Tedenske no viee. Mladinska orftanizaciia. Od Sv. Križa pri Mariboru se nam piše: V proslavo lOletnega obstanka tukajšnje ralaifeniŠKe in dekliškie 'Marijin© dmžbe se je vršila od 13. do 15. avgusta tritinevna pobožnost, katere se je oelja^npnija: t- veliko vriemo iideleževala. Cerkvene govpre je imel jirof. dr, Hobnjec. K sklepu sta nas obiskali tudi sbšedni Marijini družbi od Sv. Jurija ob Pesnici in ofd Gornje Sv. Kungote s svojima dušnima pastirjema. - . .. . Po smrti odlikovan dohoTHlk. V priznanje junaškega izpolnovanja dolžnosti pred sovražnikom je cesar podelil i^okojnemu fraoičiškanu o Frančiišku Ambrožu, vikarju na Sv. gori, vitešVi križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo. O. Ambroža ie spomladi na Sv. gori zadela laška granataj in je umrl kot junak. Po smrti odlikovan ptujski Slovenec. Cesar je podelil zlato hrabrostno svetinjo ob Soči padlemu vrlemii iiažemu pristašu Prancu Brenčie (brat državnega poslanoa Brenčiča) iz Nove vasi pri Pfuju. Pri tej priložnostl je upravil njegov g. stotnik na stariše tolažilno in častno pismo. Cast! Odlikovan slovenski vojaškl zdravnlk. Crnovojniški zdra\niik dr, Viktor Kac v Mariboru je dobil za. svoje požrtvovalno delovanje zlati zaslužni križeo s krono na traku hrabrostne svetinje. Odllkovan slovenskl učitelj. Učiteli pri S\\ Jakobu v Slov. gor. Friderik Zinauer, sedaj v vo]aški službi kot oficijal, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcein s krono na traku hrabrostne kolajne. Iz poštne službe. Poštna odpraviteljica Marija Smole v Loki pri Zidanpm Mostu je imenorvana za poštarico v Ivanjkovcih. Ljnbezen do rodne gnule. Slovenski begunec iz Goriee, ki je sedaj v taborišču v Lipnici, nampiše: Ljubi rojaki, štajerski Rlovenci! Ne morete si niti v duhu predstavljati, kako hudo. kako bridko je zapustiti svoj rojstni kraj, svojo domovino na tako okruten na^in. kakor smo to morali storiti mi goriški Slovenci. Oh, kako lepa, kako milin in ljubka je nam bila naša solnčna Gorica. Bila nam je pravr-ini raj. Tako lepili livad no najdeš nikjer, tako prijetnega obnebja ni v ojeli Avstriji. kot ga ima naša slovenska Gorica. In naže Ijubke Hšice, naši rojstni domovi. v katerih nam je tekla zifaelkfa! To nam je bilo nekako našp svetišče. In sedaj je vse jx> uni6eno, požgano, razdrto po gnusni roki laškega hinavca-izdajalca! In beža^ti smo moraJi . . . Rojak;! Lp hvalite vsak dan Boga v vTočih molitvah, da ste tako srečni, da vam ni trpba za]>ustiti svojega donia na tako žalosten način. kot mi! Srečni ste, ppesreCm! Ljubite Se bolj svojo lepo slovensko zemljo, svoj draigi dom. Ne zaniPnjte ga, ne izpofiajte ga tujcem! * Nnj vam povem 'docrodek, ki se j« zgodil v tukajšniem taliopišfiu. ("'Pviiarjpvn žpiio TvanVo Basnigoj iz Solkana je padpc Gorice in Solkana. tako močno prijel. da se je revica ob tej vesti milo zjokala, Rplcla je: Ko mi je j)udel mm in mL jtr iašku krogla ufcila zadpie dete, nisem bila tako žalostaa, kakor se«liij, ko jo padla naša Gorica in je hinavski Lah uganobil ta cvet lepih naSih sloven-skili krajev. Dokler; ne bod& Gorica zopet naša, ne bom vesela , . ." In zopet se je zjokala. Vse-to priča o< globoki ljubezni, ki jo gojijo Slovenci in. Slovenke- do svoje rodne grnde . . Mrtvi se oglašajo. Iz rusikega vjet-ništva sla se oglasila Matej Cirič iz /^abnjata pri Radgoni in Fpane Šf^ndija iz Šaloviec pri SredišSu, oba na lesopilnem zav.odn Kudasowo. pošta Saratow. Pomiloščeni kaznjenci. Cesar jp letos povodoui 86. rojstnega dne psmilDatil 175 kaznjenoev; odi tch 1 ripade na inanborsko možko kaaailnico 18 iti na žensko kaznilnico v Begunjih na Gorenjskein; 7 kaznjencev. Vojnim vjetnikotn nobenih alkobolnih pijač. Izšla je nova ministrska naredba, ki določar da se vojnim vjetnikom delavcem ne sme dajati nobenih alkoholnih pijač, kot vina, piva, žganja, sadjevca itd. Za tozadevne prestopke je določeaa dentrna globa do 200 kron, oziroma kazen zapara do 14 dni. lah mi je kavo cakral. Piše se nam: Enkrat sem si na fronti kuhal kaw in to je menda polentar ovohal. ZaCel je neprestano granate pošiljati na prostor, odkoder mu je kava dišala. Moji tovariši so se odstranli, ali jaz sem kuhal naprej. V tem mi vrže nekaj malih kamnov v mojo kavo, mislil mi jo je cukrat. Jaz pa to s korajžnim sreem vržem