Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 18. januara 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 3. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Ban dr. Marušič v našoj krajini. Lepi sprejel bana. - Razgovor bana z zastopniki lüdstva. - Spomenice. - Razgovor urednika z g. banom. V pondelek i tork je naša krajina bila tak srečna, da se je zadržao v njoj naš novi ban g. dr. Marušič v spremstvi g. pomočnika bana dr. Pirkmajera. Zakaj je prišeo med nas, ne bomo popisüvali s svojimi rečmi, nego ponovimo njegove reči. Taki pri prihodi je g. ban naglaso naime sledeče: „Dva razloga sta me prinesla do toga, da sem prišeo med vas. Prva žela je bila, da spoznam potrebščine i težkoče Prekmurja, naše Slovenske krajine, da stopim v zdrüženje z narodom, ki ga je usoda skozi stoletja ločila od matice, ki je bio ločen od svojih bratov z državnimi mejami i ki ma zavolo toga gotove težkoče, štere trbe odstraniti, da omogočimo sküpno bratsko živlenje. Na drügoj strani je bila moja žela, da predvsem pokažem znake bratske lübezni ne samo v Murskoj Soboti kak kulturnomi i gospodarskomi središči naše Slovenske krajine, nego celomi Prekmurji, da pokažem znake lübezni i simpatije, štere so si pridobili prekmurski prebivalci kak naši najmilejši bratje. Znano mi je, da je bio položaj v Prekmurji takši, da moramo postaviti v Prekmurje najbolše uradnike. Tej uradniki se morajo zavedati, da majo špecijalne dužnosti, da moramo pridobiti Prekmurje ne samo v gospodarskom pogledi, nego tüdi njegva srca. Tej uradniki se morejo zavedati ne samo svojih dužnosti, nego morejo tüdi s celim srcom sodelüvati pri povzdigi Prekmurja. Tolmačiti morejo lübezen i simpatijo, štero goji cela Dravska banovina do našega Prekmurja . . .“ Najprle se je stavo g. ban v M. Soboti. Iz Sobote se je pelao na Goričko. Stavo se je pri Sv. Jürji i v Gor. Petrovcih, nato pa se je povrno v Soboto. Drügo jütro se je odpelao v D. Lendavo. Med potjov ga je velka vnožica stavila v Beltincih. Iz Lendave se je pelao v Ljutomer. Pri toj priliki ga je v Črensovcih pozdravo g. bivši poslanec J. Klekl i velka trüma naroda. Zavolo pomenkanja prostora nemremo na tenci popisati banove poti. Naglasimo samo to, da je bio povsedi sprejeti z navdüšenjom i z lübeznostjov. Navdüšenje i lübezen pa ne valala samo njemi, nego tüdi miloj domovini, visikomi vladarskomi domi i vladi. Narod Slovenske krajine je znova pokazao, da lübi svojo domovino — Jugoslavijo i svojega miloga vladara, Njeg. Vel. krala Aleksandra I. Povsedi so doneli navdüšeni vzkliki: „Živijo Njeg. Vel. kral Aleksander! Živela Jugoslavija! Živijo g. ban! itd. Ravnotak pa je tüdi g. ban povsedi pokazao, da ga je pripelala v našo krajino lübezen. Povsedi je sprejemao zastopnike naroda i je poslühno njihove žele, prošnje i pritožbe. Lüdstvo se je z zavüpanjom obrnolo na njega i njemi je izročalo spomenice o naših potrebaj. Med spomenicami so bile prošnje za znižanje dače, za ohranitev gimnazije, za zidanje nove bolnice v Soboti, za otvoritev železniškoga prometa pri Hodoši, za regulacijo Müre i Ledave itd., za izsüševanj močvar, za postavitev mosta na Müri, za rešitev agrarne reforme itd. G. ban je obečao vso svojo pomoč, rekši, da menše stvari reši kak najprle, vekše pa v telko i te, v kelko i kda bodo dopüščale razmere. Naglaso je, da je naša krajina najmlajše dete naše mile domovine — Jugoslavije, zavolo toga de skrbo za to, da bo v prvoj vrsti ravno ona čütila vsigdar njegovo lübezen. V Dolnjoj Lendavi je urednik Novin proso g. bana za kratek razgovor. G. ban je njegovo prošnjo lü- beznivo poslühno. Urednik njemi je stavo sledeče pitanje: „G. ban, prehodili ste celo Slovensko krajino, spoznali ste zastopnike našega naroda i naše kraje, zato Vas prosim, povejte mi, s kakšimi vtisi zapüščate Slovensko krajino?“ Na pitanje je odgovoro g. ban od reči do reči sledeče: „G. urednik, vtisi, ki sem jih dobo od Slovenske krajine, so odlični. Lüdstvo je jako dobro. Kraji so lepi. Narod je dovzeten za vsestranski napredek.“ Urednik njemi je stavo še naslednje pitanje: „G. ban, kak sodite od nas na podlagi vsega toga, ka se je od nas pisalo?“ G. ban je odgovoro sledeče: „Po pravici Vam povem, da moram svoje mišlenje korigirati (popraviti) i sam izredno zadovolen, da je ne vse tak, kak se je pisalo. Obsojanja vredno je delo raznih prenapetežov. Jaz bom vsigdar vpoštevao razliko, štero je stvarno dejstvo, da smo bili duga stoletja ločeni. Sploh pa vidim, da je ta razlika, od dneva do dneva menša. Urednik je stavo še tretje pitanje: „G. ban, zastopniki lüdstva so Vam predložili vnogo prošenj, pritožb i spomenic. Ka sodite od vseh teh?