek se plačuje mesečno po obračunu, ki jo moralo davčni zavezanci predložiti finančnemu organu občine do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Izjemoma se lahko oprosti plačila 5% občinskega prometnega davka od točenja alkoholnih pijač PGD, če je čisti dobiček namenjen za gradnjo gasilnih objektov ali nabave tehnične opreme. Prednlo oprostitev presoja UO občinskega ljudskega odbora na predhodno vlogo društva za vsaki primer individualno.
Tar. štev. 2:
Od odmerjenega zveznega prometnega davka od prometa z nepremičninami in
pravicami ................
Pripomba: Davek po tej tarifni
J KLEPI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
ODLOKI IN SKLEPI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
žtevilki se plača istočasno z zveznim davkom na promet.
Tar. štev. 3:
Od vstopnic za kino predstave ......................5%
B.	Proizvodi
Proizvodi po gospodarskih panogah:
Proizvodi iz panoge 116:
Tar. štev. 4:
Opeka, zidna in strešna . .	5%
Tar. štev. 5:
Keramični, lončarski izdelki in drugi proizvodi iz panoge 116....................10%
Proizvodi iz panoge 117:
«I*ar. štev. 6*
Kovinske peči in štedilniki 10"»
Tar. štev. 7:
Vsi drugi proizvodi iz panoge 117, od katerih se ne plača davek na promet po zvezni tarifi, razen izdelkov, namenjenih za kmetijstvo . 20% Proizvodi iz panoge 125:
Tar. štev. 8:
Vsi proizvodi, napravljeni iz usnja, razen obutve . .■ . 10%
C.	Storitve Tar. štev. 9:
Od plačil za obrtne storitve
vseh vrst................10%
Pripomba: Prometni davek se ne plača po tej tarifni številki od krojaških, čevljarskih, šiviljskih, briv-sko-frizerskih, gradbenih in prevoznih storitev. Davčna osnova je skupni znesek plačila po odbitku materiala.
Tar. štev 10:
Od odplačil za opravljanje samostojnih poklicev den-tistov, zdravnikov, arhitektov in podobno, razen ra advokatske usluge . .	5%
C. Pfometni davek na maloprodajni promet Tar. ite v. 11:
Od vsega blagovnega prometa na drobno ....	2%
Pripomba: Po tej tarifni številki ae ne plača prometni davek:
a)	na proizvode, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
b)	na proizvode, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno;
c)	na proizvode, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno;
č) na živila,
d)	na koleke in poštne znamke, paštne dopisnice in vse druge vred-nostnice;
e)	na časnike, revije in knjige.
! Štev. 01/1-773/1.
Cirkovce, dne 14. julija 1956.
Predsednik ObLO: Janez Jurič 1. r.
Pritrditev k temu odloku je dal Okrajni ljudski odbor Ptuj s sklepom štev. 01-6828/1-56 z dne 6. av; gusta 1956.
66 Po 15. členu in 2. točki člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Gorišnica na svojih sejah dne 29. maja, 25. julija in 9. oktobra 1956 sprejel
DRUŽBENI PLAN
občine Gorišnice za leto 1356 Prvi del
Temeljne in gospodarske naloge In razvoj gospodarstva v letu 1956
I. poglavje
Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek
1.
V	letu 1956 bo s povečano gospodarsko aktivnostjo dosežen višji družbeni proizvod in narodni dohodek, kakor v letu 1955.
Na povečanje družbenega proizvoda vpliva predvsem porast kmetijske proizvodnje.
Skupni družbeni proizvod v letu 1956 se bo povečal v odnosu na leto 1955 za 1,1%.
Indeksa družbenega proizvoda in narodnega dohodka se gibljeta takole
1954 1955 1956 1956 1955
Družbeni
proizvod '	100 111 112 101
Narodni
dohodek	100 111 112 101
Indeks družbenega proizvoda in narodnega dohodka je v sorazmerju.
V	skoraj enakem sorazmerju se izkazuje porast kmetijske proizvodnje iz leta 1954 v primerjavi z letom 1956. V odnosu med letom 1954 in 1955 se pokaže višji porast skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka, dočim je predvideno, da se bo v letu 1956 dvignil le za 1,1%.
Pri skupnem družbenem proizvodu je družbeni sektor udeležen ]e z 8%, dočim zajema zasebni sektor 92% skupnega družbenega proizvoda. Pri narodnem dohodku je kmetijstvo udeleženo z 95,2%, ostale dejavnosti pa le z 4,8%, to Je trgovina, obrt in gostinstvo. Na delno povečanje kmetijske proizvodnje In s tem posredno poveča-» nje skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka bodo vplivali stabilnejši gospodarski odnosi, ki so vzpostavljeni z novimi ekonomskimi ukrepi.
KaMtijatve
a. .
Kmetijstvo je največja delavnost gospodarstva, saj je občina izrazito kmetijskega značaja. Na kmetijstvo odpade 92% skupnega družbenega proizvoda in je pri narodnem dohodku udeleženo z 92,5%.
Upoštevajoč tehnične, ekonomske ukrepe in ureditev stabilnejših gospodarskih odnosov, ki bodo v letu 1956 vplivali na razvoj kmetijstva, je pričakovati, da bo obseg kmetijske proizvodnje za 1,1% višji od proizvodnje v letu 1955.
Posamezne panoge kmetijstva v občini ustvarjajo ta-le narodni dohodek:
poljedelstvo 45,7%,. živinoreja 42%, gozdarstvo 4,4%, vinogradništvo 3,5%, sadjarstvo 1,9%,	,
predelava 1,5%, nekmetijska delavnost 1%.
Iz gornjega sledi, da je poljedelstvo in živinoreja največ udeležena pri narodnem dohodku.
Poljedelstvo, oziroma poljedelska proizvodnja se razvija še preveč stihijsko neskladno, uporabljajoč še vedno v nekaterih primerih zastarelo metodo obdelave zemlje.
S širšo in vsestransko uporabo kmetijsko-tehničnih ukrepov, z načrtnim investiranjem in z izboljšanjem pospeševalne in zaščitne službe se bo morala zvišati poljedelska proizvodnja, kar je zelo važno za nadaljnji razvoj občine, ker zajema poljedelstvo
najvišji odstotek narodnega dohodka v občini.
Nujno potrebno bo zvišati hektarske donose. Da se to da doseči, je pokazala v preteklem letu gospodarska razstava, na kateri so proizvajalči zasebnega in socialističnega sektorja pokazali zelo lep napredek pri zvišanju hektarskih donosov posameznih kultur.
Ce primerjamo zadnje triletno povprečje hektarskih donosov nekaterih kultur med okrajem in občino, so bili doseženi naslednji rezultati:
pšenica ječmen krompir okraj Ptuj 13,4 q	13 q	133 q
občina Gorišnica 15 q	14 q	140 q
Ta primerjava pokaže sicer boljše hektarske donose v primerjavi z okrajem Ptuj, vendar nas to ne more zadovoljiti, ker so še vedno zelo velike možnosti za dosego neprimerno višjih hektarskih donosov v posameznih kulturah posebno, če primerjamo, da imajo nekatere evropske države hektarski donos pšenice nad 20 q, ječmena ravnotako nad 20 q, dočim je pridelek krompirja nad 200 q.
V občini je skupno 6101 ha zemlje, od tega je 2815 ha njivskih površin, 1026 ha travnikov, 1147 ha gozdnih površin, 520 ha pašnikov, 50 ha sadovnjakov, 114 ha vinogradov in 425 ha neplodnih površin.
Razmerje v odstotkih je naslednje:
orna površina 45,2%, travniki 19,1%, gozdovi 19,8%, pašniki 7,2%, sadovnjaki 0,8%, vinogradi 2%,	;
neplodna površina 5i9%.
Največje površine sajemajo torej njivske orne površine In sicer 2815 ha ali 45,2%. Te njivske površine pa se največ koristijo za žitarice In krompir. Možno M bilo Sorazmerno zmanjšanje žitaric, ne da bi se š top zmanjšala sama proizvodnja, ker je nujno potrebno zvišati hektarske donose. V občini ae goji zelo mnogo strniščnih posevkom, ki zajemajo precejšnjo površino, na kateri pa bi se lahko gojile druge donosnejše kulture. V zadnjih dveh letih se opeia, da se površina strniščnih posevkov zmanjšuje na račun površin, zasajenih a krompirjem.
Živinoreja je ena Izmed glavnih panog v kmetijstvu, saj je udeležena z 42% narodnega dohodka. Stanje živinoreje se stalno zbolj-šuje številčno kot kakovostno. Številčno se je v povojnih letih stalno dvigalo, posebej pa še v letu 1950.
Stanje živine koncem leta 1955 je bilo naslednje: živina: konji 528, goveda 3157, ovce 201, prašiči 5584, živina skupaj 10.307; perutnina: kokoši 14.567, race 406, gosi 320. pure 686,
perutnine skupaj 15.979.
Kot navedeno, stanje živine stalno narašča, kar se najbolj opaža pri govedu in prašičih, dočim se številčno stanje konjev zmanjšuje. kar je povsem razumljive, ker se zasebni- proizvajalci čedalje bolj poslužujejo strojne obdelave svoje zemlje. Kokošjereja — perutninarstvo — stalno narašča. V
letu 1953 je bilo na območju ob- ! čine 14.300 komadov perutnine, dočim je bilo koncem leta 1955 stanje 15.979 komadov.