vun in kavo popijem. Potem pa zopet z veHelim srcem pazim na polentarja, od koder bo priSel. Pa ni ga bilo. Prosim, spominjajte se nas vojakov v molitvi! Ignacij MernikJ doma v Lukanji •Tubilejne dopisniee. Povodom 86. rojstnega dne našetra vladarja ie izdala poštna uprava nove jubilejne dopisniče, ki se dobe pri vsakem poštnem uradu'za 15 vinarjev 1 kamad. K&p je namenjen izkupiček teh jubile.Hiih cSopisnic v dobrodtelne namene in sicer da se pod[)ipajo vdove Jn sirote na bojišču padlih bojevnikiov. se va.bfi občinstvo, da> sp.v obilni meri poslužuje teh jubilejnih dopisnic. : S kroglo v srce zadet — ostal živ. V,- mesecu avgnstu lanskega. leta je bil na soški fronti zadef od krogle v srce italijanski vojakJakolf Dodolo. Zdravnikom s6 ni posrefiilo odstraniti kroglp iz srcainvojak se je poidal v .svoj doraači kraj, kjer je živel še precej'ždrav notri do meseca avigusta tega leta, t(>rej skoro eno celo teto. Le vsled lastne neprevidoo' sti si je nakopal boležen, katera ga je spravila pod grudo. Vojakovo trupflo So raztelesili ter našli v &rcu kroglo, ki se je v sroe že skoro docela zarastla, Zdravuiki so dognaii, da bi bil vojak s kroglo v sreu še laliko živel innogo let. Hltcejše plačilo za vojne dajatve. Uradno se razglaiša: Po dosedanjih predpisiii zakona o voinih dajatvah so morale iti vse zabteve za poviračilo kakje vojne dajatve ali za odškodnino za Škodo, ki je nastala t kakem slučaju iz zakona o vojnih daiatvah in katere niso bile plačane ali pa se dajatelj ni zadovoljil s priznanim zneskom, na okrajno aJi deželno komisijo in jih je šele na/to rešila ministrska komisija. To počasno reševanje bo za mnogo slučajev najbrže odipravila ravnokar izišla cesarska naredba, oziroma narejdba ministrst\ra za deželno brambo, ici pooblašča okrajno in deželno komi^ijo, da se v nedvoumnih slučajih do nekega najvišjega zneska dogovorijo s stranko o zahtevi, naklar odpade poslopanje in se znesek izplača. Občni zbor ,,Slovenskega fcebelarskega društva" v Ljubljani se je vršil na Veliki Smaren ob 9. uri dopoldne pri vzornem cebelnjaku v Marijanišču v LjuMjani. Za lovce. Cesarska namestnija nam naznanja, da je vojno ministrstvo dalo za izdelavo lovskega svinčenega zrnja 10 vagonov svinca*, na razpolago. Tovarnam se je nairocilo, da morajo prodajati svinceno zruje preproda.ialoem. za eeno 185 K za 100 kg. V podrobni jirojclaji pa cena ne sme znašati več kot 2 K 5 v 1 fcg. Zasebne poštne pošiliatve vojakom na bojlšče. Ker se množijo slučaji, da kljub tozadevnim opominom stranke še vedno prilagajo v zasebne poštne pošiljatve vojakom na bojišče gorljive predmete^ kakor vžigalice, bencin, špiriit itd., ie trgovinsko ministrstvo določilo, da bodo osebe, ki l?i prilagale označene predmete v poštne zavoje voiakom na bojišče, kaznovane z dPnarno globo 50 K, vrhu tega bi se jixi naznanilo kazenskemu sodišfiu. Torej pozor! Darovi Dljaški kuhinjtf v Mariboru: Ga. Alojzija Kirb*iš, posestnica v Mariboru: 10 K; dr. Karl Koderman, odvetnik v Mariboru, 10 K; Rudoli Kociper, župnik, Crešnjice, 10 K; gospa Alpjzija KirbiS posestnica v Mariboru, 6 K: dr. Anton Medved m Metod Verstovšek 30 K: Alojzij Cilenšek, župnik v Polifiaiia.li, 10 K: Amon Lent^old, bogoslov«c na Pilštanju. nabral na primiciji 6. g. Franca Javornika, 50 K: Jepnej Cernko, učitelj pri Sv. Marjeti na 1\, 30 K; gospa Marija Gerkman v Nezblišali 4 K: Janez Gerkman v Nezbišah 20 K; "M. Strakl, župnik pri Sv. Petru ppi Mariboru, mesto vencev t gg- Hribovšelrti in Markošeku, 20 K; Jožel Oerjak, župnik v p.. Rajhenburg, 10 K. Srcna hvala! Zadušila se v gorefiem hlevu. .,NovlneB porccajo: V Murskih Crncih se je vžgala in zgorela partna in hlev s snopjem in sicer od iskre, ki je zleteia iz pieoi mlatiliiega stroja. Gospodar Ivan gpolaor in njegov oče sta šla v hlev, da bi spusti/la kotija na prosto. Vlekel pa je tako hud veter, tfa ju je dim v Mevii zadušil. Poginila sta tudi 2 kjonja in 3 govecli, Gosp odarske novice* Prošnja do e. kr. namestnika v Gradcu. {Koliko fižola se sme vporabiti na deželi?) Štajerska cesarska namestnija je določila, da se bo smelo na deželi od letošnj©ga pridelka uporabiti za dom za seine 10% pridelanega fižola, za prehrano pa za vsako osebo 12 kg na leto. Ostali pridelek se mora oddati vojno-žitno-prometnemu