“ Njegov odgovor se je glasio: „Istina, vnogo prošenj, pritožb i spomenic sem dobo, a povedati Vam moram, da so vse te pritožbe i prošnje stvarne. Iz njih je razvidno, da si žele lüdstvo napredka. Jaz bom vse te stvari vpoštevao. Ka je menših zadev, se bodo taki rešile, za vekše (regulacija Müre, zidanje bolnice, izsüševanje močvar itd.) de pa trbelo več časa, a pomali pridejo vse na red. Slovenska krajina mi je posebno na srci, zato me je prva pot pelala ravno k vam“. Potem se je g. ban zanimao še od nešterne drüge stvari. Iz vsega razgovora je bilo raz- 2 NOVINE 18. januara 1931. vidno, da njemi je Slovenska krajina istinsko na srci i da včini za njo vse, ka de v njegovoj moči. Slovenska krajina je g. bani zahvalna za njegov lübeznivi obisk i ga prosi, da za njene upravičene zadeve ma vsigdar odprto srce. Odgovor ministerskoga predsednika. Naša deputacija je v Ljubljani izročila ministerskomi predsedniki, generali P. Živkoviči spomenico, v šteroj je zahtevala: vpostavitev popolne gimnazije, izsüšitev močvirnih delov Prekmurja, vpostavitev carinarnice v M. Soboti, otvoritev železniške proge pri Hodoši i regulacijo Müre. Na to spomenico je prišeo iz ministerskoga predsedništva sledeči odgovor: „Povodom poseta dravske banovine je bila gospodi predsedniki vlade izročena prošnja, ki se Vam v prigibi dostavla. Da bi predsedništvo ministrskoga sveta moglo napraviti potrebne stopaje pri pristojnih ministraj, izvolite po nalogi predsedništva ministiskoga sveta, vrhovnoga inšpektorata z dne 20. novembra 1931 V. I. br. 8472 pozvati stranko, da postavi za vsako predmetno zadevo posebno prošnjo i jo dostavi z ednim z prvejšov prošnjov sreskomi načelstvi zavolo dalnje odpreme banskoj upravi odnosno predsedništvi ministerskoga sveta vrhovnomi inšpektorati.“ K tomi odgovori pripominjamo, da so posebne prošnje že sestavlene i odposlane. Ka novoga v Belgradi? Novi bani i podbani. Na predlog ministerskoga predsednika je Nj. Vel. krao vpokojo bane savske, moravske i zetske banovine i je na njihova mesta imenüvao nove. Premenjeni so bili tüdi štirje podbani. Odhod zvün. ministra. Dr. V. Marinkovič, minister zvünašnjih zadev je odpotüvao v Ženevo na zasedanje Drüštva Narodov. — Trgovski zakon. Te dni de zgotovleni novi trgovski zakon. Svetovna politika. Volitve v Španiji. Dne 1. marca se bodo v Španiji vršile parlamentarne volitve. Vse kaže, da de volilni boj srdit. Kulturni boj v Litvi. V državici Litva so nastopili za Cerkev žmetni časi. Vlada je začnola boj proti njoj. Z vsov ostročov je nastopila posebno proti dühovščini. Venizelosovo potüvanje. Grški ministerski predsednik je prepotüval vse sosedne države. Njegovo potüvanje je zbüdilo velko zanimanje, ar njemi pripisüjejo velki političen pomen. V vsako kmečko hišo „Naš Dom“! Naš Dom, glasilo naše zavedne kmečke mladine stopa v 23. leto svojega izhajanja. Omenjeno glasilo si je pridobilo telko vnetih prijatelov i naročnikov širom Slovenije, da je v zadostnoj meri doprinešeni dokaz, s kelkim uspehom vrši svoje veliko poslanstvo med slovenskov kat. kmečkov mladinov. Izredno pestro se vrstijo v N. D. prispevki poučne, pa tüdi zabavne vsebine, iz štere zajema naša dobra kmečka mladina telko lepih razvedrili, vzgoji ino izobrazbi namenjenih stvari. Da pa bo mogeo Naš Dom v punoj meri zvršavati med kmečkov mladinov svoje poslanstvo, je potrebno, da se razširi do zadnje kmečke hiše. Izdajateli tak prilüblenoga lista bodo zastavili vse svoje moči, da kem bole ustrežejo želam i potrebam naročnikov pa vernih prijatelov. Da bi dali vsem agitatorom i razširjevalcom Našega Doma kem vekše zadoščenje za njihov požrtvovalni trüd, izdajateli lista razpisüjejo za leto 1931. sledeče nagrade: Edno nagrado po 200 Din.; dve nagradi po 100 Din.; pet nagrad po 50 Din.; petnajst nagrad po 25 Din. i petdeset nagrad v knigaj. Žrebanje se bo vršilo na konci februara ali v začetki marca t.1. Agitatori i agitatorice! Pridobivajte nove naročnike i pošlite njihove naslove na upravo Našega Doma, Maribor Koroška cesta 5. Dečki i dekline, kmečka mladina, iz toplih vrelcov svojega glasila; delaj na vresničenji po Našem Domi oznanüvanja zvišenih načel! V srečo i zadovolstvo tvojo i vsega našega naroda. Kalendar. januar (31 dni) 4. teden. Senje: 20. Beltinci i Sv. Sebeštjan, 25. D. Lendava. Vreme: Sneženo i mrzlo. Murska Sobota — Lepo darilo bana Hiralnici. Ob priliki prihoda g. bana Dr. Drago Marušiča v M. Soboto dne 12. jan. 1931 je drüstvo Meščanski dom v M. Soboti predložilo g. bani nabiralno knigo prispevkov za Hiralnico s prošnjov, da g. ban blagovoli za zidavo Hiralnice v M. Soboti dovoliti kakšo podporo. G. ban je velikodüšno darüvao taki za svojo osebo Din 2000, zvün toga je pa obečao prispevek Banske uprave v zneski Din 80.000, ki se nakaže dne t. IV. 1931 pod pogojom, da se mora do toga časa začnoti zidanje, oziroma izgotoviti fundament Hiralnice. — Drüštvo Meščanski dom se g. bani za te velkodüšni dar iskreno zahvalüje. — Božičnica v Meščanskom domi. Dne 23. decembra 1930 je priredilo drüštvo Meščanski dom v svojih prostorih v Murskoj Soboti najsirmaškejšoj deci božičnico, na šteroj je prejelo 13 siromaški dec (9 dečkecov i 4 deklice) kompletne obleke, zvün toga pa dovica ga. Maršal Din 300 v gotovini. — Častitamo. Naš rojak, dijak g. Janez Nemec si je s trdim bojom v table-tenisi pridobo prvenstvo Dravske banovine. Častitamo njemi i želemo, da bi dosegno še vnogo tak lepih uspehov. — Knigovodski tečaj. V Banfijovoj krčmi se vrši pod vodstvom revizora Zadružne zveze g. Tirša tečaj za knigovodstvo. Tečaj je dobro obiskan. Posojilo. Prekmurska banka (stara gasa) v Murskoj Soboti začne od novoga leta naprej davati posojila na zadolžnice (carta bianka) po jako znižanoj obrestnoj meri. Ta posojila so jako ugodna za kmetovalce i obrtnike, ar njim ne trbe iste vsakoga pol leta, kak menična posojila. 