Ob 400-letnici svetovno znane kobilarne Lipica na slovenskem Krasu sta Kobilarna Lipica in založba Mladinska knjiga izdali obsežno In bogato ilustrirano monografijo dr. Milana Dolenca LIPICA.
LIPICA
£tirislu ki sc je oblikovala in utrjevali pasma lipicanskih kunj, ki je iMritlt na tulih kraških lleh. Tutu km je Iraški človek mrl oblikovali grobi beli marmor v kiparska in arhitektonska del«, ki bognlijn railinšnE dvorce širom po Evropi, je znal oblikovali ludi svojega konje v eno naj bi hi j kulturni h pasem ne Svetu. Tega k raSkega belega lepotea M> eeniii ¡e St«H Rimljani, ki SO mu poslavljali -celo spomenike, nadvse su ga cenili vladarji irt pJemifi preteklih slulrlij, Dunajski dvor je t njimi
razkazovat svojo mogočnost m blišč.
D pisani zgodovini Lipice in lipicancev, o jahanju, jahalnih tečajih in o vseh drugih zanimiv os tih bistri slovenskega Kni»a s čudovitimi belimi konji boste /sedeli vse knjige LIPICA. Podoživljali bost* čislo naravno lepoto. Ko pa boste prišli v Sloveniji), boste j tolikn večjim zadovoljstvom nhiskali Lipico. Tu buslr lahku jahali na belem konju, sc voziti s starinskimi kočijami, medlem ko bodo niroci i veseljem vkociil na hrbte ljubkih

ponijev Cuka i-s
Čaka yas knjiga, v skivenvcirii ali anjjk-H' ali nrinioiiL po4na kplc - LIPICA, pričakuje vas biser Slovenije — Lipica na Krasu!
BO
r j' št ?
tnladifiE^a
k n


knjigu velikega formatu je ve/unu s platin» in slane 7111 dinar j l-v.
Naročite j<i hi ti k i < na nusiuv:
MI.ADIN.ShA KNJICA, l/so/ni oddelek,
I irusu i, ht lil HI I. juhi jama. lU|>osl;tsij)i


Slovenija
Revija za Slovence po svetu Magazine for Slovenes abroad Revi sta para los Eslovenos por el mundo
številka 1 i januar 1981 i letnik 2.{
Vaša pisma
2
Dogodki
4
Jugoslavija in svet -— Obsojeni na poraz
5
Vračanje k ztrnlji
S
Izbor iz slovenskega tiska
11
Tri desetletja Slovenske izseljenske matice
14
Vezi i rojaki po vsem svetu
16
Po Sloveniji
IR
Turistični vodnik
20
Reportaža na vašo žeijo — Logatec
22
Slovenija v mojem, objektivu — foto: Igor Modic
24
Zakladi slovenskih muzejev — »Stara grofija« in celjski grofje
26
Korenine — železarna na Dvoru pri Žužemberku
28
Naši po svetu
30
Vaše zgodbe — Tistega majskega jutra
36
Umetniška beseda — Mitja Vošnjak: častna pionirska
38
Za mlade po srcu
40
Skozi ameriško džunglo
42
Materinščina, Nove knjige
45
Slika na naslovni strani: J. ‘ fSrednji vrli nad Gozd Martuljkom / V '7	Foto: Ančka Tomšič
izdaja
Slovenski izseljenska matica Ljubljana, letefon «j 1/20-657
Naslov
61000 LJabljanu Cankarjeva l/II, p, p, 109 Siti vehi ju, Jugoslavija
Telefon uredništva 061/23-102 Telefon uprave 061/21-234
Glavni in odgovorni urednik Jože Prešeren
Urednica Jagoda Vigele
Uredniški odbor
Janez Kajzer, Marko Kern, Jože Prešeren, Silvestru Rogelj. Ina Slokan, Mila Šenk,
Jus Turk, Jagoda Vlgele
Iidajateljilu svet
Mitja Vuinjak (predsedniki, Mirko Cepič, dr.Vladimir Klemenčič, Anna Krasna, Mira Mihelič, Ernest Petrin, Drago Sil iger, Lenari SctEne, Ciril Stcr, Ciril Zlobce
Oblikovalec Peter Zebre
Prevajalci
Alberto Gregorič (španščina),
Milena Milojevič-Sheppard (angleščina)
Revija izhaja vsak mesec,
B. in 9. številka izideta skupno.
Tisk
ČGP Pelo, Ljubljana OproSČeno prometnega davka po pristojnem sklepu št, 421-1/173 z dne 24, VIJ, 1973
J.einn luiničninti
Jugoslavija 150 dill, Avslralij» jaus. ?, Avstrija J20 Aacli, Anglija 4,50 Lstg., ‘Hclgija 260 IJfr, Panska 45 P kr, Finska 35 FM, Francija 35 FF. Holandija iSHfl, Hali ju 7-000 Lit, Kanada lOcai) ¡ji, ZR Nemčija 16 DM, Norveška 45 Nkr, Švedska 40 Skr, Švica 15Sfr, ZDA—U. S. A. SUSiji, Južnoameriške države 8U5$.
Plačilo naročnine
Dinarski tekoči račun: 5(HO<]-67S-J5356 Devizni račun: 50100-6204JI0-32002-23 J8/5 pri Ljubljanski banki — Plačilo je možno tudi po mednarodni poštni nakaznici ali a čekom, naslovljenim na »Slovenska izseljenska malica« v priporočenem pismu. Poštnina plačana pri pošti 611(12 Ljubljana
urednik vam
vaša, pisma
»Malica je (ista ustanova v domovini, kjer se pogovoriš po domače, kot j svojim človekom,* mi je pred nekaj tedni dejal v pogovoru eden od organizatorjev nekega slovenskega društva v Belgiji, Te besede so se mi zdele kot eno izmed največjih priznanj, kar jih je naše društvo prejelo za svoje delo. Občutil sem, da so naši ljudje po svetu razumeli smisel našega dela. Rojak, s katerim sem se pogovarjat, me je ponovno potrdil v prepričanju, da si ljudje v medsebojnih stikih želimo predvsem odkritih pogovorov, da ne maramo Zgolj Strogo uradnih osebnosti, in namen in želja naše matice je bil ves čas od ustanovitve prav takšen.
Ko v teh dneh proslavljamo jubilej Slovenske izseljenske malice, si večina izmed nits Želi, da bi tudi ta dogodek pomagat pri nadaljnjem utrjevanju naših vezi, K’a nekaj naslednjih straneh boste našli nekaj kratkih zapisov in fotografij, posvečenih temu našemu jubileju.
Na nekaj fotografijah smo se vem tudi predstavili na svojih delovnih mestih. Tu se tudi najpogosteje srečujemo, ko nas med obiskom domovine obiskujete z namenom, du bi poravnali naročnino za naša revijo, ztt koledar ali pa preprosto zato, du bi se pogovorili z ljudmi, katerih osnov rta skrb je negovanje vsakršnih stikov s Slovenci po svetu. Verjemite nti, da je to včasih precej zapleteno delo, pogosto pa tudi izredno prijetno. Ljudje, ki imamo kakršnekoli težave, smo včasih veseli ie ob tem, ko vidimo, da nas je nekdo brez slabe volje pripravljen poslušati in hkrati pomagati prt razreševanju problemov s preprostim nasvetom.
V nekaterih pogledih deluje naša matica podobno kakor številna slovenska izseljenska društva po svetu. Narava našega dela je torej sorodna in prav v tem slutim tudi obet za prihodnost, Z uradniki, z ljudmi, ki ti v nobenem primeru ne dovolijo najmanjšega vpogleda v svojo zasebnost, se je pač težko pogovarjali odkrito, po domače. Jože Frtsurtii
Priznanja
Med obiskom v domovini sem prek televizije Z Zanimanjem sledila večeru, ki je bil prirejen ob 85-tetnici Josipa Vidmarja. Bil je firAti srečen, da je svojim oboževalcem lahko povedal marsikaj o svojih bogatih literarnih uspehih. Takih proslav v domovini .to deležne zaslužne osebnosti, kar je občudovanja Vredno,
Tedaj mi je prišel na misel naš požrtvovalni Vatro Grili, za katerega vsaj po smrti ni bilo storjenega prav nič. Če kdo v Clevelandu ali celo v Ameriki, potem bi Vatro zaslužil neko priznanje. To smo zamudili, ko je bil
Zimska romantika (foto; Igor Modic)
še živ, kar je žalostno. Ničesar nismo storili za tega kulturnega voditelja, ki se je v resnici toliko iet Žrtvoval pri »Enakopravnosti*, kjer je naredil ogromno za slovensko narodno skupnost v Ameriki. Pogosto je delal celo sebi in svojemu zdravju v škodo. Marsikaj ni bilo splošno znanega širši javnosti in so mu nekateri četo zamerili, ko je obnemogel in pustil službo urednika »Enakopravnosti«.
Kaj bi se dalo narediti v tem pogledu?
In še eno stvar imam; ni še prepozno, da bi izrekli priznanje drugi zaslužni in še živeči osebi, Vatrovi sestri Mary Grili Ivanuših. Kolikor vem, že prek štirideset let ureja prilogo Progresivnih Slovenk v Prosveti,
prej v Enakopravnosti, poleg (ega pa tudi veliko piše. V slovenske kulturne dejavnosti je bitu vprežena od svojega 16. leta naprej, zato je skoraj nemogoče popisati, kolikšen je njen prispevek. Samu ima bogato zakladnico izkušenj, spominov in znanja.
Ali ne hi bilo mogoče na eni slovesnosti počastili oba — pokojnega Varra ¡n še živečo Mary Gril Ivtmusch? Pred nekaj meseci me je zdajšnja predsednica Progresivnih Slovenk vprašata po kaki ideji.,\o, to je bil moj prvi predlog.
Tončka Simčič, Cleveland.,
0„ ZDA
Opomba urednika: Hvala za pismo, ki pa je, kot se zdi, v prvi vreti na-
meujeno organizatorjem slovenskega kulturnega in družabnega življenja v Clevelandu. Prepričani smo, da bodo prisluhnili vašemu predlogu in počastiti zaslužna kulturna delavca, ki si priznanje resnično zaslužita.
Ljudje smo pač taki, da včasih preveč skoparimo s priznanji- Včasih je za to kriva nevednost, včasih pa morda tudi nevoščljivost ali osebne razprtije. Zavedati pa se moramo tudi, da je včasih potomcem težko razsojati o zaslugah prednikov. Vse prepogosto se oziramo samo vase oziroma v svet, ki se trenutno sučemo v njem,
V naših izseljenskih društvih in organizacijah deluje ali je delovala vrsta društvenih delavcev, ki so s svojini delom vtisnili neizbrisen pečat zgodovini slovenskega izseljenstva. To velja za ZDA in seveda tudi zu številne druge države. Prav iz tega razloga je tildi Slovenska izseljenska matica ustanovila posebna priznanja, s katerimi bi se tem ljudem vsaj malo oddolžila za njihovo požrtvovalno delo. Predloge za ta priznanja pa bodo morala posredovali sama izseljenska društva. (O ustanovitvi priznanj Slovenske izseljenske matice bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk.)
Zlati jubilej Glasbene matice
V dneh ko to pišem, se vsi pevci našega zbora pripravljamo rtci proslavo 50-letnice Glasbene matice. Jaz sem še edini, ki je pri zboru od vsega začetka. Kar verjeti ne moreni, d ti je to res.
Praznovali smo IS. oktobra v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu.
Frank JJradach,
Euclid, Ohin, ZDA
Vam osebno hkrati pa tudi vsem pevcem Glasbeno matice iskreno čestitamo ob zlatem jubileju! Članek o vašem zboru bomo objavili v eni od prihodnjih Številk Kodne grude.
Doma govorimo slovensko
Pošiljamo naročnino za Rodno grudo. Malo smo v zamudi, toda verjemite, da srno zelo zaposleni. Rodno grudo tudi naši otroci radi prebirajo, ker je v njej veliko zanimivega. Čeprav jo rojeni že tukaj, doma govorimo vsi slovensko. Smo eno redkih druži n, ki se nismo povsem izgubili v angleščini. Verjemite, da večina družin ni taka. Res se opaža, da slovenski
jezik peša. Slovenske šote so res, vendar pa so tri ure na teden premalo ali skoraj nič, če večina staršev doma Z otroki govori angleško.
Ko smo bili lani na izseljenskem pikniku v Škofji I.oki, smo bili zelo nejevoljni, da im o morali poleg vstopnice plačati tudi za uporabo stranišča. Saj ne skoparimo ob obisku domovine, vendar pa — kar je preveč, je preveč. Opazil sem, da je to motilo tudi veliko drugih ljudi, ki so prišli na piknik.
John Brice,
Wcston, Ont., Kanada
C p. uredništva; z vsebino vašega pisma smo seznanili tudi odbor za pripravo izseljenskega piknika v Škofji Loki. Prepričani smo, da bodo vaše pripombe upoštevali.
Kraji se spreminjajo
Rodna gruda mi je zelo v.fcč in redno jo vso preberem tudi po večkrat, Vesel sem vseh novte iz domačih krajev. Rodna gruda je moja družba in moje veselje. Se posebno sem vesel, kadar najdem kaj o mojih domačih krajih, o Goriški in še posebej o Čepovanu in Gorenji Tnbuii.
Vem, da je težko zadovoljiti vsem željam, vendar pa vam naj zatipam, da bi zelo rad videl kaj iz mojih rojstnih krajev. Doma sem bil na obisku leta 1971, vem pa, da se je v tem času veliko spremenilo.
Franc Makuc.
Slepe on, Ont., kan urhi
Pozdravi z Nove Zelandije
Zeto sem vam hvaležna, ker ste mi poslali na ogled izvod revije Rodne grude. Z veseljem jo naročam.
Minilo je že 33 let, odkar sem se poslovila od Limbušu pri Mariboru, zato sem vesela vsakega časopisa iz domovine. Prejemam tudi Našo ženo in imam doslej spravljene skoraj v.rc številke.
Jusvplunc Murra>'* VVelliiiglon.
Nun /ca la n tl
dogodki
Jugoslovanski kongres o hrani
V Novem Sadu, kjer bo letos svetovno posvetovanje o brani, je bil v decembru drugi jugoslovanski kongres o hrani. Več kot 500 delegatov iz vseh republik in pokrajin, med katerimi je bilo tudi sto kmetov, je tri dni razčlenjevalo poli iil načine, s katerimi bi izkoristili možnosti, tla bi Jugoslavija do leta 1985 izvozila za več kot dve milijardi dolarjev hrane.
Pravice manjšin
Boj zapravi« manjšin v mednarodnih okvirih je za našo deželo bistveno vprašanje in dolgoročna mednarodna usmeritev, zasnov ana na ustavni obveznosti, da se bo Jugoslavija zavzemala za »spoštovanje pravic narodnih manjšin — vključno s pravico delovanja narodov Jugoslavije, ki v drugih deželah živijo kol narodne manj šiite.«
Te besede sn bile eno izmed izhodišč znanstvenega zbora o vprašanjih narodnih manjšin, ki je bil pred nedavnim na Brdu pri Kranju. Na zboru so preučili tudi probleme razvoja, položaja in zaščite manjšin v okviru Organizacije združenih narodov in to v smislu jugoslovanskega načrta deklaracije o pravicah narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin.
Pomoč SFRJ Italiji
Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije je zvezna vlada sprejela razne sklepe o nujni pomoči prebivalstvu Italije. Po katastrofalnem potresu je sprejela tudi sklep o pomoči v trajni obliki. Gre za montažni šolski objekt z vso potrebno opremo v vrednosti 9 milijonov dolarjev.
Jugoslovanski Rdeči križ je že v prvih dueli po potresu poslal v Italijo pomoč v vrednosti prek 5 milijonov dolarjev. V tej pomoči je bilo vključenih 50 turističnih prikolic in 12-000 doz cepiva proti gripi, Celotna jugo-
slovenska pomoč prizadetemu prebivalstvu v Italiji bo znašala okrog 14 milijonov dinarjev.
Novi škof mariborske škofije
Za novega rednega Škofa mariborske škofije je bil imenovan dosedanji ravnatelj Slomškovega semenišča v Mariboru dr, Franc Kramberger.
Novemu škofu sta čestitala tudi predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Mitja Ribičič in predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Boris Šinigoj. Obenem sla se zahvalila dr. Vekoslavu Grmiču za uspešno vodenje mariborske škofije po smrti dr. Držečnika in za njegova osebna prizadevanja pri razvijanju dobrih odnosov slovenske cerkve do družbene skupnosti,
Nagrade AVNOJ 1980
Odbor za nagrade AVNOJ je na seji 2(1, novembra imenoval letošnje dobitnike nagrade AVNOJ. Odbor je pri svoji odločitvi upošteva! mnenja in obrazložitve predlagateljev, mnenja svojih strokovnih sodelavcev z osmih področij in ustreznih družbenih teles iz socialističnih republik iil pokrajin. Jzbiral je med 85 predlogi, ki so jih dostavili do 31. maja lani in ki so ustrezali zahtevam zakona o nagradi AVNOJ i 11 poslovnika o delu odbora za nagrado AVNOJ.
Dobitniki nagrade AVNOJ za leto 198U za ustvarjalnost in delo, ki je splošnega pomena za razvoj SFRJ, so med drugim prof. dr. Metod Mikuž, Ljubljana, za področje družbenih ved in SOZD iskra, Ljubljana, elektroko-vinska industrija.
V aprilu popis prebivalstva
V aprilu letos bo v Sloveniji približno 9,000 popisovalcev izpeljalo popis prebivalstva isSl«, da bi tako dobili vrsto podatkov o prebivalstvu, ki z drugimi evidencami največkrat niso dosegljivi. Popis sc v bistvu ne bo razlikoval od tistega iz leta 1971.
Kot zanimivost naj povemo, da so prvi popis prebivalstva opravili v Sloveniji pred 210 leti v času vladanja cesarice Marije 'Lerežije, ki pa je imel predvsem vojaški namen. Pravi popisi prebivalstva pa so st pričeli šele po letu 1 R57.
Ob popisu prebivalstva bodo popisali tudi stanovanja in stavbe, zagoto-
vili pa si bodo tudi dragocene podatke o kmetijstvu,
V S A ZLI tudi Slovenci, ki žive na tujem
Slovenska skupščina jc sprejela zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU),
Pomembna novost je, da so po novem zakonu enakopravni slovenski znanstveniki in umetniki ne glede na to, kje živijo in delajo. Zaradi tega določila uvršča SAZU med svoje prednostne naloge, kakor je zapisano, spodbujanje znanstvene in umetniške dejavnosti italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Hkrati pa podpira te dejavnosti zamejcev in Slovencev v tujini,
Poslej bo lahko izvoljen za rednega oziroma dopisnega člana SAZU tudi znanstvenik ali umetnik slovenskega rodu, ki ne živi v Sloveniji, je pa dejavno povezan z domovino ter je ustvaril posebno pomembna dela,
25 let prizadevanj
V	navzočnosti števil n ilt častnih gostov tako s Koroške kot tildi iz Slovenije oziroma Jugoslavije je Avstrijsko-jugoslovansko društvo v celovški mcsLni hiši slavilo svoj srebrni jubilej —■ petindvajsetletnico obstoja in delovanja za zbliževanje in sporazumevanje med narodi obeh sosednih držav.
Med gosti so bili jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Novak Pribičevič in generalni konzul v Celovcu Milan Samec s člani konzulata, predsednik koroškega deželnega zbora Joscf Gut-te n brun u er in številni gostje iz Ljubljane.
Društvu je k njegovemu jubileju najprej čestitala Marija Vilfan, ki je poudarila, da vzdržuje društvo SRS za Združene narode stike z mnogimi državami, posebno zanimanje pa goji za Avstrijo kot sosedo in za njeni deželi Koroško in Štajersko, ki imata tudi slovensko manjšino.
Zgodovino in dosedanji razvoj društva je v slavnostnem govoru orisal Josef Gutienbrunner, Spomnil je na težki začetek v času, ko se je društvo sicer v svojih pravilih zavzemalo za pospeševanje prijateljskih odnosov in kulturne izmenjave, pa so takratne odnose še močno bremenili številni predsodki, »porojeni iz hudih dejanj preteklosti«.
V	praznično celoto so Izvajanja govornikov povezali tamburaški ansambel Bisernica iz Škofje Loke, moški oktet Sava iz Kranja ir mešani oktet Danica iz Šentvida v Podjuni.
Slovesnost na Ravenci
Z otvoritvijo kulturnega doma in petih stanovanjskih hiš na Ravcnci V Reziji sta SR Slovenija in SER Jugoslavija končali svojo solidarnostno akcijo prt obnovi po potresu porušenih krajev v Furl uniji-Julijski krajini lil v tem okviru tudi v slovenskih vaseh v Benečiji in Reziji. Ta pomOe ¡mašil v celoti S milijard starih dinarjev, z njo pa so zgradili 90 rovih v slovenskih« hiš, obnovili so jih 12 ter zgradili dva kulturna domn.
Jugoslovanski filmi v New Yorku
V	New Yorku je bila retrospektiva filmov Alcksandm-Sasc Petroviča. V dveh dneh si je v Carnegie Cinema Hallu ogledalo štiri njegove filme — Zbiralci perja, Skupinski portret z damo in Maestro in Margerita —približno tri tisoč gledalcev, med njimi precej strokovnjakov in študentov filmske umetnosti.
Avtor je imel tudi pet pogovorov z občinstvom, ki je pokazalo izredno zanimanje tako za njegovo filmsko ustvarjanje kot za filmsko in umetniško ustvarjalnost v Jugoslaviji sploh.
Prikazani filmi so bili pri gledalcih, vajenih naj večjih dosežkov filmske umetnosti, zelo lepo sprejeti.
Na zadnji, deseti predstavi, kt se je končala pred polnočjo, so se navzoči še celo uro pogovarjali s Petrovičem. V pogovoru jc sodeloval tudi znani ameriški filmski kritik John Simon,
VI. grafiini bienale jugoslovanskih otrok
V	Kostanjevici na Krki so imeli VI. grafični bienale jugoslovanskih otrok. Ta že tradicionalna prireditev j c rezultat skupnega dela Dolenjskega kulturnega festivala, Galerije Božidar Jakac in občinskega odbora jugoslovanskih pionirskih iger v Krškem. Seveda pa je predvsem rezultat ustvarjalnega dela jugoslovanskih otrok in njihovih likovnih pedagogov.
Obiski na Slovenski izseljenski matici
Generalni, konzul Združenih držav Amerike v Zagrebu Olaf Grabci je pred kratkim obiskal Slovensko izseljensko matico v Ljubljani. S predsednikom SIM Stanetom Kolmanom se je pogovarja! o delovanju SJM in si tudi ogledal matičine publikacije.
Jugoslovanski slikarji v Boliviji
V bolivijskem državnem muzeju v La Pazu so slovesno odprli razstavo sodobne jugoslovanske umetnosti.
Razstava, ki je v javnosti te južnoameriške države naletela na veliko zanimanje, obsega dela devetih jugoslovanskih umetnikov, med njimi sla Slovenca Riko Debenjak in Janez Bernik.
Pred tem je razstava doživela velik uspeh v brazilskem San Paulu, ko SO Jugoslovani razstavljali v okviru tamkajšnjega tradicionalnega mednarodnega likovnega bienala.
Dan Koroške v Velenju
V okviru občinskega praznika v Velenju in v počastitev 75-letnlce turistične zveze Slovenije so imeli v Velenju nekaj prireditev pod skupnim naslovom Dan Koroške. Najprej so odprli razstavo z naslovom » Koroška se predstavlja#. Sledila jc velika prireditev, na kateri so nastopili koroški gostje, moški pevski zbor in mešani pevski zbor iz Globasnice pa tamkajšnja folklorna skupina. Zbrane goste sta pozdravila v imenu turistične zveze Slovenije Leopold Krese, v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev pa Filip Warasch.
Ob tej priložnosti je bila tudi tiskovna konferenca, ki so jo priredili predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem, turistično društvo iz Velenja pa je pripravilo razstavo turistične ponudbe Šaleške doline.
130 let postojnske bolnišnice
V Dostojni praznujejo dva jubileja — 130-letnico bolnišnične službe na Postojnskem in 30-letnico bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni.
Lela liš5l so sc v Postojni odprla vrata prve bolnišnice. Sredstva za nakup zgradbe je prispevala vdova iz Prusije, njen mož je namreč umrl za srčno kapjo ob obisku Postojnske jame, ostali denar so zbrali v čital-niškem krogu, prispevali pa so tudi lastniki bližnjih gradov.
Do leta 1956 je bila postojnska bolnišnica edina na Primorskem, lega leta so odprli porodnišnico v Kopru, leta 1965 pa še v Šempetru, V postojnsko bolnišnico prihajajo paciern-je iz postojnske, cerkniške in ilirsko-bist riške občine, s Sežanskega, iz Vipavske doline ter iz občine Čabar v sosednji Hrvaški.
Sklad za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani
Na željo posameznikov delovnih in drugih organizacij je bil leta 1965 ustanovljen sklad za gradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Od tega leta dalje so tisoči na Slovenskem darovali denar, ki so ga zmogli, v naj plemenitejši ramen. Vedno več je tudi darovalcev, ki darujejo denar Onkološkemu inštitutu nameslo venca na grob umrlega sorodnika, prijatelja ali znanca. Tako so posamezniki in delovne organizacije v Sloveniji zbrali od ustanovitve sklada do konca minulega leta okrog 45 milijonov dinarjev. S tein denarjem je Onkološki LnŠlitUt kupil nekaj prepotrebnih aparatur, adaptiral operacijski blok pa uredil nekaj najnujnejših prostorov, v katerih so bolniki in laboratoriji.
Seveda denar, ki jc bil zbran doslej, še zdaleč ne zadostuje za zidavo tako potrebnega poslopja, a je pomemben delež v skupnem boju zoper naj hujšega sovražnika.
Denar za boj proti raku pa zbira tudi slovensko društvo za boj proti rakn. Največ ga je bilo namenjenega doslej za gradnjo Onkološkega inštituta, sicer pa gre za zdravstveno in strokovno izpopolnjevanje, propagando in informiranje.
SLOVENSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Ljubljana, Komenskega 4,
tel.	061/322-862 Žiro računi 50101-678-49]89
SKT.AD ZA GRADNJO IN OPREMO ONKOLOŠKEGA INSTITUTA V LJUBLJANI i Ljubljana, Lipičeva 2, tel. (161/314-979 Žiro račun: 50103-603-45793
Jugoslavija in svet
Obsojeni na poraz
Ko so v ponedeljek 22. septembra 1980 zjutraj zavijajoči zvoki siren V vseh večjih mestih Iraka in Irana prvič opozorili na nevarnost zračnega napada, so se dokončno razblinili vsi dvomi. Obmejni spopadi med Irakom in Iranom, ki so se zaostrovali že vje od aprila, so dokončno prerasli v novo vojno med dvema neuvrščenima deželama. Pičla dva tedna pozneje, ko se je vrta spopadov ustalila, vojna pa sprevrgla v izčrpavajoče uničevanje gospodarskega zaledja obeh dežel, jo je razblinila tudi ogibanja o morebitnem zmagovalcu v tem spopadu. ‘Ze do takrai sta si Irak in Iran uničila za kakih 20 milijard dolarjev vrednosti naftnih naprav, opreme in orožja. Ob tolikšni škodi, ki jo taka ena kot druga stran ¿e dolgo ne bosta mogli nadoknaditi, je, ne glede na razplet na bojišču, v resnici mogoče govoriti le o porazu. Toliko bolj, ker je z iransko-iraskim spopadom zazijalo novo krizno žarišče prav na strateško daleč najbolj občutljivi točki zemeljske oble. jNo območju zaliva (naj ga že imenujemo arabski ali perzijski), kamor sodita (udi obe sprti deželi, je namreč najbogatejša zbirka naftnih polj, s katerih Zahod dobiva kar 40 odstotkov nafte, ki jo potrebuje, tod pa vodi tudi osrednja morska pot naftnih tankerjev. Lokalni spopad na tem območju zato pri priči izgubi prilastke lokalnosti, njegove posledice pa tako alt drugače vanj vpletajo domala ves svet.
Ko sta se Irak in Iran zapletala v vojaški spopad, sla se teh njegovih razsežjiosii nedvomno zavedala. Medsebojna nasprotja, ki so se kopičila skozi zgodovino, jo na koncu vendarle prevladata.
Nemara pretiravajo tisti, ki govore o »tisočletnem sporu« in njegove korenine postavljajo v leto 622, ko je sunitski kalif dal usmrtiti prvega šiitskega imama Alija, s čimer se je islamski svet dokončno razcepil rta
sunitsko večino in šiitsko manjšino. Res je, da so sovražnosti med Irakom, kjer jo suniti sicer v manjšini a na oblasti, in Iranom, kjer Šiitska islamska revolucija ni skrivala teženj, da se razširi na ves islamski svet, tudi posledica te cepitve.
Toda med Irakom in Iranom se je nabrala št- cela vrsta drugih nasprotij, od nezaupanja in sovražnosti med arabskim in perzijskim svetom, do ideoloških razlik med iraško vladajočo socialistično stranko arabskega preporoda Haas ter med iransko islamsko revolucijo. Osrednji kamen spotike, razmejitev območja Sat-EI-Araba, rja katerega je deželi pravdata že 400 let in, ki je po besedah iraškega predsednika Sodama Huseina, sproi.il tudi zdajšnjo vojno, prav zato nikoli nista uspeli dokončno odstranili.
Prvo pogodbo, s katero so določili mejo na tej vodni poti, sila pomembni Za Iran, saj se k njej steka domala Vja njegova nafta, ju pomembnejši pa za Irak, ki mu je to edini izhod na morje, sta 1847 podpisala carigrajska visoka porta in perzijsko cesarstvo. Toda ne la pogodba ne sporazum, podpisan 1913 v Carigradu, spornega vprašanja nista spravili z dnevnega reda. Že 1937. leta, potem ko je Irak postal nominalno neodvisna država, je bil Z britanskim posredovan jeni podpisan nov sporazum, v bistvu ugoden za Bagdad, saj je mejno črto zarisal vzdolž plitvih voda Šat-El-A raba n a iranski sl rani. Odnosi so se korenito poslabšati spet 1958. leta, ko JO V državnem udaru iraški nacionalisti Zrušili kralja Fejsala, sicer tesnega prijatelja iranskega šaha. Ta napetost je svoj Vrhunec dosegla V letu 1969, ko je Teheran razglasil, da ne priznava več Sporazuma iz leta 1937, hkrati pil je začel posredno a učinkovito spodkopavati novo iraško vodstvo s tem, da je podpiral protivladni upor Kurdov v Iraku. Lela 1975 sta deželi v A Iliru podpisali nov sporazum. Mejna črta je poslej tekla po sredini vodne poti Sat-EI-Araba, v zameno za to pa je Teheran obljubil, da ne bo več podpiral iraških Kurdov, kurdski upor proti vladi v Bagdadu pa je poslej v resnici domala usahnil.
Prav v tem sporazumu pa leži tudi osnovni vzrok, ki je deželi pahnil v vojno. Irak se ob njem namreč ni mogel znebiti občutka, da mu je Iran v času šaha, kot vojaško in gospodarsko prva velesila na območju Zaliva, nepravično vsilil nekatere spremembe meja. Neposredno po zmagi islamske revolucije v Iranu je te svoje občutke posredoval tudi Teheranu, ker pa nanje ni dobil odgovora, sta se deželi znova zapletli v vse ostrejšo propagandno vojno, v kateri sta odkrito pozivali k zrušitvi enega ali
drugega režima, dokler se nazadnje nista srečali na pravem bojišču.
Vse to nedvomno priča, da so se vzroki za spopad kopičili predolga leta, da bi jih bilo mogoče na hitro odpraviti. Svet se ob njem zato upravičeno boji ne samo nove naftne krize, ampak zlasti možnosti, da bi ta nevarni položaj speljal super sili v novo soočenje, četudi proti njuni volji. Tako v WojAví kot v Washingtonu se tega zavedajo in drug drugega opozarjajo, naj se ne spušča v kako pustolovščino, skušnjavi zakulisnega delovanja, ki ga ponuja novo krizno Žarišče, se vendarle ne bosta želeli odreči.
Jugoslavija se je mio tudi ob tem spopadu zavzela za miroljubno razrešitev Spore, med deželama in izrazila prepričanje, da z oboroženim spopadom ni mogoče razrešiti obstoječih odprtih vprašanj. Toliko bolj, ker gre znova za spopad med dvema neuvrščenima državama, j katerima nas vežejo tako tesni politični kot gospodarski stiki. Ti so ie zlasti razvejani z Trakom, saj tam trenutno dela okoli ll tisoč jugoslovanskih delavcev, od tam uvažamo približno 6 milijonov ton nafte na leto, naša investicijska dela pa dosegajo vrednost dveh milijard dolarjev. Naj jo nasprotja med deželama še tako globoka, v prizadevanjih poiskali miroljubno rešitev je vendarle treba vztrajati. Nihče se sicer ne slepi, da je ta pot lahka, toda hkrati je realno edina sprejemljiva za Za vse. Tudi za Irak in Iran, V vojni sta namreč poraženca oba.
Vojko Plevel j
Gospodarske
novice
Jugoslovanska	zuñan j c trgu vinska
bilanca, ki že prejšnja Ida ni bila ravno razveseljiva, Uidi lani, kljub nekaterim sprejetim gospodarskim ukrepom, ni bila kaj boljša. Devizni pritok bi moral biti, predvsem glede na zadolžitve v tujini, vsekakor večji, oziroma bi bilo treba bistveno omejiti uvoz. Ob sorazmerno šc kar uspešnem povečevanju izvoza pa prav omejevanje uvoza letos ni doseglo zaželen ili rezultatov. Da je izvoz tista usmeritev v razvoju, ki zagotavlja uspešno poslovanje, se zavedajo v marsikaterem jugoslovanskem podjetju, čeprav so trenutno možnosti prodaje na domačem trgu šc vedno za večino delovnih organizacij ugodnejše, 'L nastopanjem v tujini pa podjetja ne le prodajajo svoje izdelke, temveč so primorane, 7.aradi vse hujše mednarodne konkurence, tudi dosledneje spremljati gospodarski in predvsem tehnološki razvoj v svetu.