zavodu, Ako si torej prideial 250 kg fižola in je pri hiši 9 oseb, si smeš pridržati za hrano družine 108 kg in za seme 25 kg, torej skupno 133 kg. Oddati tti torej moral 117 kg fižola. Kmečki in delavski človek na deželi bi amel odsle] na leto uporabiti za lastno prehrano samo 12 kg ližola. Kot prijatelji kmečkega in delavskega prebivalsrva moramo priznati, da je množina fižola, ki jo je določila štajerska namestnija za osebb na deželi, daleč premajhna. Fižol je za na,šega kmeta glavtnahrana — meso. Fižol vsebuje izmed živil. ki ]ih priuelamo, skoraj največ redilnih snovi (26% beljakovine), Meščanom, ki se hranijo z meaom, kakor kmet s fižolom, se je zavživanje mesa pre>pov<ed.alo samo Je clvakrat na teden. Ako pa ostane v veljavi namestniška odredba, da bo smela oseba, ki prideluje iižoi, torej kmet, viaičar, aajeinnik, zavžiti n-a leto samo 12 kg ližola, se lahko reče, da se bo smel odslej Ii-. žol na deželi uživati samo.enkrat na mesec. Pomislimo, kjaj pa. je 1 kg fižola za obed ali večerjo delavcu, ki je rigolal v vfinogradu ali opravljal kako drugo težko delo. Upamo, da se bo dalo doseci, da se bo tudi ta odredba cesarske namestnfje dalai spremeniti v prilog našemu ljuctetvu na deželi, Radii tega se na,i posaroezniki, okrajni zastopi, občine in kmečfce. organizacijie obračajo s posebnimi vlogatmi do gospo|f]a cesaPskega namestnika grofa Claryja, naj blagovoli b.dredibo o uporabi fižola tako spremieniti. da, bosmel pridelovalec uživati viečje množine fižola- Makupovanje krompirja v mariborskem okraju. Kakor Ziianc je muniiorsko gkivarstvo odredilo, n;i, se odviširi kjronipir v ozem-lju mariborskega glavarstva sme pr:od%ti samo okPajnemu ..glavarstvu,. oziromS od glavarštva nastavijen,jm. nakupovalcem in ošebam* v .dkraiu, ki same rabijo krompir za prenrano družffie ali krtao živine. Prodaja je • popolnooiaprostovoljna. Nihče ne smore •lastnika krompirja siliti, da bi mu moral prodati kaj fcrompirja. Okrajno glavijxsh'o je za Dravsko polje nastavilo dva nakuppvalca, ki imata pravico nakupova(ti prostovoljnona prodaj ponujeni kroinpir. Ta diva nakupovalca sta: železniški uradnik in trgovec Celan na PragarsKJem, in trgovec Jeglič v Račjn. Prvi sme kupovati kronir pir v Spoidnji in Gornji PcHskavi, Crešnjievicu in sosednih obfiinah, Jeglifi pa v Rafiah, Slivlnici in bližnjih občinak. Vojaštvo samo ne sme nakupovati krompirja pri pridelovalcih, ampakl dobi potrebno množino krompiria od okrajnega glavarstva. Nove najvišje cene za krompir. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa nove najvišje cene za krompir in sicer znaša cena za krompir od 1. do 15. septembra 1916 12 K, od 16. septembra 1916 do 28. februarja 1917 9 K in od 1. marca 1918 11 K. Te cene veljajo za prebrani krompir, ki je zdrav in v velikosti kurjih jajc. Za neprebrani krompir so pa za isto dobo določene sledeče najvišje cene: 10 K, 9 K 50 v in 9 K. Te najvišje ceae veljajo za meterski stot pri prodaji na debelo. Najvišje cene za krompir pri prodaji na drobno bo pa v kratkem določila deželna politična oblast Mak zasežen. Izšla je nova ministrska naredba, ki doloCa, da so vse zaloge maka zasežene, tudi je ves letošnji pridelek maka zasežen v prid države. Izvzeta od te določbe je samo tista množina maka, ki jo ima kmet in ki ne znaša več kakor 5 kilog.ramov. Vsi lastniki in pridelovaJci maka bodo morali ()trodati svoje zaloge maka nafialje do 8. decembra 1916 avstrijski osrednjiei za olje in mast na Dunaju, katera bo kupovala mak meterski stot za 150 kron. Kdor bi do 8. decembra ne ponudil omenjeni osrednici avojib zalog maka, bi se mu ga s silo odvzelo in bi se mu vsled prisilne prodaje odtegnilo 10 odsiotkov. Na tozadevne prestopke je določena denarna kaTien do 5CT00 K, oziroma kazen zaipora do 6 mesecev. Nova določila glede zmletia žita. Stajersko cesarsko namestništvo je izdalo novo naredbo, ki do loča novo ureditev glede zmletja žita. Dosedaj so bili mlini nazdeljeni v tri vrste iri sicer v mline, s katerimi je sklenil vojno-žitiio-prometni zavod pogodbo, takctevani |>ogodbeni mlini. nadaJje okjrajni mlini in mlini, kateri so proti odškodnini v deuarju mleli kmečko žito. Odzda.j naprej pn bodo pritegnjeni okrajiti mlini med pogodbene mline in bosta samo dve vrsti inlinov. Glede zmletve kmefikega žita veljajo v obče sledeča dolofila: Mlinarjem je prepoviefdano jemati kot odškodinino ra zmletev takoz-vano merioo, iifmpak sp iih mora odiškodovati za trud z dpnarjem. Za ztnlptev 100 kg pšerjioe, koruze in jecmena je dolofen znesek 3 K in za zmletev rži K 2.70. Za zmletev žiiii. na debelo (.