1 Martinišče. Sveti večer v Martinišči je bio preveč zanimiv. Igrali so pevoigro „Jaslice“, ki se posebno dopadnola vsem. Ništerni so se navdüšeno izražali, ka so kaj tak lepoga šče ne vidili. Zgodbo svete noči so nam pastirje i Angeli predočili v petji. Zaistino je bila jako lepa priprava za prihod Gospodnov i lüdje so šli, v najbogšem razpoloženji k polnočnici. — Na SV. Tri Krale nas je pa martiniška, sobočka i okoliška mladina iznenadila z igrov „Noč miru in sprave“ i z burkov „Boljševik“. Obe sta bili jako podučlivi, pa smeha sta tüdi nüdili zadosta. Občinstvo se je zadovolno razišlo, je pohvalilo igralce i si je želelo več takših večerov. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 6 18. januara 1931. NOVINE 3 Našoj mladini. 1. Dečkom. Vse, dragi moj dečko, je na tom ležeče, kakša je tvoja tovarišija. Kakša je tvoja tovarišija, takši boš ti sam! Povej mi, s kem se drüžiš, pravi pregovor i ti povem, što si ti! Dobra tovarišija — dober dečko; slaba tovarišija — malovreden dečko! Drügi del toga stavka je šče bole gotovo istinski kak prvi; ar smo pač k slabomi nagnjeni. V dobroj tovarišiji je šče mogoče, da je što slab. Ve je bio Judež Iškarijot tüdi v dobroj tovarišiji, pa je bio le falot. V slaboj tovarišiji pa nemre nieden biti dober. Zato pa, dečko moj dragi, če ščeš biti dober, mora biti tvoje prvo pravilo: Ne pajdaši se s slabimi! Tüdi z ednim samim ne! Od ednoga gniloga jabuka jih lehko dosta zagnjili. Na tovarišiji je skoro vse ležeče, posebno na dečkovskoj. Zakaj so naši dečki pogostokrat pokvarjeni i sürovi, razbrzdani i pijani? Zakaj gučijo grdo, preklinjajo, ponočüjejo? Zato, ar drügi tak delajo. Doma se neso včili slaboga, v šoli tüdi ne. Odkec pa to znajo; preklinjati, grdo gučati, piti (i tüdi kaditi)? Eden od drügoga se včijo. Starejši dečki izročajo to mlajšim kak staro sveto izročilo. Rod poherba od roda. Zato dečkovskih nerodnosti ne nikdar konec. Iz roda se širi do roda. Odtod skoro vse pohüjšanje, vsa pokvarjenost naših dečkov. Zato še ednok, dečko moj, če ščeš ostati dober, ne išči mi slabe tovarišije! Ogibaj se je od daleč! Drügače ti je nemogoče dober ostati. (Iz knige: „Fantič, le gor vstan!“) 2. Deklinam. Kače so različne, bole i menje giftne. Vam mladim je edna kača posebno nevarna. Pred tov vas trbe posvariti i ograditi, da ne prido do vas. To je kača, ki vse mlade lüdi s posebnov strastjov zalezüje. Ali jo poznaš? Če ne veš, ka mislim, potom ti moram povedati. To je nečista kača. Ta jih največ piči. Ali ne čütiš, da se plazi tüdi okoli tebe? Ali joj ne ideš mogoče preblüzi? Pa ne, da bi te bila že pičila? . . . Ah, dekline slovenske, to je stvar, okoli štere se pri vas vse süče! Boj proti nečistoj kači, — kak toga zmagüješ, na tom je vse ležeče. Od toga je odvisno tvoje bogastvo, tvoja čast, tvoje veselje, tvoja sreča — ali pa nesreča. Nečista kača! Ah, ta ne prizanese popolnoma niednomi človeki, posebno v mladosti ne. Težek je boj ž njov. Nečisto poželenje, to je najobčütlivejša rana na teli človeštva. Človek je nagnjen k vsemi slabomi, a k tomi najbole. Zato jih v tom boji telko spadne, zato je velikokrat mladost omadežüvana, cvetje nedužnosti osipano, pohojeno, poteptano. O, kelko lepoga mladostnoga cvetja vniči ta kača, kelkim deklinam zgrabi nedužnost, vniči veselo mladost i zagifta srečo živlenja! (Iz knige: „Slosko dekle.“) Zahvala. Izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo g. dr. Brandieu-ji za njegovo skrbno zdravlenje, požrtvovalnost i lübezni puno nego, ki jo je izkazao za časa težke bolezni mojemi sini Dušani i ga nam s tem ohrano. ADOLF JUSTIN upravitel ekspoz. O. U. Z. D. v Kamniki. Slovenska krajina. Ka nam pišejo naši širitelje i naročniki? Sedmak Karol iz Banfije, fara Štrigova, nam piše: Z velkim veseljom sem sprejemao redno celo leto Novine i Marijin List. Želem, naj moja hiša ostane vsikdar naročnica dobrih krščanskih Novin i lepoga Marijinoga Lista. Tüdi drügim sem priporočao lepiva lista i dobo sem dva noviva naročnika za oba lista. „Dosta jih je odpovedalo Novine i Marijin List zato, ka je vse falejše, ti listi pa majo isto ceno kak prle.“ Odgovor. Papir ma tisto ceno, kak prle, delavec v štampariji tisto, poštnina je tista kak prle, povejte nam, ki ste pravičnoga srca, moremo znižati cene, kda nam nišče ne zniža? Moremo znižati, kda so naši listi pri tak ma- lom broji naročnikov itak najfalejši? Če bi bilo ešče ednok teliko naročnikov, kak je, bi se cena mogla znižati. S tem, ka što odstopi, ne pomaga za znižanje cene, nego to povekšava. „Drügi pravijo, ka nemajo časa čteti. So pa zmožni, bi lehko plačali. Ve za lumpanje majo dosta časa.“ Odgovor. Skopost nikdar nema časa: če ne bi trbelo mreti, ni za smrt ga ne bi mela. To so betežne düše, štere tak gučijo i delajo. Zvrači jih pa samo potrplivost z božov miloščov. „Pomočnik pri širjenji mi je odpovedao: da nemore sterjati, dosta more okoli hoditi pa ga te ešče kregajo, ka naj Klekl malo čaka. Drügi njemi pa pravijo, ka ma velike dobičke zato se s tem tak sili i zato tak ponüja.