Slovenijales povečuje izvoz
Med dvaindvajstemi gospodarskimi organizacijami, ki so se lani zavezale, da bodo povečale izvoz, je tudi ljubljanska Slovenijaies-trgovina. načrtovali so za 167,5 milijona dolarjev izvoza, te načrte pa so se povečali tako, da bi bil do konca leta izvoz približno 200 milijonov dolarjev. Čeprav ocenjujejo, da tržni položaj v svetu za večino njihovih izdelkov ni posebej ugoden, menijo, da jim načrta ne bo težko uresničiti, saj izvoz postopoma povečujejo že nekaj let. Izvažali bodo povsem tja, kjer so se že do sedaj uveljavili. Tako bodo več kot trt petine prodali v razvitih zahodnih državah, petino na vzhodu in petino V državah V razvoju, Letos so začeli v večji meri izvažati izdelke visoke predelovalne stopnje, poleg pohištva predvsem več montažnih hiš in gradbenih izdelkov, več furnirja, športnih izdelkov in strojev ter opreme za obdelavo lesa. V Sovjetsko zvezo pa so prodali tudi inženiring in opremo v višini osem milijonov dolarjev.
Razvejano sodelovanje s Češkoslovaško
Čeprav je gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško tradicionalno tesno, pa bi bila blagovna menjava med tema dvema državama lahko še znatno večja. V jugoslovanskem izvozu imajo pomembno mesto dobave strojev in naprav za energetiko, živilsko in kemijsko industrijo 1er predelavo in obdelavo kovin, Precejšen del izvoza zavzemajo tudi dobave različnih surovin, tekstila, tobaka, kmetijsko živilskih izdelkov in biaga za široko porabo. Vse pomembnejše mesto zavzemajo tudi gradbena dela in transportne storitve, predvsem železnice in morske flote, saj veliko blaga, namenjenega Češkoslovaški, prepeljejo ■naše železnice iz naših obmorskih pristanišč.
Manj primanjkljaja z Nizozemsko
Jugoslavija pokrije približno polovico uvoza 7. Nizozemske z izvozom v to zahodnoevropsko državo. Pomembno mesto zavzema predvsem izvoz pohištva, pri teni pa so možnosti prodaje še veliko večje-, Vse pomembnejši je izvoz tekstila in obutve, kjer so v ospredju novomeški Labod, beograjski Centrotekstil in mirenski Ciciban, Uspešno prodaja svoje izdelke tudi Sladkogorska s Sladkega vrha, saj so lani prodali za dva milijona dolar-
Poči S niške hišice na Pokljuki (jato: Janez Zrnec)
jev papirnatih izdelkov. Dobro gredo v prodajo tudi avtomobilske gume. Čeprav velenjsko Gorenje izvozi veliko pralnih strojev in hladilnikov tudi na Nizozemsko, je zanimanje za jugoslovansko belo tehniko na Nizozemskem večje od izvoza v to deželo. O ugledu novomeške tovarne počitniških prikolic IMV pa ne bi posebej govorili; nekoliko manj uspešen je v zadnjoh letih koprski Tomos, saj je konkurenca japonskih proizvajalcev mopedov, izven krmnih motorjev in koles vse hujša. Veliko zanimanje kažejo Nizozemci za nakup hrane in drugih tovrstnih izdelkov, toda Jugoslovani smo prav na tem področju do sedaj premalo povečevali izvoz.
Drobne novice
Hrana postaja v mednarodni menjavi vse pomembnejša. Jugoslavija ¡ma glede nn naravne pogoje vse možnosti, da bi pridelala dovolj hrane tako zase kot tudi za izvoz. Oh velikem in hitrem gospodarskem razvoju v zadnjih tridesetih letih pa je bila ta gospodarska panoga včasih preveč potisnjena ob stran. Zalo danes tudi ne izvažamo toliko prehrambenih izdelkov, kot bi jih lahko.
ljubljanske mlekarne povečujejo izvoz mleka v Trst. Skupaj z mlekarno v Nišu pa bodo izdelovali ovčji sir, ki ga, kot pravijo, ne bo težko prodati v ZDA.
Alt bomo Slovenci pridelali dovolj hrane?
Vračanje k zemlji
Kmetijstvu, vprašanjem pridelovanja živeža, posvečamo v naši družbi čedalje večjo pozornost. To »vračanje k zcmljie, ki ga je opaziti na vsakem koraku, pa seveda ni nikakršna muha enodnevnica, posledica trenutnih težav v kmetijstvu in oskrbi z živežem. Se manj je razlog te družbene pozornosti nenadna romantična zagledanost v kmetijstvo in kmeta. Korenine spremenjenega odnosa do kmetijstva tičijo v preprostem dejstvu, da potrebujemo več doma pridelane hrane. Kajti, v nemirnem, surovem svetu je postala hrana uajtičiukovitejše orožje za dosego takili in drugačnih političnih, interesov in ciljev. Tiste dežele, ki so prisiljene kupovati kruh na svetovnem trgu, pač poznajo njegovo pravo ceno. Kruh je največkrat treba plačati s politično neodvisnostjo. Prav zato ima brana enak, če ne še večji strateški pomen kot nafta.
V Jugoslaviji imamo vse naravne možnosti, da pridelamo toliko hrane, da nam je ni treba uvažati. Še več, postanemo lahko pomemben izvoznik. Kmetijstvo, kot najmočnejši steber naše ekonomske in politične neodvisnosti, ima zaradi tega v naših razvojnih načrtih prednostno mesto.
Obsodhn kratkovidnosti
Slovenija z rodovitno zemljo ni bogata. S J 5 ari njivskih površin na prebivalca spadamo pravzaprav med najrevnejše evropske dežele. Kajpak bi bilo razumljivo, da bi to svoje skromno bogastvo skrbno varovali. Pa ni bilo tako. Delež kmetijskih površin se je od začetka stoletja zmanjšal s fiO na manj kot 45 odstotkov. Spočetka je bilo to predvsem na račun gozda, v zadnjih desetletjih pa nam njive požirajo nove gradnje. Letno smo pozi-
dali od 12Od do 150C hektarov najro-dovitnejših polj. Ena od značilnosti slovenskih vasi, ki priča o umnosti naših prednikov, jc prav ta, da ležijo na manj rodovitni zemlji, na obronkih gozdov, pod hribi. Urbanisti pa so na to modrost pozabili. Zidavo industrijskih in stanovanjskih objektov so načrtovali prav v ravnini, sredi naj rodovi tnejšib polj. Vodilo take kratkovidnosti je bila čim cenejša gradnja, lažji dostop, bližina celotne infrastrukture. Toda pozabljali so, da je izguba rodovitnih polj neprecenljiva, dokončna, da iz betona nikoli več ne zraste kruh. Graditi pa je moč tudi na manj rodovitnih območjih, v hribih. Sama zidava je resnici na ljubo nekaj dražja, toda v primerjavi z vrednostjo rodovitne zemlje pravzaprav smešno poceni.
V zadnjem časti smo o zaščiti kmetijske zemlje v naši republiki pogosto
razpravljali. Pri tem smo ugotavljali, da sicer dubri zakoni in uredbe s tega področja ne zadoščajo, Varovanje kmetijske zemlje ni in ne more biti le skrb tistih, ki v kmetijstvu delajo, temveč je to naloga širše družbe, slehernega porabnika hrane. V razpravah smo zatorej obsodili kratkovidnost urbanističnih načrtov in pred občine postavili nalogo, da čim prej izdelajo prostorske načrte, s katerimi bodo območja za pridelovanje živeža zaščitena s prepovedjo gradnje. Bdenje nad izvajanjem take zemljiške politike pa je predvsem dolžnost socialistične zveze, najširše fronte delovnih ljudi in občanov.
Ce je na eni strani nerazumljivo uničevanje rodovitne zemlje, je na drugi strani prav tako nerazumljivo dejstvo, da imamo y Sloveniji kljub vsemu še precej slabo obdelanih ali celo
Večina krneli j je mehanizirana
neobdelanih površin, zasebnih in družbenih. Tudi o tem vprašanju je tekla razprava. V odločitvi, da je treba taki praksi narediti konce, smo si bili seveda enotni. Lastnina zemlje je z ustavo zaščitena pravica. A zemlje je dobrina splošnega pomena, žabi lastništvo zemlje še ni opravičilo za njeno nesmotrno rabo. Dolžnost lastnikov je, da zemljo tudi primerno obdelajo. Kmetijske zemljiške skupnosti v občinah bodo odslej bdele tudi nad tem. Izdelale bodo merila za oceno, ali je zemljišče obdelano tako, kot je treba in imel e pravico, da List im, ki zemlje ne bodo obdelovali, to zemljo začasno odvzamejo ter poskrbijo za to, da jo bo ta čas obdelal kdo drug. Ti ukrepi zaščite kmetijske zemlje bodo veljali enako za kmete kot za družbena posestva.
Neuresničevaiije načrtov
Letos se izteka Srednjeročno obdobje, za katerega pa ugotavljamo, tla ciljev, ki smo si jih v pridelovanju hrane zastavili, ne bomo v celoti dosegli, Krivde zn to pa žal ne moremo naprtiti Ie vremenu, čeprav je najbrž res, da del krivde za ncuresnicitev načrtov tudi nosi, Največje odstopanje od planskih ciljev imamu namreč v poljedelstvu, zlasti v pridelavi pšenice.
S pšenico zasejemo v Sloveniji še vedno 50 tisoč hektarov polj. Hektarski pridelki, čeprav smo j lil v zadnjih nekaj letih precej dvignili, pa še vedno niso na zavidljivi ravni, saj se poprečje giblje okoli 30 stotov na hektar. Kljub teinu pa pomeni to kar 130 tisoč ton zlatega zrnja. In čeprav smo si zadali nalogo, da bomo do konca srednjeročnega obdobja tržnost pšenice povečali, nam to ni uspelo. Lelno smo odkupili le med 5 in 10 odstotkov celotnega pridelka. Večina pa ga j c romala živini v jasli, meti tem ko smo pšenico za kruh kupovali v drugih republikah ali iz uvoza. Dolgo Smo SC sicer slepili, da so krive le odkupne cene, ki slovenskim pridelovalcem ob znatno težjih pridelovalnih pogojih ne pokrijejo pridelovalnih stroškov. Najbrž nekaj resnice tiči tudi v iteprimetni h cenab. Toda zadnji dve leli sta pokazali, da zgolj cenam ne gre naprtiti vse krivde. Predvsem se za večji odkup pšenice nismo organizirali, v republiki za to nismo izdelali re strategije ne taktike. Tako prakso je vodila misel, da Slovenija pač ni zitonodna dežela, daje naša usmeritev v kmetijstvu predvsem živinoreja. V zadružnih organizacijah pospeševalna služba zalo setvi pšenice ni posvečala posebne pozornosti, kmetov ni spodbujala k večanju hektarskih pridelkov. Letos in lani so imeli slovenski kmetje možnost za oddano pšenieu dobiti koruzo, ki je, mimogrede, primernejša
za krmljenje živine kot pšenica. Zamenjava pod ugodnimi pogoji sc je seveda splačala, a zakoreninjenih navad čez noč ni moč spremenili. So pa strokovnjaki v kmetijstvu spoznali, da bomo tildi za zljubi kruhek« v Sloveniji motali v prihodnje storiti kaj več, kot smo storili. Odkup — najmanj 35 tisoč ton pšenice s slovenskih polj — je zatorej cilj, ki ga prenašamo v prihodnje srednjeročne obdobje.
Živinoreja je seveda kraljica slovenskega kmetijstva. Tako mesto ji daje travnat svet, saj kar dve tretjini kmetijske zemlje v Sloveniji zavzemajo travniki in pašniki. Prav v travniki h in pašnikih pa leže naj večje rezerve slovenskega kmetijstva. Čeprav je trditev, da smo v govedoreji dosegli v zadnjih letih tako kakovostne kot količinske premike, resnična, je moč izkoriščenost travnatega sveta za večjo rejo živine še bistveno povečati. Predvsem z obnovo travne ruše, izdatnejšim gnojenjem in večkratno košnjo. V živinoreji bomo sicer zastavljene cilje dosegli. Toda, predvsem na račun večje prireje piščančjega mesa in mleka, V prireji govejega mesa in zlasti prašičev, pa ciljev ne bomo dosegli. V prašičereji so vzroki za zastoje predvsem v nespoštovanju prednosti, ki so jih po načrti h imele naložbe v kmetijstvu. Zaradi tega so ostale nedokončane ali pa se niso začele graditi številne farme svinj. V govedoreji pa najbrž levji delež krivde za zastoje nosi nesorazmerje med odkupili ni cenami pitancev in cenami telet. Medtem ko so prve določene enotno za vso Jugoslavijo, so se cene teletom, primernih za pitanje, oblikovale prosto. KLjub zakonu o prepovedi klanja telet, pa so la veselo romala v zakol, Rejci živine, ki bi bili pripravljeni pitati teleta, pač niso mogli dobiti tekme s potrošniki, ki so bili pripravljeni zato, da si zmrzoval ne skrinje napolnijo s teletino, seči globoko v žep.
Za načrti stoje ljudje
Kljub težavam, ki v kmetijstvu riso majhne, smo se načrtov n pridelavi živeža v naslednjih petih letih:, dokaj smelo lotili. Usklajevanje načrtov ta hip sicer še poteka, a jasno je že, da cilj, ki smo si ga zastavili — 65 odstotno pokrivanje lastnih potreb po hrani ■— moremo in moramo doseči. Toda, nh vsem tem jc treba upoštevati, da za milijoni litrov mleka, tisočerimi tonami mesa, sadja, vina, stoje ljudje, ki dihajo z zemiju, ki od nje živijo. Skoraj S3 odstotkov kmetijske zemlje v Sloveniji je v zasebni lasti. Urcsmei-tev prideloval n ili načrtov v kmetijstvu je zatorej tesno povezana s socialnim in ekonomskim položajem slovenskega kmeta. Zalo je ob načrtovanju količin
pridelkov treba kmetom jasnit povedati ne le, kaj ta družba od njilt zahteva, temveč tudi, kaj jim za to nudi..
Tako v ustavi, kot v zakonu o združenem delu in drugih dokumentih je položaj kmeta načeloma enak. položaju delavca v združenem delu. Reči pa je treba, da so eno načela, praksa drugo. V Sloveniji smo sicer že pred leti uvedli obvezno zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. Kmetje imajo seveda tudi možnost, tla se iz dohodka, ki ga z delom na kmetiji dosegajo, pokojninsko in invalidsko zavarujejo. Toda, dohodki na kmetijah dopuščajo le majhnemu številu kmetov, da to pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja tudt izkoristijo. Večanje produktivnosti deta na kmetiji in večanje dohodka kmetom počasi odpira vrata v popolno socialno in ekonomsko varnost. Vedeti je treba, da je poprečna slovenska kmetija maj E) na. poleg tega pa še razkosana, kar vse omejuje večanje produktivnosti dela. Toda zložba zemlje na eni in združevanje zemlje na drugi strani, odpira tudi majhnim kmetijam možnost, da si skozi večjo produktivnost dela zagotove tolikšen dohodek,, da njihova socialna varnost ne bo ogrožena. Posebno vprašanje pa so za družbo ostareli kmetje, tisti, ki so družbi svoj prispevek že dali. Starostna pokojnina — le ena na kmetijo — je pač premajhno plačilo za njihovo minulo delo. V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi se starostne pokojnine povečale, prav tako naj ne bi veljalo več načelo — ena kmetija, ena pokojnina — temveč bi pokojnino dobivali vsi, ki so dopolnili starostno mejo, Ostareli kmetje brez naslednikov pa imajo poleg tega še možnost, da zemljo, ki je ne morejo več obdelovati, zamenjajo za preživnino — sorazmerno velikosti in kakovosti oddane zemlje. Zemljiške skupnosti, ki bodo to zemljo prevzemale, pa bodo poskrbele, da bodo ta zemljišča obdelali tisti, ki so za to sposobni. Tudi za kmečke Žene in kmečke otroke Se za prihodnje srednjeročno obdobje načrtuje sirjenje socialnih pravic. Brez dvoma je vse to pomemben korak naprej v izenačevanju položaja kmeta s položajem delavca. In čeprav to gotovo ni vse, kar bi bilo za dokončno ureditev socialno varnosti kmetov treba storiti, je treba reči, tla je to pač toliko, kolikor je ta družba v tem trenutku, sposobna dati. Zavedajoč sc pri lem, da so vsi načrti v pridelovanju živeža odvisni od ljudi, ki zemljo obdelujejo. Zavedajoč se, da kmetov, zlasti mladih, ne bomo obdržali na kmetijah, na zemlji, le z besedami, Četudi so še tako lepo zveneče.
Slavica Partlič
(Slika zgoraj) Ponovno je treba oceniti strateški pomen hrane *,,
(Slika spodaj)
Pridelek krompirja je bil tudi tani lep
izbor iz
sloveriskega
tiska
Jugoslavija je v oporo vsem, ki so na svetu zapostavljeni
Rdeč nagelj in starinska panjska končnica z motivom medveda, ki je kmetu odnesel panj iz ulju uka, ni bila edina zaveza, s katero j c odšel generalni direktor UNESCO Aniadou-Mahtar M’Buw iz Ljubljane. V Etnografskem muzeju Slovenije je res zaživel v vsej svoji prabitnosti, ko si je ogledoval izdelke naših davnih prednikov, od izrezljane mize in sklednikov pa do medenih kruhkov in pustnih mask, ki so mu izpričale še eno našo vez s skrivnostmi, kakršne svet pripisuje sicer samo Afriki.
Sicer pa je v pomenkih z na j višjimi, slovenskimi predstavniki, zlasti v obeh novih mednarodnih centrih — za upravljanje podjetij dežel v razvoju ter kemijskem centru UNESCO — izrekel vrsto priznanj našemu deležu v siceršnjem sodelovanju Jugoslavije z UNESCO.
»Slovenci so vedno igrali pomemh-no vlogo v življenju UNESCO,k je menil in se hkrati dotaknil tudi zelo konkretnih vprašanj sodobne civilizacije, »Problemi UNESCO niso samo vprašanja kulture iti znanosti; je tudi vprašanje organizacije proizvod n je. Znanstveno tehniški napredek ne more biti popoln, če ne temelji to na ustrezni organizaciji ljudi. V deželah v razvoju pa nastajajo resni problemi zaradi prenizke učinkovitosti v gospodarstvu. Zato so izkušnje,s je dejal, 3ki jih ima Jugoslavija v upravljanju javnih podjetij iti samoupravljanju, za vse te dežele izjemno velikega pomena.«
Po ogledu skromnih, a do skrajnosti racionalno izkoriščenih prostorov mednarodnega kemijskega centra v Ljubljani je dr. Aleksandri Komhau-serjevi ob slovesu rekel: »Samo čestitam lahko. Dejansko se je ta center rodii nekoč mimogrede na letališču.
a danes spoznavam, da je daleč presegel vsa moja pričakovanja. Hkrati pa sanjam še naprej, da bo po svetu široko omrežje podobnih centrov, kjer bodo delali tudi nekateri nekdanji slušatelji iz Ljubljane, tako na srednješolski kol visokošolski in podiplomski ravni,.,«
Posebej prisrčen je bil razgovor M’Bowa s predstavniki malega Slo-venjega Gradca.
M:Eow je izrekel tudi nekaj izjemno lepih besed na račun Jugoslavije:
»Nabral sem si veliko izkušenj, bil sem na vseh kontinentih, a nisem našel povsod enakega zanimanja za stvar UNESCO, ne enake solidarnosti s človeštvom. Glede Jugoslavije pa lahko rečem, da je bila vselej, nc glede na težke boje v preteklosti in tudi sedanje probleme vselej v popolnem skladju s prizadevanji UNESCO in v oporo vsem, ki so na svetu najbolj zapostavljeni,«
{Delo)
Uspešni v tujini
Jugoslovanski izvajalci investicijskih del so v letu 1980 delali v 35 državah. V prvem četrtletju so slovenski izvajalci opravili v tujini za 27,7 milijona dolarjev del in storitev, kar je za 27 odstotkov več kot v prejšnjem letu v istem obdobju. Jugoslovanski izvajalci pa so v tem času opravili za 226,8 milijona dolarjev del in storitev, kar je za 4 odstotke manj kot v prvem četrtletju leta 1979.
Tako se je delež del, ki so jih opravile delovne organizacije iz Slovenije, povečal od 10,4 odstotka v prvem četrtletju 1979 na 12,2 odstotka v istem četrtletju 1980,
Jugoslovanski izvajalci so v tujini gradili nekaj več objektov visoke gradnje {48,1 odstotka skupne vrednosti opravljenih del) kot objektov nizke gradnje (39,4 odstotka) in lo nekaj objektov hidrogradnje (0,3 odstotka).
Slovenski izvajalci so gradili precej več objektov visoke gradnje (60,7 odstotka skupne vrednosti opravljenih del) in približno enak odstotek objektov nizke gradnje (39 odstotkov) kot jugoslovanski izvajalci.
Jugoslovanski izvajalci so bili v letu 1980 zaposleni pri investicijskih delih v 35 državah; v osmih od teh so opravili 88 odstotkov vseh del (Irak, ZRN Libija). Slovenski izvajalci so bili zaposleni pri delili v 12 državah, v štirih od teh (Zvezna republika Nemčija, Libija, Trak in DR Nemčija) pa so opravili kar 93 odstotkov vseh del.
Slovenski izvajalci so se tudi v letu 1980 trudili, da bi si zagotovili več rovih naročil za investicijska dela in storitve v tujini. V prvem polletju so pripravili 81 ponudb za dela v vred-
nosti 1.264 milijonov dolarjev. Več kot polovica ponudb je za dela v državah v razvoju. Zelo visok je odstotek ponudb za inženirske storitve in za gradbena dela z montažo. Dobri dve tretjini ponudb so pripravili v sodelovanju s tujimi izvajalci, ki so nosilci poslov.
Največ ponudb je pripravila tovarna Rudis iz Trbovelj, in sicer 46, v skupni vrednosti 1.015 milijonov dolarjev, (Gospodarski vestnik)
Nova proga
Jesenice-
Dobova
»Ko bodo z Jesenic do Dobove vozili vlaki 250 kilometrov na uro, bomo izpolnili še en dolg sebi in svetu,« pravi magister gradbeništva Bogdan Zgonc iz prometnega inštituta Železniškega gospodarstva v Ljubljani. Mednarodna železniška unija je namreč pripravila načrt evropskega železniškega omrežja, ki vključuje tudi progo M Lindiči'-I.i■. 1 o11;n 1 c -Z; 1 ai'i.':1 > -11111 ■ i.
»Na naših progah je polno oz kili grl,« pripoveduje Bogdan Zgonc. »Progi sumi sicer ni kaj očitati in njenim graditeljem pred sto leti bi lahko stisnili roko. Na tej modernizirani, ,starkr zdaj montirajo tildi radijske zveze m potem jo bomo lahko postavili na raven svetovnih prog.
Sedanja proga od Jesenic do Dobove je zlasti v konicah zelo obremenjena, in to zlasti med Jesenicami in Ljubljano, kjer je samo enotirna proga, ter med Zalogom in Zidanim mostom, kjer je dvotirna, proga. Na prvem odseku vozi dnevno tudi po 90 vlakov na dar, na drugem pa celo 200.«
Medtem ko bomo na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji na magistralni osi progo le dopolnili £ manjšimi popravili, bodo od Jesenic do Dobove morali zgraditi novo progo po novi trasi. Nova proga, ki naj bi jo dogradili do konca stoletja, bo namenjena mednarodnim in medrepubliškim — večinoma tranzitnim — vlakom. Sedanja proga bo tvorila »sistem kapilar« in se bo na posameznih mestih združila s hitro progo.
Hitra pnuga bo dvotirna, po njej bodo vozile posebne lokomotive in vagoni, ki bodo projektirani za velike hitrosti. Radij ovinkov ne bo manjši od 4000 metrov, kar pomeni, da bo proga bolj ravna in z manj ovinki.
Po svetu velja račun, da se ob stoodstotnem izboljšanju železniških uslug za prav toliko poveča promcL. Bogdan Zgonc zato pravi, da bo nova proga v dolžini 5GU kilometrov postala huda tekmica letalom. (Dnevnik)
Idrija (foto: M if ko Kambič)
Novomeščani diktirajo modo
Indužirija motornih vozil iz Novega mesta je že več let največja proizvajalka avtomobilskih prikolic v Evropi. Razen na Dolenjskem, v Reli krajini in v Posavju, kjer delajo določene dele za prikolice, ima IMV tudi svojo tovarno v Daizcuu v Belgiji.
Za letošnjo Sezono so za zahodnoevropsko tržišče pripravili NovomcŠča-ni 37 osnovnih modelov. V drugi poloviti leta bodo proizvedli več kot
18.UUU avtomobilskih prikolic, od katerih bodo domala 15.U00 namenili izvozu.
Na velikem avtomobilskem sejmu v Torinu so Novomeščani predstavili popolnoma nov model adria 580 Grand de luxe. Drugi modeli, ki so bili prav tako na razstavi, so imeii sicer stare dimenzije, vendar pa popolnoma novo opremo. Edina novost v zunanjosti prikolic je svetlobna signalizacija, ki je sedaj unificirana v vsej zahodni Evropi,
Adria 580 Grand de luxc ima izred-no lepo notranjost z ravnimi ploskvami, blazine in zavese pa so narejene v sedmih barvnih vzorcih. Nova je tudi servisna centralna razdelilna plošča, ki ima centralno vodenje ventilacije, razsvetljave, nekateri tipi prikolic pa imajo vgrajen tudi radijski aparat, Te prikolice komplelirajo za belgijsko, francosko, nizozemsko in angleški) tržišče V tovarni IMV v Daizenu. (Dnevnik)
Godba, stara več kot 300 let
Pisalo se je leto 1686, ko jc Janez Vajkard Valvasor hodil po tedanji Kranjski iti ga je pot zanesla tudi v — tedaj izredno zanimivo —■ Idrijo, kjer je neniara na veliko presenečenje sreča! poleg rudarjev tudi muzikante.
Valvasor v svoji Slavi Vojvudinc Kranjske omenja, da j c bi! 15, septembra 1686 nastop »muzikantov*. In če so leta J686 muzikantje že igrali, je godba obstajala že nekaj let poprej in praznovanje 315-letnice iti daleč od resnice.
Nedvomno je starost idrijske pihalne godbe tako spoštovanja vredna, da kaže pobrskati po arhivih, ki skrivajo o lej »pleh bandi«, kot ji še danes rečejo Idrijčani, marsikaj zanimivega.
Od samega začetka so bili glasbeniki pravi ljudski zabavljači, saj so igrali po veselicah, na paradah, pri porokah, na pogrebih, kakor je bil pač v tistih časih običaj. Rudnik ni bil vseskozi naklonjen godbi. Stvari so se leta 1903 zaostrile do take mere, da je rudnik godbo celo razpustil in glasbila ter notni material kralkomalo prodal. Vendar se glasbeniki niso dali. Še isto leto so ustanovili Godbeno društvo in po Idriji se je naprej igralo in veseli So. Prišla je prva svetovna vojna in možje so odšli na fronto. Po končani vojni je Idrija pripadla Italijanom, ki so sprva 7. naklonjenostjo gledali na vsesplošni razmah društvene dejavnosti, v dvajsetih letih tega stoletja jc Idrija zmogla celo dve godbi, kateri pa je, kot vsa slovenska društva v tedanji Italiji, leta 1927 fašistična oblast prepovedala.
Vojna je že vihrala v Evropi in. godbenike so vpoklicali k vojakom in jih razporejali v posebne oddelke. Tistj, ki so po naključju ostail doma.
su pobrali svoje trobente, klan utic, violine in odšli v partizane. Tudi tam jim glasbena žilica ni dala miru. Tako je pet idrijskih godbenikov sodelovalo pri godbi XXXT, divizije. Vse do osvoboditve so igrali po mitingih in zborovanjih po vsej Primorski.
Po končani vojni so se zopet zbrali in začeli pridno vaditi in nastopati po Primorski, ki takrat Se vedno ni bila priključena Jugoslaviji, Z ustanovitvijo glasbene šole leta 1946 so začeli v Tdriji tudi načrtno skrbeli za mludo članstvo,
Se posebej s ponosom se idrijski godbeniki spominjajo nastopa pred predsednikom Titom v Postojni in Pulju leta 1950,
Pomembno prelomnico v zgodovini godbe predstavlja leto 1954, ku je godbo ponovno prevzel pod svoj patronat rudniški sindikat, ki je zanjo skrbel vse do leta J 976, ko je idrijski rudnik zašel v krizo.
K;vko živi idrijska godba danes? Kljub temu, da je denarno ne podpira več rudnik, je obranila ime Pihalni orkester rudarjev in tako tudi spoštovanje do idrijskega knapa.
1.	oktobra minulega leta so imeli pod vodstvom svojega kapelnika Dra-
ga Kandtiša celovečerni slavnoslui koncert, vseh 40 godbenikov pa je priredilo izjemno gostoljuben sprejem desetim pihalnim orkestrom iz vse Slovenije in zamejstva, ti so s svojo prisotnostjo počastili 315-letnico obstoja idrijske godbe.
(Primorske novice)
Prazgodovinski človek na Dolenjskem?
Skupina mladih raziskovalcev, ki jih je vodil dr. prof. Franc Osole, je opravila arheološka izkopavanja v Ltt-kenjskl jami pri Prečni na Dolenjskem. Prvo raziskovalno sondo so zasadili že člani novomeškega jamarskega društva. Pii odkrivanju kraške jame v bližini ponikalnice Temenice so v sadri naleteli na številna okostja; znanstveniki $u jih prisodili keltsko-i lirskim plemenom, ki so se verjetno ob kakšni hujši naravni nadlogi zatekli v podzemsko jamo, ta pa jim je tudi bila skupinski grob.
Mladi raziskovalci pod vodstvom prof. Osoleta so doslej naleteli na orodje prazgodovinskega človeka, ravno tako pa tudi na ostanke nekaterih živali, kot na primer alpskega svizca, jelena, bobra in celo medveda. Kaj vse skriva la naselbina ledenodobnega človeka, pa bodo pokazale raziskave, ki jih bodo nadaljevali spomladi. Prof. Osole meni, da bo dobil trdne dokaze, da je v lej jami živel prazgodovinski človek, kar bo edinstven primer v lem delu Slovenije.
Na Dolenjskem in Kočevskem so v povojnih letih naleteli že na ostanke neandertalca; omenili velja kameno orodje pri Ruperč vrhu in v Marovški zjavki pri Sentlovrtncu, ravno lako pa tudi zanimiva izkopavanja v Kostanjevici na Krki (tu je raziskoval prof. Srečko Brodar) in Cigansko jamo pri Kočevju.
Novomeški jamarji so na tem kra-škem ozemlju odkrili še VTSto zanimivih krasiti h jam, ki so polne kapnikov, med njimi pa so, kol kaže, skrivnosti iz človekove preteklosti, ki jih bo treba raziskati,
(Delo)
Aljaž je vselej zmagal
Ni ga imena, ki bi bilo s Triglavom bolj povezano kol Aljaževo, in najbrž tudi Slovenca ni, ki si ne bi želel vsaj enkrat v življenju stopili do Aljaže^ vega stolpa na vrhu Triglava. Zato je
uidi bilo pod njim in na njem prek kratkim rickaj proslav pomembnih jubilejev slovenskih planincev.
Z nobenim drugim dejanjem ni postal Triglav tako slovenska gora kakor z Aljaževim stolpom. Iti ga je dal postaviti Jakob Aljaž 7. avgusta 1895. leta. S lem pa seveda Aljaževih stavb Še ni konce kakor tudi ne obletnic, Iti so jih letos praznovali slovenski planinci v Vratih. Minilo je namreč hkrati 70 let od postavitve današnjega Aljaževega doma v Vratih in 135 let od Aljaževega rojstva, Judi njegov dom v Vratih v tistem obdobju pomembno označuje slovensko fizično in lastninsko prisotnost v gorah in pomeni odkrit boj za slovenski Triglav.
Ob teh jubilejih se velja spomnili, da tudi gradnja Aljaževega stolpa ni minila brez tožb na sodišču in brez spletkarjenja narodovih nasprotnikov. Mnogo sveta okrog Triglava je bilo last verskega zaklada (kol je zapisano), nad katerim je vladala nemška roka. Še večje težave so čakale Jakoba Aljaža, župnika iz Dovjcga pod Karavankami, pri gradnji Triglavske koče ra Kredarici. Tudi tukaj je zmagal Aljaž s svojo prebrisanostjo, ob teh dogodkih pa je zapisal v župno knjigo:
jfBližuji Nemci in posebno ljubljanski nemčurji so mi zel o nagajali, toda vsdej sem zmagal. Ker so bili v zvezi z uradi, so mi povzročali sest tožb in pravd, nagajali so mi pri nakupu sveta v Vratih in na Kredarici. Tožili so me, da stoji triglavska hiša deloma na svetu verskega zaklada. Bile so preiskave, zaslišanja in nazadnje komisija na Kredarici: geometri, gozdarji, uradniki in več kmelov, ki so po gorah postavljali znake za merjenje sveta. Vsi ogledi so bili v nedeljo, menda zato, da ne bi bil navzoč na Kredarici. Najel pa sem drugega duhovnika in Ludi sam šel na Kredarico, najel odvetnika (dr. F. Tominška) in inženirja merilca (inž, Žužka), da sla nadzorovala, in glej — pravica sc jc izkazala. Mera je pokazala meni v prid . . .«
Aljaževa zasluga pa ni sl a le koči na Kredarici, v Vratih in stolp, temveč tudi označitev gorskih poti, izboljšava cest do gora in razmah zavednega slovenskega planinskega društva, hkrati s lem pa popularizacija našega naroda in njegovih gora v svetu. Vsekakor je mogoče trditi, da je postavil Aljaž lemeljni kamen današnjemu razmahu množičnega govorništva.