šrotanje) je pa določen za Vse vrste žita znesek K 1.30 za raeterski stof. Za razpragitev smo mlinar odtegniti 4%, pri koruzi pa od 1. decembra t. 1. do 31. marca 1917 6%. Kmet, ki želi, da se mu za domafio rabo zmelje žito, mora to naznaniti župainu, Župan vpiše to v nalašfi za to prirejeno tiskovino, v katero se vpiše kmietovo ime in bivaligče, število oseb, katere mora preživljati, vrsto in množino žita, katerega je pripeljal na mlin, nadalje mora navesti ranožino moke, katero ima doma v zalogi. Ta naredba tudi pooblašča okrajne politiene oblasiti, da smejo določiti mlin, h kateremii bodo smeli voziti kmet^e svoje žito iz tega ali onega okoliša. Tu-di mlinairji dobe poostrena dolofiila. Podrobnejše podatke o tej novi naredbi bo prinesla prihodnja številka lista ..Straže." Bernja ali zbirca. Bernja za 66. gg. župnike ali kaplane je letos ravnotako dovoljena kakor lani. V tem oziru se od strani oblastn ni nič noviega ukrenilo ali določilo. Po končani bernji se mora nabrana množina žita naznaniti pristojnemu žitnemu komisiionarju, Eako ie z ZKnjem? Iz Murskega polja se nam piše, da je letošnje zrnje mnogo slabše kot lansko. Naralati se ga, polovico manj kot druga leta. Zrnje je drobno in pirhlo. Posebno slaba sta rž in ječmen, a pšenica je precej boljša. Koruza se vsled suše suši. fižola bo skrajno maJo, ker cvietje sproti odpada. Ajda ne more od tal. ]»roso je boljše. Bakrena galica. V zadnji številki ,,Slovenskega, Gos|)odarja" smo med ,,Malimi oznanili" objavili ponudibo glede bakrene galice. Na ta oglas je došlo vefije število ponudb. Omenjamo, da omenjenp bakrone galice ni več dobiti. Smola in kolofonij. Vlada je dolofiila najvišie cene za smolo in izdelke iz smole> Za fia kolofonij jcdoločena zviSaria cena 2(?0 K za 100 kg, za kolofoui.) iz smrekove smole 310 K za 100 kg. Nekaj o stanju vinogradov v orraoškb-liutomerskih goricah. Cp primerjaimo sedanje stanje1 vinogradov s stanjem, v kakoršnem so bili vinogradi lansko leto v tem času, ,tedaj moramo z zadovol]stvom naglašalti, da smo lestos v tem^oziru v obče na boljšem., Izvzeti so seveda viriogriadi, ki jih; je larii obiskala toea: Ta je ponekod trte tako močno z"delala.. .da se bodo na njih sledovi ..ledehega biča" 5c¦prihpdnje leto poznali. Tadi .plerocid, katerega ¦-nevspehe pripisu-jejo strokovnjaki «po. poklicu" dejstyu, da smb rabili za mešanico premajhno množino te-'e Srfovi fdevati bi baje morali hajmanj 9 fcg na polovnjak) je vzrok,- da.ponekod les jesoni ni dnceia <!ozo#el: Hln se radi. tfga spondadt ni moglo fako rezafc. ka.kor v rodnih razmerah. Bpdisi' temu 4ako ali drugače: letos — vsaj sedžj ko to pišem — nudi pogled n^ valovite naše vinske grifie vse .dftrugaCno sliko, kaikop lani v tej dobi. Proti peronospori ali rjavemu smodu smo se branili skoraj izključno z bakreno galico, in najsi jq tudi nismo dobili v zaželjeni množini, vendar se upam trddti, da nam je 1 kg te preiz1kušene snovi v zvezi z galunom toristil več kakor lani 3 kg zloglasnega perocida. Glede bakrene ,,PastP-Bosne" snovi, ki so jo tudi nekateri vinogradniid poleg modre galice za drugo, oziroma tretje škropljenje rabili, je treba omeniti, da je brez1 dodatka ar pna tuintam listje in grozdje ožgala; to velja zlasti za trte z gladkimi listi, recimo silvanec, plemenka i. t. d, Da peronospora letos ne riastopa tako močno, vzrok temn je tudi sedanje suho vreme. Pa6 pa je sedanja vrocina močno pospešila razvoj pepelavosti. ali grozdne plesni (Oidium tuckeri). Ker ni bilo o pravem času potrebne množine žveiVla na razpolago. razpasla se je ta zajedavka po grozdnih naslavkib tako močno. zlasti v vinogradih s kTepko rastjo Irt, da jp do malega vse grozdje unifiila. Hvala Bogu. da velja to le za nekatere vinograde in lege. Vinograd niki sicer uporabljajo sedaj razna protisredslva: žveplo (žal, da ga ni dobiti niti za najdražji Jenri.r), aipno, pepel. sodo itd., a brez vidnega vspeha. Gena vinu je zdatno poskočila in prav je tako, zakaj ako je