“ Odgovor: Stara i istinska reč je: Dobrota je sirota. Samo za boži lon se muči siromak širiteo i v zahvalo špot dobi. Samo ka te špot neskončno bogastvo nosi v sebi. Bog ne pozabi njegovih trüdov, ve je te za njegovo diko prenašao i za zveličanje njegovih ovčic, čeravno so te nezahvalne. — Domači hranilniki. Hranilnice posojilnice v Prekmurji majo na razpolago domače hranilnike. Tak mali kovinski hranilnik si more dobiti vsakši pri domačoj posojilnici, da more začnoti tüdi z malim šparanjom. Indri po Sloveniji so jako v navadi i so jih oddale nešterne posojilnice že telko, da ga ma vsaka hiša. Važno je, da se lüdje, posebno deca, slüžin- čad, mladi dečki i dekline navčijo stalno šparati i spravlati vsaki dinar. Svetüjemo teda, da popitate za takši hranilnik pri domačoj posojilnici. Ta Vam pove tüdi pogoje, pod šterimi ga dobite. Če bi posojilnica ne mela niednoga hranilnika na razpolago, ga taki naroči pri Zadružnoj zvezi v Ljubljani. Naši časi še posebno opominjajo, da moramo hraniti i šparati, navčimo se toga šparanja tüdi v malom. Posebno navčimo na to našo mladino. — Smrt domačina v Ameriki (Argentini). Preminočo leto dec. 11. je vmro v Argentini Žilavec Imre doma iz M. Sobote. Pokojni je meseca oktobra prišeo domo na obisk svoje matere. Zdrav se je vrno nazaj v Argentino i kak je prišeo ta, je na slepiči vmro. Pokopani je 12. dec. Na zadnjo pot ga je sprevodilo 15 naših domačinov. Žalüjejo za njim mati, brat, sestra i njegovi prijatelje. Naj spi slatek sen tam prek morja v Amerikanskoj zemli! — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. — Slüžbo dobi taki na Bledi 6 vrlih deklin za polsko delo i eden hlapec s konji. Plača je mesečno po Din 300. Več se izve pri Borzi dela v Murskoj Soboti. — Grlo si je prerezala. V ednoj vesi v dolnjem deli Slovenske krajine se je pripeto žalosten slučaj. Okoli 70 letna ženska si je prerezala gut. 4 NOVINE 18. januara 1931 Pravijo, da je žalostno delo včinila zavolo žalosti. Domači so bili pozvani na koline. Ona je ostala doma. Kda je bila sama, je zvršila krvavo djanje. Domači so jo našli v krvi. Taki so jo spravili v špitao. — Sv. Jürij. Lepota naše fare je naša nova cerkev, štera je pravo svedočanstvo, da ešče žive prava vera v srcaj naših farnikov. Radi hodimo v to našo lepo cerkev, tüdi naši dečki i dekle, šteri so iz Nemčije prišli, redno hodijo, da popravijo to, ka so mogoče v leti zamüdili. Redno hodijo, ali kak se oponašajo posebno nešterne dekline, štere med celov mešov i med predgov gučijo, se posmehavajo i drüge, šteri bi radi dobro molili s tem motijo. Ešče bole grdo pa je, gda z dečki v cerkvi gučijo. Ka mislijo takše, da je cerkev gostilna? Takše nikak nemrejo dobro opraviti svojih verskih dužnosti. Te so malo bole „napredne fronte“, a takših mi med seov ne nücamo. Razgled po domovini. Zasedanje banskoga sveta. Dne 20. januara se začne prvo zasedanje banskoga sveta naše banovine. Predmed zasedanja de banovinski proračun. Smrt pod vlakom. Pri Drniši v Dalmaciji se je zgodila grozna nesreča. Železniški čuvar je šteo pred vlakom, ki se je bližao, skočiti prek šin. Med šinami se je poškalo i spadno. Prle kak je mogeo stanoti, je privozo vlak i je nesrečnomi človeki odrezao glavo i noge. Iz sveta. Vmrla je sestra angleškoga krala, princezinja Luiza Viktorija. Stara je bila 64 leta. Pokojnica je lübila samoto i se ne rada kazala v sveti. 29.000 pritožb. Delavstvo v Leningradi je v preminočem leti predložilo svojim podjetjom 29.000 pritožb. Živi pokopani. V San Franciski je pod nekšov železniškov galerijov delalo 20 delavcov. Naednok se je v bližini vtrgao plaz, ki je galerijo popunoma zasipao i tak delavce žive pokopao. Prebivalstvo Češkoslovaške. Dne 1. decembra preminočega leta je bilo na Češkoslovaškom lüdsko štetje. Po tom štetji ma država 7 miljon 103.266 prebivalcov. Ponesrečen italjanski polet. Italjanski letalci so se pod vodstvom ministra Balbo z večimi zrakoplovi podali prek morja. Polet se ne popunoma posrečo. Več zrakoplovov se je pokvarilo i zletelo na tla. Pri tom je 5 zrakoplovcov zgübilo živlenje. Poziv katoličanov k miri. Velike katoličanske stranke Europe so izdak na katoličane sküpen poziv, naj Vseširom delajo za mir i Spravo. Komunisti strelajo dühovnike. Iz Moskve poročajo, da sta bila tam streljeniva dva dühovnika, šteriva sta bila obtoženiva, da delata proti bolševiškoj vladi. Močen potres. V okolici Korinta je bio v nedelo močen potres, ki je vničo varaš Korint i poškodüvao več drügi varašov. Človeških žrtev k sreči ne bilo. V 10 letaj prepadnolo 5600 bank. Prvoga i drügoga januara je v Ameriki prepadnolo 12 bank. Lansko leto jih je prepadnolo 740, v zadnjih 10 letaj pa 5600. Železniška nesreča. Med Londonom i Edingurgum je skočo s šin ekspresni vlak. Pri tom so vmrli 4 Potniki, 12 pa jih je žmetno ranjenih. Za smeh. Eden Amerikanec se je v Soboto pripelao na kolodvor. Tü ga je že čakao foringaš. Amerikanec si sede v kočija i foringaš ga pela. Foringaš je pa šteo malo tomi Amerikanci pokazati kakše zidine so v Soboti. Tak se pripelata do bolnice. Foringaš pravi: „To je bolnica to so zidali toga i toga leta v 12 mesecaj je gotova bila“. Amerikanec nato pravi: „To je nikaj!“ Pri nas takšo zidino vu treh dnevaj zgotovijo.“ Zdaj sta se pripelala do Prekmurske banke. Foringáš pravi Amerikanci: „To je edna najvekša banka v Prekmurji. Zidali so jo pred desetimi leti v 8 mesecaj je gotova bila.“ Amerikanec nato pravi: „To je nikaj! Pri nas takšo zidino vu dvema dnevoma gori postavijo“. Foringaš je že čemeren bio. Zdaj sta se pripelala do nove Kardošove hiže. Hlapec samo z čüdüvanjom pravi: „Glejte, glejte, ka je pa to, ve je pa ešče tá zidina včeraj ne bila tü.