Mlečnost krav je zelo nizka. Povprečje na 1 kravo je 1200 litrov, čeravno bi morala biti povprečna mlečnost rodovniške krave nad 2000 litrov. Glavni vzrok nizke produktivnosti je predvsem v nezadostnem in nepravilnem hranjenje, nečisto in nepravilno grajeni f, hlevi in ker nimamo čiste pasme. Vprašanju mlečnosti se bo moralo i • posvetiti več pažnje, tako da se bo mlečnost dvignila na povolj-nejšo višino.
Vinogradništvo ne predstavlja važnejše panoge kmetijstva in sicer iz razloga, ker predeli lege ne odgovarjajo za gojitev žlahtne trte. To se pokaže tudi v udeležbi narodnega dohodka v kmetijstvu in sicer le z 3,5%. Na področju občine je 114 ha vinogradne površine. Od te površine je cca. 65jž hibridne trte. V kolikor bodo dovoljevale lege zemljišča, se moralo v bodoče posvečati ve/ pažnje obnovi vinogradov z žlahtne trto, dočim je stremeti za izkoreni-tev hibridne trte. Pridelek vina '' letu 1956 bo predvidoma za 26^ manjši od leta 1955 in sicer iz razloga, ker je bila trta poškodovan« od zimske pozebe.
V	občini je 1147 ha gozdih p®' vršin, kar znaša 18,9 odst. zemljiških površin. Gozdovi SLP meri]0 200 ha, od tega ima KG Sobetónd 90 ha gozdov.
Zasebni sektor poseduje 947 h4 gozdne površine, ali 81,1 odst. dočim le v socialističnem eektorjn
18.9	odst. vseh gozdnih površin.
Gozdarstvo Je jidČCežcno pri n»' rodnem dohodku le z 4,4 odst. VzxoK sorazmerno nizkega odst. pri ud*' lei bi narodnega dohodka je v tein, ker je eoa 180 ha takih goedov, v katerih so zelo majhne Zaloge le*«, slabega drevesa, zaplevèljene«*' gozdnega zemljišča in degradiran4 «a.
Plan sečnje znaša 2.87 kub. & na 1 ha, letni prirastek pa >e 1.94 kub. m kar je dokaz, da Je l«1' ni prirastek gozdne mase za 0.0° kub. m nižji v primerjavi s pisnem sečnje. Tu ni upoštevana sečnja brez sečnega dovoljenja, oziroma izven sečnega plana.
V	gozdni sklad okraja bo predvidoma vplačan« v letu 195®
1.996.000	din. Od tega bo 35 od4*' odvedeno republiškemu sklad'), razlika v znesku din 1,297.000 pa j* predvideno za pospeševanje gozdarstva v okraju. V letu 1956 vse predvideva, da se bo v obeh sektorji)1 lastništva pogozdilo caa 11 t'Ji gozdnih površin ter porabljeno n4*!
62.000	sadik. Stroške saditve, Č*'1 SČenja in nega gozdov bodo zn«'1 šali 253.000 din. Iz Sredstev gozd', nega sklada okraja pa je pred vi' deno za občino 255.000 dinarjev '• vestidj in sicer za popravilo gozdi)* ceste Prerad-Polcnžak In popravi'®’ mostu na Pesnici.
Sadjarstvo zavzema le 50 ha s«' dovnjakov, oziroma je udeleženo * '
1,9	odst. pri narodnem dohodku 8, kmetijstva. Sadjarstvo je delo# že preživelo krizo največjega u#> čevaJca kaparja, čemur Je najv4*' pripomoglo sistematično škropi)*') nje sadnega drevja. Letos je 1#" v občini poškropljenega 92 odr’ sadnega drevja, dočim je bilo zel" malo napravljenega na čiščenju j* pravilnem ter zadostnem gnojeni; .sadnega drevja. V sadjarstvu “;
j
potrebno pristopiti k bolj svstema-ti'6ncmu do.u ter izvajati potrebne ukrepe preko KZ. Na območju občine je s stenjem v letu 1955 12.300 jablan, od teh je 11.000 rodnih. Predvideva se. da bo v letu 1956 ca. 13.500 jablan, kar predstavlja povečanje za 1200 jablan.
Kmetijsko gospodarstvo »Polje« Sobetinci ima v obdelavi 330 ha skupne povriàne zemlje, od tega je ' 180 ha njiv, 60 ha travnikov in 90 ha gozdnih površin. Na kmetijskem posestvu je zaposlenih 46 stalnih in 16 sezonskih delavcev. Njihov plačilni skici d znaša z soc. zavarovanjem 5,293.000 din.
Kmetijsko gospodarstvo ima stalnih obratnih sredstev 12,0r0.000 dinarjev, dočim znaša investicijski kredit 20,000.000 din. Ta sredstva so bila vložena v gradnjo gospodarskih poslopij in nabavo poljedelskih strojev.
Za leto 1956 se predvideva, da bo znašala poljedelska proizvodnja
12,556.000	din. Straški proizvodnje pa 14,000.000 din, tako, da se predvideva 1.500.000 din zgube brez, čto se upošteva odplačevanje anuitet za najeti investicijski kredit.
Kljub temu, da se to gospod ar-sivo bori z raznimi objektivnimi 'žavami, pa bo vendarle moglo ’ «svetiti svoji proizvodnji in pravdnemu uporabljanju svojih sred-tev več pozornosti. Paziti bo treba predvsem, da «e vse njivske po-■šine pravočasno In pravilno obdelujejo ter gledati na povečanje storilnosti dela.
Tehnični in organizacijski ukrepi tor sredstva za pospeševanje kmetijstva
3
Ze iz razloga, ker predstevlja kmetijstvo v občini eden glavnih virov sredstev, saj Je udeleženo z 92 odst skupnega družbenega proizvoda in 92,5 odst. narodnega dohodka. se mora posvečati največ ■ažnje k nadaljnjemu razvoju in Ivigu proizvodnje. Posebno skrb o usmeriti na socialistični sektor inetijstva. V letu 1956 Je posve-oosebno skrb organizaciji pospe-va.lne in zaščitne službe ter še ntenzivneje nadaljevati s krepitvijo in usposabljanjem kmetijskih . zadrug.
Pri kmetijskih zadrugah v občini delujejo 3 traktorji In več ostalih kmetijskih strojev. Kmetijske zadruge v občini imajo vse svoje strojne odseke. Tem odsekom bodo morale kmetijske zadruge v tem letu posvetiti več pozornosti, saj odpade v občini na 1 traktor 563 ha orne zemlje, dočim odpade v okrajnem merilu 523 ha orne zemlje.
V leu 1955 so kmetijske zadruge zajele 70 odst. kmetijske proizvod-rje, V letu 1956 pa bodo morale zajeti vsaj v glavnem celotno kmetijsko blagovno proizvodnjo, za kar pa bodo morale imeti sposoben kader, prevozna sredstva In potrebna skladišča. V letu 1956 se bo moralo dosledno izvajati vse predpise, ki so namenjeni zaščiti rastlinske proizvodnje. Posebno skrb po posvečati zatiranju koloradskega hrošča ter ga kemično uničevati.
Izvršitev predvidenih nalog bo mogoče le z načrtnim in pravilnim trošenjem razpoložljvih sredstev v letu 1956. V letu 1956 bodo kmetijsko zadruge razpolagale z 1,301.000 dinarjev investicijskega sklada. Nadalje se kmetijskim zadrugam pre-
pušča v celoti ves znesek obresti od osnovnih sredstev.
Z uvedbo občinskih taks In obvezne občinske doklade, bodo za pospeševanje kmetijstva in gospodarski razvoj vasi na razpok go precejšnja sredstva občinskega investicijskega sklada.
Občinska doklada, takse na hibride. na sredstva za proizvodnjo iin delovno živino so ekonomski ukrepi, s katerimi se bo vplivalo na vzpostavitev čim skladnejših odnosov med kupno močjo pretoi-valstva in blagovni fonda.
II. poglavje
TRGOVINA
1.
Trgovina na območju občine zajema 4.1 odst, skupnega družbenega proizvoda dočim je udeležena z
3,9	odst. narodnega dohodka. Prt družbenem sektorju pa zajema 54 odst. družbenega proizvoda, dočim je pri narodnem dohodku udeležena z 54 3 odst.
Blagovni promet se bo v primerjavi z letom 1955 povečal takole:
1955	1956
114,292.000.	—	127,100.000.—
Predvideva se torej, da bo imela trgovina kmetijskih zadrug v letu 1956 povečanje blagovnega prometa za 12,808.000.— din, ali ta 8,9 odst. Porast blagovnega prometa se bo pokazal predvsem Iz razloga, ker bodo kmetijske zadruge v odkupni trgovini v letu 195« zajele neprimerno več artiklov kmetijskih proizvodov.
Kmetijske zadruge so razpolagale v letu 1953 z naslednjimi sredstvi:
a)	osnovna sredstva so znašala
8,182.000,—
b)	obratna sredstva ®o znašala
5,951.000	—
c)	dopolnilni-sezonski kredit pa
4,127.000.—
Razen navedenih sredstev so imele kmetijske zadruge na razpolago še investicijski kredit v znesku din 804.000 dinarjev, ter razne sklade v znesku din 1,183.000.—.