vse drago, naj ima tudi vinski pridelek priraerno ceno, da bodp moči tako našemu vinograldniku placevati visoke cene Ka obdelovanje in za razna sredstva. s ka-terimi sp brani od Ipta do leta se množe6im tptnim boleznim. — Sadna letina bode slaba, tuintam visi kako jabolko, a dozorelo ne bode: usoda dozorelega sadu ga dobiti pred časom. Da. dobre sadnp letine so velik pripomofiek. da ljudstvo ne straf!a — A, Kosi. * Na cesarjev rojstni dan vživanje mesa dovoIjeno. Stajersko cesarsko namestništvo je določiio. da je fdovoljeno vživati meso na petek, dne 18. avgusta, kof rojstnega dnp. našega vladarja, pa^ pa se določa, da je zato vživanje mesa v četrtek. dne 17. t. m. ppppovedano. Razne itovice« D«klo in trl kravc povozil ]& vlak pri Sv. Lovrencn pri Knittelfeldn na Gornjem Staierskem, Dekla je gnala kravp na j;«So; želpzniški fiuvaj je prezrl zapreti ograjo, vsled česar se je zgodila strašna nesrefia. Mrtev in žlv obenem. V sedanji vojni se je že veftkrat priraerilo, da so bili v urajdnem izkazu padlili navpdeni možjp, kl so se potem oglasili in izpri^:Ui. da so še žiyi. Posebno zanimiv slufaj take vrsto sp jP primeril kta, 1870 v fpanoosko-nemški vojni. Neki polir Lerdinajiid Doring ,je bil j)ri Metzu težko ranjen. Sanitetni vojaki so ga našli brezzavestnega, in misleč, da je mrtev, so mu odvzeli marko, po kateri se vojak spozna. Pozneje se je seveda izkazalo, da je Doring še živ, toda marka je bila že dana naprej, uradni izkjaz je p-riobfiii, da je Doring mri.ov, in Doringovi ženi je bil dosta\ljen mrtvaSki list za njenega moža, 'Med tem je bil na dotičnem bojišču padlim vojakom postavliea kamenit spomenik, aakaterem so bila izklesana ajih imeaa in s^vieda tudi Donagovo ime. D5ring pii je ozdravjell in se \& š& dolgo let veselil, da ima sicer uradno |»trdilo, da je mrtev in da je tu,di aa spomen.iku ovekovečea kakor mrt-ev. a je \-endar živ in zdrat\-, Nova mera. Ob času, ko se je novu mera pri nas uvajala, bil je neki godec obsojen v zapor radi pretepanja. Prej pa ko gre v laknjo, vpraža sodnika ves prestrašen: Gospod sodaik, ali bom po aovi meri sedel?! • ¦ Judovsko geslo.. Povemo aaj vain majliao, a zaniraivo zgodbo i'z judovskib pra\ijic! — Neki zelo ubog, poSten jud je popolnoma: zapuščen hodil v pnjetnem večernem mra.ku po cestah. Brigal ga ni šum ijudi ia šepet dreves ob opsti. ker jc bil silao lačen, tako lafiea, da bi skoro umri. Sreča ga tujec, ki je nesel cujao. Tujec je.prosil juda. ali ne bi hotel iiesti cajae. za kar dobi aapitaiao. Jnd sprpjme poaudbc in vzame cajno na roko. Ko grp nejkaj časa, se ozre okrog, (iijca ni bilo aikjpr. Jnd jo maha domov in ko ortpre cajno, najde v nipj same rumene cekine. Seveda so raočno začudi, a kmalu mu pade na misel, da je biJ tujec siam sv. Elija. ki ga jie z velikim darom relšil za vedno iz stiske. — Ta pripovedka se začenja z besedami ,,Moes zur Ješaosi", t. .].: denar za'klad moje moči. Te besede iudje pogosito izrpkajo, nairajši ponah4i!ajo in pojo med svojimi molityami. A fudi onim judom, ki nimajo nobene vere, služijo te besede za, geslo. Stari Rothschild je rekel: ,,Kdorkoli mi vzame denar, mi a zame čast.1" Tako mislijo vsi. Deaar delajo s posestvi, z zTnljo, ki jo kupujejo in izržemajo, z znanostjo, ki jo po ^vioje izrabljajo, z umetnostjo. ki jo ponižujefo za deklo' poltenosti • in Itrotikršfiainske misli, denar delajo z gledailišeem, s politiko* kjer. nastopajo kot voditelji socialne demokracije, denar delajo na bopzi. Denar in zopet denar, vfee drugo jirn je bedarija, za denar store vse; še svojo dnšo prodaju-. vraigu zanj, 5e IJi' jim' kaj dal •zanjo. ,,Denar zaMad mo.jp mofii!" — kako tepo geslo! Mi ga iutimo ob fiasii sedalnje 'dr^/ginjp izvanredno močao. .....-., . ^Cfjden" j[ud. V železniškem vozn se je neki di.jalk razgovarjaJ z judom, ki pa ]e nosil dolgo brar do. O,[ja!zivši v iudp.\i bradi ktihaa iižol, pravi dij.ik:;- ..Oprostite, g&špod, jaz'pa lahfei uganem, kaj ste v i olianes im«li; pirf obeHu." — ¦ Jud . se. nasmebne, 1*1 pravi-:- ,,Nemogp$e, .gospoff.". — Ri-jak: MNiste li jfidli fižola?" — J.nd: „0, motite se, dragi prijatelj, fižola niSvem jedel že tri dni. . ." Tat v večnosti. Ko so nekega nepoboljšljivjega tatu prignali do vislic, vppašali so ga, kaj misli oh o večnosti. — ,,Ni? kaj dobrega", oclgovori tat, ,,ker Ijiidje nifi ne jemljpjo s seboj v veČnost. zato ne bom imel kaj krasti." Dosledni lenuhl. V neki vasi so živeli trije leauhi. Cela v(as se je zgražala nad temi aepridipravi. Eer niti opomini, niti psovke niso mogle spreobrniti zanil^erne trojice, so jim vaščani zažgali bajto, 68i§, bomo videli. se bodto li zguncali ali ne. Ijenu-bi so ocenj opazili in med njimi se je razvil ta-le pogovor: Prvi: Vstati bo treba, vstati, hfšja gopi. — Drugi: E.j. nas bodo že ljudje rešili, 6e jim je kaj za nas!— Tretji: Da se vaina le ljutfi to-le govoriti! Bopisi. Maribor. Stavbenik in hiišni posestnik Josip Nekrep je hudo ponesrečil. Njegov lastni konj ga je tako nesrečno ud.aril in padel nanj, da mu je popolaoma strl nogo. Prepeljali so ga. v boluišnico. Maribor. Mestni magistrat prodaja krompir na. Rotovškem trgu št. 9. in sicer 1 kg po 18 v. Št. Ilj v Slov. gor. Vabimo k prireditvi Kmetijskega bralnega društva pri Št. Ilju v Slov. gor. v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva, ki se vrši v »Slov. Domu« v nedeljo, dne 20. avgusta 1916 popoldne ob pol 5. uri. Vspored: 1. Igra: Dekla božja, 4 dejanja. Deklam.: Slovenija svojemu cesarju. 2. Igra: Cašica kave. Ne zveni mi, mešan zbor. Vstopnina navadna. Predlačila se hvaležno sprejmejo, ker gre Cisti dobiček vc jnim pohabljencera v prid. Pridite! St. flj v Slov. gor. V sredo, dae 9. avgusta je po daljši bolezni (sušici) umrla 261etna mladlenka M. Ferk, hčerka posestnika in obfiinskega odbornika F. Ferka v Geržaku. Pogreb sp je vršil v i>etek, dne 11. avgusta. Ra/jna je bila vrlo, poštano dekte, ftlanica Marijine dmžbe. Pokoj njeni duši! — Brat pokojne, kadet Jožef P'erk, je nedavno prišel v rusko vojno vjetništvo. Sv. Benedlkt v SIom. gor. Iz ruskega vjetništva sp je oslaa.il Janez Jaušovec, mladenifi v Zyaga,jskem Vrhni. Ziadnjokrat je pisal iz Galicije dne 13. maja 1915. Od tegn, časia ni bilo več glasu o njem. Poma<"M sn že niofino žaJovali za njira, prištefvaJi so ga med padle. Vso poizvtedovanje o njem je bUo^zaman. Pred nekaterimi dnevi })s* so dobili kartfco od Hjega, pisano dne 14» maja 1916. Pisal je, da je še zdifajv in da je že večkrat pisal domov, pa odgovora ni dobil nobenega. Tudi njegov o^e je pod vojaško suMijo. Sv. Bolfank v Slov. gor. Družina Habjaničeva v Tmovški vasi je dobila \\ enem tednu dve poročili: prvo žalostno, drugo veselo. Prvo poročilo je bilo, da je padel njih mlfojši sin Ivan Halbjan&ek na jiržnotirolskem bojišču, Zadet je bil od sovražne granate dne 12« julija, Drugo poročilo je Mlo veselo. Ord starejšega sina Franca so dobili dopisnico z ruskefea vjetni^tva. Od začetka vojske ni bilo notfenega glasu o njem. Vse ga je prišta(valo že k mrtvim. A dne 28, julija dobijo domači pismo, v katerem piŠe: Sedaj nisem vefi v Sibiriji, sedaj sem v Rusiji. Pri 'kmetu del)am kakor doma. Pismo je romalo od 28. maja do 28. julija 1916. Ljntomer. Povodom 87. rojstnega dneva Njih Veličanstva bo v Ljutomeru več slovesnosti. Za sirše kroge bo zanimiva zlasti slavnost v nedeljo *26. avgusta, oziroma ob slabem vremenu dne 27. avgusta. Tamkajšnje vojaštvo bo predočilo moderno bitko, vojni napad na vojašie utrdbe. Začetek vojne predstave je ob 4. popoldne; pred njo od 3.—4. ure je ogled utrdb, strelnih jarkov, bojr<ih ovir in modernih vojnih sredstev. Med ogle dom ter ljadsko veselico po p edstavi koncertira vojaška godba. Kdor se hoče peljati na približno 10 minut iz trga oddaljeni predstavni prostor za pokopališčem, mu je od 2. popoldoe naprej na ponudbo vozna prilika na glavnem trgu vLjutomero, /a večerni povratek pa na slavnostnem prostoru. Za vdeležence, vračajoče se do Radgone, je poskrbljen poseben vlak, ki odhaja iz Ljutomera zve<*er ob 9. nri. Vstopnina na predstavni prostor znaša 50 vin. za odraslo osebo, za otroke 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen skladu vdov io si vot štaj. padlih vojakov, se preplač;la hvaležno sprejemajo. Ljntomer. Umrl je tukaj dne 12. avgasta po 'iolgi raučni bolezni veletržec in veleposestn k g. Fran Seršen. Slava vrlemu narodnemu možu! Sy. Lovrenc na Oravskem polju. Pogosto so se v zadqjem času oglašali naSi zvonovi. A niso odi zadnjih pozdravov tradnim starčkom, ki so konCali težavno zeraeljsko potovanje po dolgih Jetih ter