“ Tak je foringaš Amerikanca doj dobo. Gabrijelčič: Dom i šola v Srbiji. Kda se človek gible v človečoj drüžbi, elegantnoj i priprostoj, čüje preci pikroga od Prekmurcov, Slavov, Srbov, pa poslüša s krvavečim srcom, kak brat brata psüvle na kakšo stopnjo eden drügoga postavla. Deloma je tomi kriv alkohol, deloma politika, ali pa tüdi nevednost. Jaz pa kak slovenski vučitel, ki sem vsikdar gledao svet po srčnoj i verskoj naobrazbi, ne najdem mesta indri, kak v novinaj, da se obdužim srbskomi narodi za dobrote i dosmrtne spomine, ki jih hranim od blagoslovlene srbske zemle. Usoda me je zanesla, da sem bio postavlen za vučitela v Srbiji te, kda je ista najbole krvavela. Ne pa zgübila ponosa i vüpanja v vstajenje. Dne 18. avg. 1917. leta sem se pelao iz Šabca po rodovitnoj Mačvi mimo Lešnice, štere pa nisem vido, ar so jo popunoma zakrili sadovnjaki — po večini same slive. Pa sem se stavo v Ložnici, ki je po velikosti nekak podobna M. Soboti. Mestece z nižjov gimnazijov stoji na robih Cera. Pred tebov gorovje, za tebov sama ravnica. Nekaj lepih stavb: apoteka, hotel Bosna, župnijska cerkev, nižja gimnazija, kavarne i gostilne, to je vse. Le vetrič pihla od Drine, kak bi ti pripovidavao od trplenja prebivalcov v svetovnoj vojni. Žalostni so tüdi oni, ki potüjejo v Koviljačo — najimenitejše zdravilišče v Srbiji, kak da bi znali, da so za betežne düše potrebna drüga zdravila. Našeo sem voznika, ki me je pričaküvao. Vpregeo je sühoga konjička i ga pognao po bregi gori. Kem više — tem lepše! Zahvalen mi bodeš, če tüdi ti le v par rečaj popišem, ka sem vido. Obrni se proti Drini! Bajno se blišči njeni srebrni sij. Praznična je Mačva, praznična Bosna i Srem. Vse je divno, ka je našega — tüdi cerkvice i vesnice. Kda tak gledaš naš mili svet, se ti srce radüje i če tüdi bi bio brezbožen, bi obrno oči k Stvarniki i bi vzdihno kak jaz: Bože! Čuvaj našo zemlico! V začetki mojega potüvanja sem občüdüvao vse, ka sem zagledno — zemlo — redka sela, Jova i Milivoja, štošteč mi je prišeo pred oči, a naskori sem se otrüdo. Bogme, ne šala sedeti na praznih kolaj i drdrati po kamenji — zdaj v breg, zdaj v dolino, da ti pokajo čunte i misliš, da želodec zgübiš. Sela izginejo, nikdi človeka, nikdi živali, tüdi ftiča ne, vse se skrije pred samotov. Le tü pa tam srečaš kakšega ponosnoga Srba z opankami i pojasom pa z mrkim pogledom. Tak se vleče pot, dokeč ne prideš zmantrani na vrh Kostajnika. Gora, polnas antimona! Tü se kopa i vozi v varaš Krupanj, kde je topilnica. Otrüjen sem končno prišeo v varaš, kde se začenja moja vučiteljevanje i z njim moji vtisi. (Dale.) 18 januara 1931. NOVINE 5 Črtomir Cvetkov: Oženo se je . . . V. Minole so tri nedele. Ozavanja so bila pri kraji. Bližala se je nedela za poroko (zdavanje). Zadnje dni pred zdavanjom je bilo pri Cvetkovih dosta dela. Materi i Barici so zato ženske pomagale. Oča je naproso za küharico Uršo i za pozvačina Kovačovoga Petra. Dekle so plele vence i cmere za pozvačina. V četrtek je prišeo mesar i je bujo bika i praščiča. Stari gostilničar je pripelo pet akovni lagev vina. Oča je tüdi pogodo najbolše mužikaše. Štefan si je v Lendavi küpo gvant. Napočila je nedela, den zdavanja. Pri Cvetkovih so bili že zajtra rano vsi na nogaj. Dnes je Štefan ne šeo v štalo, liki se je spravo, postavo pred ogledalo i se je gledao tak da je nazadnje mati že čemerna pravila: „Ve si lepi i se ti ne trbe gledati. Ob devetih je šeo z muzikaši pa z gosti po Miciko. Bila je že pri- pravlena. Šli so iz sela. Ešče ednok so mužikašje zaigrali i drüžbanje zakričali. Za gosti je šlo vnogo radovednežov. Micika je sipala med radovedneže vrtanke. V cerkvi je vse gledalo v nevesto i se rivalo na gater, med njimi tüdi stare ženske. Kmalu so se zvršili vsi obredi svetoga zakona. Potom je nalejao prle mladožencov kuma v kupico vino i je ponüdo plebanoši, ki ga je spio i natočo vsakomi mladoženci. Med mešov sta pristopila obadva k svetomi prečiščavanji. Takoj po končani slüžbi božoj so zapüstili cerkev. Vüni so pričaküvali goste i mladoženca s trojimi koli. Mladoženca sta si vsedla na najbole okinčana kola. Štefan je med potjov metao dečkom-pajdašom cigarete. Prišli so domo. Oča je odpro hižne dveri nastežaj; mati pa je ponüdila snehi pred dverami pint vina z vrtanikom na grli, v znamenje, da bo zadovolna s tem, ka zraste na domačoj zemli. Popoldne je prišlo puno pozvanih i nepozvani gostov. Pa za vse je bilo zadosta prostora, zadosta piti i jesti. Mladoženca sta sedela pri prvom stoli na kükli. Zadi pri peči pa so bili muzikašje i nepozvani gostje. Pogač, gibanic i sladkoga vina je bilo, kelko je što šteo. Vino so pijani gostje razlevali tak, da bi bila to voda. Mati i oča sta bila jako vesela. Oča že stari kramp je plesao pa kričao tak kak drüžban; mati čeravno bleda se je smejala sreči sinovoj. Dugo so se gostili v noč — vüra je že kazala rek polnoči. Starešina se že navolo tak dugo čakati, je razrezao bosman pa ga razdelo gostom. Čas je že bio, da bi šli spat. Gostje so se razhajali. Le nešterni, ki so bili daleč, so ostali pri Cvetkovih. Po par dneh je bilo vse kak prle, le mati je lehko počivala. Štefan i Micika sta živela v zakonskoj sreči dokeč jiva ne lübi Bog pozvao po zaslüženo plačilo. (Konec.) ZA NEDELO. Po Treh Kralaj drüga. Evang. sv. Ján. vu 2. táli. Vu enom vremeni svádba je včinjena v galileànskoj Káni i bila je tam