Njegova najbolj priljubljena točka — Vrata — pa bo za vselej spominjala slehernega obiskovalca na tega velikega moža. V Aljaževem domu so mu namreč pustili kot in dodali njegovo sliko. Zato so se tudi slovenski planinci odločili proslaviti svoj etan v znamenju lega triglavskega kralja Matjaža z Dovjega,	(Večer)
Time Selišk.it prvi predsednik Slovenske izseljenske matice, v Slovenskem izseljenskem koledarju 1954:
Za naše izseljence sc v njihovi rojstni domovini niso nikoli kaj prida zanimati. Pomoč stanc domovine izseljencem je bila vse do novejšega časa tako majhna, da sc skoraj ne more o njej ničesar povedati, Vezi z našimi izseljenci so se vedno bolj rahljale, z izseljenci nekaterih dežel pa jih sploh ni bilo. Naši ljudje na tujem so spričo te mlačnosti postajali vedno hotj rm-
Tonc Seliškar, prvi predsednik Slovenske izseljenske matice
Tri desetletja Sle
izseljenske matict
prevladoval pri vseli, ki so dali pobudo za ustanovitev Slovenske izseljenske matice, a to je, da moramo Slovenci,
zdaj ko smo prvikrat v svoji zgodovini vzpostavili svojo svobodno državo, vse drugače skrbeti za povezavo z našimi
Sprejem izseljenske skupine na zagrebškem letališču. Dobrodošlico jim izreka prvi aktivni tajnik matice Albert Svagelj.
rodnostno ntalodušni, domovina jim je bila vedno bolj oddaljena in tuja.
Pred kakšnimi nalogami stoji Slovenska izseljenska matica? Napačno je mnenje, da je treba smatrati slovenske izseljenec še vedno za sestavni del dežele, iz katere so izšli, To bi bilo nesmiselno, kajti 95 % naših izseljencev je sprejelo državljanstvo dežele, v katero so se preselili in, če bi vodili tako politiko, bi se to razumelo, da posegamo v notranje zadeve tuje države. Toda ti Slovenci, ki so zdaj ameriški, kanadski, argentinski, francoski, nemški idr. državljani, nam vendarle niso tujci, saj imajo mnogi tu še matere, očete, sestre, brate, nečake. t.. Dolžnost njihove rojstne domovine je, da jim čim dlje, ne da bi sc pri tem dotikali njihovih patriotskih čustev in dolžnosti do njihove nove domovine, pomaga ohranjati narodno zavest, v tam rojenih slovenskih generacijah pa zavest narodnostnega porekla.
Tomo Brejc, prvi glavni urednik Rodne grude, v Roditi grudi 1961:
Je pa še en zelo važen razlog, ki je
Delavci Slovenske izleseljenske matice, ko je bii njen predsednik Ivan Regent (v sredini, spredaj). Na levi Zima Vričaj, takrat podpredsednica in glavna urednica publikacij, na desni Albert Svagelj, tajnik. Zadaj stojijo (od leve); Milena Gregorič, Jože Herzog, Marička Mehle, Janez Meden, Vera Valenci, Mila Šenk in Irta Slokan.
renske
izseljenci, kakor je to bilo v stari Jugoslaviji, da morama storiti vse, da jim pomagamo pri njihovem kulturno-prosvclnem delovanju, da jim moramo posredovati vse narodne in socialne pridobitve, katere si je nase ljudstvo priborilo z zmago v narodnoosvobo-
dilnem boju, in končno, moramo imeti center, ki bo pomagal izseljencem tudi v pogledu njihovih indi vidna in ih potreb iti želja.
Ivan Regent, predsednik Slovensko izseljenske matice ob 10-letoici:
Naloge, ki so ji bile določene ra ustanovnem občnem zboru, je Slovenska izseljenska malica skrbno izpolnjevala in si jih v teb desetih letih sc razširila in pomnožila. Pri tem delu so ji v obilni meri pomagali naši državni voditelji in naši javni ter kulturni
delavci. V veliko pomoč so ji bili tudi najbolj zavedni vodilni člani raznih organizacij v tujini, zlasti v ZDA.
Ziniti Vrščaj-llolv, predsednica Slovenske izseljenske matice na 10. občnem zboru, 1966:
Razdalje med Jugoslavijo in posameznimi deželami, kjer živijo naši ljudje, so sc zmanjšale ne Ic zaradi vse večjega vključevanja Jugoslavije v mednarodni promet in mednarodni turizem, temveč tudi zaradi ugleda, ki ga ima Jugoslavija zaradi svoje politike prijateljstva med narodi in zaradi svojih prizadevanj, da bi se na svetu ohranil mir. Na čedalje večji obisk Jugoslavije s strani naših izseljencev vpliva tudi želja starejših Slovencev, ki žive na tujem, da bi še enkrat v življenju obiskali svoj rojstni kraj in svoje sorodnike, vse bolj pa so la potovanja privlačna tudi za mlajše potomce slovenskih izseljencev,
Drago Sel iger, predsednik Slovenske Izseljenske matice ob 20-Ietnid: Dejstvo, da več kot četrtina slovenskega naroda Živi zunaj meja SR Slovenije, nalaga ne lc Matici temveč SR Sloveniji kot narodni in državni skupnosti mnoge posebne naloge, Ce pravim posebne naloge, potem mislim na dejstvo, da smo Slovenci maloštevilen narod in da je ohranjanje narodne it) palriolične zavesti prav skrb, ki smo ji dolžni posvetiti danes in v prihodnje več naših misli in dejanj, kot je bilo to v preteklosti. Na to nas obvezujejo tudi izseljenci sami, saj v več kot 1100 organizacijah in društvih Širom po svetu na najrazličnejše načine izpričujejo in gojijo narodno zavest. Spoznanje, da nad 200.000 naših ljudi deluje v teli različnih organizacijah in društvih, da je ohranjanje i:i razvijanje narodne zavesti izredno otežkočenn, če že ne nemogoče brez živega stika z matično domovino, z njenim družbenim in kulturnim napredkom in razvojem, nas obvezuje v mnogočem. Slovenska izseljenska matica jc orala prve brazde na lem področju in ji gre za njeno dvajsetletno nesebično delo priznanje vse naše družbe.
Stane Kolman, predsednik Slovenske izseljenske matice, 1980:
Naši izseljenci z vsega sveta so v mesecih Titove bolezni in potem slo-slovesa izrazili na razne načine čustva globoke pietete in ljubezni do Tita ir Jugoslavije. S tem sle, dragi izseljenci, znova pokazali, da v prelomnih zgodovinskih trenutkih živite trdno povezani S Staro domovino in da vam ni vseeno, kakšno pot si utira stara domovina, da želite, da bi napredovala in se nikoli več ne vrnila v razmere socialne revščine in brezpravja narodov in narodnosti.
Izseljenci na ogledu poslopja slovenske skupSčine po spre ¡etn u, ki jim ga je priredit takratni predsednik slovenske vlade Miha Marinko. Od leve: Tomo Breje, Frank Česen, Edi Zarnik (spredaj), Anton Garden, Ivanka Shifrer, Jasephine Tratnik, Miha Marinko, Zima VrSčaj in Kamihts Zarnik-
Delovno predsedstvo občnega zbora SIM ob 20detnici. Od leve: Klara Perčič, povratnica iz Francije, Drugo Seliger, predsednik SIM od 1971—1979, Pavle Bojc, podpredsednik, Marija Levar, delegatka podružnice SIM v M lirski Soboti, Franc Pirkovič, predsednik SIM do 1971, in Anton Ingolič, etan itvršnegq odbora SIM.
Vezi z rojaki po vsem svetu
Ktiko tli'lu Slovenska izseljenska matica
Slovenska izseljenska malica slavi jO-letniconbstojain delovanja. Prihaja torej v svoja najlepša leta ... polna bogatih izkušenj, doživetij, veselih in bridkih trenutkov, bogatejša za tisoče in tisoče novih poznanstev, z neštetimi vezmi povezana z vs.cm svetom., skoraj z vsemi kraji tega sveta, kamor je zaneslo Slovenskega rojaka.
Predstavniki Slovenske
izseljenske matice so tudi sami pogledali v marsikateri košček sveta, kjer delujejo slovenska izseljenska d rti-šiva, še zdaleč pa se niso mogli odzvati vsem vabilom, Središče dogajanj je vendarle ves čas v naših prostorih v Cankarjevi ulici St. 1, v strogem središču Ljubljane. Koliko pogovorov smo imeli tukaj, koliko kavic smo že spili ob pogovorih s pred-
stavniki slovenskih in jugoslovanskih izseljenskih društev, s člani kulturnih skupin, z naročniki Rodne grude, z rojaki, ki str prihajali po kakršenkoli nasvet ali pomoč. Kljub rednemu delu, ki ga res ni malo, smo si vsakokrat vzeli čas za kratek pomenek, za kramljanje o tem in onem, in seveda tudi za resne dogovore o nadaljnji krepitvi
našega sodelovanja„ Če je bilo le tako, kol smo želeli, potem nihče ni odhajal od nas nezadovoljen. Z mnogimi rojaki iz tujine smo že stari znanci, mnogi sc oglašajo pri ras že dolga leta, zato je razumljivo, da le naše vezi pogosto prerastejo že v prava prijateljstva.
Slišal sem, ko je neka rojakinja potožila: »Zdaj pa na matici ni več tako, kol
Seja izvršnega odbora: delovni program za prihodnost, tekoče naloge, razprave o krepitvi stikov z izseljenci, , .
Delovno srečanje: Stane Kolman, predsednik SIM,
Mitja Vošnjak, predsednik izdajateljskega sveta publikacij SIM, Marko Pogačnik, tajnik SIM
Preurejena sprejemnica Slovenske izseljenske matice
Hiša, v kateri ima prostore Slovenska izseljenska matica (nad reklamnim napisom TRIKON)


je bilo. So s-aTTii novi,, .oc Čas res beži in tudi matica se je ^pomladila«, Vrsta starih uslužbenk, ki so bile zaposlene na matici skoraj vse od ustanovitve, je odšla v zasluženi pokoj. Zamenjale so jih nove. Lahko pa trdim in v to so se prepričali tudi že številni sami izseljenci, da se vsi zavedamo SVOjill delovnih dolžnosti in poslanstva, ki ga —
Gabi Heimcr skrbi za kulturne stike z društvi
m ___________.
Ivanka Žibrik, računovodkinja
Jana Ceranja, nova tajnica
že tri desetletja — opravlja Slovenska izseljenska matica, in tako bo tudi v prihodnje. Načrte imamo še velike, veliko dela nas čaka »n, kar je glavno, vidimo, da tudi slovenski izseljenci po svetu še veliko pričakujejo od nas.
Kako poteka delovni dan na Slovenski izseljenski matici? Kdo je kdo? S kom sem se pogovarjal, ko sem bil na malici? Kdo me bo Sprejel, kt> SC bom Lam uglasil? Taka vprašanja si morda zastavljate, zato smo se odločili, da se vam predstavimo v slikah in s kratko besedo, Tako> bo morda naše medsebojno zaupanje še globlje . . . lože Prešeren
Milena Gregorič, vodja narocninskega oddelkir
Jerneja Petrič, znanstvena sodelavka in dokunietalistka
Berta Dolinar, blagajničarka, poteg tega oskrba je društva s knjigami, ploščami idr.
Jagoda Vigele, urednica-novinarka Rodne grude
Borut LukeŽič raznaša, razpošilja pošto, gradivo . . .
Milan Kozole, upravnik publikacij (oglasi, finance, ,.)
Joie Prešeren, glavni in odgovorni urednik Rodne grude
po Sloveniji
Sadno-literski kombinat Fructal-Alko v Ajdovščini bo v prihodnjih dveh ielih povečal proizvodnjo otroške hrane, ki jo je začel izdelovati prvi v Jugoslaviji. Zaradi najsodobnejše tehnologije sodi tovarna med najboljše predelovalce sadja v Evropi iti je doslej prejela že več kot tisoč priznanj iti nagrad za kakovost.
V	I teli inčih so uredili kanalizacijo, lotili pa so se tudi regulacije potoka Cmca. Sklenili so tudi urediti ulično razsvetljavo, sezidati šporlno-rekrea-cijski center in kulturni dom, načrtujejo pa tudi novo telefonsko centralo.
V	Celju zidajo nov dom za upokojence in druge ostarele ljudi. Dom nastaja v prijetnem mestnem predelu, kjer je precej zelenja, blizu pa je sp reli ajaliŠče ob Savinji. V novem domu bo 11U postelj.
Na doslej največjem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, trinajstem po vrsti, ki so ga tematsko posvetili inovacijam in kooperaciji, je sodelovalo 38 obrtnih združenj, 14 zadrug in 20 delovnih organizacij.
V	Črni na Koroškem so v okviru jubilejnega 25. turističnega tedna izročili svojemu namenu lep kulturni dom. Odslej bodo v njem vse kulturne prireditve tega koroškega mesteca, ki šteje 4000 prebivalcev,
V	]>unah pri Sežani bodo v kratkem asfaltirali vse vaške poti in razširili ter obnovili vaško vodovodno omrežje. Čeprav so Dane idilična k raška vasica lik ob Sežani, le dober kilometer je do nje, so ustanovili svojo krajevno skupnost. Pravijo, da bodo tako laže urejali kraj.
Golic nad Mozirjem so dobile novo cesto, ki pelje po južnem pobočju z mozirske strani, čez Šmihel in Rade-gundo. Do velikega parkirišča v gozdu, kakih 400 metrov pod Mozirsko kočo, je cesta že dokončno nared, sedaj pa jo gradijo Sc do sedla Morave, hotela in Mozirske koče.
Ob planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih teče nova planinska transverzala z imenom Bratstvo in enotnost, ki so jo družno ustvarili planinci iz Ljubljane, Novega mesta in IS
Zagreba. Transverzali so posvetili tudi poseben planinski vodnik z zemljevidom.
V Agrarii v Kopru imajo največjt Jeseni sod v Evropi, v katerega lahko spravijo kar 4 vagone vina. Iz slavonskega hrasta so ga naredili v Tacnu pri Ljubljani. V sodu zori kakovostna malvazija, potrebni pa sta bili dve toni železnega okovja, da bo sod še dolgo služil svojemu namenu.
Na 8. mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju si je drugo nagrado priboril slovenski
Na Jurčičevem trgu V Ljubljani so odkrili spomenik pisatelju Josipu Jurčiču, ki ga jc izdelal akad. kipar Stojan Batič. Ob otvoritvi je govoril predsednik društva slovenskih pisateljev Tone Pavček,
Mednarodna žirija bruseljskega inštituta za ocenjevanje hranil {Monde selection) je podelila izdelkom pivovarne Union v Ljubljani tri zlate in dve srebrni kolajni. Unionov izvozni iežak pa je dobil celo kristalni pokal za izjemno kakovost. Ljubljanska pivovarna sc je v zadnjih dveh letih dnh-
Novo naselje druiinskih hišic v Cerknici (foto: Janez Zrnec)
film Favorit v režiji Toneta Freliha. Po mnenju žirije je najbolje prikazal povezanost med Športom in turizmom.
Na kmečkem prazniku v Krškem so prikazali stara kmečka opravila in ponazorili domače običaje; priredili so tudi razstavo domačih jedi, organizirali zanimivo živinorejsko razstavo ter prikazali različne nekdanje in sodobne kmečke stroje.
V	1.iijšah pri Velenju so odprli novo Športno letališče. Zdaj imajo 800 metrov dolgo letališko stezo, letališko zgradbo s hangarjem, učilnico in se nekaj drugih potrebnih prostorov. Ob otvoritvi je bil veliki letalski miting, ki so se ga udeležili vsi slovenski letalski klubi
V	Lipici so blizu stare jahalnice zgradili nov hotel, imenuje se ^Klub hotel Lipica*:. V 102 dvoposteljnih in enoposteljnih sobah j c več ko L 200 ležišč. Vse sobe so opremljene s prhami, ostalimi sanitarijami, telefoni Ln primernimi prostori za shranjevanje konjeniške opreme.
V	Liliji so odprli nov zdravstveni dom; v ujem so splošne in specialislič-ne ambulante, laboratorij, rentgen, prostori za fizioterapijo in 6 zobnih ambulant.
ro uveljavila tudi v Avstriji, kamor j c lani izvozila 30.000 hektolitrov piva,
V	nekdanji »S vica rij i« v Tivoliju v Ljubljani so odprli novo slikarsko galerijo. Njen pobudnik jc bi! mladi kipar Lujo Vodopivec, ki je pred kratkim razstavljal tudi v New Yorku.
Harmonikarski orkester iz Most v Ljubljani se je vrnil z mednarodnega harmonikarskega tekmovanja v Ženevi z zlato medaljo, diplomo in plaketo. Vsa priznanja si je priigral v najtežji tekmovalni kategoriji. Meščanske harmonikarje vodi žc petnajst let dirigent Srečko Piškur, ki jc sicer glasbeni učitelj na meščanski glasbeni šoli,
V	mlekarni Mlekopromet v Ljutomeru, kjer letno predelajo 18 milijonov litrov mleka v 1,600 ion ementalca, 2(K) ton parmezana. 600 ton topljenih sirov in drugih izdelkov, so pri proizvodnji eiueutalca dosegli enako kakovost kot Švicarji. Pred kratkim so pričeli prodajati ta sir švicarskim kupcem, ki ga prepakirajo v švicarsko embalažo in ga skupaj s svojim prodajajo v ZDA. Kupčija jun cvete tudi pri parmezanu, ki ga prav tako prodajajo v ZDA in v Italijo.
V	neposredni bližini Pedagoško akademije v Mariboru so odprli nov dom
učencev srednjih in drugih Sol. Že letos bo pod svojo streho sprejel 480 mladih stanovalcev.
V Novi Gorici je bilo tridnevno zborovanje slovenskih slavistov, ki so ga posvetili spominu Jerneja Kopitarja in Franceta Bevka, Udeleženci so se pogovarjali tudi o delu svojega društva in o stanovskih vprašanjih, Klub starih goriških Študentov pa je prav la ko v NOVI GORICI odkril doprsni kip dr. Andreju Budalu, zaslužnemu profesorju, pisatelju, prevajalcu in rodoljubu.
šport
lin/muh ritmične gimnastike
Čeprav je športna ritmična gimnastika mlada športna panoga, je med ženskami pn vsem svetu in tudi pri nas doživela v zadnjem obdobju ne-sluten razmah. To ji jc prineslo tudi pomembno veljavo — uvrstitev v olimpijski spored že od naslednjih iger v Los Angelesu 1984 dalje.
Jugoslovanska ekipa se udeležuje tekmovanj na n a višji ravni (svetovna prvenstva) že od leta 1963 dalje, vse bolj pa pridobiva na pomenu športna ritmična gimnastika tudi v Sloveniji. Slovenske tekmovalke so že dosegale Ecpe uspehe — na državnem prvenstvu leta 198(1 so osvojile pet kolajn. Najbolj sta se odlikovali Živana Potočnik in Vesna Grcgori, članici Partizana Narodni dom iz Ljubljane. Kakovostni vzpon je tako prepričljiv, da jc Vesna Gregori kot članica državne reprezentance uspešno nastopila (udi na balkanskem prvenstvu v Atenah.
Strokovni odbor za športno ritmično
gimnastiko načrtuje za prihodnja štiri leta ustanovitev štirih močnejših centrov kot nekakšnih regionalnih središč —■ Ljubljana, Štajerska (Maribor, Celje), Gorenjska (Kranj, Jesenice) in Dolenjska (Novo mesto).
.Seveda pa bi bilo potrebno za ustrezen razmah zagotoviti tudi pogoje — od telovadnic do nekoliko izdatnejše denarne pomoči,
Konjeništvo mi Slovenskem
Tudi v Sloveniji se lepo razvija, konj eni sivo. V zadnjem času so imeli konjeniške prireditve tudi V krajih, kjer jih že dolgo ni biio, ali pa sploh nikoli.
Tako je konjeniški klub v Grosupljem — ustanovili so ga spomladi '1980 — organiziral veliko propagandno prireditev. Največ jc bilo na njej kasaških točk, saj so nastopili kasači iz Ljubljane, Šentjerneja in od drugod. Prireditev si je ogledalo okrog 5000 ljudi. Najboljši konji so bili žrebec Pik Dcanev z vozačem Alojzijem Potite ni kom iz Grosupljega in kobili Mo-deta in Markiza lastnika Jožeta Kraj-nerja z Bizeljskega.
Naslednja večja konjeniška prireditev je bila na hipodromu v Stožtcah pri Ljubljani, na kateri so nastopili kasaški in jahalni konji. Osrednja točka, te prireditve je bil jugoslovanski kasaški maraton na 4000 m dolgi progi. Prva je bila kobila l>isa z vozačem Markom Slavičem mlajšim, iz Ljutomera,
Lanskoletno konjeniško sezono je zaključilo državno prvenstvo v mil bariju, ki gaje organizira! konjeniški klub Komenda. Prvo mesto je dosegel Rajko Dokič na konju Herodežu iz Novega Sada, drugo mesto pa je pripadlo Maji Cerček na konju Wdfu iz Komende,
osebnosti
JOSIP VIDMAR, pomembni slovenski umetnostni kritik in dolgoletni predsednik Sl uveni ke akademije znanosti in umetnosti, jc praznoval petinosemdeseti elnieo življenja.
Šestdeset let jc Josip Vidmar ocenjeval slovensko kulturno življenje, vodil Dramo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, prevajal številna dramska in prozna dela pa pesmi., pisal gledališke kritike in predaval na igralski akademiji, med drugo svetovno vojno pa je partizani! in bil tudi prvi predsednik Osvobodilne fronte slovenskega naroda,
V 78. letu je" umrl ANTON KUHELJ, dolgoletni podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umet-
nosti, ki je že leta '1936 postal doktor tehniških znanosti. Sprva jc bil docent za mehaniku na Tehniški fakulteti, potem izredni in do svoje upokojitve redili univerzitetni profesur. Bil je tudi znanstveni svetnik na Letalskem inštitutu v Zemunu, kajti čez vse jc ljubil letalstvo, Poleg visokih odlikovanj, pomembnih članstev in predsedništev ga je 'leta 1973 mednarodna družba za uporabno matematiko in mehaniko izvolila za dosmrtnega člana. Minulo leto je pTeje! najvišje univerzitetno priznanje — naziv časi ni doktor,
S osip Vidmar
Pokojnega akademika dr. Antonu Kuhlja je na mestu podpredsednika SAZU zamenjal prof. dr. ROBERT BLINC, inženir fizike in znanstvenik mednarodnega slovesa. Izpopolnjeval se je v ZDA, je znanstveni sodelavec inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, redni profesor univerze v Ljubljani, avtor monografije Soft Modes in Ferroelcc-tries and Antigcrmelcctrics, ki je izšla leta 1974 v Amsterdamu in dobitnik naj višji h jugoslovanskih priznanj za strokovnjake in ugledne družbene delavce.
Umrl je MIHAEL JERIČ, župnik v pokoju, tajnik slovenskega duhovniškega društva. Pogrebne slovesnosti je opravil mariborski škof dr. Grmič. Mihael Jerič je v decembru 1979 dopolnil 70 let življenja in, ob lej priložnosti je prejel tudi visoko jugoslovansko odlikovanje — red republike s srebrnim vencem, Fred drugo svetovno vojno in tudi po njej je deloval kot duhovnik zlasti v Prekmurju, kjer je tudi sodeloval pri Osvobodilni fronti slovenskega naroda, Po vojni sc j c ves čas zavzemal za vzpostavljanje urejenih in dobrih odnosov med rimskokatoliško cerkvijo in socialistično družbo.
turistični.
vodnik:
Smučanje Skijanje v Sloveniji u Sloveniji
80/81
Smučanje v Sloveniji 1980/81
Dotiskan je zimski prospekt Slovenije, ki v sliki in besedi predstavlja zimskošportne možnosti v večjih in manjših turističnih krajih.
Gre za podrobne informacije o lokaciji, številu nočitev, žičnicah, dolžini smučarskih prog. prometnih zvezah, načrtovanih prireditvah in ecnali za vsa slovenska zimska letovišča, se. pravi za tista v Julijcih, Karavankah in na Pohorju.
Prospekt je v standardni velikosti
20,5	krat 21 cm oblikovala Ko m pašo-va sodelavka Anka Jerina, natisnjen pa je v slovenskem in srbohrvatskem ter angleškem in nemškem jeziku.
Naročiti ga je moč pri Turistični zvezi Slovenije, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 33/VI.
Gorca pri Podlehniku
Maja minulega leta je pričelo redno posl (svati gostišče Gorca, privlačna izletniška točka sredi vinorodnih Haloz, 'I 2 kilometrov iz Ptuja proti Zagrebu, daleč od mestnega hrupa in s čudovi-
tim.	razgledom po haloških gričih.
Gostišče ima 110 sedežev v gostinskih prostorih in 30 sedežev na terasi. Na voljo pa je tudi 12 ležišč.
Gorca je še posebej primerna za skupinske izlete (družinske, maturitetne, poslovne . .zlasti pa je imenitna za poletne piknike.
In kaj vse znajo pripravili na svojem sledilni kul Meso po vinogradniško, bograč, cigansko pečenko, haloškega kapuna, meso iz ¡imke. zaseko s Čebulo, haloško gibanico... V času irgatve pii strežejo tudi z orehi, domačim kruhom, kostanji, grozdjem in vinskim moštom.
In nekaj imenitnih domačih mesiti-jev imajo: na primer menil štev. 1. vsebuje ragu juho, govedino po vinogradniško, domače široke rezance, solato iti haloško gibanico, menu štev. [[. kokošjo juho 7. domačimi rezanci, pečeno domačo kokoš, pražen krompir, solato in tudi gibanico, menu štev. ITI. pa gobovo juho, kotlet »gorca«, pečen krompir, solato iti — seveda haloško gibanico.
Ko boste ob letu v domovini, boste lahko na Gorci prespaii alt preživeli najmanj tri prijetne slovenske domačijske in kulinarične dni. Vse informacije vam bo pravočasno oskrbel Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD gostinstvo Haloški biser. Gostišče Gorca, 62286 PODLEHNIK, telefon 062/793-117.
Nova Evropa v Celju
Že pred dvema lEtoma so pričeli v Celju graditi nov trakt in obnavtjati stari del hotela Evropa. Zdaj jc ves holei po novem že nared: ima 111 sob in 139 postelj, v novem traktu je klasična restavracija s 120 sedeži in z novo kuhinjo, v starem delu, kjer jc bila doslej kavarna, pa je sodobno urejen bistro. Večina sob je opremljena s prho in WC-jem, telefonom in radijskim ozvočenjem. Hotel ima po novem dve dvigali, posebno sobo za TV îit m ait j še poslovne posvete.
Slovenska zdravilišča
Čatež t>b Savi
V	tem zdravilišču organizirajo vsak teden zabavno-glasben* prireditve in enkrat letno Cateško noč. V bližnjih rekah Krki in Savi je možen ribolov, lepa ravninska okolica pa je bogat lovili revir na pernato in nizko divjad.
Priljubljeni izleti so od tod na grad Mokrice, kjer je možno jahati, na vinorodno bizeljsko in ra Gorjance, v Pleterje (tu je Kartuzija z dragoceno muzejsko zbirko eksponatov, ki pričajo tudi o prispevku Kartuzije v NOB), v Kostanjevico na Krki (Forma vjva, Lamutov iikuvni salon. Gorjupov a galerija, Galerija Božidarja Jakca, vinogradniška in vinarska zbirka), v Brežice, kjer je Posavski muzej s kakovostnimi arheološkimi, zgodovinskimi in slikarskimi zbirkami.
Dobrna
V	toplih mesecih so v zdraviliškem parku dnevno promenadni koncerti,
občasno tudi nastopi slovenske folklore, zabavnoglasbeni programi in druge prireditve.
Zdraviliškim gostom priporočajo v tem kraju obisk Šempetra v Sliv in js ki dolini. Gornje Savinjske doline. Logarske doline pa Velenja.
Marinu v Portorožu
1980/81
Cenik storitev:
Kategorija: Privez no mesto — Letna tarifa (1.4. SO.—31. 3- SL)
Kanal Fazan (desni urejeni breg):
4.0000	do 40,000 dinarjev,
V	cent je vključeno: privez plovila v morju, kontrola veze, uporaba sanitarij, euvajna služba, škoda po zakonski odgovornosti, parkiranje enega osebnega avtomobila.
V	kanalu Fazan (desni urejeni breg) je možen samo privez plovila in uporaba sanitarij.
Za informacije pišite na naslov;
Portorož. TOZD igralnica Casino, MARINA, 00320 PORTOROŽ, teleks 34154 Lucija.
Radovljica (foto: Janez Klemenčič)
reportaža na vašo žejjo
Zbledeli časi furmanske s
Sc vedno upam. Ja boste kaj objavili o Gornjeni in Dolnjem Logatcu, od koder nem doma.
Mary Šircelj, Sheboygan, Wis,, ZDA
Ljubljansko kotlino je visoko v obrobna pobočja pulnila gosta megla, ki je vzbujala občutek, da sili nebo k tlom. Najgosteje, kot po navadi, je bila nad Barjem, □ se je vse bolj redčila.
čim više Se je vzpenjala cesta. Sprva je nočna svetloba zlatila jesenske barve, takoj za tem pa se je prikazalo tudi modro nebo. Umazano megleno morje, na katerega dnu sta bili Vrhnika in za rjo Ljubljana, je izginilo za robom, čez katerega se je prevesila cesta. Bili smo v Logaški kotlini.
Logatec je bil sprva največje naselje v kotlini, danes so v njem združena vsa naselja Logaške kotline. Kraj pom-
ni Starc naselbine, Japodskc in nazadnje rimske postojanke Longalicum, katere ruševine so nekaj stoletij po vdoru Hunov in propadu rimskega imperija poselili slovanski priseljenci. Najmočnejši naselji sta se imenovali Logatec in pa Ccrkovska vas, ki so jo začeli na začetku stoletja imenovati Gorenji I-ogatec za razliko od dva kilometra oddaljenega Dolenjega, večjega. Pred nedavnim, ko so tista dva
ive
kilometra razdalje premestile nove gradnje in združile oba kraja v strnjeno naselje, pa se je ves kraj poimenovat Logatec z ulicami. O preteklosti pričajo se tablice na hišah v nekdanjem Gorenjem Logatcu, saj imajo hiše še po dve tablici: po starem hišno številko Gorenjega Logatca in po novem hišno številko nove ulice.
Lngačani so v starih časih dobro izkoriščali svoj geografski položaj. V
Valvasorjevih časih so bili tovorniki in trgovci pa seveda gostilničarji, saj jc bil kraj ob pomembni tovomiški poti. Po zgraditvi ceste proti Idriji, ki se odcepi na Kalcah, sc je tovrstni promet v Logatcu sc povečal. Tranzitno pomembnost je izgubil šeEe pred nekaj leti, ko so naredili avtocesto Vrhnika—Razdrto, ki se je kraju izogniia. Žc na prvi pogled pa stare mogočne stavbe ob cesti, si da ne v cerkljansko-
škotjcloškcm slogu, sc spominjajo na čase furmanske slave,
Orna zemlja je v glavnem peščena, ob potoku Logaščici pa zamočvirjena in ob deževju izpostavljena poplavam, saj ponor Jačka ne more požirali vse vode. 'I’udi podnebje ih preveč naklonjeno poljedelstvu, saj zimski sneg dolgo obleži, stalne pa so tudi zgodnje jesenske in pozne pomladanske pozebe. Zato kmetov tu skoraj ni. 1'rebi-valci so zaposleni v lesni industriji KIJ (1133 zaposlenih), v papirni industriji Val karton (415), ki bo prihodnje leto obhajala desetletnico, v Konfekciji (137) m v Zadrugi (55). Nekaj zaposlenih je še v gostinstvu, trgovini, zdravstvu, šolstvu, banki in pošli, precej pa se jih vozi na delo v Ljubljano. Naj večja je lesna industrija KLT, saj Logatec oklepa širok vence gozdov. Tovarna je znana po stavbnem, pohištvu in po drobnem, pohištvu, kot so mize in stoli, katerih devetdeset odstotkov izvažajo na zahodno tržišče. Omembe vredna dejavnost Zadruge je izkoriščanje gozdov in destilarna, kjer pridobivajo eterična olja.
Pogled obiskovalca pritegne tudi velika čreda krav, ki se pasejo na Logaškem prostranstvu. Te spadajo v poizkusni obrat B leteli nične fakultete, saj je Logaška planota primerna za živinorejo.
Kraj jc v zadnjih letih zelo spremenil zunanjost, saj se je razvil v lepo mestece, kjer živi okrog 4500 prebivalcev, V naselju jc precej blokov in individualnih hišic, načni pa obstojajo šc za zidavo enih in drugih. Nekakšen center tvori novo poslopje z Merkator-jevo trgovino, poleg pa j c tudi pošta in banka.
Učenost mladim Logačanom vbijajo v glavo v dveh osemletkah, v OS Osmih talcev v nekdanjem Dolenjem inv OS Fdvarda Kardelja v nekdanjem Gorenjem Logatcu.
Turistično vabljiv je Logatec z okolico. Za tiste, ki jo radi mahnejo peš z nahrbtnikom, in za tiste, ki st radi vozijo po samotnih gozdnih cestah. Strnjeni gozdovi nudijo tudi obilo lovskih možnosti. Za ljubitelje kulturne dediščine pa je vredna obiska Cerkev sv. Miklavža iz leta 1795, ki je zanimiv prehod baroka v klasicizem. Zanimiva je tudi 1765. leta predelana cerkev sv. Križa, ki stoji na oslankili starega logaškega gradu, ki jc bil razvalina že v 16. stoletju. Sedanji grad stoji spodaj ob cesti in ima zanimiv kamnit portal iz začetka sedemnajstega stoletja. Ob njem j c spomenik padlim borcem.