legli k pokoju, ampak naznanjali so smrt krepkih mož, (vretih mladeničev. ki so dali s\oje fthrljeoje sa domovioo. Dne 15. aprila 1916 je umri kot janak stovenski mladenič Janez Tampej, najmlajSi izmed treb bratov vojakov. Bil je »ri mladenič, kot vojak nenstraSen in pogumen, ki sc ni bal nobene nevarnosti. Pohvalil ga je vsak, kdor ga je poznal. V vojni službi se |e prosto* voljno javil za najtežja, najnevaraejSa podjetja, za to je bil tudi v viSjem povelju pohvaljen zaradi neustrašenosti. StarSem je pisal: Nič se ne bojino, naj pride, kar hoče. Ko je bil zadnjič na dopastu, ki mu je bil izredno podeljen, ker se je prostovoljno oglasil za zelo nevarno poizvedovaljno pot, se je poslavljal od vseh zaancev kakor bi slutil, da ga ne bomo več videli. Pokopan je na Doberdobn. — Dne 6. jalija je umrl na Doberdobu zadobljenih ranah 19letni Janez Strmšek pionir. Bil je dober sin svojim starišem, Iju r>il je svoj dom, domačo hišo in delo — Dne 14. julija je padel pri kraju Ghertele in je bil ondi pokopan 321etni mož Martin Mohorko, kmet v Apačah ter zapustil ženo in 3 majhne otroke. Obetal je biti vrl gospodar in zaveden mož, zdaj so te nade uničene. Z njegovo ženo žalujejo tudi mnogoštevilni znanci in prijatelji za blagim Martinom. Kmalu za to žalostno novico je prišla že zopet druga, da je sovražna granata končala življenje J anezu Koderman, posestniku in gostilničarju v Apačah. Bil je pokopan na Laškem pri Billunecapre. Bil je občinski svetovalec, ud krajnega šolskega sveta ter nadzorstva tukaj^nje Ljudske hranilnice in posojilnice. Smrt nemila ni pustila, da bi spali med svojimi prijatelji v domači zemlji, toda nepozabni nam ostanete, dragi junaki, Bog pa bodi VaS plačnik tam v večni domovini, kjer se zopet vidimo! Galicija. V tukajšnjo župniščeso skušalivnoči od 30. do 31. julija vlomiti neki zlikovci; eden se je zvečer priplazil v lopo in se hotel skriti, a so ga zasačili, na kar jo je »junaško« odkuril; a Se dvakrat je poskusil v družbi drugega tovariša vdreti v hiSo, a so ju vselej prepodili. Pozneje se je zvedelo, da sta bila to dva slaboglasna fanta iz bližine, eden vojak, ki je priSel na dopust, drugi čaka na vojaško suknjo; mogoče tudi na ričet! — Drugod imajo po noči domače patrulje; tudi v Veliki Pirešici bi bile potrebne! liobrna. V nedeljo, dne 20. i. m., popoldne po v&černicali, se vrSi v hotelu ,,Union" občni zbor na,4e Posojilnice, pri katepem se bo vršilo prediavanjc: ,.Naloge kmetijskega stanu v vojski in po vojski." GoSjpodarji in gosjiodinje, ka/kor tudi mladina se na' udeleži v obilnem številu tega gospodarskega zborovanja, v katerem se bo o mnogih važnih vprašanjih pazpravljalo. Mnogi ljudje, ki so izraižali bojazen radi naše Posojilnice, ker je bila lasfnica hotela in še drugih ]>odjetij, nazaanjamo v pomirjenje, da je Fosojilnica vse prodala in da se nikomur ni treba ničesar bnli. Nataafinejše porofiilo se bo slišalo na občnern zboru, zato pridite vsi. ki se za naše organizarije zanimate! Celje. Gospa Jerica Rupnik, soproga c. kr. liaančnega preglednika, sedaj stanujoča v Št. Pavlu pri Preboldu, je darovala za ranjene in bolne vojake, društveni nadomestni bolnišnici Rdečega križa v Celju čez 50 knjig zabavne in pottčne vsebine. Saviojska dolina. Velika stiska vlada povsod: vojaSka oblast nam jemlje živino, sedaj pride žito na vrsto; strašna snša nam je uničila otavo popolnoma, koruze bo malo, fižola, repe, ajde nič, sadje odpada vsled strašne suSe! Ljudje se plašno povprašujejo: kaj bomo jedli? — Naj se vendar vsi občinski zastopi obrnejo na glavarstvo in poročajo o škodi zlasti gledel sože, da bodo obhisti pri rekviziciji živil tudi upoštevalo našo vedno naraSčajočo bedo. Svetina. Dne 9. t. m. je umrl tukaj Andrej Klinar, 83 let star, dolgoletni cerkovnik, kršCansk in občespoštovan mož. Na bojišču sta v zadnjem času padla Andrej Ratej p. d. Hudomavc, kmet na Svetini in mladenič Janez Klepej iz Kanjuc. Na Sv. Uršnlo nad Slovenjimgradcem poroma zopet znani romar iz Vranske na god Sv. Jemeja, dne 24. avgusta 1916, tako da bo maševal 23. avgusta 1916 ob jednajstih pri Materi božji na Homcn; ob dveh vodil sv. križev pot na Grad; ob Stirih služil večernice pri Sv. Roku na Selah; zvečer peljal romarje slovesno v cerkev Sv. UrSule, kjer bodo veCernice; na Jemejero pa ob 6. običajno sv. opravilo na pathotične uamene; seveda, ako se mu bs Kopet pridražilo kaj romarjev. — Namest« oa Sv. ViSaije — pa na Sv. Urflulo! Zadnja poročila, došla v žetrtek, 17. aTgusta. NajnoTejše aTstrijsko uradno poročilo. Uradno »e razglaSa: Dunaj, 16. avgnsia. Rusko boiiSfee. Armadna fronta generala kavalerije n a d v o \vudeKarola: Na prostoru pri C a p u I so razSirile zaviezniške 6ete svoje vspehe s tem^ da šo /; naskokom zavzelie višine Stara Vipczyna. Bo,ji na lem ozemlju so skrajno srditi. Pri H o r o z a n k i zahodno od Monaiste rz i s k e so avstro-ogrske čete vinovič hude rusk e n a. p a d e o d b i 1 e. Na enem mestu, na katerem se je sovpažniku posreeilo vdreti v naše jarke, jo bil s ppotiSunkom v r ž e n. Armadna. fronta generala-feldmaršala pl. H i ndenburga: Oddelkti poljske legije so južno od H u 1 e v i č ob peki S t o h o d vsnešno prodirali. — Drugače nol>enih j)osebnil? dogodkov. Italliansko boJiSče. Na G o r i š k e m jc sovražaik ponovil svoje liude napade na naše višinske postojamke vzhodno od firte Solkan — Vertojb a in pri O p a t j e m sfilu. Skoraj povsod je bilo mbžno že v ognju odb i t i naval. Na nekaterih posameznih mp,st'h, kjer se je Italiianom pospefiilo vdreti v našc najspredneiSe jarke. so bili k m a 1 u s prot i.n a p a d S z o p e t v p 7. e n i u ii 7. w j. Tako so zoppt ostale v s e p o s t o jj a a k e t r d n o v r o k a h n a š i h 6 e t, ki so prizadjalp sovražniku z e 1 o 1 e ž k & i zg u IJ e tnr mu odvzele 480 vjetnikov, med njimi enega rorlpolkovnika in sediPTn drugib 6astnikov, Sest strojuih ] mSk in dva metfiifin min. Poljski lovski bataljon št 2 ter oddelki peSpolkov iSt. 24 in 48 so si zaslužili v teli bo.jih posebno pohvalo. Pr' Z.r(gori sp je izjalottil sun«k neftaterih stotuij ob ovirah uaše postojanke. Na fronti v D o 1 o m i t i h j,e posadka naSe R ii f r e |d d o - p o s t o j a n k e v roCnem boju o d bila napad, Proti ozemlju MontP Zebio iu Monle I n terotto so po živahnera artilerijskem ognju in ognju metačev min prodiraii matnjSi sovražni oddeiki. ki so pa bili lahko odbfti. Balkansko boiišče. Nift novega. Namestnik nafielnika generalnega gtaba: podmaršal. pl. H0f«r, Boji v zraku. Po nofii od 14. na 15. f. m. so na&i zrakoi.lovoi z vspiehopi napadli Valono Dne 14. t. m. dopoldae ie7, ve6|inoma Irancoskih letal aapa(ilo Trst, PoroCaik Banfield je zoj>et sestrelil eno sovražno tetalo, katero je pri Miramaru padlo v morje. Zrakoplovci so mrt\i. Sovražne bombe so v mestu napraivile le malpnkostno škodo. Mornariško poveljstvo. Major Hueber o izgubl Gorice. V listu ,,Pester Lloyd" piše vojaSki Jcritik major Hueber o izgubi Gorice: Odkritosrčnost namveleva priznati, da je neprijetna misel priznati Italijanom kak vspeh. Ce že to mora biti, ratfši \^sa|kemu drugemu poštenemu sovražaiku, a nasprotl temu nczvestemu zaivezniku je to težko. Patnet mora sicer soditi, da je čudež, ker se ni zgodil ta dogoidek že — pped enim letom. OpozaTjati se mora na to., dia so bili tamošnji kraji že dolgo časa iznostatvijeni najstrašnejšim naT)ajdom. Za Italijo je to edin viden vspeh enoleine vojsjke njih velike vojne sile nasproti drobcu naših bojnih sil. Italijani zastdli Opatje selo. Italijansko uradno poročilo z dne 12, avgusta. pravi, da so laške 6ete zasedlie kraško vas Opatje spIo (vzhodino od Doberdoba) ter so preKorafiile sotesko Dol. Dve italijanski ladji se potopili. Iz Turina se porofia, da je v pristanišftu v Tarentu zletela >r zrak velika italijanska vojna ta-dja ,,Leonardo da Vinoi." Vzrok je neznan, Potopljenaladja je bila ena največjih italijantskilr ^jnih ladij. Po poročilih iz Lugana se Je v prvih dneh raeseca avjgusta potopila velika itali'jafnskajvibjna laldja MUandolo." Pofopljena ladja je bila ena najboljših in nainovejSih itadijanskih vojnib ladij. S pn^o a& »e potopilo tudi okrog 300 mož. Velika bitka v GalicijL Vojai poroderalct brzojavljajo, da se je v CValieifi razvilft nova velika. Bdtk*. Zraina, daJjava bojn« firte, na katerl divja ta borba, znaga, 120 knu.7 Bitka za Dojran. Liat MTim©stt porofia, 8a so angleakft ftele wtsedle severno od Soluna železaiiški kolodvor Dojrao, Bojev zai Dojran se udele-Žuje tudi srbski prestolonaslednik. • General Sarrall Cakla na. odlo5itev Rumunijev