Mati Jezušova. Zváni je pa bio i Jezuš i vučenicke njegovi na svádbo. I gda bi zmenkalo vino, pravi Mati Jezušova njemi: vina nemajo. I veli njej Jezuš: Ka je meni i tebi ženska? ešče je ne prišla vüra moja. Veli Mati njegova slugom: kakoli bode velo vam, včinte. Bilo je pa tam šést kameni veder položeni poleg očiščávanja židovskoga držéče vsako dve, ali tri merice. Právi njim Jezuš: zájmlite zdaj i neste starišini. I nesli so. Gda bi pa koštao starišina vodo na vino obrnjeno i ne je znao odket bi bilo; slugi so pa znali, ki so zajemali vodo: zové záročnika starišina i pravi njemi: vsàki človik oprvim dobro vino dá; i gda se že napojijo, teda ono, štero je lagoješe: ti si pa zadržao dobro vino do eti mao. Ete začétek čüdni del je včino Jezuš v galileánskoj Káni; i pokázao je diko svojo i vervali so v njem vučenicke njegovi. Demonštracije lačnih. Preminočo soboto se je v Sofiji zbralo pred varaškov hišov do 1000 brezposelnih delavcov i sirmakov. Vnožica je prosila krüh, rekši, da jo mantra glad. Lepo čtenje. Vnogi se toži, da so njemi nedelski i svetešnji popoldnevi dugo- časni i da si tüdi po zimskih večeraj včasi ne ve kaj začnoti. Razvedrilo si išče. Starejši idejo navadno v krčmo i zapravlajo peneze, šterih je dnesden itak premalo, mladina pa kakše norosti vganja: po nepotrebnom tlači blato po vesi i zmrzavle. Vse to je drüžinskomi živlenji na škodo. Što šče, da pri hiši ne de nikdar dugi čas, naj skrbi za lepo čtenje. V te namen naši listi: Novine, Marijin List i Kalendar dobro slüžijo. Ar pa se to friško prečte, je potrebno pri hiši drügo čtenje. Vsaka hiša bi si od časa do časa naj küpila kakšo lepo povest. Za nizko ceno se dobijo povesti, štere je izdala Cirilova tiskarna v Maribori. To so med drügim: Zgodba o nevidnem človeku, Živ pokopan, Dom, Dušica, Moj stric moj župnik, Gladiatorji, Smrtna past itd. Zdaj izdavle tiskarna spise slavnoga pisatela Karl Maya. To so spisi, od šterih bole zanimivih si sploh misliti nemremo. Vsakši zvezek košta samo 13 Din. Što si šče te knige naročiti, naj piše na naslov: Cirilova tiskarna, Maribor. Ar smo večinoma siromacje, si edna hiša nemre küpiti dosta knig. V takših slučajih naj vküp stopijo po trije, štirje itd. sosidje i si naj dogučijo, da vsaki naroči edno ali dve knigi. Na te način spravijo vküp preci knig, tak da do za celo leto meli čtenje. Srečna roka najde vsikdar tüdi za nego zdravja. Jestejo, lüdje, šterim se je posrečilo, da ostanejo zdravi skozi celo živlenje. Dosta lüdi pa nüca ze prek 34 let Fellerov pravi blagodišeči „Elsafluid“, za zaščito proti raznim betegom i zna žnjim tüdi drügim lüdem pomagati bolečine olejšati ali beteg zaprečti pri reumatizmi, trganji, v sklepih, živčnih bolečinaj, bolečinaj v hrbti i križi, pri trganji, smicanji, glavoboli i zoboboli, pri slabostaj mišic i pri drügih slabostaj. Napravite tüdi Vi tak, i pomagalo de tüdi Vam! To, za notranjo i zvünanjo nücanje dobro preizküšeno hišno zdravilo i kozmatikum, se dobi v lekarnaj i sorodnih trgovinaj v posküsnih glažkaj po 6 Din. ali velkih glažkaj po 26 Din. Poštni paket z 9 posküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velkima špecijalnima glažkoma 62 Din., več takših paketov vnogo falejše. Naroči se po pošti pri lekarnari EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Centrala 146. Savska Banovina. Rojari naj pošlejo vzorce meda na naslov PAVLIČ LOJZE, profesor Celje, Vila Žuža. Cena 10 Din. Lani pomagao razodati 1200 kil. 3 6 NOVINE 18. januara 1931. Za naše male. Vogrin Štefan, Rakičan: Zima. Zima je k nam prišla, Na belom konji se prinesla je napravila moste prek vode. Sneg že naletava i zemlo zasipava, tak da stopnja vsaka v snegi se pograža. Zdaj mrzli so logovje, snega puni so vrhovje zdaj zavec je sirota, vse ga preganja i poka. Kda zima pá mine spomlád se prismije, vse se razveseli i drevje ozeleni. $ Granfol Cilka, Krog: Zlata ribica. V samotnom logi ovkraj bregov je tekla bistra voda, v šteroj je bivala zlata ribica, ki je mela v želodci zlati klüč. Lüdje so gučali, če što zgrabi to zlato ribico i njoj vzeme zlati klüč, odpre ž njim vse zapreke. Te glas je prišeo do ribičov i ribičje veseli si dogučijo nekšega dneva, da bodo šli nad zlato ribico i bilo je vsem po voli. Na drügo jütro se zarana odpravijo z domi i vzemejo si s sebov mreže. Komaj pridejo k vodi, že spüstijo mreže v vodo i začnejo ribiti. Do poldne so ribili i ne so zgrabili niti edne ribe. Ribijo šče dale do tmične noči i tüdi zdaj ne zgrabijo niti edne ribe. Ribiči so se žalostno vrnoli domo. Drügo jütro so ribiči nadaljüvali svoje delo. Te glas se je dale razširo do ednoga samotnoga brega, na šterom je bila raztrgana hišica. V toj hišici pa sta stanüvala mož i žena. Mož pravi ženi: „Čüj žena, tüdi jaz idem nad to zlato ribico, mogoče pa me zadene sreča.“ Žena odgovori, samo naj ide. Starček pripravi si mrežo i ide. Kda pride do vode, spüsti mrežo v vodo i začne ribiti. Mreža je postanola težka i starček jo z vsov močjov potegne vün. Bila je v njoj zlata ribica. Starček jo veselo vzeme i jo šče nesli domo. V tistom hipi pa je ribica izpregovorila i prosila starca rekoč: „Lübi starček izpüsti me. Izpunim ti vse, ka koli želeš!“ Starček njoj pravi: „Daj mi zlati klüč, šteroga v sebi maš.