Danainje središče Legal ca: banka, poStct in samopostrežna trgovina
Mestni de! Logatca
,bmcz /.rncc
Slovenija v
mojem
objektivu
A rboretiim
	rj
il	
	f 4C	
Aik	»	*
zakladi
slovenskih
muzejev
Nil naših gledaliških odrih sc zvrsle najrazličnejši junaki. Med temi je bilo v zadnjem desetletju ali dveh moč videli tudi nekaj celjskih grofov. Svoje vloge so ti odigrali v Veroniki f)ese-niški Otona Zupančiča, v Novačano-vern Hermann Celjskem, Kreftovih Celjskih grofih, svoj prostor pa so dobili tudi v delih nekaterih drugih pisateljev,
Določeno vlogo so celjski grofje odigrali Uidi v naši zgodovini oziroma V Zgodovini Celja in njegove okolice. In kaj bi je ne, saj so si več sto let podajali ohlast v Savinjski dolini ter jo sčasoma razširili še na druge predele, tako na Koroško, Kranjsko in Hrvaško. Stkali so si mnoge sorodstvene vezi tudi z vladarskimi druži* nami na Češkem, Nemškem, Ogrskem, Poljskem, v Bosni in Srbiji,
V	Celju se omenjena plemiška rodbina pojavi 1322. leia po prevzemu dediščine vovbreških grofov. Rodbina se preseli z Žovneka v Savinjski dolini v Celje. Z vse več posesti, vse več moči si pridobiva tudi vse več pravic. Med lemi pravico kovali denar, Zanimivo pa jc, da so celjski grofje podelili Celju mestne pravice 1451. leta.
Celjskih grofov je seveda veliko, med najpomembnejšimi pa so omenjeni; Ulrik I,, Friderik 1,, I lerman II-, Ulrik 11. Ta jc bil ubit 1456. leta pri Beogradu. Ker ni imel potomcev, je prešlo njegovo premoženje po dedni pogodbi v roke I Taubsburžanov, kot omenja Milena Moškon v knjižici z naslovom: »Stalna razstava umetnostne in kulturnozgodovinske zbirke Pokrajinskega muzeja v Celju«;. O le-tem pa bo tokrat tekla beseda.
V	»stari grofiji,« v kateri ima prostore omenjeni muzej, je v sobi celjskih grofov vrsla nemih prič njih veljave. Ogledati si je moč pečate celjskih grofov, novec Friderika II. in Ulrika 11., pa domnevni portret celjskih grofov, figuro s celjskim grbom. Celjski grofje so uporabljali dejansko dva grba: tako ščit s tremi zvezdami na modrem v diagonalni kombinaciji z belima črtama na rdečem polju in grb, ki je imel tri zlate zvezde na modrem ščitu. Ta grb je kasneje ob-
»Stara grofija« ii
veljal ludi kot grb mesta Celja. Risbe obeh grbov — žovneškega in vuvbre-škega sta krasila tudi gotsko okno v cerkvi sv. Lenarta v Dreveniku pod Ročem, v muzeju pa sta predstavljena s foto risbo.
Med razstavljenimi predmeti so tudi lobanje celjskih grofov, ki so jih v muzej prenesli 1956. leta. Grobnica celjskih grofov jc bila namreč svojčas v kripti pod glavnini oltarjem Marijine cerkve v Celju. Tu so bili med drugim pokopani: Friderik L, njegova žena D im uta Wall see in njun sin Herman, pa njegov sin Ivan in Friderik II.,
Jurij, Herman IV, Kot zadnji je bil tu pokopan Ulrik II. in to novembra 1456. leta, V omenjeni kripti je bila grobnica celjskih grofov do 1SI3. leta.
Celjski strop
Najimenitnejši prostor v ostari grofiji« in prvi večji ohranjeni spomenik posvetnega slikarstva v Sloveniji predstavlja glavna dvorana. In to zaradi poslikanega stropa. Le-ia je razdeljen v 11 polj in prekrit s slikami, delanimi ra platno s tempera barvo. Slike so vpete v mrežo okvirov na stropu. Osrednja in največkrat predstavljena
Dctaij celjskega stropa
celjski grofje
sli ko tega stropa kaže del stebriščne arhitekture ter skupim) žensk in moških, ki se sklanjajo čez hal ust rado. O čem govore, nihče ne ve.
[Jmctnostni zgodovinar France Stele je v Svuji študiji o stropu v »stari grofiji« v Celju zapisal, da ož.je vsebinske zveze med naslikanimi skupinami v tej najvetji sliki stropa ni in da služijo očitno samo k poživitvi arhi-lekture, katere perspektivi ena slika je glavni in edini umetniški cilj te slike. Vendar pa so nekatere teh skupin same po sebi tako mikavne, da zaslužijo vso gledalčevo pozornost
Hipokavst rimske hiše iz Celeiae, izkopane leta 1979
Manjše so slike Štirih lelnili časov. Pomlad je slikar upodobil z značilnimi prizori kot tudi poletje, ra katerem opazimo obed na prostem, čredo ovae, mlačev, nalaganje in vezanje snopov . . . medlem ko jesenska slika privabi pred ras čas trgatve.
Razen omejenih slik je na celjskem Stropu še prizor bitke Latin cev in Trojancev. Nasproti tega je Kamilina smrt, v vogalnih poljih pa so slike gigantov — ikarja, Tantala, Phaelona in fksinna.
KI juh številnim raziskavam in študijam o celjskem stropu avtor Ic-lcga ni znan. France Stele ugotavlja, da imamo opraviti z delom enega slikarja oziroma vsaj ene delavnice. Nekateri predvidevajo, da bi lahko bil avtor nemara Martin Teofikraicz, poljski slikar, ki naj bi bil med 1622 in 1623 v Celju. Nesporno pa je, pravijo strokovnjaki, da je celjski strop poslikan konec 16. ali v začetku 17. stoletja. Pa tudi (o, da je mojster čopiču uporabljal za svoje slike predloge. Kljub temu pa je celjski strop zunimivu celota, ki ji poznavalci pripisujejo umetniške kvalitete.
Vse do 1926. leta nihče ni vedel za celjski strop, vsaj za takšnega kot sc nam razkriva danes. Kajti le-la je bil odkrit Šele omenjenega leta. Leta 1926 je namreč mestna občina v Celju sklenila rasiavrirati zunanjščino »stare grofije«, ki je zgodovinsko in arhitekturno vsekakor izjemna in eno najvažnejših poslopij v Celju, Pri komisijskem ogledu je bilo tedaj ugotovljeno, da je v veliki dvorani nad vidnim, s platnom prevlečenim stropom še drug. starejši strop, ki je ves poslikan in precej zanemarjen. Na srečo se je mestna občina na predlog takratnega k nnzer vrtnarja pametno odločila za odstranitev zgornjega strupa ter povabita znanega slikarja in restavratorja Mateja Sternena, da slike starega stropa natančno preišče. Matej Slemen sc jc delu skrbno lotil, Najprej je očistil na sliki bitke Latijcev in Trojancev — prizor s padajočim konjem in ugotovil, da jc slikarija pod plastjo saj in prahu na sliki dobra in vredna restavriranja. Posluh za odkrito
je botroval nadaljnjemu delu. Izdelan je bil program. Po vseli potrebnih potrditvah pa jc prišlo na vrsto izvajanj® Matej Sternen se je spel lotil dela v »stari grofiji c,
.leseni je bilo v »stari grofiji«; spet vse na svojem mestu, kar zadeva celjski strop, Ccz 29 let pa je dobila »starti grofija«, kot jc zapisal France Stele, svoji zgodovinski preteklosti ustrezajoč namen kot sedež celjskega mestnega muzeja.
»Stara grofija«; je bila sezidana v letih 1580 do 1603 ob jugovzhodnem delu mestnega obzidja, kjer SO stale prej upravne in gospodarske stavbe celjskega spodnjega gradu. Grof Johsf losef \Vallcssunsina je zemljišče kupil od nadvojvode Karla II, Nakup je bil opravljen 1580. leta. Skoraj gotovo je, da so novi lastniki dati kaj kmalu zatem stare stavbe — hleve in druga stranska poslopja podreti in na tem mestu sezidati nove oziroma »slaro grofijo«. Strokovnjaki menijo, da je načrte zanjo pripravit italijanski arhitekt, tako imenovane graške renesančne stavbarske šole.
Jedro »stare grofije« sta južni in pravokotno nanj postavljeni vzhodni trakt z dvema nadstropjema in podstrešno etažo. Tipični so arkadni hodniki, ki naj bi bili prizidani v letih 1620 do 40. Vso stavbo pa krasita opečnat stresni zidce in v omet začrtano okrasje okrog ovalnih postrešnih lin tn nad arkadnimi loki. Stavba je bila cesto dozidana, prezidana in adaptirana. Tako jc bilo stopnišče prizidano 1650, do 1680, leta.
Grofi Thum-WallcsSasin! so bili lastniki »stare grofije« do 1879 leta, Potem so bili v njej šolski prostori., leta 1914 jc bi La namenjena za potrebe sodišča. To je ostalo v njej vse do konca vojne. Po vojni je prišla pri obnovitvi na vrsto tudi »stara grofija«. Treba ji jc bilo popraviti od bomba udiranj a poškodovane stene. Sledila je še vrsta drugih del. Tako so 1961, leta podrti na zahodu prizidano stavbo in sezidali novo. V njej sta od 1966 naprej osrednja knjižnica in deloma tudi Pokrajinski muzej, ki seje preselil v »staro grofijo« 1946. leta. Tu nam zdaj lahko pokaže poleg imenitnega celjskega stropa in sobe celjskih grofov še; lapidarij, sobo baročnega kiparja Ferdinanda Gali a ter vrsto, oblikovno in funkcionalno zanimivih predmetov znanih in neznanih mojstrov. razporejenih po stilnih obdobjih od 13, do 20- stoletja v posameznih sobah.
Darinka Kladnik
korenine
Začel ki ¡iiriiistri jskcvn oblikovanja na Slovenskem
Vodilna je bila Dolenjska
Na Slovenskem je bilo v IS, siliciju precej 7 uni mar j a za železa nivo, zlasti na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, a je bila med vsemi slovenskimi železarnami najimenitnejša tista na Dvoru pri Žužemberka na levem bregu reke Krke. Ni je ustanovil domačin, temveč češki plemič — knez. Auersperg, ki je bil tudi lastnik znanega, a ne načetega dela gozdov oziroma pragozdov na Kočevskem in v Suhi krajini.
Seveda niso bili začetki dolenjskega železarstva kaj prida uspešni, kajti le malo ljudi se je dotlej zanimalo za izrabo železne rude in za postavitev plavža s fužinami. 5ek Viljemu, 51 a -rej šemu Auerspergu se je posrečilo dobiti koncesijsko listino, a predvsem zato, ker je čabarska železarska industrija — bila je last hrvaških grofov Zrinskih — nehala delovati in so hrvaški rudarji kopali zdaj železovo rudo tudi po Dolenjskem.
Dunajska koncesijska listina je knezu Auerspergu dovolila, da na Dvoru zgradi vse potrebne objekte, dodatna listina pa mu je omogočila še »plavž z dvojnim puhalom, štiri brešjanska in tri balošiiii kladiva, osem presnih ognjev za jeklo, cajnarico z ješo in fužino za fino teza nje z ješo , , ,■*
Sprva je vse vodil Gorenjec Jožef Globočnik, inšpektor celotnega železarskega podjetja: nadzoroval je prvi plavž, ki je bil visok 7,6 metra, montiral je posebne fužinske naprave (ognjišča, kladiva) in pn dodatni listini, ki je omogočala razširitev, pritegnil k sodelovanju nove češke in nemške mojstre. Seveda je imel Globočnik pravico do kopanja železove rude; sprva je smel izkoriščati štiri kope — za cerkvijo sv. Roka, v Erjavčevi dolini, v gmajni Čepi j c iu pri GrcgEtvem borštu, pozneje pa je kopal še marsikje drugje.
Razvoj jo bil hiter
Prvo četrtletje je bi! Dvor v celoti klasična železarna, kjer je plavž izdeloval tradicionalno surovo železo, fužina pa ga je obdelovala v presno železo in presno jeklo ter iz, njiju ob-
likovala izdelke. Sprva je dvorska železarna štela 130 rudarjev. Plačevani so bili — tako kot drugod — na akord. Leta 1852 na pr. so od centa ali 56 kg izkopane rude zaslužili od S do 15 krajcarjev.
Kakšnih posebnih izboljšav na Dvoru ni bilo vse dotlej, dokler ni prišel za direktorja mlad, a strokovno dobro podkovan Ignac Vitus pl. Pnntz, Hitro jc spoznal težke razmere, v katerih so živeli železarna in njeni delavci, se dobro zavedal tekmecev z Gorenjske In Koroške in ugotovil, da bo- Dvoru šlo dobro le, če se bo preusmeril v specialno železarsko stroku. Najprej je povišal plavž, potem montiral aparat za vpihavanje segretega zraka, dal zgraditi čisto na novo kupolni peči ter grodclj iz plavža z njuno pomočjo prc-talil v lito železo. Sele od tedaj se je klasična fužina na Dvoru dokončno preobrazila v veliko in ugledno žele-zolivarno, ki so ji pomagali k veljavnosti tudi številni izumi.
Rudarji dvorske železarne so okoli leta 1826 nakopali letno po 1120 ton železove rude, železarna pa j c proizvedla letno do 45 d ton surovega železa in litega blaga, ki ga je vsega prodala doma, v tujini pa predvsem v [talijo. Ko je čez nekaj let podjetje nastavilo sposobnega inodelirja spretnega umetnega livarja s Saškega, je posta! dolenjski Dvor naj večja železolivarna v vsem prostoru južno od Alp.
Ob naslednji posodobitvi dvorske železarne — zasluga zanjo gre direktorju Karlu iiorslu — dela v Dvoru že vce kut 6UU ljudi in je Dvor tudi glede števila zaposlenih v samem vrhu slovenskih železarskih podjetij.
V obsežnem reklamnem dopisu je leta 1841 dvorska železo!ivama sporočila javnosti, da sprejema naročila za ^izdelke iz litega In kovanega železa za trgovino, industrijo, strojegradnjo, poljedelstvo, gradbeništvo, cesto-gradnje in vodogradnj-e, za stavbarstvo in še posebej za opremo cerkvenih oltarjev in pokopališča.
Iz dvorskega litega, železa so bili likalniki, cerkvene puščice za miloščino, jedilni pribor, ograje, stopnice,
mostovi, spomeniki, signalni topovi, štedilniki in sobne peči, cevi za vodo, paro in prezračevanje pa mreže za kurišča. Podjetje se je lotilo tudi zapletenejših del: ulivalo je vse dele za nizkotlačne parne stroje, hidravlične stiskalnice za olje, papir, knjigoveze In podobno. Ulivalo je tudi vse naprave za predilnice, aparate za ogrevanje zraka v plavžih, kovalo in stružilo j c osi za vozove in železniška vozila, valje za papirniške stroje, zelo veliko pa je izdelalo okrasnega blaga, na primer svečnikov, kipcev, razpel, kljuk in nočnih lučk.
Leta 1852 so dvorski livarji izdelali obelisk za grškega kralja, vodovodne cevi pa za občino Videm v Furlaniji.
Sledi počasno propadanje
Leta 1870, še pred bančno krizo v habsburški monarhiji, je bila dvorska železarna kar polno zaposlena, je pa imela v primerjavi Z gorenjskimi Že-
Podganar: mladenič v rtoSi iz 77. stoletja. V ifc.vjidVi drži kletko v podganami, ki ima na spodnjem koncil šest kavljev za obešanje nakita. V iztegnjeni levici drži strup za podgane, ob desni nogi pa mu sedi pes. Dvor leta 1841, shranjeno v Narodnem muzeju v Ljubljani.
lezarnami težave s transportom — vse svoje izdelke je namreč pošiljala po svetu le z vuzmi na konjsko vprego. Vedno slabša jc bila tudi železna ruda. dodajmo pa še poglavitno: leta 'ISHt so na Dunaju ustanovili gigantsko železarsko družbo. Torej — kar precej vzrokov za počasen, a resen propad.
In tako je bilo 13. junija I&f>l sporočeno z Dvora rudarskemu glavarstvu v Ljubljani, da bo s 1. oktobrom istega leta dvursku železarsko podjetje ustavilo obratovanje. Bil jc to seveda za Dvor in njegovo okolico hud gospodarski udarec.
Železarna na Dvoru pri Žužemberku pa se v času svojega razcveta ni odlikovala zgolj kot največja zelezo-livarnu v slovenskem prosi o rti, temveč jc bila vodilna tudi glede objave delovnega reda. Sledili so ji potem prevaljska železarna, premogovnik ljubljanske čistilnice sladkorja v Lokali pri Zagorju, fužina v Mislinji pod Bohorjem in drugi. Tudi glede ustanovitve »bratovske sklad niče« je bila med prvimi obrati. Bratovska sklad niča je ime za us lanovo oziroma blagajno, ki je delavecm-članom, zaposlenim
Detelj nagrobnega kriza Z rtovogotskim rastlinskim ornamentom-Dvor, 2. polovica 19. stoletja. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto.
možna rji, za njimi p:L so se vrstili manj »vročie predmeti. Omenimo le nekaj najpomembnejših.
Poleg predmetov umetniškega livo so množično izdelovali loilct, trinožiie kozice, kotličke, možnarje, mlinčke Za kavo, marsikatera gospodinja pa je odlaga la železni likalnik na k po oblikovan podstavek, ki so ga bili naredili na Dvoru. Posebej velja omeniti izredno lepe dvorske klasicistične peči, srebrno, kupolne, valjaste, pa nagrobnike in pokopališke križe. Od klasicističnih monumentalnih spomenikov kulturno-u met n iške vrednosti stojijo danes znani trije: Zoisov nagrobnik na ljubljanskem pokopališču Žale, Langcrjev nagrobnik ob župnijski cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu pri Novem mestu pa nagrobnik družine Kleinmayr iz Žužemberka.
V petdesetih letih minulega stoletja so se množila naročila za balkonske, stopniščne in mostovne ograje, okenske mreže, verande, vodnjake in mostove (Čevljarski most v Ljubljani),
Na Dvoru je nastala tudi balkonska ograja, ki jo še danes lahko občudujemo v prvem nadstropju znane Ijub-
Grb knezov Auerspergov, Pod knežje krono je v bogati draperiji grb. Dvor 1833. Shranjeno v Narodnem muzeju Ltjubljdtut. (Foto: Janez, Zrnec)
Ijanske gostilne Tri vitezu na Bregu, v Žužemberku in Višnji gori pa so Še izredno lepo oblikovani dvorski vodnjaki.
Ko so slovesno predajali Svojemu namenu novomeškega, ki j c bil pozneje prodan, je dopisnik Kmetijskih in rokodelskih novic \ a ko le pričel svoj članek:
»Mestna muzika je igrala zvečer mične melodije, in smolnate bakle, ki so bile krog Šterne razstavljene, so razsvctlcvale bistre curke novega vodnjaka. Drugi dan pa jc bila še večja slovesnost. Po slovesni maši so SC podali gospod prošt, obdani od častite dnliovčine. na terg blagoslovil novo šterno, ki je bila kaj lepo s cvetlica mi oki nesna, [ste d blagoslovi jetijem je privrela Z vso močjo voda in v tem hipu je krepko godba zadonela.. .«■
O	železarni na Dvoru pri Žužemberku, katere izdelki so tudi eni prvih primerov industrijske na oblikovanja na Sl □venskem, njenem razvoju, uspehih in vključevanju v evropsko tržišče pa priznanjih za razstavljene izdelke na razstavah v Celovcu. Gradcu in Ljubljani, je pripovedovala razstava v ljubljanskem razstavišču Arkade, ki jo je skrbno pripravil Dolenjski muzej Novo mesto v sodelovanju z Narodnim muzejem Ljubljana,
J. Vij-cle
v rudnikih, pri plavžih in v fužinah izplačevala določene vsote denarja za čas bolezni, za invalidnost in za pokojnine, podpore ez te blagajne pa so prejemale tudi vdove in osiroteli otroci.
Litoželezni izdelki — velikti motki
Prvi izdelki dvorske železarne so bili — kot rečeno — lopovi pa strelni
naši po sveta
AVSTRIJA____________________
Slovensko planinsko društvo v Vorarlbergu
Slo%'ensko planinsko društvo v Vorarlbergu je sorazmerno mlado društvo, saj jc bilo ustanovljeno 11. novembra
1977.	Na ustanovnem zboru smo si zastavili za cilj* da bomo naše slovenske rojake čim bolj povezovali med seboj in jim poleg kulturnih in družabnih prireditev organizirali tudi izlete, s katerimi jim bomo skušali cim bolj približati naravo. Za poletja smo si dali v načrte organizacijo družinskih izletov v gore, za pozimi pa smo načrtovali smučanje in. smučarske pri-Tcditvc. V našem društvu zato delujeta smučarska in planinska sekcija.
Zdaj, ko sc vrhovi okoliških hribov že belijo pod novim snegom in se planinska sezona zaključuje, lahko pogledamo, kakšne uspehe smo dosegli v minuli sezoni, oziroma, kaj načrtujemo za zimo.
V spomladanskem programu planinske sekcije smo imeli razpisane štiri ture oziroma izlete, v jesenskem pa dve. Število udeležencev je bilo zadovoljivo, posebno razveseljivo pa je bilo, da je bilo vsakokrat zraven tudi precej otrok. Na našem družin-
SkupiiU) smučarjev SPD Vorarlberg iz Avstrije, na sliki niso vsi, po enem od tekmovanj
skem izletu S. junija na hrib Datnuler Miltagspitze nam vreme ni bilo posebno naklonjeno. Bili smo edina skupina, ki se je pomikala proti vrhu. Že precej visoko in ne daleč od steze smo zaslišali klice na pomoč. Bila jc neka ženska, nemška državljanka, ki jc zašla že v soboto prejšnji dan. Bila j c lc lahko obuta in popolnoma izčrpana ter mokra, saj je noč prebila, na prostem. Dva od naše skupine sta se odpovedala vrhu in se lotila reševalne akcije. Žensko sta odnesla do zgornje postaje žičnice, od tam pa sta jo pospremila v dolino. Izročila sta jo žandatmeriji, kjer sta izvedela, da so jo iskali že prejšnji večer.
Za to dejanje je tudi naše društvo prejelo lepo zahvalo. Vsekakor pa je to hvale vredno delo naših članov.
Poleg družinskih izletov smo bili še na drugem naj višjem avstrijskem vrhu Wildspitze. 3774 metrov, v OtZtaler-alpen na Tirolskem. Kondicijsko najboljši med nami pa so se 29. avgusta I&ŠU povzpeli na streho Evrope — Mont Blanc, tri dni za teni pa še na Dufourspilze v planinskem masivu Monte Kosa — v petih dneh so zavzeli pet štiritisočakov.
Naši smučarji že pridno vadijo, saj nas v naslednji sezoni čaka 5. slovenski veleslalom v Vorarlbergu, ki bo v okviru tekmovanja JU-SKI. V načrtu imamo tudi organizacijo prvega smučarskega tekmovanja naše šolske mladine iz ZR Nemčije, Švice in Avstrije.
V' času energetskih počitnic v Avstriji bomo pripravili drugi smučarski tečaj za otroke. Kupili smo tudi rove enotne puloverje: za smučarje rdeče barve, za planince modre, poleg lega pa imamo tudi lepe vezene embleme našega društva.
Sl dan FcJliar
ŠVICA_____________________
Slovenci so vabili v Thayngen
Tradicionalno prireditev pod naslovom »Slovenci vabijo v Thayngerm je
priredila tudi čedalje bolj aktivna »Soča«, nekdaj zgolj kegljaška sekcija zdaj pa podružnica SD Planika iz Winterthura, »Soča« povezuje večino slovenskih rojakov, ki so se začasno naselili v Schaff ha usnu in okolici.
Letošnje prireditve so se udeležili tudi predstavniki občine Slovenj Gradec, ki so skupno s predstavniki društva razgrnili pred člani in gosti načrte o svojem nadaljnjem medsebojnem sodelovanju, hkrati pa začetek novega obdobja sodelovanja z domovino. Predstavniki občine Slovenj Gradec so razložili, da bo v občini ustanovljena posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki kulturnih, športnih in izobraževalnih skupnosti, nato pa bodo izoblikovali podroben program skupnih akcij z društvom »Soča«. Sc posebne pozornosti je bila deležna obljuba, da bodo lahko v prihodnje otroci članov s Soče« letovali v domovini skupno s slovenjegraškimi otroki.
Na prireditvi j c ponovno nastopil tudi s-Sočm« pevski zbor, ki je dokazal, da pridno vadi in brigati program. Ob njih so nastopili še hrvaška folklorna skupina in tamburaš ki orkester, ki jc posebej za to priložit ost naštudiral venček slovenskih narodnih pesmi. Slovenjegraški gostje pa so s seboj pripeljali tudi priljubljeni domači ansambel »Štirje kovači«.
Tudi le prireditve sLa Sc udeležila jugoslovanski generalni konzul v Zii-richu Gustav Kranjc in konzul Sonja Ledine kova .
ESreda Ccchicli-Slcpic
Vesel piknik v Tössu
Slovensko planinsko dtušLvo Triglav iz Zürich a in slovensko društvo Planika jz, Winterthura sla letos ponovno organizirala skupni piknik za člane ubeh društev. Piknik je bil 7. septembra v Tössu in v izredno lepem
Vodja planinske sekcije S.Pl) Triglav v Švici Tomi Mitrevski z leno Dragico, ki jo je pripeljat k sebi v Švico po lanskih poletnih počitnicah v domovini, čestitamo!
an
poletnem vremenu sc ga j c udeležila množica slovenskih in drugih jugoslovanskih rojakov, med njimi pa P bilo tudi precej Švicarjev, ki so se prijetno počutili v družbi naših rojakov. Častni gost obeh društev jc bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Zii-rich.ii Gustav Kranjc.
Večji del organizacijskih opravkov je letos prevzelo SPD Triglav, ki je želo splošno priznanje tako za organizacijo kulturnega oziroma zabavnega dela prireditve kakor tudi za izvrstno hrano. Sc posebno veselo je bilo popoldne med športnim tekmovanjem, otrok, ki se je končalo z nenavadno posebnostjo — nagrajeni niso bili le najboljši temveč vsi sodelujoči.
Ihedu Ccchic-Slepic
ŠVEDSKA
Slovenski kulturni festival na Švedskem
V soboto 13, 9. Rit smo se zbrali člani vseh slovenskih društev na Švedskem na tradicionalnem slovenskem festivalu na Švedskem. Organizacijo festivala je tokrat prevzelo Slovensko kulturno društvo »LIPA«, iz I.andskrune. Landskrona je mestece na jugu Švedske, znano predvsem po industriji, posebno Sc po ladjedelništvu. Zato se je tu naselilo precej Slovencev.
Po otvoritvenem govoru predsednika društva TtLIPli« ter pozdravnih govorih zastopnikov drugih organizacij, kjer naj bi omenil predsednika občine Landskrona, ki je izrazil, da je zelo vesel, ker smo izbrali prav Landskro-no za naš festival, sc je pričel bogat kulturni program, Tu so nastopale skupine vseh slovenskih društev na Švedskem, med drugimi pa tudi švedska folklorna skupina s svojimi plesi. Program jc bil zelo pester ati je trajal štiri ure. [z domovine pa nas je zaba-
Skupina iz Stockholma, ki je sodelovala v kulturnem sporedu v Lcindskroni
val Andrej Šifrer in ansambel Flere. Organizatorji so SC zelo potrudili, tako daje bil program tekoč in prijeten. Po kulturnem programu so se predstavniki vseh društev zbrali na občnem zboru Interesne skupnosti slovenskih društev na Švedskem, kjer so izvoliti nov odbor, ter se pogovorili o nadaljnjem delu društev.
Organizatorji festivala niso pozabili niti na mladino, saj so jim pripravili v posebni dvorani pravi disco. Ostali člani smo pa lahko zaplesali pozno v noč ob ansamblu Flere iz domovine in ansamblu Lastovke, ki deluje v sestavu Kulturnega društva »LIPA« iz. Landskrone,
Tekst in sliki: Pavel L dir, Slu e Edu »Im. Švedska
6. slovenski kulturni festival je za nami!
Pa smo le dočakali la veliki dan,
13.	september I9b(h ko se jc center Laiidskronc spremeni] v slovensko središče! 6. slov. kult. festival v Lands-kroni je obiskalo okrog čštM) ljudi, od lega. 700 Slovencev, ostalo pa so bili rojaki drugih narodnosti Jugoslavije tor Švedi.
Po dolgih, dvojnih pripravah k festivalu smo si ob pogledu na srečne obraze rojakov po končanem programu zadovoljno oddahnili tudi mi. Zadoščenje za organizatorje je bila polnoštevilna udeležba rojakov ter prisrčno zagotovilo, da so ob slovesu srečni in obogateni v kulturnem smislu za lep čas v naprej! Seveda so k uspehu poleg ostalih sodelujočih skupin dosti pripomogli tudi rojaki iz domovine! Ansambel Franca Flereta s pevci, Dobrepoljskimi fanti ter mladi Andrej Šifrer so ogreli srca poslušalcev s svojimi originalnimi izvedbami ter prijaznim nastopom. Praznično razpoloženje je trajalo še v nedeljo, ko smo rojake ¡z domovine pospremili na letališče v Kope n b ege n, Flere je ves čas bivanja med nami z zvoki svoje harmonike brenkal ra strune naših src, da so skupno z Dobrepoljski mi fanti vriskala in pel a! Ni besed, s ka-
lerimi bi se dala izrazili naša čustva, vendar upamo, da bo omenjeno s ktipi no našla beseda naše zahvale.
Za pozdravnimi govori predsednikov SKD LIPA, Zvonkom Bcuckom, KO slov. društev na Švedskem, Marjanom Kramaršičcm, KO jugos!. zvCZc Alojzom Hribarjem ter drugimi uglednimi gosli slov. kulturnega festivala, je mešani zbor LJFA zapel slovensko in švedsko himno. Nato je nastopila Ara-bel a Vitare s slov. narodno ,Scm deklica mlada, vesela’, ob spremljavi tria ZDOMCI. Otroški zbor VALOVI jc zapel Kramolčcvo ,Mamici’. Uvod V kulturni del programa je zaključil moški oktet LIPA s triom sester BUDJA s tremi skladbami pod vodstvom Toma Vi tanca, ki je tudi avtor melodij. Program sta povezovala Ida Torkar in figón Con radi. O LIPI sta povedala nekako takole: Lipa, to ni samo drevo, pod katerim so nekoč radi posedati naši očaki k počitku in pogovoru, in simbol miru m prijateljstva, ampak je tudi ime slov, kulturnega društva v Landskroni.
Mladi člani slov. društva v Kopin-gu so pud vodstvom Terezije Hiep zapeli tri otroške pesmi ter recitirali,
Alja, Rada, Mihaela, Janez in Marjan so člani slov. društva v Stockholmu. Za festival so pripravili recital iz prve zbirke slov. poezije, izšle na Švedskem z imenom Štiri pota in razpotja.
Planika je naše iinjbližje slov. društvo, ki deluje v Maimo-ju. Z istoimenskim ansamblom ter moškim oktetom pod vodstvom Jožeta Skoka so člani popestrili celotni program festivalskega večera.
Osrednja osebnost slovenske literature in največji mojster pisane besede je bil Ivan Cankar. Tako sc imenuje tudi slov. društvo v 1 lalmstadu, čigar najmlajši elani so nastopili z dvemi pesmimi in recitacijo. Pesnica Marija Hrrberšek pa nam je recitirala enm svojih naj lepših pesmi.
švedska narodno-plcsna skupina iz Glumslova jc nastopila z venčkom
Med prijetno vožnjo iz Stockholma v Landskrono
Švedskih plesov in tako pokazala pripravljenost sodelovanja z nami, priseljenci. Prav Luko so člani Jngoslov. združenja Skane iz Landskrone prispevali k. programu z narodnimi plesi iz SR Srbije,
Žal so slov. narodni plesi, ki naj bi jih izvajala znana folklorna skupina slov. društva France Prešeren iz Gb-tebnrga zaradi bolezni odpadli. N as lopi! pa je mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Gunterja Kresa, Med drugim je zbor zapel tudi Prešernovo ,Zdravljico', iz katere je bil povzet tudi tekst za parolo na letošnjem festivalu’ Žive naj vsi nirddi, ki hrepene dočakat1 dan. da, koder sonce hodi, prepir iz svita bo pregnan , , ,L
Otroci .iz slov. kulturnega društvu SLOVENIJA v Olnfstmmu so pod vodstvom Marije Golub recitirali pesem ,Slovenija' ter zapeli ,Ti moj preljubi dom.1
Slovenski ansambel VI KI S iz lJast-vedc jc za slov. naselbina tega kraja nastopil s tremi skladbami Viktorja Senipri možni ka, ki je tudi vodja ansambla.
V	manjši dvorani Folkets husa, kjer ss se zbirali slov. otroci in njihovi prijatelji, je vodi! napis: Lepa je v naši domovini biti mlad! Tu jc bilo hkrati s kulturnim programom prikazovanje celovečernega slov. filma, Sreča na vrvici, in risanke. Za otroke so skrbeli Štefka Kranjc, Erika Lakota, Renata Vidovič, Cvetka Fojtl ter Rolt in Katja Svensson. Za poznejšo diskoteko je odgovarjal Poldi Karlin, igrali so pa tudi DAM BOST iz Gotcborga. Menimo, da je bilo za mlade izredno dobro poskrbljeno.
V	veliki dvorani sta za ples igrala ansambla FLERE in LASTOVKE. V večernih urah je bilo tudi žrebanje bogatega srečolova. Tu so bili odgovorni Zvonko Bencek ter Ela Vi Lane, pomagali so pa tudi Ana Burko in Frane Novak. Prve tri nagrade so bile povratne letalske vozovnice, relacija. Švedska—Jugoslavija. Ker jc bila prodana le slaba polovica srečk, tudi vsi dobitki niso bili izžrebani. Ostali so v zalogi za poznejše srečolove v LIPI. Vsi dobitki so bili društvu podarjeni s strani švedskih ustanov in trgovin, Gorenja v Kopcnhagnu ter slov. zasebnikov na Švedskem. Dve letalski vozovnici je dalo podjetje JAT, eno pa JUGOTOLRS. Ljubljanska banka jc nakazala dva milijona starih dinarjev za Naš glas, iz Slovenije pa je SKD LIPA prejela 200 knjig. Vsem udeležencem festivala iz Slovenije je krila potne stroške naša matična domovina. Zahvaljujemo se vsem darovalcem za njihove dragocene prispevke!