Tg sredstva se bodo sicer v letu 1956 povečala, vendar ne bodo zadostovala potrebam trgovske dejavnosti kmetijskih zadrug.
in. p o g la v j e
OBRT
1.
Obrtna dejavnost je sorazmerno zelo slaba, oziroma razvita. Obrtna dejavnost je udeležena pri skupnem družbenem proizvodu z 2,8 odst. oz. t 2,7 odst narodnega dohodka. Ta odst. Je nizek predvsem Iz ražloga. ker odpade na 277 prebivalcev le eden obrtni obrat, oziroma na 188 prebivalcev eden strokovni delavec iz obrti. V občini še prevladuje zasebni sektor obrti in sicer je od 24 obratov le 5 obratov socallstdčnega sektorja. V zasebnem sektorju obrti je zaposlenih 24 strokovnih delavcev, dočim je v socialističnemu sektorju zaposlenih 11 strokovnih delavcev. Obrt je zadovoljivo zastopana v tolarski, krojaški in kovaški obrti, dočim so ostale stroke zelo slabo zastopane ali pa jih sploh ni. V občini ne more zadovoljiti le en obrat šivilske stroke, dočim čevljarske sploh nimamo.
V tem oziru se bo moralo v bodoče izdelati prespektivni plan na-
daljnjega razvoja obrti, predvsem socialističnega, V občini je še cca 26 neregistriranih obrtnikov, tako-zvandh šušmarjev. Proti tem se bo moralo v bodoče strožje postopati, ker ti zelo negativno vplivajo na nadaljnji razvoj obrti.
IV.	poglavje
GOSTINSTVO
1.
V	občini so vsega tri gostilne in to dve zasebni in ena zadružna. Gostinstvo zajema minimalen odst. skupnega družbenega proizvoda in sicer 0,7 odst In 0,6 odst. narodnega dohodka. Iz tega je razvidno, da gostinstvo ne predstavlja važnejše panoge gospodarstva. V občini sicer ni nekih turističnih točk, vendar je mreža gostišč nezadovoljiva. Vsekakor bi bilo potreba ustanoviti gostišče pri železniški postaji v Moškanjcih. Z ustanovitvijo tega gostišča bi bile deloma krite potrebe po gostiščih.
V	letu 1956 je bilo opravljenega prometa v obstoječih gostiščih za
1,843.000	din. Za leto 1956 se predvideva povečanje prometa predvsem zaradi ustanovitve gostišča v Moškanjcih.
Dragi del
EKONOMSKI INSTRUMENTI IN UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA OBČINE GORIŠNICA ZA LETO
1956
Da bi se dosegel gospodarski razvoj predviden s tem družbenim planom za leto 1956, se predpisujejo poleg ekonomskih Instrumentov In ukrepov, ki so določeni z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planom za leto 1956, še tile ekonomski ukrepi.
V.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1.
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 6 odst. na leto od sedanje vrednosti osnovnih sredstev, če ni v zveznem družbenem planu in v tem poglavju drugače določeno.
2.
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 2 odst. na leto za:
a)	splošne kmetijske zadruge.
3.
Obresti od osnovnih sredstev v okviru gospodarske organizacije se plačujejo po enotni stopnji, ki se določi po njeni glavni dejavnosti.
4.
Obresti od osmovnah sredstev, ki jih plačujejo splošne kmetijske zadruge, gredo v njihov Investicijski sklad.
VI.	poglavje
Prometni davek
1.
Gospodarske organizacije in xu-j_e pravne ter fizične osebe bodo plačevale v letu 1956 poleg prometnega davka", ki se plačuje po veljavnih zveznih predpisih, še občinski prometni davek po stopnjah, ki jih predpiše občinski ljudski odbor s posebnim odlokom.
. VII. poglavje
Razdelitev dobička gospodarskih organizacij
1.
Gospodarske organizacije del« v letu 1956 dbseženi dobiček po zveznih predpisih in določilih zveznega družbenega plana za leto 1956.
2.
Poleg določil iz prejšnje točke morajo gospodarske ■ organizacije pri delitvi dobička upoštevati šo tale določila:
a)	splošna kmetijska zadruga bo v letu 1956 plačevala 50 odst. od dela dobička, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, v proračun občine. Dobiček, ostane po izločitvi občinskega proračunskega prispevka, razdeli najvišji organ zadruge na del. ki gre kot delež pri dobičku osebam, ki so pri njej v delovnem razmerju, na del, ki se razdeli zadružnikom kot ristorno in na del, ki gre v skladu zadruge, v skadu z 2. razdelkom XIV. poglavja družbenega plana okraja Ptuj za leto 1956.
VIII.	poglavje
Občinska doklada na dohodke od kmetijstva
1.
Na podlagi določil XXI. poglavja zveznega družbenega plana in XVIII. poglavja republiškega družbenega plana bodo davčni zavezanci, ki Imajo dohodke od kmetijstva v letu 1956 plačevali občinsko doklado.
Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1956 za posamezne katastrske občine znaša:
a)	9 odst. katastrskega dohodka od zemljišč v k. o. Borovci, Cvetkovči, Formin, Gajevci, Gorišnici. Mala vas, Mezgovci, Moška,njci. Osluševci, Podgorci, Prvenci, Sobetinci, Žago j iči in Zamušanci;
b)	8 odst. katastrskega dohodka od zemljišč v k. o. Bresnica, Polenci (del). Prerad. S'.omi, Ti beici.
2.
Občinska doklada je dohodek občine.
Od 3 odst. obvezne občinske doklade gre v proračun občine 45 odstotkov, v občinski investici jskl sklad pa 55 odst občinske doklade.
Od 6 odst. zvišane občinske doklade pa gre v proračun občine 70 odst. in v občinski Investicijski sklad 30 odst. občinske doklade.
Del 3 odst. obvezne občinske doklade, ki gre v občinski Investicijski sklad, se sme uporabiti edino-l« za investicije za gospodarski napredek vasi na območju občine.
IX.	poglavje
Ustanovitev gospodarskih skladov
1.
Ustanovi se občinski investicijski sklad.
V občinski investicijski sklad se stekajo:
a)	'55 odst. občinskih doklad na • dohodke pd kmetijstva;
b)	45 odst. dohodkov od taks na orodja za proizvodnjo:
1. na kmetijske stroje,

2.	na hibridne vinograde,
3.	na melj avo žit.
Občinska doklada in navedene
taikse se je določilo po tozadevno veljavnih predpisih. V ta sklad se stekajo tudi drugi dohodki, ki jih določijo posebni predpisi.
Sredstva občinskega investicijskega sklada se uporabljajo za investicije po vrstah gospodarske dejavnosti v istem sorazmerju posameznih virov teh sredstev.
Del sredstev občinskega investicijskega sklada se lahko uporabi ko posojilo za negospodarske investicije, ki se financirajo iz proračuna.
2.
Ustanovi se stanovanjski sklad Občine Gorišnica.
Sklad le samostojna pravna oseba.
Sklad upravlja poseben odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor.
Dohodki tega sklada so:
1.	90 odst. -prispevka in sicer:
a)	od plač’ Iz gospodarstva,
b)	od plač Iz proračuna,
c)	od ostalih plač in mesečnih prejemkov.
2.	Drugi dohodki, ki jih določajo posebni veljavni predpisi.
3.
Ustanovi se cestni sklad občine Gorišnica.
Sklad upravlja Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve.
Odredbodajalec sklada je tajnik občinskega ljudskega odbora.
Dohodki tega sklada so:
1.	30 odst. od talea na vprežna vozila,
2.	dotacija iz občinskega proračuna.
Dohodki po prvi točki tega sklada so določeni v- 3. razdelku XX. poglavja republiškega družbenega plana. .
Sredstva občinskega cestnega sklada se smejo uporabiti za namene, ki so določeni v 0. razdelku XXV. poglavja zveznega družbenega plana.
Tretji tlel
DENARNA SREDSTVA OBČINE GORIŠNICA IN NJIHOVA
RAZDELITEV
X.	poglavje Proračunska sredstva 1.
V letu 1956 bodo znašala proračunska sredstva Občinskega ljudskega odbora Gorišnica 18,587.000 dinarjev.
Sredstva po prejšnjem odstavku to zagotovljena Iz tehle virov:
1. del prometnega davka od
v 000 din
vina in žganja	497
2. del prometnega davka
od zasebnikov	695
8. del pioračunskcga pri-• spevka od dobička	500
4	prispevek za proračun
iz plač	300
5	del zemljarine	59
6	občinski prometni davek 690
7.	prometni davek na maloprodajni promet	144
8.	del dohodnine od kmetijstva •	8.581
9.	del doliodnine ostalili
poklicev	479
10	občinske takse	430
11	občinske doklade	0.012
12.	ostali dohodki ___________?-09
Skupaj proračunski
dohodki 18.587
2.
Proračunska sredstva iz prejšnjega razdelka se bodo razporedila takole:
1.	administrativni del
proračuna	18.387
2.	dotacije	»	200
Skupaj proračunski
izdatki 18.587
XI.	poglavje
Sredstva skladov
1.
Občinski investicijski sklad
1.	občinska doklada:
a)	55 odst. od obvezne
3 odst. občinske doklade na dohodke iz kmetijstva	1.855
b)	30 odst. zvišane ob-
činske doklade na dohodke od kmetijstva	2.013
2.	45 odst. taks na orodja za pro-
izvodnjo:
a) na kmetijske stroje	252
b) na hibridne vinograde	445
c) na meljavo žit	189
Skupaj Investicijski sklad	4.754
2. Občinski sklad za zidanje stano-	
vanjskih hiš 1. 10 odst. prispevka in sicer:	
a) od plač iz gospodarstva	514
b) od pdač iz proračuna	686
c) od ostalih plač	750
Skupaj stanovanjski sklad	1.950
3. Občinski cestni sklad 1. 30 odst. od taks na vprežna cestna vozila	617
2. dotacija iz proračuna	200
3. ostali dohodki	—
Skupaj občinski cestni sklad	817
4.	
Stalni rezervni sklad 1. 6 odst. obvezna rezerva iz leta 1955.	424
2. presežek dohodkov iz leta 1955	11
Skupaj stalni rezervni sklad	435
XII. poglavje Ta družbeni pl-an velja od 1. ja-	
nuarja 1956 dalje in se objavi v Uradnem vestniku okraja Ptuj.
Številka: 01/1-632/4
Gorišnica, dne 9. okt. 1956.
Predsednik ObLO:
Dušan Coki, 1. r.
67. Na podlagi 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Središče na svojih sejah dne 8. junija 1956 in 11. oktobra 1956 sprejel
DRUŽBENI PLAN OBČINE SREDISCE ZA LETO 1956
Prvi del
TEMELJNE IN GOSPODARSKE NALOGE IZ RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956
I. poglavje
Območie Občinskega ljudskega odbora Središče je kmetijskega značaja, saj kmetijska proizvodnja predstavlja 74,70 odst. družbenega
proizvoda, dočim se ostali del porazdeli: na industrijo 11,80 odst., obrt in gostinstvo 9.50 odst. In trgovino 4 odst.
Z ozirom na leto 1955 se bo družbeni proizvod Občinskega ljudskega odbora Središče zvišal za 14.158 ali za 10.1 odst ter so pri tem zvišanju soudeležene vse gospodarske panoge vendar ne v enakem CKlnosu.
II.	poglavje
Industrijska proizvodnja
Družbeni proizvod industrije so bo napram 1955 dvignil za 6.128 ali 16,5 odst., ker navedeno panogo zastopa le Zadružna oljarna. To podjetje je realiziralo plan družbene-nega proizvoda za leto 1955 a 10.167, vendar ni bila izkoriščena kapaciteta strojev in to delno iz objektivnih razlogov, vendar nastopajo tudi subjektivni faktorji, ki so dejansko vplivali na realizacijo. Predpostaviti pa je, da ob dobri organizacij dela ter pravočasni in zadostni nabavi surovin podjetje lahko ustvari v letu 1956 10.795 družbenega proizvoda.
III.	poglavje
Kmetijstvo
Kmetijstvo v družbenem proizvodu Za leto 1956 je udeleženo s 105.900 kar je napram celotnemu proizvodu 74.70 odst. Od tega predstavlja družbeni proizvod socialističnega sektorja 3900 ali 2.72 odstotka in privatnega sekorja 102.000 ali 97.28 odst.
Povišanje družbenega proizvoda v kmetijstvu je predvsem pripisati dejstvu, da se na našem območiu uporabljajo priznana semena, da se kmetje poslužujejo vseh tehničnih in ostalih pripomočkov za za-jjčito rastlin kar zelo vpliva na povišanje hektarskih donosov in s tem neposredno na povišanje družbenega proizvoda.
Porastu družbenega proizvoda v kmetijstvu za leto 1956 je pripisali tudi uporabi umetnih gnojil, saj ob uporabi istih in pri zvišanju cen prikazuje gospodarski račun večjo prozvodnjo in s tem tudi večji dohodek individualnega kmečkega gospodarstva naravno tudi povečanje družbenega proizvoda.
Ne računajoč na element-me nesreče, ki bi eventuelno znižale delež pri družbenem proizvodu bo pa nujno, da bodo vsi individualni kmetje kakor tudi vse ostalo prebivalstvo s kmetijskimi sredstvi kakor tudi mehanično zatirali koloradskega hrošča, ki se je v velikih množicah pojavil na krompirjevih nasadih našega območja, ter bi uničenje krompirjevih nasadov pomenilo precejšen padec družbenega proizvoda.
IV.	poglavje
Kmetijske zadružne
organizacije
Kmetijska zadruga Središče je v letu 1955 ustvarila 2490 družbenega proizvoda, vendar je v letu 1956 predvidevati 2878 kar bi pomenilo napram celotnemu družbenemu proizvodu območja občine 2,01 od-• stotek.
T0 povišanje je možno predvsem z boljšo organizacijo odseka za trgovino in odseka za odkup, pri katerih so se v letu 1956 pokazale go-
tove pomanjkljivosti ter jih je nujno za realizacijo plana za leto 1956 odpraviti.
Kmetijska zadruga Obrež izkazuje za leto 1955 2972 družbenega proizvoda, vendar je predpostaviti pod istimi pogoji kot pri KZ Središče da v letu 1956 ustvari 2820 ali 1-99 odst. od celotnega družbenega proizvoda občinskega ljudskega odbora.
V.	poglavje
Obrtništvo
Na območju Občinskega ljudskega odbora Središče je 35 obrtnih obratov od katerih odpade na državni sektor 2, na zadružni sektor
2	in.na privatni sektor 31 obrtnih obratov.
V teli obrtnih obratih je zaposlenih 59 ljudi, od tega v državnem sektorju 24, v zadružnem sektorju
3	in v privatnem sektorju 32. S tem odpade na 62 prebivalcev občine Središče 1 strokovni delavec alj na 104 prebivalcev 1 obrtni obrat.
Z ozirom na možnosti razvoja obrti se ugotavlja padec v obiti in to predvsem v privatnem sektorju, delno iz objektivnih, deT.no iz subjektivnih razlogov. Vendar je mreža obrtnih delavnic na območju občine Središče nepopolna, ker ni nobene soboslikarske delavnice, da so potrebe po navedenih uslužnos-t-nih storitvah iz dneva v dan večje.
Nujno bo, da se te uslužnostne storitve za potrebe prebivalstva čimprej porajajo, bodisi v okviru državnega, zadružnega ali privatnega sektorja ter bo to tudi nedvomno vplivalo. na dvig družbenega proizvoda Občinskega ljudskega odbora Središče.
Drugi del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SREDISCE ZA L. 1956
Da bi gospodarski razvoj, ki je predviden s tem družbenim planom dosege!, se predpisujejo poleg ekonomskih ukrepov, ki so določeni z zveznim republiškim in okrajnim družbenim planom za leto 1956 še li-!e ekonomski ukrepi:
VI.	poglavje Amortizacija
1.
Gospodarske organizacije- bodo obračunavale amortizacijo za leto 1956 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
2.
Vse gospodarske organizacije morajo vplačati polni znesek predpisane amortizacije.
VII.	poglavje Obrest) od osnovnih sredstev
1.
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 8 odst. na leto od sedanje vrednosti osnovnih sredstev, če ni v zveznem družbenem planu in v tem poglavju drugače določeno.
2. *•
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 2 odst. na let« za:
a)	novo ustanovljena obrtna podjetja in delavnice vseh strok, ki so šele v prvem letu rednega obratovanja;
b)	splošne kmetijske zadruge.
3.
Obresti od osnovnih sredstev v okviru gospodarske organizacije se plačujejo Po enotni stopnji, ki se določi po njeni glavnj dejavnosti.
4.
Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna in gostinska podjetja, obrtne delavnice, so dohodek občinskega investicijskega Sklada.
Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo splošne kmetijske zadruge. gredo v njihov investicijski sklad.
VIII.	poglavje
Prometni davek
Gospodarske organizacije in druge pravne in fizične osebe bodo plačevale v letu 1956 poleg prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih zveznih predpisih še občinski prometni davek po stopnjah, ki jih predpiše občinski ljudski odbor s posebnim odlokom.
IX.	poglavje
Razdelitev dobička gospodarskih organizacij
1.
Gospodarske organizacije dele v letu 1956 dose-ženi dobiček po zveznih predpisih in določilih zveznega družbenega plana za leto 1956.
Poleg določil iz prejšnje točke morajo gospodarske organizacije pri delitvi dobička upoštevati še ta-le določila:
sa) splošne kmetijske zadruge bodo vletu 1956 plačevale 50 odst. od dela dobička, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, v proračun občine. Dobiček, ki ostane po izločitvi občinskega proračunskega prispevka, razdeli najvišji organ zadruge na del, ki gre kot delež pri dobičku osebam, ki so pri njem v delovnem razmerju, na del, ki se razdeli zadružnikom kot ristorno In na del, ki gre v sklade zadrug, v skladu z 2. razdelkom XIV. poglavja družbenega plana okraja Ptuj za leto 1956.
X poglavje
Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku
1.
Obrtne delavnice, 'ki zaposlujejo do 6 delavcev in uslužbencev, odnosno, ki ne dosegajo preko 10 milijonov dinarjev letnega prometa, bodo v letu 1956 obračunavale svoje obveznosti do družbenega investicijskega sklada in proračuna ter svoje stalne prispevke družbeni skupnosti v enem pavšalnem znesku.
2.
Višino pavšalnega zneska iz prejšnje točke določi Svet za go-darstvo občinskega ljudskega odbora.
Od pavšalnega zneska iz prejšnje točke tega poglavja se plača enak del v občinski družbeni investicijski sklad in v občinski proračun.
Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko obrtni delavnici s pavšalnim obračunom poveča ali zmanjša letni pavšalni znesek, če se med letom poveča ali zmanjša njen celotni dohodek.
XI. poglavje
Občinska doklada na dohodke od kmetijstva
1.
Na podlagi dotočil XXI. poglavja Zveznega družbenega plana in XVIII. poglavja Republiškega družbenega plana bodo zasebni davčni zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijstva v letu. 1956 plačevali občinsko doklado, ki znaša 8 odst. katastrskega dohodka od zemljišč.
Občinska doklada je dohodek občine.
Od 3 odst. obvezne doklade gre v proračun občine 45 odst. v občinski investicijski sklad pa 55 odstotkov občinske doklad. Vsa zvišana občinska doklada pa gre v celoti v proračun občine.
Del občinske doklade, ki gre v občinski investicijski sklad od 3 odst. obvezne občinske doklade se sane uporabiti edino le za Investicije za gospodarski napredek vasi na območju občine.
XII.	poglavje
Ustanovitev gospodarskih skladov
1.
Ustanovi se občinski investicijski sSdad.
V občinski investicijski sklad se stekajo:
a)	obresti od osnovnih sredstev obrtnih obratov,
b)	55 odst. občinskih doklad na dohodke od kmetijstva,
c)	45 odst. od taks prispevka za proizvodnjo na hibridno trto in od takse meljave po veljavnih predpisih,
d)	del dobička obrtnih delavnic, ki ustreza zveznemu davku od dobička in drugi dohodki, ki jih določajo posebni predpisi.
Sredstva občinskega investicijskega sklada se morajo uporabiti za investicije po vrstah gospodarske dejavnosti v istem sorazmerju posameznih virov teh sredstev.
Sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo uporabljala po posebnih predpisih o upravljanju in uporabi teh sredstev.
2.
Ustanovi se stanovanjski sklad občine Središče.
Sklad jc samostojna pravna oseba.
Sklad upravlja poseben odbor, ki ga imenuje Občinski ljudski odbor Središče.
Dohodki sklada so:
a)	stanovanjski prispevki, ki se plačuje od plač po zveznih predpisih,
b)	drugi dohodki, ki jih dotočijo posebni predpisi.
3.
Ustanovi sc cestni sklad občine Središče.
Sklad upravlja Svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
Odredbodajalec je tajnik občinskega ljudskega odbora.
Dohodki sklada so določeni v 3. razdelku 20. poglavja republiškega družbenega plana.
Cestnemu skladu se dodeli iz občinskega proračuna dotacija v znesku 100.000 din.
Sredstva cestnega sklada se smejo uporabiti za namene, ki so določene v 9. razdelku XV. poglavju Zveznega družbenega plana.
XIII.	poglavje
Pregled občinskih sredstev
Sredstva g katerimi bodo razpolagali občinski organi v letu 1956 se bodo stekala iz sledečih virov :
A. Sredstva občinskega	proračuna
L Del prometnega dav-	
ka na vino in žganje	4.000
2. Dol prometnega dav-	
ka zasebnikov	606.000
3. Del proračunskega	
prispevka iz dobička	114.000
4. Prispevek ža prora-	
čun iz plač	—
5. Dol zemljarine	43.000
6. Občinski prometni	
davek	450.000
7. Prometni davek od	
maloprodaje	110.000
Skupaj I. del	1,327.00«
8. Del dohodnine od	
kmetijstva	4,190.000
9. Del dohodnine ostalih	
obveznikov	692.000
10. Občinske takse	300.000
11. Davek na dediščini in	
darila	—
12. Občinske doklade	3 734.000
skup«j II. del	8,916.000
13.	Dohodki uradov in
zavodov	—
14.	Ostali dohodki	100.000
Skupaj dohodki 10,343.000
15.	Znesek " proračunske
dotacije občinskim samostojnim skladom in sicer 100.000 din cestnemu skladu	100.000
Proračunska sredstva po
odbitku tč. 15	10,243.000
B. Sredstva občinskih samostojnih skladov
1.	Cestni sklad 30 odst.
taks od vprežnih vozil, prometni davek od prevoznih sredstev zasebnih lastnikov cestnih vozil	275.000
2.	Dotacija iz proračuna	100.000
Skupaj cestni sklad	375.000
Občinski investicijski sklad Obresti za osnovna sredstva od kom. in obrtnih podjetij	56.000
55 odst. od 3 odst. obvezne obč. doklade na dohodke od kmetijstva	971.000
45 odst. od taks orodja na proizvodnjo	234.000
50 odst. od dobička gospodarskih organizacij podjetij in obrtov	491.000
Skupaj investicijski
sklad	1,752.250
Sklad za zidanje stanovanj sitih
hiš
90 odst. prispevka in sicer	1,327.770
a)	od plač od gospodarstva	459.000
b)	od	plač iz dobička	29.970
c)	od	plač iz	proračuna	365.400
d)	od	ostalih	plač _______473.400
Skupaj sklad za zdanje stan. hiš	1,327.770
C. Stalni rezervni sklad
6 odst. obvezne rezerve iz 1 1955	176.972
ostanek iz presež. prorač.
dohodkov iz	leta lOSt	50(1.413
Skupaj sredstva stal. rez.
sklad. 677.385
Skupna sredstva občine
A H B + C 14,475.405
XIV.	poglavje
Tu družbeni plan velja od 1. januarja 1956 dalje in se objavi v Uradnem vestniku okraja Ptuj.
Številka: 01/1-465/13 Središče, 19. okt. 1956.
Predsednik Oh LO:
Franc Klobučar, 1. r.
68. Po 15. členu in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52) je Občinski ifjudski odbor Videm pri Ptuju na svojih sejah, dne 26. maja, 15. septembra in 14. oktobra 1956, sprejel
DRUŽBENI PLAN
OBČINE VIDEM PRI PTUJU ZA LETO 1956
Prvi del
TEMELJNE IN GOSPODARSKE NALOGE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956
I poglavj e
Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek
V letu 1956 bo znašal skupni družbeni proizvod gospodarstva
252,469.000	dinarjev, narodni dohodek pa 241,991.000 dinarjev. V skupnem družbenem proizvodu ja najmočneje zastopana gospodarska dejavnost kmetijstva, saj odpade na kmetijstvo 91 odst. skupnega družbenega proizvoda in le 9 odstotkov na ostale gospodarske panoge.
Skupna vrednost proizvodnje se bo povečala za 3 odst., a narodni dohodek predvidoma za 2 odst. v odnosu na leto 1955. Povečanje bo doseženo na bazi večjega fizičnega obsega poljedelske in živinorejske proizvodnje.
Pretežni del proizvajalnih sredstev pripada zasebnemu sektorju gospodarstva, ki dosega in ustvarja 76 odst. družbenega proizvoda, medtem ko odpade na družbeni sektor gospodarstva 24 odst. skupnega družbenega proizvoda in' narodnega dohodka.
Na povečanje družbenega proizvoda bo v letu 1956 poleg kmetijske proizvodnje odločilno vplivala tudi večja aktivnost kmetijskih zadrug, ki bodo povečala svojo dejavnost, predvsem na področju odkupa kmetijskih pridelkov.
Obrtniška in gostins' a dejavnost sta dokaj nerazviti gospodarski panogi In bosta tudi v letu 1956 ostali v glavnem na nivoju lanskoletne raelizaclje.
Predvideno povečanje proizvodnje in družbenega proizvoda bo doseženo s pomočjo boljših kme-tijsko-tehničnih ukrepov in smotrnejšega načina obdelave in proizvodnje.
'II. poglavje
Kmetijstvo in gozdarstvo
1.
Obseg kmetijske proizvodnje se giblje še vedno na ravni, kot je brla pred vojno. Povečanje je zabeleženo to v pridelovanju krompirja in živinoreji, medtem kot je pridelek grozdja oziroma vina celo nekoliko nižji, kakor pred vojno.
V lotu 1956 bo obseg kmetijske proizvodnje skupaj z gozdarstvom kakor tudi družbeni proizvod na-rastel za 1,5 odst. v odnosu na leto 1955. Na povečanje družbenega proizvoda bodo vplivali v letu 1955 in v tem letu izvrženi kmetijsko-tehnični ukrepi, ki so jih in ki jih bodo kmetijski proizvajalci izvejli.
V kmetijski proizvodnji je že razmeroma močno zastopan družbeni sektor, ki ga tvorita kmetijski gospodarstvi Podlehnik in Dravinjski vrh, kateri posedujeta skupaj 711 ha ali 9,9 odst. skupnih kmetijskih površin. Na družbeni sektor kmetijstva odpade 19 odst.
skupnega družbenega proizvoda, na zasebni sektor kmetijstva pa le 81 odst., čeprav poseduje 9,1 odst. vseh kmetijskih površin. Iz tega razmerja je razvidno, da se proizvajalne sile in produktivnost hitreje razvijajo na družbenem sektorju, kakor na zasebnem sektorju.
V kmetijstvu bo potrebno postopoma odpraviti primitivni način gospodarjenja in izboljšati plodo-red in strukturo izrabljan a poljedelskih površin. V poljedelstvu se uveljavlja še vedno neracionalno gojenje nekaterih kultur, kar se odraža v kolobarju, katerega prikazuje tale primerjava:
čino poseka bo tudi v letu 1956 lesna zaloga v gozdovih znatno znižana, ker bo posek višji od prirastka. Povprečni prirastek na hektar znaša 2,04 m11, medtem ko znaša predvideno posek 20% več kot predvideni prirastek. To stanje narekuje, da bo potrebno uvesti
najstrožje varčevanje pri uporabi lesa in ga zlasti pri kurjavi nadomestiti s premogom.
V letu 1956 bo obnovljeno skupno 22 ha gozdov. Pogozdovanje bo Izvedeno po posameznih sektorjih v temle obsegu:
	Površina ha	Porabljeno sadik kom.	Stroški din
Gozdovi SLP	1,55	9.300	85.99 i
Gozdovi KG	0,75	4.500	27.556
Zasebni gozdovi	19,69	118.140	498.669
Skupaj .	21,99	131.940	612.224
	Občina ha	•/.	OLO «Z»	LRS ®/o
Njive in vrtovi	2.442	100	100	100
Žitarice	1.667	68	63,2	54,9
Industrijske rastline	20	1,2	2,1	1,8
Vrtnine	603	24,6	26,4	21,5
Krmne rastline	144	5,8	7,9	20,8
Drugi nasadi	8	0,4	0,4	1,0
Strniščni posevki	495	20,3	23,0	18.6
Čiščenje gozdov bo v letu 1956 Površina Stroški
	ha	din
Gozdovi SLP	9,50	78.703
Gozdovi KG	0,70	6.406
Zasebni gozdovi 20,89		108.105
Skupaj :	31,09	193.214
Cesta
izvršeno na površini 31 ha, in sicer
, Gozdna tehnična dela bodo usmerjena predvsem za ureditev gozdnih komunikacij.
Vzdrževalna dela bodo opravljena na tehle gozdnih cestah:
Dolžina ceste km Stroški din
Struktura izrabe njivskih površin kaže, da uporabi kmetijstvo razmeroma male površine za pridelo-vanie krmnih rastlin in razmeroma velike površine s strniščnimi posevki. Kljub temu, da je krmna baza v odnosu na druge pridelke v okraju in Sloveniji dokaj ugodna bo potrebno krmno bazo še povečati, predvsem z gojitvijo raznih detelj. Krmno bazo je treba izboljšati tudi s kvalitetnejšimi strniščnimi 'sadeži.
Na povečanje kmetijske proizvodnje bo v letu 1956 ugodno vplival tudi nov davčni sistem, ki temelji na katastrskem dohodku in nov način razdelitve dohodka socialističnih kmetijskih gospodarstev, ki vnašata v mehanizem razdelitve narodnega dohodka nove elemente stimulativnosti. V letu 1955 je znašala povprečna obremenitev zasebnega sektorja kmetijstva 21%, a v družbenem sektorju 76,6% od katastrskega dohodka. Lanskoletna obremenitev zasebnega sektorja kmečkih gospodarstev ni bila povsem v pravilnem razmerju z dejanskimi dohodki, ki so znašali 175 milijonov, medtem ko se je odmera dohodnine izvršila na osnovi katastrskega dohodka, ki znaša le 119,800.000 din.
V	letu 1956 se uvajajo posebne takse na nekatera proizvajalna sredstva, ki nudijo določenemu številu kmečkih gospodarstev znatno ugodnejše proizvodne pogoje, ter občinska doklada, kar bo učinkovito vplivalo na vskladitev med dohodki in družbenimi prispevki. Ti ukrepi letošnje gospodarske politike se bodo pozitivno odrazili na stabilizacijo cen in tržišča na splošno. Poleg tega bodo novi ekonomski ukrepi in novosti davčnega sistema pomagali zbrati določena finančna sredstva, ki bodo na razpolago za investicije v kmetijstvu in gospodarski napredek vasi Del neobdavčenih dohodkov, ki so ga v prejšnjih letih kmečka gospodarstva pretežno uporabljale za osebno potrošnjo, a le v manjši meri za pospeševanje kmetijske proizvodnje, se bo z novim sistemom namembnih skladov akumuliral in zbiral za razvoj kmetijstva. .
V	letu 1956 bo na območju Videm zbranih 19,209.000 -din finančnih sredstev, ki se bodo neposredno ali pa posredno uporabila za
pospeševanje kmetijstva in gospodarski napredek vasi. Ta sredstva bodo na razpolago v obliki amortizacije in skladov kmetijskih zadrug in kmetijskih gospodarstev v skupnem znesku 7,156.000 din. V občinski investicijski sklad se bo nateklo 3,013.000 din sredstev, ki bodo v letu 1956 uporabljena za investicije v kmetijstvu. Neposredno bo v območju občine na razpolago skupno 10,169.000 dinarjev. Poleg tega se iz območja občine formira nekaj sredstev za pospeševanje kmetijstva v okrajnem skladu za pospeševanje kmetijstva in v okrajnem investicijskem skladu, kar znaša skupno 9,140.000 din. Skupna sredstva, s katerimi bodo razpolagale gospodarske organizacije, občina in okrajni ljudski odbor za pospeševanje kmetijstva v občini Videm, bodo znašala torej
19,209.000	din.
Vsa ta družbena sredstva se bodo v tem letu natekla izključno iz lokalnih virov. Poleg tega bo za investicije v kmetijstvu možno koristiti še neizkoriščeni investicijski kredit, ki je bil gospodarskim organizacijam odobren že v prejšnjih letih.
Na obseg sredstev za pospeše-’ vanje kmetijstva vpliva vsekakor predpis občinske doklade, katero je treba v višini 55% uporabiti izključno le za gospodarski napredek vasi. Občinska doklada je predpisana za višinske predele, ki imajo težje pogoje proizvodnje in življenja nižji odstotek. Višji odstotek občinske doklade pa Je predpisan za zavezance na polju in področjih, ki imajo razmeroma ugodnejše proizvodne in tržne pogoje.
2.
Kmetijsko proizvodnjo dopolnjuje v nekaterih področjih občine gozdarstvo, od katerega ima del prebivalcev glavne dohodke. V občini je 3898 ha gozdov, kar predstavlja eno tretjino skupne površine. Večina teh gozdov je v upravi in posesti zasebnih kmečkih gospodarstev. Kmetijska gospodarstva posedujejo le 550 ha gozdov, ki so last splošnega ljudskega premoženja, medtem ko je 354 ha pod upravo gozdnega gospodarstva.
V letu 1956 je po okrajnem družbenem planu predvidena sečnja lesa v količini 11.493 m3, kar znaša
2,9	m3 povprečno na ha. S to koli-
Podlehnik—Rodni vrh	3	250.000
Videm—Vareja	4	170.000
Dolena—Rodni vrh	3	150.000
Podlehnik—Sedlašek	2	150.000
Medribnik—Belovšek	2	180.000
Mala Varnica—Gruškovje	2	500.000
Skupaj:	16	1,400.000
V letu 1956 bo iz dohodkov od gozdne takse popravljenih 16 km raznih gozdnih cest, za kar se bo uporabilo 1,400.000 din.
Od planiranega poseka 9807 m* v zasebnem sektorju in 1686 m* tehničnega lesa In drv. V gozdovih SLP se bo zbralo skupaj v območju občine, upoštevajoč novo tarifo,
8,195.000	gozdne takse. Od pobrane gozdne takse bo po določilih Republiškega družbenega plana odvedeno 35% ali 2,848.000 din v Republiški gozdni sklad. Za obnovo gozdov, čiščenje in ureditvena dela ter za popravilo gozdnih cest se bo v letu 1956 uporabilo na območju občine skupaj 2,205.753 din. Ostanek sredstev v višini 3,141.247 din pa uporabi okrajni ljudski odbor za stroške javne gozdarske službe in deloma za potrebe okrajnega proračuna.
Da se bo ohranilo in še večalo gozdno bogastvo, ki predstavlja za nekatera področja občine znaten vir dohodka, bo potrebno uvesti v gozdovih smotrno in racionalno gospodarjenje. Predvsem bo treba paziti pri eksploataciji gozdov, da se ne bo uničeval naravni podmladek. Uvesti je treba tudi določen redosled stellar jen ja, s katerim čestokrat povzročamo gospodarsko škodo na podmladku in prirastku, ker s pregostim steljarjenjem povzročamo, da se gozdna zemljišča
ne morejo zagnojiti. Kmetijske zadruge bodo morale pristopiti odločneje k odkupu jamskega lesa in ga zamenjati za premog in na ta način nuditi lastnikom gozdov kvalitetnejše gorivo, kakor je mehki les, katerega neracionalno uporabljajo kmečka gospodarstva za kurjavo.
III.	poglavje
Kmetijske zadružne organizacije
Kmetijske zadruge bodo v letu 1956 znatno povečale gospodarsko aktivnost na vseh področjih, predvsem pa v odkupu kmetijskih pridelkov. Skupni blagovni promet se bo povečal 187.300.000 din ali za 7% v odnosu na leto 1955. Povečanje blagovnega prometa bo doseženo predvsem z večjim odkupom kmetijskih proizvodov, ki bo v letu 1956 znašal 95,800.000 din ali 18% več kakor prejšnje leto. Predvideni obseg odkupa kmetijskih proizvodov bodo kmetijske zadruge lahko še presegle z boljšo organizacijo dela in odkupne mreže v času glavne sezone, saj planirani obseg odkupa zajema šele 60% tržnih viškov kmetijske proizvodnje v občini.
Trgovski promet in obseg odkupa kmetijskih pridelkov se giblje pri posameznih kmetijskih zadrugah tako-le:
Trgovina	Odkup
Celotni promet promet %	promet %
v 000 din	v 000 din	v 000 din
KZ Leskovec	Real.	55	42.952	19.376	45,1	18.646	43,5
KZ Podlehnik	Plan	56	47.700	20.000	42,0	23.000	48,2
KZ Podlehnik	Real. ,55		47.155	16.495	35,4	20.868	44,4
	Plan	56	50.000	18.000	30,6	26.000	52,0
KZ Sela	Real.	55	22.141	6.434	29,0	15.257	69,0
	Plan	56	21.600	6.500	30,0	15.000	69,6
KZ Videm	Real.	55	62.192	29.597	47,6	26.333	42,4
	Plan	56	68.000	30.000	44,0	31.800	46,8
Skupaj	Real.	55	174.440	71.902	41,2	81.104	46,5
	Plan	5$	187.300	74.500	39,7	95.800	51,2
Štev. 12
---sas
Na trgovino industrijskega in reprodukcijskega blaga ter na odkup je v letu 1955 odpadlo pri kmetijskih zadrugah 87,7% tega prometa. V letu 1956 bo delavnost trgovine in odkupa znašala predvideno
KZ Leskovec	55	1.726	4,1
	56	1.500	3,1
KZ Podlehnik	55	5.029	9,6
	56	3.000	6,0
KZ Sela	55	450	2,0
	56	500	2,3
KZ Videm	55	—	—
	56	—	—
Kmetijske zadruge bodo morale v letu 1956 pristopiti tudi k organiziranju- drugih gospodarskih dejavnosti, predvsem k ustanavljanju nekaterih obrtnih delavnic, pridelovalnih obratov kmetijskih proizvodov in k obsežnejšemu izvrševanju uslug s stroji in proizvajalnimi sredstvi.
Kmetijske zadruge bodo morale v letu 1956 pristopiti tudi k organiziranju drugih gospodarskih dejavnosti, predvsem k ustanavljanju nekaterih obrtnih delavnic, pridelovalnih obratov kmetijskih proizvodov in k obsežnejšemu izvrševanju uslug s stroji in proizvajalnimi sredstvi.
Kmetijske zadruge že razpolagajo z dvema traktorjema, dvema prikolicama in dvema plugoma. Poleg tega posedujejo kmetijske zadruge še en izruvač krompirja, eno kosilnico, Ifl škropilnic, 4 mlatilnice, eno pejalnico, tri trierje, 7 motorjev in drugo poljedelsko orodje. Kmetijske zadruge bodo v letu 1956 razpolagale s približno
1,000.00 din amortizacijskih sredstev in z 3,848.000 din investicijskega sklada. Zbrana sredstva bodo uporabile za vzdrževanje osnovnih sredstev in za tiste investicije, za katere je težko ali pa ne bo mo-goCe dobiti dolgoročnega kredita pri NB. S smotrnejšo Izrabo razpoložljivih in novo nabavljenih proizvajalnih sredstev bo mogoCe učinkovito vplivati na povečanje kmetijske proizvodnje v občini.
Na povečanje kmetijske proizvodnjo in tržnih viškov bodo kmetijske zadruge pomembno vplivale tudi z izpopolnjeno organizacijo pospeševalne in zaščitne službe. Začeto delo na selekciji živine bo potrebno pospešeno- nadaljevati. K temu lahko mnogo pripomorejo kmetijske zadruge, ki morejo skrbeti, da se bo uveljavilo primerno pasemsko govedo. V tem prizadevanju bo treba podpreti predvsem kmetijsko zadrugo Sela, ki namerava ustanoviti plemensko-živinorejsko postajo v objektih bivše opekarne v Zg. Pristavi, ki so sedaj v uporabi Kobilarne Turnišče. Kmetijski zadrugi Videm in Podlehnik pa bosta že v tem letu uredili postajo za umetno osemenjevanje, s čimer bo posredno dosežen tudi večji prirast in večjo proizvodnja mleka.
Naloge kmetijskih zadrug so obsežne. Izvršile jih bodo uspešno. Za izvršitev pa bo potrebno izboljšati organizacijo dela in dobro usposobiti strokovni kader. Urediti bo potrebno tudi neskladnost glede vprašanja članstva kmetijske zadruge, ki je omejeno na preozek krog kmetijskih gospodarstev.
90,9%, na ostalo delavnost pa bo odpadlo le 9,1% prometa.
Promet drugih dejavnosti, s katerimi se bavijo kmetijske zadruge, se v letih 1955 in 1956 gibljejo takole:
2.078	4,7	1.126	2,6	—	—
2.300	4,8	-	900	1,9	—	—
3.475	7,8	1.287	2,8	—	_
3.600	7,2	2.400	4,8	—	—
—	—			—	100	0,4
3.677	5,9	2.585	4,1	—	—
3.700	5,4	2.500	3,8	—	—
Obrtniška dejavnost je razmeroma zelo slabo razvita. Obrtne usluge izvršujejo le obrtne delavnice zasebnega sektorja, ki jih je na območju občine le 20 s 24 zaposlenimi. V občini odpade na eno obrtno delavnico 371 prebivalcev oziroma na 356 prebivalcev le en strokovni obrtni delavec. Po posameznih strokali je stanje obrtnih delavnic takole:
sedlarji 2, sobosllkarji 1, krojači 1, žagarji 5, kovači 4, kovinostrugarji 1. mizarji 2, šivilje 2, mlinarji 2.
V okvitu kmetijskih gospodarstev posluje kot postranski obrat že sicer kolarska in kovaška delavnica, toda v glavnem za potrebe kmetijskih posestev.
Mreža obrtnih delavnic in obseg obrtnih storitev ne krije vseh potreb prebivalstva in potreb kmečkih gospodarstev. Zaradi tega bo potrebno v tem letu obnoviti nekaj ukinjenih obrtnih delavnic bodisi v sklopu kmetijskih zadrug ali pa ustanoviti samostojne obrate socialističnega sektorja. V nekaterih manjših In oddaljenih naseljih bo potrebno izdati dovoljenje za opravljanje obrtnih uslug tudi zasebnim priučenim in kvalificiranim obrtnim delavcem.
V. poglavje Gostinstvo
Promet gostinstva in obseg gostinskih storitev bosta v 1. 1956 ostala v glavnem na ravni lanskoletne realizacije.
Gostinska mreža je v občini zadostno razvita. Gostinske storitve opravljajo štiri gostilne kmetijskih zadrug, pet zasebnih gostinskih obratov in eno gostišče državnega sektorja. V 1. 1956 bo potrebno z doslednejšimi ukreni doseči, da se bo kvaliteta gostinskih storitev zboljšala. Gostinski obrati bodo morali v tem letu urediti svoje prostore in spraviti gostinsko opremo v tako stanje, kakršno zahtevajo sanitarni tehnični predpisi. Gostinske obrate bo treba tudi usposobiti, da bodo nudili gostom poleg različnih pijač tudi mrzla in po potrebi topla jedila.
Večji del področja občine ima ugodne pogoje za razvoj turizma. V 1. 1956 je potrebno izdelati načrte za ustanovitev gostinsko turi-
stične točke v Gorci, kjer obstaja ustrezno poslopje SLP in drugi objekti, ki jih je s primerno ureditvijo .mogoče opremiti za pohebe letovišča. Načrte bo treba izdelati v sporazumu s Kmetijskim gospodarstvom Podlehnik in okrajnim odborom turističnin društev.
Drugi del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBtTNE VIDEM PRI PTUJU ZA L. 195G
Da bi se dosegel gospodarski razvoj, predviden s tem družbenim planom za 1. 1956, sc predpisujejo poleg ekonomskih inštrumentov in ukrepov, ki so določeni z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planofh za leto 1956, še tile ekonomski ukrepi:
VI.	poglavje Amortizacija
Gostilna »Pri lipah« bo obračunavala amortizacijo za leto 1956 po ^amortizacijskih stopnjah, ki so do-‘ločene z zveznimi predpisi.
Gospodarska organizacija iz 1. točke mora plačevati polni znesek predpisane amortizacije.
VII.	poglavje Obresti od osnovnih sredstev
1.
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 6 odst. na leto od se-r,anje vrednosti osnovnih sredstev, če ni v zveznem družbenem planu in v tem poglavju drugače določeno.
2.
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša 2 odst. na leto za:
a)	gostilna;
b)	novo ustanovljena podjetja in delavnice, ki so šele v prvem letu rednega obratovanja;
c)	splošne kmetijske zadruge.
3.
Obresti od osnovnih sredstev v okviru gospodarske organizacije se plačujejo po stopnji, ki se določi po njeni glavni dejavnosti.
4.
Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačuje gostilna »Pri lipah«, so dohodek občinskega in vertici jslrega sklada.
Obresti ^ snovnih sredstev, ki jih plačujejo splošne kmetijske zadruge, gredo v njihov investicijski sklad.
VIIT. poglavje Prometni davek
Gospodarske organizacije in druge pravne in fizične osebe bodo plačevale v letu 1956 poleg prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih zveznih predpisih, tudi občinski prometni davek po stopnjah, ki jih predpdše občinski ljudski odbor s posebnim odlokom.
IX, poglavje
Razdelitev dobička gospodarskih organizacij
1.
Gospodarske organizacije dele v 1. 1956 doseženi dobiček po zveznih predpiaih in določilih zveznega družbenega plana za leto 1956.
2.
Poleg predpisov iz prejšnje točko morajo gospodarske organizacije pri delitvi dobička upoštevati še tale določila:
a)	kmetijske zadruge bodo v letu 1956 plačevale 5 Oodst. od dela dobička,ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička v proračunu občine. Dobiček, ki ostane po izločitvi občinskega proračunskega prispevka, razdeli najvišji organ zadruge na del, ki gre kot delež pri dobičku osebam, ki so pri njej v delovnem razmerju; na dei, ki %e razdeli zadružnikom kot ristorno na dei, kt gre v sklad zadruge, v skladu z 2. razdelkom XIV. poglavja druž-benega plana okraja Ptuj za 1. 1956.
b)	ostanek dobička gostilne, po izločitvi sredstev za okrajne družbeni investicijski sklad, se razdeli v enakih delih v občinski investicijski sklad in proračun občine.
X.	poglavje	(
Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku
1.
Obrtne delavnice in samostojne gostilne, ki zaposlujejo do 6 delavcev in uslužbencev oziroma ki ne dosegajo preko 10,000.000 din letnega prometa, bodo v letu 1956 obračunavale svoje obveznosti do družbenega investicijskega sklada in proračuna ter svoje stalne prispevke družbeni skupnosti v enem samem pavšalnem znesku.
2.
Višino pavšalnega zneska iz prejšnje točke določi Svet za go-spodarst. o občinskega ljudskega odbora.
Od pavšalnega zneska iz prejšnje točke tega poglavja se plača enaki del v občinski družbeni investicijski sklad in v občinski proračun.
Svet za gnsnodarstvo občinskega ! dskegn odbora lahko obrtni de-'■"mici o T ima gostilni s pavšalnim obračunom noveča ali zmanjša letndl pavšalni znesek, če se med letom bistveno noveča ali zmanjša celotni dohodek
XI.	poglavje
Občinska doklada na dohodke od kmetijstva
1.
Po določilih XXI. poglavja Zveznega družbenega plana in XVIII. poglavja Republiškega družbenega plana ter odloka Okrajnega ljudskega odbora Ptuj o povečanju stopnje občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1956 (Uradni list LRS, štev. 36-153/56) bodo zasebni davčni zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijstva v letu 1956, plačevali občinsko doklado, ki znaša za področje občine povprečno 7 odst. katastrskega dohodka od zemljišč.
Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1956 za posamezne katastrske občine znašajo:
a)	8 odst. katastrskega dohodka od zemljišč k. o. Lancova vas, Ju-rovci, Pobrežje, Sela, Sp. Breg-del, Šturmovci, Trnovci in Dravinjski vrh-del (Spodnja Pristava);
b)	7 odst. katastrskega dohodka od zemljišč k. o. Dežno, Dravci, Kozminci, Mala Varnica, Podlehnik, Sp. Leskovec, Stanošina, Zakl, Zg. Leskovec in Sp. Leskovec;
Lesni odsek Gostinstvo Mesarija Ostalo promet % promet % promet % promet %
IV.	poglavje
Obrt
c)	6,5 odst. katastrskega douodka od zemljišč v k. o. Belovšek, Dravinjski vrh — del, Gorca, Gradišče, Gruškovje, Jablovec, Ljub-stava, Ložina, Majski vrh, Mali Okič — del, Repišče, Rodni vrh, Sedlašek, Skorišnjak, Strajna, Tr-dobojci, Vareja, Velika Varnica in Veliki Okič.
2.
Občanska doklada je dohodek občine.
Od 3-odst. obvezne občinske doklade gre v proračun občine 45 odstotkov,' v. občinski investicijski sklad pa 55 odst. občinske doklade.
Od 4 odst. zvišane občinske doklade gre v proračun občine 75 odstotkov in v občinski investicijski sklad 25 odst. občinske doklade.
Del občinske doklade, ki gre v občinski investicijski sklad od
3-	odst. obvezne občinske doklade se sme uporabiti edinole za investicije za gospodarski napredek vasi na območju občine.
Del občinske doklade, ki gre v občinski Investicijski sklad od
4-	odstotne zvišane občinske doklade do zneska 1,200.000 dinarjev, se lahko uporabi kot posojilo za negospodarske investicije, ki se finansirajo iz proračuna.
XII,	poglavje
Ustanovitev gospodarskih skladov
1.
Ustanovi se občinski investicijski sklad.
V občinski investicijski sklad se stekajo:
a)	obresti od osnovnih sredstev gostiln;
b)	55 odst. od 3-odst. obvezne občinske doklade;
c)	25 odst. od 4-odst. zvišane občinske doklade;
d)	45 odst. dohodkov od taks na priprave za proizvodnjo, na hibridno trto in od takse na me-Ijavo po veljavnih predpisih;
e)	drugi dohodki, ki jih določijo poseimi predpisi.
Sredstva občinskega investicijskega sklada se morajo uporabiti za investicije po vrstah gospodarske dejavnosti v istem sorazmerju posameznih virov teh sredstev, razen sredstev navedenih pod točko s prejšnjega odstavka, katero se pa lahko uporablja kot posojilo za negospodarske investicije, ki se finansirajo iz proračuna.
Sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo uporabljala po posebnih predpisih o upravljanju in uporabi teh sredstev.
2.
Ustanovi se stanovanjski sklad občine Videm pri Ptuju.
Sklad je samostojna pravna oseba.
Sklad upravlja poseben odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor.
Dohodki sklada so:	•
a)	stanovanjc^' prispevek, ki se plačuje od plač in
b)	drugi dohodki, ki jih določajo posebni predpisi.
3.
Ustanovi se cestni sklad občine Videm pri Ptuju .	.
Sklad upravlja svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
Odredbodajalec sklada je tajnik občinskega ljudskega odbora.
T>/'t*odkl cestnéaa sklada občine so določeni v 3. razdelku XX. poglavja republiškega družbenega plana
Ce.-.tnemu skladu se dodeli za leto 1956 subvencija iz občinskega proračuna v znesku 500.000 din.
Sredstva cestnega sklada se lejo uporabiti samo za namene, ki so določeni v devetem razdelku XXV. poglavja Zveznega družbenega plana.
XIII.	poglavje Pregled of .skih sredstev
Sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski organi v 1. 1956, se bodo stekala iz sledečih virov:
A.	Sredstva občinskega proračuna
1.	Del prometnega davka na vino in žganje 5,818.000
2.	Del davka na dohodke iz kmetijstva 14.465.000
3.	Del davka na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja 835.000
4.	Del posebnega prispevka za proračune
iz plač	360.000
5 Del prometnega davka od privatnikov	1,811.000
6.	Del zemljarlne	47.000
7.	Del občinske doklade 5,352.000
8.	Občinski prometni
davek	940.000
9.	Občinske takse	700.000
10.	Prispevek za proračune iz gostiln In KZ 1,455.000
11.	Prometni davek na maloprodajni promet 228.000
12.	Ostali proračunski
dohodki	100.000
Skupaj proračunska sredstva	32,111.000
13.	Znesek proračunske
dotacije občinskemu cestnemu skladu	500.000
Proračunska sredstva po odbitku točke 13 31,611.000
B.	Sredstva občinskih samostojnih skladov
1.
Cestni sklad
30 odst. od taks od vprežnih cestnih vozil	564.000
in dotacij iz proračuna	500.000
Skupaj cestni sklad:	1,064.000
2.
Občinski investicijski sklad
Del dobička gostiln	100.000
Del občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva 3,280.000 45 odst. od taks na orodje za proizvodnjo	4 H 000
Skupaj investicijski sklad 3,773.000
3.
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš
90 odst. prispevka, in sicer:
a)	od plač iz gospodarstva 764.000
b)	od plač iz proračuna	855.000
c)	od ostalih plač	297.000
Skupaj sklad za zidanje stanovanjskih M* * ou: ooo Skupaj sredstva samostojnih občinskih skladov	6,753.000
C.	Stalni rezervni sklad
6-odst. obvezna rezerva iz leta 1955
ostanek iz presežka proračunskih dohodkov iz leta 1955
Skupaj sredstva stalnega rezervnega sklada
Skupaj sredstva občine (A, B in C)	39.877.000
XIV.	poglavje
Ta družbeni plan velja od l. januarja 1956 dalje in se objavi v Uradnem vestniku okraja Ptuj.
Štev.: 01/1-710/e Datum: 14 oktobra 1956
Predsednik Ob LO
Ignac Purg 1. r.
597.000
916.000 1.513.000