“ Ribica pa njemi pravi: „Lübi starček, drügo ti vse izpunim, samo toga ne. Če ti jaz dam te klüč, te nebom več zlata ribica, nego bom takša, kak so ove drüge.“ Ar je ribica starca milo prosila, jo je tüdi spüsto vodo. Voda se zapeni i čarni valovje pokrijejo zlato ribico. Starček ves začüdeni se vrne domo i pravi ženi vse ka se je zgodilo. Žena pa, ki je s starčkom grdo ravnala, ga je ošpotala i njemi pravla : „Grdoba grda, ponüjala se ti je sreča i ne si jo šteo sprejeti. Idi nazaj k zlatoj ribici i jo prosi, da naj nama da živeš i lepo hišo.“ (Dale.) VGANKE. Predzadnja številka. Rešitev ne poslao nihče. Zadnja številka. Rešitev: 1. Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj, je spomiva, me pesmi pojo. Prišli so trije modri Krali iz vzhodnih dežel molit bože Dete v Betlehem. 3. V Albaniji. Nove vganke: 1. 1. soglasnik 2. pastirsko orodje 3. soglasnik 4. iz ognja 5. moško ime 6. domača žival 7. kraj njive 8. kraljevo znamenje 9. obrtnik 10. riba 11. del posode 12. obrtnik Kaj dobiš po sredini dol? 2. Anton Bimšes Lipovci Što je te mož? 3. Dr. Ivo Tojces Od kod je te gospod? Vse tri poslao Horvat Jožef iz Črensovec. Za smeh. Eden kmet je prišeo k svojemi prijateli. Stopi v hišo i najde njegovo hčer. Kmet pita hčer: „Kde so pa vért?“ Hči se zdere: „Kakši vért?“ Kmet pravi: „Kde so pa te gospodár“? Hči se zderé: „Kakši gospodár?“ Kmet nato: „No, no, kde so pa te gospod?“ Hči odgovori: „Na hiši si iz starih žaklov novo srakico šivlejo za svetek!“ Lump pride v krčmo i kelnara pita: „Kde so pa te krčmár?“ Kelnar odgovori: „V hlevi so i drážijo praščiča, ár mi ščemo divjega praščiča klati!“ Plevanoš pitajo Liziko: „No kelko razločka je zdaj, ka si oženjena?“ Lizika odgovori: „Ščista je vseedno!“ Prle sam do polnoči čákala da je moj Poldi odišo, zdaj pa morem do polnoči čakati ka domo pride. Števek: „Zakaj si pa ti zapreti?“ Vanči: „Zavolo nagle vožnje. Zakaj si pa ti?“ Števek: „Jaz pa zato da sam pomali vozo.“ Vanči: „Kak je pa te to?“ Števek: „Policaj me je zgrabo da sam vkradno biciklin.“ 20 miljon brezposelnih. Eden nemški list poroča, da je na sveti do 20 miljon lüdi brez dela. Najvekša brezposelnost vlada v Nemčiji Angliji v ameriških Zedinjenih državaj. Pošta upravništva. Kerec Štefan. Prosečkaves. Peneze sprejeli. Račun se etak more popraviti. Kerec Janoš je več plačao 10 Din. Rüžič Karol pa 7 Din. To njima vračunaj pri novoj naročnini, ka teliko menje plačata tebi ti pa upravi 17 Din. menje. Doma plačano so zdaj vračunali. Duga pa maš samo 106∙50 Din. Ovo si plačao febr. 1. lani. Hvala za pozdrave. I od nas je naj sprejme cela tvoja hiša. Za misijonara pa molimo, tam so zdaj časi iz prve dobe krščanstva. Najlepši za misijonara. Kodila Jožef. Ivanovci. Naročnina prišla. M. Jankovič. Zemun. Prošeno bo. Drobec Imre, Bodonci. Na staro nemaš duga. Kda si ček dobo, ešče penez ne esi prišo. Bežan Jožef. G. Lendava. Kda smo dobili peneze za kalendar, smo ga včasi dali poslati. Zdaj smo ga ešče ednok naročili v tiskarni. Marijin List i ček ž njim dobite. Polak J. Krajna. Vašo pritožbo pošle zadruga na pristojno mesto. Čontala Franc. Pertoča 61. Tisto delo je ešče daleč. Kühar Mihal. Trdkova 155. Mi smo vam kalendar v Nemčijo poslali. Da ste ga ne dobili, kak pišete, smo naznanili v tiskarno, naj vam pošle ednoga ešče na dom brezplačno. Gomboc Jožef. Tešanovci. Na lani vse plačano. Naj bo, ka prosite. Kozar Jürij. Martinje. Tista sirota dobi kak lani. Vsem, Ki so naročili naše liste i dobili položnice, sporočamo, ka če ne pošlejo en del naročnine njim liste stavimo. Naj nišče ne žele ka bi na porgo pošilali i mesto njega plačüvali tiskarno i papir i poštnino. Plačati se pa more pri vsakoj pošiljatvi proti. Zadosta če čakamo pri dvema številkoma, naprej ne moremo, ar nemamo občem. Gomboc Kalmana žena, Boreča. Naročnino za moža sprejeli. Na pol- 18. januara 1931. NOVINE 7 leta plačano. Zelko Števan, Gorica. Dali smo vam glas po mlajtinskom človeki, ste ga dobili? F. Kranjec, Bled. Redno smo vse pošilali, samo vi neste upravi javili spremembe naslova, zato so prišle nazaj Novine. Kalendara poslali. Cifer Jožef, Martjanci. Ne jo sila nazaj poslati. Naslov spremenili. Serec Jula, M. Črnci. Na lani mate ešče 550 Din duga na naročnini. Ar se tožite, ka vam neščejo plačati, stavimo vse liste za Črnce. Ki je šče meti, naj si v tiskarno hodi po nje. Vi nam pa izročite dužnike imen ma, ki neščejo naročeno plačati. Za gospodinje. Zalevanje korin po zimi. V mrzlih dneváj ne dobro zalevati korine z vodov, štero smo ravno prinesli od stüdenca ali iz vodovoda. Vodo moramo prvle malo segreti, da je mlačna; zalevamo samo, kda je zemla v istini süha. Krmlenje kokoši po zimi. Po leti, kda se kokoši pasejo vüni po dvorišči i po ogradi, ne trbe, da jih preveč hranimo; zadostüje, da njim damo zrnje samo večer. Inači je po zimi, kda si hrano nindri nemrejo najti. Teda jih krmimo po trikrat na den. Dvakrat njim dnevno dajmo zrnje i ednok mehko hrano. Med zrnjom je najbolši ječmen, za njim prideta pšenica i oves. Zrnje ne mešajmo vküp, dajmo njim samo edne vrste vsakikrat, pač pa spreminjajmo, tak da ednok ječmen, drügič pšenico itd. Mehkoj hrani dodajmo vsikdar malo ječmenovih otrobi. Najbolša mehka hrana je kühani krumpiš (malo osoljen), tüdi krüh je jako dober; namoči mo ga v mlačnoj vodi ali tüdi v mleki. Ta hrana more biti mlečna. Dokeč je samo mogoče, davajmo kokošam