Za okusno urejeno razstavo je odgovarjala Jožica Bračič pomagala pa ji je Marinka Bank-Kune. Ročna dela
naših rojakinj, fotografije o delu društev ter risbe slov. otrok so navdušile številne obiskovalce razstave.
Posredi! va l kc za kult [njo šobile Štefka Bergh in Ivanka Turk. Slavko Turk jc poskrbel zfi festivalske značke, napise so delali Franc Novak in Slavko Dolničar in drugi, za festivalsko blagajno sta skrbela Frane Novflk in Slava. Puci e. Polne roke dela sta imela tudi vodnika gostom Jože Ivic in Valentin Pucie. Za informacije so se gostje lahko obrnili na Jelko Karlin in Poldeta. Albert G robi n, Olga in Drago Kostanjevec, Milko Kunc ter Milan Brglez so skrbeli za potek kulturnega programa, Stefan in Vfajda Tvič sta bila družabnika in tolmača švedskim in po potrebi tudi jugosl. gostom, Roman Lešnik. Robert in Simon Karlin, Dora in Anne-Marie Rudja in drugi so vas oskrbovali s festivalskimi značkami, Dejan Borko in Helena Budja pa sta v slovenske narodne noše oblečena nagrajevala nastopajoče s šopki cvetja.
Zajtrk, s katerim smo postregli gostom v prostorih SKD LIPA v nedeljo, so pripravili Jožica Brueic, Slavil Pu-cič in Albin Torkar. Žal sl večina gostov ni utegnila ogledati stare trdnjave v Landskrotii, vendar so bili tisti, ki so si jo le ogledali, zadovoljni!
Tudi predsednik KO slov. društev na Švedskem Marjan KramaTŠič iima svoj del itaše zahvale. Pri organizaciji letošnjega festivala je veliko pomagal s posredovanji z domovino, 7. J AT j JUGOTOURSOM idr.
Tu so naštete le glavne naloge, ki jih priprava takšne manifestacije zahteva. Društva, ki so že bila organizatorji prejšnjih slov. festivalov, prav gotovo sc niso pozabila, da je poteg teh še tisoč drugih reč] vključenih v celotno organiziranje. Člani pripravljalnega odbora v J.andskroni so, kot je bilo pričakovati, vsi nesebično pomagali, kjer je pač bilo potrebno.
Mogoče je vredno omeniti komentarje, ki so se napol za šalo napol zares slišali v društvu zadnje dni pred festivalom, češ, da se po končanem delu člani pripravljalnega odbora še pogledali ne bomo več med seboj! Te domneve so sc včasih zdele skoraj verjetne, saj vemo, da, kdor dela, ta greši. Vendar pa smo po vsem tem velikem delu postali oz. ostali dobri prijatelji. Odkrili smo vrline, ki jih pTej ni bilo na površju, ker pač ni bilo nujne potrebe. Ge je to le mogoče, še rajši prihajamo v LIPO. Doživetje, kakršno je bil za nas vse 5. slov, kulturni festival v Landskroni, nas združuje v lepih spominih.
Upamo, da je bilo tudi vam, dragi rojaki, ki sle nas obiskali v Landskroni prijetntj med namil
Avguština Bud ja
FRANCIJA _______________________
Dva nova grobova v Severni Franciji
Po težki bolezni je pred nekaj meseci v Lensu umrl dolgoletni podpredsednik Posmrtni riškega sklada. Leopold Zorko, star 73 let. Za seboj je imel trdo življenjsko pot, ki ga je v boju za človeka dostojno življenja pripeljala tudi v francoske rudnike, Ob delu je dobil tudi težko rudarsko bolezen sili kozo, ki je bila zanj usodna.
Leopold Zorko je bil vedro pripravljen na sodelovanje tudi v Številnih akcij alt naših izseljencev v tem delu Francije. Več lel je bil odbornik Združenja Jugoslovanov. Pokopan je bil
24.	maja 1980 v Mericourt.
V septembru pa so pokopali znanega Tojaka Jožeta Babiča, ki je bil leta 1953 tudi med ustanovnimi člani Združenja Jugoslovanov v severni Franciji, Star je bil 85 let.
Jože Babič se je izselil v Francijo leta 1924, potem ko je sodeloval v rudarskem šlrajku v Trbovljah leta 1923, nato pa ostal brez dela in Stanovanja. Ves čas j c bil zaveden Slovenec, vedno pripravljen pomagati v društvih, in tako je bil že leta 1928 izvtiljen za blagajnika rudarskega društva »Prostost* ter ostal to do vojne-Ves čas je aktivno sodeloval tildi pri Številnih kulturnih akcijah, ki so bile organizirane v okviru izseljenskih društev alt sindikatov. Bil jc tudi naročnik Rodne grude od prvega leta izhajanja. Njegovi otroci vsi govorijo slovensko, kar je prav gotovo zasluga pokojnika in njegove žene Matilde. Njun sir Adolf pa je že pred nekaj leti umrl zaradi silikoze v starosti 5(J let. Za njim žalujejo žena in dve hčerki,
Mali Ida Habič, Justin Črhni,
Sal la n m Ines
ZDA	___________
Dve desetletji Sterletove restavracije
Na velikem »vrtnem festivalu* v šotoru ob restavraciji S loven lan Coutry Housc«, s katerim so proslavili dvajsetletnico delovanja te znane slovenske restavracije je nastopilo 22 ameriško-slovcnskih glasbenih ansamblov, katerim se je posebej za to priložnost pridružil tudi ansambel »Fantje treh dolin« iz Slovenije. V dneh od 29. avgusta do 1. septembra se je prireditev udeležilo več tisoč naših ameriških rojakov, ki so se tako pridružili čestitkam ob jubileju reslav-racije.
Resi ei vrtci jo Slovenian Country Ho-lise je pred ttverni desetletji s skromnimi sredstvi odprt Frane Sterle iz Cerknice. Pod njegovim spretnim vodstvom pa je v lem času iz skromne gostilne nasCrla obsedna restavracija, ki je bila lani izbrana izmed rokuj tisoč clevelandskih restavracij v elitni izbor desetih najboljših. Razen za dobro hrano je znal lastnik poskrbeti tudi za skrbno notranjo opremo, za varne parkirne prostore, ne nazadnje pa tudi za dobro glasbo, Restavracija najmanj enkrat na leto najema tudi najboljše narodnozabavne ansamble iz Slovenije.
J. P,
Slovenski kmet sredi Amerike
Me koliko manj znano je, da so sc številni Slovenci v Ameriki lotili — kmetovanja. Ldcn izmed številnih slovenskih kmetov v ameriški državi Ohio, v okolici Clevelanda, je Matt Škof, star 74 let.
Sedim v njegovi hiši v kraju, ki se mn reče Lerov (pošta P ai n svil le). Ravnina. Kraj ni v ničemer podoben slovenski vasi, saj so hiše raztresene posamič milje in milje na široko. Osamljene hiše se zgubljajo sredi zelenih ravnic.
Mal tava hiša tehta natančno L20 ton. Kako, da ve za njeno težo tako natančno, saj hiš navadno ne tehta mo? Matt živahno pobliska z očmi in si še bolj priviha že tako in tako zavihane brke. Potem pokaže z roko kakih tristo metrov daleč pod daljnovod, »Se lani je stala hiša tamle,« pravi, s zdaj pa sem jo moral prestavili, umakniti sem sc moral elektriki.«
Hišo so s posebnimi napravami preprosto odrezali od tal in jo naložili na velikanski voz z mnogimi kolesi, ki jo je počasi prepeljal tristo metrov stran, tani pa so jo previdno položili na rove temelje. V hiši so pustili vse tako, kot je bilo. Vse je ostalo na svojem mestu. Nič sc ni podrlo. I.e na stropu sc je pokazalo nekaj drobnih razpok, ki jih bo mogoče prekrili Z beležem. In morali so odstranili težke zunanje stopnice, ki jih ni bilo mogoče prepeljati skupaj s hišo. »Prevoznik, ki mi je prepeljal hišo, mi je rekel: Takšnih hiš danes ne delajo več,«, pravi Malt. 1 lisa jc namreč zidana iz opeke, leta Ji>33 sta jo z bratom sezidala tako trdno, kot da bi. vedela, da bo 47 let pozneje treba hišo prepeljati.
Matt Škof je bil rojen v Dolenji vasi pri Cerknici ra Dolenjskem, Bil je financam nekje v Makedoniji, pa se mu je stara Jugoslavija strašno zamerila in jo jc leta 1929 z italijansko ladjo Vulcania popihal v Ameriko, Tri naj sl-
dnevno vožnjo imenuje kar »strašno morje«. Tako ga je zdelalo, da se celih šest dni ni prikazal iz ladijske kabine.
Spominja sc, da str bila tista leta slaba, še posebej v Ameriki. Takole pripoveduje: »7-3 štirideset eentov na uro sem delal po dvanajst ur na dan. Zabijal sem žeblje v tračnice, to je bilo edino tlelo, ki sem ga lahko dobil. Med možmi, s katerimi sem delal, je bilo vsaj sto črncev. Nobenega se nisem bal, Še hudiča ne.«
Končno mu je uspelo dobili boljše delo. Postal je kuhar v neki newyorški restavraciji. »Vroči na j c bila takšna, da mc sc danes pot oblije, čc sc spomnim tiste kuliinje,« pravi. Kuharske spretnosti pa je ohrani! do danes. »Skuham najboljše štruklje ali karkoli drugega, kosam se z vsakim poklicnim kuharjem. Prvih osnov kuharja sem se naučil od matere, potem pa vedno več in več, saj veste, kako gre to.«
Nemir in želja po boljšem, bolj smiselnem življenju sta ga pripeljala na clevelandsko podeželje. Za privarčevanih 7000 dolarjev je kupil 80 ak-rov zemlje in se začel učiti za ameriškega farmarja. Njegovo učno dobo je prekinila druga svetovna vojska. Moral je obleči ameriško vojaško uniformo (v življenju pa je rosil žc jugoslovansko vojaško uniformo). Brž mi prinese pokazat najprej fotografije strumnega mladeniča v uniformi predvojnega jugoslovanskega finan-carja, nato pa še fotografije čilega ameriškega vojaka in končno fotografijo oficirja. V vojski si je namreč pridobil oficirski čin. V drugi svetovni vojni sc je bojeval 23 mesecev, nekaj časa blizu Japonske, nato na Aljaski, zatem pa so ga bolnega poslali domov.
Farmar Mati Škof rta traktorju
“MITROViCH
JUDGF
Toda ni veliko razmišljal, kako bolan da je. V Lerovju, ki se mu je priljubil, si je omislil 180 akrov veliko kmetijsko zemljišče, razen tega pa jc vzel v najem še 500 akrov tujih zemljišč (skupaj 272 hektarjev). Začel je rediti od 50 do 60 glav živine, med njimi 28 krav mlekaric, nadalje od J 00 do 150 prašičev ter kakih 500 kokoši.
Na svojih njivah j c prideloval obilo živinske krme, tako koruzo, oves, pšenico, seno. Živel je od prodaje živine, mleka, jajc, kokoši, klobas (pravih kranjskih, prekajenih). O svojih klobasah meni: »Še zdaj ne naredi nobeden boljših.«
Razsežno polje, kakšnega nima noben kmet v starem kraju, je obdeloval s štirimi traktorji in s številnimi drugimi kmetijskimi stroji, med katerimi ni manjkalo ne sejainikov, ne rahljal-nikov in ničesar drugega ne.
Značilno je, da je vse to obdeloval sam, brez pomoči kogarkoli. Sinov in hčera ni imel, ¿ena je bila bolehna. Zato je moral delati poleti od 16 do IS ur na dan, pozimi malo manj. Nedelja je bila kakor vsak drug dan. Hdinole košnje, oziroma spravila sena iti zmogel sam. Za to delo je najel študente, ki so mu radi prišli pomagat.
Na srečo Sc jc številnih opravil naučil še kot (Urok doma v Dolenji vasi. Marsikaj, zlasti kar zadeva mehanizacijo, pa se jc mora! naučiti sam. Življenje na veliki farmi ga jc prisililo, da se ic naučil tudi veterinarskih veščin. Nikoli ni klical živinozdravnika. Kadar so živali povrgle, jim je pomagal sam in opravil jc tudi. vse drugo. Živinozdravnikom bi sicer lahko zmetal premoženje.
»Začel sem s težavo,« se spominja, »V Ameriki nisem našel kruha na mizi. Prijel sem za vsako delo, za najtežje in za najbolj umazano.«
In sc spominja, da mn jc angleščina delala hude preglavice. Dodobra sc je naučil angleško šele pri vojakih.
In se spominja, kako odločen je bil njegov oče. Ker kot otrok ni znal dobro krščanskega nauka,, mu je kaplan navil ušesa, da je prišel domov ves rdeč. Oče pa h kaplanu: Ti ne boš mojega sina za nšesa vlekel.
Vprašani ga, kolikokrat je že bil na obisku.
»To pa še nisem bil,« se odreže, »V vseli petdesetih letih še nisem odšel domov. Takole ti bom povedal. Imel sem prijatelja, Angleža, ki je umiral devetdeset let star. Na smrtni postelji si jc zaželel: Da bi mi dal bog vsaj še toliko časa živeli, da bi lahko z njive speljal dva voza kamenjal Vidiš, tudi jaz še nisem postoril vsega, )'a toliko iet jc že minilo! Četudi grem, ne bom poznal nikogar več!«
»Toda gotovo imate doma So svoje ljudi, sorodnike?«
»Stari so pomrli, mladi so Sc. Včasih smo si pisali, pa ne prav dosti, Seni bil precej len za pisarje.«;
Tri čez čas dene; »Saj me mika iti. Morda bom pa šc Sel. Kaj praviš, me me bodo zaprli, če bom lam sredi Ljubljane, ki jo imam šc dobro v Spominu, na ves glas zavriskal? Morda bom še šel- Toda nič več ne bom šel lovit rih v Cerkniško jezero in nič več ne bom šel na polite. Saj se še skrivajo po luknjah, kajne?®
Zdi sct da odločitev zori. Malt Škof se že vidi na modernem DC-iO, Ne začudite sc, čc boste na ljubljanskih ulicah srečali vriskajočega Amcrikan-ca. Vedite, da je to Malt Škof iz Lero-ya, mož, ki se ni nikoli ustrašil nobenega dela, mož, ki v svoji mladeniški dobi ni sanjal, da bo postal ameriški farmar in da bo sam obdeloval toliko zemlje, kolikor je niso ne-koč imeli vsi kmetje v njegovi vasi. Janez Kajzer
Mesec jugoslovanske kulture v Pittsburghu
Oktober 1980 je bil v Pittsburghu, PcnnsiLvamja, v Združenih državah Amerike proglašen za mesec kulture narodov in narodnosti Jugoslavije. Zupan tega velikega industrijskega mesta, ameriškega jeklarskega središča je O teni izdal slovesen razglas, ki jc hkrati pomenil začetek praznovanj.
Ameriškemu občinstvu se jc naša država v tem mesecu predstavila z vrsto kulturnih dosežkov, v vse prireditve pa so se aktivno vključevale tudi kulturne skupine, ki delujejo v okviru jugoslovanskih izseljenskih organi za-cij- Pobuda z? jugoslovanski mesec v Pittsburghu je tudi prišla iz vrst naših izseljencev, zlasti še s strani llrvatske bratske zajednicc, ki ima sedež v tem mestu, in iz vrst Slovenske narodne podporne jednote, ki ima v tej ameriški državi izredno veliko svoji It društev in krožkov.
Že 1. oktobra je bila v prostorih kulturnega centra Tamburica v PitLsburghu odprta razstava jugoslovanskih knjig in fotografij o lepotah Jugoslavije, ki je bila odprta ves mesec, za njo pa je bila v mestni hiši odprta tudi razstava »Zagreb — tri mesta v enem«, ki je prikazovala razvoj s Pittsburghom pobratenega mesta. Ves mesec se je zvrstilo šc več nastopov jugoslovanskih glasbenih skupin, organiziranih jc bilo več filmskih večerov jugoslovanskega Ulma in celovečernih nastopov izseljenskih tambu-raških orkestrov, za zaključek pa je bila 30, oktobra šc puskušnja jugoslovanskih vin.
Eden od vrhuncev jugoslovanskega
kulturnega meseca v Piltsburghu je bil tudi koncert orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 21. oktobra v dvorani Heinz Hall.
Močnejši glas ameriških Slovanov
V Združenih državah Amerike živi okrog 50 milijonov prebivalcev slovanskega porekla. Ko bi bili med seboj tesneje povezani, bi lahko predstavljali eno izmed najmočnejših etničnih skupin v tej deželi. Za svoj prispevek k razvoju ZDA so doslej prejeli le malo priznanj. Mnogi politiki se obračajo nanje le v predvolilnih kampanjah, pozneje pa svoje obljube kmalu pozabijo. Sc danes se morajo pogosto spopadati z diskriminacijo,
To je nekaj uvodnih trditev organizatorjev vseslovanskega kongresa, ki je bil konce avgusta 1980 v Baltimoru. Na kongresu so sodelovali predstavniki Čehov, Slovakov, Rusov, Ukrajincev, Belorusov, Bolgarov, Poljakov ter Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kongres je razpravljat o številnih vprašanjih v zvezi s človeškimi pravicami, z izobraževanjem, s socialnimi ali ekonomskimi pogoji. Kongres jc potekal v več kom ¡sij ali, hkrati pa je bilo organiziranih več drugih prireditev — razstav ročnih del in koncertov ameriške glasbe po ljudskih vzorih.
Organizatorji ameriškega slovanskega kongresa pričakujejo, da jim bo uspelo v prihodnjih letih združiti glasove različnih slovanskih skupin v močnejši glas, ki bo lahko predstavljal protiutež prevladujoči anglo-saksonski miselnosti.
Poročilo o pripravah na ta kongres je za dnevnik »The Cleveland Press« napisal slovenski rojak Jakob Strekal, ki je med drugim poudaril, da do pojavov diskriminacije prihaja celo v Clevelandu, kjer so cinične skupine izredno močne. »Slovan v Clevelandu,« ugotavlja Strekal, »ne more nikoli hiti imenovan na direktorski položaj. Ugotovljeno je bilo, da jc največ, kar lahko doseže, le dr Ligi položaj za vodilnim.«
Zlata poroka Michaela in Frances Chandik
V slavnostno okrašeni dvorani Slovenskega centra v Chicagu sta v krogu številnih prijateljev in sodelavcev proslavljala zlatu poroko Michael in Franccs Chandik. Oba sta zaslužna delavca v vrstah Slovenske narodne podporne jednote, zato so se njunemu družinskemu slavju pridružili tudi številni člani glavnega odbora SNPJ na čelu s predsednikom Petrom lilishem.
Chandikova družina je včlanjena v društvo Delavec št. 8 SNPJ,
Umrl je Rudolf Potočnik
Sporočam vam žalostno vest, da je 18. septembra ¡980 umrl Rudolf J*o-tocbnik. Bolan je bil nad štiri leta lil nepokreten, Nekaj tednov je bil v Nursing Home, potem pa, v bolnišnici, kjer je tudi za vedno zaspal. Dočakal j c starost 92 let.
Rojen je bil v liovtab na Gorenjskem, V' Ameriko jc prišel leta 1.913 v državo Ohio. V prvih, letih je pogosto iskal delo v različnih državah, potem pa se je naselil v Detroilu, kjer si je ustvaril družino.
Zapustil je ženo, sina Rudija, hčerko Mini, sedem vnukov in štiri pravnuke. Vsi ga bomo jiogrešali, ker smo ga imeli radi. Na zadnji poti ga je spremilo veliko naših prijateljev in znancev. Naj mirno počiva v ameriški zemlji. V domovini žalujejo za njim šc brat in tri sestre.
M. Potochnik* Troy, Ml., ZDA
AVSTRALIJA
Tudi v Avstraliji smučajo
Po mednarodnih športnih uspehi it sodeč bi človek včasih lahko pomislil, da so Avstralci samo dobri igralci namiznega tenisa in predvsem plavalci. Vendar ni tako — v Avstraliji velja za dokaj razvit šport tudi, smučanje, čeprav velja za dragega zaradi precejšnje oddaljenosti večine smučišč od večjih mest.
Naši rojaki v Sydncyu so še posebej ponosni, da postaja smučanje tndi priljubljeni šport njihove druge generacije. Prav ob obisku jugoslovanske smučarske reprezentance v Sydneyu so namreč izvedeli, da je mlada avstralska Slovenka Kristina Berginc nekaj tednov prej postala avstralska prvakinja med mladinkami srednjih šol v slalomu. Zanimiva je, da tudi mlada in nadarjena avstralsko-slo venska smučarka tekmuje že več kot štiri leta na Elanovih smučeh.
Avstralsko-slovenski očetovski praznik
Večina slovenskih izseljenskih društev v Avstraliji, zlasti seveda tista, ki imajo v svojem okrilju tudi slovenske dojjolnilne oziroma sobotne šole, je prevzela tudi avstralsko navado — praznovanje praznika očetov. Očetom je običajno posvečena vsaka prva nedelja v septembru. To je nekakšno priznanje očetom za skrb za družino, obenem pa priložnost, da se zlasti izkažejo otroci. Solarji v okviru raznih društev pripravijo zanimive kulturne programe.
V Sydneyu s-o tnko prosi avč očetovskega dneva pripravila vsa tri slo venska središča — vevško središče v Tvkr-rylandsii, vsako ease pa tudi, obe društvi Triglav in Slovensko društvo Sydney.
Iz Melbourna smo prejeli poročilo o izredno uspeti proslavi očetovskega dneva pri tamkajšnjem slovenskem socialnem klubu Jadran. Za kulturni spored so poskrbeli učenci Jadra nove slovenske Sole, vodila in povezovala ga je učiteljica Ana Zor/ut, sodelovali pa so še novi slovenski ansambel Padajoče zvezde, humorist Hugo Polh in moški pevski zbor Jadran pod vodstvom Vladimirja Trainpuzp.
Ob očetovskem prazniku so bili Člani Jadrana seznanjeni tudi z novico, da so prejeli odobritev za zidavo nove dvorane. V zdajšnjih začasnih prostorih res niso mogli vsega izpeljaLi tako, kot bi si želeli. Predvidevajo, da bo v novi dvorani, ki jo bodo začeli graditi takoj, prostora za 500 ljudi, Zdajšnje prostore, Jadranovo kočo, kol ji pravijo, pa bodo prepustili povsem na voljo mladini, ki bo tam prirejala prireditve lahko bolj po svojem okusu in željab. Prihodnji očetovski dan, pravijo na Jadranu, bodo zagotovo praznovali že v novih prostorih!
Sydneyski triglavani so zborovali
Občni zbor slovenskega kluba Triglav v Sydneyu, ki je bil v septembru 19H0, je poteka! predvsem v znamenju razprave o nadaljnjem razvoju društva v primeru, če ne bo prišlo do združitve s Slovenskim društvom Sydney. Za klub Triglav je značilno, da so lastniki njegovega zemljišča delničarji, povezani v družbo Triglav Pty. Ltd,, čeprav je klub Triglav odločilni delničar v lej družbl-
Kljub vsem težavam, ki jih pestijo, pa člani kluba vseeno optimistično gledajo v prihodnost. V primeru, da ne bo prišlo do združitve s sosednim sydneyskim društvom, bodo člani sami zbrali denar za zidavo društvenih prostorov, preostanek pa si nameravajo sposoditi pri kaki avstralski banki,
Delo pri zidavi novega Triglavskega doma je v zadnjem času precej zastalo, ker ko pričakovali posojilo iz SR Slovenje, ki jc bilo sicer odobreno, pojavile pa so sc nove ovire za izplačilo.
Vse j c zdaj odvisno, so ugotovili Triglavani, od članov Slovenskega društva Sydney: čc sc bodo Uidi oni odločili za povezavo vseh slovenskih rojakov v Sydney u v eno močno slovensko društvo, bodo združitev z veseljem sprejeli, v vsakem primeru pa so trdno odločeni nadaljevati pot, ki so si jo začrtali.
üfíkovni
sklad
ANGUJA: Jože Križman 1,— £, Alojz Rebernnlk 5,— il, Slavka Mihclič-EJLLvus 2,— £.
ARGENTINA: Tone P. 2(1,— USJ
AVSTRALIJA: Anita Barwa 1,24 £, Ingrid Zagorc 1.— a$. Marija Kromar 2,78 £, Viktor Javornik 50.— din., Maria ?jckš 3.— af, Dragica, Viktor Sirar 3,22 £, Hermina Volk a$, Herman Mtisier 2,65 USS, Ivan Vidmar 2,22 £, Bill Marinič T-lOO,— din, Ivan Rudolf 2,— £, Stanka Gregorič 5QÛ.-— din, Alfred Milner 50,— a$, Tone Knavs 2.— £t Julian Viola L— n$, Anna KuloS 1,52 £, Franc Pečovnik (l,Sl £', Jelka Rèhdncr 1,74 jt'.
BELGIJA; Julijana Borlak 140,-— Bfr, Jožefa Gtubcvnlk 140,— Bfr, Eva KrhEikar Ihti.— Rfr, Olga Benkovič KM).— din.
FRANCIJA: Franc Knaus 20.— FF, Thcrcsc Bystrzynski K),— FF, Ivan Tcrtiizan 20,— FF, Anton Boštjančič 10.— FF, Prek-Filipič 10,— FF, Ivan Demšar 10,—
FF, Franc Tomc 5.— FF, Ivan Pribožck 10.— t K, Drago Tomič 5-— FF, I.cmis. Fani Mlakar 170.— din, Jože Zrtravič 39.— FF irt 80.— din, Miiku Zdravit 142.— din, Franc Pavlič 5.— FF, Milka Železnikar 5.— FF, Alltel n ZicEler 5-— FF, Marija Grasemer 5.— FF, Ferdinand Pintar 5,— FF, Martin Blatnik 15,— FF, Joseph Fon 15.-“ FF, Ivanka Koci 25.— FF, Josef Turk 45.— FF. Nina MTakiČ 5-— FF-HGLANDIJA: Milka OomcvMarlinČiČ 4,- - HD, Mici Michon 4,— Ilf], Franc Gril 200— din, Franc Anderluh 7. lift.
ITALIA: Rozina Požar, v spomin na svaka Josepha Vesela iz ZDA 6,000,— Lit, JUGOSLAVIJA: Ana Krasna 150.— din.
KANADA: K. Crepnjak 2,35 cS, Ivanka Hvala 6.— c$, Lojze Tomažinčič 5. — c$, Raymond Maurrn 4.— c$, Angelca Sveianic 3.“C$, Franc Hajdinjak 9,50 cî, Hachara Hudolin 4.— c$, Aloj?, Marija Raj 5.— c§, Marija Fartek 2.— cS, Joseph Rener
3. — ej), Janez Premrl 2.— c$, Nick Perusek 4.— c$, Albin Peternelj 4.— c$, Franc Makuc S.— cS-
7.R NEMČIJA: Annerilarie Kruse IS.— DM. Aloin TžanC 340.— din, Franc Pezdir
4.	— DM, Anna PnLku 4,— DM, Michael J citer 120-— DM, Toni Malek Ü-— DM, Anton Cebe 4,— DM, Milan Marci ja n 4.— DM, Anton Štrakl 4,— DM, Anion Gorše 4.— DM, Vinko Marinku 9.— DM, Marinka Ncdclko 20,— din, Jože I .amp ret
4.— DM, Marija Točaj 2.— DM, Josef Jaklič 4.— DM, Franc Mlinarič 4.— DM, Martin Kurtda 4.— DM, Pavki Kunnanšek d.— DM, Druž. Tomažič 4.— DM,
Norbert Ogrin 6.— DM, Terezija Sluga 4.— DM, Jožica ZosÍ£ 4.— PM.
SVEDSKA: Marijan Rozman 100,— din, Frank Thurk 50.— dEn, Adolf Bukovec
I, — Skr, Ivan Scbalj 10.— Skr, Ivanka Eniko 50.— din, Albert Z.upin 5.— Skr, Jože Habič 20,— Skr,
ŠVICA: Marta Juchum-Zalar J.— ,Sfr, Stanislav Horjak 10.— ,Sfr, Michaela Wnndcrlin 5.— Sfr, Anica Kandcnšcb 10.— Sfr, Alexander Gergar 15,— Str, Ladka G»«r 5,— Str,
USA-ZDA: Jennie Šimenc US$, Urban "Mrak 3,— US$, Berths Dovgan 1.— US$, Anna M, Kapelar 3,— USÎ. Mary A. Miller 2,— US$, Louis v, Jerin 2,— USÎ-, Frances Klein 5.— USS, Paulina Starc 2.— L’S$, Rose Merlak 40.—din, Drago Sum.cn 4.— US$, Albina Mihevc 2.— U5$, Joseph Smoltz 250,— din, Rozika Turnšek
4.	— US$, Pavla Makuc 3,— USS, Frances Mozek 4.— U5$, Maria Adajn 2	■ US$,
Louis Yarm 1,— USS, Martin Šavor 2.— U£$, Antonia Tomšič 2.— US$t Louis
Matko 4, - US$, Slavica Ftshcr 9,— US$, Mary F, Ravnikar v spomin na moža in na Kotnik-Vodopivec 4.— US$, Agres Gosar 4.-— USS, Vera Mcneigur 40.—■ din, John Lidiar 2 — US$, Louis Serjali 2,— USÎ, Antoni* Žolnir g,— USS, Mary Robas 2.— LIS$. Josephine Vogrin 2,— USS, Kai'1 Valencah 2,— USS, Tončka Opeka
J,	— USS, AnLOn Kozel 2,— USS, Mary Pivik Ji).— din, Federacija Clevelandskih slovenskih domov 20.— UfiS, Anna Jereb 1,— US$. Mary Leksatl 2.--- USî, Mary Kolar 2.— US$, Ati^LlsL Scpelauc 4,— USÎ, Katherine Krainz v spomin na Josipa Rrcizn-Tiia Ln Edvarda Kardelja 15.— US$, Jennie Križnik 2. — US$, Marta Butich
5, — USS, J en rde Za m a u 2.— US$, John Zigrmm 2 — U5$. Frances Kapel 2— US J, Mary Sdiafnr 2— USS, Jakob Strdka) 7fl— din, Anica Lokar 3,— LkSÎ, Jennie Strujube! U5ÍJ— US$ Anin lia Chelik 4. - USÎ, Mary A. Tuuri 7,— USÎ, Juli*
Gorshin 14.— US$, Maria Tcpc^ 2.— USS, Antoinette Keimick 2.— USS, Ursula Matos 3.— US$, John Kavšek 2,— USS.
VENEZUELA: Franc Lekše 9.— DM.
Prispevki so bili vplačani do 2U. oktobra litBO. UretllliSlvo in uprava Rudne grude SC vsem darovalcem iskreno zahvaljujeta.
vaše zgodbe
Tistega
majskega jutra
Izgubljena v mislih strmini skozi okno, ko tn: nenadoma, prebudijo nepričakovane kaplje dežja. Rodil se je majski dan, praznično sončen in spet presenetljivo oblačen z nevihtami. Narava se prebuja. Zelene travne bilke se blestijo kakor biseri v pomladi ruši.
Očarana od lepote pomladi se vračam v majsko jutro, ki mi je ostalo v spominu.
V novorojenem jutru odhajam. Z bolečino v grlu postojim v dolini, ko zaslišim, da me kliče mali, Z mahajočo nuko mi dopoveduje, naj jo počakam. Solze mi silijo v oči, a nočem sc izdati, da bi bilo tako lahko popustili in so ihteče vreči v njeno naročje.
Rešujem se rosne trave, ki mi sega do kolen. Rada bi bila čim bolj urejena, ker jc pred menoj sc dolga pot, Prameni kostanjevih las mi božajo ramena. Cvetoče jablane v okolici nepopisno lepo dišijo, za trenutek je kakor v pravljici. Materina postava Se približuje. Zardel obraz od pomladnega sonca; v preprosti obleki se mi zdi tako lepa,
»Pozabila si revijo,« je dahnila iti ml jo stisnila v torbico. Oči so se bale srečati z njenimi, samo prikimala sem in se z naglico obrnila. Presenetila me je, kot da me je ujela, in me s hrapavo, toplo roko pobožala po obrazu, s Piši kma-36
lu,a je zašepetala z zlomljenim glasom. Med drevjem sem ujela očetovo postavo. Stal je pred hišo, močan in ponosen, Obraz mu je od časa do časa zakril bel robček, s katerim si je obrisal preznojeni obraz. Dvignil je utrujeno roko in mi pomahal, Zazdelo se not je, kakor da mi je s lem hotel vliti poguma. Nedaleč stran so dišale vedi sena, ki ga je oče pokosil v ranem jutru.
Spremljala sta me sestra in brat. Rosna pot se jc vila skozi dolino, med žilnim poljem in So nato vzpenjala v hrib, Na skrivaj sem pogledovala proti hiši in v zadoščenju opazila, da sta oče in mati še vedno gledala za nami. Nekje v gozdn se je oglašala kukavica in dodala rtov čar lepi dolini Sotle.
Prepričevala sem se, da bo čas počitnic hitro minil in bom kmalu spet doma. Sc pomislila nisem na to, da je to moje slovo. Slovo od svojih, od domačega kraja. Pred mano se je prežeče odprlo nevidno polje življenja.
Potniški vlak je od ropotal proti Zagrebu. Nrento sem opazovala naravo in tipata v svojo notranjost. Kot veselo, razigrano dekle sem pričakovala nove dogodivščine. Toda razmišljala sem tudi o neznanem življenju na drugem koneu poti. Takrat mi j c srce skoraj obstalo, zdelo sc mi jc, kot da mi je očitalo, zaradi moje
nemoči, ter da je karalo bolečo n ol ra n, ost,
Letalo jc zdrselo in se dvignilo v sinje modro nebo. pod n Elini so se izgubljala pisana polja in reke in z vse večjo močjo sem premagovala vroče solze, ki so mi zalivale oči. Modrina neba mi jc povsem zaprla pot do doma.
Mračilo se je in črički so se že oglašali, ko sem spet stopila pred svoj dom. Toda to jc bilo nekaj let za tem. Spremljal me je Življenjski tovariš iu dva majhna sinova. Pozabila sem na široko morje, katerega smo morali preleteti, da smo videli starše, in že sem sc izgubila v lihi uspavanki noči.
Prebudilo nas jc sonce, ki je s svojimi žarki pozlatilo vso sobo, Za trenutek se mi je prikradel občutek, da sem še vedno maj lina, brezbrižna deklica. Čakala sem, da se me dotakne mehka materina roka. Med vrati sem ujela njen obris. »Dobro jutro, a jc zašepetala. Nemo sem se zatopila
Tako so pri nas govorili drugemu ali tretjemu sinu v družini, kjer je bilo veliko otrok, pa niso vedeli, kako bi jih nahranili, Toda mati je za vse skrbela, kot je vedela in znala, čeprav je bilo trpljenje včasih nezaslišano, Pri nas so pripovedovali, da bo v Trstu žc dovolj kruha za vfc.
Ko so otroci nekoliko odrasli, so odhajali v Trst, in ko so nekaj zaslužili, so se navadno odpravili prek velike luže — v Ameriko. Toda ne vsi, mnogi so ostali v Trstu.
Okoli leta 1895 ali 1896 je bila pri nas velika propaganda, naj se prot ib olupijo v Italijo, od tam pa bodo lahko brezplačno prišli v Ameriko ali Brazilijo ter od tam z delom poplačali potne stroške. Mnogo jih je odšlo iz moje rodne vasi, dva moja strica sta bila med
v njeno postavo, v njene sive lase, ki so se bleščali kol srebro, oblili s sončnimi žarki. Z razočaranjem sem si pritrdila, da naju ni ločila ena sama sladka noč ampak leta, ki so mene spremenila v mater, in osivela njo.
Z nasmejanim obrazom seje prikazal oče. Pogled se mu je ustavil na spečih vnučkih, ki jih je prej poznal samo po fotografijah, Po obrazu mu je plesala sreča in oči so se mu orosile. Z njunih obrazov je sijalo zadovoljstvo, ljubezen, ki mi je ostala v živem spominu.
Kakor da bi želela prevarali nagajivo pomladno sonce, si na skrivaj posušim solze. To so bile solze sreče. Čeprav jc bila nekje globoko v meni tudi bolečina. Predajam SC resničnosti, da niti Šimo morje in neizmerne daljave ne ozdravijo ran, Zmaga le čas.
Vida Mikec, Chicago, II L, Zi»A
njimi, Z eno potomko teb stricev si še vedno dopisujem. Toda kakor mi je znano, so iz naše Vremske doline prišli v Ameriko prvi izseljenci. Šele v začetku tega stoletja.
Naša soseda se je veselila, ko je prišel mož v Ameriko in je govorila svojima majhnima sinovoma: -»Bosta videla, še s konjem sc birmo vozili!«; Toda niso imeli sreče, ne oni doma, ne Janez v Ameriki. Najprej sla umrla otroka, nato še ona, mož pa se je ponesrečil v rudniku skupaj z Janezom Novakom in Tonetom Prunkom. Vsi trije so bili žrtve plinske eksplozije. Med ponesrečenci je bil takrat tudi Janez Trebeč, ki je Že pozabil ra svojo družino, Janez Požar jc doma pustil ženo in tri sinove, vrnil se je po vojni, toda kot žrtev rudniške nesreče j c za Lrajno
Ta bo šel pa v Ameriko
[isLfl] pohabljen. Polnili petnajst Jet domači ni«) vedeli zanj, oh vrnitvi pa jc prinesel s seboj nekaj bo m ill prihrankov, Janez Cevna je živet v Clevelandu. Neko jutro so ga našli mrtvega. Moj brat je pomagal, da so sorodniki po njem dobili vsaj nekaj zavarovalnine* To jc bito leta 1922.
Kudolf Novak je bil v Ameriki kakih pet let. Doma je bit iz boga le družine, toda šolanje je obesil na klin. Dona so govorili, dii je odšel na delo v zlate rudnike na Aljasko, Drugi naš vaščan, Matija Hrvatič j c bralo poslal denar, da bi z njim kupil posestvo s bišo, kajti v nasprotnem primeru se ne hi več vrnil,
Prane Turk se je od tod vrnil domov, ker so imeli doma precej premoženja, on pa je bil edini sin, O ujem nisem več slišal. Mnogi so sc izgubili, Zn seboj niso pustili nobenega sledu.
Naš sosed Matija Kariž je odšel okoli teta J910. Izginil je kot megla. Domači niso nikoli dobili ne od njega in ne o njem nobenega glasu, Brata Obreza s*a šla tudi v Ameriko, Frank je menda imet v Clevelandu trgovino in je celo pošilja! domov koledar ¡e, Jože pa se je vrnil okoli leta 1912, se poročil, toda zakon je ostal brez otrok, živel je nekoliko razuzdano. Tisti, ki so delali z njim, niso vedeli o njem povedati nobene prirazne besede. Toda narava se zna maščevati: ko se je okoli leta 1923 peljal na neko oftcet, bilo je pozimi, se je prehladil in umrl.
Jože Pozr] je bil na tujem 18 let, potem pa se je vrnil. Toni Biščak se je prav [akn vrnil, V tem času pa so žene same garale na posestvih. Po vrnitvi sta oba delala v rudniku za majhne plače.
Moja sorodniku, ki sta sc pisala Vatovec, sta bila prav tako v Ameriki. Poide je prinesel domov nekaj denarja, s katerim je rešil prezadolženo posesivo, Toni pa še vedno živi v državi Illinois; Vrnil se je tudi Frank Magajna. Miha Jankovič je z denarjem, ki ga j c prislužil v Ameriki, sezidal novo hišo, Janez Trebeč
je garal v Braziliji, poleni se je skupaj z ženo ir. hčerko vrnil, sam pa jc odšel v ZDA, garal še nekaj ki, se vrnil, kupi! posestvo, ponovno odšel in bil v Ameriki do leta 1913, ko sc je vrnil, da bi si s- privarčevanim denarjem postavil novo bišo, potem pa je ponovno hotel oditi v Kolorado, vendar mu je račune prekrižala prva svetovna vojna.
Sc danes uporabljajo ne-
kateri prebivalci Vremske doline izraz jtmurikanek za tiste, ki so bili v Ameriki. Izraz se je prenesel tudi na potomce.
Frank Kovačič, Alhambra, Kalifornija, ZDA
Gorenjaki kmet (foto; Jaka C op)
umetniška
beseda
Častna pionirska, tako je bilo
MITJA VOSNJAK, rojen leta 7923 v Ptuju, partizan, prvi urednik .Mladine in Pionirja, revij za mlade v S la veni ji, diplomat, politični delavec in direktor znanega
Med e ra, je tudi avtor iestih knjig.
Tri izmed njih, romani Naša velika manira, Črna kri Irt Onkraj ceste se spet pričenja življenje, govore o slovenski mladini meti revolucijo.
Pisatelj ic zdaj predsednik Festivala Kurirček v Mariboru, vsakoletne prireditve, ki je pravzaprav srečanje najboljših jugoslovanskih piscev za otroke in mladino, hkrati pa je tudi predsednik izdajateljskega sveta publikacij Slovenske izseljenske malice v Ljubljani.
Pod naslovom »Častna pionirska, tako je bilo*■ je Mitja Voknjak poveza! v celoto resnične zgodbe, ki so jih med vojno doživljali pionirji. V njih SO poudarjena pogum, spretnost in kolektivna zavest otrok. Ti se spontano odločijo pomagati partizanom, zdaj kot kurirji, drugič kako drugače.
Iz te zbirke objavljamo črtici z naslovoma Ura zemljepisa in Kanglica. Zbirka je izšla V Kurirčkovi knjižnici založbe Borec V Ljubljani konec leta 1980.
Ura zemljepisa
Bilo je na pomlad triinštiridesetega lela pod goro Peco, ti je zares čuden hrib -— povsem drugačna je kot SO sicer planine na jugu Komike. Druge so ostre kot požrešni zjnbje — Kepa bolj na zapadli ali Obir proti vzhodu; Košuta je razpotegnjena kot velika miza in drobno škrbasta po grebenu. Le Peca jc široka, vsa plečata, da bi bilo v njenih bokih dovolj prostora za največje mesto. Nič čudno ni, da so si naši dedje v njej zamislili domovanje dobrega kralja Matjaža. V votlini pod skalovjem spi z vso svojo vojsko, so pravili, čaka na pravi čas, da pride spet med ljudi poravnat vse krivice.
Potem je poleg pravljice se resnica
o	skrivnostih Pece — bogata je, polna svinčeve rude, da bi je bilo dovolj ne le za vojake, ki spe v kamnitih votlirah, pač pa za vojščake vsega sveta, ki bi si iz kovine lahko vlivali svinčenke za svoje puške.
Se marsikaj je čudnega in skrivnostnega v svetu okrog široke, zajetne gore, zato je tudi nenavadna ura zemljepisa pomladi triinštiridesetega leta morala biti prav nekje lam.
Ko so sc najprej zagnali v vrata, da bi skonn odletela po tleh, in ko so vdrli v hišo, še pozdravili niso, kot je navada, kadar stopimo v tuj dom. Silili so v prostor, z očmi in brzostrelkami na prsih so grozili v sleherni kot. Se v kamro so pogledali, drugi so brskali po kuhinji in na podstrešju. K O niso našli nič, so se vsi nagnetli v veliko sobo,
»Wo sind die Uandilen, kje so razbojniki,« so tulili, dokler se med policijskimi uniformami ni prerinil do široke mize njihov oficir.. Stare ženice, ki je sedela na klopi za mizo in so ji roke kakor omrtvele ostale v kupu fižola, še pogledal ni. Le kaj bi z njo, saj ne bi znala nič povedati. A tudi deček, ki se je stiskat k peči. ne bo vedel več. Oblastni tujce sc jc zmedel, ko je ugibal, kaj naj bi Storil, na koncu se je le odločil za fanta.
»Kje so banditi, ti mi boš povedal,« je zarjovel in stopil prav pred dečka, ki jc še vedno prebiral fižol, kot da se ne bi nič zgodilo.
»Vstani smrkavec,« ga je nadrl. ■Ne vidiš, da govoriš z mano? Povej mi, kje so banditi, če ti jc kaj do tvoje prazne glave!«
Milanček je počasi, na vso moč nerodno vstal, še roki si je prej otresel, da ne bi bilo na njih smeti, nato se je zazrl tujemu divjaku naravnost v oči, Prav nič se ni zmedel, lepo po nemško je povedal, da ni banditov nikjer v bližini.
Kje da sta oče in mati, jc hotel vedeti policist, a je dečko pojasnil, da sta z babico Že dolgo kar sama. Ni pripovedoval, da so mamo odvlekli v taborišče, tudi o očetu-partizami ni govoril, kaj bi to vse fašistom. Z babico sta pač sama in konec.
Saj drugi bi mu najbrž št verjeli. Odnehal bi celo oficir. Ge nc bi na zidu visel zemljevid: ogromen zemljevid, da je segel skono do nizkega lesenega stropa. Na eni in ra drugi strani so bile vanj zataknjene bucike s pisanimi glavicami, ki so kazale vsa bojišča Evrope. Samo pravi oficir bi si lahko tako označeval fronte, ah pa partizanski komisar, ki se skriva kje blizu. Bo že privil fantiča, da bo vse priznal, je pomislil, in ga povlekel za sabo.
»To je banditski zemljevid!« je ugotovil in se zmagovito ozrl k svojim.
»Povej zdaj. kam so se skrili, ko smo prišli mi!«
V tla bi se moral vdreti pred dokazi, so pričakovali tujci, Milanček pa Sc jc celo nasmejal;
»Kaj, zemljevid? Moj jc, v dolini, v Črni sem ga kupil!«
Na koncu se je moral tudi oficir prepričati, da je srečal trmastega sovražniku. Banditi so ga zmešali, navadili ko ga lagati, jc presodi!, hkrati pa jc sklenil, kako ga bo na najhitreje stri.
»Si ti postavljal bucike po vseh
frontah,« je zvilo skoro ljubeznivo vprašal. Ko mu jc dečko pritrdit, je zamomljal nekaj o nesramnih Slovencih in nato prikimal.
»No, dobro, nam boš zdai pokazal, kje je vzhodna fronta,« jc priliznjeno začel. »Vso fronto nam pokaži, če si takšen strokovnjak!«
S pogledi jc ošinil svoje in sc zvilo namuznil, kot bi obl j ubijal, da ga bodo zdaj ujeli. Tak paglavce iz hribov pa vojaški zemljevid! Nc bo sc norčeval iz njih, s sabo ga vzamejo in se hišo bodo zažgali.
Tako se je začela takrat nenavadna ura zemljepisa. Na vsa vprašanja je moral odgovarjali Milanček, kot že tudi prej tolikokrat v soli, le da ni več spraševal dobri gospod učitelj, pač pa naduti nemški oficir.
»Pokaži, kje smo zdaj pri Leningradu,« je zahteval policist, a jc bil Milanček premajhen, da bi segel prek vse celine tako daleč na sever. Privlekel si je stol in zlezel nanj, da je šlo, saj je bil v šoli vsclEj med najboljšimi, v gimnazijo bi ga poslali, če ne bi bilo vojne. Vendar nikoli prej ni odgovarjal bolj natančno kot zdaj doma. Saj
ni Šlo za occnu, slu jc za dom in 7.0. glave! Rilo bi res grdo, če ne bi prestal preizkušnje.
Na koncu so se oficirju sprostile mišice na obrazu, odkimal je in celo potrepljal Milančka po rami. »Naravnost neverjetno,«: je presodi! zase, poletu pa j c glasno povedal ludi svojim;
»Le glejte, kaj premore takšen majhen nemški deček! Vesel bi bil, če bi sc vsi tako zanimali za zmage našega nemškega orožjal«
Preden so odšli, je še pohvalil dečka;
»Ko boš zrastel, boš postal oficir! Naša domovina bo tudi po zmagi rabila dobre vojake!*;
Mislil je nemško domovino in se zalo z Milančkom nista natančno razumela, pa ludi s časi sta si bila precej navzkriž. Saj je bil Milanček že vojak, čeprav bi vsi trdili, da je samo pionir. Trinajst let mu jc bilo, poslušal je Tadio, da so z njegovega zemljevida partizani poblraii podatke za svojo tiskamo.
Ko jim je zvečer pripovedoval, kako je bilo s policisti, jc bil z njim zadovoljen celo strogi Matjaž, A se j c Milanček veselo nasmejal in jim povedal se več.
™Saj to sploh ni glavno! Ko so prihajali, sem na hitro populil z juga vse bucike, ki SO kazale novo fronto, do koder so se Nemci že umaknili. Radio je povedal, do kod so žc prišli, ker oni sami svojega porazu še ne priznajo. Na hitro SCIU premaknil njihove divizije daleč na Kavkaz, kjer jih žc zdavnaj ni. Če tega ne bi storil, bi uganili, da poslušani tuje radijske postaje, Tudi to bi bilo dovolj, da nam požgejo hišo.«:
Premaknil je torej vso nemško vojsko zu stotine kilometrov daleč, kar niti v pravljici ne bi uspelo samemu kralju Matjažu. NE nikjer taksnega nemškega generala, ki bi dosegel podoben uspeh, samo na zemljevidu so mogoče takšne čarovnije. Seveda, kadar ne gre zares, ampak jc to samo ura zemljepisa!
Kanglica
iNi hiia ne srebrna in ne zlata, še ali.iininija.sta ni bila, kot SO danes takšne kanglice. Bila je povsem navadna, od zunaj bela z velikimi rdečimi pikami kot narobe obrnjena muš-nica, precej obtolčen ti, du jo je že močno načela rja. Sicer pa sama kanglica niti ni bila kaj posebno pomembna. Glavni je biE namreč Jurček, zares majhen deček, ki še v šolo ni hodil. In da bo vse še bolj zamešano; Jurček sploh ni bil Jurček, doma in pri sosedih je bil že od vselej menda Mihec ali Blaž. Jurček je bil le v gozdu in
samo za partizane. Nekoč si je iz listja napravil imenitno kapo, ki naj bi bila partizanska, da jc eden v patrulji, ki jc prišel od daleč, v smehu opozoril tovariše;
■»Poglejte, Zeleni Jurij!«
Nikoli si ni več delal kap iz listja, a ime se ga je prijelo, postal je samo Jurček in je v gozdu Jurček tudi ostal,
Skoro vsak dan so se kje srečali, saj ni moglo biti drugače. Partizani so pač hodili po gozdovih, kjer so biic najvarnejše poti, Jurček pa je bil v gozdu skoro doma. V domačo hišo
Prebiral je tako svoje Zgodbe, ki so bile resnične. Partizani so se spogledovali, včasih je kdo med njimi vstal in pohitel po poti, čeprav so drugi še počivali, Po srečanju jc Jurček vsakokrat razlomil palico v kratke kose in j ib razmetal po gozdu, nato pa si je vrezal novo šibo.
Nekoč pa sc jc vendar dogodilo, da je odšel v gozd brez palice. Bilo je, kot če bi šel na položaj vojak brez puške. Se več, v rokah je nosil kanglico, Že staro in grdo in obtolčeno, belo pobarvano in z velikimi rdečimi pi-
je priiiujal samo jcsL in spat. Pustili so ga, saj zu delo še ni bil, a za napoto ga tudi niso rabili. Včasih so ga obtožili, da slika za ptičjimi gnezdi in da išče lisičje brloge, kar mu niso nikdar dokazali. Kdo j c celo zmajal z glavo in uganil, da jc to pač čuden dečko, v resnici pa sc jim 3e sanjalo ni, kaj počne v gozdni samoti.
Ce so ga morda celo pohvalili, j c bilo zaradi rezljanja. Z majhnim ito-žičkom je čaral iz povsem navadnih palic glave divjih aii domačih Živali, znamenja ob cesti ali strme hribe. V lubje je potem vrezoval še prelepe risbe; cvetove, veje, drevesa, kdo ve, kuj št vse.
»Kaj neki se mu motu po kuštravi glavi,« so ugibali, Jurček pa je molčal, kot da ne bi znal šteti riti do pet. Le v gozdu, ko se je srečaval s partizani, j c postajal zgovornejši. Na glas jim je bral. Zares jim je bral, čeprav sploh št ni hodil v šolo, a ni prebiral črk v knjigah, pač pa vreze v lubje na palici.
»Zgodaj zjutraj po cesti proti Logatcu trije tanki, dopoldne štirinajst kamionov italijanskih vojakov, dva kamiona belogardistov in deset topov. Popoldne dva osebna vojaška avtomobila proti Planini, nato dvajset vojakov z mulami, , ,«
kami, podobno mušnici, ki bi ji nalašč zamenjali barv na klobuku. Morda bi kdo celo pomislil, da sc jc fant spametoval. V gozd gre iskal kaj koristnega, doma bodo veseli, če jim prinese malin, jagod alt lisičk. Tudi nad cesto se ni nič ustavljal, da bi prešteval, kaj prihaja od Planinc ali od Logatca. Med skale in v grmovje je tiščal, kot da bi ne vedel, da so v gozdu tudi udobnejše poti.
Res se je lotil malin! On, Jurček, partizanski obveščevalce! Nabiral je le zrele, velike sadeže, najboljše, kar premore gozd. Polno kanglico je nabral, potem je sedel v mah ob gozdni poti, Niti premakni! sc ni, dokler ni prišla, kot mu je obljubila. Mlada, svetlolasa partizanka, ki se je vračala s sestanka na drugem koncu kotline.
»Sedi in mi vse povej,« jo j c naprosil- »Kako je z vojno, bo šc dolgo trajala?«
Pa si ne bi premislila, ji jc dal kanglico malin. Pohvalil se jc, da jih je nabral samo zanjo. Sedela sta tako ob deblu stare jelke, na koreninah, in skupaj jedla maline iz obtolčene kanglice.
za mlade
po srcu
Predstavljamo vam pesnika Toneta Pavčka
Pesnik Tone Pavček se je rodil 2P. -septembra 1928 v Si, Jurija pri Mirni ptči na Dolenjskem. Osnovno Šolo je obiskoval v Mirni peči, poleni pa je odšel v Ljubljano, kjer je Jconeal gimnazijo in študij prava. Vendar tega poklica ni nikoli opravljal, vse preveč ga je pritegnil svet knjige, književnost, umotnost, Nekaj časa je bil urednik na ljubljanski televiziji, zdaj pa j c glavni urednik Cankarjeve založbe, prav tako pa tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Ko je nekaj časa stanoval v stari ljubljanski hiši, so ga otroci kar naprej prosili, naj jim pove kakšno pravljico ali pesmico. On pa jim je za »lepše prijatelj sivo« napisal kar pesmi o njih samih. Lu tako je pričel pesniti tudi za otroke. Svoje naj lepše pesmi zanje pa, kot pTavi, še iti napisal.
Vi ste že prav gotovo prebrali kakšno njegovo pesem ali celo knjigo, in prav gotovo so vam bile Pavčkove pesmi zelo všeč. Napisal pa je že kar lepo število knjig. Naštejmo le nekatere nted njim j; Trije bratje in zlata ptica, Juri Muri v Afriki, Maček na dopusLU, Polž pred nebotičnikom, Sončece v žepu, Velesenzarija, Vrti-
Novoletne zelje
Vsem po vrsti dobro srečo, dobro srečo, dober prid, sreče Žlico kar rt a j večjo, zraven velik apetit, da vam Štruklji Sli bi v slast, da bi zrasli vsaj za glavo, ej, za glavo bostro pravo, tetam, mamicam i?u čfr.rr — to velja,
to naj novo leto dal
Vsem po vrsti, kar kdo hoče.
čokolade, cukra, fig,
Petru orglice pojoče,
Majdi ducat lepih knjig, Pavltt iskrega konjiča,
Zdenki punčko in nov voz, Darku pa le dva rožiča, ker po snega bodi bos —* to velja,
to naj novo leto da!
Vsem po vrsti, kar kdo hoče Kdor se pa učiti noče, temu pustih starih knjig, brez platnic, brez vjafrih .tJ^, kdor pa venomer razgraja in se dere in kriči, ill kdor mamici nagaja, la pa figo naj dobi!
To veijč,
to naj novo leto da!
ljak, Strašiti lovec Btimbum, Čenčanja, Slon v žepu in Kaj je ta pravo, razen tega pa še pripovedna teksta: Kaj je naj lepše in Mokedaj.
Ob dnevih, ko stopamo v novo leto, pa vam pesnik pošilja tele prijetne želje.
Basen
Zakaj je mesec nag?
Nekoč je rekel mesec v oblakih svoji materi:
i> Mam a, naredi mi obleko. Vsi ljudje na zemlji so oblečeni, tudi jaz bi bil rad oblečen.ir
™Lepi moj sinek,«: mu je rekla mali, »ej, take obleke pa jaz ne znam sešiti. Enkrat si cel, potem tc je samo polovica, nazadnje pa te je celo zelo malo. Nobcna obleka bi ti ne bila prav.,« Zalo je mesec še dandanes nag.
Osel sc drsa
Kaj je vitici osel, ko je zjutraj vstal? Vscnaokoli je ležal rahel sneg in ribnik se je srebrno lesketal v prvih sončnih žarkih, ej, kako je bilo to oslu všeč. Kat povaljal se je v snegu od veselja, in ko je spet vstal, je v snegu ležalo polno njegovih sivih dlak. Pa sc ni nič zmenil za to, da je povaljal lep kos snežne odeje in ž.rebič-k a še pogledal ni. ko je ta šel mimo in kakor sam zase godrnjal:
Seveda, kjer osel leži, tam dlako pusti.. .
Zrebiček je obstal pred ribnikom in veselo zahrzal:
-— Živijo, ribnik je zamrznjen, drsali se bomo!
Osel je žrebička nejevoljno ošinil s pogledom in strogo rekel:
—	Drsali, seveda! Jaz se bom drsal. Zato, ker sani prvi zagledal Jed. Torej je led moj. Sam se bom drsal!
—	No, veš kaj, je užaljeno odgovoril žrebiček, od kdaj je pa ribnik tvoj?
Osel je malo pomisli!,
—	Ribnik ne, ampak led na njem, je pribil in Srebičku pokazal zobe, lil že je stopal proti ribniku. Žrebiček je hotel za njim, pa se je ose! mahoma obrnil in tako glasno in grozEČe zari-gal, da je žrebiček kar odskočil.
Osel je ponosno zakoračil na led. Vzel je malo zaleta in sc previdno podrsal po vseh štirih kopitih proti sredini ribnika. Potem sc je ustavil in domišljavo pogledal na breg.
—	Si videl? je zaklical. Tako je treba!
Spet je vzel malo zaleta in SC podrsal, malo v loku. Ko se je ustavil, je opazil, da so se medtem, na bregu zbrale vse živali s kmetije: krave, voli in teleta, prašiči, kokoši, race, dve mački, pes in zajčja družina. Vsi so gledali, kaj počne osel.
Osel se je izprsil in zavpil:
■— No, vi! Glejte mc!
Močno se je odgnal in sc v loku zadišal preko ribnika. In pri tem je visoko dvignil, levo zadnjo nogo, da bi bilo vse še lepše — in naenkrat je bil ra tleh. Kar zabobnelo je in osel j c ves potolčen obležal na mrzlem, trdem ledu.
Ogorčeno jc zakričal.
—	Kako slab led! Tak pridite mi no hitro pomagal, vi lamlel
Na bregu se je razlegel glasen smeh. Živali so se kar valjale od veselja, da jo je domišljavec tako skupil. Potem pa so se nekateri le odločili, Šli so na. Jed in pomagali oslu na noge.
Osel je previdno odšepal na breg irt grdo gledal.
—	Ali se zdaj lahko še mi malo
drstimo? je hudomušno vprašal žre-biček.
—	Idiliko, je čemerno rekel osel in se na tihem veselil, kako bodo drugi padali. Pa so se živali zapodile na led. Seveda so padale in se vsevprek kotalile. Ampak kmalu so postale spretnejše. Posebno žrebiček se je dobro odrezal, ves čas sc jc drsal z eno nogo v zraku in kar lepo krožil sem in tja,
—	Pridi sc drsat z nami, so živali klicale oslu, ki jc slabe volje čepel na bregu in zavistno gledal žrebička. Ni
košje, da sredi naj h uj še 7.i me skoti mladiče. Otroška soba je brlog, ki ga je mama medvedka uredila že jeseni in ga ne bo zapustila do pomladi. Mladički so v začetku popolnoma goli in veliki komaj za dobro pest. Prve tedne jih medvedka skrbno pestuje in jih sploh ne spusti iz objema, ker bi sicer zmrznili. Tudi potem, ko jim že zraste dlaka ter so zmožni hoje in plezanja, jih skrbna mamica vse do poletja ne spusti iz brloga. Vas zanima še njihova prehrana? Medvedka vso zimo ne za-" užije ničesar; ker pa mora mladiče do-
jiti, do pom Ladi močno shujša. Zato ji na prvem pomladnem sprehodu tekne prav vse, kar najde v bližini brloga,
se dal pregovoriti, samo odkimaval jc in si mislil: nikoli večl
— Pusti ga, osel gre le enkrat na led, jc rekel pujs in se prekopiceval po ledu. Seveda, pujs j c padec komajda občutil, Saj je zmeraj padel na mehko, rejen kakor jc bil,
Sifliiu Peterlin
Ta čudežni svet narave
Ko se živali borijo za golo življenje, si privošči medvedka celo takšno raz-
.ložc Šmit
Uganke
Vse. kar počneš, delaš le z njo, truden opreš nanjo glavo.
urfoi
'Zdravi, umiti, srečno bleste. Vsega satu sili, če nas bole.
3fqoz
Saj jo poznaš, teče in bije; fantu 2p laz jo očka navije.
Cm
Droben kotliček, majcen ognjiček, a velik, oblak, dedku sladak.
rdi d
[■’ranče horstncrie
Spis o prvem snegu
Sneg je nate hiše nekam čudno zmanjšal, električne drogove pa za spoznanje stanjšal. Spomenik junaku je imel klobuk, ko nas je prebudil zjutraj snežni plug.
Ko smo pili mleko, sem strmci v skodelo in spoznal, da mleko ni prav snežno belo.
Vse dopoldne v šoli mislim le m sneg in kako me kliče smučal strmi breg. Skoraj bi pozabil napisati še to, da je dedek reke!: a-Dolga zima bol«
skozi ameriško džunglo
1, »Amerika nci gredo! « so vpili otroci in se bosi zapoditi po prašni cesti proti Grosupljemu. Lojzek, ki je vlekel polno vedro vode iz vodnjaka, jc i/pustil verigo, da je v vodnjaku votlo zabobnelo in se zaprašil za njimi. Pri kosilu je slišal, da se bo vrnil iz Amerike Kovačev b'rance. Pred petimi ali šestimi leti je skrivaj zapustil domačo vas, ženo in otroke. Dolgove je imel, ni jih mogel plačati, pa je odšel v Ameriko. 2eni je pisal, da se vrača bogat, da bo vse povrnil, kar je dolžan in še mu bo ostalo.
2.	¡n 3. Ves zasopel je Lojzek pritekel na postajo. M a peronu je stala gruča ljudi- Hili so pražnje oblečeni, Lojzek se je čudil, saj ni bila nedelja. Prerinil se je bliže.
»Jokala si, ko je šel,« Zdaj pa bo lahko vse ni pokazal,* je starejša ženska govorila mlajši, ki so se je tiščali trije Otroci. »Kaj pokazal, da sc je ic vrnil,« je rekla mlajša in pobožala Otroke po laseh. »Veliko jih lam ostane za zmerom.« »Dolarje bo prinesel,« je še naprej silila starejša.
»Stric tudi pridejo,« jc Tone pocuka! Lojzka ‘iM rokov.
»Kakšen stric?« se je oglasil Franci. »Dokler je bil reven, ga sc poznati niste hoteli, zdaj pa kar stric.«
»Materin brat so in moj stric,« je trmasto rekel Tone.
»Misliš, da ti bo kaj prinesel?« je grozeče vprašal Franci, kr je bi! od vseh nastarejŠi.
Tone, ki je hotel izkoristiti priložnost, da bi se uveljavil, je globoko zajel sapi? in nastavil pesti.
4. in 5, Ljudje so začeli vpiti in mahati z rokami. Lojzek je obšel gručo in se postavil tik ob tračnico. Krepak možakar ga je prijel za ušesa in ga potegnil nazaj: »Glej ga smrkavca! Saj ga bo še povozilo.«.
Vlak je bil že čisto blizu. Vse oči so se prilepile na okna, kdo bo prvi zagleda! Amerikanca, Lojzek jc pri enem izmed okenc uzrl široko nasmejan obraz, črn klobuk z ozkimi krajevci in živo rdečo kravato.
Vlak se je ustavil. Zenska, ki je stala za njim, je planila k vratom.
»FTancel France!« jc kriknila in njen krik je zadušilo vzklikanje drugih, ki so sc prav tako gnetli v bližini vrat. Potem so se vrata počasi odprla. Stopil je na visoko stopnico in se razgledoval po ljudeh. Oblečen jc bil v temnomodro obleko s telovnikom, iz žepka m ti je visela zlata verižica. Na kravati je imel zataknjeno bleščečo iglo v obliki konjske podkve. Ljudje sc se mu spoštljivo umaknili.
6. Lojzek je šele zdaj opazil neznanca, ki je stal za njim in nosil v rokah težka kovčka. France je stopil z vlaka, neznanec mu je kot senca sledil.
»A(a so prišli,« jc rekla Francetova žena in porinila otroka pred moža. Starejša dva sta ga začudeno gledala, mlajši pa je zajokal.
»Pojdimo,« je rekel France in sc napoti! z ženo, otroki in vaščani proli Hlatu. Se prej pa je pokazal na tovariša poteg sebe: »Komarjev je, iz Grahovega,« je dejal nekam opravičujoče. Lojzek je capljal za njim in pred očmi mu je lebdela zlata veriga,
7,. 8,, 9 Tistega večera Lojzek ni mogel zaspati, Pred seboj jc zagledal prostrano ravan, ki jo jc obrobljalo skalnato gorovje, trop konj sc j c mirno pasel. Ce liočc Josiči sklalntto pogorje in priti do zlata, mora. ujeti enega izmed konj in ga ukrotiti, Prihuljeno kot Indijance se jc začel plazili proti čredi. Ral se je, da bi zapihal nasproten veter in bi žival začutile njegovo bližino. Kobila je zarezgetala. Lojzek je vztrepetal. Naj lepil žrebec je dvigni! glavo, nozdrvi so se mu razširile. Pognali se bodo v dir, je pomislil Lojzek. Toda žc naslednji trenutek so se spet
mirno pasli, Tedaj je planil iz zasede, skočil žrebcu na hrbet in se trdno oprijel grivE. Žival se je povzpela na zadnji nogi in sunkovito stresala z glavo. Trop je oddivjal v daljavo. Nekaj časa sta sc jezdec in konj bojevala za premoč. Omagal je konj,
Lojzek se je ponosno napotil prati skalovju, Tam ga je čakalo zlato. Star priseljenec mu je na košček papirja narisat pot, po kateri mora jahati, da. bo prišel do zlatega rudnika. Povedal mu je tudi, da se bo moral spopasti z Indijanci, ki živijo na tem ozemlju. Pot se je vlekla.
Iti, Naslednjega dne je Lojzek že dopoldne oprezoval za Amer ¡kancem. Tudi Toneta ni bilo na spregled, da bi mu povedal, kaj mu jc slric prinesel. Zvečer jc oče po večerji vzel klobuk in sel od doma. Rilo je nenavadno. Lojzek jc vedel, da gre v gostilno, kjer sc bo gotovo ogla&d tudi Kovačev France, Zato jc neopazno smuknil za njim.
Že od daleč j c bilo slišati iz gostilniške sobe veliko ra/.grclih glasov, Oče je vstopil in Lojzek jc malo počakal, preden je previdno odsunil vrata. Potim je Urno smuknil na peč, kjer so se gnetli še drugi otroci, in upal, da ga oče ne ho opazil.
11,	Za mizo je sedelo sedem do osem možakarjev. Med njimi Kovačev France. Klobuk je imel pomaknjen visoko na čcio. Suknjič je slekel, zlata verižica in zlata sponka sta se še bolj lesketali. Lojzek je opazit tudi bleščečo uro na Francetovem zapestju.
»Se en liter!« je gromko zaklical France in treščil s pestjo po mizi, da sc jc Lojzek zbal za uro. »Cvička pa nisem pil. Piva, tega sem pil, kaj pil, lokat. Ja, saj smo tudi delali. Saj vem, kaj mislite. Ce j c ta prinesel dolarje, bi jih tudi mi, Toda Amerika ni Krtmjska. Tam le zlahka, pomendrajo.«
Jezdecu je klonila glava na konjsko grivo.
Zavijanje kojota je predrto tišino. Jezdec se je vzpel v sedlu, ustavil konja in prisluhnil v noč. Pred njim je nenadoma zrasla temna postava. Po peresih je spoznal Indijanca, Jezdec je preplašeno pogledal okrog sebe. Obdajal ga je zid temnih postav.
Zunaj je zaskovikala sova. Lojzek sc j c dvignil na postelji in pogledal po spečih, V Špranji pri vratih je videl luč, slišal je materin in očetov glas, ki sta se pogovarjala. Potopi! se je v spanec.
12.	Možje so sc še bolj stisnili okrog njega, molče pili in poslušali. »Najprej sem delal v rudniku, v Pensilvaniji, potem sem šel v Kansas. Tam sem mislil, da ne bom preživel. Dvakrat nas je zasuto. Drugič sem se zaklel, da nc grem več pod zemljo. Delal boni, ampak na zemlji, sem rekel. Sel sem naprej v Virginijo, lam sem kupil košček Jseffdjc — no ja, večji je kot noj večji grunt v Ulatu. Prodal sem ga in zaslužil desetkratno vsoto. Pisal sem domov ženi, naj pride v Ameriko, pa ni hotela, Tako scto se vrnil. To vam pa povem. Amerika ni za vse!« Oče pri omizju se je zganil, Lojzek je preplašeno planil s peči in stekel domov.
skozi ameriško džunglo
13.	in 14. Naslednje dni je bil Lojzek Amerika licu kar naprej za petami. Zeljno je vpijat vsako njegovo besedo. Navada je bila. da obišče prišlek vse sorodnike in prijatelje v vasi in da vsakemu nekaj podari. Lojzek je z odprtimi usti in očmi visel na vsaki njegovi kretnji in besedi. »V Ameriki se vozijo ljudje v kočijah Brez konj. Samo sedeš vanjo, vrtiš volan, pritisneš na plin in se pelješ. V New Yorku sem videl vdiko takih voz. Imenitni ljudje sedijo V njih- Taki. ki jedo vsak dan meso in Ni kruh.«
Lojzek se je spomni], da je vidci tako
vozilo brez konj. Za njim se je vse prašilo in iz cevi je Čudno puhtelo, kot bi vrela para ali kaj podobnega.
»En sam kmet premore tam več glav, kot jih jc na vsem Balkanu, Nanje pazijo kavboji nst konjih. Takim krnel ¡jam pravijo ranči, Človek potrebuje več dni, da prejaha posestvo od enega kraja do drugega, Slišal sem praviti, da rastejo v Kaliforniji tako mogočna drevesa, da jih dvanajst mož komaj objame.« Ljudje so menili, da vse, kar pripoveduje Ameri-kanec, ni čista resnica, Lojzek pa je odslej sanjal samo še o Ameriki.
15.	In tako je nekega dne presenetil mamo:
»Nekoč pojdem v Ameriko,-*
Mama ga je pogledala in dolgo Zrla v njegov odločni, otroški obral, Bila. je mlada ženska še no tridesetih let. Rodila jc čel vero otrok, dva dečka in dve deklici, Lojzek je bil najslarejši.
»V Ameriko pojdem,s je še enkrat potrdi! Lojzek, kot bi hotel pretrgati materin molk. Mati se je zasmejala in s smehom skušala pregnati zaskrbljenost.
1fi. »Kdaj pa pojdeš?« jc vprašala tiho in v njenem glasu jc drhtela skrita bojazen.
lSe ne vem,« je odgovoril Lojzek, »Ko bom velik. Zdaj jih ¡mam že deset,* Potem nista, več spregovorila o Ameriki. Materin obraz se je zresnil. Pomislila je na bratranca, ki jc odšel, ko je bila še deklica. Zadolžil se j c in ker ni mogel plačati dolgov, je prodal zemljo in šel. Sprva jc -še pisal, potem se je Izgubila vsaka sled za njim. Nekateri so se vračali bogati, veliko pa jih jc za zmerom ostalo tam, nekateri pa so prišli domov umret.
17, Vse ;o jc Še dolgo premišljevala, ko j c Lojzek že izgini] skozi vrata in od-kdovc kani- Vedno se je rad potikal po vasi, taval po gozdu, hodil v druge vasi a!L pa postaval nb cesti in gledal, kaj sc gruli okrog njega.
Zvečer, ko so že vsi spali je mati spregovorila z očetom. Se prej je pritajeno poklicala Lojzka. Ni se oglasil.
».Spi,« je reke! oče utrujeno. »Zakaj ga kličeš'?«
»Veš, kakšne se je danes znebil? Rekel je, da pojde v Ameriko, ko odraste,*
18. »V Ameriko'.1« je zagodrnjal oče. »Saj je še otrok.«.
»Vem,« jc vzdihnila muli. «Tako čuden jc. Lfrogačcn od drugi h. Včasih se bojim pogovora z njim. Sama ne vem, o čem premišljuje. Zastavlja mi tako čudna vprašanja, na katera ne vetn od govora. * »Najstarejši je, prevzeti bi moral za mami,« je rekel oče. »Toda, kaj hočemo, pa naj gre v šole. Za krneli jo tako ni kaj prida. Pa naj bo za gospoda,«
»Tudi Mariin takn pravi,« je rekla mati. Martin je bil materin brat in župnik v sosedni vasi. Lojzek, ki sc jc samo potuhnil, j c Itako izvedel, da pojde v Ljubljano v šulo.
materinščina
Nalepke
Prišlo je vprašanje o nalepkah. Takole se gtasi:
..Nekdanji Ahzughandcl je no™ tehnika nalepke preimenovala v scalcomania‘. Španski slovar (Grad) ima .podobica za nalepi jen je‘, D verni im. da bi ljubljanski mladi navdušenci iako imenovali ,lepke1, ki jih gotovo tudi tamkaj .plakatirajo1 po
avtomobilskih oknih.a
Vprašanje je prišlo kakor nalašč, da sc bomo oh lijem lahko pogovorili ne samo o izrazu nalepka, temveč hkrati tudi malo pogledali v nastajanje in s tem v razvoj jezika.
Nalepke so po eni strani že zelo stare, po drugi pa povsem sodobne. 2e sto let na primer poznamo posl ne znamke, ki jih prilepljamo na pisma, dopisnice, razglednice . Se dlje nazaj segajo tako imenovane elike/e, listki, večidel tudi prazni, ki imajo eno plat namazano s posušenim lepilom, Treba ga je ovlažiti, s tem zbuditi k delovanju in nalepili na posamezne predmete, 04 primer na steklenice in stekleničke. na kozarec za vlaganje in podobno, in potem na prazno etiketo napisati, vse’ bino. Takih etiker sc dobro spominjamo tudi iz šole, kjer so bile na zvezkih, notesih, blokih, razred n icah, mapah, herbarijih ¡n tako naprej uokvirjene nalepke, na kaierc je hilo treba napisati namembnost zvezka (na primer: Domače naloge, Matematika, Računstvo, Slovenske šolske naloge in podobno), ime in priimek lastnika zvezka in seveda pripadnost (IV, a, ,
Sc ena vrsta nalepk jc že dolgo znana: tako imenovani obliži ali nalepki v zdravstvu.
V naj novejšem Času pa sta se nalepkantvo in njegova uporaba neverjetno razširila in tehnično izpopolnila. K. temu so pripomogli izumi in iznajdbe v izdelavi Snovi, iz katerih so nalepke (papir, blago, plastika, umetne snovi), in v izdelavi lepila. Stopiš rut primer v moderno trgovino, recimo v samopostrežbo. Gore in skladovnice blaga vseh vrst in oblik, zavitki, škatle. steklenice, kozarci,.. in na vsakem predmetu listek s ceno. V takt veliki trgovini hi morali, če h! delali po starem, imeti kar precejšnjo skupino uslužbencev, ki bi se ukvarjala samo s pisanjem in nalcpljanjem teh listkov. Vendar je modema tehnika tudi tu poskrbela za pomoč, Izumila je priročni strojček, samonolepnlk, nekakšen avtomat, nekakšno pištolo, pri kateri jc (neba samo s prstom pritiskali na posebno vzmet (gumb), pa ti ta strojnica poljubno hitro izstreljuje nalepke s ceno. Treba li jc samo konce pištole (ustnik cevi) pritiskati k pokrovčkom steklenic, h konzervam, k zavojčkom, k ovitkom in pištola že sama pri lepi ja nanje nalepke. Seveda je laka pištola hkrati tudi tiskarna v malem, S posebnimi obročki, na katerih so številke, uravnaš ceno (podobno kakor na pošti lahko sproti za vsak dan In vsako uro z drobnim premikom uravnajo žig) in potem ti pištola sproti natisk uje na poseben samonatepni trak in ga poseben nož reže na primerne koščke s ceno.
Tako, malo smo se sprehodili po veliki trgovini, tako imenovani samopostrežni veleblagovnici, m prišli tudi do oddelka s slikanicami. Kar hitro sc nam med njimi pokažejo slikanice s samonalepkami. Njihovo bistvo jc v lem, da so sestavljene Iz dveh delov: en del j c prava slikanica v starem siti i slu z risbami, slikanti in besedilom. En del, navadno im posehtient papirju, pa so lako imenovane samonalepkc z naslikanimi deli slik, ki jih jc treba najprej s potegom odlepiti in potem nalepiti na ustrezen prostorček v zgodbi. Tako slikanico sumi dopolnimo iit izpopolnimo, lahko pa lake vložke (udi čislo samostojno- ualepljanto po slikanici in si celo sami izmišljamo novo zgodbo in jo tudi lahko sproti spreminjamo, suj jc sodobna tehnika pripravila dve vrsti samonatepk: trajne in odlepi j ive. Pri trajnih sc nalepka prilepi /a večno, pri od lepljivih pa jo je mogoče po večkrat nalepiti in prilepiti.
Take sličice, nulepke, samonuTepkii, potem lahko lepimo povsod, po avtomobilih, po stenah, po oknih, po ohleki, po tleh, po kovčkih, po knjigah, igračah , , ,
Za sproti smo se srečevali z nekaterimi izrazi, tu pa itaj zapišem še nekaj novih: riale pek, santoaaUpni strojček, samnnalepknr, zbiralec nalepk, nalepkar, samoita-lepnlčar , , ,
Svoječasni izraz etikelu v prvem zvezku Slovarja slovenskega knjižnega jezika (l.y70) še nima sodobnega naj pogostejšega izrti/ii (nalepcki nalepka) in sc muči z opisont: »ploščica, list za glavne ali posebne označbe stvari, o a katero jc pritrjen«, v drugi knjigi (1375) pa je pri črki rt že marsikaj več, na primer nalepek, nalepka^ nalepna tabla, tiaigpniča .. ,
Ali je potem kaj čudnega, če tudi Gradov Spaosko-slovmski slovar (1969) pri španskem izrazu calcomania ostaja samo pri že omenjeni »podobici za nalepljenje« in pri »odtisnjeniu |>odob(ic)«. V .starejši tehniki jo bil to odtis, odtisek, v novejši pa so nalepek, nalepka, rialcpnica . ..
Tako mm razvoj tehnike in človeškega zanimanja ves čas sproti tudi v jeziku postavljata nove naloge in zanimivo je opazovati, kako sc novi izrazi v vseh jezikih sproti bogatijo in dopolnjujejo, večidel povsem naravno in neopazno, hkrali ?■ nastankom novih predmetov ali zanimanja, včasih z zamudo in omahovanjem med. tujko in domačinko, včasih pa se prime tujka in ostane dostikrat, celo neprilagojena.
Janko Modei
nove knjige
DANILO LOKAR; RODOVI,
Državna založba Slovenije, Ljubljana. Avtor v sedmih novelah preudarno in modro pripoveduje o življenju v vseh človekovih obdobjih, od rasti do zorenju in odzorevanja in izpove neuklonljivo vero vanj. Ta njegova naj novejša zbirka novci je hkrati pogled v njegovo čustvovanje in razmišljanje in seveda tudi pogled v domačo pokrajino, Simi svet in — človeštvo. T.epi> jo je opremi i Vili Vrhovec.
ANTE MAHKOTA: SFINGA — ZADNJA SKRIVNOST TRIGLAVSKI! STENE, Cankarjeva založba, Ljubijajta. Časnikar in alpinist Mahkota je avtor pripovedi o slovenskih in tujih plezalcih v petdesetih in šestdesetih letih, o alpinizmu tistega časa, o trdem boju, zmagah pa tudi katastrofah, Delo je pomemben prispevek v obsežno slovensko planinsko literaturo. razen tega ju napisano v lepem slovenskem jeziku in izredno zanimivo.
IVO JELERČIC; PEVSKO IZROČILO PRIMORSKE, Založništvo tržaškega tiska, Trst. Primorskim Slovencem pomeni zborovsko pelje še danes pomembno kulturno delo. Predvsem slovenski pevski zbori v Italiji še danes opravljajo poslanstvo, ki ni zgolj umetniško, ampak tudi narodno in na koncu koncev tudi politično. Vso zgodovino zborovskega petja od 17, stoletja dalje pa do današnjih dnt jc avtor simi! v knjigo, ki vsebuje razen zgodovinskega orisa zborovskega jtetja na Primorskem s posebnim poudarkom na njegovem ohranjanju za časa fašizma tudi pregled skladateljev, pevovodij in seveda zborov.
Geodetska uprava občin v Ljubljani je izdaia zanimivo knjižico 7. naslovom LJUBLJANSKE ULICE. Dobrodošla bo vsem tistim, ki jih zanima, od kod ljubljanskim ulicam njihovo ime, predvsem pa je koristna, ker pripoveduje, kako je Ljubljana rasla, kako so nekoč poimenovali ceste in kakšen je la postopek danes, V knjižici j c seznam ulic, cest in trgov od luta 1876 dalje, danes pa šteje Ljubljana okrog 1.401) ulic.
mislimo
na glas
Oprosti! Pozabi!
Kako lesko je izreči ti dve besedi! Zato jih, čeprav se zavedamoL da lo m prav, raje potlačimo vase in smo lepo tiho. Kdor molči, devetim odgovori, pravi pregovor, ki pa vselej ne drži, Kaj vse lahko povzroči molk ob nepravem času. Morda bo nekdo, ki ti je blizu in te ima rad. hudo trpel zaradi tega. Lahko si bo tvoj molk razlagal čisto drugače ir bo naredil kaj nepredvidenega, nepopravljivega, Tudi to sc dogaja, in kaj ho potem s teboj? Kako boš nosil s seboj krivdo skozi vse svoje življenje? Morda boš sam sebi tajil, lagal, iskal druge vzroke za tisi o, kar sc je zgodilo, a takšno slepilo ti ne bo dolgo pomagalo.
Naj vam povem zgodbo o Katici in Andreju. Zelo vsakdanja je. Mlada sta bila in rada sta se imela, Vzela sta se in si ustvarila družino. Otročka sta dobila, enega in se enega. Vse je bilo v redn s stanovanjem, s staro mamo, ki je varovala otroka, s službama obeh. Sreča se jima je smejala na vsa usta. Potem sc jc on v službi navezal na kolegico mimogrede in preveč. Nič ni mislil pri tem, da bo to na škodo družini, Katico je imel rad kakor prej, pa otročka seveda. Vedel j c, da ima dekle fanta, da st bosta vzela, ko pride od vojakov in sc odselila v drugi kraj. a kaj, ko sc je znala tako preklicano smejati, tako toplo pogledati. Pri jo je nekajkrat vzel kam s seboj. Vselej si je rekel, danes bo zadnjikrat, potem bom na to pozabil. In prišel potem seveda pozno domov. Lagal je Katici, dokler ga žena ni ujela na laži. Hudo jo je prizadelo. Andrej se je prestrašil, malo pa mu. je bilo celo všeč. Misli! si je, glej kako zelo rada me ima. Pa
Še to: moški sem iti zelo malo jih je, ki ne bi imeli kje kakšne prijateljice. Katica je terjala pojasnilo, prosila, moledovala je zanj in prav lo ga je 5e bolj utrdilo, da jc šel v prazen izgovor: Neumnica, kaj kvasiš traparije. J .e kdo te j c tako nalagal? Ona pa je vedela, da laže, da se izmika. On, njen Andreji, da je tak’ Odločila sc je, da gre proč. Sla bo k
prijalejiri v drugo mesto. Bo žc dobila kakšno zaposlitev. Vzela je otroka in ju posadila v avtomobil. »Gremo na izlet,« jima jc povedala. Veselo sta poskakovala in se smejala, Odpeljali so se, a k prijateljici v drugo mesto niso prispeli. Otroka sta bila tako živahna, ona tako razburjena in zgodilo se je nekje sredi poti. Katica in Andiejček sta bila mrtva, le mali Tgorček, ki ima tako velike. Čislo mamine oči, je ostal Andreju, kot živ očitek do kunca dni. Če bi... če bi, . . Ah, kaj, ko je za vse prepozno.
Zato je prav na Lo pomisliti prej, ali ne?
ina
filatelija
Skupnost jugoslovanskih PTT je 23. septembra izdala večbarvno znamko za 4,90 eliti v počastitev XXI. zasedanja generalne konference UNESCO, ki je bilo v Beogradu od 23. septembra do 2 S. oktobra 1980. UNESCO (United Nations Educational, Scientific and CulLural Organization — Organizacij ti združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) j c bila ustanovljena v Londonu I ft. novembra 1945, Jugoslavija pa je postal a članica Le organizacije 31. marca 1950.
Motiv na znamki kaže pogled na Kotor (UNESCO ga jc vpisal v seznam svetovnega kulturnega in na-
ravnega bogastva} in znak UNESCO. Osnutek jc naredil akademski slikar Andreja Milenkovič iz Beograda, Znamke je natisnil Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v večbarvnem ofsetnem tisku v prodajnih polah po 9 kosov,
Ves čas trajanja zasedanja generalne konference jc bila v beograjskem muzeju uporabnih umetnosti filatelistična razstava VIJPH11 .-UNESCO Ril, na kalen je 3ft jugoslovanskih razstavljavcev z Izvlečki iz svojih zbirk prikazalo najpomembnejše iz zgodovine znamke In filatelije na področju današnje Jugoslavije, Številni gostje, med njimi tudi britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher, so razstavo pohvalili kot izredno uspelo.
Ob tradicionalnem srečanju otrok Evrope pa je Skupnost JPTT izdala2.oktobra dve priložnostni znamki za 4.90 in 13. din. Na obeh znamkah je reproducirala otroški risbi in
: 3 j : > ;		
490S |	m	n * 4 I I
: 3 :	■; * 		!	
domače
viže
Zc kar v navado jc prešlo, da so pradrijnc police s ploščami in kasetami domačih ansamblov v novoletnih dneb spet pošteno založene in da je na njih res kaj najti. Pa naj gre za nove izdaje že uveljavljenih skupin, za posnetke izvirne ljudske glasbe ali za prve plošče ansamblov, ki šele trkajo ti a vrata diskografskih hiš. Pa lepo po vrsti. . ,
sicer na prvi risbo osemletne učenke Gabrijele Radojevič iz Novega Sada, na drugi pa risbo šestletne Renate Pisancikove iz 7.n ujma na Češkoslovaškem.
Srečanje otrok »Radost Evrope« je manifestacija prijateljstva in solidarnosti otrok vse Evrope ob proslavi mednarodnega dneva otroka. Inldator, ustanovitelj In gostitelj srečanju (lani že dvanajstega, jc mesto Beograd .
Grafično obdelavo risb za tisk znamk je oskrbel akademski slikar Andrlja Milenkovič iz Beograda. Znamke je v večbarvnem ofsetnem tisku natisnila Liskama »VER \Vcripapief-druckerei« iz Leipziga, DR Nemčija, v prodajnih polah po 9 kosov.
Na dan izida obeh izdaj znamk jc kot običajno dala J ugo mark u v prodajo ovitka prvega dne, ki sta stala po
2,50	din.
Začnimo z »jubilanti«; ansambel ŠTIRJE KOVAČE ki praznuje letos 25-let-nico uspešnega nastop trnja, je oh svojem prazniku izdal jubilejno ploščo z naslovom »Luči Slovenj Gradca«, Skupina. OTTA VIA 13 RAJKA s Primorskega je ob desetletnici delo vanju izdala album z 12 skladbami in ga naslovila »Na obali sem te srečalof, s katerim je te dni odšla na že četrto turnejo po Kanadi. Ansambel FRANCA MIHELIČA je pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana izdal veliko ploščo z naslovom »Košček domovine*, pri isti založbi pa je svojo prvo ploščo posnel tudi KVINTET ŠTATENBERG (naslov: »V krogu prijateljeve), bolj znan med našimi rojaki v okoliei DlLsseldorfa, kjer več let živahno deluje, S prvo solistično ploščo se je v domovini predstavila kanadska rojakinja M ARH A AHAČIČ-POLLAK. Pri Helidonu so jo naslovili »Tečejo, tečejo, nitke«, pevko pa spremlja trio njenega brata Vita!a, ¿a prijatelje ansambla LOJZETA SLAKA bn nedvomno razveseljiva vest, da je ploščo »Na vseli straneh sveta«, ki so jo nekaj časa zainan ¡stali, zdai moč najti v vseh trgovinah z gramofonskimi ploščami. FANTJE TREH DOLIN so za naslovno vižo iz programa zadnje plošče izbrali napev -»Moi stari kraj«, GORENJCI iz Radovljice, s katerimi prepevata Franc Koren in Sonja Gabršček, pa »Zdravljico prijateljem«, Do prve pluščc 7. dvanajstimi skladbami seje dokopal GRISKI KVINTET iz Griž, v Savinjski dolini, po dolgem času pa se je z novimi posnetki nu plošči predstavil spet PIHALNI ORKESTER FRANCIJA PUHARJA. Program
sestavljajo instrumentalne priredbe narodnih in uspešnic znanih ansamblov od Avsenikov, Slaka, Borisa Kovačiča do Alpskega kvinteta.
Posebej pa velja opozoriti na tri plošče z izvirno ljudsko glasbo, ki so jih založili pri Helidonu. Že spomladi letos je izšla velika plošča z napevi iz Porabja, zdaj pa sta se ji prid ruši la Še dve: DOLINA RF.ZIJF, in NFDTSKJ POUBI, zani-mi vi plošči, pa katerih bodo 7. veseljem segli vsi, ki jim je kaj do nepotvnrjcne slovenske pesmi. Med festivalskimi izdajami plošč in kaset bodo ljubitelji poskočnic našli nekaj plošč z. ansambli iz letošnjega Ptujskega festivala, na voljo pa so tudi plošče in kasete tretjega festivala »Melodije morja in sonca«, letošnje »Veselo jeseni« tet nedavno tega končanih »Dnevov slovenske zabavne glasbo«. Pa obilo užitkov pri poslušanju!
Posestvo nu prodaj
— Po ugodni ceni prodam enonadstropno hišo 20 X 10 m /T S sob in lokal/, primerno za gostilno s prenočišči. Posestvo je med Celjem in Mariborom — 7 km od Slovenske Bistrice in prav toliko do SL Konjic, 250 metrov od Ilove avtocesto. Zemljišče sestoji iz I ha dobrega gozda, 2 ha sadovnjaka, vinograd in obdelovalna zemlja — tri majhne njive. Posestvo je novo. Vrnil sem se nazaj v Avstralijo k svojim otrokom, posestvo pa dal v najem brez najemnine za 15 let, V primeru prodaje se najemninska pogodba avtomatično razveljavi. Vse premičnine so last najemnika. Zidava me je stala 75
slovenski
lonec
Star petelin — kol divjačina
Najprej pripravimo kvašo: V lonec nalijemo liter vode, ki ji dodamo majhno sesekljano čebulo, strok strtega česna, korenino peteršilja, vejico zelene, nektij koscev rdečega korenčka, lovorov list, 2 dišeča klinčka, šetraj, vejico nižm arina, 4 brinovo jagode, košček limonine lupine, nekaj zfit celega popra in vejico majarona. Vse skupaj kuhamo četrt ure in ko je kvaša kuhana, ji prilijemo 3/81 kisa.
Petelina očistimo in damo v skledo, polijemo z. vročo kvašo in dodamo še kozarce
tisoč avstralskih dolarjev, prodani poceni. Ponudbe pošljite na spodnji nasjov. V poštev bi prišla tudi zamenjava za hišo v Avstraliji. Naslovi Simon & Johann Kmpieli, l.ot 25 Rong Bon« Rd., Duplu 252(1 N. S. W\, An sl rali a.
Prodam novo dvosobno, kompletno opremljeno stanovanje S pokritim balkonom na lepem sončnem k Ta ju v Radovljici pri Bledu. Ker živim v Švici, želim prodati stanovanjc za devize, Za ogled stanovanja in ostale informacije se oglasilo na naslov: Žalili Vinko, Finžgarjema 19, 64241) — Lcscc (Gorenjska), Slovenija, .1 Lige slav i j si r
— Iščem Zupančič Marjana iz Jesenic, do lela 1951 je bil zaposlen kot TT mehanik na Jesenicah. Prosim, da se mi, oglasi ali pa spu-ruči svoj naslov pod šifro »lllcitu na liuitno grudo Mimi Ljubljana« —-
cvičku ali drugega kislega vina. V tej kvaši pustimo petelina en dan. Zatem solimo, pretaknemo s koščki prekajene Slanine in damo v primerno posodo. Dodatno žlico masti, nekaj koscev korenja, peteršilja in čebule, pokrijemo in dušimo petelina dva do tri ure. Med dušenjem ga zalivamo s kvašo. Ko sc meso zmehča in zarumeni, raz motamo v četrt 1 kisle smetane žlico moke iil prilijemo k petelinu, zatem pa še četrt litra juhe. Kov tej omaki nekaj minul vre, ga vzamemo iz lonca, zrežimo na kose, jih zložimo v skledo in ob lijemo z omako.
Prodam visokopriilično novozgrajeno družinsko hišo izmere 9 X 10 z garažo in kletnimi prostori ter 4B arov zemlje (vinograd, njive, sadovnjak), ležeče na zelo razglednem kraju, 5 km od Gornje Radgone in 1 km od glavne ceste Maribor — Plitvički vrh, za 65.000 DM. Puja.smlu tlnje Franc Kreucli, l>-804$ Hoch-hriic k, I lc ide ■■ ll e i merstra s-5C 3, žah<idila Nemčija
Rojaki v Argentini!
Iščem nečakinjo Marijo Lavrič, rojeno Avžlahttr iz Loškega potoka, Z možem in 6 letnim sinkom je še leta 1954 živela v Mciulu-zi, Aim ¡rimic Krovu, Godov Cruz ¡4(12, iNekaj let prej jim ji umri prvi 8-Jetni sinko. Kdor bi karkoli vedel o tej družini, ga lepo prosim, da mi to sporoči na n a 5 lov; Angela Platiša, Groharjeva 9/a. 61000 Ljubljana, Jugoslavija. Iskrena hvala!

SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
PIONIR
NOVO MESTO
Z O. SOL., KETTEJEV DREVORED 37, TEL. 21826, POSTNI PREDAL 89, TEKOČI RAČUN 52100-601-10173, NOVO MESTO, TELEX 35710
KEMIČNA INDUSTRIJA, rt. suL o. MEDVODE Telefon: 061/611 106 Telex: 31 365 YU Dtinif
FILTRI ZA GORIVO. ZRAK IN OLJE IN INDUSTRIJSKI FILTRI • TESNILNI MATERIALI • KOVINOPLA5TIČNA TESNILA ZA MOTORNO IN DRUGO INDUSTRIJO • SINTETIČNE SMOLE • MASE ZA STISKANJE * TEKOČA PLASTIKA * ODPRESKI IZ PLASTIČNIH MAS IN FRIKCUSKIH MATERIALOV * TEHNIČNI LAMINATI * ŽIČNE IN PLASTIČNE MREŽE, PLETIVA IN TKANINE • SINTETIČNA LEPILA • POLIRNEIN BRUSNE PASTE • ELEKTROIZOLACIJSKI IZDELKI • ELEKTROINSTALACUSKI VOZLI IN RAZDELILNE OMARICE ♦ OKRASNA KERAMIKA * POLIES TERSKI LAMIN Alt IN DRUGI IZDELKI * ELEKTROIMPREGNA-CIJSKI MATERIALI • ANTENE • GUMBI • ČISTILNA SREDSTVA
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE IZVRŠNI SVET
VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA NOVOLETNE PRAZNIKE -SKUPŠČINA OBČINE, IZVRŠNI SVET IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE DOMŽALE
dekorativna
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 230
Tovarna dekorativnih tkanin Pohištvene tkanine:
Listne, žakarske, plišaste tkanine, dekorativne tkanine, ročno tkani izdelki, okrasne blazine, gobelinske preproge, vozlane preproge, tapiserije , . ,
Furniture textiles:
Shaft cloth, jaquard textiles, plush textiles, decorative textiles, hand-woven products, decorative pillows, gobelin carpets, knotted carpets, tapestries
Ljubljana, Celovška 280 61 000 Ljubljana, Telefon: 061 554 241, telex: 31305 yu dekor.
GRADITELJI STANOVANJSKIH HIŠ — POZOR!
Ob koncu leta, ko se vračamo v domovino na dopust, boste verjetno zopet razmišljali, kje bi nabavili potrebne stvari za vaš dom in družino.
Če boste gradili stanovanjsko hišo garažo ali vikend, alt želite morebiti opremiti svoje stanovanje z novo pohištveno opremo ter ostalimi gospodinjskimi stroji, vam priporočamo, da se javite po informacije ali med dopustom obiščite prodajalne Trgovskega podjetja “Prvi junij« v Trbovljah irt to: — poslovalnico ter salon pohištva — 2a pohištvo, — paviljon Tehnograd, Železnino ter Inštalater — za ves gradbeni ter instalacijski material in ostale priključke (tudi cement, opeko, apno, okna in vrata, centralne peči. salonitno kritino in tako dalje),
—	Veleblagovnico — za nabavo gospodinjskih strojev, aparatov, konfekcije, tekstila, čevljev Itd.
—	poslovalnico D e ko ra ti'va — za topie pode, zavese Ud,
Prav tako vam priporočamo ogled vseh ostalih prodajaln Trgovskega podjetja »Prvi junij« v Trbovljah. Vse informacije lahko dobile direktno v navedenih poslovalnicah (tudi telefonsko} ali pa v komerciali podjetja na telefon (051} 021-172. l ahko zahtevate tudi predračune ter izvršite nakazilo avansov na žiro račun 52700-601-10259 TOZD Maloprodaja.
Torej dragi zdomci! Ob prvi priliki nas obiščite in v naših trgovinah vas bodo postregli z vsem. kar rabite za svoj dom In družino ter boste zadovoljni.
ZAVOD ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
Je v središču Slovenije na nadmorski višini 231 m ob spodnjem toku reke Savinje. Termalna voda je uvrščena med radioaktivne akratoterme. nejavnost Zdravilišča je medicinska rehabilitacija travmatološki h, ortopedskih, revma to loški h, nevroloških, cirkulatornih. dermatlvno-degenerativnih in gerentoioških primerov lokomotornega aparata. Specialno področje, na katerem ima Zdravilišče izredne uspehe, so obolenja hrbtenice (spondylosis detormans, degeneracije in hemila disci, Mrb Bechterew), deformativne artroze (posebno kolčnega in kolenskega sklepa), periferne obolelosti živcev (npr. po poliomelitisu), periferne prekrvavitve n e motnje, sklepni revmatizem, posledice po poškodbi okončin, hrbtenice in prsnega koša.
Zgodovina Zdravilišča sega v leto 1052, ko je bilo zgrajeno, leta 1975 pa je bito zgrajeno novo zdraviliško poslopje, ki omogoča sodobno medicinsko rehabilitacijo. Zdravilišče Ima kapaciteto 334 postelj v glavni novi stavbi z eno- In dvoposteljnimi sobami z lastnimi sanitarijami in predsobami ter v stari glavni stavbi in depandansah »VILI DEBRO« in »VILA RECiCA*.
V Zdravilišču je urejena nepretrgana zdravstvena služba, ki zdravi s sodobnimi metodami, kot je balneoteraptja, individualna in skupinska kineziterapija, manipulacija sklepov hrbtenice, nizkofrekvenčna In visokofrekvenčna elektrolerapija, ultrazvočna terapija, hetioterapija, termoterapija, manuelna masaža, mehanoterapija, delovna terapija, medikamentoza in dletalna terapija.
Zdravilišče je odprto vse leto. Prospekte in informacije dobite na naslovu:
Zavod za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško, 63270 Laško.
um mm Hm —Z

Restavracija z garni hotelom pri konšku na Trojanah
Do Ljubljane je 39 km ¡11 do Celja 36 km od Trojan, kjer je znana Kemikova rest llv racij el. Slovi po odi itd i domači in mednarodni kuhinji: predvsem po piščancih, pečenicah z zeljem, klobasali, zavitkih, — in krofih.
2e drugo loto pa posluje ob njej. sredi prijaznega hribovja ob zelenih gozdovih z vabljivim pogledom mi Zasavje, gumi hotel Prijetno in s udobno je urejen, ima sobe s prhami, WC, balkoni, zajtrkovalnico pa družabni in banketni prostor z barvnim televizijskim sprejemnikom.
Trojane, stari Rimljani so jim rekii Atrans, so kraj. ki nudi številne možnosti oddiha in počitka. Ob gostišču je velik parkirni prostor za osebna vozi lit in avtobuse, možni pa so prijetni izleti v bližnjo in daljno okolico — na Zasavsko goro, Čemčeniško planino, ogled nekropole v Šempetru v Savinjski dolini ir v Domžale, ki so močno trgovsko in gostinsko središče.
Dolgoletni tradicionalni — in preizkušeni izrek je:
Na Trojanah borno počili, se nahraniti in odžejali! Naslov: 61222 Trojane, Telefon: 061/73-534 in 061/73-535 (od <3. do ¡4. ure prek. poš(e)
No. BS1
RODNA GRUDA, Magazine Sor Slovenes Abroad. Cankarjeva lill, 6I0t)l Ljubljana, Slovenija-Yugoslavia Tel. 061/23102
Published by Slovenska izseljenska matica, Ljubljana Editors: lože Prešeren (Editor-In-Chief.J and Jagoda Vigele. English translations: Milena Mtiojevič-Shcppard, M. 4. RODNA GRUDA ¡1 published monthly. Numbers $ and 9 are published together as a double issue.
Yearly subscription joe overseas countries is S.— U. S., ¡0.— Canadian or 7..— Australian dollars. Payment cart be made-direct to Our Account. No. S0m-620-010-32002-2!iim at Ljubljanska banka, or by international money order, or by check — payable to »Slovenska izseljenska matica* — in It registered letter.
english.
section
News
The »Unesco« Conference in Belgrade
From September 23rd to October 28th Belgrade was not only the host-city (or the general conference of the United Nations Organization for Education, Science and Culture, but it was also a special kind of meeting-place for many different cultures.
On the first day oi the conference a concert was given by the wel-known Colegiimt musicum. The nest day about one thousand amateurs from Vojvodina appeared in a concert entitled “Vojvodina sings and dances”. Oil September 25th a concert was given by the “Slovenski oktet”, and on (he 26lh by the “Zagrebški solisti”. Ah these concerts were part of the accompanying programme, and they will be followed by visitors fro in other countries, including a folklore group from Ali stri aha, two philhar-monic orchestras from Sofia, a folklore group from Greece, solists from Hungary and Romania, and performers from Finland, Mali, Japan, Cliina, Uruguay, Irak and elsewhere.
Five exhibitions have been prepared at the Sava Centre about science and technology, Islamic arL and about several towns which have been restored and protected with the cooperation of UNESCO,
The »Edvard Kardelj« Prizes
The proposal of the Presidium of the Central Committee of the T.eague of Com mu mists of Yugoslavia for the establishment of the “Edvard Kardelj" prices has been accepted by the Federal Chamber of the Assembly of Yugoslavia.
With Lhe introduction of these prizes, which will be awarded for exceptional achievements in the develop-
ment of socialist self-management in theory and practice, the work of Edvard Kardelj will provide permanent inspiration (or future generations in the straggle for socialist self-management. These high prizes will take a special place among the existing tup awards made by Society. They will be awarded, at an interval of not greater than three years, to individual scientific and other institutions as well as to organizations of associated labour.
Brochure in TitoS Memory
On the occasion of the fifth meeting of the coordinating group of press agencies of the nortaligncd countries, die Nicaraguan news agency New Nicaragua published a brochure in memory of and as a sign of respect towards the late President Tito of Yugoslavia. The brochure contains Tito’s thoughts about the role of the mass media and about (he new information system.
Marine Law Courts to Be in Split
At [Etc conference on marine law the leader of the Yugoslav delegation dr, Anton Vralusa Sent a written request to the chairman of the Group 77 of developing countries, in which he proposed (hat the application concerning Split’s candidature for the head-quarters of the future marine law courts be sent to all member countries o( the Group, This application was made already in 1977, The Yugoslav government considers that tile choice of Split would be acceptable for all countries with respect to Yugoslavia’s geographical position, and also with respeot to her non-alignment and political system and her policy of good neighbours and open borders.
Gift to Yugoslavia
A reception was hcEd by the Yugoslav Ambassador to the U. S. A.,
At Lake Bled
The mountains He behind a cloudy screen;
The lake is beautiful, its waters green.
The ’Tleiittis" and their oars are sad today
Because the sun bus gone, the swans have flown invay.
The air is fresh just like a baker’s bread
And on ¡he mountain's top: A castle you named Hied.
Bled	Yehuda Svoray, Melbourne
28 May 1980	Australia
Budimir Lončar in honour of Elsie Beaumont, the widow of the well-known American painter. Mrs, Beaumont had presented one of the paintings made by her husband to the National Museum in Belgrade as a sign of deep respect towards the late President Tito and Yugoslavia, Ambassador Lončar thanked Mrs, Beaumont warmly for the gift, and in particular for her land words about President Tito,
Durmitor National Park-Part of the Worlds Cultural and Natural Heritage
The area around Mt. Durmitor and Ohrid, together with Lake Oltrid has been entered in the list of the world's cultural and natural monuments by the World Committee lor Cultural and National Heritage which is part of UNESCO- This decision was made recently at the proposal of the Yugoslav government. Similar decisions were also made by the World Committee on Cultural and Natural Monuments with respect to the cultural and natural monuments of a larger number of countries from Africa, Latin America, Asia, Europe and North America,
Recognition for »Splošna plovba« of Piran
Recently the Slovene shipping firm “Sploina plovba” of Piran was presented with a special awrard by the American agency “Metson” for the rapidity and exemplary maintenance of the express route between the Mediterranean and the American Pacific ports. Our strips cover this distance La 22 days.
When the sliip "Kranj” docked at Long Beach, California the President of the Metson agency Rolf Keman told representatives of the American press, that "Splošna plovba” was an exceptional enterprise which had contributed a Jot towards the increase of cargo traffic between the Pacific Coast of the U_ S. A, and the Mediterranean and West Africa countries.
The Ljubljana Wine Fair is Biggest in the World
This year a record number of exhibitors from all parts of the world were attracted to this year’s International Wine Fair in Ljubljana: a total of 510, Before the official opening of the fair
the international jury had lasted 179 Samples of alchoholic drinks and 77 samples of nnn-alchoholic drinks. At the fair it was announced that so many samples of wire are not assembled at any other of the world's wine falrs.
Conference of the World Union for International Law
The conference of the world union for international law was held in Belgrade under the sponsorship of the Yugoslav government- Taking part in the conference were 700 theoreticians and professors of international law from all parts of the world, foreign ministry' advisers and other well-known scientists from this field.
The participants at the conference were greeted by the retiring President of the World Union for International Law, EnriCjuc Syqia and the President of Council of the Union, Lord Wilber-force. The new President of the Union fur the next two yearn, Professor Smilja Avramov, spoke about the significance of this meeting and the increasing reed for cooperation and understanding between countries and of the ever-in creasing efforts to set up on a just basis in a legal way such a legal and economic order in the world that will be to the advantage of all humanity.
183 Inventions Registered in Slovenia last Year
Last year 1B 3 inventions were registered at the Ljubljana Patents Office from all Slovenia, mostly from the fields of electronics and pharmacy, Liglity-eiglit of the registrations were filed by individuals and 95 by basic organizations of associated labour- As in past years most oE the applications for inventions were made by “Iskra.” from the field of electronics, the Jožef Stefan Institute from the field of chemistry and physics, and “Krka” and 'Lek1’ from the field of pharmacy.
Anna
Pracek-
Krasna’s
80thBirth-
day
Q,	zeinlja roüna,
pn (voji grudi spot ml gre kurakl In moj poglcd objemijc Ic in Horn.
(Oh. iny Dative land,
upon yuur soil I stride again!
And my eyes embrace and caress van).
Willi these lines and with many others Anna Pracck-Krasna expressed her joy upon returning to her native country after having lived for several decades abroad. Arma Praiek-Krasna, a poet and writer, has been one of the most prominent cultural workers among American Slovenes for the last half century. This year, on November 30th, she will be celebrating her Sütíi birthday at home, in the Vipava valley where she was burn and where she had longed to return all those years.
What did Anna Krasna tell us about her work and her life?
‘‘In the Autumn of 1917 the last severe battles along the Suca Valley and at Doberdob were being fought and the Italian troops were being pushed back towards the Piava river. It was probably at that time that my fate was decided.. For it was at that time that we lost our parents; first my mother died, and then, two months later, my father. The three surviving children were aged from 9 to 17. My two brothers returned home soon after the war finished, but we had to plan for the future by ourselves, without
Winter in Slovenia —- the hay-rack in snow (photo I. M )
our parents and without any other help, 1 decided to go to America, where some of my friends had gone, as well as a family front our village, who went to join their father, I had a girlfriend in that family, too, who later became my sister-in-law in America, The decision wasn’t easy. 1 didn’t like to leave my younger sister, but 1 was sure I would be able to help her better from America. I didn’t want to stay under Italian rule, as already at the start of the occupation of Primorsko Ihe Italians often used rough treatment. I was most shocked when I saw a teacher from our school in chains lie had been caught by the Italian Carabinieri when teaching the lads some Slovene songs,
1	knew' nobody in America. I had only a far-off relative, who had sent me the necessary immigration papers. It was to him and his family that I arrived at the end of November 1920. A twenty-year-old girl, without parents, without any means of support, and without a profession or trade. And without any knowledge of the language of the country to which fate had brought me. What now? You should get married, my fellow-countrymen advised me, as this was for a long time -the custom when girls came from the “old country’" to America, where there were a lot of young Slovene lads before and after the First World War. T decided quickly: I’m going out to work! I'm going to a school where I can learn the language of the country. Work and school, that doesn’t go together, they told me. But it did go. I got a job in the town and had Lhc opportunity of visit!ng evening school classes. That was in the town of Johnstone in Pennsylvania, About four thousand Slovenes lived in the neighbourhood of Johnstone at Lhal time. Most of them were employed in the coal-mines and in the steelworks, at the blast-furnaces. As a national minority we were well organized in the cultural, social anti economic fields. Wc had fraternal benefit societies, society premises in which we were able to get together, the "Bled*' Choral Society which was established in 1905, tiie Socialist Club of the Yugoslav Socialist Alliance, the Slovene Savings and Lending Society which was incorporated in 1905 and still exists today, as well as a collective shop, a band and a good orchestra. Of course as a new arrival I was soon drawn into the cultural and other activities of my fellow-countrymen living in Johnstown and its vicinity. At the same time I had to get used to the American way of life, which 1 found very interesting. I started writing in Pennsylvania, loo, and it was there
in
that tlie seeds of my later work were sown”.
That is how Anna Praček-Krasna described her first years in America. How varied and fill] her life was then! How full of surprises, disappointments and happiness, too. Formerly we had all been taught and accustomed to a devout religious life both at school anti at home. To become a progressive and treethinking man or woman in a foreign world was not just a big step for an individual, but on the basis of such a step a new group of thinkers grew tip among our American Slovene emigrants. Our Slovene National Support Unit was founded on socialist and free thin king principles, and for litis reason it was attacked by the opposite camp, which predicted its end at any moment. In spite of this SNPJ grew up into the biggest fraternal support organization, which is still strong today and is led by American-bom Slovenes”.
In the early thirties Anna Krasna and her husband moved to New York, where she intensified her writing activités. She first sent her poems, reports and papers to “Mladinski list”, and later on they were often published in almost ail the more important American S-lovcne papers, such as “Prosveta”, “Proletarec”, “Majski glas”, “Ameriški družinski koledar”. Enakopravnost ”, “ N ova doba”, and “ Canka r-jev glasnik”. In 1942 she became the Co-Editor of the paper “Glas naroda” in New York, and in 1949 she helped to set up the Croatian paper "Novi List”, For some time she was assistant editor of “Prosveta”, and in 1954 she bought up the paper “Glas naroda” and published and edited it for 9 years up until !9(S3.
"Glas naroda — of all the Slovene emigrant papers and publications with which I worked during my 52 years in the U. S. A, it will remain the longest in my memory. It was founded by Frank Sachser in 1893, and 1 concluded it in the AuLurnn of 1963, when it fulfilled the seventieth year of its life. My work at this paper was connected with various difficulties, but I kept with it for twenty years. When because of other urgent business I was tillable to get to the office then 1 sent my contributions by post. That was particularly during the years 1944 to 45, when I was employed at the War Office for Information as a translator and announcer for radio programmes in Slovene”,
During the Second World War we American Slovenes did not rest. Anna didn't either. She worked to help her war-engulfed homeland together with Louis Adamič, Zlatko Balokovič. Stojim Pribičevič, and Etbin Kristan. IV
Most Slovenes from the New York area contributed to the SANS fund, and as well as this they collected money for medical equipment and other needs, '¡'he first cargo load was sent off across the Atlantic in January 1945, and the second a few months later. Anna Fračck-Krasna doesn’t like to talk about her contributions, but talks about the gEncrosity of others. She never pushes herself into the foreground. She only gave a more detailed account of her work in her book “Med dvema domovinama” (“Between two homelands”), which was published in 197B. In this book she collected together her literary contributions and articles. She writes about the period between the two wars in a chapter symbolically entiled “Stand up, brothers, your homeland is calling you!”
“During the period when 1 was editing and contributing articles towards the Slovene papers in the
U.	5. A., ” Anna Krasna concludes, “T paid more attention to prose, although I did write and publish the occasional poem. Now, when 1 have returned to my old homeland, 1 am collecting together all that we Slovenes have created in the U. S. A. Part of this data was published in my book “Med dvema domovinama”, and a part will appear in a new book to be published soon, AL the same lime l would like to write a biograpiiical novel from my life in America and about my contacts with American Slovenes”.
Anna Praček-Krasna is still strong and healthy and full of plans, and we’re sure she'll have the strength to fulfill them. That is what we wish her on the occasion of her SOtli birthday and on the publication of her second book.
Joic Prešeren
Alt article at the request uf readers:
Štanjel na Krasu
Before I emigrated to the (J. S. A, I speni my young years ut Blunjd nil Krasu. I would like to read something about the history of ibis village and its preserved cidlural-hislorir monuments,
M, Fortunat, Ohio, IJ.S.A.
Štanjel na Krasu cannot be found anywhere on a list of Slovene towns
and markets. But this settlement has so many characteristics of a town — an outer wall, closely built together houses, ,i marketplace, a castle keep-that one asks oneself why this village didn't grew into a town or at least a market-town.
Maybe it was the fault of particular political, economic and geographical conditions that this picturesque settlement never achieved borough or market rights. According to its hill-top position and the lay-out of its houses in terraces along the road which winds Uphill, Stanjcl is similar to numerous nearby Istrian towns such as Motovun, Groinjan, Buje or Buzet, The links between these settlements go far back into prehistoric times, when fortified camps were established on these rolling fiills, which later grew into Roman settlements. The prehistoric inhabitanys of Stanjcl left important remains belli fid them — a defence embankment and a graveyard, which was discovered in the 19th century.
A reminder of the Romans is given by the inscribed stones which arc built into the walls of individual houses and of tile castle keep. Not much is known today about when this keep, now a preserved min, was built. It is called the “turn”, and from its top there was a strategic viewpoint ovet the whole settlement. Were the giant foundation stones laid in prehistoric times, by the Romans or by the later Slovene inhabitants of Starjel or by the feudal lords of the Middle Ages?
A castle was built during the iMiddle Ages, which slowly replaced the keep on the top of the hill. It is thought that it was built by the Patriarchs of Aquilca (Oglej) or their followers in Starjel. The close connections with Aquilca arc proved by the name of the settlement: Stanjcl. St. Daniel was a very widely spread name used in the region of the Aquilcan Patriarch. At first only the church in Stanjcl was named after St. Daniel. Laler on Lhe name began to be used for Lhc whole settlement.
The medieval castle later underwent several changes. After the year 1500 it passed into the hands of the Haps-hurgs, and then it was occupied, for a Short period, bv the Venetians. During the second half of the 16th Century and up to the end of the 17th ccntry it was owned by the Kobenzli noblemen, who made Several alterations to the building and gave it its present shape.
The nearby St. Daniel’s church used to serve as the castle chapel as well. For this reason the Kohcnzlis rc-ar-ranged and improved its interior ill the 17th Century. The church tower with its interesting, lemon-shaped roof, belongs to that period, too, A relief
carving inside the church shows us what the castle looked like in the 17th Century.
In the inner courtyard a stone Baroque fountain used to stand with the sculptured figures of the so-called Nymph ei, representing the daughters uf the Greek God Zeus. These, sculptures surrounded the staircase connecting the lower courtyard with the upper one. Againl the terraced slope on the southern side of the castle there used to spread a lovely park, which is more or less invisible today, The castle itself, too, together with a part of the village, was severely damaged during the battles between the Germans and the Srečko Kosovel partizan brigade in 1944, so that todaj it is mostly in ruins.
The houses and stable buildings situated on the terraced slopes along the winding road suffered less damage than the castle during the war. With their nice style of building, retailing, in places, the Roman style, also characteristic for the already mentioned castle keep on the top of the hill, their Gothic style house entrances and windows, their typical, ”protruding“ Primorsko kitchens and their roofs covered with stone tiles, (lie Štanjel houses represent some of the loveliest exam pies of rural architecture. Even today the rain-water runs along the heavy stone drains and stone rooE gutters to fill the fountain in the upper part of the settlement.
Tltere are as many small squares as (litre are fountains in Štanjel. The squares were used as meeting-places for the local people, the largest one being that around the church, which could be used for trading purposes as well.
The settlement is surrounded by a wall with towers. In places the wall is well-preserved, and in some places it is hidden by houses leaning against it. Tliis wall was probably built as a defence against raids by the Turks, who attacked Štanjel in 14R1.
Today Štanjel is slowly being reborn out of tilt ruins. Tire Republic's and (he Nova Gorica institute fur the protection of historic monuments have made a comprehensive plan for the protection and revitalization of this important urhanistie and architectural monument. According to this plan Štanjel is to become an important tourist centre with a hotel and other catering fad lilies, shops and sports grounds.
Stitnjcl’s natural beauty, its rich cultural heritage and position near important roads fully justify the above-mentioned large-scale project.
Cene Augustin
The Statute of Ptuj
A LANDMARK IN THE HISTORY OF SLOVENE LAW
Apart front its historic past the Slovene town of Ptuj prides itself on having been the place where one of the most important legal documents in Slovene history originated — the only medieval urban statute which was written on Slovene territory outside the litorral area. It was written in 1376, that is over 600 years ago, Only one original copy lias been preserved, and that copy is kept in the town library in WolfenbiUtei, West Germany, It has not yet been explained in what way the manuscript was brought to Germany. It was rediscovered almost exactly 190 years ago by Janko Bab-nik, a student Of Law, while he was writing the first survey uf Slovene legal history.
The first Ptuj statute is rich in content and represents a unique legal document. It reflects the administrative, judicial and economic system of the town, life at (hat time and the old freedoms of the town. Why was it that Ptuj in particular was given a statute, which, with its 193 articles, was an exceptionally comprehensive legal document in this pari of Europe?
First, of all it must be mentioned that in ihc 14Ih Century Ptuj was an economically powerful (own, but in a fairly exposed position. Another decisive circumstance which urged the writing of the statute had to do with tire unusual nature of the several lords who possessed various kinds of authority over the town. The bo rough lord was the Bishop of Salzburg, whereas the provincial lords were the Hubs-burg counts since Ptuj belonged to (he province of Stajersko which was ruled by the Hapsburgs, and the lords of Ptuj castle, who were the nearest rulers of the citizens of Ptuj, were the members of family of respected Ftuj counts.
As fur as its content is concerned, the first Ftuj statute provides an important insight into life in a medieval town. Thus, for instance, the statute mentions the meeting of all the citizens, which lasted 2 weeks and was help twice a year, and the so-called judicial assembly (“veía”), which represented the remains of tribal judis-
diction. T he “veča" was a true popular tribunal, in which the citizens themselves were able to pass judgment, but in order to exercise this right had to pay a high fee to the official borough judge, The latter was allowed, before his statutory rights were taken away from him by the citizens, .according to Article 193 to pass judgement, “at the castle moat, at the bridge, at the Drava plain, at mills which were tied to the town’s possessions, on all affairs that occur to citizens. Judgement takes place always on St. Peter’s day under die spear.” lit the section of the slaLute which describes “how the citizens of Ptuj behave towards the provincial ruler and the Archbishop of Salzburg" it is written:
“The gentlemen of PtLlj may not start any war with the provincial lord or the neighbours of Ptuj castle . . , The Archbishop of Salzburg may stay at Ptuj Castle whenever he so desires. At that lime the lord of Ptuj must make rooms available to him. He may have a' corn granary if be so desires. The lord of Ptuj may have his usual servants in the twelve courts of the castle which have been given to him. He may, as is the long custom, collect a toll for the castle’s guards, He may not take a toll from the citizens of Ptuj . . ”
There is a lot else of interest in the Ptuj statute from the year 1376, That butchers from the vicinity of Ptuj must not Sell meat or Tuesdays, that bakeTS are to he punished if they don't bake enough bread, and that the Howner of vineyards may not without (lie lord's permission “serve wine at an open gate and give it out of the house in barrels’1'. There was a Jewish court in Ptuj at that time and Jews were not allowed to give pawn money on ecclesiastical valuables, blody clothes, raw thread, unripe com and tailored but unfinished clothes".
One hundred and thirty-seven years after the first Statute of Ptuj, Archbishop I-enart from Hodiše in Koroško confirmed the new Ptuj statute. Tt was the year 1512 when Archbishop Lenart took over Ptuj Castle, the town and feudal lords, and at that time the borough judge, members of the council and all vassals and In habitants from the territory of the provincial court of the Ptuj feudal lords swore him their allegiance,
Then followed the statute of 18R7, which gave Ptuj a special position with respect to "ordinary communes1’. The election of the Mayor of Ptuj could only be confirmed by the iiltistiotts Emperor.
The most recent and stili valid statute of today’s commune of Ptuj dates from 197i>.
through the american jungle
1.	»The Americans arc coming k (he children shouted, and dashed off barefoot along the dusty road towards Grosuplje. Lojzek, who had been winding up a futl bucket of water from the well, let go of the chain so that a hollow banging noise could be heard from the well, and ran off after them. At lunch he had heard that Kovačev France would be returning from America. Five or six years ago he had secretly left his home village, wife and children. He had debts which he was unable to pay, so he had left for America, He written to his wife, that be would be returning as a rich man, that he would repay all his debts and still have some money left over.
2.	and 3. All out of breath, J,ojzek ran up tu the station. A group of people were standing cm the platform. They were in their best clothes. Lojzek couldn’t understand this, as it wasn’t Sunday. He pushed up closer. »You cried when he went. But now he’ll be able to show everybody,.« an older woman was saying to a younger one to whom three children were clinging, »Never mind that, just as long as he's come back,« said the younger woman and stroked the children’s hair, s-A lot of them stay there for ever.«
»He’ll bring dollars,« the older woman carried on, »Uucfe's coming, too«, said Tone, pulling Lojzek’s shirtsleeve.
»What uncle?« joined in Franci, iWhen he was poor, you didn't even want to know him, now you call him Uncle, I’ve heard my father.. .*
»He’s tny mothers’s brother and my uncle,« Tone replied stubbornly.
sDo you think he’ll, hrlng yon anything?« asked Franci threateningly, Franci was the oldest of them all.
Tone, who wanted to make the best of the opportunity to show his mettle, took a deep breath and put up his fists, when the whistle of the train was heard in (he distance.
4. and 5. People had started to shout and wave. Lojzek avoided the crowd and Look up a position right next o the railway-line. A vigorous man grabbed him by the cars and pulled him back: »Look at (he litdic brat! HsTle get run over by the train,«
The train was already very near, All eyes were fixed on the windows, as if competing as to who would see the American first. At one of the windows I-ojzck caught sight of a face with a broad smile, a black hat with a narrow brim and a hright red necktie.
The train come to a halt. TEie woman who was standing behind him rushed towards the carriage door.
»France! France!« she exlaimed and her shouts stifled cries of others who
were pushing forward towards the door. And then the doors opened, slowly. He stood on the high step of the carriage and looked around at (he people gathered in front of him. He was dressed in a dark blue suit with a waistcoat, and out of his waistcoat pocket a gold watch-chain hung. On. his necktie he was wearing a shining tie-pin in the shape of a horseshoe. People got out of his way in a respectful manner.
fi* Only now did Lujzek notice a man unknown to him who was standing behind the first man, and carrying two heavy suitcases, France got down from the (rain, and the stranger followed him like his shadow.
»Fathers arrived,« said France’s wife and edged the children forward in front of her. The two older children kept silent whereas the youngest child started to cry,
»Let’s go,« said France and started on his way towards Blato with wife and children, and the villagers. Before doing so he indicated his fellow-traveller next to him. »He’s Komarjev, from G rahovu, * he said in an apologetic manner.
Lojzek trotted after them and the gold chain hung in front of his eyes.
7,,	ft., and 9. That evening it was a long time before Lojzek could fall asleep, in front of him he saw an open plain, surrounded by rocky mountains A herd of horses were grazing peacefully. If he wanted to reach the rocky mountains and get to the gold he must catch one of the horses and tame it. Like an Indian he started to creep towards the herd. He was afraid that the wind might change its direction, and that the animals might sense his presence. A mare neighed. Lojzek trembled. The handsomest stallion raised his head, with inflated nostrils. They’re going to stampede, Loj-zefc thought. But tEic next moment the
10.	The nest day Lojzek was looking out for the American in the morning. Tone was nowhere to be seen, cither, to tell him what Uncle had brought him. In the evening Father took his hat ant! went out. It was unusual. Ijojzek knew he had gone to the inn, where Kovaiev Franc would be bound to drop in, too. So he disappeared unnoticed after him. Already at a distance a lot of heated voices could be heard from the room at (he inn. Father went in. Lojzek waited a little, and then pushed the door open carefully, He then dashed over to the stove where other children were crowded and hoped that his father wouldn't see him.
herd was grazing peacefully once again. Then he dashed out of his ambush, jumped on the stallion’s back and took a firm hold of his mane. The horse reared up on. its kind legs and shook its head wildly. The herd galloped off into the distance. For some time the rider and the horse fought to gain superiority. The horse was defeated.
Lojzek headed towards the rocks proudly. There the gold was waiting for him. An old settler had drawn a map of how to get to the goldmine on a piece of paper. He had told him that lie would have to fight with the Red Indians, too, who live in (hat territory. It was a long
II.	Seven or eight grown-up men were sitting at the table, Kovacev France was one of them. He bad his hat pushed back on Ills forehead. He had taken off his jacket, and the gold chain and tiepin. shone even more brightly, Lojzc noticed a shining watch on France’s wrist, too,
»Another litre here,« bellowed out France and banged his first on the table so that Lojzek was afraid the watch might get damaged, »T didn’t drink »cvicck«. I drank beer, I certainly lapped it up. But we worked hard, too. I know what you're thinking. If lie’s brought dollars then we could, too. But America's not Kranjska, There you can be trampled down in the crow.
journey, The rider’s head leant against the horse’s mane.
The howling of cayotes broke the silence. The rider sat up in liis saddle, night. A dark form suddenly appeared in front of him. From the feathers he knew il was a Red Indian, The rider looked around him in fright. He was surrounded by a wall of dark figures.
Outside an owl hooted. Lojzek sal up in bed and looked at his sleeping brot-shers, Through a crack in the door he saw a light, and heard his father and mol her talking together. He fell back to sleep,
12,	The men pressed closer to him, and drank and listened in silence. »First T worked in a mine, in Pennsylvania, then I went to Kansas. Tire re J. thought that 1 wasn’t going to survive. Twice we were buried. The second time it happened T swore to myself ihat I was never going to go underground again. I’ll work, but on tiie land, I said to myself. I went first to Virginia. There f Isought a piece of land, well it’s bigger than the biggest farm in Blato. I sold it and earned ten times the original price. I wrote home to my wife, that she should come to America, but she didn’t want to. Ho i came hack. I’ll tell you this much, America’s not for everyone!«
At the tabic Father made a move, and Lojzek jumped down, frightened, from the stove and ran off home.
VTT
página, en español
Entrevista a Amia Pracek!
Oh, tierra mfa, por tu sudo nuevamente camino] Y mi mirada te abraza y acaricia.
Con estos versos, así como con otros muellísimos, expresaba su alegría al volver a su patria después de haber vivido muchos años en el extranjero. Anua Praccfc Krasna, poetisa y publicista, una de las más renombradas intelectuales entre la colectividad eslovena de EEUU en los til timos 50 años. Este año, el 30 de noviembre, cumplirá SO años. Los celebrará en su casa nata! en el valle de Vipava. Lugar por el cual su corazón siempre palpitaba.
Qué nos cuenta sobre su vida y obra la propia Aúna Krasna? »En el otoño del 1917 tenían lugar los últimos combates de la gran batalla junto al río Soca y en Doberdob. Las fuerzas italianas estaban cercadas contra el Fiave. Y fue en ese momento quizás cuando habría de determinarse mi destino. En esa ocasión perdíamos en nuestra familia q nuestros padres. Primero murió mi madre y dos meses más larde mi padre. Los dos hermanos mayores estaban combatiendo, uno de ellos hecho prisionero en Doberdob. En casa quedábamos tres hijos menores, entre 9 y 17 años. Ambos hermanos regresaron a casa después de la guerra, sin embargo los proyectos para el futuro tuvieron que hacerlos solos, sin padres, sin la ayuda de nadie. Yo me decidí por ir a EEUU adonde se dirigían también algunas de ■mis amigas y una de Jas familias de mi pueblo natal la cual iba a lo de su padre. También en esta familia tenía una amiga.,, la cual después en América resulté mi cuñada. La decisión no era nada fácil. Con pesar dejaba a mi hennanita menor, pero estaba segura de poder ayudarles mejor desde América, Bajo Italia no quería quedarme pues ya al principio de la ocupación de Primorska los italianos comenzaron a tratarnos crudamente. Lo que más me acongojó fue al ver Vltl
al macstru de muestra escuela encadenado,.. lo descubrieron los carabineros cuando enseñaba a cantar canciones eslovenas a los jóvenes en la hostería del pueblo.
En Amerita no conocía a nadie. Tenía sólo un pariente lejano quién me había enviado los papeles necesarios para emigrar. A Eines del mes de noviembre del año 1920 llegué a casa de su familia. Después de muchas peripecias, de haber estudiado de noche y trabajado durante eS día, tenía tiempo además para dedicarme al trabajo cultural que se desarrollaba en los clubes de JohastowQ en Pensil Yanta.
Tenía apenas veinte años, sola, sin padres y sin medios económicos .. ,<s Así nos cuenta Anna Krasna sobre sus experiencias y vivencias. Participó en la conducción y redacción de muchas publicaciones Escribió además siempre poesías y artículos. Con el marido se mudan a Nueva York. Ayuda a dirigir varios periódicos, Entre al los el »Glas naroda*, publicación periódica que en octubre del 1963 cumplía 70 anos de labor entre los eslovenos de América del Norte,
»La voz del pueblo (Glas Naro-da) ... es entre todos los periódicos con los cuales he trabajado y dirigido a! que tengo más cerca de mi corazón. Lo fundó Franje Sachser en el 1893 y lo concluí yo en el 1963 cuando cumplía 70 años de vida. A pesar de las dificultades estuve a su lado durante veinte añus. Cuando no podía entregar personal mente los manuscritos los enviaba por correo. Eti especial du catite ia época entre c! 1941 y el 1945 cuando era empleada de la oficina de informaciones de guerra como traductora y locutora para las emisiones radiales en idioma esloveno.a
Durante la segunda guerra mundial también los eslovenos americanos no descansaban. Entre ellos tampoco Alina. Con T.ouis Adamic, Zlatko Balokovic, Stojan PrebiceviC y Etbin Kristati colaboró intensamente en la comisión de ayuda a los comb alien tes en guerra de la madre patria. El fondo SANS funcionaba en N. York. Además de éste había comisiones efe fondos monetarios para la compra de material médico, aparatos, etc. La primera de las naves de ayuda partió hacia Yugoslavia ya en enero del 1945, la siguiente un par de meses más larde. Anna Praíek nunca habla de sí, siempre alaba a los demás es demasiado humilde y siempre queda en sugundo lugar, Con detalle escribió de todo lo pasado recién en su publicación »Entre dos patrias* (Mcd dvema domovinama), libro que salió a la venta. en el añ 1978. En c! mismo hay varios fragmentos de sus libros y cs-
critos. Durante la época de la segunda guerra mundial nos habla en el capítulo intitulado »Hermanos, de pie, [a patria os llama!«
»Durante la época que era redacto-ra, publicista y escritora de los periódicos diarios eslovenos un USA — comenta al final de la entrevista Amia Krasna — me dedicaba en especial a la prosa, si bien de tanto en tanto escribía también poesías. Ahora que he vuelto a mi patria colecciono todo lo que hemos escrito o hecho los eslovenos en USA. Aparte del libre »Entre dos patrias* dentro de pocos días aparecerá otro libro que continuará la labor del primeto. 'Aparte desearía además publicar una novela autobiográfica de mi vida en América y de los contactos con los uslovenus de allá , , .a Anna Praček Se conserva a pesar de sus casi ochenta años todavía sana y fuerte, llena de energía hace planes para el futuro. Estamos seguros que tendrá la fuerza necesaria para realizarlos! Es por ello que además óc los mejores deseos le felicidad le auguramos un feliz cumpleaños éxito pura su segundo libro, fj. Prešeren)
Reconstruyeo el hospital Franja
Este atractivo e interesante lugar. Pasice, es un canon que está situado oersa de Cerkno. I-face poco entró en concurso como candidato a la inscripción de su »Hospital Franja* en el Registro de la UNESCO, Anualmente lo visitan más de 50.UUÜ personas.
Cuando construyeran este hospital nadie pensó en aquellos momentos que un día sería este proclamado monumento nacional. Fue construido por necesidad, es por ello nuestro deseo que quede tal como era. Lástima grande fue su abandono después de la guerra. Es así que más de uno de ¡os visitantes llevó consigo algún objeto de recuerdo. Claro está que se está investigando cómo fueran hurtados. Los expertos en cuidado de la fauna, flora y cultura histórica del .lugar están procurando en estos días de dar al hospital la mejor forma posible, claro está siguiendo los planos originales que los volvieron a ejecutar los ex combatientes heridos y persona! médico que había trabajado en Franja, durante Eos últimos meses del 43 hasta mayo del 1945.