opoldne tüdi zelenjavo. Saje — gnoj za ograd. Vsaka pametna gospodinja bi morala zbirati i posipati ž njim gredice, kde je zasajena zelenjava ali korine. Trüd, ki je zvezani s tem, se gotovo obilno poplača, ar bodo rasle korine i trava lepše. Saje ne samo pospešüjejo raščo rastlinam, nego tüdi preganjajo žüželke. Znano je, kak dobro delüjejo saje na rast lüka, pa tüdi jagode rastejo bolše, če se prek zime posiplejo s sajami. Gospodarstvo Kmetijski tečaji. Vsikdar bole se naglaša, da je kmečki narod steber državnoga živlenja. Zavolo toga se oblast trüdi, da kmečki stan pripela do kem vekšega blagostanja. Ta njena briga se kaže poleg vnogih drügih prizadevanj tüdi v prirejüvanji kmetijskih tečajov. Te teden sta se začnola dva šest tedenskiva kmetijska tečaja. Eden se vrši v Turnišči i Nedelici za občine: Turnišče, Lipa, Gomilice, Nedelica, Brezovica, Radmožanci i Renkovci. Drügi pa se vrši v Gornjoj Lendavi i to za vse okoliške občine. Na kmetijskih tečajih se predava od vseh zadev, ki so za kmečkoga gospodara dnesden jako važne. Takši tečaji kažejo kmečkomi človeki pot, ki vodi do zbolšanja kmečkih razmer. Dnesden se more kmečki človek včiti. Razmere so takše, da ne zadosta, če včini gospodar to, ka so delali dedeki pred 50 ali 100 leti, nego more gledati na to, da zemlo kem bole pametno izhasnüje. Za to njemi davlejo smer tečaji. Tečaja, štera sta se začnola priporočamo vsem, ki so v tistom okoliši. Nieden gospodar naj ne misli, da kmetijski tečaj njemi ne potreben. Što je takšega mišlenja, je svoj najvekši neprijateo. Cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2∙90, pengő Din 9.80, marka Din 13∙37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2∙20. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 120, oves Din. 165, kukorca Din. 120, krumpli Din. 40, ajdina Din. 110, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din 180, mešani Din. 120, Nikaj ne zamüdite če ne küpite vüre prehitro, nego če prle preglednete velki ilustrirani letni cenik fabrične hiše vür Suttner. Dobite ga popolnoma k šenki i v njem najdete najvekšo izbiro istinsko zaneslivih büdilk i stenskih vür, zlatnine i srebrine vsake vrste, vse takrekoč po originalnih fabriških cenaj. Že za 49 Din dobite pravo Anker büdilko št. 125. poniklano 16 cm. visiko. Prava švicarska Anker—Remont. žepna vüra že od 44 Din. naprej, vüre-zapest- nice od 98 Din. naprej. Nikša rizika! Ka ne odgovarja se zameni, ali pa povrnejo penezi! Zahtevajte brezplačni letni cenik od tt. H. SUTTNER LJUBLJANA št. 945. Hramba k odaji. K odaji je lepa, velika hramba pokojnoga Tomec Jürja v Beltincih, kde je zdaj g. Rešeka trgovina i trafika. S hrambov vred je k odaji tüdi vse ka je na dvorišči, kak pekarija i zadnja hramba do Črnca. Küpci naj se javijo pri dovici pokojnoga, g. Tomec Ani v Črensovcih št- 7. 2 Kovačkoga vajenca sprejme ŠEBJAN MIHAEL, kovač Stara vulica poleg lesenoga türma M. Sobota. Išče se dober, oženjen mlinar na mürski mlin. Naslov se zve v Prekmurskoj tiskarni M. Sobota. K odaji je v Gornjem Lakoši, h. št. 109. hiša i poleg nje njiva s travnikom, v izmeri dva vogrskiva plüga. Küpci naj se zglasijo pri DAVID JOŽEFI Gornji Lakoš Št. 120. Po ceni na odajo, velki omar za perilo, dinamo svetilka za biciklin ino dva dugiva malonošeniva zimskiva kaputa. Opita se pri BASLE, Benkova 6. M. Sobota. Prava metoda da ostanete vsikdar mladi, lepi i friški je redna nega kože i vlas, s pomočjov medicinsko neoporečnih sredstev, kak so to že prek 34 let sprobani Fellerovi Elza proizvodi: Fellerova kavkaška pomada za zaščito lica i kože „Elza“ krema, odstranjüje s kože nadležne nedostatke i jo stalno ohrani gladko, čisto i mlado. Vsikdar je zanesliva proti gübam, spüščajom, mozolom, sunčnim pegam itd. Lonček 12 Din. Fellerova Elza pomada za rast vlasi, zaprečüje prhljaj, izpadanje vlasi i prerano serost, pospešüje rast vlasi i zdržava vlase vsikdar volne i mehke Lonček 12 Din. S poštov 2 lončka edne ali po 1 lonček od vsake Elza pomade 40 Din. če se pošlejo penezi naprej, brez vseh dalnih stroškov, inači pa s povzetjom 50 Din. Fellerove Elsa žajfe lepote i zdravja (lilijina mlečna žajfa, lilijina kreme žajfa, glicerinova, boraksova i katranova žajfa i žajfa za britje) 5 falatov vpolübnoj izbiri 52 Din., če se penezi naprej pošlejo inači s povzetjom 62D. Način nege s Fellerovimi Elza proizvodi je dozdaj šče vsakomi hasno. Napravite tüdi Vi tam i pomagalo de tüdi Vak! Že pri prvom posküsi se ne bodete žalostili! Naročite pri apotekari: EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Centrala_146. Savska Banovina, 8 NOVINE 18. januara 1931. Mlinarje pozor! Na odajo je 6 falatov vsakovrstnih cilindrov, 3 valeki i več drügih predmetov. Cena je ugodna. Kröll, Segovci Apače. 2 Naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem preselo svojo trgovino nasproti od zdajšnje, v šteroj je bio negda trg. Spigler. Zednim naznanjam, da menjavam prima tikveni olij za lüščeno i nelüščeno seme. Fran Rešek trgovec BELTINCI. 3 Pozor! 13 plügov sküpnoga grünta se po jako niskoj ceni i po ugodnom odplačili vsaki den oda. Zglasiti se trbe pri g. CIMERMANI na RASKRIŽI. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo sa Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE 6 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC.