S" 04/201 42 41
vsak petek izide
TV
OKNO
NIŽJE OBRESTNE MERE
Gorenjska y Banka
Banka posluhom
za dolgoročne potrošniške in stanovanjske krediti
?fto^liISSN 0352 - 6666 - št. 83 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 21. oktobra 2003
Stečaj bo dolg in zapleten
Na prvem naroku za preizkus terjatev v stečaju Meblesa IMS je bil priznan le manjši del terjatev. Olajšanje za kupce hiš in varovanih stanovanj v Zbiljskem gaju.
Foto: Qorazd Kavčič
I. j u hl j a na - Prvi narok za preizkus terjatev v stečaju podjetja Mebles IMS in povezanih podjetij, ki so "zavozila" medvoško naselje hiš in varovanih stanovanj Zbiljski gaj, je pokazal, da bo stečajni postopek verjetno dolg in zapleten. Stečajna upraviteljica je namreč od skupaj 25,7 milijarde tolarjev terjatev, kolikor jih je do roka predložilo 339 upnikov, priznala samo 4,6 milijarde, večji del je prerekala, druge pa odložila. Stečajni upniki bodo morali prerekane terjatve zahtevati s tožbami, medtem ko se bo o znesku 6,4 milijarde tolarjev odločalo pO tem, ko bo urejeno stanje v zemljiški knjigi, kamor se je nekaterim kupcem nepremičnin v Zbiljskem gaju uspelo vpisati še pred stečajem investitorja, nekaterim pa tudi šele v času trajanja stečajnega postopka. Ključno vprašanje, v kolikšni meri bodo poplačani upniki, za zdaj še nima dokončnega odgovora. Kupci nedograjenih stanovanj
so zvečine rešeni, saj je največja hipotekama upnica Abanka Vipa namesto uveljavitve svoje ločitvene terjatve sklenila pogodbo s podjetjem Gradiš Inženiring, ki bo končalo še nedograjene objekte in na še nezazidanih stavbnih zemljiščih zgradilo še nekaj novih. Kupci bodo z novim investitorjem sklenili anekse k pogodbam in na ta način obvarovali svojo lastnino,
medtem ko se bo Gradiš Inženiring poplačal iz dobička, ustvarjenega z gradnjo dodatnih objektov. Stečajna masa propadlega Meblesa IMS po prvih izvedenskih ocenah zadošča le za manjše poplačilo terjatev, saj je premoženje, ki bo predstavljalo stečajno maso (objekti in zemljišča), vredno 864 milijonov tolarjev.
Matjaž Gregorič
Mercator odkupuje delnice Živil
Ljubljana - Uprava Poslovnega sistema Mercator je v soboto objavila ponudbo za odkup preostalih delnic trgovinske družbe Živila Kranj. Kot je znano, je Mercator konec septembra kupil večinski - 55,75-odstotni delež Živil, sedanja ponudba za odkup pa se nanaša na preostalih 141.589 delnic z nominalno vrednostjo 10.000 tolarjev, pri čemer je ponudbena cena 18.000 tolarjev za delnico, izplačljivo v gotovini. Če bo Mercatorju uspelo odkupiti vse delnice, bo za to, poleg že doslej izplačane kupnine za večinski delež v višini 3,2 milijarde tolarjev, plačal še 2,5 milijarde tolarjev. Pogoj za odkup je soglasje Urada za varstvo konkurence za prevzem Živil. Veljavnost ponudbe je 28 dni, torej do vključno 15. novembra, delnice pa v imenu Mercatorja odkupuje borzno posredniška hiša Publikum Ljubljana. Š.Ž.
0 avgusta 1973 so na^lan!!v Kranju odprli dom NSljllOlj   VCSCll   Ljlil)lj SUČ SJU
30- avgusta 1973 so na Planini v Kranju odprli dom uPokojencev s 122 posteljami v 109 sobah. 30. obletnico
so praznovali v četrtek popoldne. Kraiy - Direktor doma Martin Habjan je v slavnostnem govoru ed drugim dejal, da je bil dom za tiste čase zelo sodobno zas-•   an' tr| desetletja stare ideje pa so aktualne še danes; dom kot in GRra   del okolja, kuhinja tudi za nestanovalce, služba za nego tebS"10* na donlu, začasno in dnevno varstvo starejših. Večino ldeJ je dom uresničil v zadnjih letih, ena od poglavitnih - da Bo]3816 V '°^am' center vseh starejših Hudi - pa je še pred njim. °J kot v preteklost, na katero so kajpak ponosni, so zaposleni v lu Zazrti v prihodnost. Načrtujejo gradnjo polkrožnega prizidka h
Na krosu občinskih reprezentanc v Železnikih je sodelovalo več kot šeststo tekačev in tekačic, ekipne zmage pa so se veseli Ljubljančani - Domačini so se izkazali kot dobri gostitelji.
don
kuhinji,
wl jo narekuje povečan razvoz hrane na domove, večna-
menske dvorane, dietne menze za starejše okoličane, ureditev prostorov za negovalke iz pomoči na domu, za svetovalno službo, delovno ln fizioterapijo, kapelo, obnovo še preostalih 28 enoposteljnih sob, zelo pomembna in finančno zahtevna naloga pa bo tudi povečanje domskih postelj. Medtem ko dom včasih ni bil polno zaseden, je treba zdaj za sprejem čakati kar dve leti in več. V mislih imajo širitev na Uličnih lokacijah, denimo, v Stražišču, Naklem, Šenčurju, Cerkljah, na Zlatem polju, Primskovem, kjer bi s sodelovanjem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter občin obnovili ah na novo gradili dislocirane enote z največ dvajsetimi, tridesetimi posteljami.
Železniki - Kros občinskih reprezentanc, ki je pred leti potekal pod naslovom Kros Dela, so letos prvič pripravili člani Atletskega društva Železniki, ki so minulo soboto gostili več kot šeststo atletov in atletinj iz vseh koncev Slovenije. "Glede na to, da smo prvič pripraviti tako veliko tekmovanje, smo sedaj zelo zadovoljni. Tekma je potekala po programu, brez zapletov in kar nekaj vodij ekip mi je že čestitalo za izvedbo tekmovanja. Upam, da jim je bilo tako všeč, da se bodo še radi vračali v Železnike," je bil po tekmi zadovoljen direktor tekmovanja in predsednik Atletskega društva Železniki Brane Čenčič, ki
ekipo, ki je dosegla nekaj lepih posamičnih uvrstitev, težko pa je biti vsako leto prav pri vrhu," je dodal Brane Čenčič.
Glavni sponzorje bilo domače podjetje Domel, pa tudi domačini, na čelu z županom Mihom Prevcem, so bili veseli, da so gostili tako veliko tekmovanje. Najbolj veseli pa so bili ob koncu tekmovalci in tekmovalke i/. Ljubljane, ki so za zmago dobili največji pokal.
Vilma Stanovnik
ga je razveselilo tudi četrto mesto domače ekipe. "Čeprav smo na tem tekmovanju že sla
vili in imamo v zadnjih letih kar dosti lepih rezultatov, nisem razočaran. Imeli smo popolno
Nomine R dolguje dobro milijardo
Na pragu lanskega poletja so utapljajoče jeseniško podjetje Nomine R, v katerem so izdelovali plastične lončke, zapustili zadnji delavci.
vse dokumentacije in opraviti inventure, zato tudi ocene celotnega premoženja še nima. Torej še ni znano, koliko upnikov lahko pričakuje poplačilo. Redni, med katerimi so tudi nekdanji zaposleni.
Pohvalili župan j^rahZnovaniu so strokovno in prijazno delo doma 2a delo Davor Don u ?°gataJ' državni podsekretar v ministrstvu socialnih zavodov Si" Predsednik upravnega odbora skupnosti nos»i stanovalcev M7?'je B°ris KoP»vnikar in predsednik skup-^anekenke in man u StromaJer. Za prijetno vzdušje so poskrbele Pevka Natalija Verhm 'Z kranJskega društva upokojencev ter £Porn* in ofiled r,,?' 0b,sk°valcem so ponudili tudi jubilejni Krek. fc a "»»tave klekljanih čipk stanovalke Frančiške
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Kranj - Na predlog upnika, ljubljanskega podjetja Resinex, je okrožno sodišče v Kranju 17. julija letos začelo stečajni postopek za jeseniško podjetje Nomine R. V petek je bil na sodišču prvi narok za preskus terjatev. Upniki, med katerimi sta ljubljanska NLB in mariborska Nova KBM, številna slovenska pa tudi nekatera tuja podjetja in nekdanji zaposleni so prijavili skupaj 69 terjatev, vrednih dobro milijardo tolarjev. Stečajni upravitelj Grega Erman jih je 598,5 milijona tolarjev že priznal, prerekal je terjatev kranjskega Gradbinca v znesku 15,7 milijona tolarjev, o preostalih pa se bo, kot je dejal, izjasnjeval na naslednjih narokih. Drugi bo 5. decembra. Grega Erman je namreč na petkovem naroku pojasnil, da zaradi pritožbe stečajnega dolžnika na uveden stečaj, ki jo je višje sodišče zavrnilo, še ni uspel pridobiti
•o
-nO -.O
fr\j Uf\ i Ki !0 ■N.
■!>
o
O O O
« e*
po vsej verjetnosti ne bodo poplačani.
V stečajni masi je poslovni objekt podjetja Nomine R na C. železarjev na Jesenicah, oprema, zaloge in terjatev. Premoženje je obremenjeno z različnimi pravicami, večina se jih nanaša na nepremičnine, nekaj pa tudi na opremo. Grega Erman je še napovedal, da bo stečajnemu senatu predlagal sklenitev nove najemne pogodbe za objekt Nomine R v stečaju, saj sedanja najemnica, družba ETR, ki jo vodi Mira Rihtaršič, v njem ne posluje in ne plačuje nobenih stroškov, kar je tehten razlog za odpoved najemne pogodbe.
Helena Jelovčan
9770352666018
Hitrejše reševanje delovnih sporov
Vlada je sprejela nov predlog zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki bo zagotovil učinkovitejše sodno varstvo v teh sporih.
Ljubljana - Minister za pravosodje Ivo Bizjak in državni sekretar Hinko Jenull sta pretekli teden po seji vlade predstavila predlog zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Vlada je predlog sprejela, z njim pa se pristojnosti delovnih in socialnih sodišč in postopki za delovne in socialne spore usklajujejo z novim zakonom o delovnih razmerjih, z zakonom
o javnih uslužbencih in spremenjenimi predpisi s področja socialne varnosti. Minister in državni sekretar sta povedala, da bo novi zakon zagotovil hitrejše in učinkovitejše sodno varstvo v delovnih in socialnih sporih. Podatki kažejo, da delovna in socialna sodišča obvladujejo tekoči pripad zadev in postopno odpravljajo zaostanke iz prejšnjih let, vendar je za še
Spodbuda namesto socialne pomoči
Ljubljana - Zakon o socialnem varstvu bo doživel nekaj sprememb, so ta teden povedali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Uvedel bo socialno inšpekcijo, ki z večjimi pooblastili nadgrajuje sedanji socialni nadzor nad vse večjim številom institucij s področja socialnega varstva. Na novo ureja tudi postopek podelitve koncesij, ki jih bodo poslej lahko dodeljevali tudi za določen čas in s tem na področju socialnega varstva zagotovili konkurenco. Prinaša tudi novo pravico: družinskega pomočnika odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju in težko gibalno prizadetim ljudem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih potrebah. Pomočnik bo lahko takim ljudem nadomestil institucionalno varstvo.
Novost pa se obeta tudi na področju zaposlovanja. Zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih naj bi namreč spodbujali s subvencijami, za kar bodo sredstva deloma črpali tudi iz virov za denarne socialne pomoči. Potem ko brezposelnim na zavodu za zaposlovanje preneha pravica do denarnega nadomestila, prejmejo socialno pomoč. Prejemnikov teh pa je vse več: od leta 2001, ko je zakon na novo uredil socialne pomoči, je število prejemnikov s 35 tisoč zraslo na 52 tisoč. Kot kažejo podatki prejšnjega leta, seje tretjina teh resda zaposlila, vendar pretežno mlajši, medtem ko precejšnje število starejših in manj izobraženih naprej ostaja dolgotrajno brezposelnih. Z novim ukrepom bi lahko število teh razpolovili. D.Ž.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Spoštovane naročnice in naročniki
Leto 2003 je stopilo v zadnje trimesečje. Te dni smo vam poslali položnice za trimesečno naročnino. Številni ste se že odločili za mesečno in položnice dobivate vsak mesec.
Oktobra bo izšlo pet petkovih in štiri torkove številke, kar skupaj znaša 2.170 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike -redne plačnike, 1.736 tolarjev. Ker bomo v petek, 31. oktobra, praznovali dan reformacije, bo zadnja oktobrska številka izšla že v četrtek, 30. oktobra.
Novembra bodo izšle štiri torkove in štiri petkove številke, kar skupaj znaša 1.880 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike -redne plačnike, 1.504 tolarje.
Decembra bo izšlo pet petkovih in tri torkove številke, kar skupaj znaša 1.990 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike -redne plačnike, 1.592 tolarjev. V tednu pred božičnimi prazniki in v tednu pred novoletnimi prazniki bo izšla le po ena številka, obakrat petkova, da ji bomo priložili TV okno.
Naročnina za letošnje zadnje trimesečje torej znaša 6.040 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike - redne plačnike, 4.832 tolarjev.
> "Sja
•K'.
Položnico seveda lahko plačate tudi na naši blagajni na Zoisovi 1 v Kranju (nasproti sodišča, ob Sparu in Hervisu), ki smo jo letos preselili v lepši, prijaznejši prostor. Male oglase in plačila sprejema Jana, za naročnike skrbi Gordana, ki jo lahko pokličete po telefonu 04/201-42-41. Pri plačilu na naši blagajni seveda prihranite nekaj tolarjev, saj vam ne zaračunavamo provizije.
Druga novost so položnice, ki nam jih poslej pripravljajo v poštnem središču, zato se ne boste več jezili zaradi lepila, ki je bilo včasih preveč razmazano.
Od zadnje naročniške akcije nam je ostalo še nekaj paličnih mešal-nikov in ožemalnikov za limone. Poklonimo ga vsakemu novemu naročniku. Poklonili ga bomo tudi vam, če boste vsaj za eno leto na Gorenjski glas naročili svojega sorodnika, soseda, prijatelja. Poskusite, ne bo jih težko prepričati, saj je Gorenjski glas zanimiv časopis, ki prinaša novice iz domačih krajev. Povejte jim, da časopisu vsak petek priložimo televizijo prilogo TV okno, vsak zadnji torek v mesecu revijo Moja Gorenjska in ob koncu leta poklonimo letopis Gorenjska, ki bo tudi letos v celoti v barvah. Marija Volčjak
hitrejše reševanje zadev potreben nov zakon. Nov zakon bo prinesel nekatere novosti. Stvarna pristojnost v individualnih delovnih sporih se bo razširila na vse odškodninske spore iz delovnega razmerja, tudi za poškodbe pri delu in na poklicne bolezni. Po novem zakonu bo predmet kolektivnih sporov tudi presoja skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami.
Organizacija in razporeditev delovnih in socialnih sodišč na prvi in drugi stopnji se ne bosta
bistveno spremenili. Štiri sodišča prve stopnje ostajajo v Ljubljani, v Mariboru, v Celju in Kopru. Višje delovno in socialno sodišče bo imelo sedež v Ljubljani, v primeru revizij pa bo še naprej odločalo vrhovno sodišče. Zaradi premajhnega pripada zadev je predvidena ukinitev zunanjega oddelka koprskega sodišča v Postojni. Sestava sodišč bo ostala nespremenjena. Na prvi stopnji bodo še naprej odločali tudi sodniki porotniki kot predstavniki delavcev in delodajalcev oziroma
zavarovancev in ustreznih zavodov. Novost pa je predlog, da bo lahko sodnik sam odločal v manj zahtevnih zadevah. V kolektivnih delovnih sporih tudi novi zakon ohranja senatno sojenje v vseh zadevah.
Postopkovni del novega zakona želi zagotoviti večjo učinkovitost sojenja. Pomembni so koncentracija glavne obravnave, ki poudarja temeljito pripravo nanjo, možnost izvedbe poravnalnega naroka s strain predsednika senata, večja uveljavitev preiskovalnega načela na področju
dokazovanja, strožje kaznovanje zaradi izostanka z naroka in uvedba popolne pritožbene obravnave, ki bo le izjemoma dovoljevala vračanje na novo sojenje. Na seji ekonomsko socialnega sveta so predlagali vladi, da bo lahko v triletnem prehodnem obdobju po začetju veljavnosti zakona predstavnik sindikata zastopal delavca pred sodiščem tudi v primeru, če ne bo imel pravniškega državnega izpita. Vlada je priporočilo ekonomsko socialnega sveta sprejela.
Jože košu jek
Kdo bo vodil Slovensko ljudsko stranko
Kot kandidat za predsednika stranke se pojavlja tudi Gorenjec Ivo Bizjak, sedanji minister za pravosodje.
Kranj - Slovenska ljudska stranka bo imela novembra predčasni kongres, na katerem bodo volili novo vodstvo stranke vključno s predsednikom. Največ je ugibanj, kdo bo po Francu Butu, ki želi nadaljevati svojo politično kariero v Bruslju, prevzel vodenje stranke. Rok za vložitev kandidatur za funkcije v stranki je konec meseca, po podatkih iz tajništva stranke pa doslej še ni bila vložena nobena kandidatura. Kot prvi neuradni kandidat seje pojavil poslanec v državnem zboru in predsednik glavnega odbora stranke Janez Podobnik. Pretekli teden pa sta regijska odbora Slovenske ljudske stranke za spodnji in zgornji del Gorenjske po skupnem sestanku sporočila, da za predsednika predlagata sedanjega podpredsednika stranke in ministra za pravosodje Iva Bizjaka, ki je doma na Zgornji Beli v občini Preddvor. Novica je povzročila različne komentarje. Prebrali smo, da na sestanku podpora Bizjakovi kandidaturi ni bila enotna in da o njej niso glasovali. Kandidata za predsednika
lahko predlagajo le občinski odbori stranke in ne regijski odbori. Ivo Bizjak v sedanjem razmerju moči v stranki po mnenju nekaterih nima veliko možnosti za izvolitev, zato se jim zdi napoved njegove kandidature ne-
razumljiva. Ivo Bizjak je o možnosti svoje kandidature povedal, da ni nič slabega, če za predsedniško mesto kandidira več kan-
didatov. O svoji kandidaturi se še ni odločil, saj potrebuje taka odločitev temeljito analizo.
Jože košnjek
LDS za enotno Gorenjsko
Za predsednika pokrajinskega odbora LDS je bil izbran poslanec v državnem zboru Jelko Kacin.
Kranj - Lokalni odbori Liberalne demokracije Slovenije z Gorenjske so konec preteklega tedna ustanovili gorenjski pokrajinski odbor Liberalne demokracije Slovenije. Ustanovno seji v dvorani podjetniškega centra v Kranju je vodil generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije Peter Jamnikar. Za predsednika gorenjskega pokrajinskega odbora je bil izbran poslanec v državnem zboru Jelko Kacin, za podpredsednika Dušan Marc iz odbora Gorenja vas - Poljane in Tone Kapus iz Radovljice, za sekretarja pa Anton Horvatič iz Tržiča. V 21-članskem izvršnem odboru so ministri, poslanci, župani in podžupani, izvoljeni na listah LDS, in predstavniki lokalnih odborov. V Liberalni demokraciji Slovenije so prepričani, da mora Gorenjska na regijski ravni združiti znanje, izkušnje, informacije in kadre, ker bo le tako ustavila zaostajanje v razvoju in ustvarila pogoje za dogovarjanje o skupnih projektih in enotnem nastopanju navzven. V sporočilu za javnost so zapisali, da z ustanovitvijo regijskega odbora Liberalna demokracija Slovenije jasno sporoča, da podpira Gorenjsko kot enotno regijo, ker bo le tako povezana in kadrovsko močna ter sposobna združiti razvojne potenciale in pri-
ložnosti, ki jih ponuja članstvo Slovenije v Evropski uniji.
J.K.
Manjše razlike v cenah otroških vrtcev
Ljubljana - Pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport so predstavili nov pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Pripravili so jo z namenom, da bi zmanjšali sedanje velike razlike v cenah vrtcev, hkrati pa bi zagotovili večjo razvidnost in primerljivost postopkov pri oblikovanju cen, so ob predstavitvi metodologije poudarili pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Pravilnik je rezultat dela predstavnikov vrtcev, občin in ministrstva.
Z novim pravilnikom želijo vzpostaviti stabilen sistem financiranja predšolske dejavnosti. Lokalne skupnosti so dolžne cene programov po metodologiji določiti najkasneje do začetka prihodnjega leta. "Kljub temu ne bo šlo za hiter prehod, ampak je predvideno postopno urejanje tega področja. Lokalne skupnosti bodo imele čas za uskladitev cen do leta 2006," je pojasnil minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Desetodstotna uskladitev bo tako mogoča že v prihodnjem letu, v letu 2005 bodo cene lahko povišali še za deset odstotkov in prav toliko še v letu 2006, če bi se cene še razlikovale od tistih, ki bodo veljale po pravilniku. Vodja sektorja za predšolsko vzgojo Vida Starič Holobar je razložila, da ta čas ceno, kot jo določa metodologija, plačuje trideset odstotkov občin, štirideset odstotkov pa jih bo ceno dvignilo za deset odstotkov. V pravilniku so določili splošne elemente, ki se upoštevajo pri oblikovanju cen, to so stroški dela, stroški materiala in storitev ter stroški živil za otroke. Opredelili so tudi posebne primere oblikovanja cen, med drugim so'natančneje uredili izračunavanje dodatnih stroškov za otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redni oddelek vrtca. "Ti stroški v ničemer ne bremenijo staršev," je ob tem poudarila Vida Starič Holobar. Določitev natančnejših pravil za obračunavanje odsotnosti otrok so prepustili občinam, pri tem pa morajo upoštevati, da se za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, cena programa zniža za stroške neporabljenih živil
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Štefanija Meršnik je opozorila, da so mnoge težave vrtcev izhajale prav iz nepreglednega pravilnika. Financiranje slovenskih vrtcev bo po njenem prepričanj11 odslej preglednejše, postopoma bodo presegli tudi prevelike razlike v obremenitvi staršev k ceni programa. "Vrtci so s tem dobili možnost, da bodo imeli več organizacijskega miru in se bodo lahko bolj posvetili nalogam, ki izhajajo iz načel kurikuluma." Zadovoljna je tudi, ker so se uspeli dogovoriti glede primernega zagotavljanj11 nadomeščanja dnevne odsotnosti strokovnih delavcev. Mateja Ran*
TTpPfllP        7 51 Pil P 7 rnfctvnm     Pomembna je motivacija
V^V^jIjIIV^    kJV/    Li d, V'jll ^/    ŠLJ    JL Vf Iv3 l T vFJlii "Preseči moramo miselnost, da so strojniški poklici
.__i______-j _ i _ h : _ _:__i   i_____r*v_i_i_.._  * r\-^r\
Skozi skrb za hčerko Katarino vidita stvari od znotraj, zato Diano in Darka Šimbera, oba glasbena pedagoga, lahko štejemo med posameznike, ki bolj razumejo položaj ljudi s posebnimi potrebami.
Kvartet Šimbera na odprtju razstave Utrinki iz dela in ustvarjanja Varstveno delovnega centra Škrat, ki je od srede na ogled v avli Gledališča Toneta Čufarja.
Jesenice, Spodnje Gorje -
Simberovi zadnje leto živijo v Spodnjih Gorjah, kjer so obnovili staro kmečko hišo, sicer pa so delovno vezani na Jesenice. Diana in Darko poučujeta v Glasbeni šoli, Katarina, ki seje rodila z Dovvnovim sindromom, hodi v Varstveno delovni center Škrat, najmlajša Romana je učenka osnovne šole v Gorjah.
"Ko seje pred 18 leti rodila Katarina, sem bila še na glasbeni akademiji v Sarajevu in sem di-
plomsko nalogo posvetila njej. To je bilo prvo takšno delo v bivši Jugoslaviji in tudi profesorji, razen mojega mentorja, niso zaupali tistemu, kar sem počasi odkrivala. Sedaj si želim, da bi študentom glasbe in profesorjem predstavila, da so tedanja spoznanja imela svoj smisel. Samo s sistematičnim delom lahko pri takem otroku odkriješ njegovo nadarjenost. Lahko dosežeš, da vzljubi klasično glasbo, da si sam želi zaigrati in da to želi de-
Vse se seli v Kranj
liti z drugimi. Naša Katarina, denimo, nima nobene treme pred nastopom in je sproščena. Koketira s publiko, se vmes nasmeje, jim pomaha. Z nastopom se ne obremenjuje, kajti prepričana je, da bo dobro, ker je trdo delala za to," skozi hčerkin primer razlaga Diana. Skupaj z Darkom delata s skupinami otrok in mladostnikov, vključenih v prilagojeni program osnovne šole Poldeta Stražišarja in Varstveno delovnega centra Škrat. Preizkusa ni. vključijo se lahko vsi, ki to želijo, tudi če nimajo posluha. "Vsak otrok ima svoj ritem, pri enih je dobro razvit, pri drugih ni. Delam z njimi, da bi ga razvili," je preprosta razlaga Diane, ki temu delu posveča svoj prosti čas, tako kot tudi vodenju jeseniškega društva Sožitje, kjer letos praznujejo 40-letnico delovanja. Njihova vokalno instrumentalna skupina uspešno nastopa, prav tako družinski kvartet Šimbera, v katerem Katarina igra blok flavto, Romana violončelo in poje, Diana harmoniko in Darko kitaro. Širino ustvarjalnosti bodo pokazali tudi na jutrišnji prireditvi v jeseniškem gledališču ob zaključku tedna vseživljenjskega učenja, v celoti sestavljeno iz nastopov mladih, za katere pravi-
mo, da imajo drugačne potrebe.
"S črnimi začetnimi napovedmi zdravnikov se nisem strinjala, ko so rekli, da bo Katarina enkrat morda dosegla raven razvoja 9-lctnega otroka, da bo morda shodila s štirimi leti ali pa tudi ne, da ne bo govorila, če pa bo, bo nerazumljivo. S trdim delom se da veliko narediti. Naši otroci so poseben primer vseživljenjskega učenja, saj njihovo izobraževanje traja od dneva, ko se rodijo."
Darko dodaja: "Ko pravimo, da so posebni, to pomeni, da jih mi tako razvrščamo, sami sebi se ne zdijo posebni. Katarini, na primer, ne moremo dopovedati, da ne bo mogla voziti avtomobila. Če lahko vozi kolo, plava, hodi v šolo, zna brati, je prepričana, da bi zmogla tudi to."
Skupaj s Katarino so začeli nastopati tudi zato, da bi pokazali, kako v resnici drugačnosti ni. Vsak od nas je drugačen, s pozitivnimi in negativnimi stranmi. Tudi oni so takšni, le da imajo nekatere svoje težave, ki jih premagujejo. "V njih je toliko lepega, pozitivnega, resnično si želijo, da bi jih drugi sprejeli takšne, kakršni so," pravi Diana.
Mendi Kokot
"Preseči moramo miselnost, da so strojniški poklici umazano delo," je bila misel Janeza Dekleve iz GZS na posvetu o izobraževanju na strojni šoli.
Škof ja Loka - Tukajšnja Šola za strojništvo vsako leto ob Tednu vseživ^jenjskega učenja pripravi posvet oziroma delavnico z aktualno vsebino. Letošnji naslov posveta, ki je bil v ponedeljek, je bil Aktualne vsebine in oblike izobraževanja odraslih na šoli glede na usmeritve države in potrebe ter pričakovanja uporabnikov.
Na začetku je besedo prevzela mag. Katja Dovžak z ministrstva za šolstvo, znanost in šport in predstavila povprečno dolžino šolanja Slovencev. Ta znaša komaj 10,6 leta, v primerjavi z Evropejci pa smo tudi med slabše pismenimi. "Spodbujati moramo tudi neformalno in priložnostno izobraževanje, šole pa se bodo morale usposobiti tudi za izvajanje tečajev, seminarjev, usposabljanj. Več poudarka bomo morali posvetiti izobraževanju brezposelnih, predvsem njihovi motivaciji," je o strategiji nacionalnega programa izobraževanja odraslih še povedala mag. Dov-žakova. Program predvideva, da bo do leta 2010 imelo vsaj 80 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva vsaj srednješolsko izobrazbo, do tega pa manjka le še 5 odsotnih točk. Za dosego ciljev programa bodo na voljo sredstva države, ki pa ne bodo dovolj. V pomoč bodo morale priskočiti še podjetja, lokalna skupnost in udeleženci izobraževanja.
Kranjska Gora - Župani občin zgornje Gorenjske se sestajajo vsak mesec in tako so na eni izmed sej sklenili, da svojim občinskim svetom podajo pobudo za začetek postopka za ustanovitev pokrajine zgornje Gorenjske. Pobudo je na minuli seji obravnaval tudi kranjskogorski občinski svet, ki jo je sicer sprejel, s tem, da se v priprave vključijo župani, ne pa tudi direktor Razvojne agencije RA-GOR. Svetniki so poudarili, da bo o takih zadevah, kot je ustanovitev pokrajine, odločal izključno le državni parlament in nihče drug, zato ima pobuda izredno malo možnosti. Zato niso dovolili, da se za delo sveta za Ustanovitev pokrajine namenijo kakršnakoli sredstva, kajti pobuda je bržkone padla v vodo takoj, ko se je porodila. Zdaj je veČ ali manj zgolj deklarativne narave, saj o pokrajinah odloča država.
Župani občin zgornje Gorenjce so župani občin Kranjska ^°ra, Jesenice, Žirovnica, Ra-
dovljica, Bled in Bohinj. Pobudo so že sprejeli občinski sveti Žirovnice, Jesenic ter Radovljice, medtem koje na Bledu niso. Župani so mnenja, da Kranj nima nobenega motiva, da bi nastopal v imenu in interesu regije in postal povezovalni dejavnik. To pripisujejo dejstvu, da imata Kranj in Skofja Loka zaradi neposredne bližine Ljubljane drugačne interese kot druga Gorenjska, še posebej zgornja Gorenjska. Zanimivo tudi je, da županom sedemnajstih gorenjskih občin niti v enem primeru ni uspelo, da bi vsi sedli za mizo.
Župani zgornje Gorenjske opozarjajo še na to, da se davčni urad centralizira v Kranju, da se v Kranj seli Geodetska uprava, da se upravna enota centralizira v središču Gorenjske ... Po občinah se izgubljajo veliko delovnih mest, tako rekoč postajajo nepomembno podeželje, ki mu bodo ostale le pisarne in izpostave.
Darinka Sedej
Drobtinica za šolska kosila
V soboto so območna združenja Rdečega križa v trinajstih slovenskih mestih izvedla mednarodno akcijo ob Svetovnem dnevu hrane, Drobtinica.
Kranj - Tudi v Kranju so prostovoljci v soboto dopoldne na stojnici prodajali kruh in pecivo, da bi zbrali denar za prehrano socialno ogroženih otrok. S prodajo 94 kosov kruha, 240 krofov in 50 rogljičev, ki so jih za akci-
jo podarile pekarne Žito Gorenj-ka, Arvaj, Zevnik, Ogrex, Maček, Kranjski kolaček in Don-Don, so zaslužili 71.700 tolarjev. 29.558 tolarjev so zbrali s prostovoljnimi prispevki občanov. Z akcijo bo Rdeči križ, ki se
mu je pri sobotni Drobtinici pridružil Klub študentov Kranj, nadaljeval še ta teden, saj je njihov cilj zbrati dovolj denarja za kosila petih socialno ogroženih otrok za osem mesecev v osnovnih šolah Stražišče in Matija Čop. Cena kosila je 510 tolarjev, za osem mesecev to znaša 81.600 tolarjev. Doslej so zbrali za 166.600 tolarjev donatorskih prispevkov, torej so šele na polovici do svojega cilja. Otrok, ki bi potrebovali takšno pomoč, ker jim starši ne morejo zagotoviti vsakodnevnega toplega obroka, pa je še več. Kdo bo deležen letošnje pomoči Drobtinice, bo Rdeči križ določil skupaj s šolskimi svetovalkami, ki najbolje poznajo socialno stanje osnovnošolskih otrok.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali 9^1 Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(XXVI. del)
^atej Bor napoveduje vstop književnikov
po napovedih Mateja Bora naj b| se nam in meni v prid kar naj-hilleje vključili tudi književniki. Kreft ponovno preklicuje do-poročilo iz Gornje Rad-
gone.
upma poslancev meni, naj ^regor Klančnik zahteval na I97le)dnji seJ' RZ <8- septembra
SU, ker
Posebno točko, to še zla-
se pojavljajo tudi kritike,
Preko Martina Koširja pa celo obtožbe na račun RZ, torej na skupščino kot celoto.
24; V///. /97/ (torek) Pritožbo sem sicer napisal.ven-dar je še vedno v predalu.
2e v jutranjih urah me obišče-ta nioja stara
M
atičič.
znanca Slavko kl je postal direktor
LUZ-a, ter Janez Kralj, nekdanji podpredsednik domžalske občinske skupščine. Ostro obsojata gonjo in menita, da je bila naša akcija povsem upravičena, postopki, ki smo jih ubrali, pa več kot fair.
Vsebina tega pogovora je predvsem gospodarske narave, uokvirjena v realizacijo ideje o gradnji "hiše na ključ", ter sodelovanja pri izgradnji pokrajine Kosovo.
Dr. Bogo Koželj me opozarja na polemiko med Dagmarjem Šustrom in Mojco Drčar v tedniku TT z dne 18.VIlI.in 25.V1I1.
Pogovor z direktorjem marketinga v konkurenčni hiši Slove-nijales. V načelu se strinjava s sodelovanjem, še zlasti na področju marketinških analiz, ki so v njegovem marketingu že
nekaj časa vpeljane, torej tudi mnogo bolj razvite.
25. VIII. 1971 (sraki) Nadaljujem in rešujem odprto
problematiko v Lesnini.
Številni prijatelji me Opozarja« jo in seznanjajo z že omenjeno polemiko Dagmar Šuster - Mojca Murko.
26. VIII. 1971 (četrtek)
Edi Brajnik
se znova vključi
Odzovem se povabilu Edija Brajnika. Prijateljsko mi svetuje, naj se o odstopu oz. vračanju mandata pogovorim s predsednikom SZDL Janezom Vipotni-kom. On, da je pripravljen takšen sestanek organizirati, meni pa tudi, da bi pogovor s Popitom
v tem trenutku ne bil niti smotrn, niti uspešen, saj je evidentno, da je prav on temeljni nosilec sedanje protiakcije.
Seveda pa ob tem ne pozabi zahtevati, da se moram od akcije na neki način distancirati in si tako pustiti vsaj malenkostno "priprta vrata". Ponuja mi možnost, da bi se kot ekspert zaposlil v okviru OZN, ali pa kot posebni samostojni finančni svetnik vlade, vse seveda le ob pogoju, da se od akcije tako ali drugače vsaj malenkostno distanciram...
Pogoj je torej vedno in samo v tem, da se pokesam, najmanj pa, da se vsaj distanciram ... O tem pa pri meni ni in ne more biti govora...
27. VIII. 1971 (petek)
V Lesnini me obišče Marjan Učakar, nekdaj zelo znani partizanski komandant. Razpravljala naj bi o konkretnih oblikah realizacije gradnje "hiše na ključ", vendar me kar neprestano opominja na nevarnosti, ki mi po pravilu "revolucija žre svoje lastne kadre" grozijo z unič-
enjem, kar mu je iz dolgoletne prakse zelo dobro znano.
28. VIII. in 29. VIII. 1971
(sobota, nedelja)
Sestavljam nov zapis o modernih monetarističnih pogledih na inflacijo in o sodobnih metodah boja proti njej. Upoštevam znanstvene in praktične izsledke, o katerih je v sodobni zahodni literaturi kar precej publi-ciranega, vzporedno pa tudi misli in ocene, ki so se spletle v mojih razgovorih z našim mo-netaristom dr. Jožetom Pokornom in dr. Aleksandrom Baj-tom. To nameravam objaviti v Gospodarskem vestniku, vendar mi pisanje v teh dneh, ko se mi po glavi neprestano motajo napadi in insinuacije protiakcije, ne gre kaj prida tekoče od rok.
se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
Milojka Komac Benedičič iz
Zavoda za zaposlovanje pravi, da bo potrebno dvigniti raven izobrazbe med brezposelnimi. "Najtežje je brezposelne motivirati za nadaljevanje ali dokončanje nekega šolanja. Tu so tudi prekvalifikacije, največ izobraževanja pa sedaj opravimo na 3. in 4. stopnji," še pravi Komac Benedičičeva. Poudarila je še, da zavod pri težje zapomljivih panogah zahteva sofinanciranje potencialnega delodajalca. Zanimivo je, da se je prek zavoda le 11 delavcev zanimalo za strojniške poklice, nihče pa se ni prijavil za instalaterja strojnih inštalacij, čeprav po njih vlada precejšnje zanimanje na trgu.
Janez Dekleva, ki pri GZS
skrbi za izobraževanje, je povedal, da zbornica želi vplivati tako na mladino kot odrasle: "Država bo morala zagotoviti denar /a stimulacijo podjetij, ki bodo usposobile tudi mentorje. To pomeni, da bosta motala šola in podjetja iz okolice več sodelovati. Seveda pa mora imeti tudi šola dobro opremljene delavnice." Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki lokalnih podjetij. Veliko pozornosti namenjajo izobraževanju, opozarjajo pa na nove poklice in večjo promocijo strojniških poklicev med mladimi. Zanimiva je predvsem misel, da morajo preseči miselnost, da je strojništvo umazan poklic.
Boštjan Bogataj
[GLAS
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna m storitvena znamka pod št 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za četrto tnmeseč-je 2003 znaša 6.040 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.832 tolarjev Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa /CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodalo na Hrvaškem).
Novi člani upravnega odbora
Radovljica - Direktorju Alpskega letalskega centra Lesce Viljemu Ekarju jeseni poteče mandat, zato gaje radovljiški občinski svet že na svoji julijski seji imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Alpskega letalskega centra Lesce (ALC) do imenovanja novega direktorja. O kandidatih za novega direktorja se še ugiba; Ekar se dokončno še ni odločil, ob njegovem imenu pa se pojavlja tudi ime sedanjega predsednika Aerokluba ALC. Dejstvo je, da se bo moral novoizvoljeni direktor med drugim spopasti s slabimi poslovnimi rezultati leškega ALC in nesoglasji med omenjenim centrom in Aeroklubom. Veliko vroče krvi je v preteklosti povzročilo tudi imenovanje v upravni odbor in število članov, ki naj bi jih v njem imeli radovljiška občina, ustanoviteljica ALC Lesce, zaposleni in Aeroklub. Zaradi slabega poslovanja letalskega centra in slabega dela upravnega odbora, njegove seje so bile pogosto nesklepčne, bo občina poskrbela za skupino, ki naj bi pripravila sanacijski program, za boljše delo pa naj bi poskrbel tudi nov upravni odbor. Na zadnji seji so svetniki s tajnim glasovanjem izglasovali štiri člane - predstavnike ustanoviteljice - upravnega odbora: Vinka Zadnikarja, Mitja Peternela, Aleša Čebavsa in Jakoba Demšarja. Slednji so bili izbrani med enajstimi predlaganimi, štiriletni mandat pa jim začne teči s prvim novembrom. Kljub temu daje o novih članih odločala že komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, seje zapletlo pri glasovanju. Namesto javnega glasovanja je občinski svetnik Simon Zore zahteval tajno glasovanje z zaprto listo. Svojo zahtevo je utemeljil z besedami, da gre za aroganco vladajoče koalicije, njegovo sklicevanje in preverjanje poslovnika pa je prispevalo k zavlačevanju seje. Kljub temu in zapletom pri glasovanju so svetniki izglasovali predlagane člane, ki bodo v ALC Lesce zastopali interese ustanoviteljice, občina pa bo omenjenemu letalskemu centru letos namenila dobrih 10 milijonov tolarjev.    Renata Škrjanc
Maraton bo evropski
Ta teden so se na pripravljalnem sestanku za tradicionalni maraton Preddvor - Železna Kapla dogovorili, da ga vključijo v nacionalni olimpijski program in poimenujejo "evropski".
Preddvor - Letos junija je bil že šesti maratonski tek med Preddvorom in Železno Kaplo, tokrat s ciljem v Preddvoru. Pokale zmagovalcem je tedaj podelil Ervvan Fouere, vodja Delegacije Evropske komisije v Sloveniji. Takrat se je organizatorjem porodila misel, da bi sedmi maraton, ki bo 2. junija 2004 (datum so utrdili ta teden), torej v letu vstopa Slovenije v Evropsko unijo, poimenovali Maraton EU. Prireditev bi radi uvrstili tudi v program prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, je dejal župan občine Preddvor mag. Franc Ekar, sicer tudi eden od podpredsednikov tega komiteja. Na pripravljalnem sestanku, ki so se ga poleg predstavnikov občine Preddvor in Železna Kapla in prireditelja
Engelbert Ojster, Ivo Bizjak in Franc Ekar o prihodnjem Maratonu EU.
maratona Kluba trmastih, udeležili tudi predstavniki policije in zdravstvene službe, so se tudi dogovorili o častnem in organi-
zacijskem odboru. Svoje sodelovanje je v torek potrdil Ivan Bizjak, minister za pravosodje, domačin z Bele, ki je pripravljen voditi častni odbor. Prav je, da se tradicionalna prireditev ne
le ohrani, pač pa prihodnje leto, ko bo Slovenija brez meja, dobi še tradicionalno obeležje, je dejal ob sprejemu častne naloge. V častni odbor bodo pritegnili tudi ugledne politike z druge strani meje, je obljubil podžupan občine Železna Kapla Engelbert Ojster, ki je tudi predlagal, da bi z Jezerskega izvedli nekakšen "polovični" maraton, k organizaciji pa pritegnili še tretjo obmejno občino, Jezersko. Predstavnika Kluba trmastih, ki je lani k maratonu pritegnil sto tekačev, pa še predlagata, da bi bilo ob cilju (prihodnje leto bo v Železni Kapli) tudi več krajših tekov, ki bi se jih morda udeležili tudi ugledni gostje, zlasti politiki. Maraton Preddvor - Železna Kapla je eden od uspešnih načinov sodelovanja obmejnih občin.
Danica Zavrl Žlebir
Namesto šole sedaj igrišče ^dese, šok
na Kokrici
V soboto so na Trebiji svečano odprli skoraj 25 milijonov vredno investicijo - novo otroško igrišče.
Trebija - Svečano odprtje novega igrišča, ta je zrasel na zemljišču stare šole, že spada k praznovanju Občine Gorenja vas - Poljane. Občinski praznik bodo tu prvič praznovali 23. novembra. Svet Krajevne skupnosti Trebija se je že pred leti odločil za rešitev problema otroškega igrišča. Vse do letošnjega poletja so otroci za igrišče uporabljali cesto in dvorišče pred Gasilskim domom.
Primerna lokacija za novo otroško igrišče je bila le ena, in sicer zemljišče s staro šolo. Ta je bila v zelo slabem stanju in več kot 30 let brez učencev. Bila je slabo vzdrževana in kljub nekaterim pomislekom o preureditvi v stanovanja, primerna le za ruŠitev. Župan Jože Bogataj je v nagovoru najprej poudaril, da so se v KS Trebija letos lahko veselili že vrsto pridobitev, prav gotovo pa igrišče
danes predstavlja enega bolj urejenih središč krajevnih skupnosti. "Vesel sem, da vam ni žal rušitve stare šole. Večkrat sem opazil, da je igrišče polno in upam, da bo tako tudi ostalo. Velika zahvala za v letu dni dokončano investicijo pa gre Borisu Jezersku s sodelavci," je še povedal župan. Novo igrišče sestavlja košarkarsko igrišče in vrsta otroških igral, poleg je tudi shramba športnih rekvi-
Proračun je veljaven
Mengeš - Pred kratkim so predstavniki vseh štirih svetniških skupin, ki imajo večino v občinskem svetu občine Mengeš, ponovno pojasnili, daje letošnji proračun občine, ki so ga sprejeli s 109 dopolnili, veljaven. Župan trdi drugače. Vendar, po besedah Petra Gubanca iz LDS župan ni naredil ničesar, da bi dokazal trditev o neveljavnosti. Ni namreč sklical izredne seje in predlagal uskladitvenega dopolnila, ni zadržal objave proračuna in ga dal v ponovno obravnavo in ni za 45 dni po uradni objavi zadržal njegovega izvajanja. Peter Gubane in člani ostalih treh svetniških skupin so prepričani, da sprejeti proračun županu ne ustreza, ki ne legalizira pogodbenih obveznosti, ki jih je župan sklenil brez soglasja občinskega sveta še pred sprejetjem. Hkrati pa mu proračun onemogoča zadolževanje za pokritje obveznosti, ki jih je prav tako sprejel brez soglasja sveta. A.Ž.
GLASOV IZLET z agencijo
V PRLEKIJI IN ORMOŽU 8.11. 2003
mo vas na najbolj veselo martinovai rmož. Z avtobusom se bomo odpeljali iz uri. Na poti proti Štajerski in Prlekiji se bomo Nedelji, kjer si bomo ogledali cerkev, katere fre zaščitene s strani Unesca. Po prihodu v Ormož si bomo privoščili malico in še degustacijo priznanih prleških vin, pote pa se bomo potepali po mestu do gradu in degustirali vin mošt, si kupili kakšen izdelek kmečkih žena ali kramarj Zvečer bo martinova večerja in krst mošta in zabava do Prihod domov pozno ponoči.
Cena.: 8.500 sit pri udeležbi najmanj 45 oseb.
5 % popust za naročnike GORENJSKEGA GLASA
AGENCIJA LINDA, d.o.o., Staneta Žagarja 32, Kranj
Tel.: 04/235 84 20, 232 35 07
zitov. Igrišče je v celoti ograjeno, na eni strani tudi s protihrupno ograjo. Boris Jezeršek je povedal, da je bila sedaj nekdanja šola zgrajena pred 90 leti. Takrat nuja v vasi je pred 30 leti ostala brez učencev. Pred leti so krajani združili moči z občino za otroke, za njih in za napredek
kraja. "To je praznik! Praznik seveda ne more miniti brez prijateljev, zato vas vabim na igre brez meja," je še pozval Jezeršek ekipe krajevnih skupnosti. Ti so se pomerili v številnih igrah, v kulturnem programu pa so sodelovali Krehovci in otroci.
Boštjan Bogataj
Kokrica - V podružnični osnovni šoli Franceta Prešerna na Kokrici so minulo soboto proslavili tridesetletnico šole. Svečani program ob jubileju so pripravili učenci z učitelji in vodjo šole na Kokrici ter pomočnikom ravnatelja OŠ Franceta Prešerna Andrejem Bitencem. Šola na Kokrici je bila zgrajena s tako imenovanim drugim samopris-
Primskovški cvet slikarstva
Ob prazniku krajevne skupnosti Primskovo je imela posebno mesto tradicionalna razstava likovnih del, na kateri je sodelovalo kar petnajst domačih slikarjev.
Kranj - Kraje, ki bi premogli tolikšno število umetnikov, zvečine akademskih slikarjev, bi v Sloveniji bržčas lahko prešteli na prste. Pa vsi še niti niso sodelovali. Povabilu umetniške sekege, ki jo vodi Zmago Puhar, so se z enim do tremi deli odzvali še Nataša Nora de Saint Picman, Eva Puhar, Nejč Slapar, Jože Trobec, Marko in Vinko Tušek, Franc Feldin, Ciril Oblak, Katarina Bajželj, Peter Trobec, Irena Jeras Dimovska, Bogo Dimovski, Špela Trobec in Rajko Bogataj.
Razstavo so v mali dvorani doma krajanov odprli v četrtek zvečer, zaprli pa že včeraj. Škoda, ker si jo je bilo res vredno ogledati, kar je priznal tudi dober poznavalec umetnosti dr. Cene Avguštin, ki je prvi večer obiskovalce popeljal v domišljijski svet slikarjev, tehnik in izrazov. Ponosa, da Primskovo premore takšen dragocen šopek, ni skrival niti predsednik sveta krajevne skupnosti Slavko Er-zar, ki je po bolj ali manj znanih razprtijah sveta s prejšnjim predsednikom prevzel krmilo pred par meseci.
Predvsem razprtijam gre pripisati, da Primskovo letos ni uspelo pridobiti niti tolarja iz občinskega natečaja za krajevne skupnosti, na katerem so sodelovali z
dvema projektoma, in sicer ureditvijo dvorišča doma krajanov in obnovo ogrevanja v njem. "Pričakovali smo pet milijonov tolarjev, dobili ničesar. Dvorišče bo ta teden kljub temu asfaltirano z denarjem krajevne skupnosti in sponzorjev, ki delajo v našem kraju," je povedal Slavko Erzar in dodal, da bi morala mestna občina Kranj preseči miselnost, daje Primskovo bogata krajevna skupnost, ker ima lastne dohodke od dvorane. Kot mestna potrebuje tudi temu primeren standard, pa naj gre za ureditev prometa ali za spodobne pogoje za delo enajstih krajevnih društev. "Vsi, razen prejšnjega predsednika, smo ocenili, da ob dvorani v domu krajanov zaradi funkcionalnosti, ne profitnosti,
potrebujemo dodatne prostore. Kupiti jih nameravamo z izkupičkom od prodaje zemljišča, kar je poleti postavilo piko na i že dlje trajajočim nesporazumom. Žogico smo umirili, del zemljišča bomo ponudili v prednostni odkup sosedom."
Slavko Erzar pravi, da bodo v svetu krajevne skupnosti prek zime preučili nekatere projekte. Prihodnje leto namreč želijo urediti kolesarsko stezo od mostu pri Arvaju do trgovskih centrov, centre ozeleniti, poudariti meje krajevne skupnosti, kupiti dodatne prostore v domu krajanov, nove stole, zamenjati ogrevanje. "Naš kraj je prometno zelo obremenjen, dolgoročne rešitve so znane, vendar že zdaj potrebujemo racionalne rešitve, denimo, za Šucevo ulico in križišče pri Boltezu, kjer predlagamo krožnega. Letos so se množili samo prometni znaki. Več jih je bilo, bolj so se ljudje jezili. Na podlagi prometnih študij želimo aktivno sodelovati z mestno občino pri oblikovanju čim boljših rešitev."        Helena Jelovčan
pevkom pred tridesetimi leti. Takrat so krajani želeli, da bi dobili popolno osemletko, vendar je šola vse do danes podružnična šola osnovne šole Franceta Prešerna. Ves čas je imela osem oddelkov v štirih razredih. Letos pa je z uvedbo devetletnega šolanja dobila deset oddelkov. Pred tremi leti so na podstrehi uredili dva oddelka in uvedli enoizmenski pouk. Z lansko posodobitvijo pa je šola dobila še dva oddelka, računal-nico in knjižnico. V vseh razredih je v šoli vsako leto med 180 do 200 učencev. Jubilej so proslavili tudi z razstavo nekdanjih učil in s predstavitvijo nastopa na letošnjem Festivalu radosti v Beogradu. V petek pa je bil v kulturnem domu na Kokrici tudi literarni večer s pesnikom Jurijem Marussigom in nastopom pevskih zborov pod vodstvom Silvana Baše s centralne šole. Andrej Žalar
Čestitka Ani za 102 leti
Preddvor - Ano Florijančič, po domače Kožuhovo Ano iz Predoselj, ki je minuli petek praznovala v domu oskrbovancev v Preddvoru 102. rojstni dan, so obiskali tudi predstavniki domačega kraja in sicer predsednik krajevne skupnosti Predoslje Ignac Korenjak, član sveta KS Franci Šenk, Srečo Jerman iz krajevne organizacije RK in svojci. Najstarejši krajan-ki, ki je hkrati tudi najstarejša občanka Mestne občine Kranj, so čestitali s šopkom in torto in ji zaželeli še naprej zdravja-Čestitkam in dobrim željam se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu.       Andrej Zalaf
Ne za imetje, za preživetje
Na Gorenjskem je najboljša tržnica v Škofji Loki, saj ni le pokrita, ampak tudi zaprta.
Franc Ekar napolnil šestdeset let
Škofja Loka - Tržnica v Škofji Loki je v primerjavi s tržnicami P° drugih gorenjskih mestih zanesljivo najboljša: ni le pokri-ta' je tudi zaprta, zato zjutraj vedno zračna in čista. Krajevna skupnost Kamnitnik je zgledna
upravljavka tržnice, na kateri je prostora za 40 stojnic, za katere najemniki plačujejo trikrat nižje najemnine kot v Ljubljani. "Prejšnji teden je bil prevzem obnovljene tržnice," pravi Franc Gider iz krajevne skupnosti, ki
,vana Miklavčič, ki na tržnici prodaja zelenjavo in rože že najmanj 60 let.
je vesel, da so s tržnico ljudje zelo zadovoljni, saj ima vse, kar na domala vseh gorenjskih tržnicah pogrešamo.
Škofjeloška tržnica, ki jo nameravajo v prihodnje še razširiti, je ob sobotah res zelo obiskana, zdaj so upravljavci poskusili tudi s popoldanskim bolšjim sejmom. Tako so dali možnost ljudem, da prinesejo na ogled in v prodajo tisto, kar imajo na podstrešjih, za minimalno vstopnino pa kupcem priložnost, da si na-pasejo oči in morda kaj kupijo.
Ob sobotah dopoldne je na tržnici res gneča. Ponudba je pestra: od kruha, zelenjave, sadja, izdelkov domače obrti in domače proizvodnje ter seveda rož.
Najstarejša prodajalka na loški tržnici prodaja rože. Ivana Miklavčič iz Grenca pri Sv. Duhu je pri 83 letih kot ena vedno nasmejana in prijazna roža, saj je kot vesele rumene sonč-
nice, ki jih ponuja. Ivana pravi, da na tržnici prodaja že 60 let oziroma odkar pomni. Koje bila majhna deklica, so prodajali na Spodnjem trgu ali pa je domače rožice kot bosonoga deklica ponujala kar na tleh pred cerkvijo. Vse, kar so doma pridelali, je šlo v prodajo. Ivana ima veliko strank, saj so njene rožice lepe in poceni: pet cinij po 150 tolarjev, krasne sončnice po 100, krizan-teme v šopkih po 200, ta mali šopki pa po 150 ... Doma vse sama "rihta" - "Jesensko cvetje kar malo prisilim," pomežikne nagajiva Ivana. "Zelo zgodaj je treba saditi potaknjence, pa so lepe za vse svete." In zaslužek? "Veste," pravi zaupljivo Ivana. "Pri taki prodaji nikoli ne gre za imetje, ampak za preživetje..."
Darinka Sedej
Preddvor - Župan občine Preddvor in predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar je praznoval šestdeseti rojstni dan. V petek zjutraj je na praznovanje povabil župane iz sosednjih občin in predstavnike gorenjskih medijev, povabilu pa sta se odzvala tudi pravosodni minister Ivo Bizjak, doma z Bele, in predsednik državnega sveta Janez Sušnik, doma iz Šenčurja. Kolegovi šestde-setletnici so nazdravili župani Mohor Bogataj (Mestna občina Kranj), Ivan Štular (Naklo), Miro Koželj (Šenčur), Milan Kocjan (Jezersko), Franc Čebulj (Cerklje). Čestitkam ob okroglem jubileju se pridružujemo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa. D. Z. Žlebir
Nova spominska plošča
Ob praznovanju 23. oktobra, odhodu Nemcev iz Žirov, je Zveza borcev Žiri
pripravila vrsto obeležij.
Imejmo jih radi drugačne
V Gledališču Toneta Čufarja so v soboto zvečer pripravili sporočilno "drugačno" prireditev, v kateri so pokazali, da z voljo in učenjem lahko prebudiš mnoge talente.
Ziri - V petek je bila v Galeriji Svoboda v Žireh predstavitev knjige Škofjeloško okrožje v NOB avtorja Ivana Križnarja. V Polno zasedeni dvorani so ob koncu prodali prav vse pripravljene knjige, ob koncu je sledilo še družabno srečanje. V soboto so se z vencem spomnili vseh mrtvih na pokopališču, sledil pa je Še zbor Jurišnega bataljona 31. divizije in Žirovske čete v sestavi Prešernove brigade pri Županu na Dobračevi.
Osrednja prireditev je bila Proslava na Ledinici pri Žireh, kjer so se spomnili 60-letnice ustanovitve 1. Narodnoosvobodilnega odbora v Žireh in na Gorenjskem. "Cilj naše prireditve je umestiti ta dogodek v zgodovino Žirov," nam je povedal Predsednik žirovskih borcev Ernest Demšar. V nagovoru se je se posebej spomnil na Francko Jereb, ustanovno članico NOO 2iri, ki pa tokrat zaradi bolezni ni sodelovala na prireditvi. Kljub •Mrzlemu sobotnemu popoldne-Vu pa se je na Ledinicah zbralo vsaj 200 ljudi. Svečani govornik Je bil prof. dr. Ivan Kristan, nek-
danji ustavni sodnik in žirovski rojak, ki se je dotaknil treh temeljev slovenske države in oblasti slovenskega naroda -Kočevski zbor oziroma Zbor odposlancev slovenskega naroda, drugo zasedanje Avnoja v Jajcu in ustanovitev prvega narodnoosvobodilnega odbora za območje upravne občine Žiri. "Seveda imajo vsi trije dogodki različno specifično težo, različen pomen, vendar so med seboj povezani," je začel dr. Kristan in v nadaljevanju podrobno opisal prva dva dogodka.
Pot v krog suverenih narodov se je začela na Kočevskem
zboru, nadaljevala pa z uveljavljanjem slovenske državnosti v okviru jugoslovanske federacije in se zaključila 25. junija 1991 s proglasitvijo neodvisne suverene države slovenskega naroda, je povedal dr. Ivan Kristan. Posebej je k nedvomno prelomnim trenutkom postavil tudi 24. oktober 1943, ko je bil na Ledinicah ustanovljen prvi NOO za Žiri. V odbor je bilo takrat izvoljenih 11 članov, med njimi tudi Francka Žakelj (danes Jereb) iz Stare vasi. Ob koncu so na hiši, kjer je bil ustanovljen NOO, odkrili še spominsko ploščo. Čast je pripadla Ivanki Jan, hčeri Jožeta Kržišnika, kije bil član odbora. Spominsko ploščo je plačala občina.
Boštjan Bogataj
Jesenice - Prireditev je hkrati obeleževala 40. obletnico od začetka delovanja društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje pri nas. Kot je povedala predsednica jeseniškega Sožitja Diana Šimbera, so starševska organizacija, ki si med seboj pomagajo, zelo radi pa obiskujejo tudi plesne, glasbene in druge delavnice ter pokažejo javnosti, kar so se naučili. "Vesela sem, da ste danes z nami, kajti s tem dokazujete, da sprejemate drugačnost takšno, kakršna je: lepa, nasmejana, vesela, kot naši varovanci, otroci, mladostniki," je strnila pomen prireditve, ki so jo zvečine oblikovali varovanci Varstveno delovnega centra Škrat in osnovne šole s prilagojenim programom Poldeta Stražišarja ter gosta iz Mengša in Kranja.
Tudi direktor Zveze Sožitij Tomaž Jereb je opozoril, da so
davnega leta 1965 prav starši s pomočjo strokovnih delavcev stopili iz anonimnosti in ustanovili prvi varstveno delovni center. "Učenje in usposabljanje je rdeča nit, ki povezuje vse naše programe. Ne samo za družine, v zadnjih letih čedalje bolj tudi za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Kajti, če želimo, da bodo drugi spremenili odnos do njih, to prvi storimo sami."
Župan Boris Bregant pa je, ko je govoril o pomenu znanja za posameznika in družbo, dejal: "Na Jesenicah nam ni treba zardevati, saj že dolgo različnost sprejemamo kot nekaj, kar je naravno, čemur moramo nameniti predvsem več iznajdljivosti in srčnosti pri iskanju najboljših poti in možnosti za posredovanje čim bolj bogatega znanja."
Da to drži, da so starši in mentorji, ki trdo delajo skupaj z njimi, so s petjem, plesom, govor-
jeno besedo in gledališkim izrazom dokazali: vokalno instrumentalna in plesna skupina z OŠ Poldeta Stražišarja, gledališka skupina Mozaik, recitator Grega Novak, balerina Eva Pirnat, družinski kvartet Šimbera, pevec in kitarist Jure Vergel, Irfo z judo "drugačno" točko ob spremljavi Katarine Šimbera na blok flavto, svojo drugačnost v telesnem pogledu (rodila se je z manjkajočo polovico desne roke) je razložila Romana Smag-in, pri programu pa je pomagal še harmonikarski orkester iz Glasbene šole.
Skozi prireditev, v kateri se je neizmerna volja prepletala z ustvarjalnostjo in željo navdušiti občinstvo, se je izoblikovalo sporočilo, če rečemo z Branko Smole, ki je Irfotu pomagala voditi prireditev: "Predvsem ne glejmo jih drugače, imejmo jih radi drugačne."   Mendi Kokot
lokovnaški Kostanov piknik
. gornja Besnica - V Novi vasi je rekreativno društvo besniških šte naceV v nedeljo priredilo že šesti "Kostanov piknik". Med ' evilnimi stojnicami sta veliko pozornosti pritegnila peka kostanja ^Popravljenega je bilo 500 kilogramov) in kuhanje gobove juhe.
°nJ je bil pravi, čeprav je kuhar ljudi prepričeval, daje za poseben prU^ Juhe dodal nekaj mušnic. Ljudje so na stojnicah razstavljali in skih t31' VSC °d čebelJin' mletih izdelkov, sladkih dobrot do panj-2ej.v. čnic' lončenih, steklenih, volnenih izdelkov in zdravilnih mač Kostanov piknik pa sodi tudi dober mošt, kvalitetno do-Ztia 6 ZganJe' Prikaz že morda pozabljene obrti, kak lažji preh kih -a/a °hiskovalce (na primer poznavanje sadnih sort iz be? pal*ad°vnJakov). Kdor je želel, je lahko pokusil pravkar pečene Pa gj ' dornač kruh z gobovo pašteto, sir, slastni sirov zavitek ali °d bliže ogledal stojnico, kjer so bile razstavljene številne sniški rokovnači so se spet potrudili in piknik je uspel. Pa j'm je bilo naklonjeno. Kot vedno je bilo na pikniku plačil-
zkus besniš-
8°be. Be
še vreme no sred c
Hk:., astVo dimež (DIM), kjer je bil eden vreden petdeset tolarjev.
slap §°Va,CI Piknika so lahko izkoristili priložnost in si ogledali še 5tevilnUm- bolJ "r°kovnaško" razpoloženi pa so lahko izbirali med lmi drugimi ponudbami piknika. Alenka Brun
Ekološki sklad financiral ureditev parka
Cerkye - Park pomembnih občanov pred osnovno šolo Davorina Jenka so letos dodatno uredili z nasaditvijo okrasnega grmičevja, kar je financiral ekološki sklad "Unichemov tolar za urejeno okolje". Proizvajalec sredstev za varstvo in prehrano rastlin z Vrhnike je namreč za blagovno znamko Bio Plantella letos prejel drugo nagrado Okoljski izdelek 2002, ki jo podeljuje Ekološki razvojni sklad RS. Tedaj se je Unichem odločil, da ustanovi svoj ekološki sklad, v katerega se nateka po 20 tolarjev od vsakega prodanega izdelka Bio Plantella, preko katerega nato poteka financiranje urejanja javnih površin. Do danes seje v sklad nateklo 3,1 milijona tolarjev, s temi sredstvi pa so poleg parka pomembnih občanov pred osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah uredili še osrednji del Botaničnega vrta v Ljubljani - Rastlinski sistemi in park pred športno dvorano Partizan na Vrhniki. Cerklje so si prislužile nagrado iz Unichemovega ekološkega sklada, ker so lani zmagale v tekmovanju slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja "Moja dežela - lepa in gostoljubna" v kategoriji manjših mest. "Upam, da se bomo tako odrezali tudi v letošnjem tekmovanju in si zopet prislužili Unichemovo nagrado," je ob tem dejal cerkljanski župan Franc Čebulj.      ' S.Š.
Asfalt do zadnje hiše
Sela pri Kamniku - Po nekajletnem postopnem urejanju in asfaltiranju ceste Sela - Poljana so minuli konec tedna še zadnje štiri domačije v krajevni skupnosti Sela pri Kamniku v kamniški občini dobile asfalt na dobrega pol kilometra dolgem odseku. Tako so s prispevkom krajanov po sto tisoč tolarjev na domačijo in brezplačnim odstopom zemljišča ter s podporo 7,5 milijona iz občinskega proračuna krajani štirih najviše ležečih hiš na 910 metrih v KS Sela pri Kamniku dobili asfaltirano cesto. Odprl jo je župan Tone Smolnikar skupaj s predsednikom krajevne skupnosti Milanom Hribarjem, asfaltirani odsek pa je blagoslovil župnik Danici Kaštrun. Z odprtjem še zadnjega odseka asfaltirane ceste pa so hkrati ob krajevnem prazniku s kulturnim programom učencev podružnične šole Sela obudili spomin na tragičen dogodek 15. oktobra pred 59 leti. Andrej Žalar
Srečanje najstarejših Poljancev
Poljane - V Lovskem domu v Poljanah seje v organizaciji tukajšnjega Rdečega križa zbralo približno 40 najstarejših Poljancev (iz Krajevne skupnosti Poljane). Najstarejši je Ivan Dolinar, ki v 101. letu živi v Dobjah, a se srečanja žal ni udeležil.
V kulturnem programu je nastopila Barbara Gantar s citrami ter sestri Lucija in Mateja Oblak, ki sta zaigrali in zapeli. "S starejšimi se srečujemo vse leto. Vsaj enkrat pa jih želimo pogostiti," nam je povedala predsednica RK Poljane Martina Hrovat. Poleg Dolinarja med najstarejše sodi še Franc Krmelj (95 let) ter Frančiška Potočnik in Slavka Jeraša s 93 leti. Letos so prvič objavili vse jubilante. 90 let so praznovali Marjana Močnik iz Poljan, Katarina Kalan iz Ho-tovlje in Jaka Kokalj iz Poljan. Osemdeset letnico pa so praznovali Pavla Tavčar Benedik iz Jazbin, Jože Dolenc iz Delnic in Pavlina Oman iz Hotovlje. Boštjan Bogataj
RADIO OGNJIŠČE
RADIO  PRIJAZNIH LJUDI
Šolarji so spet med nami. Vsi ne nosijo rumenih rutic. Popočitniška razigranost nima meja. Previdno, dragi voznik!
Dragi šolar, drži se pločnika.
Z nogami.
In zapomni site tri besede: Bim-bam-bom.
Srečno pot v šolo ti želimo ob 7.15.
hup. - 'radto.ognjlsce.sl
Muslimani začenjajo z ramadanom
Letos se bo začel 26. oktobra. Ramadan je za muslimane mesec, ki ponavadi traja 30 dni in v katerem
se postijo od sončnega vzhoda do zahoda.
Kranj - To pomeni, da se morajo verniki čez dan odpovedati hrani, pitju, kajenju, prepovedani pa so tudi spolni odnosi, kar pa je dovoljeno po sončnem zahodu.
Obvezni post je sredstvo odstranjevanja človeških pomanjkljivosti in izpolnjevanja tistega, kar ljudi loči od vseh drugih bitij-duše.
Muslimanski koledar se orientira glede na Lunine mene, zato se začetek ramadana vsako leto premakne za U dni. Ramadan se konča po 30 dneh, ko nastopi novi mlaj.
stoletju na Arabskem polotoku. Njegov razvoj nam dokazujejo pisni viri. Utemeljitelj je bil božji poslanec Mohamed, Arabec, ki je živel v Meki. Mohamed, mir z njim je od Boga dobil vrsto razodetij in jih zapisane v sveti knjigi koranu prenesel ljudem. Mohamed sam ni ničesar napisal, ker je bil nepismen. Drugi del muslimanskega verskega slovstva je Sunna ali hadis, ki vsebuje sveta izročila o Mohamedovem življenju, čudežih in naukih.
Beseda islam pomeni pokornost. Na začetku je vladalo ne-
Tudi v Tuniziji so muslimani v večini. Posnetek je s tržnice v Tozeuru na jugu države, blizu meje z Alžirijo. - Foto: Jože Košnjek
Islam je danes zelo razširjena vera, ima okoli milijardo in 200 milijonov vernikov, najbolj pa je razširjen v severni Afriki, jugozahodni, južni in jugovzhodni Aziji. Islam se je obnovil v 7.
zaupanje in celo sovraštvo do teh zahtev in naukov. Leta 630 je Mohamed osvobodil Meko in voditelji v tem svetem mestu so sprejeli islam kot svojo vero. Združili so koristi in stremljenja
Oživitev romanj v Sveto deželo
Ljubljana - Dr. Andrej Saje je v imenu Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference sporočil, daje bilo v prestolnici Litve Vilniusu 33. plenarno zasedanje Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Med 33 predsedniki evropskih škofovskih konferenc je bil tudi ljubljanski škof in metropolit dr. Franc Rode. Na osnovi papeževega dokumenta Cerkev v Evropi, ki je bil objavljen 28. junija, so škofje razpravljali o aktualnih izzivih za Evropo. Menili so, da mora biti osrednji prispevek Cerkve pri graditvi nove Evrope oznanjevanje evangelija in da je treba za premagovanje krize na Bližnjem vzhodu oživiti romanja v Sveto deželo. Predsedujočemu v Evropski uniji predsedniku italijanske vlade Silviu Berlusconiju so poslali pismo, v katerem zahtevajo, da se v uvodu evropske ustave omenijo krščanske korenine Evrope. Tudi papež Janez Pavel II. je v pismu škofom zapisal, da bo prihodnost Evrope rodovitna le v primeru povezave z njenimi krščanskimi koreninami. J.K.
nomadskih plemen, ki jih je prizadela gospodarska kriza, meščanov kot slednikov Mohamedovega nauka in trgovcev, ki so prevzeli vodstvo gibanja. Islam zahteva spoštovanje Allahove vsemogočnosti in sijaja, človek se mora popolnoma in brez pridržkov pokoravati Allahovi volji. Obvezna je molitev petkrat na dan, pred molitvijo je obvezno umivanje, vsakoletni post v desetem mesecu po islamskem koledarju pa traja ves mesec. To je ramadan. Obvezen je davek v korist siromakov, obsoja pa odc-ruštvo. Značilnost islama je prisotnost v vseh življenjskih sferah. Osebno in družinsko življenje muslimanov, vse javno življenje, politika, pravna razmerja, sodišče, kultura, se podrejajo verskim zakonom.
Ramadan je mesec, ko se muslimani posebno posvetijo veri in družbenemu življenju. Podnevi je življenje normalno, po sončnem zahodu pa se pripravi hrana v obliki obeda, ki mu rečemo
1FTAR. Zelo pogosto se na IF-TAR pokliče sorodnike, znance, prijatelje, sosede, reveže in podobno. Po obedu se verniki ponavadi odpravijo v mošejo na molitev, ki se ji reče TERAVI-JA. V tem mesecu se ravno tako zelo veliko recitira Koran, ki je napisan v arabskem jeziku, vendar se poleg tega uporablja tudi prevod pomena. Muslimani se v tem času posebno veliko družijo v mošeji in obiskujejo svoje najbližje, veliko pozornosti pa se posveča tudi humanitarnim akcijam v obliki denarja, oblek, hrane in zdravil.
Ramadan se bo končal po 30-ih dneh z največjim praznikom, ki se mu reče BAJRAM (v arabskih deželah mu pravijo EID). Ramadanski bajram traja tri dni. Najbolj priljubljena slaščica v tem obdobju je slavna BAKLAVA, s katero muslimani obdarujejo svoje prijatelje in znance.
Ahmed Pašič, univ. dipl. komunikolog
Obnovljena kapelica
Visdko - Po naročilu iz šenčurske občine sta se akademska slikarja Vinko in Marko Tušek lotila vnovične poslikave kapelice pred nekdanjim Zormanovim mlinom na Visokem. Po predlogah iz Gorenjskega muzeja sta upodobila štiri slike: Marijo z detetom, postajo Križevega potu, Jezusa na križu in sv. Miklavža. H.J.
Prazniki in godovi
Uršula na Uršlji gori
V Sloveniji na Uršulo najbolj spominja Uršlja gora, ki naj bi z Vzhoda bežala na Pohorje. Za katoliško cerkev je bil
največji praznik 25 let papeževanja Janeza Pavla II.
Osrednja slovesnost je bila v soboto v dvorani Pavla VI. v Vatikanu, na kateri so se razen številnih vernikov zbrali kardinali, predsedniki škofovskih konferenc, predstojniki uradov in patriarhi. V soboto je bila tudi posvetitev Matere Terezije za blaženo. V nedeljo je bila tradicionalna misijonska nedelja.
Danes, 21. oktobra, praznujeta Uršula in tovarišice mučenke in opat Hilarion. Med Slovenci je posebej čaščena in znana Uršula. Legende pravijo, da je z Ju-trovega pribežala na Pohorje, od koder je odšla na Plešivec, kjer pa je povodni mož v črnem jezeru ni maral. Z jezerom vred se je preselila na 1696 metrov visoki Plešivec, sedanjo Uršljo goro, kjer so njej v čast sezidali
konec 16. stoletja prvo cerkev. Nastajale so tudi bratovščine sv. Uršule. O Uršuli kot svetnici krožijo različne zgodbe, ki imajo skupno jedro: umrla je kot mučenica skupaj z 11.000 tova-rišicami v času cesarja Dioklecijana ali pod meči Hunov pred nemškim mestom Kolnom. Število je pretirano in gre najverjetneje za število 11. Sveta Uršula je zavetnica ženskih vzgojnih zavodov, redovnice, ki jih je združila Angela Merici, pa se imenujejo uršulinke. Leta 1702 so prišle v Ljubljano. Njihov samostan je ob cerkvi Svete Trojice na Kongresnem trgu, delujejo pa tudi v Mekinjah, pri Svetem Duhu in in v Izoli.
Jutri, 22. oktobra, bo praznik Marije Salome, ene od svetopi-
semskih žena. V četrtek, 23. oktobra, se bo katoliška cerkev spomnila duhovnika Janeza Kapistrana, mučenca Severina iz Koelna, škofa Romana in patriarha Ignacija Carigraj-skega. V petek, 24. oktobra, bo praznični dan škofa in ustanovitelja klaretincev Antona Marije Clareta iz Španije, kije deloval tudi na Kubi. V petek je tudi dan opata Marina in škofa Tadeja (Dejana).
V soboto, 25. oktobra, bodo hindujci praznovali praznik "di-vali" ali "deepavali", katoliška cerkev pa je ta dan posvetila mučencema Krizantu in Dari-ju, škofoma Krišpinu in Bernardu iz Calboja ter mučenki Darinki (Darji). Med Slovenci sta od vseh najbolj poznana Kri-
špin in Krišpinijan. Doma sta bila iz Rima. Bila sta čevljarja in sta v Franciji, kamor sta bežala, popravljala obutev. Zaradi krščanske vere so ju usmrtili. Za zavetnika so ju izbrali čevljarji, strojarji, sedlarji, krojači in tkalci.
V nedeljo, 26. oktobra, bo "žegnanjska nedelja", praznovali pa bodo vsi, ki imajo za go-dovnega zavetnika mučenca Lucijana in Marcija, in duhovnika ter redovnega ustanovitelja Luigija Orioneka. V ponedeljek, 27. oktobra, pa bo praznik mučencev Vincenca in Sabine. God bodo imeli Vincenci, Vin-cenctfi, Sabine in Savke.
Jože Košnjek
Piše: Mira Delavec
Josipina Urbančič - Turnograjska
XXIX. del
Naslednji dan, 20. januarja 1852, je Josipina Lovru pisala: "Kaj Janežu? Ali je že poslal so-stavek in "milostinke" ? - Ah jaz. bi mu jih nikakor več ne pustila! Taki "silni strahovi" bi mu znali škodovati, ak bi velikokrat jih terpel! - - O svet - o Slovenci - o sramota! - Žalostno!" Kasneje je nadaljevala: "Janežič. Čuden mož to! Prava "babica " to! Vsako uro druga misel! Že poprejšnji list njegov pove, da ni prav nič mož! - Preveč je, ak se take muhce boji, kakor je "Cegnar"! Prav žal mi je, da je izvor - podoben že u Bčeli - prav žal, ko vsi Slovenci skupaj, niso toliko vredni, da bi čitali - umili to prekrasno pesmico! Ah žal mi - da so kdaj katero "milostinko " dobili! - Pa - kar je, se ne da prenarediti, prihodno pak čemo delati - kakor "rojaki" sami hočejo. "Molčati" naša naloga > - bode že čas prišel, ko bodejo dela svit beloga dne zagledati mogla! - Žalostno - kak žalostno pak, da Slovenci sami si nož u serce ruvajo! - O Bože jih prenaredi - če ne stoji žalostno s Slavo j!
Pintar? - Lovre - kako me žali, da se je vajno
prijateljstvo - enkrat tak terdno - tak razbija in po-dera! - Ti nisi uzrok - veliko grenkih kapljic si od njega ž.c požerl - ki niso prijateljske bile! Ah - koliko je "farovž" kriv o tom ne more nobeden za-popasti! Družba brezčutna mu je uzela vse nježno čutenje - serce! Ves spremenjen je - ne samo proti tebi - tudi u svojom čelom bitju! On ne zna - ne more več ljubezni pobratimske čutiti - tedaj merz-lota tudi proti tebi! - Odtod zvira tudi, da ne more več zastopiti tvojih premilih krasnih pesmic - ko jih ne čuti!
Mislim - da je tudi proti drugim tak - da tudi druge nježne dela ne more ceniti! Vem to - ali ven-der me žali - žali hudo, ak vidim, da je tako - ko vem, kakšen je bil pred letom - kako je tvoje pesmice - kako je tebe zastopil in cenil! Ah kak hudo meni, da se je tako spremenilo! Pa - pustimo - po-terpimo; Lovre - ti z.amoreš imeti zavest, da nisi kriv! O pustimo ves svet! Vsaki dan se bolj prepričamo, kako žalostno stoji z njim - kako z njegovim prijateljstvom!" Potem je še dodala: "Listov ne
dajam že davno nič brati Pintarju? Ne terja jih nikoli - in meni še ljubše? Zakaj bi živel z nama - ah saj ne čuti enako! "Od serca - do serca!" Kaj ne - moj Lovre!?" Iz odlomkov pisma je razvidno, da je Josipina vedno bolj zagovarjala Lovra in mu neutrudno stala ob strani. Bolj se je zveza poglabljala, bolj se je to kazalo navzven.
V istem pismu je Josipina zapisala lepo misel: "O Lovre - kaj je človek! Terpljenje njegova usoda - terpljenje u nesreči - terpljenje u sreči tudi! O in kako terpljenje - ko se bojuje zmir - ko se mora bojevati ali tako ali tako! O zemlja - zemlja! Lovre - o kak presladka zavest, da nije ona nam dom nebeška luč "ljubezen "! O Lovre - o ah čutiš tako, kakor tvoja Josipina! ?!"
Lovro se je s Kamne Gorice vrnil na Turn 24. januarja. Dva dni pred njegovim prihodom mu je Josipina odpisala: "Janežič. Lovričko - ne misli, da me serdi njegovo obnašanje - ah nikakor - ali žalilo me je - o in kako bi me ne? Ah Lovre - jaz. poznam tebe - tvoje dela - ah in če vidim, da tako nevredno z njimi delajo - kako bi me ne žalilo neskončno!!!" Lovro je ostal pri Josipini do 14. februarja, nato pa se je vrnil v Kamno Gorico in vmes prihajal na Turn. V Gradec je odšel 24. februarja. Po Lovrovem odhodu so Josipina, njena mama in brata odšli v Ljubljano k Terpinčevim na obisk. 24. februarja so tja prišli tudi Lokarjevi in Josipina je 25. februarja Lovru pisala:
"Včeraj popoldne smo brali, govorili, svirali na glasoviru (moja op. igral je tudi gospod Huber) -bili so Langusovi tukaj. Govorili smo o Bleiweisu - itd. Brala sim njegov sirovi dostave k - čudila se je tetika i striček, da zamore reči, da ni ne na te ni na me meril u sosotavku! Povedala sim dosti kaj od njega derž.im! - Pregovarjajo me še zmiraj da hi igrala u "besedi", ki bode u petek teden. "Ništa ne bode iz toga " je moj odgovor zmiraj in če ostati - sramovati bi se morala sama pred seboj -ak bi jim tokru B. (moja op. Bleiweisu) in Slovencem služila! Naj igrajo i pojejo, kakor jim ljubo! -Kakor slišim se jih bode veliko udeležilo. " D-Ahačič bode govoril in "Oblakova" verliga. moža!" Josipina je bila torej tudi upornica in se je za svoja načela vedno borila. Tako seje zgodilo tudi v tem primeru, ko so jo vabili k sodelovanju pri oblikovanju "besede". Ona se tega ni udeležila, ker zamerila Bleiweisu njegovo pisanje itt obnašanje do nje. Kar se je odločila, pri tem je vedno vztrajala. Zato je čez tri dni, 28. februarjo, zapisala: "Ali terdno sim sklenila - ne igrati - kjer bi stergla "Bleiveisu" - tvojemu - mojemu - sovražniku!" V Ljubljani so ostali pet dni, do sobote, 28. februarja, saj jim stric Terpinc ni dovolil, da bi prej odšli domov. V tem času so se udeležil1 koncerta in Josipina je želela obiskati tudi Serafi' no, ki jo je srečala v gledališču.
(se nadaljnje)
Prva premiera nove sezone na Loškem odru
Ne Evropejca, Slovenca si bo izbrala
V četrtek, 23. oktobra, bodo na Loškem odru uprizorili Goldonijevo komedijo Prebrisana vdova v režiji Matije Milčinskega.
^kofja Loka - Tudi z osrednjo predstavo letošnje sezone na Loškem odru nadaljujejo usmeritev zadnjih nekaj let, ko s uspehom uprizarjajo klasična odrska dela, od antičnih avtorjev do Moliera. Tokrat se predstavljajo s komedijo Carla Goldonija, Prebrisana vdova. Njeno brezčasnost je režiser Matija Milčinski domiselno aktualiziral v današnji čas. Benetke so Piran, ita-'Uanska vdova je Slovenka, njeni osvajalci so člani treh vodilnih držav Evropske skupnosti...
Zgodba Prebrisane vdove je univerzalna. Glavno komedijsko gibalo je "prerivanje" štirih ljubimcev za naklonjenost ene same ženske. Osrednji liki, s ka-rakternimi potezami, kot jih po sPlošnih nacionalnih značilnostih vidi Goldoni, so v različici Matije Milčinskega vezani za današnji čas. Vdova primorskega porekla, Rozalija (igra jo Petra Klanšček) je oblegana s strani treh predstavnikov držav Evropske skupnosti, ki bi si do-Pustovanje na slovenski obali radi popestrili z ljubezensko avanturico z domačim dekletom, nadutega Nemca (Bojan Trampuš Francoza (Matej Cu-
jovič) polnega praznih obljub in precej pametnega Angleža (Blaž Vehar). Prebrisana, kot je, vdova z domiselnim preizkusom, na koncu kljub velikim prizadevanjem "Evrope" izbere domačina, Černologarja Plemenitega (Iztok Drabik), klenega in nekoliko robatega Gorenjca.
"Prevod Janka Modra iz šestdesetih let sem, ne da bi okrnil bistvo zgodbe, nekoliko okrajšal, ga posodobil, Ludvik Kaluža pa je pripravil domiselne ka-rakterizacije za posamezne like," je povedal Milčinski, ki hkrati ni odstopal od komedio-grafovih značilnosti in njegovega pogleda na svet. Avtor na-
Pregledna razstava opusa Henrika Marchela
Kranj - V četrtek, 23. oktobra, bo v Galeriji Mestne v Kranju odprtje retrospektivne razstave likovnih del akademskega slikarja Henrika Marchla.
Obsežen slikarski opus Henrika Marchla uvršča med najpomembnejše predstavnike slovenskega abstraktnega in kolo-rističnega slikarstva, hkrati pa Po zaslugi osebno občutne različice abstraktnih slikarskih kovanj sodi med najzanimivej-Se predstavnike visokega modernizma v slovenskem slikarju. Leta 1959 je diplomiral pri Pi*of. Gabrijelu Stupici, že med Študijem in tudi kasneje je svoje likovno znanje prenašal na slajše generacije, v šestdesetih letih bil tudi tehnični urednik na
Gorenjskem glasu, od leta 1971 pa je deloval kot svobodni umetnik. Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja, zadnji leta 2000, za gorenjskega avtorja na 4. bienalu mesta Kranja in Prešernovo nagrado mesta Kranja za kulturne dosežke. Tokratna razstava, prva v tako velikem obsegu, ob Galeriji Mestne hiše, bodo dela na ogled še v Prešernovi hiši, je zagotovo enkratna priložnost spoznati bogat Marchelov opus v "enem kosu".
I.K.
galerije Prešernovih nagrajencev la likovno umetnost
STANE JAGODIC (1943)
Hodil se je v Celju. Na ALU v Ljubljani je študiral slikarstvo pri profesorju Francetu Miheliču. Diplomiral je leta 1970.
Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1980 za razstavi v Ljubljani '« Slovenj Gradcu.
Globoka modrina je Vizija, razpeta v krogli - svetu. Za Jagodica tipičen Pr'jem likovnega predstavljanja sveta. Stroga simetrična kompozicija, ko Artikala prehuda kroglo in razpolavlja Vizijo na dve enaki polovici, ^ne)hote spominja na srednjeveško tradicijo podobe kriianega. Razpelo je Ustavljeno iz preprostih geometričnih oblik, krogle in pravokotnika, koga ln kaj žrtvovati v sodobnem svetu vsakršne iluzionistične navlake, je razseljen likovni problem. Jagodičevi sitostiski in fotomontaze so zgoščeni -■aPisi, največkrat Immoristično-satirični, ki v gledalca vtisnejo misel o "'trdnosti bivanja, pa ga vseeno pustijo nasmejanega. ^ ^ ^
V,lUa, 1977, barvni sitotisk, 78 x 66 i
galerija Prešernovih nagrajencev
G|avni trg 18> Kranj
^stave DUŠAN TRŠAR , 16. oktober-28. november; '"    otvoritev ob občinskem prazniku 3. decembra.
Goldonijevi služabniki so bolj prebrisani od njihovih gospodarjev. Jure Simonič v vlogi Arlecchina in Juša Berce kot Marioneta.
mreč rad smeši stereotipne značilnosti neitalijanskih narodov in hkrati poveličuje svoje rojake, simpatizira z ženskami, jih ima za pametne, prebrisane in jim na splošno da več pravic, kot so jih bile sicer deležne v drugi polovici 18. stoletja, služabniki pa so po pravilu pametnejši od njihovih gospodarjev. Kot služabniki tokrat nastopata Matjaž Eržen in Miha Kalan, vdovina hišna je Juša Berce, v pristni primorščini pa se izkaže natakar Arlecchino (Jure Simonič). V ostalih vlogah se kot vdovini sorodniki predstavljajo še Tjaša Drabik, Janez Debeljak in Jože Drabik. Scenografija in duhovita kostumografija, ljubimci imajo kopalke poslikane z barvami zastave njihovega naroda in "evropskimi zvezdicami" na ritije delo Tatjane Oblak - Milčinski, govor pa je tudi tokrat prevzel nepogrešljivi Ludvik Kaluža.
Igor Kavčič
Fantazijske oblike nekega časa
Kranj - V četrtek je bila v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Pavšlarjevi hiši v Kranju odprta razstava plastik akademskega kiparja Dušana Tršarja, nagrajenca Prešernovega sklada 1978, od leta 1991 tudi profesorja na Akademiji za likovno umetnost.
"Akademski kipar Dušan Tršar kaže v svojem delu izreden občutek za zahteve časa in za nova pota pri oblikovanju kiparskega gradiva. Od prvih plastik, ki kažejo navezanost na realistično izročilo in klasiko, in do bleščečih luminoplastik, kijih oblikuje danes, je prešel trdno pot iskanja novega likovnega izraza v novih materialih," lahko preberemo v obrazložitvi ob prejemu nagrade Prešernovega sklada, ki jo je eden najvidnejših slovenskih kiparjev današnjega časa prejel pred petindvajsetimi leti. Njegovi ustvarjalni vzgibi današnjega časa, z deli novejšega obdobja se v Pavšlarjevi hiši tudi predstav-
V Stražišču kvartet N.E.T.T.
Stražišče - V četrtek, 23. oktobra, ob 20. uri, bo v cerkvi sv. Martina v Stražišču koncert kvarteta klarinetov N.E.T.T. iz Kranja. Kvartet deluje od leta 2001, v njem pa igrajo Tomaž Kukovič, Nadja Drakslar, Eva Krajnčan in Tomaž Završnik. Slednji največkrat aranžira priredbe dixieland skladb, tokrat pa bodo na sporedu še slovenske ljudske (S. Vremšak, L. Kramolc), skladbe iz zakladnice svetovne klasike (Mozart, Beethoven) in dela moderne glasbe (C. Grund-man, B. Lesjak). Gost večera bo MePZ Mušica Viva s Primskovega. I.K.
lja, so drugačni: Tršar spada med ustvarjalce, ki so ga nove težnje v likovni umetnosti vedno zanimale in se je zato v svojih delih od začetka rad ukvarjal s sodobnimi likovnimi in tudi tehničnimi eksperimenti. Kot je ob odprtju povedal likovni kritik, umetniški vodja Galerije Prešernovih nagrajencev dr. Lev Menaše, so Tršarjeve bronaste plastike praviloma patinirane, kar mu omogoča, da v svojih delih izraža tudi tisto transcendental-nost, ki jo je z drugačnimi sredstvi rad poudarjal tudi na svojih zgodnjih delih. Njegove skulpture so sestavljene iz treh osnovnih elementov, masivnega podstavka, osrednjega steblastega dela in zadnjega dela, ki na nek način lahko spominja na glavo, a ne člo-
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Bled nekoč in danes, Božo Benedik, založila Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, Bled 2003, 404 str.
Božo Benedik je gotovo eden izmed tistih Blejcev, ki spremlja usodo Bleda od vseh začetkov svojega zavedanja - na svetu pa je že krepko čez osem desetletij. Od kje njegova posebna strast do zbiranja vsakovrstnega gradiva o tem alpskem biseru, mi zaradi trenutnega slabega počutja ni mogel povedati, sklepam pa, da se je kalila tudi ob njegovih službovanjih v različnih gospodarskih in občinskih institucijah, kijih je opravljal kot diplomirani pravnik. Doslej je o Bledu objavil ničkoliko bodisi člankov bodisi knjižnih monografij, med slednjimi naj omenimo Bled
na starih razglednicah, Bled in Arnold Rikli, Bled, ta naš Bled in z vesli v svetovni vrh. Nujnosti poznavanja zgodovine kraja z več kot stoletjem dolgo tradicijo turizma se zaveda vodstvo na Višji šoli za gostinstvo in turizem, kjer skušajo nuditi karseda odlično izobrazbo tistim, ki se bodo v svojem življenju za preživljanje ukvarjali z vsem, kar naj bi privabljalo obiskovalce - avtor jim je podaril del svojih zapisov, oni so izdali knjigo.
O tem, kako seje vse skupaj začelo, domačini radi pripovedujejo zgodbe, zlasti tisto o romarjih, pa o zdravniku, ki se je zavedal učinkov naravnega zdravljenja, Švicarju Ri-kliju, na katerega krajane spominja raz/padajoča Riklijeva vila in fotografije bleščečega zdraviliškega doma nekdaj sredi zdraviliškega parka. Tako se začne tudi Benedikova knjiga: ob prebiranju začetnega pogla\ja z naslovom Od kmečkih vasi do zdravilišča izvemo, da se je na bregovih jezera nekdaj napajala živina, da je bila obala nepozidana, kulturno krajino pa sta zaznamovala grad nad jezerom in otoček s cerkvico. Od takrat je Bled, v skladu z. družbeno-političnim raz-
veško. Oblike njegovih plastik so nekako fantazijske, mestoma groteskne ...
Dušan Tršar je študiral kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Zdenku Kalinu in Frančišku Smerduju, po končanem študiju leta 1963, pa je tri leta kasneje pri Kalinu končal tudi kiparsko specialko. Od leta 1979 je na ALU predaval kot docent, od leta 1991 pa je redni profesor. Razstava bo na ogled do 28. novembra, med tednom od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Igor Kavčič,
foto: Gorazd Kavčič
Zbor Lubnik v Franciji
Škof ja Loka - Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke se je v začetku oktobra mudil na obisku pri rojakih v Freiming - Mer-lebachu v zahodni Franciji, kjer so gostovali v okviru sodelovanja s tamkajšnjim društvom Jadran in Slovenskim delavskim društvom Aumetz. Vrh obiska je bil celovečerni koncert zbora Lubnik, ki ga je tudi tokrat vodil zborovodja Andrej Žagar, Škofjeloča-ni pa so zapeli pred skoraj 300 poslušalci. Koncerta se je med drugim udeležila tudi slovenska ambasadorka v Franciji, Magdalena Tovornik. Zbor je prepeval predvsem slovenske pesmi, pevci in pevke pa so predstavili še znano francosko La Boite de Chanson ter nekaj dalmatinskih pesmi. Zanimivo, da je v večnamenski dvorani v Au-metzu uvodoma domači zbor zapel tudi našo Zdravljico. Krajšega koncerta so bili naslednjega dne tamkajšnji prebivalci deležni tudi v cerkvi Saint Gorgon v Aumetzu.
I.K.
vojem, doživljal razcvete in recesije; renesansa turističnega razvoja je po prvi svetovni vojni nastopila v obliki diplomatskega turizma, med drugo svetovno vojno so Nemci z Bledom imeli velike načrte, dokler niso hotela Toplice spremenili v lazaret in je bilo vojnega turizma na Bledu konec, piše Benedik. Povojno obdobje je bilo dolgo časa počasno in bolj v znamenju eksotičnega krajo, kamor so hodili diplomati iz 'gnilega ztdio-da', in ki so bili kdajpakdaj tudi Titovi gostje. Skratka, knjiga je polna podatkov o razvoju Bleda, o njegovi arhitekturi, okolici, športu, ustvarjalcih turistične podobe, šolstvu, blejskih simbolih celo ubožnici, prav na koncu pa se je pisec poklonil duhovniku Francu Gorniku (1895 - 1968), ki se je z vnetim in strokovnim raziskovanjem vpisal med pomembne zgodovinarje Bleda. Izid knjige je eden izmed prvih dogodkov, s katerim bodo Blejci počastili tisočletnico prve omembe Bleda: spomladi pričakujemo še eno knjigo, in sicer fantastični roman Potopljeni zvon pisatelja Dušana Mena. ki ga bo izdala radovljiška Didakta.
Največji pokal ekipi Ljubljane
Na 38. krosu občinskih reprezentanc, ki ga je minulo soboto pripravilo Atletsko društvo Železniki, je teklo več kot šeststo tekmovalcev in tekmovalk iz vseh koncev Slovenije, ekipne zmage pa so se na koncu veselili člani ekipe Ljubljane, ki so zmagali pred ekipo Novega mesta, Maribora in domačo ekipo iz Železnikov.
Železniki - Zjutraj še pusto, mrzlo in oblačno, sredi dneva pa prekrasno sončno vreme je spremljajo tekačice in tekače, ki so se pomerili na 38. tradicionalnem krosu občinskih reprezentanc, bolj znanem pod prejšnjim nazivom "Kros Dela". "Res je prireditev lepa promocija za našo občino, saj tako Železnike spozna vrsta športnikov. Hkrati pa je tudi velik zalogaj za naše atletsko društvo, ki se tudi z organizacijo tekmovanj trudi, da bi bila tudi pri nas atletika kraljica športov," je tekmovalce od blizu in daleč pozdravil župan Miha Prevc.
Najprej so nastopili najmlajši tekmovalci, ki so se pomerili na 1000 metrov dolgi progi. V kategoriji mlajših pionirjev letnika 1991 in mlajši je zmagal Vid Zevnik (Brežice), pred Janom Taborjem iz Dola pri Ljubljani, tretji pa je bil Jure Lindič iz Sevnice. Najboljši med gorenjski fanti je bil na 5. mestu Blaž Hafner iz Škofje Loke. Ker je odlično tekel tudi njegov sotek-movalec iz škofjeloške ekipe Blaž Škvorc, je ekipa Škofje Loke osvojila prvo mesto pred ekipo Domžal in Ribnico. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Alja Kranjc iz Maribora pred Urško Martinec iz Murske Sobote in Tino Leban iz Tolmina. Najboljša Gorenjka je bila Estera Vehar iz Žirov. V ekipni razvrstitvi je zmagal Maribor
BALINANJE
pred Tolminom in Mursko Soboto. V kategoriji mlajših pionirjev letnika 1990 je zmagal Luka Kranjec (Sevnica) pred Janom Brešanom (Celje) in Matejem Fujsem (Murska Sobota). Ekipno je bila najboljša Sevnica pred Celjem in Ormožem. Med Gorenjci je bil najboljši Nejc Štalec iz Železnikov, ki je osvojil 14. mesto. Med mlajšimi pionirkami letnika 1990 je zmagala Laura Pajtler (Ormož), pred Cito Cvirn (Ljubljana) in Katjo llovar (Domžale). Ekipa Domžal je bila po zaslugi Katje in Urške Testen, ki je bila sedma, tudi najboljša med ekipami mlajših pionirk letnika 1990. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa
Peter Kastelic je med člani upravičil vlogo favorita.
Tračani ne bodo branili naslova prvakov
Škofja Loka - Minuli konec tedna so finalisti v super balinarski ligi odigrali polfinale. Branilci naslova državnih prvakov, ekipa Lokateksa Trate, je v sredo doma izgubila s Slogo po podaljšku, v soboto pa so Slogo premagali z 10:14. Na tretji odločilni tekmi na Trati pa so bili gostje znova natančnejši in slavili z 11:13 ter se tako uvrstili v boj za prvaka. Bolje so v polfinalu igrali kranjski balinar-ji ekipe Centra Pekarna Vrhnika, ki so najprej v sredo z ekipo Krim Špice zanesljivo slavili doma, nato pa so v soboto z 8:16 zmagali še na gostovanju.
Tako bo prva tekma za naslov državnega prvaka med ekipama Centra Pekarno Vrhnika in Slogo jutri, v sredo, z začetkom ob 17. uri v Kranju. V.S.
Novega mesta, na tretje pa Dola pri Ljubljani. Med starejšimi pionirji letnika 1989 je zmagal domačin Jakob Pintar (Železniki) pred Mitjem Krevsom (Novo mesto) in Urhom Potekom (Celje). Ekipno zmago so osvojili Celjani pred Novim mestom in Ljubljano. Med starejšimi pionirkami letnika 1989 je zmagala Barbara Resnik (Sevnica), pred Romano Tesov-nik (Velenje) in Mašo Ceglar (Ivančna Gorica). Najboljša od Gorenjk je bila Saša Žontar iz ekipe Škofje Loke, ki je osvojila sedmo mesto. Ekipno je zmagala Sevnica pred Velenjem in Skofjo Loko, saj je poleg Saše dobro tekla tudi Aleksandra Draksler, ki je osvojila 19. mesto. Nato so tekmovali Še starejši pionirji in pionirke letnika 1988. Med pionirji je zmagal Dominik Steklas pred Primožem Vrbovskom (oba Ljubljana), tretji pa je bil Kal Tomšič Posavec (Postojna). Najboljši od Gorenjcev je bil Andrej Demšar (Železniki) na devetem mestu. Ekipno je bila najboljša Ljubljana pred Celjem in Tolminom. Med pionirkami je zmagala Nina Krašovec (Maribor), pred Manco Velkavrh (Domžale) in Nastjo Kumer (Velenje). Ekipno so bile najboljše Mariborčanke pred Velenjčankami in Ljubljančankami. Zadnje, ki so tekle le en 1000-mctrski krog, so bile mlajše mladinke letnikov 1986 in 1987. Najhitrejša je bila Janja Bučar (Novo mesto), drugo mesto je osvojila Suzana Mladeno-vič (Domžale), tretje pa Ajda Flašker (Maribor). Najboljša je bila ekipa Novega mesta, ki je zmagala pred Mariborom in Ravnami na Koroškem.
Dva kroga oziroma 2000 metrov so tekli mlajši mladinci in starejše mladinke. Med mlajšimi mladinci je zmagal Vid Tr-šan (Ljubljna), pred Ronaldom Tomažičem (Maribor) in Davidom Horvatom (Murska Sobota). Najboljši med Gorenjci je bil Bernard Jarc (Domžale). Med ekipami je največ točk
liti KIL Nil ULJ t iN I LIN
um 'wm. mmwmW mm - mm mm mmmm H» ' mm m^mmmr    ■•>-mmmmW mmWm ^mmW mmmmm     HI mu mm     mm       mmmm mm mm mm
EVROPSKE KAKOVOSTI QgQ £2 fifi
VELIKA NAGRADNA IG
OD 15. 9. DO 31.12. 2003
Ob nakupu Petrolovega kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodinjstvom
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden izžrebali enega nagrajenca. Za informacije in naročila pokličite 080 22 66.
Kupnimi bo vrnjenavoWHO dobrolmetjB M kartici Magna. Ni<yr;i|eiid bndo »tuettenl po potil Pravila Igre In Imun nuKimii Hi) <tw>ii» iw strani wwwjxtn>Ui
PETROL
Kolajne najboljšim tekmovalkam v ženski konkurenci: Sonji Roman, Mateji Šimic in Špeli Kržan je podelila olimpijka Brigita Langerholc.
zbrala ekipa Ljubljane pred Mursko Soboto in Novim mestom. Zmage med starejšimi mladinkami se je veselila Taja Naraks (Celje), ki je zmagala pred Mojco Lindič (Novo mesto) in Ano Veršnik (Ljubljana). Najboljša Gorenjka je bila domačinka Janja Čenčič na 4. mestu. Ekipno je zmagala Ljubljana pred Novim mestom in Brežicami.
Po obračunu mlajših mladink se je bližal vrhunec dneva. Z imenitno tekmo na 3000 metrov dolgi progi so ga napovedali starejši mladinci. V cilj je prvi pritekel Cene Šubic (Žiti), kije na progi ugnal sokrajana Petra Lamovca, tretji pa je bil Gregor Košir (Novo mesto). Oba Žirov-ca sta se seveda veselila tudi ekipne zmage, saj sta slavila
Cene Šubic
pred Ljubljano in Novim mestom. "Potem ko sem treniral košarko, sem se pred štirimi leti odločil, da se posvetim teku in sedaj sem član Massa iz Ljubljane. Največ tečem na stezi, na 1500 metrov, na 2000 in 3000 metrov. Zmaga tukaj v Železnikih je bila - kot pač vsaka zmaga - težka, vendar sem je še bolj vesel zato, ker sem premagal svetovnega viceprvaka v gorskem teku med mladinci in hkrati dobrega prijatelja Petra Lamovca," je po tekmi povedal zmagovalec Cene Šubic iz Žirov, ki je prepričan, da v atletiki še ni rekel zadnje besede, saj si še želi zmagovati in izboljševati rezultate ter se uvrstiti na olimpijske igre leta 2008 v Pekingu.
Med članicami je obračun na 3000-metrski progi zanesljivo pripadel Mariborčanki Sonji Roman, odlična druga je bila triatlonka Mateja Šimic (Ljubljana), tretja pa Špela Kržan
(Domžale). Ekipno so zmagale Ljubljančanke pred Žirovkami (četrta je bila Valerija Mrak, deveta pa Tanja Debeljak) in Mariborčankami.
V najmočnejši članski konkurenci na 5000-metrski progi je zmagal favorit Peter Kastelic (Domžale), ki je ugnal Boštjana Kozana (Novo mesto) in Sedeta Čauševiča (Ljubljana). Ekipno je zmagala ekipa Ljubljane, druga je bila domača ekipa Železnikov (Janez Ferlic je bil četrti, Marko Pintar pa deveti), tretja pa ekipa Novega mesta.
Skupna ekipna zmaga je pripadla tekačem in tekačicam Ljubljane, druga je bila ekipa Novega mesta, tretja pa ekipa Maribora. Med gorenjskimi ekipami so bili najboljši domačini, ki so osvojili četrto mesto, ekipa Domžal je bila šesta, ekipa Žirov deveta, Škofja Loka dvanajsta, Kamnik sedemnajsti, Tržič devetnajsti in Medvode dvaindvajsete.        Vilma Stanovnik
Županu so uresničili le eno željo
Kranj, Škofja Loka - Minulo soboto je bilo pod gorenjskimi koši kar živahno. Derbi v l.A ligi je bil v Kranju, kjer pa varovanci Francija Podlipnika niso imeli srečne roke. Tekma med Triglavom in Hopsi je bila namreč vse do konca izenačena, košarkarji iz Polzele pa so se ob sodnikovem žvižgu veselili zmage z 86:87 (64:63, 44:43,19:26). Ekipa Heliosa pa je v Domžalah slavila proti Kraškemu Zidarju s 93:78 (67:63, 38:34, 23:15). '
V dvorani na Podnu pa je bil v soboto gorenjski derbi v 1. B ligi. Domače moštvo Loka kave je gostilo Radovljico, gorenjski derbi pa je le na trenutke zadišal po pravem derbiju. Vroča Loka kava je namreč vse srečanje vodila, župan Igor Draksler, ki je večina mladim domačim fantom pomagal s tribune, pa je napovedal, da bo končni izkupiček Lo-čanov sto košev, kar bo polovico več, kot naj bi na Podnu iztržili Radovljičani. Toda ura se pri rezultatu 100:50 ni zaustavila, šest sekund pred koncem so Radovljičani zadeli in domači fantje so županu izpolnili le eno željo. Toda pomembna je zmaga in rezultat 100:52 (81:43, 42:35, 25:14) je zagotovo prepričljiv.
"Na začetku tekme je bilo v igri še preveč napak, fantje se niso držali dogovorov. V drugem
delu pa so zaigrali bolje in želja po visoki zmagi se nam je uresničila. Seveda je po dveh tekmah še prezgodaj govoriti, da bo pot do začrtanega cilja - vrnitve v l.A ligo - lahka, je pa ekipa dovolj kvalitetna, da se ta želja uresniči, " je povedal trener Gašper Potočnik.
Manj zadovoljen je bil z nastopom svojih varovancev trener
da so bili domačini favoriti in da so zasluženo zmagali, za kar jim tudi čestitam. Za nas pa upam, da bomo ostali v ligi, "je po tekmi povedal dolgoletni radovljiški košarkarski delavec Janko Sta-nek.
V ženski 1. SKL je ekipa Odeje gostovala pri Tedi Sežani in zmagala z 68:69 (45:52, 27:40, 13:18). Ekipa Jesenic je doma
Radovljice   Janko Stanek.
"Klub je letos zapustilo devet igralcev in pred sezono smo imeli celo pomisleke, da igramo v 1. B ligi. Tako nam je ostala res mlada ekipa, ki ima v povprečju osemnajst let. Vendar pa se mladi borijo po svojih močeh in tudi na današnji tekmi so skušali igrati kar najbolje. Dejstvo pa je,
gostila Ilirijo in izgubila 36:97 (30:73, 26:44,15:23). Ločanke bodo že danes v tekmi 5. kroga gostovale pri Iliriji, v soboto pa bo v dvorani na Podnu gorenjski obračun med domačo ekip0 Odeje in Jeseničankami.
Vilma Stanovnik foto: Tina DoM
Pavlovcic si se zeli belega cirkusa
31-letnemu alpskemu smučanju Urošu Pavlovčiču z Dovjega je januarski nesrečni padec na treningu v Kranjski Gori pošteno spremenil nadaljnjo športno in življenjsko pot. Bil je v vrhunski formi, odločen, da uspešnim nastopom v svetovnem pokalu v prejšnjih sezonah doda še piko na i na svetovnem prvenstvu. Po večmesečnem okrevanju je
sedaj jasno, da je tudi letošnja sezona zanj izgubljena.
Mojstrana - "Januarski padec Je resnično prekrižal moje načrte v smučarski karieri," pravi Uroš. "Prav takrat sem bil v konstantni formi. V štirih letih tekmovanj v svetovnem pokalu sem veliko napredoval. To je °ilo garaško delo, veselil sem se napredka in tudi vse boljših rezultatov. Človek preprosto potrebuje nekaj zbranosti, da se sprijazni s to usodo. K sreči na takšne dogodke gledam s pozitivne strani. Po premisleku sem Preusmeril načrte in cilje."
Kako je s poškodovano nogo?
"Več ali manj so težave za mano, čeprav rehabilitacija še ni končana. To je bil zares kompliciran zlom. V nogi imam še vedno železni žebelj. Celjenje zlomljene kosti poteka dobro, okrevanje pa bo trajalo še skoraj leto dni."
Kaj bo z nadaljnjo kariero?
"Moja velika želja je, da ostanem še nekaj časa v belem cirkusu. Maja prihodnje leto se bom moral odločiti, kako naprej. Če bo z nogo vse v redu in bom pridobil potrebno kondicijo, se želim še za nekaj let pri-
Uroš Pavlovčič
ključiti karavani smučarjev. Starostna meja vrhunskih smučarjev se daljša. Kar nekaj vrhunskih smučarjev je starejših od mene, tako da imam še možnosti za povratek in nadaljevanje kariere na belih strminah."
Uspeh kariere ste dosegli leta 1999 s 3. mestom na tekmi za svetovni pokal v veleslalomu v Kranjski Gori. Ta disciplina vam očitno leži?
"Po večletnem nastopanju v svetovnem pokalu sem imel vedno boljše rezultate prav v veleslalomu, kjer sem pred padcem tudi uspešno stopnjeval formo. Še vedno se rad spominjam sijajnega uspeha pred domačim občinstvom, ki mi je dal veliko volje za nadaljevanje dobrih uvrstitev. Veleslalom bo v ospredju še naprej. Vozil bom tudi slalom in sicer predvsem zato, ker se za vsako sezono moraš temeljito pripraviti, 10 veleslalomskih tekem v sezoni pa je potem le premalo in moraš čas nameniti tudi drugi disciplini."
Kakšni so spremenjeni načrti sedaj?
"Odločil sem se, da čas ob sanaciji poškodbe koristno izrabim v Združenih državah Amerike, kjer sem pred leti že uspešno zaključil 4-letni študij ekologije na Univerzi v Sierra Neva-di. V novem šolskem letu bom na Boise State Universitv v državi Idaho nadaljeval s študijem in sicer bom delal še magisterij, prav tako iz ekologije. Obenem bom na tej univerzi treniral štu-
dentke smučarke in si tako prislužil denar za študij."
Na ZDA in tamkajšnje univerze vas vežejo še posebej lepi spomini?
"Res smo se pred leti tam znašli smučarji, tudi iz Evrope, ki smo začeli študij na tamkajšnjih univerzah. Postali smo dobri prijatelji, veliko smo tudi tekmovali. Moji najlepši spomini so predvsem na dva smučarska dosežka, saj sem bil leta 1999 na odprtem prvenstvu prvak ZDA v veleslalomu, imam pa tudi naslov prvaka ameriških univerz v tej disciplini."
Kam po smučarski karieri?
"Če se mi uresniči velika želja, bom, kot sem že dejal, še nekaj sezon v alpskem smučanju, potem pa bi rad čimprej dokončal študijske obveznosti. Po stalnih selitvah po svetovnih smučiščih in študiju bi se rad vrnil v Slovenijo. Ob vsakem povratku ugotavljam, v kako lepi deželi živim. Rad bi dal svoj prispevek ekologiji, saj moramo deželo ohraniti bodočim rodovom."
Janko Rabič, foto Tina Doki
ODBOJKA
NOGOMET
Calcit sam na vrhu
Kamnik, Bled - Odbojkarji Calcita iz Kamnika so po treh krogih letošnjega državnega prvenstva sami na vrhu tabele, saj so edini uspeli osvojiti vseh 9 točk. Tokrat so Kamničani tekmo v Novem mestu malce slabše začeli in izgubili prvi niz po vstopu rahlo poškodovanega Pleska na začetku drugega niza, pa se je slika na igrišču popolnoma spremenila in gostje so brez večjih težav °svojili nove tri točke - Krka : Calcit 1:3 (20, -12, -16, -19).
Brez točk pa so tudi tokrat ostali igralci LIP Bleda. V dokaj 'zenačeni igri, v kateri sta ekipi dosegali točke v serijah, je bila sreča tokrat na strani aktualnih pokalnih prvakov iz Kanala -LIP Bled : Salonit Anhovo 1:3 (-22, 23, -16, -21).
V ženski konkurenci so še vedno v vodstvu tri ekipe z maksimalnim številom točk - Naov KBM Branik, HIT Nova Gorica in Sladki greh Ljubljana.
» 2. DOL sta gorenjski ekipi tokrat zamenjali vlogi. Odbojkarji Astec Triglava so gostili novince v 2. DOL - ekipo Logatca, ki pa Se je izkazala kot zelo "trd" nasprotnik, saj so Kranjčani za zmago Potrebovali več kot uro in pol, na koncu pa so si vseeno priigrali tri točke. Astec Triglav : OknaPetrovčič Logatec 3:1 (22, -18, l9, 18).
Odbojkarji Termo Lubnika pa so gostovali pri povratniku iz 1. - SIP Šempetru. Kljub dobri igri Škofjeločani niso uspeli Presenetiti domačinov, ki jih letos vodi Peter Možic. SIP Šempeter : Termo Lubnik 3:1 (20, 22, -23, 18). JV ženski konkurenci 2. DOL sta bila Broline e-ŠS Kamnik in led na gostovanju daleč od točk in sta dokaj prepričljivo izgubi-S" Kamničanke proti Ljubljani II s 3:0 (9, 22, 13), Bled pa v Ma'"iboru pri Taboru prav tako s 3:0 (15, 17, 17). ^ato pa so bile toliko bolj uspešne Jescničanke, ki so se z gosto-v Mežici vrnile s polnim izkupičkom. Mežica : Mladi letnice 0:3 (-25, -20, -20). Jeseničanke so po dveh krogih skupaj z poljano II, Evi Vitalom in Solk anom v vodstvu s 6 točkami, r°line e-ŠS Kamnik je sedmi s 3 točkami, Blejke pa so še brez t0(* na 12. mestu.
Rezultati gorenjskih ekip v 3. DOL - moški : Iskra Mehanizmi
tj °Pa : Salonit Anhovo II 0:3.. 3. DOL - ženske : Črnomelj : Par-*an Sk.Loka 0:3, Evi Vital II: Pizzeria Morena 3:0. B.M.
ri na Jesenicah DAC
Jut
seleSenice " Minuli Petek s0 se v tekrni državnega prvenstva na Je-re ":an Pomerili hokejisti kranjskega Triglava in Acroni Jesenic. Z xen atom 1;7 (0:1, 0:4, 1:2) so zmagali "gostje", ekipa Acroni Je-ntošt Jut" bodo Jeseničani v dvorani Podmežaklo v MHL gostili drža ° °AC (DunaferJa)- Tekma se bo začela ob 18. uri. V gosnnem prvenstvu bo ekipa Triglava v sredo ob 18. uri na Bledu
Senic hTiVOli' ekipa HIT CasinoJa Pa bo v Pctek ob 18' uri na Je~
Sic   g0sti,a moštvo Slavije M Optime. Olj J11..pa Je konec tedna moštvo državnih prvakov, ekipa ZM SZekePlfe' igrala na četrtfinalnem turnirju celinskega pokala. V Alta      ervarju so Ljubljančani osvojili zadnje mesto. Zmagala je v°lan. V.S.
Zmaga Domžalčanov, hud poraz Kranjčanov
Domžale, Kranj - Nogometaši v ligi Si.mobil so odigrali 12. krog. Ekipa Domžal je doma gostila Dravo in zmagala s 3:2 (1:1). Domžal-čani so se s 15 točkami povzpeli na 8. mesto, vodi pa Maribor Pivovarna Laško s 24 točkami.
V 2.SNL je ekipa Supernove Triglava gostovala pri Svobodi in izgubila visoko s 5:0 (2:0). Kranjčani so sedaj na lestvici sedmi s 15 točkami, vodi pa ekipa Rudqrja z 32 točkami.
Rezultati v 3.SNL - center: Šenčur Protect GL : Jezero Medvode 1:0, Kamnik : Avtodcbevc Dob 0:1, Kalcer Radomlje - Bled Slaščičarna Šmon 5:0, Velesovo - Slovan 1:2, Alpina Žiri - Jesenice 2:2, Radio Krka - Factor 3:4, Britof - Zarica Rondo Nautilus 6:2. Na lestvici vodi ekipa Factorja s 33 točkami.
V 1. gorenjski ligi so odigrali 11. krog. Rezultati: Ločan - Preddvor 3:0, Visoko - Naklo 2:0, Bitnje - Bohinj 0:4, Lesce - Hrastje 1:1, Železniki - Polet 0:3. Na letvici vodi ekipa Bohinja z 28 točkami. Rezultati 8. kroga v 2. ligi: Trboje - Kondor 2:0, Kranjska Gora - Podbrcz-je 2:0, Sava - Podgorje 1:0. Na lestvici vodi Sava z 20 točkami.
Med tednom so bile odigrane tudi tekme 2. kroga za pokal Slovence. Rezultati: Lesce - Supernova Triglav 0:3, Železniki - Bled Slaščičarna Šmon 2:5, Ločan - Alpina 2:1, Sava - Zarica Rondo Nautilus 1:0, Naklo - Britof 1:3, Bitnje - Velesovo 0:5, Podbrezje - Šenčur Protect GL 0:10. Ekipi Bohinja in Jesenic sta tekmo preložili na jutri, 22. oktobra. Tekme tretjega kroga se bodo odigrale spomladi. V.S.
ROKOMET__
Termo v pokalu jutri z Veliko Nedeljo
Kranj, Škofja Loka - Slovenski predstavniki v evropskih pokalih so bili uspešni, Celjani in Prulčani so v ligi prvakov drugič zmagali, v drugi krog sta se uvrstila tudi Gorenje in Rudar iz Trbovelj. Uspešni pa so bili tudi gorenjski rokometni ligaši.
Termo je gostil Ribničane in brez težav zmagal. Ločani so zdaj na lestvici četrti, tik za veliko trojko slovenskega rokometa, ki jo sestavljajo Celjani, Prule in Gorenje. Jutri, v sredo, z začetkom ob 20. uri, v osmini finala pokala Slovenije loški rokometaši v domači dvorani gostijo ekipo Velike Nedelje.
Uspešne so bile tudi rokometašice Loka kave Jelovice. Premagale so novinke s Ptuja, ki jim očitno pojenjuje začetna zagnanost.
Prvič v tem prvenstvu so zmagali tudi rokometaši CHIO Kranj. Zmaga bi lahko štela dvojno, saj je bila dosežena proti Dolanom, ki so za Kranjčane vedno neugoden tekmec.
Uspešen konec tedna je tudi za drugoligaši. Radovljica se je z gostovanja v Radečah vrnila z dvema točkama, Cerklje pa so osvojile točko v Krškem. REZULTATI: Siol - liga: Termo - Inles Riko 29 -23; Cimos Koper - Adria Krka 33 - 29; Trimo Trebnje - Velika Nedelja 25 - 24; Vodi Gorenje. Termo je četrti. 1. liga - ženske: Izola Bori - Gramiz Kočevje 24 - 34; Mercator Tenzor Ptuj - Loka kava Jelovica 24 - 33; Piran - Burja 33 - 27; 2. liga moški: Ajdovščina - Grča Kočevje 21 - 25; Šmartno 99 - Drava 36 - 29; Radeče - Radovljica 20 - 27; Dobova - Arcont Radgona 31 - 24; Atom Krško - Cerklje 36 -36; Alples - Izola 23 - 25. ' M.D.
VATERPOLO__
Rakovec namesto Jenšterleta
Kranj - Po devetih letih predsedovanja Vaterpolski zvezi Slovenije je Jožeta Jenšterleta na četrtkovi programsko volilni skupščini zamenjal Matjaž Rakovec. O dolgovih se bo razpravljalo na skupščini konec januarja 2004 Strokovni svet mora sedaj pripraviti nov koledar tekmovanj.
Na četrtkovi skupščini Vaterpolske zveze Slovenije se je zbralo rekordno število delegatov, saj so manjkali le trije. Kar precej časa je delegatom, ki so dobili obširno in dobro pripravljeno poročilo iz evropskega prvenstva, vzelo razlaganje. V razpravi je nato sodelovalo nekaj delegatov, ki so opozorili, da je o tem poročilu, ki je bil dan na seji skupščine, težko odločati in zato so sprejeli sklep, da se konec januarja skliče izredna skupščina, ki naj bi potrdila poročilo in sprejela načrt, kako naj se pokrije minus okoli devetih milijonov slovenskih tolarjev, ki je nastal pri organizaciji velikega tekmovanja. Prav tako pa se bo na tej skupščini obravnavalo finančno poročilo in sprejelo, kako še pokriti minus šestnajstih milijonov, ki jih ima zveza.
Ostala poročila so bila sprejeta, zataknilo pa se je pri sistemu in koledarju tekmovanj. Tekmovanja naj bi se - po predlogu Strokovnega sveta VZS - morala začeti že minulo soboto, a se je o tem razpravljalo praktično dan pred začetkom. Igor Štirn je poudaril, da se je nekoč vedelo o sistemu in koledarju za naslednjo sezono že štirinajst dni po končani sezoni. Zato se je sprejel sklep, da strokovni svet pripravi nov koledar tekmovanj v naslednjem tednu in da naj bi se sezona začela v začetku novembra, prestopni rok pa bi se končal sedem dni pred pričetkom. Sledile so volitve in ker sta bila za predsednika zveze predlagana dva kandidata, se je najprej glasovalo o predsedniku. Matjaž Rakovec je dobil večino glasov za predsednika, za člane predsedstva pa so bili izvoljeni še Ranko Caric (Ljubljana), Smiljan Dobnikar (Kamnik), Bojan Berce, Marjan Pečar (Koper), Sašo Go-vekar, Marko Troppan (Kranj), Bogdan Cepič in Leo Kremžar (Ljubljana). Nadzorni odbor bo deloval v sestavi Safet Bilalović (Maribor), Milan Čadež in Veroljub Čpajakovič (oba Kranj), disciplinska komisija pa v sestavi Matjaž Burger (Kranj), Marko Medja (Ljubljana) in Zdenko Rozman (Celje). Tako nadzorni odbor kot tudi disciplinska komisija pa bosta predsednika izbrala na prvi svoji seji.
Skupščina je sprejela novega člana, to pa je AVK Slovan iz Ljubljane. Novoizvoljeno predsedstvo pa sedaj čaka kot prva naloga določitev članov tekmovalne komisije, kajti prvenstvo se bo začelo prav kmalu in VZS mora imeti organ, ki bo vodil vsa tekmovanja.
Jože Marinček
KEGLJANJE_____
Kranjčani in Celjanke zmagovalci svetovnega pokala
Stražišče - Nasmejani in upravičeno dobre volje so kegljači kranjskega Iskraemeca v nedeljo popoldne prišli domov in se v gostilni Benedik v Stražišču skupaj z najzvestejšimi navijači in ob čestitkah kranjskega podžupana Štefana Kadoiča poveselili svoje prve zmage v svetovnem pokalu. Večletni državni prvaki so lovoriko najboljših ekip med najboljšimi osvojili zanesljivo, saj so na tekmovanju v Prerovu na Češkem vseskozi igrali odlično, v velikem finalu pa so zanesljivo ugnali še romunske prvake iz Hunedoare z rezultatom 6:2.
Uspeh Kranjčanov so na Češkem dopolnile še kegljačice Mirotek-sa iz Celja, ki so prav po rekordnem kegljanju v soboto z izidom kar 8:0 premagale nemške prvakinje iz Bamberga.
Kranjski kegljači so se doma veselili prvega naslova zmagovalcev svetovnega pokala.
Kegljačice kranjskega Triglava, ki so konec tedna nastopale na NBC pokalu v Sarajevu, so osvojile peto mesto, za uvrstitev med najboljšo četverico pa jim je "zmanjkalo" 19 podrtih kegljev.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
AKROBATSKO LETENJE_
Akrobati so se pomerili v Lescah
Lesce - Akrobatska sekcija Alpskega letalskega centra Lesce je od četrtka do sobote na letališču v Lescah organizirala 9. državno prvenstvo v akrobatskem letenju z motornimi letali in 2. državno prvenstvo v akrobatskem letenju z jadralnimi letali, na katerem je sodelovalo 20 tekmovalcev iz štirih slovenskih letalskih klubov. Tekmovalci so tekmovali v treh kategorijah: Zahtevnih akrobacijah z jadralnimi letali, športnimi akrobacijami z motornimi letali (Sportsman) in zahtevnih akrobacijah z motornimi letali (Advance); in tekmovalno nastopili štirikrat: v obveznem programu, v prostem programu in dvakrat z obveznim nepoznanim programom. Najboljši so bili: v jadralnih akrobacijah Bogdan Pohar, Toni Bitenc in Andrej Kolar, vsi i/, Alpskega letalskega centra Lesce; v motornih akrobacijah v kategoriji Sportsman Jago Stemberger iz Obalnega letalskega centra Portorož, Rok Celar in Gašper Finžgar iz Alpskega letalskega centra Lesce; v zahtevnejših motornih akrobacijah pa Tomo Poljanec, Bogdan Pohar in Janez Jovan, vsi iz Alpskega letalskega centra Lesce. Zaključni nastop pred podelitvijo kolajn in pokalov je v soboto popoldan, kljub zelo hladnemu vremenu pritegnil številne gledalce. Š.Ž.
Veterani v Lučinah
Gasilska zveza Škofja Loka je v petek pripravila že 20. srečanje veteranov iz prostovoljnih gasilskih društev.
Lučine - Tokratno srečanje je Gasilska zveza Škofja Loka pripravila v novi dvorani Kulturnega doma v Lučinah. Gasilski veterani štirih občin, Železniki, Škofja Loka, Gorenja vas -Poljane in Žiri, so letos zapolnili dvorano. V programu so nastopili učenci Podružnične šole Lučine in mladi gasilci, Izidor Jesenko je predstavil diapozitive, Rudi Zadnik pa še film o gasilski vaji pred desetletji.
"Danes v Lučinah gostimo več kot 150 gasilskih veteranov. Mednje štejemo vse veteranke, stare nad 55 let, in veterane nad 63 let," nam je povedala predsednica GZ Škofja Loka Martina Jelovčan. Vsako leto družabno srečanje organizira drugo prostovoljno gasilsko društvo. Letošnje je pripadlo manjšemu PGD Lučine, saj imajo tu novo večnamensko dvorano. To je v govoru poudaril edini navzoči (povabili so vse štiri s tega območja) župan Jože Bogataj.
Za veliko gasilskih veteranov je takšno srečanje še edina vez z gasilstvom. Nekateri se še vedno srečujejo na tekmovanjih, večina pa ni več aktivnih. Tako je osrednja nit srečanja pogovor in srečanje starih prijateljev v sproščenem vzdušju. Tako nam je povedal tudi
Za prijatelje si je treba
čas vzet
Pod tem vodilom je Kulturno društvo Vintgar z Blejske Dobrave 11. oktobra z bogatim koncertnim programom obeležilo 80 let od začetka delovanja.
Franc Martinčič iz domačega gasilskega društva Lučine, ki se udeležuje tovrstnih srečanj. "Radi se odzovemo na povabila. Seveda vseh ne poznam, a vsi imamo skupno točko. Gasilec sem že od leta 1947 dalje," je ponosno povedal Martinčič.        Boštjan Bogataj
In če rečemo z županom Borisom Bregantom, ko jim je
čestital za jubilej, "ne le, da si moraš za prijatelje čas vzet, ampak jih moraš prej tudi imet." Kulturno društvo Vintgar je v dolgih letih kulturnega delovanja vzpostavilo mnogo prijateljskih vezi v soseščini in onkraj državnih meja, kar so potrdili z izbranim koncertnim programom ob jubileju. Poslušali smo domače pevce in instrumentaliste v moškem pevskem zboru, moškem vokalnem kvintetu in trobilnem kvintetu, ki trenutno redno ne nastopa, so pa pripravili nabor skladb prav posebej za to priložnost. Povabilu sta se odzvala mešana vokalna skupina Žirovnica - Breznica in moški pevski zbor MGV Maria Elend iz Podgore v Občini Šentjakob. Žal sta koncert lahko samo spremljali članici ženskega kvinteta Višarje iz Ukev v Kanalski dolini, saj bo njihovo petje v dosedanji sestavi zaradi tragične smrti ene od članic ostalo zapisano le še na zgoščenki, ki so jo podarili jubilantu. Kot je zapisal predsednik društ-
va Andrej Černe na vabilo h koncertu, začetki organiziranega kulturnega delovanja na Blejski Dobravi segajo na prelom prejšnjega stoletja. Po ustnem izročilu naj bi se vaščani zbirali in nameravali Ustanoviti Katoliško bralno društvo z namenom širitve bralne kulture in splošne izobraženosti. V to obdobje sodijo tudi pesmarice na koru podružne cerkve Sv. Štefana v vasi, od katerih najstarejša sega v leto 1883, kar dokazuje, da je štiriglasno petje tu staro najmanj
Trdne kosti še v starosti
Srečanje Zveze društev bolnikov z osteoporozo ob Svetovnem dnevu osteoporoze.
Bled - Festivalna dvorana na Bledu je bila minulo soboto polna. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije je skupaj z jeseniškim Društvom bolnikov z osteoporozo pripravila vseslovensko srečanje, ki je bilo uvod v včerajšnji Svetovni dan osteoporoze. V Sloveniji so ga letos, pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravje, praznovali šestič.
Osteoporoza je bolezen, ki že dobiva razsežnosti epidemije. Slednje potrjuje tudi vse večje število članov v enajstih slovenskih društvih, kjer je skoraj 5000 članov. Predsednica jeseniškega društva Anica Justin je povedala, da imajo po štirih letih delovanja 220 članov, čedalje večjo ozaveščenost pa je potrdila tudi
odlična udeležba sobotnega srečanja, na katerem se je zbralo več kot 500 udeležencev. Predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore je poudarila pomen ustanovitve sekcije bolnikov z osteoporozo pred šestimi leti. Letos je slovenska zveza postala članica mednarodne zveze bol-
Brusilniki v akciji!
Možnost nakupa na 12 obrokov!
Celovita ponudba strojev, orodja, okovja, vijakov in ostalih pripomočkov v Merkurju na oddelkih z ročnim orodjem. MtRKURMOJSTER - vse za prave mojstrske podvige.
Pri nakupu rotacijskega ali malega kotnega brusilnika blagovnih znamk Skil, Iskra Ero in Bosch vam od 13. do 30. oktobra 2003 priznamo 20-odstotni popust!
Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije.
UR, Sp. MERKUR
MERKURMO|STER, C  na Okroglo 8 Naklo, tel: 04 258 83 0J; MERKUR, C, Staneta ?agar|a 67, Kr»nj, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Plavi >li, leienlce, tel: 04 583 MOJSTER, Alpska 34, Lesce, te MERKURMOISIER, Stan C tel : 04 5)1 13 93, MERKUR K Skoljaloka, tel: 04 511 13 82
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Srečanja se je udeležilo več kot 500 bolnikov z osteoporozo.
nikov z osteoporozo, med de-javnejšimi društvi sta jeseniško in kranjsko, slednje je s svojimi 800 člani preseglo vsa pričakovanja, več pa bodo morali storiti na Dolenjskem in Štajerskem, kjer društev še nimajo. S slovenskim osteološkim društvom so izdali knjižico z naslovom Kaj moramo vedeti o osteoporozi, prizadevajo pa si tudi za brezplačna merjenja mineralne kostne gostote. "Letos smo se odločili, da Svetovni dan osteoporoze obeležimo s projektom načrtnega ozaveščanja ljudi. K našemu delu želimo pridobiti sponzorje in donatorje. Naše poslanstvo je ozaveščanje ljudi o tej bolezni in spodbujanje k zdravemu načinu življenja, s katerim naj bi do pozne starosti ohranili trdne kosti, saj ima v Sloveniji osteoporozo okoli 140.000 ljudi," je dejala Hlade Zoretova. Udeležence srečanja je pozdravil blejski župan Jože Antonič, v kulturnem programu so nastopili Otroška folklorna skupina Rožle, Mešani pevski zbor A. T. Linharta in Alenka Godec. Asistent dr. Tomaž Kocjan je predstavil novosti v diagnostiki in zdravljenju, dr. Marija Pfeifer pa je poudarila pomen zdrave prehrane.
Renata Škrjanc
sto let. S pojavom delavsko prosvetnih društev so podružnico DPD Svoboda 10. maja 1923 ustanovili tudi na Blejski Dobravi s ciljem razvijati knjižničarstvo ter ustanoviti pevski zbor in tamburaški orkester. Po drugi svetovni vojni je ponovno oživelo delovanje tamburašev in pevcev. Tamburaši so delovali do sredine 60. let prejšnjega stolet-
ja, pevci pa najprej v mešanem, nato v moškem zboru do poznih 50. let prejšnjega stoletja. Ponovno so se zbrali februarja 1975 in oživili društvo z imenom Pevsko društvo Vintgar. Gojili so predvsem narodne pesmi, ki so se jim z leti pridružile tudi umetne. Zbor, ki ga sedaj vodi Blaž Lav-tižar, je v preteklih letih pripravil nekaj zelo uspešnih nastopov. Februarja 2000 so na občnem zboru člani novega tro-bilnega kvinteta postali sekcija Kulturnega društva Vintgar. Društvo uspešno zastopajo tudi pevci moškega kvinteta.
Članom društva, gostom na jubilejni prireditvi in drugim, ki jih podpirajo pri delovanju, bo za spomin ostala bronasta skulptura akademskega kiparja Staneta Kolmana z Brezij. Udeleženci koncerta so doživeli zadovoljstvo ob poslušanju kakovostnega zborovskega petja in mojstrov na trobilih.
Mendi Kokot
Skavti v novih prostorih
Ljubljana - Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je pripravilo 14. oktobra dan odprtih vrat. Odprli so nove prostore v nekdanji stavbi Viba filma v Ljubljani, ki jih je blagoslovil nadškof Franc Rode. Odprl je tudi razstavo skavtskih fotografij. Nato je veleposlanik EU v Sloveniji Erwan Fouere predaval zbranim o prihodnosti skavtov in mladinskih organizacij v Evropski uniji. Ta dan so si obiskovalci lahko ogledali poleg zanimive razstave tudi nove prostore, ki so veliko primernejši od prejšnjih. Že dan prej je vodstvo združenja predstavilo letošnje dosežke. Načelnik Danilo Kozoderc je ob številčni rasti organizacije s 4100 člani v 71 enotah pohvalil bogato vsebino dela. Kot je povedala Korana Kovačevič, so se izkazali z mednarodnim sodelovanjem. Evropskega srečanja na Portugalskem se je udeležilo 63 naših skavtov, Kranjčani pa so gostili dve skupini iz tujine. Konec tega tedna bo v Ljubljani seminar za mladinske voditelje, vzgojitelje, učitelje in starše. S.S.
Tekmovanje mladih gasilcev
Križ - Na tekmovanju mladih gasilcev iz tretje ljubljanske regije se je pomerilo 63 ekip pionirjev in mladincev. V preizkusu znanja in usposobljenosti sta bili pri pionirjih in pionirkah najboljši ekipi iz PGD Rova, pri mladincih ekipa iz PGD Krašce, pri mladinkah pa ekipa iz PGD Kresnice. Vse ekipe so se uvrstile na državno prvenstvo. A.Ž.
Kviz mladih gasilcev
Šenčur - Gasilska zveza Kranj je minulo soboto organizirala v Šenčurju kviz za mladino iz občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur. Na tekmovanju seje zbralo 32 skupin mlajših in 39 skupin starejših pionirjev. Kot je povedal predsednik mladinske komisije Aleš Ropotar, so letos prvič dopolnili program z gasilsko abecedo -kvizom o gasilskih pojmih. Vsi so odgovarjali na vprašanja iz požarne preventive in se preizkusili v vezanju vozlov, mlajši so s sestavljanko naredili gasilski avto, starejši pa so spajali cevi na trojak. Mladi so pokazali veliko znanja in spretnosti, vendar sta o rezultatih
odločala tudi pravilnost in čas izvedbe naloge. Prvim trem ekipam v vsaki starostni skupini in mentorjem je podelil medalje podpredsednik GZ Kranj Bojan Maček, ki je pohvalil domače društvo in šolo za pomoč pri izvedbi kviza. V Šenčurju bo 15. novembra še kviz za vse gorenjske ekipe, ki so zasedle prvi dve mesti na tekmah občinskih zvez. In še rezultati! Mlajša skupina: 1. Zgornji Brnik 4, 2. Zgornji Brnik 6 (mentor obeh ekip Igor Sire), 3. Podbrezje 1 (mentor M$ Debeljak); starejša skupina: 1. Zalog 3 (mentor Tomaž Plevel), 2' Voglje 2, 3. Vogije 1 (mentor obeh ekip Matej Srebrnjak). Na sujl ekipe, ki odhajajo na gorenjski kviz. Stojan Sajc
Albina Bertoncelj, nekdanja delavka v jeseniškem podjetju Nomine R
Teror na delovnem
mestu
Na petkovem naroku za preskus terjatev podjetja Nomine R v stečaju na okrožnem sodišču v Kranju je varnostnik budno spremljal Miro Rihtaršič; pred kratkim je na sodišču stečajnega upravitelja napadla s stolom.
Kranj - Mira Rihtaršič iz družinskega podjetja Nomine R, od srede julija v stečaju, se je naroka udeležila kot predstavnica Proizvodnega in storitvenega podjetja ETR s Hrušice, ki je vzeto v najem poslovne prostore Nomine R na C. železarjev na letnicah. Vendar v njih ne posluje, ker je Nomine R za elektriko dolžan kar dobrih 29 milijonov tolarjev, ETR pa stroškov prav tako ne plačuje. Da je ženska v zrelih, že upokojenskih letih, °citno nagle jeze, nepredvidljiva in da se ne obvladuje najbolje, Pa je v kasnejšem pogovoru potrdila tudi Albina Bertoncelj, Nekdanja delavka v Nomine R, ki je v stečajnem postopku prijavila nekaj več kot 620 tisočakov terjatev.
>ina Bertoncelj
Toliko naj bi ji Nomine R dolgoval za bruto plače ter stroške Prevoza na delo in prehrane. Ierjatve so prijavili tudi nekate-ri nJeni sodelavci - šesterico za-stoPa odvetnik Stanislav Re-Povž - iz nekdaj približno tride-j*eiglavega kolektiva, medtem ^° so se drugi očitno odločili, a je najbolje vse skupaj čim-N pozabiti.
y Nomine R sem delala pri-. Uzno dve leti in pol, od januarja 2000 do junija lani. Z zaporami imam zadnje desetletje na sploh precej smole. Leta
1991 sem bila presežek v železarni, od tam sem šla v Koširjev Inteks, kjer sem ostala brez sedmih plač. Nato sem pet let delala v tržiškem Zlitu, 1. novembra 1999 so me poslali na borzo. Že januarja naslednje leto pa sem dobila delo v Nomine R. Začu-da so me sprejeli za nedoločen čas, kar ni bilo običajno, saj je imela večina delavcev pogodbe za določen čas. Sprva sem bila zadovoljna, saj nisem več ravno mlada, plače so bile solidne, kasneje, ko so začele izostajati, pa mi je bilo žal. Če bi bila za-
Torbičar" dvakrat kradel
u^ranJ - Neznanec je v četrtek dopoldne na dvorišču Župančičeve ^ 1Ce iz rok 90-letne A.Z. iztrgal cekar, v katerem je imela nekaj narJa, osebno izkaznico in šop ključev. Slabo uro kasneje, ob 10.15 Je isto napravil v Zoisovi ulici 89-letni M.B. Ženska je imela v karju denarnico s 45.000 tolarji in šop ključev. V obeh primerih je r *nanec prišel do žensk od zadaj, prijel za cekarja, jima ju iztrgal iz ^  m zbežal. Zaradi tega nobena ni mogla podati njegovega opisa. °< slejkoprej se bo že ujel. H.J.
poslena za določen čas, bi preprosto odšla, ko bi mi pogodba pretekla, tako pa nisem mogla. 5. junija lani sem dala odpoved. Bila sem predzadnja, ki je odšla. Pa še takrat sem delavsko knjižico čakala skoraj mesec dni, dobila sem jo na občini..."
Albino Bertoncelj je Nomine R prikrajšal za pet plač, stroške prevoza in malice. "Pet mesecev sva morala z možem živeti z njegovo skromno invalidsko pokojnino. Bilo je težko, še huje pa je bilo sodelavkam, ki so same skrbele za svoje družine. Nomine R je bilo družinsko podjetje, delali smo lončke za jogurte, za Henkel Zlatorog pa za deodorante. Dela je bilo veliko, nekaj časa celo za tri izmene, pogosto smo morali delati tudi nadure. Mira Rihtaršič, ki je skrbela za računovodske posle, meje zmerjala, če sem jedla - za strojem, ker si prave malice
nisem smela privoščiti, pol ure pred iztekom delovnega časa je ukazala, da moram delati do šestih, ni pustila oditi, očitala mi je gradnjo hiše, skratka, bil je pravi terorizem na delovnem mestu. Česa podobnega nisem doživela ne prej, ne pozneje."
Albina Bertoncelj pravi, da so plače začele izostajati že v letu 2001, dobili so jih z zamikom, kritično pa je postalo lani. Sodelavci, zaposleni za določen čas, so se dokaj hitro menjali. Vsak je razmišljal o rednem dohodku. Sama je iz Nomine R odšla najprej v Gorenjko, potem pa v Elan, kjer je zadovoljna. "Kdor res hoče delati, delo dobi, res pa je, daje treba poprijeti za tisto, kar se ti ponudi," pravi Albina Bertoncelj, ki se obdobja iz Nomine R najmanj rada spominja.
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
NESREČE
Drsel do roba prepada
Jezersko - Srečo v nesreči je imel v soboto, 18. oktobra, dopoldne med sestopanjem z Male na Veliko Babo 48-letni B.L. iz Novega mesta. Na poti mu je spodrsnilo, padel je in drsel kakšnih trideset metrov po melišču. Ustavil seje na robu prepada. V regijskem centru za obveščanje so organizirali reševanje. Policijski helikopter in gorska reševalca GRS Jezersko so huje ranjenega B.L. z vitlom potegnili v helikopter, nato pa ga odpeljali v Klinični center.
Lestev ni zdržala
Kranj - V soboto popoldne je 50-letni Kranjčan A.A. pri lokalu v Ulici Nikole Tesle prislonil lestev in se povzpel nanjo. Ko je bil dva metra visoko, je lestev zdrsnila, mož pa je padel na asfaltna tla in si huje poškodoval hrbtenico. Reševalci so ga odpeljali v klinični center.
Vzrok je bil infarkt
Rovte - V petek smo poročali o 86-letnem J.D., ki je 15. oktobra umrl v prometni nesreči v Rovtah pod Starim vrhom. Sanitarna obdukcija je pokazala, da voznik ni umrl zaradi posledic prometne nesreče, temveč zaradi srčnega infarkta. H.J.
Pregreta izolacija in les
Bled - V soboto, 18. oktobra, ob 15.40 je zaradi pregretja izolacije dimniške cevi zagorelo leseno ostrešje v stanovanjski hiši na Župančičevi cesti. Ogenj se je razširil še na lesen strop v hiši. Škode pa je za najmanj dva milijona tolarjev.
Žirovski Vrh - V nedeljo, malo po polnoči, pa je dežurni policist zvedel za požar starejše stanovanjske hiše v Žirovskem Vrhu. Komisija urada kriminalistične policije je z ogledom ugotovila, da je v hiši živela 66-letna J.J. V soboto okrog petih popoldne je njen 43-letni sin V.J. iz Škofje Loke zakuril v krušni peči. Pred odhodom domov je na ogenj dodal še nekaj drv. Po njegovem odhodu je šla mati počivat na peč. Ob peči so bile lesene letve, z lesenim opažem je bila obložena tudi stena. Letve so se pregrele in vžgale, zagorelo je tudi ležišče z odejami. Ogenj je napravil za približno pet milijonov tolarjev škode.
Okrogla miza o varnosti na Planini
Spalno naselje brez mirnega spanca
Koliko smo varni je bil naslov okrogli mizi, ki jo je v sredo zvečer v osnovni šoli Staneta Žagarja na pobudo krajevnih skupnosti Huje, bratov Smuk in Planina vodil Matevž Kleč. Omizje skoraj številčnejše od avditorija.
Kranj - Za mizo je Matevž Kleč posedel psihologa Roberta Mas-tena, Marijo Justin iz Kranjskih vrtcev, Ivana Brajdiča iz Aljaževe šole, Jožico Bavdek iz trgovske, Bojano Petrovič iz doma upokojencev, Marka Novaka in Aleša Koželja iz policijske postaje Kranj, Janeza Kaplarja iz postaje prometne policije Kranj, Staneta Boštjančiča iz okrožnega državnega tožilstva, Braneta Lotriča iz občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Ivana Hočevarja in Marjana Vidica iz uprave mestne občine Kranj.
V uvodnem delu okrogle mize so vsi povabljenci orisali delo institucij, ki jih predstavljajo, s poudarkom na varnostni problematiki. Marija Justin je povedala, da trenutno največji problem za starše predstavljata vrtca Najdihojca in Mojca, ki sta brez neposrednega dovoza. Ivan Brajdič je ocenil, da se otroci v šoli počutijo varne, morebitne konflikte rešujejo tudi s sodelovanjem staršev, tatvin iz garderob so se otresli z namestitvijo kamer, z ograjo, za katero se dogovarjajo z mestno občino, pa se bodo bržčas otresli tudi mladine, ki se popoldne in zvečer zbira pred šolo in povzroča tudi materialno škodo. Jožica Bavdek je kot najbolj problematično izpostavila šolsko zelenico, ki postaja krajevno sprehajališče in odlagališče odpadkov, ter precej prometno Zupančičevo ulico, ki bi potrebovala dobro viden prehod za pešce. Sicer pa so ena redkih šol brez varnostnika. Bojana Petrovič je prizna-
la, da so veliko težav rešili z ureditvijo parkirišča in ograjo pri domu upokojencev, za njihove stanovalce, zlasti na vozičkih, pa so nepremagljivi pločniki z robniki brez klančin, ki so vrh tega večkrat zasedeni z avtomobili ali smetnjaki, moteči so psi na zelenici in golobi, najbolj pa je stanovalce strah pokanja petard. Zaposlene v razvozu hrane in pomoči na domu pa moti, ker z avti ne morejo do vseh blokov.
Predstavniki policije so zatrdili, da varnostne razmere na Planini glede na gostoto poseljenosti niso nič slabše kot kjerkoli drugje, prometna varnost je celo boljša. Marko Novak je s področja kriminala izpostavil predvsem tatvine, vlome v avtomobile, gostinske in trgovske lokale ter poškodovanja tujih stvari, letos je bilo že tudi več uličnih ropov. Aleš Koželj je kot posebej problematične omenil mopediste, medtem ko zadrege v mirujočem prometu policija rešuje predvsem s so-
delovanjem občinskih redarjev.
V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se po besedah Braneta Lotriča prav zdaj pripravljajo obsežnejšo akcijo uporabe odsevnikov za pešce, s člani društva para-plegikov bodo pregledali robnike, ki ovirajo invalide na vozičkih, kot problem Planine pa je izpostavil še kolesarske steze in promet na pešpoteh. Ivan Hočevarje pojasnil, da v občinski upravi že pripravljajo načrt za odpravo arhitektonskih ovir, da je občina v soseskah zgradila številna parkirna mesta, medtem koje nadgradnja garaž problematična predvsem zaradi številčnosti solastnikov.
Še bolj kritični kot uvodničarji so bili na okrogli mizi o varnosti nekateri krajani Planine. Edo Gruden je ugotovil, da Planina, grajena kot spalno naselje, to nikakor ni več, in okrcal policiste, ki se ponoči na interventne klice neradi odzivajo in "pol ure zaslišujejo klicate-lja, namesto da bi lovili kršitelje". Po njegovi oceni je policija na Planini, ne le v najbolj divjih nočeh ob koncu tedna, na sploh premalo prisotna. Na nujen doslednejši nadzor in ukrepanje policistov proti mladeži, ki zganja hrup in prevrača smetnjake, je opozoril tudi Milan Sagadin, čeprav se je hočeš nočeš moral strinjati s so-
govorniki za omizjem, da to počnejo "naši otroci". Milan Sagadin je še dejal, da je rešitev za parkiranje v garažnih hišah in ne v pozidavi zelenic, predlagal, naj se parkirnina pobira tudi zunaj mestnega jedra, ne le na (prav zato samevajo-čem) parkirišču pri gimnaziji, naj občina razmisli o "mestnem policaju", ki bi pazil na kulturne spomenike od Pugrata do Prešernovega gaja, saj bi stal verjetno manj kot stanejo popravila škode za vandali. Edo Gruden je opozoril še na vse pogostejše prireditve v mestu z zaporami prometa, ki ga urejajo neprofesionalne varnostne službe. Jaka Klofutar pa je pokazal na drugo plat morebitnega ograjevanja šolskih igrišč, na katerih otroci tudi zunaj rednega pouka vendarle koristno preživljajo svoj prosti čas. Govora je bilo še o motečih lokalih in odpadkih na mini tržnici, na kar krajani že tri leta zaman opozarjajo občinsko upravo. Tožilec Stane Boštjančič pa je krajane pozval k večjemu sodelovanju s policijo in tožilstvom predvsem v primerih nasilja, ki se dogaja za štirimi stenami, ter k prijavam kaznivih dejanj, ki se ne preganjajo po uradni dolžnosti, ampak na predlog oškodovancev.
Helena Jelovčan
Vse najboljše!
Mobitelova Zabavna postaja na 183 000.
Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM: 031/041/051 700 700, Mobluporabnikl: 031/041/051121, ostali: 080 70 70.
Direktni pristanki:
glasbena voščilnica 183 185 zabavni klic 183 184 zabavni odzivnik 183 183 melodije za Noklo 183 182 melodije za Sony Ericsson 183 181 pollfonlčne melodije 183 180
Vse vsebine Mobitelove Zabavne postaje dobite tudi na Planetu, v sklopu Zabava.
ŽIVLJENJE   NISO  LE BESEDE
WWW.M0BITEL.SI
75. Glasova preja z maratonskim plavalcem Martinom Strelom
Denar ni le sveta, ampak tudi
športa vladar
Martin Strel je na 75. Glasovi preji odkrito priznal, da brez denarja ne bi mogel opravljati poklica maratonskega plavalca. V maratonu uživa, odkriva različne dele sveta in še vedno sovraži polete z letalom. Pri devetinštiridesetih letih ima pred seboj še veliko načrtov za različne podvige, če pa ima le čas rad pride v Poljansko dolino, s katero ga je seznanila dr. Mateja de Leonni Stanonik, ki jo je spoznal v Ameriki. Da bi tudi v Poljanski dolini in na Gorenjskem pobliže spoznali športnika svetovnega formata Martina Strela,
smo del pogovora voditelja preje Miha Naglica in Martina Strela zapisali tudi za naše bralce.
Množica obiskovalcev, ki sc je minuli četrtek zbrala v Galeriji Krvina v Gorenji vasi, je z zanimanjem prisluhnila pogovoru. Pravzaprav večinoma monologu. Kajti zgovorni Dolenjec Martin Strel se je v pripovedovanju o svojem življenju, predvsem življenju maratonskega plavalca, le redko ustavil. Morda le za hip. Kot na veliki preizkušnji, ko je pač treba garati do konca.
O športu in športnikih
Maratonsko plavanje ni olimpijski šport. Kakšen šport pa je?
"Res ni olimpijski šport, vendar tudi tekmovanje v formuli ena ni olimpijski šport, pa golf ni olimpijski šport, pa še marsikateri ni olimpijski šport ... Vendar so številni največji športniki sveta prav športniki iz teh disciplin. Tudi olimpijske igre še zdaleč niso najpopularnejše tekmovanje, celo vedno bolj izgubljajo na nekdanji avtoriteti."
Martin Strel je bil gost 75. Glasove preje. V klepetu z Mihom Nagličem je povedal veliko zanimivega.
Kako komentiraš dejstvo, da si, potem ko si preplaval ogromne razdalje, na tekmi izgubil proti novinarju? Vsem
nam je namreč se v spominu dvoboj s Sašom Hribarjem....
"Seveda Saša Hribarja vsi poznate kot novinarja, kot vodite-
lja, jaz pa Saša poznam bolje, saj je tudi Dolenjec, doma iz Grosupljega in je bil v mladih letih tudi plavalec. Tudi sicer je
Sašo navdušen športnik rekrea-tivec. Očitno pa se v bazenu počuti bolje kot jaz. Zato je plaval dobro, jaz pa pač malo manj, saj sem tekmo izgubil. Zame pa je bilo ob tem dvoboju najbolj pomembno, da smo znali pripraviti dogodek, ki je bil zanimiv za vso Slovenijo. Sedaj se že dogovarjava, da bi imela povraten dvoboj, da bi jaz Saša zamenjal na Radiu Ga-ga v vlogi novinarja. Zanimivo bo zagotovo, bomo pa videli, kakšni bodo odmevi."
Močna želja po širnih vodah
Dvoboj s Sašom Hribarjem je bil eden zadnjih odmevnih dogodkov v tvoji dolgi karieri. Kako pa se je vse skupaj začelo? Vemo, da si doma iz Mokronoga in da tam mokre noge niso nič nenavadnega.
"Ja, to je res. Ampak bolj kot mokrih nog se spominjam dni, ko so ženske v naših krajih -tudi moja mama - prale perilo. Moja mama ni znala plavati, saj je bila doma iz hribov in se je
nato poročila na bogato kmetijo. Bogata je bila sicer pred vojno, po vojni je bilo vse drugače ... Jaz sem mamo redno spremljal k vodi in ko so ženske prale perilo, smo otroci plavali po potoku in lovili ribe. Kljub temu da je bil potok mrzel, je bila mama zadovoljna, le da sem bil na njenih očeh. Kasneje, ko sem bil malce večji, pa sem mami že zbežal v reko Mirno, kjer smo se otroci pač učili sami plavanja. Navadno sem bil doma zaradi tega tudi tepen, vendar mi ni vzelo volje in veselja do plavanja. Tako sem čez leta šel nekoč v Ljubljano na gimnastični deseteroboj in nastopal tudi v plavanju. Trenerji so me opazili, slišal sem, da so se pogovarjali, da sem nadarjen za plavanje in kot otroku mi je to ostalo v spominu ... Seveda me doma niso pustili, da bi šel v Ljubljano, saj smo imeli doma veliko kurjo farmo in nekdo je moral nositi žaklje in hraniti kure ... Obljubili pa so mi, da bom po končani šoli lahko šel od doma. In tako
Povodni mož iz Slovenije plava v svojo in našo slavo
Martin Strel je "poklicni maratonski plavalec", ki trdi, da ne plava le za denar, temveč tudi "za mir, prijateljstvo in čiste vode". Postal je pravi povodni mož v sodobni izvedbi.
Zamika nas, da bi ga primerjali s tistim iz Prešernove balade, Urško iz iste pesmi pa s slovensko medijsko pozornostjo ...
Mali ljudje ob malih vodah
Živeti ob vodi je nekaj posebnega. Ljudje živijo tudi daleč stran od nje, preživijo, vendar so na slabšem. Najslabši pogoji za življenje so v puščavah in ob njih, v podsaharski Afriki, denimo, kjer je tudi največ lačnih. V tistih predelih sveta vode še za pitje ni dovolj, kaj šele, da bi se z njo umivali ali v njej celo zaplavali. Tudi v Sloveniji, kjer vode - z izjemo letošnjega poletja - pravzaprav nikjer zares ne manjka, so tisti, ki žive ob vodi, nekako na boljšem od drugih. Živeti ob tekoči vodi, naj bo potok ali reka, in poslušati njen šum, je poseben dar. Le malo Slovencem je dano živeti ob Blejskem jezeru in v naseljih ob morju - in ti imajo pred vsemi drugimi gotovo neko prednost.
Poleti smo šli na Kolpo veslat. Ravno prav razigrana reka, vode je bilo kljub suši še dovolj, bila je čistejša od drugih in tako topla, da smo se v njej kopali. Pa še rib bi si lahko nalovili, če bi le hoteli. Da ne govorim o visokih in divjih zelenih bregovih, ki jo oklepajo. Nobena od drugih slovenskih rek ne premore več toliko kot Kolpa. Ene so za plavanje in veslanje prevelike, preveč nevarne, povečini tudi preveč onesnažene, druge čiste, a premrzle. Kolpa je v vseh teh pogledih še najbolj po meri človeka. Spominjala me je na Soro mojega otroštva. Reka gorenjskega juga je resda manjša od tiste na slovenskem jugu, a to velja le "objektivno". V mojih nekdanjih, "subjektivnih" očeh je bila to prav velika voda, največja od vseh znanih.
Ko je Martin Strel na Glasovi
preji pripovedoval o vodah Mokronoga iz svojega otroštva, pa o bližnji reki Mirni, sem se spet v živo spomnil svojih skušenj z žirovskimi vodami. Seveda, saj je moj sogovornik na preji le dve leti mlajši- od mene, v najinih otroških letih pa smo povsod po Sloveniji živeli približno enako. Spomnila sva se naših mam, ki so takrat perilo spirale še v potočnih tolmunih, tudi v dneh, ko seje iz vode kadilo od mraza in ne od pare. Pa dejstva, da nas ni prav nič zeblo, ko smo se v reki kopali že v začetku poletja, takoj po koncu šole. In tega, kako smo zalezovali vodni živelj, od žabjih paglavcev do rib, ki so končale pečene na žerjavici ali v njej, zavite v časopisni papir ali la-puhove liste.
Hkrati so bila tisto leta, ko smo začeli spoznavati druge vode. Ko je tovarna Alpina zakupila počitniško naselje v kampu Zlatorog pri Umagu, smo šli vsako poletje za teden dni na morje. To je bil spet čisto nov svet. A plavalci smo bili povečini taki, da smo si upali malo dlje od obale le, kadar je bila voda mirna. Pa tudi, ko smo se pozneje, ko je oče kupil prvi avto, zapeljali do Blejskega ali Bohinjskega jezera, ni nikomur prišlo na misel, da bi to za nas veliko vodo preplaval po dolgem in počez. Sam sem do takšnih "podvigov" dospel šele v zadnjih dveh poletjih, ko smo letovali v zalivu Polače na otoku Mljet. Tam je morje čisto in mirno, široko kakih 400 metrov. In to ožino smo preplavali skoraj vsak dan vsaj enkrat, največkrat dvakrat, pa tudi trikrat. A kaj je to v primer-
javi s tistim, kar na svojih maratonskih plavanjih počne naš povodni mož!
Zmagovalec velikih voda
Če gremo na splet in v enega od spletnih brskalnikov vtipkamo ime Martin Strel, se nam kot prva pokaže njegova "uradna stran": http:/www.martin-strel.com Tu so navedeni tudi vsi njegovi največji plavalni podvigi. Prvi je bil, ko se je osamosvojeni Sloveniji na čast odločil preplavati Krko od izvira do izliva (1992, 28 ur, 105 km). Po Krki je šel na Kolpo (1993, 16 ur, 62 km). Potem pa z Dolenjske kar na Kitajsko in naravnost čez Modro reko (Yangtze Kiang, 1993, 46 minul in 8 sekund, 7,2 km). Ko je v Italiji plaval iz Lignana v Ravenno (1994, 55 ur 11', 162,5 km), je postavil novo svetovni dolžinski rekord v neprekinjenem plavanju v morju. Cez morje Adrijansko je plaval najprej iz Italije na Hrvaško (Caorle - Umag, 1995, 18 ur, 28', 56 km) in izboljšal rekord slavnega Vcljka Rogošiča (18 ur 49'). Sledila sta dva podviga v bazenih. V Ljubljani je 1996 plaval 24 ur v bazenu: 78 km. V Ziirichu pa istega leta še 12 ur v bazenu: 41,2 km. Ko je plaval od Benetk do Portoroža (1996, 41 ur 11 minut, 100 km), je postavil nov najboljši čas na tej "progi".
Iz Anglije v Francijo je-seveda plaval čez Rokavski preliv (1997, 61 ur 28' 5"). Ta meri 35,2 km, vendar jih je moral dejansko preplavati 61, ker je bil morski tok tako močan, da gaje nenehno neslo vstran, temper-
atura vode pa je bila 14 stopinj. Bil je prvi, ki je preplaval iz Afrike v Evropo (1997, 29 ur 36' 57", 78 km). Med naslednjimi podvigi omenimo še plavanje po Muri (1998, 3 ure 20', 36 km), po Ljubljanici (1998, 5 ur 45', 25 km), sto kilometrov iz Kopra v Gradež in naprej do Benetk (1999, 36 ur 30') in plavanje v Gardskem jezeru (1999, 21 ur 27' 35", 65 km). Sledijo največji med njegovimi podvigi. Najprej dva na Donavi. Leta 2000: 58'dni in 3004 km po Donavi "v črni obleki od Črnega gozda do Črnega morja". Leta 2002 pa še 504,5 km iz Avstrije čez Slovaško na Madžarsko v enem neprekinjenem plavanju, dolgem 84 ur in 10', kar je bil dosežek za Guin-nesovo knjigo rekordov. In nato še krona vsega: Mississippi 2002, 3797 km v 68 dneh! Letošnja Mura v celoti, 444 km v 4 dneh, je bila tako le trening pred rečnim tangom, ki se novembra 2003 obeta v kalnih vodah reke Parana.
Urška Slovenija in povodni mož Martin
Kaj naj zapišemo ob vseh teh dejstvih? Daje naš Martin pravi povodni mož! Pa ne tisti iz pravljice. Tisti pod vodo živi, njegov dom je v skritih globinah rečnih, jezerskih in morskih voda. Martin Strel je kljub vsemu kopensko bitje, Dolenjec, ki ima kakšno reč še raje od vode. Cviček, denimo. A v tem, kar zmore v vodi, bi se lahko kosal tudi s povodnim možem. Pa pre-berimo, kar o njem poroča slavni Valvasor. "Preden se docela poslovimo od Ljubljanice,
moramo še poročati, da biva v njej strah, imenovan povodni mož, in da se večkrat ponoči prikaže. Tako je znan, da ve vsak čolnar in ribič na Ljubljanici kaj o njem povedati. Po splošnem pripovedovanju je nekoč tudi pri belem dnevu stopal iz vode in se prikazoval v človeški postavi. Tako se je leta 1547., prvo nedeljo v juliju pojavil kot lepo opravljen, zal in postaven mladenič na Starem trgu pri vodnjaku, kjer je bila zbrana vsa soseska ter se s poštenim plesom razveseljevala. Prijel je deklico Urško Šeferje-vo, se z njo precej seznanil, naposled mimo stiškega dvorca proti reki zaplesal ter z njo vanjo skočil ..."
Prav te zgodbe se je poslužil Prešeren, ko je leta 1830 spisal in v Krajnski čbelici objavil balado Povodni mož. Pesnik jo je uporabil, da je lahko izpovedal nek drug poudarek: kaj se utegne zgoditi lepim in prevzetnim Ljubljančankam, ker se niso kaj dosti zmenile za hrepeneče poglede mladega in prav nič premožnega gorenjskega odvetniškega pripravnika, ki je bil vrh vsega še nepotreben pesnik. Jim bo že pokazal! Vas zanima ob starodavni ljudski pripovedki in pesnikovi priredbi še Valvasorjeva razlaga? "Kaj je treba soditi o tem strahu, se da lahko uganiti. Čeprav ne gre zanikati, da so v morjih in drugih vodah človeku podobna bitja nad in pod zemljo (to bi se z neštetimi zgledi dalo dokazati in tega nihče ne bo upal zanikati razen tistega, ki je v zgodovini docela neizkušen), vendar ni mogoče uvrstiti mednje ljubljanskega povodnega moža ... Vsa ta vod-
na bitja niso človeku sovražna, temveč se z njim le norčujejo. V tem se razlikujejo od ljubljanskega povodnega moža; bolj po pravici bi se le-ta dal šteti med hudičeve strahove kakor med vodnarje ..."
Mi se ne bomo priklonili niti eni niti drugi razlagi. Martin Strel ni niti bajeslovno vodno bitje niti ena od hudičevih prikazni. Je čisto pravi moški dolenjskega in slovenskega rodu, od vrstnikov se razlikuje predvsem po izjemni volji in plavalnih zmožnostih. Mene pa zamika ena druga primerjava. Da bi Urško primerjal s slovenskimi mediji in njihovo držo. Prešeren: "Je znala obljubit', je znala odreči, / in biti priljudna, in biti prevzetna, / mladenče unemat', bit' staršim prijetna; ' modrij in zvijač je bila vseh umetna; / možake je dolgo vodila za nos; / ga stakne nazadnje-ki bil ji je kos." Mar ni ta, ki bi' ji je kos, prav naš povodni mož? Sprva se je medijska Urška pustila prositi, zdaj leta za njim Upamo le, da od pozornosti, kakršne je deležen, ne bo še safl1 postal prevzeten. Na GP v gorenjevaški Galeriji Krvina smo ga spoznali kot priljudneg3 in prijetnega pripovedovalca i11 sogovornika. Prevzel nas je s svojim pripovedovanjem in vne' našo pozornost s svojimi načrti-Letos se bo spoprijel z rek^j Parana, prihodnje leto že drug^ s kitajsko Modro reko, tudi na^ Sava ga še čaka, čeprav ka1" naprej teče. "Ni blizo, ni bliz0 do bele Turčije, / kjer v DonaV0 Sava se bistra izlije; / valovl šumeči te, Urška! žele, / le urn0, le urno obrni pete!" .
Miha Naglji
Je tudi bilo. Ko sem se od doma odpeljal s kolesom, je mama tekla za menoj in vpila, naj vendar ostanem. Jaz pa sem imel ^ruge načrte in mame nisem poslušal. Vedno sem se odločil drugače, kot mi je svetovala mama in vedno sem se prav odločil. Danes mi ne ugovarja več. Ona je prišla k pameti ... jaz pa sem tudi že dovolj star!" h povedanega je res moč sodbi, da si imel vodo rad od ma-lega, vendar pa bi človek skle-P°l, da se za plavanje odločijo ljudje, ki so rojeni ob velikih rekah, jezerih, morjih. Ti si pa vendarle z Dolenjskega...
Tisti, ki so rojeni ob morju, Ponavadi bolj poležavajo, se sončijo, ni jim prida za vodo. Cim bolj proti toplim krajem §reš, čim bolj je vroče, manj se ljudem da kaj prida migati... Mi s celine pa si želimo velikih v°da, morja in tudi pri meni je bilo tako. Ob plavalnih začetkih so me nagovarjali, da bi bil sprinter, saj sem bil izjemno hiter. Vendar me to plavanje, olimpijske discipline, ni nikoli zanimalo. Danes šprinta sploh ne morem več plavati. No, saj to sem v Tivoliju pred kratkim tudi
vnovčiti, oni svojega truda in kolajn ne. Jaz s plavanjem pač lahko preživljam sebe, svojo družino in lahko načrtujem nove podvige. Danes je pač tako, da se živi od denarja.
Brez denarja ne gre v vodo
Odkrito govoriš o sebi in ni te sram povedati, da plavaš za denar?
"Seveda. Sem profesionalec in živi se pač od denarja. Preden sprejmem nov izziv, preden grem v vodo, se pogovorim o denarju. Če denarja ni, seveda v vodo ne grem. Z vsakim podvigom je namreč povezana strahotna organizacija. Na primer sedaj, ko odhajam v Južno Ameriko, bo projekt stal trideset milijonov."
Si torej poklicni maratonski plavalec, po drugi strani pa plavaš pod geslom "Za mir, prijateljstvo in čiste vode". Torej vendarle ne zgolj za denar, tvoje plavanje je tudi neke vrste poslanstvo?
"To geslo sem začel uporabljati pred sedemnajstimi leti, ko sem plaval v umazani vodi. Dejstvu, da želim čiste vode, sem dodal mir in prijateljstvo. To
Martin je po izobrazbi glasbenik, kitarist, in čeprav ga ne doma na v svetu ne poznamo po igranju na kitaro, je na presenečenje vseh druženje v Gorenji vasi začel z glasbeno točko.
dokazal ... Jaz imam pač svoje treninge. Vsak dan treniram od lri do pet ur, vendar so to pač Čisto posebni treningi. Vendar Pa mi ni nikoli žal, da sem se odločil za maratonsko plavanje. 2e na začetku so mi doma rekli, da ni treba hoditi domov, če s Plavanjem ne znam zaslužiti denarja. Zato sem bil prisiljen misliti, kako priti do denarja in hkrati plavati. Kmalu sem na tekmah zaslužil denar, nato sem Se domov pripeljal z avtom in fakrat so straši začeli verjeti, da Je tudi od plavanja moč živeti. ^e pa res, da mnogi znani pla-valci v olimpijskih disciplinah P° končani karieri niso imeli nič denarja. Mislim, da Borut Petrič Po končani karieri ni imel niti Za Čevlje ... morda je malo več °stal0 Dati anu. Podobno spo-2navam tudi po svetu, ko nekdaj 2nani plavalci in tudi drugi Portniki zgolj životarijo in na-j='as razmišljajo, da bi prodali °lajne. Jaz sem svoj šport znal
smo prevedli v štiri jezike in geslo se je prijelo tako doma kot v tujini. Nekateri so dodali še, da plavam za denar, kar se sicer ne sliši, je pa res. Denar je sveta vladar. Včasih na kmetih, ko se je doma še kaj pridelalo, je nekako šlo brez denarja, sedaj so časi drugačni..."
Donava in Mississippi so svetovni dogodki
Res bi bilo preveč naštevati vse tvoje plavalne podvige in rekorde. Ti je kakšen od njih ostal v posebnem spominu?
"Veliko dogodkov je - od leta 1978, ko sem začel plavati svetovne pokale, do danes - ki sem si jih zapomnil. Zanimiv pa je bil sam začetek, ko sem za Hrvatom Veljkom Rogošičem (on mi je veliko pomagal) kot edini Jugoslovan plaval na tekmah svetovnega pokala. Spomnim se, da so me v Kairu ustavili in dejali, da bi me rad videl predsednik Sadat. Peljali so me k
Direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak je gostu 75. Glasove preje podarila umetniško sliko in zgoščenko z glasbo Aleksandra Mežka.
njemu v rezidenco in klepetal sem z njim. Nato sva se še srečala, preden so ga ubili. To so res lepi spomini. Seveda sem potem še mnogo potoval po svetu in srečeval različne ljudi, polno je bilo lepih dogodkov. Leta 2000 pa sem na prelomu tisočletja želel preplavati Donavo ... To mi je uspelo in ko sem preplaval Donavo, so me že Američani čakali z Mississippijem. Donava, Mississippi, to so svetovni dogodki, ki bodo ostali zapisani v vseh zgodovinskih analih. To bo težko kdo ponovil."
Kmalu pa spet odhajaš novemuj)odvigu naproti?
"Že 9. novembra odhajam v Južno Ameriko, saj so me izzvali, da preplavam dva tisoč kilometrov dolgo pot po reki Parana v šestindvajsetih dneh. Pred menoj so plavali osemindvajset dni. To je tudi sicer reka, na kateri so postavljali različne rekorde, Argentinci pripravljajo tudi tekme za svetovni pokal ... Če ste prebrali zgodbo Franceta Bevka Lukec in njegov škorec oziroma Lukec išče očeta, ki se dogaja v okolici Santa Feeja in mesta Parana, potem veste, kako tam izgleda ... čeprav so bili takrat drugi časi. Jaz pač stvari vzamem zelo psihološko, reko že sedaj sanjam vsak dan, čeprav sem z mislimi že pri novem projektu, ki me čaka drugo leto, pri Kitajski. 4. junija načrtujemo start na reki Jangcek-jang. Plaval naj bi 4700 kilometrov. Moram povedati, da se novih podvigov res veselim, hkrati pa priznati, da se bojim dolgih poletov z avioni. Ti mi zares niso všeč."
Kaj pa nevarnosti v reki Parana? Je kaj krokodilov?
"Parana je daljša reka od Mi-ssissippija. Začne se v pragozdovih Brazilije, kjer je ogromno vseh vrst golazni. Sicer pa je voda kemično zelo čista, ni onesnažena. V njej je ogromno kaj-
dov
t,r> Strel
je gostitelju Zdravku Krvini podaril svojo knjigo, v kateri je opisano marsikaj iz Martinove zgo-
jp. jw ^vvoik^iju £_uiavr\u r\i vun puuai h ovwjw * JV wf^.w«. .w • ■ •».....— — — ^ —
maratonskega plavanja, predvsem iz njegovih podvigov, ki so zapisani v Guinnessovi knjigi rekordov.
manov, ki so manjše vrste krokodilov. Niso sicer veliki, so pa zelo agresivni. Prav tako je v vodi veliko anakond, kač, ki sicer ne pikajo, te pa lahko močno objamejo in te stisnejo. Prav tako so v vodi slovite piranhe, ki so ljubiteljice krvi in opozorili so me, da v primeru menstruacije ni dobro iti v vodo. Ampak s tem menda ne bo težav. Bo pa treba paziti na množico slapov, na kamenje, vmes je največja elektrarna na svetu."
V mestu Santa Fe je papež lani imenoval za škofa Andreja Stanonika, katerega oče je bil doma iz Žirov in je kot domobranec leta 1945 ušel v tujino. Ga boš - glede na nevarnosti, ki te čakajo na poti, prosil za blagoslov?
"Poznam ga ne, vendar bo ob mojem obisku verjetno v časopisih bral o meni in upam, da se bomo srečali."
Ko spremljamo tvoje podvige, vidimo tvoj silni fizični napor, ne vemo pa, kaj ti doživljaš v sebi. Kaj v dolgih urah v vodi razmišljaš?
"V vodi veliko premišljujem, saj plavanje vsak dan traja ure in ure. Izmišljujem si različne zgodbe in če bi se lahko snemal, bi se nato ljudje lahko pošteno smejali. Sam s seboj si planiram tekme, pišem romane, ... enostavno se moram zamotiti sam s seboj. Morate vedeti, da "maham" dolge ure, ob vsakem vremenu in po nekaj dneh se organizem utrudi. Vendar o tem ne razmišljam. O tem razmišljam doma, ko se odločim za podvig. Tudi o tem, kakšne neprijetnosti nas lahko čakajo na poti, kakšne težave imam lahko s spremljevalno ekipo, kaj če nas napadejo lopovi in oropajo ... Zato mene spremlja vojska, policija. Vsi smo namreč oboroženi, saj si ne moremo privoščiti, da nas presenetijo. Tako me bo v Argentini spremljal tudi podpredsednik države. Upam, da se bo tudi tokrat srečno končalo."
Dobri sodelavci so veliko vredni
Kakšna pa je vloga tvoje spremljevalne ekipe?
"Sprva so bili v ekipi sami Slovenci, sedaj imam ekipo različno govorečih ljudi, kar je dobro, saj se ravno prav razumejo med seboj. Treba je vedeti, da naše skupno potovanje traja kar nekaj časa in da pride na plan marsikaj. Tako kot na primer, če greš v hribe. Ponavadi v hribe gredo prijatelji, nazaj pa pridejo skregani. Seveda pa je treba imeti v ekipi tudi ljudi, ki dobro obvladajo jezik domačinov. Tako bom sedaj za Južno Ameriko imel v ekipi ljudi, ki znajo tekoče špansko, angleško in seveda slovensko. Zame pa je pomembno, da znam plavati. Pa kimati, to je tudi treba znati."
Je kakšen od ljudi, ki ti je minula leta še posebno stal ob strani, ki si mu pri uresničitvi svojih podvigov še posebej hvaležen? Na slikah ob tebi smo dostikrat videli bivšega predsednika.
"Res, predsednik Milan Kučan je bil večkrat zraven, od Kolpe do Mississippija. Največji moj dosedanji projekt pa je bil zagotovo Mississippi. Pred tem sem bil zelo zaskrbljen, kako mi ga bo uspelo izpeljati. Pa sem k sreči spoznal Boruta Farčnika, direktorja Si sporta. Ko sva se srečala, sem v minuti najinega pogovora vedel, da mu lahko zaupam. V življenju moraš imeti pač srečo. Biti v pravem trenutku na pravem mestu. Ko danes gledam nazaj, je bil Borut najbolj zaslužen, da sem preplaval Mississippi. Ne bom pri tem omenjal sina, ki me spremlja vsa leta, kei je pač to moj sin, ki mi je zvest. Tudi če ne bi prej srečal Jelka Kacina, ne vem, kako bi mi uspelo. Pri projektu
like projekte, moraš imeti ob sebi prave ljudi."
Ob rezultatih in slavi so gotovo tudi ljudje, ki so se ti pri tem zamerili?
"Pošteno povedano, bi se mi lahko zameril marsikdo. Ko sem leta 1991 začel iskati sponzorje, sem hodil po podjetjih in z veliko muko sem dobival od direktorjev po petdeset ali sto mark. Nato sem za tega človeka naredil tako reklamo, kot bi mi dal tisoč mark. In naslednjič, ko sem prišel k njemu, je on vprašal, koliko rabim ... Rekordi so pač odmevne zadeve. Jaz pa sem poskrbel, da sem vedno vse korektno marketinško izpeljal, ob sebi sem imel politike in gospodarstvenike. Čeprav je bilo nekatere sram, ker me sprva niso podpirali in jim je še danes nerodno, ko me srečajo. Tudi nekateri novinarji so napisali, da o plavanju nimam pojma. Ko pridem v Delovo stolpnico, se me nekateri novinarji ustrašijo ... imajo slab občutek. Vendar jaz nič ne zamerim, uživam v tem. Če pa vprašate nekatere znane športnike in športne funkcionarje, pa priznajo, da toliko kot jaz za promocijo Slovenije ni naredil noben športnik. Morda le nogometna reprezentanca. Vendar je v Sloveniji med športi in športniki strahoten egoizem. Vsak ima tudi svoje novinarje."
Brez velike medijske pozornosti pa vendarle tudi tvoji podvigi ne bi bilo, kar so?
"Novinarji so zato, da delajo svoj posel. Mi pač delamo svoj posel. Junake delajo mediji. Je pa res, da se marsikaj izve tudi brez medijev in novinarjev, še posebno če dogodek opazuje več ljudi. Tako je na primer Jože Šlibar leta 1963 skočil 141 metrov, isto leto pa so ubili Kenne-dyja. Takrat je bilo malo medijev, pa so vsi vedeli, da je Jože Slibar skočil 141 metrov. V gostilnah so se ljudje pogovarjali o tem. Ni nujno, da so mediji pov-
Na 75. preji je uvodoma nastopil Jože Burnik, ki je v 35 letih za svoj ustvarjalni opus z več kot 500 skladbami narodnozabavnega melosa prejel vrsto nagrad in priznanj. Med njimi je pet zlatih in ena platinasta plošča ter en zlati CD. Kar lepo število skladb je danes v železnem repertoarju evropskih ansamblov narodnozabavne glasbe. Pred štirimi leti je Jože dobil priznanje Kralj polk in valčkov, septembra 1998. pa je bil po izboru bralcev Gorenjskega glasa Gorenjec meseca. Njegova glasbena pot je zgled tudi hčerki Anji Burnik, ki že uspešno nadaljuje Jožetovo tradicijo.
Donava sem imel veliko organizacijske pomoči Lojzeta Peterleta, vendar pa smo pri finančnem projektu imeli težave. Sponzorji pač niso dali denarja, ki je bil obljubljen. Dejstvo je, da če hočeš v življenju delati ve-
sod prisotni. Zato se ne stri njam, da ljudje za največje podvige ne bi izvedeli, če niso nikjer objavljeni. Veliko novic še vedno gre od ust do ust."
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Sponzorji: Galerija Krvina v Gorenji vasi je že dlje časa med poznanimi kulturnimi hrami doma in tudi v tujini. Idejo o njej sta uresničila in jo uspešno bogatita Zdravko Krvina s soprogo. -Družba Gradbinec GIP Kranj je bila ustanovljena kot hčerinsko podjetje družbe Primorje, d.d., iz Ajdovščine. Dejavnost družbe so gradbeništvo, inženiring in poslovne storitve. Na Gorenjskem je Gradbinec prepoznaven s sloganom. DOBRO narejeno -ODLOČILI ste se za kakovost. V zadnjih treh letih je družba opravila vrsto gradbenih del na Gorenjskem in v Ljubljani z okolico, trenutno pa na obrobju mesta Kranj gradi 66 nadstandardnih stanovanj. - Jani Bogataj, s.p., Gorenja vas je podjetje, ki pripravlja malice za podjetja in po naročilu. Kmetija Pr' Čum Stanka Homec v Studorju je poznana po peki kruha in peciva, poznane so Stankine potice, sadni kruh, pite, zavitki, piškoti in različno drobno pecivo in seveda ocvirkovca, pa njeni poslovni 'darili: dedek Jaka in babica Jerca.
Organizator Glasove preje Andrej Žalar
Pri učiteljih premalo samozavesti
Z ministrom za šolstvo, znanost in šport dr. Slavkom Gabrom smo se pogovarjali o devetletki, promociji poklicnega izobraževanja in novostih na področju visokega šolstva.
Začetek letošnjega šolskega leta na področju osnovnošolskega izobraževanja je bil v znamenju frontalnega prehoda na devetletko. Kako uspešne so bile šole pri tem, kje so se pokazale največje težave?
"Poročila vseh enot zavoda za šolstvo kažejo, da s prehodom ni bilo večjih organizacijskih težav. Je pa pomembno, da smo od začetka šolskega leta odprli dobrih dvajset šol in da se skupaj dograjuje okoli sedemdeset šolskih objektov. Z njimi dvigujemo prostorski standard in s tem omogočamo kakovostnejšo izvedbo pouka; danes ne najdete več kot sto oddelkov z drugo izmeno. Treba se je zavedati, da je bila uvedba devetletke več let skrbno načrtovan projekt, ki so ga preizkusile štiri generacije."
Kakšne spremembe vnaša de-vetletka v šolski program?
"Največja sprememba je, da obvezna šola traja eno leto dlje, otroci začnejo šolo obiskovati pri šestih letih. Prvi tuj jezik kot obvezni jezik uvajamo že v četrtem razredu. V sistemu je tudi precej izbirnosti, šola mora v zadnji triadi ponuditi najmanj šest predmetov, od katerih otroci izberejo najmanj tri. Pogosto te tri izbirajo celo izmed več kot dvajsetih, ki jih šola ponuja. V osmem in devetem razredu je uvedena nivojska diferenciacija pri matematiki, tujem in mater-nem jeziku. Tisti, ki jih kak od teh predmetov, denimo matematika, zanima nekoliko manj, ki imajo nekoliko manj volje za učenje tega predmeta oziroma v osmem razredu, ko so razlike v znanju že precejšnje, manj znajo, lahko, če se tako odločijo, obiskujejo pouk na nekoliko manj zahtevni ravni, tistim pa, ki imajo veliko volje in znanja in želijo pri tem predmetu doseči več, pa je z učnim načrtom to tudi omogočeno. Razen tega devetletka
prinaša še opisno ocenjevanje, ki so ga pred tem že preizkusile skoraj vse šole, ter zunanje ocenjevanje s preizkusi, pripravljenimi na državni ravni."
Omenjali ste nivojski pouk -ravno okrog tega je bilo največ dilem, mnogi starši mu ne zaupajo. Obstaja bojazen, da bodo dobri učenci počivali na lovorikah, v smislu bolje je biti najboljši med najslabšimi kot obratno.
"Že zdaj nekateri v procesu učenja iz takšnih ali drugačnih razlogov niso uspeli izkoristiti priložnosti, ki so jih imeli, in so zaostali v znanju. V sedmem razredu beležimo več kot dve leti razmika v znanju med najboljšimi in najslabšimi. Vse držimo v istem razredu in od vseh pričakujemo bolj ali manj isto -skupno delo teh, ki že nekaj časa ne sledijo več pouku, ker je prezahteven zanje, kot onih, ki so v sredini, ob njih pa se dolgočasijo tisti, ki vse to že znajo in izgubljajo čas. Nekatere muči
zavist, da bodo šli nekateri še dlje, da bodo dosegli še več. Ampak mislim, da to potrebujemo. Hkrati smo dolžni poskrbeti za tiste, ki so se v tem izgubili in nimajo več stika s snovjo."
V zadnjem času se pogosto omenja vprašanje vzgoje v šoli - kakšna je sploh vloga šole pri tem in kako po vaši oceni šole to uresničujejo?
"Vloga šole je pomembna. Je pa res,'da imamo o vzgoji dokaj enostavne predstave. Vzgoja ni samo discipliniranje, tudi ne samo pouk lepega vedenja, je oblikovanje osebnosti človeka v več elementih. In ta teče tako skozi šolski red kot skozi zgled učiteljev, in kar praviloma pozabimo, skozi pouk sam. Vsebine prenašajo veliko vrednot. Letos smo šole z okrožnico še posebej opozorili na to, da naj se temu posveti dodatna pozornost. Če smo kot družba agresivni in verjamemo, da je o strpnosti zelo dobro govoriti, biti strpen pa je težje, ne moremo pričakovati, da bo šola tu naredila čudež. Če pa kdo od šole pričakuje vzgojo za partikularne vrednote, potem mora prebrati ustavo, ki pove, da tega ni mogoče početi v javni šoli. V javni šoli smo dolžni privzgojiti skupne vrednote."
Učitelji se pritožujejo, da je njihov poklic premalo cenjen. Se strinjate s tako oceno in od kod po vašem mnenju sploh izvira ta občutek? Ali ne bi učitelji prav sami lahko največ storili za izboljšanje svojega ugleda?
"Ljudje šoli zaupajo, to je očitno in to kažejo tudi raziskave javnega mnenja. Dejstvo je.
da učitelji res veliko delajo in velika večina tudi dobro. Uči-teljstvo pa je včasih preveč naravnano v oceno oziroma ima občutek, da je njihovo delo v družbi premalo spoštovano in cenjeno. Učitelji imajo pogosto tudi premalo na lastnem delu utemeljene samozavesti. Del takšne percepcije pa zgodovinsko izvira iz vrednotenja in plačevanja učiteljskega dela. V zadnjih letih poskušamo zapreti razlike med plačami v tem sektorju in na nekaterih drugih področjih, tako da se tudi to popravlja."
Kako sami ocenjujete delo učiteljev?
"Postopoma se povečuje fleksibilnost in odprtost teh ljudi, tudi sposobnost iskanja novih poti, uvajanja novih oblik dela. Hkrati se zavedajo, da je treba biti zahteven, a obenem tudi spoštljiv do otrok."
Kako je z učiteljskimi plačami?
"Do leta 2006 je zelo natančno načrtovano, kako bodo rasle. Menimo, da se bomo takrat uskladili do primernega sorazmerja s plačami širše v javnem sektorju. Letos smo imeli 2,3-odstotno povišanje, drugo leto bomo ta premik ponovili, računam še na premik v letih 2005 in 2006. Drugače pa so plače danes boljše, kot so bile, seveda pa še lovimo nekaj teh razlik in zaostankov."
V letošnjem šolskem letu ste pripravili precej novosti tudi na področju srednješolskega izobraževanja, med drugim ste se zavzeli za večjo promocijo poklicnega izobraževanja in za-
gotavljanje večje kakovosti na tem področju. Kako nameravate to uresničiti?
"Pripravljamo posebno promocijsko akcijo, s katero poskušamo širiti vednost in vzpostavljati zavest o pomenu naravoslovja in tehnike za nek normalen razvoj tega prostora. To ni samo naš, ampak tudi evropski problem. Poskušamo širiti vedenje o priložnostih, ki se mladim na tem področju ponujajo. Kar zadeva kakovost, spreminjamo programe, jih prilagajamo bolj sodobnim zahtevam in jih hkrati moduliramo - tako omogočajo kasnejše razlikovanje in usmerjanje v ožje poklice. Tako skušamo ohranjati pri življenju poklice, ki brez tega ne bi imeli posebnih oddelkov."
Bolonjska deklaracija predvideva oblikovanje skupnega evropskega visokošolskega prostora, ključna pri tem naj bila kakovost. Študentska organizacija Slovenije je zelo kritična
grami - del tega posla je bil opravljen od leta 1993 pa do zdaj. Potrebno je spremeniti razmerje med številom študentov in profesorjev. Nekateri trdijo, da se to naredi predvsem s količino denarja. Strinjam se, da je to ena od poti, druga pa je ta, da pogledaš, koliko časa porabiš, da nekoga pripelješ do diplome. Če primerjate naš sistem z drugimi, velja, da za to porabimo več časa od povprečja. Ko računate razmerje med študenti in profesorji, seje zato treba zavedati tudi tega."
V Bolonjskem procesu se veli' ka pozornost posveča tudi soci' alni razsežnosti - visoko šolstvo kot javno dobro in odgovornost. Kako je s tem pri nas in kako bi na to vplivala uvedba šolnin?
"Slovenija je ena najbolj socialnih držav, kar je sicer težko priznati, ker bi radi, da bi bilo še boljše. Težko najdete v Evropi državo, ki bi imela več pravic za
do kakovosti slovenskega visokega šolstva, predlaga ustanovitev neodvisne agencije za kakovost. Kaj menite o tem?
"Ta predlog ni nič novega, pogovori o njeni ustanovitvi tečejo. To se bo zgodilo prihodnje leto. Poziv prispeva le k temu, da bo do tega prišlo hitreje, drugače pa je to ena od temeljnih zahtev Berlinskega komunikeja. Če nekdo trdi, da je slovensko visoko šolstvo podpovprečne kakovosti v bodoči petindvajse-terici, ta ne ve, o čem govori. Primerljivo je z visokim šolstvom v Evropski uniji. Vprašanje je, kako ohraniti kakovost. Zato je treba vzpostaviti sistem, ki bo omogočil zagotavljanje kakovosti, ne samo ugotavljanje." 1
Na kakšen način, kaj bi se dalo spremeniti?
"Mehanizmi so znani: najprej prenovljeni in domišljeni pro-
študente, posebno socialnih, od bivanja do prehrane. Za štipendije, prevoze in prehrano namenimo več kot deset milijard tolarjev na leto. Šolnin, vsaj kar mene zadeva, ne nameravamo uvesti. Govorim o dodiplom-skem študiju. Podiplomski študij je drugo vprašanje, tudi tu pa je kar nekaj sofinanciranja - letos študij sofinanciramo štiri tisoč študentom."
Konec leta se obetajo večje spremembe zakona o visokem šolstvu, ki izhajajo iz Bolonj' skega procesa. Za kakšne spremembe gre?
"Najpomembnejša je uvedba dveh študijskih ciklusov. Povečati nameravamo tudi možnost participacije študentk in študentov pri odločanju na univerzi, pri volitvah rektorja in tako naprej."
Mateja Rant foto: Tina Doki
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Poljanski kaplan
Josip Lavtižar je bil za kaplana v Poljanah nad Škofje Loko v letih 1878-79. Tako nam je v svojih spominih zapustil tudi dragoceno pričevanje o tej fari in jarani h v tistih časih. Maševal je seveda še v stari župnijski cerkvi, za katero vemo, da je bila med 2. svetovno vojno ter v zgođah in nezgodah pO njej razdejana. "Župnijska cerkev sv. Martina je mogočna zgradba. Samo radi lege ne pride do take veljave, kakršno bi imela na odprtem prostoru. Zakriva jo breg, da jo opaziš šele takrat, ko prideš blizu. V notranjščini imajo dovolj prostora vsi župljani. In še ena župnija na vrh. Po novejši štetvi je v Poljanah 2355 prebivalcev; v prejšnjih časih so jih našteli nad 3000. O prazniku sv. Reš-njega Telesa lahko vidiš večino prebivalcev v sprevodu. Procesija gre po polju, in ljudstvo je razvrščeno po svojih podružnicah. Vsaka podru-
žnica ima bandero, za njim pa stopajo ljudje dotične ga kraja."
V nadaljevanju predstavi svojega predstojnika in gorenjskega rojaka. "Župnik mi je bil Jernej Ramoveš, rojen v župniji Smlednik leta 1842. Ker je imel tudi vsakdanjo šolo, je bil kaplan preobložen z dušnim pastirstvom; zato pa muje župnik rade volje izkazal kako uslugo. Poleg tega se je Ramoveš bavil z umnim kmetijstvom, vodil dobro urejeno gospodarstvo in imel v hlevih živino najboljše pasme. Imenovan duhovnim svetnikom je šel na stara leta v svoj rojstni kraj Ilraše pri Smledniku v pokoj in ondi umrl 6. marca 1921. Duhovne pomočnike je zelo cenil in rekel o njih, da so dar božji- Bil je tudi dober politik in strogo kritikoval javne razmere."
Kaplan je imel stanovanje s posebnim vhodom. "Poljanski kaplani stanujejo v drugem nadstropju župnišča. Da bi imeli poseben vhod, so napravili ob vnanji strani zidu stopnice neravnost v drugo nadstropje. Marsikateremu niso ugajale, češ, ko
Poljanska klekljarica na sliki Iveta Šubica, 1961
pride po težavni poti s hribov domov, mora še po stopnicah v tako višino. Za strežnika mi je bil mežnar. Pospravljal je po sobi, pometal in prinesel, kar sem potreboval. Dostikrat sem ga blagroval, da mu ni bilo treba hoditi pri obhajilih tako daleč k bolnikom. V Poljanah je namreč navada, da prideta po duhovnika vselej dva moža iz tiste vasi, kjer je bolnik. Kaplan mora iti na daljno pot, mežnar pa je lepo doma. Imel sem veliko hudih potov; med njimi mi je ostal v posebnem spominu sledeči: " In ga opiše.
"Sv. Treh kraljev dan 1879 sta prišla že proti večeru dva moža z naznanilom, naj grem na Bukov vrh obhajat žensko, kije imela pljučnico. Brez odlašanja smo odrinili. Eden je nesel svetiljko, drugi zvonec. Snežilo je tako, da so bila vsa pota zametena. Odšel sem brez konja, ker bi bil konj v taki noči težko stopal med zasneženim drevjem. Oblekel sem gumijev plašč in potegnil kapuco čez glavo. Mož.a sta delala gaz pred mano. Po ravnini
je bilo dovolj dobro, hujše pa v goro. Sneg je na-letoval brez. odmora, da smo noge komaj vzdigO' vali iz žametov. To je trajalo dobro uro. Slaboten človek bi bil ž.e v začetku opešal in obležal v sne' gu. Proti vrhu je postajala strmina vedno večja-Od daleč smo opazili močno razsvetljavo. Štirje korenjaki so tlačili sneg in nam prišli s plamen'' cami naproti, da bi bolje videli. Došli smo v hiŠ° k bolni ženi. Hropelo ji je v grlu, vendar je imela Še toliko moči, da sem vse opravil. Kmalu potetf je umrla. Kot dušni pastir sem bil večkrat pri itn"' rajočih in videl, da je vsak umrl z odprtimi očn'1' kakor bi bil gledal v preteklost nazaj ali pa še ra» Živel na svetu. Zato je zadnja ljubav, ki jo stotin'0 pokojniku, ta, da mu zatisnemo oči k večnemu p0' čitku. " Potem so prišel črne koze in takih potov/ bilo še več. "Zelo naporna pota sem imel spotrila' di leta 1879., ko so v župniji razsajale črne ko& Kdor bi pogledal v mrliško knjigo poljanske iup' nije tega leta, bi našel zabeleženo marsikatero v tev te kužne bolezni, kije pobirala posebno mlad£ ljudi. Po močnem glavobolu je dobil bolnik t\a}' prej na čelu rdeče moz.ole, ki so mu polagoma p0' krili ves obraz. Težavno je bilo maziljenje s svet"11 oljem. Neko noč sem previdel tri bolnike v et1' hiši. Ljudje so mi svetovali, naj žvečim brinjevej1'' gode, ki odganjajo bacile. Ostal sem z.drav. "
Kot evropsko letališče
GOSPODARSKI KOMENTAR
se uspešnejši
V Aerodromu Ljubljana do leta 2010 pričakujejo podvojitev števila potnikov, zaradi boljše pretočnosti pa bodo do leta 2006 zgradili nov odhodni terminal. Pripravili nov cenik letaliških storitev.
m
Nafta in demokracija
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Brnik - 1. maj 2004, ko bo Slovenija uradno vstopila v Evropsko unfjo, v Aerodromu Ljubljana pričakujejo z optimizmom. Nadejajo se povečanja tako tovornega, še posebej pa potniškega Prometa. Do leta 2010 naj bi se potniški promet celo podvojil, saj pričakujejo, da bo tedaj preko brniškega letališča potovalo °d 1,7 milijona (minimalna pričakovanja) do dva milijona potnikov (maksimalna pričakovanja).
"Na vstop v Evropsko unijo se v Aerodromu Ljubljana pripravljamo že vrsto let, leta 2001 je bil
sprejet zakon o letalstvu, ki Je usklajen z evropsko direktivo, ta pa opredeljuje pogoje za delovanje letališč. Podzakonskih Predpisov še ni, vendar pričakujem, da bodo do 1. maja prihodnje leto sprejeti," je uvodoma spregovoril predsednik uprave Vinko Može.
Za prihodnje leto so tako na Brniku zaradi zahtevane liberalizacije letaliških storitev pripravili nov cenik. Po novem morajo namreč evropska letališča, prek katerih gre letno dva milijona potnikov in 50 tisoč ton tovora, letalskim družbam omogočiti prosto izbiro izvajalca zemeljske oskrbe letal. Brniško letališče tega pogoja še ne dosega, zato jim tega dela evropske direktive (še) ni potrebno upoštevati, bodo pa zato prevoznikom že omogočili zahtevano
Vinko Može
možnost samooskrbe svojih letal na letališču. Tretja novost je formiranje posvetovalnega organa, ki bo odslej obravnaval cene letaliških storitev. Odbor bo o cenikih lahko podal le svoje mnenje. Po novem so uvedli tudi več cenovnih razredov, saj
so do sedaj enotno ceno letaliških storitev razrezali, tako da prevozniki sami izberejo, katero storitev bodo najeli, katero pa bodo izvajali sami.
Vse te spremembe so vplivale na sestavo novih cen oskrbe letal, ki so se po Možetovih besedah zaradi racionalizacije poslovanja (stroški poslovanja so se znižali za pet indeksnih točk) celo znižale, tako da je osrednje slovensko letališče konkurenčno ostalim letališčem. Skupna cena pristanka in zemeljske oskrbe za tip letala CRJ 200 z 48 potniki bo po novem znašala 1011 evrov (doslej 1075 evrov), za airbus 320 s 162 potniki pa 2456 evrov namesto dosedanjih 2390 evrov.
Po primerjavi cen z ostalimi evropskimi letališči, ki jo je pripravil Aerodrom Ljubljana, je razvidno, da je brniško letališče cenejše od večine letališč v EU. "Prav ta primerjava cen dokazuje, da so bile trditve o Aerodromu Ljubljana kot najdražjem letališču na svetu lažne in umetno ustvarjene," je pristavil Može. Se pa je zato letališka taksa s 3.600 tolarjev dvignila na 3.800 tolarjev, vendar tudi po tem parametru brniško letališče sodi med cenejša letališča. Evropska
Že tretja oklepljena razdelilna postaja
Nova razdelilna transformatorska postaja pri Hidroelektrarni Medvode pomeni večjo varnost, zanesljivost in manjše vplive na okolje. Investicija se bo povrnila v osmih letih.
Medvode - Potem ko je Elektro Gorenjska moderniziral svoje omrežje z najmodernejšimi oklepljenimi razdelilnimi transformatorskimi postajami (RTP) ^lato polje v letu 2000 in Labo-re lani, so v sredo svečano odprli še tretjo pri Hidroelektrarni Medvode, ki so jo sporazumno mvestirali Elektro Gorenjska in Savske elektrarne. Tudi v tem Primeru so široka razdelilna Polja na prostem, ki so vedno Pomenila izpostavljenost električnim udarom, nevarna za okolje in okolico, nadomestili z naJ modernejši m i oklepljenimi napravami v novi zgradbi, nova
RTP pa pomeni za Medvode z okolico, za gorenjsko elektroenergetsko distribucijsko omrežje večjo zanesljivost in lažje vodenje distribucije. Po dveh letih gradnje in montaže predvidenih stroškov v višini 1,4 milijarde tolarjev niso dosegli, saj so prihranili dobrih deset odstotkov, financirali pa sta investicijo Elektro Gorenjska v višini 60 in Savske elektrarne s 40 odstotki. Pri tem je pomemben podatek, da nove transforma-torsko-razdelilne naprave pomenijo tudi precejšen prihranek pri energiji, zato naj bi se ta investicija povrnila v osmih letih. Na
V Gorenjki iščejo novo vodstvo
G
Les
c« - Delničarji družbe Žito
rv°renjka Lesce so se na skupini v petek seznanili z odsto-
P°m predsednika uprave Rober-ta i/ 1
^ocniana, ki mu je nadzorni . ^t julija letos podelil začasno jedenje družbe do enega leta. ^ elničarji so tudi razrešili dose-na°Je člane nadzornega sveta in njihova mesta imenovali £ e' Kot je znano, je Robert ocnian, ki bo naloge predsed-a uprave opravljal do imeno-preJa novega predsednika, julija q Vzel začasno vodenje Žita
Podenjke °d dvočl
anske uprave SiedVodstvom Mojce Budkovič. seji     namreč nadzorni svet na
^anda?taČetkujulijani Poda,i*al ttOVe razl°g za imenovanje janjega Vodstva pa je bilo razha-s0VniV P°gledih na način in ča-začrt izPelJave aktivnosti iz ane strategije družbe na
področju konditorstva med nadzornim svetom in upravo.
O razlogih za odstop nam je Robert Kocman povedal, da ne želi prevzeti nadaljnjega vodenja Gorenjke v razmerah, ko lastniki neprestano menjajo svoje odločitve, ko še vedno ni trdne vizije razvoja konditorskega dela, počasne, spreminjajoče in tudi napačne odločitve pa hromijo vodstvo podjetja in vnašajo v kolektiv malodušje. K temu dodajmo, da je za Gorenj ko v teh dneh izjemno pomembno urejevanje odnosov s trgovino, ki se z Mercatorjevim nakupom Živil na Gorenjskem prestrukturira, nujne pa so tudi priprave na vstop v Evropo. Nov nadzorni svet naj bi se konstituiral še ta teden in izbral tudi novega predsednika uprave.
Š.Z.
slovesnosti so spregovorili Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana, župan občine Medvode Stanislav Žagar in minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač. Pri tem naj omenimo tudi posebej izrečene čestitke in zahvalo do-nedavnemu direktorju Elektro Gorenjska mag. Dragu Štefetu, ki je, kot je dejal minister Kopač, s filigransko natančnostjo pripravil to uspešno pomembno investicijo, zato mu je v družbi z ministrom, direktorjem Savskih elektrarn pripadla čast otvoritve.
Štefan Žargi
Sava zapira obrat na Ptuju
Kranj - Iz Save, d.d., Kranj so sporočili, da bodo konec novembra uresničili lani napovedano prenehanje družbe Sava Guma, d.o.o., na Ptuju, saj proizvodnja avtomobilskih zračnic, ki so jih proizvajali, nima prihodnosti. Postopek prenehanja družbe bodo izvedli po skrajšanem postopku, kije do 135 presežnih delavcev najprijaznejši. Po poravnavi vseh obveznosti bodo vsem izplačali odpravnine, sodelujejo pa tudi z regionalnim skladom dela iz Kranja ter zavodom za zaposlovanje s Ptuja pri usposabljanju in izobraževanju za druge zaposlitve. Za petino se bo našla zaposlitev v Savi GTO na Ptuju, ki proizvaja gumenotehnične izdelke, nekaj v drugih delih Poslovne skupine Sava, v pripravi pa je tudi nekaj novih razvojnih projektov. S.Z.
letališča namreč k letališki taksi dodajajo še varnostne in terminalne takse, ta sredstva pa vlagajo v razvoj in zagotavljanje varnosti, ki je po evropskih predpisih še kako zahtevno opravilo. Brniško letališče, pravi Može, že danes izpolnjuje vse zahtevane varnostne predpise.
Ker bo brniško letališče naslednje leto postalo letališče znotraj EU, na katerem bo vzpostavljena schengenska meja, bodo morali zaradi večje pretočnosti razširiti svoje terminalne površine. Obstoječi pri-hodni - odhodni terminal bo tako v prihodnosti postal zgolj prihodni, medtem ko bodo v letih 2005 ali 2006 zgradili novi odhodni terminal. Investicija bo vredna okoli 29 milijonov evrov, Aerodrom Ljubljana jo bo večino financiral iz lastnih sredstev, iščejo pa tudi možnosti financiranja s strani vlade in evropskih strukturnih skladov. Može ob tem opozarja, da so bila za cestne in železniške schengenske mejne prehode predvidena proračunska sredstva, za brniškega pa ne.
Član uprave Zmago Skobir je predstavil še dve letališki investiciji. Prva je že znana gradnja hangarja splošnega letalstva, prihodnje leto pa bodo zgradili še garažno hišo s 1300 parkirnimi prostori. „. x . . r                Simon Subic
Kot je zapisano v skoraj vsakem učbeniku politične ekonomije, je svobodni trg, kjer se pod določenimi pravili menjavajo dobrine, samo potrebni pogoj za nastanek demokracije v neki družbi, žal pa ni tudi zadostni. To pravilo lahko povežemo še z. izkustvom, da je denar sveta vladar in da je revnemu ljudstvu za demokracijo malo mar, in izpeljemo ugotovitev, da je demokracija danes možna samo v relativiK) bogatih družbah.
Ravno te dni ameriški predsednik George W. Bush hodi po azijskih državah in, po domače povedano, "fehta" denar za ureditev zmešnjave, ki jo je sam ustvaril z vojno v Iraku. Pri tem v svojih visoko-letečih govorih stalno poudarja izgradnjo demokracije (kot bi pozabil, kako je bil sam "izvoljen ") in "obnovo" Iraka, pa karkoli že to pomeni. No, predvsem to pomeni ameriško izkoriščanje drugih največjih rezerv nafte na svetu. A ravno pri povezavi nafte z demokracijo so se vrli načrtovalci iraške vojne ušteli. Optimisti še vedno stavijo na zgodovino. ZDA so bile namreč zelo uspešne pri ponovni vzpostavitvi demokracije na Japonskem po drugi svetovni vojni. A Irak je čisto druga zgodba in to ne samo zaradi težke politične zapuščine in kulturne različnosti. Veliki naftni prihodki so, gledano izkustveno, huda ovira za vzpostavitev demokratičnih načel v državah v razvoju. To se sliši precej protislovno, saj je nafta v zadnjem stoletju omogočila (nekaterim) ogromen gospodarski vzpon, a je hkrati za mnoge proizvajalke postala pravo prekletstvo. V Nigeriji so na primer ljudje še vedno prav tako revni, kot takrat, ko je črno zlato prvič pricurljalo iz njihovih tal.
V gospodarskem izrazoslovju bi "naftni" razvoj opisali nekako takole. Odkritje nafte v določeni revni državi potegne za sabo celo verigo dogodkov, med katerimi je prvi ponavadi ogromen skok deviznega tečaja domače valute. Ker gre za povečini kmetijske države, skok tečaja spodkoplje ali popolnoma uniči konkurenčnost domačega kmetijstva, kar ima za končno posledico, da država postaja vse bolj in bolj odvisna od uvoza hrane. Tudi ostale, predvsem delovno intenzivne izvozne dejavnosti se znajdejo v težavah in ker je v državah v razvoju sama država lastnica veliko podjetij, zaradi tega nastanejo še proračunske težave. Najini denar, ki se steka v vladne kovčke, pa služi korupciji in dovoljuje presežne vojaške izdatke. Irak je za to šolski primer in okviru njegove povojne obnove bi zato morali najprej poskrbeti za gospodarski razcvet, kar pa je celo za "vsemogočne" Američane precej težak trik. Kar par nikakor ne pomeni, da sta država v razvoju z. naravnimi bogastvi in demokracija popolnoma neusklajeni. Lep primer za to je afriška Bocvana, nekoč med najrevnejšimi državami, danes pa največja proizvajalka diamantov in uspešna demokracija z nizko stopnjo korupcije. Težava je v tem, da na tem našem svetu žal ni veliko Bocvan.
Da bi vas spodbudili za odpiranje osebnega računa pri Poštni banki Slovenije, smo za vas pripravili več ugodnosti:
• Odobritev limita v enaki višini kot v prejšnji banki.
• Odobritev kredita za poplačilo kreditov v drugi banki.
• Dnevni dvig gotovine pri bankomatih tudi do 100.000 tolarjev.
• Brezplačen pristop v elektronsko banko.
• Brezplačno izplačilo gotovine na domu.
• Brezplačno vodenje mladinskega osebnega računa in osebnega računa s knjižico,
VJPoiUni banki Slovenije smo vam na voljo osebno na poŠtah po vsej Sloveniji ali po telefonu 02/228 83 27. 02/228 82 47 in 01/243 19 70.
PRS
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
VI. Vit« Kraighitrju S, 2000 Maribor
Pomoč pri investiranju
Posojila za študente
Gorenjska banka je uvedla posojila za študente in še dodatno ugodnost za najboljše stranke.
Kranj - V Gorenjski banki so včeraj, v ponedeljek, začeli odobravati študentska posojila, za najboljše stranke pa so pri posojilih do dveh milijonov tolarjev brez dodatnega zavarovanja podaljšali odplačilno dobo z enega na dve leti.
Kratkoročno študentsko posojilo lahko najamejo študenti, ki s potrdilom fakultete dokažejo status rednega študenta in imajo v Gorenjski banki odprt študentski osebni račun, na katerega prejemajo štipendijo, družinsko pokojnino, zaslužke preko študentskega servisa ali redna
KUHAR - PICOPEK; do 12.11.03; CIKO-TIĆ IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR
mesečna nakazila z osebnega računa komitenta banke. Kredit je treba zavarovati z najmanj dvema plačilno sposobnima porokoma oz. z zastavo sredstev, obrestna mera pa je za pol odstotne točke nižja od običajnega potrošniškega posojila. Za posojilo z odplačilno dobo od treh
LOKA 6, KRANJ
INŽ. STROJNIŠTVA - REFERENT ZA VZDRŽEVANJE, INVESTICIJE IN ENER-
tnesecev do enega leta je 8,55-odstotna letna nominalna obrestna mera, stroški odobritve posojila pa znašajo en odstotek od odobrenega posojila oz. najmanj 585 in največ 2.145 tolarjev. Če na primer študent najame 200.000 tolarjev posojila za eno leto, plača 2.000 tolarjev stroškov odobritve, mesečni obrok pa znaša 17.449 tolarjev in se v času odplačevanja ne spreminja. Efektivna obrestna mera je 10,99-odstotna. Študent odplačuje posojilo s trajnim nalogom z osebnega računa. Gorenjska banka je za svoje naj-
Kranj - Agencija Pristop, družba za komunikacijski ma-nagcment, ima novo upravo. Potem ko je Samo Hribar Milic po nekaj manj kot dveh letih vodenja družbe odšel k Združenju delodajalcev Slovenije, bo agencijo vodila dvočlanska uprava. Novi predsednik uprave je Aleš Razpet, ki je bil doslej pomočnik direktorja, član uprave pa Franci Zavrl, ki se je po letu dni postavljanja regijske mreže vrnil v Slovenijo. Razpet in Zavrl sta poleg Andreja Drapala in Dejana Ver-čiča tudi solastnika Pristopa, ki je sicer po prihodkih že peto leto zapored največja slovenska agencija. Za letos načrtuje približno 3,5 milijarde tolarjev prometa. V zadnjem času zavzeto razvija informacijsko pod-
Dodatni pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje.
boljše stranke, ki lahko najamejo do dveh milijonov tolarjev posojila brez dodatnega zavarovanja, podaljšala odplačilno dobo z enega na dve leti. Če komitent z A boniteto najame takšno posojilo (dva milijona tolarjev za dve leti), mu ni treba plačati stroškov zavarovanja, plača 30.000 tolarjev stroškov odobritve in odplačuje mesečno po 91.600 tolarjev. Nominalna letna obrestna mera je 9,25-odstotna, efektivna pa 11,32-odstotna. Komitent odplačuje posojilo s trajnim nalogom z osebnega računa. C.Z.
prte komunikacijske rešitve, denimo intranet. Do konca leta bodo vodstvo okrepili z mlajšimi sodelavci, ustanovili pa so tudi Akademijo Pristop, ki bo skrbela za razvoj znanj in kadrov znotraj Pristopove družine podjetij. C.Z.
Edini cilj: več davkov
Ljubljana - Člani strokovnega sveta za davčno finančna vprašanja pri Gospodarski zbornici Slovenije so ob pregledu delovnega gradiva nove davčne zakonodaje ugotovili, da je edini jasno izraženi cilj predlaganega zakona o davku na dohodek pravnih oseb povečanje "izple-na" iz obdavčenja dohodkov podjetij in drugih pravnih oseb. Čeprav niso poznani finančni učinki predlaganih sprememb za državni proračun in za davčne zavezance, so prepričani, da spremembe niso razvojno spodbudne za davčne zavezance, ampak so le v korist državnega proračuna. Člani sveta pogrešajo celovito analizo izvajanja dosedanjega davčnega sistema, na podlagi katere bi lahko ocenili, ali je potrebno spreminjati sedanje zakonske rešitve; moti pa jih še večja arbitrarnost davčne službe.   - C.Z.
V enem izmed prejšnjih člankov sem obdelal pomembnejše slovenske spletne vire, ki vam lahko pripomorejo k boljšim investicijskim odločitvam. Tokrat pa bom predstavil, katere spletne strani ponujajo zanimive informacije za portfeljske investicije na trgih bivše Jugoslavije.
Če začnem z našo najbližjo sosedo Hrvaško, ima ta država dve borzi vrednostnih papirjev in sicer večjo Zagrebško (www.zse. hr), na kateri kotira večina delniških družb in ostalih vrednostnih papirjev, ter Varaždinsko (www.vse.hr). Komisijo za vrijednostne papire boste našli na www.crosec.hr in Središnju depozitarnu agenciju www.sda.hr. Ogleda je vredna tudi stran našega partnerja Cre-dosa (www. credos.hr).
V BIH je osrednja stran Sarajevska borza (www.sase.ba), drugo manjšo Banjaluško borzo pa najdete na www.blber-za.com. Podatke o podjetjih in zakonodajo boste našli na strani Komisije za vrijednostne papire (www. komvp.gov.ba). gistar vrijednosnih papira se nahaja na www.rvp.ba in predstavitev našega partnerja BS Broker na www.bsbroker.co.ba.
V Srbiji je ena sama borza, to je Beogradska herza (www.be-lex.co.yu). Na njej boste našli podatke o trgovanju z zelo aktualnimi obveznicami (donos EUR+10%) in delnicami, podatke o poslovanju podjetij, zakonodajo, ... Komisija za harti-je od vrednosti je na naslovu www. sec.sv.gov.yu. Zanimive informacije glede predpisov najdete na www.propisi.com, glede splošnih gospodarskih dogajanj na www.econo-my.co.yu in naš partner Senzal na www.senzal.co.yu. Za Črno Goro je zanimivo, da ima kar dve borzi, to sta Montenegro
berza (www. montenegrober-za.com) in NEX Montenegro (www.nex.cg.yu), od koder boste našli povezave na druge aktualne strani.
Tudi Makedonija postaja vse bolj aktualen trg za investiranje. Borzo najdete na www.mse. org.mk. Komisijo za hartij od vrednost na www.sec.gov.mk in Centralni depozitar za hartij od vrednost na www.cdhv.org.mk. Na spletu se predstavlja tudi naš bodoči partner KB Broker (www.kbbroker.com.rnk). Za ogled teh spletnih strani boste potrebovali znanje iz cirilice aH pa angleškega jezika.
Vse navedene spletne strani imajo običajno tudi rubriko po-vezave/links, kjer boste našli še druge vire, povezane z investiranjem v vrednostne papirje. Ponavadi so to vladne strani in stran centralne banke, na katerih je običajno zbrana zakonodaja, torej zakoni, podzakonski akti in drugi predpisi, ki kakorkoli urejajo področje vrednostnih papirjev.
Za konec naj omenim še South East Evrope Business Netovvrk (www.seebiz.net), vir poslovnih informacij iz področja JV Evrope in SEM-ON.NET (www.sem-on.net), nov portal, kjer so združene borzne informacije večine borz bivše Jugoslavije. Ker so vsi opisani trgi zelo podcenjeni in posledično izredno zanimivi za naložbe, verjamem da si boste navedene strani z veseljem ogledali in upam, da tudi koristili pri sprejemanju investicijskih odločitev. Povezave do večine navedenih virov in druge koristne informacije so vam na voljo tudi na spletnih straneh GBD Gorenjske borzno posredniške družbe (www.g bd.si).
Goran Dolenc GBD, d.d., info@gbd.si
Velik promet s Petrolom
Ljubljana - V Petrolu se je število delničarjev od začetka poslovanja delniške družbe do konca letošnjega septembra zni' žalo s 95.443 na 46.171, prejšnji mesec se je zmanjšalo še za tri' najst. V lastniški sestavi sep' tembra ni prišlo do bistvenih sprememb, delež tujih delničarjev se je sicer povečal z 0,66 na 1,05 odstotka, vendar še naprej ostaja nepomemben. S PetrolO' vimi delnicami je bilo prejšnj1 mesec na Ljubljanski borzi 2,2 milijarde tolarjev prometa-kar jih je pri trgovanju z delni' cami družb borzne kotacije uvrstilo na prvo mesto, celo pred Krko in Mercator. Enotni tečaj delnice na zadnji septembrski dan znašal 46.796 tolarjev in j6 bil za 6,4 odstotka višji od tečaja na prvi dan septembrskega m govanja. C«*|
Nominalna desetletna obveznica
ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ
objavlja prosto delovno mesto
ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU
Pogoji:
>- diploma Medicinske fakultete Ljubljana
> opravljen strokovni izpit za poklic zdravnik
> uspešno zaključeno usposabljanje po programu sekundariata >■ vozniški izpit "B" kategorije
>• znanje slovenskega jezika
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Nastop dela takoj oziroma po dogovoru. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 30 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom Bohinj, Triglavska cesta 15, 4264 Bohinjska Bistrica. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave.
ZDRAVSTVENI DOM BLED
objavlja prosto delovno mesto
DOKTOR DENTALNE MEDICINE V MLADINSKEM ZOBOZDRAVSTVU
Pogoji:
>• diploma Medicinske fakultete Ljubljana, odsek za stomatologijo
opravljen strokovni izpit za poklic zobozdravnik >r znanje slovenskega jezika
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Nastop dela takoj oziroma po dogovoru. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 30 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom Bled, Mladinska cesta 1, 4260 Bled.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave.
Kranj - Slovenska država je prejšnji teden izdala na domačem finančnem trgu prve nominalne desetletne obveznice RS54 v vrednosti 30 milijard tolarjev, ki bodo zapadle v plačilo 15. oktobra 2013 in imajo nominalno, nespremenljivo 5,75-odstotno letno obrestno mero. Kot so sporočili z ministrstva za finance, je Slovenija s tem končala prehod na dolgoročne oblike financiranja z nominalno obrestno mero, ki seje začel lani z izdajo triletnih obveznic in nadaljeval letos s petletnimi obveznicami. Finančni trg je desetletno obveznico ugodno sprejel, to dokazujejo obseg ponudbe in ponujene cene. Slovenija bo s tem izpolnila tudi enega od maastrichtskih kri-_ terijev za uvedbo evra, ta določa, da dolgoročna obrestna mera ne sme presegati povprečne obrestne mere v treh držav članic Evropske unije z najnižjo inflacijo za več kot dve odstotni točki. Obrestna mera za izpolnjevanje tega kriterija trenutno znaša 6,25 odstotka. C.Z-
Zniževanje obrestnih mer
Kranj - Po podatkih Banke Slovenije se je tudi v letošnjih poletnih mesecih nadaljevalo zniževanje bančnih obrestnih mer, pri tem pa je bilo znižanje (podobno kot to velja že za daljše obdobje) večje pri obrestnih merah za depozite kot za posojila. Pri vlogah, vezanih do enega leta, so bile obrestne mere že nižje od stopnje inflacije, banke so jih avgusta znižale na raven od 5,4 do 5,5 odstotka. Nominalne obrestne mere za posojila so se znižale manj, septembra so bile v primerjavi z junijem pri dolgoročnih posojilih nižje za 0,2 odstotne točke in pri kratkoročnih za 0,6 odstotne točke. Še več pove daljše primerjalno obdobje. Od lanskega decembra do vključno letošnjega septembra so se obrestne mere pri posojilih znižale od 1,5 do 1,9 odstotne točke, pri vlogah pa od 2,2 do 3,2 odstotne točke. Ker obrestne mere niso spodbudne, kratkoročne vloge v bankah nazadujejo v primerjavi z vpoglednimi in dolgoročnimi, pa tudi dolgoročne se povečujejo le zmerno. C.Z.
Vlada ni razrešila Grilja
Ljubljana - Vlada na četrtkovi seji ni razrešila v.d. direktorja republiške davčne uprave (Durs) Stojami Grilja, ampak je zadolžila upravo, da pripravi ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in da jih tudi finančno in kadrovsko ovrednoti. Kot je znano, je računsko sodišče očitalo Dursu nepopolno in neažurno davčno knjigovodstvo, zaradi tega pa je pozvalo vlado k razrešitvi direktorja. Ministrstvo za finance je vladi predlagalo, da naj Grilj še naprej ostane vršilec dolžnosti direktorja, saj je uradniškemu svetu že poslalo predlog za redni postopek imenovanja novega direktorja. C.Z.
Pristop z novo upravo
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POM. DELAVEC - MONTER SUHOMON-TAŽNIH SISTEMOV; do 12.11.03; SMINGS D.O.O., SP. GORJE 153/A, ZG. GORJE
POM. DELAVEC - IZDELOVALEC TLAKOV; do 21.10.03; FINAL DOM D.O.O., ŠUTNA 93, ŽABNICA SOBARICA - PERICA; do 21.10.03; KOMPAS HOTELI BLED D.D., CANKARJEVA C. 2, BLED
MIZAR - POM. DELA V MIZARSKI DELAVNICI; do 19.11.03; STRUŠNIK RAJKO S.P, SVETI ANDREJ 2, ŠK. LOKA OBLIKOVALEC KOVIN - ROČNI ORODJAR / SESTAVLJANJE ORODIJ; do 01.11.03; RODEX D.O.O., VINCARJE 26, ŠK. LOKA
MONTER CEVNIH INSTALACIJ - NE-
RJAVNE INSTALACIJE; do 05.11.03; PMI-PROCESNA OPREMA D.O.O., LIKOZAR-JEVAUL. 27, KRANJ
AVTOMEHANIK - VOZNIK KOMBIJA; do 31.10.03; ŠINKOVEC MATEJA S.P., KIDRIČEVA C. 55, ŠK. LOKA ŠIVILJA; do 25.10.03; TRGODOM N01. D.O.O., DELAVSKA C. 26, KRANJ ŠIVILJA - ŠIVANJE PO MERI, POPRAVILA; do 24.10.03; ČEBAŠEK IRENA S.P., P0-DREČA7, MAVČIČE
SLIKOPLESKAR FASADER; do 15.11.03; MILENKOVSKI BLAGOJ S.P., RATEČE 12, RATEČE - PLANICA
PRODAJALEC POHIŠTVA; do 25.10.03;
UIZ KARANTANIA - AMBIENTI D.0.0. PE KRANJ, OPREMA CENTER, VODOPIVČE-VAUL 16, KRANJ
PRODAJALEC V TRGOVINI IN RAZVOZ BLAGA; do 28.10.03; KREK D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED PRODAJALEC; do 24.10.03; DALI ŠPORT D.0,0., BEGUNJE 160, BEGUNJE
PRODAJALEC - ZASTOPNIK / SVETOVALEC; do 24.10.03; FLORJANČIČ MARKO S.P, LOJZETA HROVATA 4B, KRANJ PRODAJALEC TEKSTILNIH - USNJENIH ARTIKLOV; do 28.10.03; BETI METLIKA, BETI TRGOVINA KRANJ, STARA C. 25, KRANJ; št. del, mest: 3 KUHAR NATAKAR - STREŽBA V LOKALU; do 19.11.03; PINTAR JOŽE S.P, SV. DUH 7, ŠK. LOKA
KUHAR;  do 15.11.03; EVINA D.O.O., BAVDKOVA UL. 24, KRANJ NATAKAR; do 12.11.03; CI KOTI Ć IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR
NATAKAR; do 28.10.03; AŽMAN FRANC S.P, TRŽAŠKA UL. 1, LESCE NATAKAR; do 19.11.03; TERZIĆ - KRALIĆ AMELAS.P, PODBREZJE 127, NAKLO GOZDARSKI TEHNIK - ODKUP LESA PRI KAMIONSKI CESTI, KLASIRANJE, MERJENJE; do 15.11.03; KGZ GOZD Z.O.O., PREŠERNOVA 11, BLED STROJNI TEHNIK - ROČNI ORODJAR; do 01.11.03; ŠIBO DO O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
STROJNI TEHNIK - DELO NA CNC REZALNIKU; do 05.11.03; RAVNIK ALENKA S.P, PIPANOVA C. 108, ŠENČUR STROJNI  TEHNIK  - UPRAVUALEC
STROJEV; do 24.10.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK - BRUSILEC; do 15.11.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
STROJNI TEHNIK - OPERATER NA CNC REZALNIKU; do 28.10.03; TIKO TRŽIČ D.O.O., KOROŠKA C. 17, TRŽIČ ELEKTROTEHNIK - ELEKTRIKAR VZDRŽEVALEC; do 28.10.03; ELAN D.D., BEGUNJE 1, BEGUNJE
GRADBENI TEHNIK; do 31.10.03; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44, BLED TRGOVINSKI POSLOVODJA - VODJA PRODAJALNE; do 21.10.03; ALPINA, TOVARNA OBUTVE D.D. , PRODAJALNA JESENICE, C. MARŠALA TITA 39, JESENICE
TRGOVINSKI POSLOVODJA; do 28. 10. 03; BETI METLIKA, BETI TRGOVINA KRANJ, STARAC. 25, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK - ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; do 08.11.03; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK - SALDAKONTIST; do 28.10.03; G&P HOTELI BLED P.O., CANKARJEVA C. 6, BLED ZOBOTEHNIK - DELA V ZOBNEM LABORATORIJU (LAHKO PRIPRAVNIK); do 24.10.03; KRIŽNAR MINKO, SAVSKA
GETIKO; do 25.10.03; AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ INŽ. FARMACIJE - FARMACEVT / PRODAJALEC; do 22.10.03; VITA CENTER D.O.O., PIVKA 23/A, NAKLO EKONOMIST - KNJIGOVODJA; do 24.10.03; ALPETOUR REMONT P.O. KRANJ, LJUBLJANSKA C. 22, KRANJ VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK - VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; do 21.10.03; DOM UPOKOJENCEV KRANJ, C. 1. MAJA 59, KRANJ
UNIV. DIPL. INŽ. KMETIJSTVA - TERENSKI KMET. SVETOVALEC, do 28.10.03; KGZS, KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD KRANJ, C. IVA SLAVCA 1, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA - SA-MOST. STROK. SODELAVEC ZA KOVINE; do 25.10.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA - KON-STRUKTER ORODIJ ZA PREOBLIK. PLOČEVINE; do 01.11.03; RODEX D.O.O., VINCARJE 26, ŠK. LOKA DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE - REFERENT ZA AVTOMATIZACIJO; do 24.10.03; GORENJSKE ELEKTRARNE D.O.O., STARA C. 3, KRANJ
DIPL. VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK; do 28.10.03; VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE, C. CIRILA TAVČARJA 21, JESENICE DR. MEDICINE - ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU; do 15.11.03; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED
DR. STOMATOLOGIJE - ZOBOZDRAVNIK V MLADINSKEM ZOBOZDRAVSTVU; do 15.11.03; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED DIPL. FIZIOTERAPEVT; do 22.10.03; VITA CENTER D.O.O.. PIVKA 23/A, NAKLO DIPL. DELAVNI TERAPEVT IN NEGOVA-LEC; do 31.10.03; VISIT-A D.O.O., CVETLIČNA UL. 4, NAKLO DIPL. SOCIALNI DELAVEC - VODJA POMOČI DRUŽINI NA DOMU; do 31.10.03; VISIT-A D.O.O., CVETLIČNA UL. 4. NAKLO
I°rek, 21. oktobra 2003 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si gorenjski glas • 17. stran
Srečanje kmečkih žena
Članice gorenjskih društev kmečkih žensk so se v petek na Breznici zbrale na tradicionalnem srečanju.
Brez uvoznih dajatev
Kranj - Vlada je na četrtkovi seji s spremembo uredbe o določitvi kmetijskih in živilskih izdelkov, za katere je ob uvozu treba plačati posebno dajatev, ukinila dajatev za uvoz jabolk, hrušk in neustekleničenega vina.
Greznica - "Velik blagor je imeti polno kaščo in zdravo živino. In nič manjši blagor ni, če imaš odprto srce in dobre prijatelje...," je bila osrednja misel letošnjega srečanja, ki sta ga pripravila Društvo podeželskih žensk pod Golico in Stolom in blejska enota kmetijske svetovalne službe.
Gostiteljice so gorenjskim kmeticam predstavile jeseniško •n žirovniško občino ter jim pripravile zanimiv kulturni program, ogled farne cerkve in Janševega čebelnjaka ter druženje v gostilni Trebušnik. "Ob ustanovitvi je bilo naše društvo večje, Pa je naneslo tako, da je prišlo do ločitve. Še danes ne vemo natančno, kdo je zato bogatejši m revnejši, vemo le, da društva, ki so mu pripadale podeželske ženske od Rateč do Rodin, ni veČ," je v pozdravnem nagovoru
dejala Darja Jakopič, predsednica Društva podeželskih žensk pod Golico in Stolom, ki združuje 120 žensk s podeželja jeseniške in žirovniške občine. Ker starost prinaša s sabo črnogledost in strah, da morda ne stopamo po čisto pravih poteh, si želimo v svoje vrste več mladih, da bi pregnali dvome in kaj storili bolje, z večjo vnemo in bolj brezskrbno, je dejala Jakopičeva in se zahvalila kmetijski svetovalki in mentorici društva Majdi Loncnar: "Kadarkoli jo po-
Darja Jakopič
trebujemo, potrebujemo pa jo kar naprej, njena beseda zveni enako prijazno med delovnim časom, v soboto popoldne ali v nedeljskem dopoldnevu."
Udeleženke srečanja sta pozdravila tudi župana obeh občin. Žirovniški Franc Pfajfar je ugotavljal, da je zelo težko priti do dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in da bi bilo zato treba spremeniti predpise, ki urejajo te dejavnosti. Dolga desetletja, ko so bile Jesenice pojem za industrijo, tone jekla in "šiht", smo kar pozabili na to, daje marsikateri delavec šel zjutraj najprej v hlev, po "šihtu" pa še na polje, je dejal jeseniški župan Boris
Zaupanje v domačo hrano
Javnost visoko zaupa doma pridelani hrani in podpira subvencije kmetijstvu.
Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Je predstavilo raziskavo javnega mnenja, s katero je želelo ugotoviti, kako javnost ocenjuje razmere v slovenskem kmetijstvu, Pripravljenost kmetijstva na vstop v Evropsko unijo, kakovost doma pridelane hrane in podpore kmetijstvu.
Bregant in se vprašal, kaj lahko pričakujemo po vstopu v Evropsko unijo. Le kaj?! Tujci bodo najprej prišli pogledat, ali je pri nas res tako, kot so slišali ali prebrali, nato bodo preverili, alt bi se dalo kaj zaslužiti, in šele potem bodo pri nas pripravljeni pustiti kaj denarja. Pri vstopu v Evropsko unijo je naša prednost še dokaj dobro ohranjeno podeželje, je dejala Milena Kulovec iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in opozorila, da se strokovne službe pri delovanju,v korist kmeta in kmetijstva ne bi smele zapirati v svoje "vrtičke". V kmetijstvu bo do konca leta treba rešiti še nekatere strokovne dvome o razdelitvi kvote za mleko med kmetijska gospodarstva, obdavčitvi dohodkov na kmetiji in o pridobitvi položaja priznane rejske organizacije, je ugotavljal Stane Rupnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Kranj, in dodal, daje v okviru razpisa Sapard premalo denarja za vse naložbene potrebe. Pri tem pa se kmetije z območja jeseniške in radovljiške upravne enote ne morejo potegovati za sofinanciranje vlaganj v turistično dejavnost in domačo obrt, ker za to območje še ni razvojnega programa za podeželje. Pogosto slišimo in beremo, koliko denarja se namenja za kmetijstvo, do kmetov pa ga pride bolj malo, je menila Štefka Pavlin, predsednica Društva kmečkih žena Kranj, in sklenila z besedami: "Imejmo se teh nekaj uric lepo, potem pa gremo domov delat - kot zmeraj!"
Cveto Zaplotnik
Če je normalna letina, slovenski sadjarji pridelajo na leto okoli sto tisoč ton jabolk in približno sedemnajst tisoč ton hrušk, od tega pa sta dve tretjini jabolk in polovica hrušk primernih za prodajo kot sveže sadje. Letošnji pridelek jabolk in hrušk je po oceni gospodarskega interesnega združenja Sadjarstvo Slovenije zaradi spomladanske pozebe, poletne suše, hruševega ožiga in drugih nevšečnosti manjši za dve petini, kar pomeni, da bo za prodajo le od 28 do 30 tisoč ton jabolk. Manjša domača pridelava, podobno pa je bilo tudi v sosednjih državah, je že povzročila povišanje cen. Po podatkih državnega statističnega urada je septembra povprečna maloprodajna cena jabolk znašala skoraj 241 tolarjev za kilogram in je
bila v primerjavi z enakim lan skim mesecem višja za 27 odstotkov. Podobno je bilo pri hruškah, povprečna maloprodajna cena se je septembra približala 334 tolarjem za kilogram in je bila glede na lanski september višja za dobrih devet odstotkov. Oktobra cene jabolk običajno nekoliko padejo, hruške pa se še naprej dražijo.
In zakaj je vlada ukinila posebno uvozno dajatev za neuste-kleničeno vino? Podatki o zalogah vina in letošnjem pridelku grozdja kažejo na to, da pridelovalci oz. vinske kleti ne bodo mogle izpolniti pogodbenih obveznosti do domačih trgovcev. Slovenija ima z Evropsko unijo sklenjeno dokaj visoko kvoto brez dajatev za uvoz ustekleničenega vina, za neustekleničeno vino pa te kvote ni. C.Z.
Gradnje na živinorejskih kmetijah
Velenje - V hotelu Paka v Velenju seje danes, v torek, začel dvodnevni posvet o gradnjah na živinorejskih kmetijah. Priznani strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Švice predavajo o zahtevah Evropske unije pri zaščiti živali, varovanju okolja in gradnji na živinorejskih kmetijah, o sodobnih tehnologijah pri gradnji hlevov in o pomembnosti poznavanja zahtev živali pri izdelavi projektne dokumentacije. C.Z.
Kmetijstvo v sosedstvu
Portorož - Po odmevnem prvem kongresu Kmetijstvo v sosedstvu, kije bil predlani v Lipnici na avstrijskem Koroškem, bo drugi kongres od četrtka do sobote v Portorožu. V osrednji temi bodo razpravljali o vplivih reforme skupne kmetijske politike na kmetijstvo petih sosednjih držav (Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Italije). Prvi dan kongresa bo tudi srečanje kmetijskih ministrov ter predsednikov kmetijskih zbornic in drugih nevladnih organizacij i/ vseh petih držav. C.Z.
NIŽJE OBRESTNE MERE ZA KREDITE
Raziskava, ki jo je letos poleti opravila družba Ninamedia inje zajela 1.400 vprašanih, je poka-zala, da se javnost dobro zaveda kočij ivega položaja slovenskega kmetijstva. Stanje v kmetijstvu Je v razponu ocen od ena do pet °cenila s skromno povprečno °ceno 2,49, raven razvitosti slovanskega kmetijstva v primerja-Vl z državami Evropske unije pa 1 nezadostno oceno (1,98). Največje pomanjkljivosti sloven-skega kmetijstva so po mnenju vPrašanih premajhne kmetije, Pfedraga pridelava hrane in teh-n°loška zaostalost, največja P'ednost v primerjavi s konku-
tov, visoko soglaša več kot petina anketirancev, ne soglaša pa 45 odstotkov. Več kot dve tretjini vprašanih ocenjuje, da je država dolžna sanirati posledice suše v kmetijstvu. Več kot štiri petine anketirancev podpira možnost, da bi kmetje poleg podpor Evropske unije dobivali pomoč tudi iz slovenskega proračuna. Kar 86 odstotkov vprašanih soglaša s trditvijo, da bi država morala sprejeti posebno ureditev in temu primerne odškodnine za kmetovanje na vo-dovarstvenih in drugih občutljivih območjih.
renco
pa možnosti povezave s    Minister dobil trojko
Urizmotn in drugimi dejavnost j*11 na podeželju. Polovica vprašanih meni, daje danes stanje v j^etijstvu slabše kot pred pe-
mi leti, pri tem pa polovica ^Prašanih za to krivi vlado in
°ota petina ministrstvo. Da žmetJe glede na vloženo delo
vUo slabše kot delavci, je pre-Pr,canih skoraj 59 odstotkov ^Prašanih.   Dobra polovica
Prašanih tudi meni, da je stanje
kmetijstvu slabše kot v drugih gospodarskih panogah.
^unijoŠan*e P° vstopu
trdltviJo, da se bo stanje v
skoeUjStVU Z vstoPom v Evrop-gla^niJ° močno poslabšalo, so-Lft ^ odstotkov vprašanih. p0svravčetrtina meni, da vlada kmerCa preveliko pozornost §imi'JStVU (v Primerjavi z dru-ost.(l^0sPOQ,arskimi panogami), nja 5 Pa.so nasprotnega mne-več D tldltviJ°- da je država pre-P°Pustljiva do zahtev kme-
Javnost ocenjuje kakovost doma pridelane hrane z visoko povprečno oceno 3,87. Med vsemi domačimi pridelki najbolj zaupa mleku in mlečnim izdelkom, nekoliko manj vinu in še manj sadju, izrazito slabo pa
Javnost zelo zaupa doma pridelani hrani.
Minister mag. Franc But
(predelanim) prehranskim izdelkom in zelenjavi. Skoraj štiri petine vprašanih je prepričanih, da je domača hrana kakovostnejša od uvožene. Država je po mnenju več kot polovice vprašanih dovolj storila za preprečitev nadaljnjega širjenja bolezni BSE pri govedu in s tem za varstvo potrošnikov, 37 odstotkov pa temu mnenju nasprotuje. Pri treh četrtinah vprašanih odkritje kloramfenikola v mleku ni zmanjšalo zaupanja v domače mleko in mlečne izdelke.
Delo kmetijskega ministrstva so ocenili s povprečno oceno 2,71, delo ministra Buta pa s 3,09. Slabih 40 odstotkov vprašanih je med dosedanjimi kmetijskimi ministri (But, Smrkolj, Osterc, Protner) navedlo Buta kot najboljšega, kar je v tovrstnih primerjavah tudi običajno, saj se vprašani praviloma še najbolj spomnijo dela zadnjega ministra. Vprašani so predvsem navajali, da je But med vsemi najboljši zato, ker se je uspešno pogajal z Evropsko unijo, je zelo aktiven, skrbi za kmete, je sposoben in odločno zagovarja svoja stališča.
Cveto Zaplotnik
UGODNOSTI:
• nižje obrestne mere a dolgoročne potrošniške in stanovanjske kredite,
• komitentom banke omogočamo najem kratkoročnega kredita, v višini do 1 milijona SIT brez dodatnega zavarovanja,
• najboljšim komitentom omogočamo najem kredita brez dodatnega zavarovanja, do 2 milijonov SIT pri čemer jc odplačilna doba do 2 let,
• komitenti banke lahko vse vrste kreditov odplačujete s trajnim nalogom,
• najdaljša odplačilna doba za potrošniške kredite je 7 let za stanovanjske kredite pa 20 let.
PRIMERI	Stanovanjski kredit	Potrošniški kredit	Potrošniški kredit
Višina kredita	4.000.000,00 SIT	1.000.000.00 SIT	1.000.000.00 SIT
Čas odplačila	10 let	5 let	7 let
Stroški odobritve	43.875,00 SIT	15.600,00 SIT	15.600.00 SIT
Stroški zavarovanja	107.038.00 SIT	35.055.00 SIT	zavarovanje s poroki
1-etna obrestna mera	T ♦ 3.9 %	T + 5,2 %	T + 5.2 %
Skupna letna efektivna obrestna mera	9,98 %	12.87 %	10,92 %
Minimalna višina plače	125.970,00 SIT	97.259,00 SIT	92.610,00 SIT
Višina mesečne anuitete	49.910,00 SIT	21.199,00 SIT	16.550.00 SIT
■a   Prt Informathitem tmtčunu le upnSrevana mesečna temeljno obrestna meni 0,4 *., Kredit je dokumentaren, anuiteto pa izračunana iz skupne obrestne mere
i
1 VIŠCMA KREDITA
i Odvisna je od odplačilne sposobnosti kreditojemalca in načina zavarovanja kredita. Konkurenčna prednost je višina I anuitete, ki ob sklenitvi kreditne pogodbe (odvisno od višine plače alt pokojnine) lahko doseže do 55% mesečne plače " ali pokojnine kreditojemalca.
i NAJEM KREDITA KAR PRI PRODAJALCU
I Dodatna ugodnost, ki jo imamo v banki pripravljeno za vas, je najem kreditov tudi prek kreditnih posrednikov
jj Gorenjske banke. Gre za prodajalce različnega blaga (avtomobilov, stanovanjske opreme ...), ki imajo z banko
t sklenjene pogodbe o sodelovanju in pri katerih lahko kupec kupi blago z najemom potrošniškega ali stanovanjskega
1 kredita Gorenjske banke.
J ZAVAROVANJE KREDITA
a Kredit lahko zavarujete pri zavarovalnici, s poroki, zastavo nepremičnin ali zastavo sredstev. Najdaljša možna
2 odplačilna doba za kredite zavarovane pri zavarovalnici je 5 let za potrošniške kredite in 10 let za stanovanjske kredite. J
Gorenjska y Banka
Banka ,* posluhom
www.gbkr.si
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si
Torek, 21. oktobra 2003
Vsak mesec priloga1 Organon-ov ZADITIK
Ne prezrite...
Začenjajo se študentske volitve
Konec meseca oktobra bo povsem v znamenju študentskih volitev. V sredo, 29. oktobra, bodo v avli Fakultete za organizacijske vede od 7.00 do 18.00 ure potekale volitve v Študentski zbor ŠO FOV, kjer se bo volilo 15 študentskih predstavnikov za obdobje dveh let. Teden dni kasneje oz. v sredo, 5. novembra, pa bodo na vseh članicah Univerze v Mariboru potekale volitve v Študentski parlament ŠOUM, ki ima namenjenih 21 poslanskih sedežev za obdobje dveh let. Na FOV bodo potekale volitve v avli od 7.00 do 18.00 ure, kjer se bo volilo tri poslance.
V prihodnjih dneh pa lahko pričakujemo tudi volitve v Študentski svet Univerze v Mariboru ter Študentske svete članic.
Teden zaposljivosti
V začetku meseca novembra pripravlja ŠO FOV projekt "Teden zaposljivosti". Poleg predstavitev različnih podjetij ter okroglih miz s področij zaposlovanja bo v sredo, 5. novembra, potekalo predavanje na temo "Kako napisati prošnjo ter življenjepis" ter v četrtek, 6. novembra, okrogla miza na temo "Priprave na ustni razgovor".
Obe delavnici se začneta ob 16.30 uri. Pohitite, saj je število mest omejeno na 15 udeležencev.
Študentski večeri se vračajo v Kranj
Prav ste slišali. Dobri stari študentski večeri ob četrtkih se ponovno vračajo v Kranj. Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede ter Klub študentov Kranj sta združila moči in obudila nore zabave v Mana-ni (bivši John Doe), ki bodo slišale na Četrtkanje. Od 30. oktobra dalje boste lahko ob študentskih cenah pijač ter pestrem programu ponovno žurali vse do jutra. VABLJENI!!
Posredovalnica sob
Bi radi oddali sobo ali stanovanje študentom? Nudimo vam brezplačno posredovalnico sob, pokličite na Info Točko ŠO FOV na telefonsko številko: 04-2374-204 ali pošljite elektronsko pošto na naslov: infotocka.so@fov.uni-mb.si. Posredovalnica sob pa je namenjena tudi vam, študentom, zato obiščite spletno stran www.so-fov.org.
Na Kokr'ci je Oktoberffejst
Na Kokrici je res fejst
... ja, res je fejst ta Kokrica, vsaj tako je govorilo 3000 obiskovalcev, ko so prepevali Umoran sam prijatelji moji in s
Koradom Lepo Vido. A vztrajali so v petek in soboto do jutranjih ur. Skratka, Kranj se je minuli vikend v vsej svoji širini in
Župan MOK Mohor Bogataj je delil srečo nagradne igre.
macije Jasminom Stavrosom. In ko so mamice in očetje rajali, so naši najmlajši pridno v svojih posteljah nabirali energijo za sobotno predstavo Mojce in Kaličopka. Člani Klubov ljubiteljev laškega piva so v petih igrah pokazali svoje moči. Borba je bila huda in zmaga je odšla na Bled. Sladkali smo se ob 120 kg. težki torti in popili znano količino tradicionalne pijače Ok-toberfejsta. Za zaključek smo se vrteli ob hitih Korada in Brandija in si ob koncu rekli: "Na Kokrici je res fejst."
r
Zmagovalci, tekmovalci in komisija v jesenskem šopku Oktoberfejsta.
Zgodilo se je
Letošnji Oktoberfejst je tehtal 120kg - Čadeževa mesna torta za cel Kranj.
Studentska arena 2003
V četrtek, 16. oktobra, se je zaključila 4. tradicionalna študentska prireditev Študentska arena 2003, ki je potekala na Gospodarskem ras-tavišču vse od torka, 14. oktobra. Tudi letošnje leto sta organizatorja Zveza ŠKIS ter ŠOU Ljubljana ponudila vsem obiskovalcem več kot 170 predstavljenih razstavljavcev, društev ter ostalih organizacij, ki sodelujejo z mladimi. Več o programu in dogodkih dobite na spletni strani: http: / / www. skis-zveza. si/arena
Letos podobno število študentov kot lani
Tudi v letošnjem študijskem letu bo število študentov v, slovenskem višjem in visokem šolstvu približno enako kot lani, ko jih je bilo 87.975, verjetno celo nekoliko višje, je na petkovi novinarski konferenci 3. oktobra 2003 povedal minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber. Predstavil je tudi projekt sofinanciranja podiplomskega študija in poudaril, da bo letos slovenska država sofinancirala največji delež podiplomskih študentov doslej.
Dan rektorja univerze v Mariboru
V sredo, 15. oktobra, so na Univerzi v Mariboru (UM) na Slomškovem trgu pripravili svečano tradicionalno slovesnost ob dnevu rektorja. Spregovorili so dekani mariborskih fakultet, pa tudi rektor dr. Ivan Rozman, ki je letošnjo študijsko leto označil za prelomno; univerza, katere naloga je mladim omogočiti dostop do znanja in razvoj idej, bo postala z vstopom naše države v EU del evropske univerzitetne družine.
Slavljenka je izbirala med dolgim nosom in trdim rogom.
globini prebudil pred prihajajočo zimo. Oktoberfejst 2003 je bil predigra prihajajočega Veselega decembra.
Dogajanja, zabave in dobre volje je bilo v teh dveh dneh toliko, da ga z besedo skoraj ne morem zapisati na papir. Začeli smo v petek z legendo Dal-
Slike zgovorno govorijo, da je bil letošnji Oktoberfejst bum dogodek, ki ga bomo zagotovo ponovili naslednje leto. Vsem tistim, ki ste nas obiskali, hvala in upamo, da se naslednje leto ponovno vidimo. Seveda pa povabilo velja tudi vsem tistim, ki ste ga zamudili. Prepričajte se, da smo skupaj fejst. In fejst so tudi naši pokrovitelji, katerim še enkrat hvala. Mateja Žvižaj, foto: Bojan Okorn
Da je lažje teklo, so eni ležali kar na tleh.
Tekoči izzivi
"Nobelovo nagrado bi dal za zaslugo, tis'mu geniju, ki je iznašel dudo," se bi strinjal marsikateri starš. Tako zatrjuje tudi ata na preizkušnji, programski vodja vseh večjih prireditev v Kranju, naš Srečko. So pa marsikaj povedali tudi predstavniki staršev v vrtcu Najdihojca o prvih korakih malčkov v vrtec. Zraven prikupnih mamic so me fascinirali njihovi goreči opisi dogodivščin malčkov. Odpor do "roditeljskega sestanka" me je minil ob številnih predlogih in grajah, kako olepšati otrokov jutri. Med velikimi je bil gotovo predlog, da bomo starši do konca leta pripravili lutkovno igrico za otroke. Moja in Rok bi počila od smeha, ko bi me videla in tulila: "Ati, volk, požrl babico, Opozorili smo tudi na varni prehod otrok v vrtec in možnost podaljšanja delovanja vrtca za posamezne družine, kjer imajo starši fiksen delovni čas.
Klubovci laškega v Kranju smo imeli svojih pet minut (beri: kakšen pir in mesna torta). Prav je, da tudi "Gorenjci" pokažemo, da smo lahko dobri gostitelji žlahtne kapljice. Kot pravijo pivski poznavalci, laško ni ravno prisotno pri nazdravljanju ob podpisovanju svečanih listin, a z njim nazdravljajo tudi "prijatelji". Pripravite se, počasi prihaja nova tema: proračun 2004. Pa adijo, Gorenjska.
Beno Fekonja
Ql Š.O.U.M.1959
Torek, 21. oktobra 2003
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
živalskih maščob in posebej bi rada poudarila, da pojedo premalo sadja in zelenjave," je dejala vodja oddelka za socialno medicino, analitiko in promocijo zdravja Alenka Hafner, dr. med., in dodala, da ni smisel v prepovedih, ampak v pravilni kombinaciji jedi, ki je zdrava in ne redi.
S sadjem in zelenjavo je bil povezan tudi slogan letošnjega svetovnega dneva hrane, ki priporoča uživanje sadja in zelenjave petkrat dnevno in pol ure gibanja dnevno. S povečanim uživanjem sadja in zelenjave za vsaj 100 gramov (skupaj naj bi dnevno zaužili vsaj 400 gramov), bi za 11 odstotkov zmanjšali tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, za nekatera rakava obolenja pa za 6 odstotkov. V Sloveniji se je zato minuli četrtek začela trimesečna kampanja, ki bo prebivalce spodbujala k pogostejšemu uživanju sadja in zelenjave in h gibanju, saj je primerno telesno dejavnih le tretjina Slovencev. "Z akcijo naj bi tudi otroke v vrtcih in šolarje spodbudili k uživanju bolj zdrave prehrane z več sadja in zelenjave, šole in vrtci bodo v tem času prejemali brezplačno sadje in zelenjavo, akcijo pa vodi ministrstvo za zdravje," je pojasnila prof. zdravstvene vzgoje
Prehranska piramida - vodilo k zdravi prehrani. Veliko rastilnskih živil, manj mesa, mlečnih izdelkov in le do 5 odstotkov "rdečih" živil.
Brez zajtrka in s kraljevsko večerjo
Priporočilo svetovnega dneva hrane: pol ure gibanja ter zelenjava in sadje petkrat dnevno.
Kranj - Prehranske navade Slovencev so slabe. Pojedo premalo sadja in zelenjave, so premalo dejavni in si namesto rednega zajtrka raje privoščijo izdatno večerjo. Med mladimi je vse več hotenj hranjenja. Tretjina otrok in mladostnikov odhaja v šolo brez zajtrka. In nič bo^je ni z Gorenjci. Slednje potrjuje tudi raziskava prehranskih navad Gorenjcev, ki so jo opravili na kranjskem Zavodu za zdravstveno varstvo in njene ugotovitve Predstavili ob Svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru.
Glavno sporočilo raziskave, v nJej je sodelovalo 1483 prebivalcev starih od 25 do 64 let, je aPel k izboljšanju prehranskih navad in pozornejši izbiri hrane, H jo dnevno zaužijejo. Tri obroke dnevno ima 33 odstotkov Gorenjk in Gorenjcev, zajtrkuje jni le slaba polovica, večerja pa kar 53 odstotkov vprašanih. Pri kun anju večina (88 odstotkov) uporablja rastlinska olja, olivno olje le 20 odstotkov. Samo tretjina Gorenjcev upošteva nasvet zdravnikov o uživanju manj mastnega mleka (70 odstotkov Slovencev uživa polnomastno mleko), ribe jih ima na krožniku enkrat tedensko le 27 odstotkov, kar 58 odstotkov pa jih hrano dosoljuje, čeprav dnevno potrebujejo le 6 gramov soli. Pojedo tudi preveč slaščic. Vse več Gorenjcev čedalje pogosteje uživa hitro pripravljeno hrano, ki ni bogata z vlakninami in vitamini, povečuje maščobe v krvi in telesno težo. Dobrih 50 odstotkov odraslih Gorenjk in Gorenjcev je predebelih, kar je tudi posledica nezdrave prehrane z malo sadja in zelenjave. Poleg slabih prehranskih navad so Gorenjci tudi premalo telesno dejavni, takih je kar 42 odstotkov. Imajo neredne obroke, energijsko bogate večerje, v hrani, ki jo pojedo, je preveč
s kranjskega Zavoda za zdravstveno varstvo Tanja Torkar. Na omenjenem zavodu si prizadevajo tudi za ustanovitev prehran-skega sveta, v katerem bi sodelovali vzgojitelji, učitelji, trgovci, gostinci in zdravstveni delavci. Ob svetovnem dnevu hrane so njihovi strokovnjaki v kranj-
skih trgovskih centrih ljudem svetovali o zdravi prehrani, v gorenjskih zdravstvenih domovih so delili jabolka, v zdravstvenem domu na Bledu pa so pripravili brezplačni zdravi zajtrk za vse paciente, ki se gaje udeležil tudi blejski župan Jože Antonič.
Renata Škrjanc
Z naravo do zdravja
Ljubljana - Jutri se bo na Gospodarskem razstavišču začel 34. sejem Narava - zdravje, ki je namenjen predstavitvi zdrave prehrane, izdelkov in pripomočkov za zdravo življenje in za boljše sožitje človeka in narave. Stresno življenje, nezdrava prehrana, premalo gibanja in vse manj zdravo bivalne okolje zahtevajo od posameznika, da poskrbi za svoje zdravje in za boljše počutje, zdravo življenje pa je tudi rdeča nit letošnjega sejma Narava - zdravje. Na 4000 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavilo 75 razstavljavcev iz Slovenije, Avstrije in s Hrvaške, na ogled pa bodo tudi izdelki za zdravje iz Kitajske, Nemčije in Švice. Poleg osrednje sejemske prireditve bodo na ogled spremljajoče razstave. Na Eko bazarju bodo predstavili projekt slovenskih Eko šol, z eko tržnico in diabetičnim bazarjem se bodo predstavili slovenski ekološki kmetje, sejem Nara-va-zdravje 2003 pa se bo končal v nedeljo. R.Š.
DRUŽINSKI NASVETI
Kako se pogovarjamo z otroki (1)
Damjana Šmid
"Izgovorjenih besed ne ujame niti najhitrejši konj."
(kitajski pregovor)
O tem, kako se pogovarjamo z otroki in mladostniki, je bilo na različnih mestih napisano ali povedano že skorajda vse. Starši in odrasli smo prepričani, da to veščino obvladamo, otroci in mladostniki pa povedo, da smo odrasli preveč pametni, da preveč pridigamo in moraliziramo. Odrasli na to odgovarjamo z argumentom, da nas otroci nič ne slišijo in ne ubogajo. Na strani otrok se spet sliši protestiranje proti pogovoru z odraslimi, češ da smo preveč zahtevni in da jih sploh ne slišimo, kaj nam hočejo povedati. Prava resnica je nekje vmes, vedno sta vpleteni dve strani. Tudi molk je način sporočanja in včasih otroke še bolj boli kot pa vpitje. Preproste stvari so najbolj učinkovite. Mogoče se jih ravno zato ne poslužujemo, ker so tako preproste in bi rajši uporabljali bolj zahtevne metode komuniciranja. Neka mama je dejala, da bi morali preproste metode za vzgojo slišati večkrat, kajti tako bi se spomnili, da pravzaprav imamo vse, kar potrebujemo, le uporabljamo tega ne. Pozorno poslušanje je osnova vsakega dobrega pogovora, kajti le tako lahko sledimo sporočilu, ki nam ga nekdo predaja. Prav ta veščina pa zaradi številnih slušnih in vidnih dražljajev izumira in tako nastane logična posledica - da ne slišimo drug drugega. Pozorno poslušanje pomeni, da poleg tega ne počnemo nič drugega -ne pomivamo posode, ne gledamo televizije, ne menjamo žarnice ... Samo poslušamo. Očesni kontakt je tisti, ki daje varnost ob poslušanju in nas prepriča, da nas nekdo zares posluša. Telesna razdalja je prav tako tista, ki zagotavlja, da je med govorečim in poslušalcem čim manj motenj, ki bi popačile sporočilo. Motivacija za poslušanje je tista pika na i, ki zagotavlja, daje med obema dober odnos in da je neko sporočilo padlo na plodna tla. Če postavljamo vprašanja iz vljudnosti in navade, potem dobimo tudi takšne odgovore. Strokovnjaki so že leta nazaj dokazali, da obstaja velika povezava med komunikacijo (starši - otroci) in psihomotoričnim razvojem otrok. Otroci, katerih sporočila odrasli slišijo in jih upoštevajo, manj obolevajo in manj uporabljajo neučinkovito vedenje, da bi nekaj dosegli. In obratno. Starši, ki jih otroci slišijo, so bolj zadovoljni in se počutijo kot starši bolj uspešni. Bistvo dobre komunikacije je v zaupanju, v varnosti, da lahko damo informacijo in da jo znamo tudi sprejeti. Nezaupanje je tisto, ki preprečuje, da bi se ljudje med seboj pogovarjali odkrito. Kaj si bo kdo mislil, kako bo nekdo sodil, kaj porečejo o tem drugi? Če je prisoten strah, smo tiho ali izbiramo takšne besede, ki jih želijo drugi slišati. Tako se rodi laž. Narejena je iz preračunljivosti, strahu in nezaupanja.
Odstrli zaveso v svet slepih Sašo želi na paraolimpiado
Na Gorenjskem so svetovni dan bele palice kot simbola odprtih vrat Medobčinskega društva slepih
Kranj - V gorenjskem društvu se druži 423 slepih in slaboviden iz 17 občin od Žirov do kranjske Gore, vsako leto pa za-radi okvar vida, ki jih povzročajo bolezni, pridobijo približno ^5 novih članov. To invalidsko društvo, ki deluje v javnem interesu in ponuja slepim in slabovidnim kar 17 različnih solatnih programov, je "na sceni" Ze 55 let, medtem ko nacionalno društvo dela že od leta 1918. Za Premagovanje ovir, ki jih povz-r°čata slepota in slabovidnost, nudijo programe s področja solatnega skrbstva, dodatnega lž°braževanja, kulturnega ude-Jstvovanja in prostočasnih dednosti. Ob dnevu odprtih vrat,
slepote obeležili z dnevom in slabovidnih.
33-letni Žirovničan Sašo Šuligoj, ki ima od otroških let cerebralno paralizo, se zadnja leta aktivno ukvarja z namiznim tenisom. Tako aktivno, da se lahko prihodnje leto uvrsti
tudi na paraolimpijske igre v Atenah.
ga je društvo pripravilo ob Svetovnem dnevu bele palice, so Javnosti odkrili del svoje de-Jr!V?osti- Razstavili so pripo-°cke, ki jih slepi in slabovidni Potreb
uJeJo pri orientaciji in ko-TOnikaciji z okoljem. To ni le Palica, s katero pri hoji oti-
bela Pajo
0Vlre, pač pa jim brez-
plačno vsakih deset let pripada tudi kasetofon, enkrat v življenju pa Braillov pisalni stroj in pes vodnik. Sodobnejše pripomočke, kot je denimo računalnik z Braillovo vrstico, ki so ga prav tako prikazali na razstavi, morajo kupiti sami ali ob pomoči do-natorjev. Obiskovalci, med katerimi je bil tudi župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, so si z zanimanjem ogledali tudi
b*setlelje Vida in Zarj<
razstavo ročnih del aktiva žena, ki so jih izdelale v okviru študijskega krožka pod naslovom Pustimo prosto pot svoji domišljiji. Krožke, ki potekajo že od leta 1995, financira Andragoški center Slovenije, letošnji pa je bil namenjen spoznavanju in učenju različnih spretnosti za izdelavo uporabnih in okrasnih izdelkov. Na sliki: župan Mohor Bogataj si v družbi predsednika društva Francija Pirca ogleduje pripomočke za slepe in slabovidne.     Danica Zavrl Žlebir
Žirovnica - Enih olimpijskih iger za invalide se je že udeležil, leta 2000 v Sydneju, kjer je zasedel peto mesto, sicer pa je več vidnih rezultatov dosegel tudi na državnem in evropskem prvenstvu ter na več pomembnih mednarodnih turnirjih. Prihodnje leto bodo po izteku olimpijskih iger Atene 2004 znova paraolimpijske igre, ki bi se jih Sašo rad udeležil. Doslej je sodeloval na več pomembnih turnirjih, kjer so mu dosežki prinesli veliko točk. V Budimpešti so dosegli ekipno tretje mesto, v Rimu celo prvo, posamezno pa drugo, v Bibionu je bil drugi, na evropskem prvenstvu v Zagrebu pa posamezno osmi, od koder je tudi odskočna deska za Atene 2004.
"Šele v Zagrebu se je pokazala možnost, da se lahko uvrstim na paraolimpiado leta 2004," pravi mladi Žirovničan, ki doslej ni štel točk, saj mu je tekmovalni šport pomenil bolj potrditev in razbremenitev. Po Zagrebu pa ga znova vodi tekmovalni duh in
^Jubljana - V petek so v Ljubljani proslavili 10. obletnico Zavo-ga *a Varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja, namenjene-tivn'Udem p0 Pošk°dbi možganov, njihovim svojcem in preven-vkHe^nU- de'°vanju v širšem družbenem okolju. V zavod je Enak 43 mladostnikov in odraslih, 8 jih je še v bivalni enoti. Zarj ° Vl°g0 od JuruJa v Kranju opravlja zavod Korak. Skupaj z Kj-a ° pa desetletnico praznuje tudi Humanitarni zavod Vid iz °trokJa .^e8°V0 delovanje je namenjeno zlasti zbiranju sredstev za m0žne S P°sebnimi potrebami po vsej Sloveniji, ki so tako dobili nJegoySt 23 enakovrednejše vključevanje med zdrave vrstnike. Z zav0dV07p°dporo rehabilitacijskim in preventivnim programom dobro3 i& Je slednji dobro opremljen, za poškodovance skrbijo dejavn USpos°blJeni strokovnjaki, z Vidovo podporo pa se je 0st razširila tudi na Gorenjsko. D.Z.
Dnevni centri za socialno vključenost
Kranj, Radovljica - Od široke mreže dejavnosti na področju duševnega zdravja, ki jo izvaja Šent, Slovensko združenje za duševno zdravje, imajo v dveh gorenjskih enotah, Šent'ku v Kranju in Šentgoru v Radovljici, program dnevnega centra, v Radovljici pa še program delovne vključenosti in zaposlitvene rehabilitacije. Uporabniki in njihovi svojci so zadovoljni, ker se jim je izboljšala kvaliteta življenja, lažje delujejo v socialnem okolju, vzpostavljajo stike z ljudmi, sposobni so izražati čustva, izboljšali so svojo samopodobo, pridobili samozavest in življenjski optimizem. Tem ciljem bodo sledili še naprej, zagotavljajo v Šent'ku in Šentgoru. V Radovljici so za svoje delovanje povečali prostore v graščini, veseli pa bi bili, ko bi dobili prostor kje zunaj Radovljice. D.Ž.
udeležuje se vseh turnirjev, ki bi mu lahko prinesli dodatne točke za kvalifikacije na olimpijske igre. "Trenutno sem na nehvaležnem 13. mestu svetovne ja-kostne lestvice v skupini NT6. Paraolimpijskih iger se udeleži 12 najboljših igralcev, razen njih pa še štirje, po eden z vsakega kontinenta, in eden na posebno povabilo Wild Card. Ker bi rad izboljšal svoj položaj na sve-
Sašo Šuligoj
tovni lestvici (v začetku leta sem bil na njej 33. - 35.), zbiram točke na raznih turnirjih. Rad bi šel tudi na zadnjo tekmo, preden se 1. decembra letos zaključijo točkovanja. Ta tekma je 12. novembra v Capetovvnu v Južni Afriki. Ker sam nimam dovolj denarja, da bi se je lahko udeležil, sem naslovil okoli dvesto prošenj morebitnim donator jem, ki bi mi lahko pomagali zbrati 330.000 tolarjev. Pri tem mi po-
maga Društvo Sonček Zgornje Gorenjske, katerega član sem, turistična agencija GTA Neptun pa mi ureja vse potrebno pri rezervaciji karte in urejanju vize. Odpotoval naj bi 10. novembra, saj so tako cenovne kombinacije najbolj ugodne."
Iskanje donatorjev, ki bi bili pripravljeni podpreti Sašove olimpijske ambicije, mu jemljejo veliko energije. Kljub temu pridno trenira, za sedaj največ na Jesenicah, v okviru Namizno-teniškega kluba Jesenice, kot reprezentant Zveze za šport invalidov Slovenije (njegov trener je Gorazd Vecko) pa tudi v Ljubljani. Ko se bo kvalificiral za paraolimpiado, bo treninge v Ljubljani še okrepil, sedaj pa ima veliko dela tudi v Sončku, saj se čuti dolžnega, da vsaj malo povrne skrb te organizacije v korist njegove športne dejavnosti. Ko se pogovarjamo o njegovih ambicijah, le mimogrede navrže svojo življenjsko zgodbo. Od otroštva ima cerebralno paralizo, zaradi katere ima nekaj motenj v gibanju in večkrat zdravstvene težave, ki mu jih omili fizioterapija, sedaj pa si ureja morebitno invalidsko upokojitev. Na medije se je obrnil, ker si srčno želi na paraolimpijske igre.
Denar, s katerim si bo kupil letalsko karto in si plačal prijavo na turnir v Capetovvnu, zbira na računu Sončka Zgornje Gorenjske, številka 07000-0000791513 pod geslom Atene 2004. Imena vseh donatorjev bomo objavili tudi na straneh Gorenjskega glasa.
Danica Zavrl Žlebir
Hrabri Mišek in Polenta
V popoldanskih igrah so taborniki reševali svet pred zlobno Polento, zvečer pa iskali pravo pot do cilja.
KAM V NASLEDNJIH DNEH
Svetje - Rod dveh rek iz Medvod je minuli konec tedna izvedel četrto tekmovanje za pokal Močnih ukan 2003 na temo "Hrabri Mišek in Polenta". Tekmovanje se je začelo v soboto popoldne in končalo v nedeljo zjutraj. Ekipe so tekmovale po kategorijah in čeprav je bilo tekmovanje namenjeno osvajanju točk, je bolj do izraza prišlo druženje, spretnosti in znanje tabornikov.
Kanu predstavlja mačko, ki poskuša s tekmovalčevo pomočjo zvabiti miš na mačji hrbet.
Prijavilo se je dvaindvajset ekip, ki so štele po štiri ali pet članov. Ekipi se je lahko pridružil še vodnik ali starejši tabornik. Ta je aktivno sodeloval le pri nočni orientaciji. V bistvu je s svojo prisotnostjo pomagal manj izkušenim pri izboljšanju znanja in pridobivanju potrebnih izkušenj iz nočne orientacije. Čas do večera je bil namenjen osmim šaljivim spretnostnim nalogam. Pri Ementalerju so tekmovalci petkrat zapored poskušali zadeti čimveč sirovih lukenj v tarči. Dajmo jim sira je bila igra, kjer so poskušali zadeti čimveč točk z metanjem žogic v tarčo s koncentričnimi krogi, ki
so bili vredni različno število točk; pri Preprečimo polento pa zadeti kvadrate kot pri pikadu. Razlog je bil več kot očiten: Polenta ne sme preplaviti sveta! Katastrofo morajo taborniki preprečiti! Sledile so še igre Mišolovka, Miškov blodnjak, Miškov slalom, Most v Mišji dol in Mišja zagonetka.
Ko pa se je spustil mrak, so tekmovalce v določenih ekip z zavezanimi očmi odpeljali na neznani kraj, s štartnim listom v roki in nočna orientacija se je začela.
Ekipe so morale na nočni orientaciji najti cilj in rešiti različne naloge: od prihoda na kontrolno točko pod kotom 330 stopinj (ali čim bližje določenemu kotu) do obiska mrtve kontrolne točke ter druge. Ocenjeval pa se je tudi čas, ki ga je ekipa potrebovala od začetka, do cilja.
Nočna orientacija naj bi "Hrabrim Miškom in Miškam" vzela okoli tri ure, zmago pa je na koncu v absolutnem prinesla rodu Jezerskih zmajev iz Velenja.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Ljubljanski maraton
Tokrat že osmi po vrsti bo v nedeljo, 26. oktobra 2003, ob 11-uri. Maratonci bodo tekli na 42 kilometrov dolgem maratonu, polmaratonu na 21 kilometrov, ali pa le rekreativni tek na sedem kilometrov. Ta bo ob 11.30 uri. Kraj prireditve je središče in okolica mesta Ljubljane. Prijava za 8. Ljubljanski maraton mora biti izpisana čitljivo na uradnem obrazcu. Vsebovati mora ime in priimek tekmovalca, spol, rojstni datum, kategorijo in njegov naslov. Oddana mora biti najkasneje do (vključno) 21.10 2003 na naslov: Organizacijski odbor 8. Ljubljanskega maratona Timing Ljubljana, Staničeva 41, 1000 Ljubljana. Prijavne obrazce lahko dobite na določenih mestih, več informacij pa na http://maraton.slo-timing.com /.
ŠPORTNI * REKREATIVNI * ZANIMIVI * EKSTREMNI
Ekipe so tekmovale po kategorijah in čeprav je bilo tekmovanje namenjeno osvajanju točk, je do izraza prišlo bolj druženje, spretnosti in znanje tabornikov.
Aerobika na suhem ima sestro
Najprej se je aerobika pojavila v telovadnicah, najdemo pa jo tudi v bazenih. Suho in
vodno okolje ji ustrezata.
Radovljica - Rekreacija se pozimi preseli v pokrite bazene, aerobika postane bolj obiskana dejavnost, edino pohodniki ostanejo zvesti (lažjim) pohodnim turam. Glede na naravo, ki dopušča obisk gora praktično skozi vse leto, se seveda med pohodniki najdejo taki, ki gorništ-va in težkih tur ne opustijo, spet drugi pa preselijo svojo rekreacijo v bazen, na pokrita teniška igrišča ali se odločijo za drugo obliko rekreacije. Okusi so pač različni, dejstvo pa je, da moramo početi tisto, kar nas veseli.
Tonja Koblar pravi, da je vodna aerobika prijetna in zabavna oblika rekreacije v vodi. Namenjena je vsem, ki želijo izboljšati svojo psihofizično pripravljenost, saj je vadba (kot pove že samo ime) aerobna in ima zaradi tega številne pozitivne učinke: oblikuje postavo, izboljša dihanje, uravna krvni pritisk, krepi kosti in vezivna tkiva, povečuje porabo
kisika in energijski nivo. Pomaga pa še pri nekaterih (vas obvaruje pred njimi) hujših obolenjih. Aerobna vadba izkorišča navidezno breztežnost v vodi, saj za dodatno obremenitev poskrbi voda sama, ki jo udeleženci v vadbi premikajo z različno hitrim gibanjem v različnih smereh, za povečanje
upora vode pa lahko uporabljajo tudi različne rekvizite.
V Radovljici je letos število posameznic, ki obiskujejo vodno aerobiko precej večje od lanskega. Namenjena je sicer obema spoloma, vendar že samo ime in vadba privlačita predvsem ženske. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Reka Sava vitalnega pomena za Slovenijo
Kranj - V dvorani mestne občine Kranj je bil v sredo, 15. oktobra, svečan zaključek celoletnega projekta Oživljanje Save, ki ga je pod vodstvom Marka Pogačnika vodilo Društvo VITAAA za sožitje s človekom, naravo in prostorom. Udeleženci projekta so imeli na pomembnih točkah
vendar se zavedajo, da ga bo potrebno še opravljati, saj je voda živ element, predvsem pa je potrebno dvigniti zavedanje in spoštovanje do vode. Ob predavanju so podelili nagrade tudi vsem, ki so s svojimi umetniškimi izdelki sodelovali na likovnem natečaju na temo vode.
Katja Dolenc
Slikarjev uvid energij vesolja
Ob nedavnem odprtju hotela Miklič so svečanost dogodka pospremili tudi z razstavo slik hrvaškega slikarja Borisa Mardešiča. Za njegove slike se je v preteklosti zanimala celo vesoljska postaja Nasa.
Kranjska Gora - Njegove slike so res nekaj posebnega in zanimivega. Polne mavričnih barv, zavozlanih jeder, iz katerih vznikajo vrelci gibajočih barvnih mas, ki se razprostirajo po prostoru. Jedro in eksplozija energije, vdih in izdih vesolja, ki se krči in širi, silovitost in umirjenost energij, ki živijo v njem. Slikar Boris Mardešič je že zelo zgodaj zrl v nebo in opazoval gibanje viharjev, oblakov, morja in barv, ki so se razprostirali v velikih dimenzijah pred njegovimi očmi, saj se je rodil v Komiži na Visu in je dolgo časa živel obkrožen s širnimi prostranstvi, kjer se združujeta nebo in zemlja. V odrasli dobi je pojave na nebu prenesel v barve na sliko, pri čemer je svoje umetniške navdihe združil z raziskovanjem fizičnih zakonitosti.
"Moje izhodišče je vselej isto: materialno življenje tega planeta," je povedal ob neki priložnosti in pojasnil: "Moja filozofija je materialistična: verjamem, da smo samo epizode v vesoljnem recikliranju. Mogoče moj pogled usmerja tudi to, da sem živel v nekem trenutku kataklizme in takšnih problemov človeštva. Zanima me vprašanje energije, takšno, kot si ga je postavil Einstein. Njegovo spoštovano formulo energye E=MC2 poskušam oblikovati v likovnem jeziku. Nikdar nisem žele kreniti v vode znanstvene fantastike, obdobje ko pa sem, je bilo najbolj kritično v mojem ustvarjanju. V slikah se dotikam tudi črne luknje vesolja, trkov elementov in vsega tistega, kar je potrdila znanost. Oborožil sem se s sodobnim
vzdolž reke Save več delavnic, na katerih so sinhrono harmonizirali izvorni impulz, ki ga dobi Sava na obeh izvirih izpod Triglava in ga prenaša vse do Hrvaške meje in do sotočja z reko Donavo. Voda kot element je namreč močan medij, ki prenaša v okolje svoja sporočila in vpliva na razvoj kvalitet dežele in ljudi. Sava predstavlja čustveno hrbtenico Slovenije, zato bi naša dežela lahko razvila izjemno gibkost in občutljivost, ker pa je s svojimi pritoki onesnažena na čustveni, energijski in fizični ravni, pa je s tem blokirana pri svojem notranjem razvoju. Udeleženci projekta so s svojim delom sicer zadovoljni,
Kako zaživeti uspešno?
Minuli torek je Roy Gorey, motivacijski trener z Brezij, predstavil svojo novo knjigo "Življenjski diamant", ki je za prisotne pripravil tudi motivacijska predavanja "Kako zafivimo v harmoniji z vesoljem?", v katerem je predstavil temeljne zakone, ki usmerjajo naše življenje in nam lahko pomagajo na življenjski poti, ter "Kako širiti ljubezen?". Prav ljubezen je po njegovem univerzalna pot do uspeha v življenju in to na vseh področjih. Pri tem je opozoril tudi na pomen načina razmišljanja, od katerega je prav tako odvisno, kako si bomo kreirali prihodnost. Zavedati se je potrebno, da na svetu obstajata pozitivni in negativni pol, ki jima dajemo energijo največkrat podzavestno. Z zavestnim opazovanjem našega notranjega dogajanja, predvsem
misli, čustev, občutij, besed in dejanj, pa lahko počasi spoznamo naš notranji svet in ga začnemo zavestno spreminjati. Roy zato pripravlja v soboto, 25. oktobra, od 10.00 do 17.00 ure v dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice na Leskoškovi 22 (BTC) v Ljubljani enodnevno motivacijsko delavnico, na kateri boste pod njegovim vodstvom spoznali osem ključnih področij življenja in sami pri sebi odkrili številne zaklade, ki vam ležijo pred nogami, a jih do sedaj niste opazili. Kotizacija znaša 15.900 SIT, za študente in dijake 11.900 SIT. Vsak udeleženec bo dobil brezplačno darilo - en izvod njegove nove knjige Življenjski diamant. Za dodatne informacije in prijavo pišite na e-mail: roy.goreya@osebna-rast.com.        Katja Dolenc
Kaj vse se dogaja na nebu in je očem skrito?
znanjem astrofizike in šele nato sem se odprl na voljo domišljiji   in   intuiciji." Nič
čudnega, da so ga ob takšni naravnanosti in ko je poslikal slike na stropu kupole dvorca Montesegale pri Milanu ter napravil mozaik v milanski palači firme "Camuzzi Gas" označili za Michelangela s konca 20. stoletja.
Boris Mardešič je imel prvo samostojno razstavo na Reki, tej pa so sledile razstave v Milanu, kjer je umetnik živel kar 23 let in od koder so se mu odprla vrata v svet; Bruslju, Parizu, Madridu, Dunaju, Washingtonu, New Yorku in drugod po Ameriki, kjer je živel 13 let. V tem času ga je v svoj vesoljski center povabila tudi Nasa, ki je bila presenečena nad identičnostjo slikarjevih slik s fotografijami vesolja, ki so jih napravili s teleskopi. Očitno ima Mardešič, danes slikar med-
narodnega slovesa, katerega dela hranijo stalne zbirke osemindvajsetih muzejev v Evropi, Ameriki in Avstraliji, notranji uvid v vesolje, izostren občutek za gi' banje energij ter odlično povezanost z duhovnim svetom, ki mu v likovni besedi narekuje podobe vesolja. Umetnik kot predstavnik planeta Zemlje te energije preko svojih slik sidra v našo bližino in nas, bolj uprte v tuzemeljskost, povezuje z višjimi dimenzijami-te pa z našim izvorom. Z upo-dabljanje energije opozarja tudi na energijo kot na središčni problem človeštva: "Energij0 čutim, v ognju, oblaku, vodi-valovih, v vsemu... Energija je tisto neuničljivo: misel, ljubezen-bolečina, jok ... vse to so njene manifestacije." Od nas se širijo v prostor in se zopet vračajo k nam. Po zakonih vesolja pa pre' jemamo tisto, kar oddajamo ..• Katja Dolenc
Odvoslitn vstop pv^pmr^doM
Ar>a Cergolj
Zame se jesen začne natančno takrat, ko ob sprehodu skozi mesto z vseh strani diši po pečenem kostanju. Ko si že malce prezeble prste ogreješ s papirnatim škrniceljčkom s toplo in hrustljavo vsebino. In seveda, ko se začnejo kostanjevi pikniki, sobote s kostanjevo torto in seveda obveznim moštom. Ste že šli po kostanj?
v /
ANA
Kaplje v jesenskih listih
Kaplje rade poletijo, v votlino, na kmetijo ... Ko se skupaj uskladijo z vetrom v listih poletijo na ogled vseh čudes, ki skriva jih jesenski svet.
Jesen je lepa in rumena, rjava, rdeča in zelena. Rada druži se s slikarjem, in pomaga vsem drvarjem. Vse je tako sveže, vse tako diši, po radosti, po življenju, ki vsakdo ga živi.
Ko pride k nam jesenski čas, s seboj prinese sadje v vas. Kaplje vse vesele, gledajo z neba na tla, gledajo na hruške.
Noč čarovnic - kdo se skriva v buči?
Noč čarovnic, iz ameriških filmov jo prav gotovo poznate kot haliovveen, se s svojimi izrezljanimi bučami, strašnimi maskami in polnočnimi zabavami seli tudi k nam. In kaj sploh praznujemo?
Noč čarovnic je še najbolj podobna našemu pustu. Maske, sladkarije za otroke in povorke -le da pri nas tekmujemo, kdo bo našemljen bolj
gledajo na jabolka,
vsaka pa pri sebi venomer mrmra:
"Dajte ga še meni, dajte enega."
Kapljice se veselijo, ko po nebu se lovijo, to jesen jim omogoči, saj dež ima le ona v moči. Nihče ne ve, kako vesel Bo tisti, ki bo kaplje ujel.
Ana Vrabič, 5.d, OŠ Škofja Loka
Mesto
Prijatelji
Zelen pes, črna mačka, lena krava in debel slon so šli s samokolnico na morje. Na travi pod drevesom so srečali Pikačuja in zobno ščetko. Bilo jim je zelo vroče in odšli so v hribe. Na nebu so zagledali palčka iz vesolja. Ker je bila zima, je imel moder nosek. Zagledali so veliko hišo. V njej je živel dinozaver. Za kosilo si je kuhal bučo. Po kosilu so odšli v puščavo. V petek so se vrnili na sever.
Maja Krvina, 3.b, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka
smešno, noč čarovnic pa išče najbolj strašno, grozno, stvorasto masko. Pa saj to veste že iz filmov. Iz filmov pa najbrž niste izvedeli, kaj sploh pomeni noč čarovnic oziroma, kaj praznujemo. Tega namreč ne ve niti velika večina Američanov, ki so čisto nori na ta praznik - ampak za njih je tako ali tako važno le, da se na noč čarovnic zabavajo in seveda veliko nakupujejo. Tradicijo in izvor prepuščajo nam - Evropejcem. No, na kratko: noč čarovnic je star keltski običaj. Na ta večer pred vsemi svetimi (1. november) naj bi se duhovi vseh, ki so umrli v tem letu, poslovili od tega sveta. In odplavali...
Buče in šemljenje
Kaj imajo pri tem buče? Izrezljane, s svečko v notranjosti, naj bi postavili na okno pred hišo - na eni strani kot pozdrav duhovom, ki so nam blizu, in seveda zaščita pred hudobnimi duhovi. Včasih, preden je praznik izgubil svoj pravi pomen, so se tudi na druge načine poskušali prikupiti umrlim
Hi pa tnislitno fafeo
Prvošolčki OŠ Jakoba Aljaža so se podali na
izlet ■ V SadOVnjak. Ob koncu so zbrali svoje vtise:
Bilo je veliko jabolk. ' Jabolka so bila sladka. Jabolka sem nežno polagal v zaboj. Videl sem veliko dreves v ravni vrsti. Gospod Janez je bil zelo prijazen. Veter je polomil drevesa. Pili smo mošt.
Želeli smo se peljati s traktorjem. Okoli sadežev so letale ose.
oziroma jih olajšati potovanje "tja čez"; kot popotno malico so jim pred hišo puščali hrano.
Šemljenje je seveda posnemanje zlih duhov -zaradi tega mora biti maska čim bolj strašna. Maske (predvsem otroci) kot pri nas za pusta hodijo po hišah in nabirajo sladkarije - hiša, ki maskam ne da ničesar, je seveda v nevarnosti, da jo obiščejo zli duhovi (no, včasih pa se ji z obmetavanjem z jajci maščujejo kar otroci sami).
Moja buča
Kakorkoli že se je praznik popačil od prvotnega smisla, je Noč čarovnic super za izražanje naše ustvarjalnosti. Izrezovanje najstrašnejše buče je prijetna zabava ob teh že kar zimsko hladnih jesenskih večerih. Še to: ker buče niso običajna vrtnina na naših vrtovih, si jo letos lahko kupite na primer na tržnici, drugo leto pa le razmislite o tem, da jih lahko posejete tudi sami.
Priložnosti za mlade
Četrta Študentska arena je mladim ponudila številne informacije o kakovostnem
obštudijskem življenju.
Ljubljana - Pod geslom Eksplozija priložnosti se je pretekli *eden na Gospodarskem razstavišču odvila osrednja izobraže-^Ina-sejemska prireditev za mlade. Na letošnji četrti Študents-
areni so našteli več kot dvajset tisoč obiskovalcev, ki so jim v tfeh sejemskih dneh predstavili številne priložnosti za kakovostih0 obštudijsko življenje. Organizirali so več kot 70 različnih izobraževalnih dogodkov, mladini pa se je predstavilo približno *00 različnih podjetij, organizacij, institucij, društev in zavodov.
'Prišla sva na predavanje o Jfialih in srednjih podjetjih v Vr°pski uniji, saj sva že zdaj malega podjetnika," sta Prasnila absolvent lesarstva ,es Zoreč in podiplomski Sni-nent   Biotehniške fakultete Ua|njan Kelc. Obiskala sta tudi Predstavništva tujih podjetij, saj
^Zan'rna zaposlitev v tujini.
0 je dobra priložnost za nabije izkušenj. Na delo v tujino ^ Je smiselno odpraviti za ne-aJ iet, potem pa bi to znanje
sikaj zanimivega zase. Ksenija si je izbrala dve predavanji, povezani z njenim študijem grafične tehnike, Urška pa se je odločila za ogled razstave fotografij. Študentko fakultete za socialno delo Silvo Valtl je prignala zgolj radovednost, saj jo je zanimalo, kdo vse se predstavlja. "Posebno presenečena sem, da so tu celo veleposlaništva," je dejala. Kljub temu, nam je zaupala, ta čas še ne razmišlja o delu v tujini.
mora Unovčiti doma. Pamet ljala £Stati doma," sta razmiš-sta pr*VsenUa in Urška Mlekuž
*ko V"311' da sta na Študent-
^Sk*^bolj p° nak,-'u-
JUD »emu pa sta našli mar-
V treh dneh Študentske arene se je zvrstilo preko 70 predavanj, okroglih miz, čajank in delavnic, kulturni program so sestavljale gledališke in plesne predstave,   likovne razstave.
kulturno-umetniške delavnice, umetniške instalacije in literarne urice.
Vsak dan so dogajanje popestrili z zabavno-glasbenim programom, na ploščadi pred halo A pa se je odvijala šola rolanja, uredili so adrenalinski park ter predstavili opremo in vozila slovenske vojske. Pomembno vlogo so letos namenili predvsem mednarodnemu sodelovanju, zato so se v večjem obsegu predstavile tuje fakultete. Študentje so tako lahko dobili neposredne informacije o študiju v tujini in začrtanju karierne poti v Evropski uniji. Prvi dan se je našel prostor tudi za dobrodelnost, saj so petim študentskim družinam podarili otroške vozičke.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Sola za življenje
V Produkcijski šoli ni knjig in domačih nalog, učenci pa morajo biti aktivni,
čeprav drugim kuhajo čaj.
Ljubljana - Učenje za življenje je moto učencev in njihovih mentorjev v Produkcijski šoli, ki ima svoje prostore pri Mladinskem domu Jarše. Namenjena je mladim med 15. in 18. letom, ki so iz kakršnihkoli razlogov prekinili šolanje na srednješolski stopnji. Tu si lahko napolnijo baterije po neuspehu in dobijo zaupanje vase, razen tega pa si razširijo interesna področja in se ob tem naučijo marsikaj novega. Šolanje je brezplačno, saj program sodi pod okrilje šolskega ministrstva, doslej pa ga je uspešno zaključilo že sedem generacij učencev.
"Leto, ki sem ga preživela v produkcijski šoli, je bilo najboljše leto v mojem življenju. Toliko vsega se je dogajalo, razen tega pa so me sprejemali
Varno deskanje z Družinskim filtrom
Kranj - Starši imajo odslej možnost svoje otroke zavarovati pred vsiljivimi in nezaželenimi nasilnimi in pornografskimi spletnimi vsebinami. Na največjem spletnem iskalniku Najdi.si je namreč začel delovati Družinski Filter druge generacije, ki so ga razvili v sodelovanju z uradom za mladino, namestiti pa ga je mogoče brezplačno.
Z namestitvijo Družinskega filtra lahko starši svojim otrokom zagotovijo varno deskanje in onemogočijo dostop do pornografskih vsebin in drugih oblik nasilja na vseh spletnih straneh. "Gre za tehnološko napredno obliko filtriranja, ki so jo razvili kot odgovor na veliko potrebo slovenskih uporabnikov po boljši zaščiti pred spornimi vsebinami. Prvo različico Družinskega filtra, ki so ga javnosti predstavili oktobra lani, je namreč v enem letu namestilo več kot 4000 uporabnikov slovenskega spleta," so sporočili z ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Novi Družinski filter zdaj omogoča še večjo in širšo uporabnost, saj filtrira vse spletne strani, in ne le tistih, do katerih uporabnik dostopa s pomočjo iskalnika Najdi.si. M.R.
V Produkcijski šoli se učenci med drugim naučijo lastnoročno natisniti vizitko ali majico.
takšno, kot sem, in prav to sem rabila," nam je zaupala bivša učenka Tina Skodič. Postala je bolj samozavestna, kar ji je med drugim pomagalo, da je zdaj le uspešno zaključila šolanje za poslovnega tajnika. Mladi v tej šoli pridobijo delovne navade, občutek odgovornosti in vero v lastne moči. Naučijo se lahko računalništva, upravljanja s sito-tiskarskim in Šiviljskim orodjem ter znanj in veščin, ki so potrebne v življenju, od kuhanja do računanja obrestnega računa.
"Cilj je, da čimbolj izkoristijo leto, da ne prekinejo procesa šolanja ali dela," je pojasnila mentorica Majda Milavec. Program je zastavljen tako, da vsa znanja in spretnosti osvojijo preko izdelkov, ki jih naredijo zase, naj bodo to spodnje hlače iz blaga ali unikatna majica z motivom po lastni zamisli. Ker v šoli preživijo večji del dneva, sami pripravljajo tudi zajtrk in kosilo. Pouk ne poteka v razredu, ampak v grafičnem in modnem ateljeju, zvezkov, knjig in domačega učenja ne poznajo. Namesto abstraktnih matematičnih in slovničnih pravil se učijo konkretnih znanj, ki jim bodo lahko koristili vse življenje. "Velika večina naših učencev se potem vrne tudi v redno šolo ali pa si vsaj uredijo življenje," je Še dodala Majda Milavec.
Mateja Rant
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si
Najbolj zagrizeni se prilagajajo Zunanja podoba ne pove vsega
Novi Subaru Legacy najprej kot kombi, nato še kot limuzina.
Po treh letih jesenska lepotna in tehnična osvežitev za Ford Mondeo.
Po dolgem pričakovanju je japonski Subaru s predstavitvijo na avtomobilskem salonu v Frankfurtu na staro celino in tudi na slovenske ceste pripeljal nova modela legacy in outback. Od zadnje posodobitve je preteklo že kar nekaj vode, zato so se pri koncernu Fuji Heavy Industries, ki ima v lasti tudi Subaru, tokrat odločili za popolnoma nova avtomobila. Že na prvi pogled je opazno, da so oblikovalci tokrat v precej večji meri upoštevali tudi okus in modne zapovedi, ki veljajo tudi v evropskem prostoru. Karoserijske linije so zdaj bolj športne, skoraj agresivne, kljub temu pa legacy in outback premoreta dovolj elegance. Sprva sta oba na voljo v kombije vski karoserij ski izvedbi, outback pa se od lega-cyja loči po višji oddaljenosti od tal, obrobah na blatnikih, dveh gubah' na motornem pokrovu in še nekaterih drugih podrobnostih. Za novega lega-cyja so pri Subaruju pripravili prenovljeno paleto bokserskih motorjev, ki naj bi bili po tovarniških obljubah občutno varčnejši. Osnovni je 2,0-litrski štirivaljnik s 138 konjskimi močmi, sledita pa štirivaljni 2,5-litrski s 156 konjskimi močmi in 3,0-litrski šestvaljnik, ki razvije 245 konjskih moči in bo na voljo v prihodnjem letu, ko bo legacy naprodaj tudi v štiri vratni limuzinski različici.
NA KRATKO
Poleg petstopenjskega ročnega menjalnika prenos moči na vsa štiri kolesa lahko opravlja tudi novi samodejni menjalnik sport shift, ki so ga za Subaru razvili pri angleških specialistih za športne avtomobile Prodrive.
Razen z na novo oblikovano notranjostjo se legacy in outback že pri osnovnih izvedbah bahata tudi z bogato serijsko opremo, ki med drugim vključuje tudi samodejno klimatsko napravo, radijski sprejemnik s CD predvajalnikom, protiblo-kirni zavorni sistem, štiri varnostne vreče in aluminijasta platišča. Cena za osnovno izvedbo legacyja znaša 6,1 milijona, najcenejši outback pa je naprodaj za 7,5 milijona tolarjev. Pri Subarujevem slovenskem zastopniku, podjetju Interservi-
ce, do konca letošnjega leta verjetno ne bodo uspeli dobiti toliko avtomobilov, kot bo kupcev, uspešno pa bodo uresničili letošnji prodajni načrt, saj so do konca septembra prodali 79 avtomobilov in s tem opravili več kot tri četrtine zastavljenega posla. Matjaž Gregorič
Tri leta mineva od začetka proizvodnje sedanje generacije Fordovega mondea in nastopil je čas za prve zunanje kozmetične spremembe, prevetritev notranjosti in nekaj tehničnih novosti. Na prvi pogled ni videti, da ima pomlajeni mondeo približno petino novih ali spremenjenih sestavnih delov in pri Fordu so mnenja, da imajo zdaj dovolj argumentov za enakovreden boj z najbližjimi tekmeci. Na zunanjosti so opazne kromirane letvice na maski hladilnika, na spodnjem delu prednjega odbijača in na kljukah vrat. Novi so še optika žarometov, meglenke, bočni ogledali in nekaj drugih malenkosti, vse skupaj pa prispeva k elegantnejšemu videzu. Lepši videz imajo tudi notranji elementi, osrednji del armaturne plošče z merilniki je ostal skoraj nedotaknjen, povsem na novo pa je zasnovana sredinska konzola. No-
Slovenski avtomobilski trg
Statistika ne bo več zavajala
Primerjava prodaje v prvih treh četrtinah leta 2002 in 2003
* Prodaja novih avtomobilov v državah Evropske unije in na
ostalih zahodneoevropskih trgih je bila v letošnjem prvem polletju slabša kot v primerljivem lanskem obdobju. Statistika je zabeležila minus v višini 2,4 odstotka za države EU in 2,6 odstotka za skupni zahodnoevropski trg. Najbolj je prodaja upadla na Portugalskem (-24 odstotkov), na Danskem (-20 odstotkov), v Švici (-11,6 odstotka) in v Belgiji (-10,2 odstotka), medtem ko so opazen porast zabeležili na Islandiji (+41,5 odstotka), na Finskem (+22,7 odstotka) in na Švedskem (+5,8 odstotka).
znamka	jan. - sep. 2002	jan. - sep. 2003	razlika
RENAULT	10.152	9.439	-713
VOLKSVVAGEN	5.435	5.035	-400
PEUGEOT	4.549	4.686	+ 137
CITROEN	2.384	3.133	+749
FIAT	3.180	2.819	-361
OPEL	2.374	2.783	+409
FORD	1.344	2.037	+693
HYUNDAI	1.615	1.736	+ 121
SEAT	1.744	1.677	-67
TOYOTA	939	1.339	+400
AUDI	1.276	1.291	+ 15
SKODA	1.317	1.214	-103
DAEVVOO	288	772	+484
MAZDA	358	713	+355
NISSAN	500	562	+62
Ministrstvo za notranje zadeve je statistiko registriranih avtomobilov uredilo tako, da so izločeni štirikolesniki, ki gredo v nadaljnji izvoz. Kljub temu je letošnja tričetrtletna prodaja nekoliko višja od lanske.
Trgovina z novimi avtomobili ne cveti, vseeno pa so prodajne številke v letošnjih prvih devetih mesecih nekoliko boljše kot v enakem lanskem obdobju. To kažejo prečiščeni statistični podatki registracij, ki jih posreduje ministrstvo za notranje zadeve, v njih pa prvič niso zajeti avtomobili, ki so sicer registrirani,
Rabljena vozila
Delovni f:as: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8, do 13. ure
Znamka in tip
Škoda Felicia combi 1,3 lxi Kia Pride vvagon 1,3 VW Poto 1,6 sv,cz,air Renault Kangoo 1,2 m sv,cz,air Megane Scenic 1,6 sv,cz,es,air Renault Clio 1,4 RT 5v sv,cz,es,2xair Kia Rio 1,5 k,cz,es,abs,sv... Ren-Twingo 1,2 expression cz,es,2xair Fiat Marea 1,9 jtd k,abs,cz,es... Opel Astra kar. 2,0 di k,abs,sv,cz,es... Mitsubishi Carisma 1,8 k,abs, cz,es,4xair VW Golf basis 1,4 3v
Letnik-barva	Cena V Sit
1995 rdeča	470.000,00
1999 siva	750.000,00
1996 rdeča	899.000,00
1997 modra	980.000,00
1996 modra	1.190.000,00
1999 srebrna	1.340.000,00
2001 rdeča	1.690.000,00
2003 modra	1.650.000,00
2000 modra	2.090.000,00
2000 rdeča	2.190.000,00
1999srebrna	2.450.000,00
2002 bela	2.530.000,00
RENAULT
www.atpolour-nimonl.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PRLTZKUS
♦ 82 TOČK KONTROLI! NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMttfNAaSTI, VIEKO AIJ POPRAVIU)
♦ 1)0 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA: 11 MI/II.O Z OAKANCIIO K KLIMA s\ SEEV0 VOLAN CZ CENTRALNO /AKLEI'ANIE K K MIHI
is ELEKTR 11V li. sil Kl I MK AKBAG
Vse za vaš avto na enem mestu:
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215
♦ Prodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanje vozil
♦ \a|i:in vozil
♦ Prepli vov.il
•/.iiviiroviinji! in iciMsIr.icijii uizil
»odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tehnični probudi osubnih, tovornih in priklopnih vozil
vendar nato odjavljeni iz prometa in jih slovenski zastopniki prodajo naprej v druge države. Po mnenju poznavalcev naj bi ta vozila (poleg tako imenovanih "enodnevnikov", ki naj ne bi bistveno vplivali na podatke) najbolj kazila prodajno sliko, saj jih ji je bila vsak mesec kar desetina ali celo nekaj več. Po prečiščenih podatkih je bilo v letošnjih prvih devetih mesecih skupaj prodanih 42.547 novih avtomobilov, v enakem lanskem obdobju pa 40.569, kar pomeni, daje letošnji plus še vedno okoli 4 odstotke. To verjetno tudi pomeni, da bomo presegli tudi skupno lansko prodajo, medtem ko statistika temeljito meša karte med posameznimi znamkami, saj so nekateri zastopniki, ki so se bolj aktivno ukvarjali z nadaljnjim izvozom, na prodajni lestvici pristali nekaj mest nižje. Sicer pa se s spremembami prometne zakonodaje (končno) obetajo tudi spremembe pri registraciji vozil, saj naj bi kot leto proizvodnje začeli navajati mo-delsko leto in ne več leto uvoza oziroma carinjenja, kot je bilo to doslej. M.G.
tranjo evolucijo predstavlja tudi nov Sonvjev radijski sistem, ki je oblikovno in tehnično do potankosti podoben tistemu iz focusa C-maxa in lahko predvaja tudi zgoščenke formata MP3. Zelo sofisticiran videz ima satelitska navigacija, ki deluje na osnovi DVD sistema in premore tako imenovani touch-screen, tipke, ki so kar na zaslonu. Nenazadnje je bilo v prenovitvenem procesu tudi nekaj popravkov za izboljšanje udobja, omeniti je potrebno
s tehnologijo neposrednega vbrizgavanja goriva z visokotlačno črpalko, podobno kot pri sodobnih turbodizelskih pogonskih strojih. Novinec razvije 96 kilovatov oziroma 130 konjskih moči pri 6000 in 175 Nm navora pri 4200 vrtljajih. Tovarna z njim obljublja za 9 odstotkov manjšo porabo v primerjavi z že znanim 1,8-litrskim motorjem, predvsem pa zmanjšano vsebnost škodljivih imisij, ki so v okvirih normativov euroIV. Osveženi mondeo
doplačilno možnost ogrevanja in zračenja sedežev, česar ne premore prav veliko avtomobilov v srednjem razredu.
Motorno paleto je razširil 1,8-litrski bencinski štirivaljnik SCi
NA KRATKO
v vseh karoserijskih različicah že prihaja tudi na slovenski trg, kjer mu je zastopnik Summit Motors določil ceno od 4,48 milijona tolarjev navzgor. Matjaž Gregorič, foto: Ford
* Mazda je z odkupom preostalega 50-odstotnega deleža od Itochu Corporation prevzela avstrijskega uvoznika in distributerja Mazdo Austria in s tem prevzela nadzor nad nastopom znamke v Avstriji in v nekaterih srednje- in vzhodnoevropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji. S prevzemom želi Mazda utrditi uspešno prodajo zadnjih mesecev in svoj položaj na omenjenih trgih.
*Pred dnevi se je na obisku v Ljubljani mudil direktor poslovne enote Fiat, Lancia in gospodarska vozila pri Fiat Autu Gianni Coda. Z generalnim direktorjem Autocommerca Hermanom Rigelnikom in direktorjem hčerinskega Avto Triglava, pooblaščenega uvoznika za znamke Fiat, Lancia in Alfa Romeo Damijanom Vukom so se pogovarjali o možnosti razširitve na jugovzhodne trge in o trenutnem Fiatovcm položaju.
* Ford je z družino svojega lahkega dostavnika transit osvojil še sedem novih nagrad. Največji britanski prodajni katalog za dostavna vozila What van? je po obsežnih testiranjih od skupno 13 kategorij, več kot polovico zmag v kategorijah pripisal Fordovima transitu in transitu conneetu. M.G.
Zakaj bi čakali na pomlad,
če bo na voljo
že 24. in 25. oktobra!
Nova Mazda3. Kako daleč si upaš?
Tokrat smo za vas pripravili zares ugodno ponudbo omejenega števila vozil BMW na zalogi po najugodnejših cenah doslej. Npr. BMW 320 Ci Cabrio, redna cena: 11.866.193 SIT, nova ceno. 10.442.249 SIT torej skoraj milijon in pol tolarjev prihranka, ali BMW 318i/4. tedna cena 6.627.740 SIT: nova cena: 5.434.746 SIT.
kar jo več kot milijon tolarjev prihranka. Za več informacij o modelih BMW na zalogi pokličite 01 28 03 162 (g. Jože Koršmanc).
Z veseljem vas pričakujemo v salonu v Ljubljani ali Trzinu-
Prodajna salona:
Avto Aktiv d.o.o., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana, tel.: 01 2803 150 PSC Irzin, Ljubljanska cesta 24, Irzin, tel.; 01 % 05 810
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po Pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Rozman bus
Rozman Janez, s.p. TeL: 04/53-15-249
Trst 22.10., 28.10. Lenti 30.10., 8.11.; Madžarske toplice 27.11 30.11.; Palmanova in tovarna čokolade. 21.11.; Lidl: 14.11. Šenčur: 251-18-87
Meteor, Cerklje, d.o.o. Cerklje
Razpisujemo nakupovalne izlete v LENTI, izlet na ČEŠKO 22. 11. 2003 in vikend izlete v Beograd. Tel.: 04/25 28 300 ali 041/660 658
Brno 20. -
5P LOŠKI ODER
P ŠKOFJA LOKA
P.: 04/51-20-850 GSM: 041/730-982 sPodni trg 14, Škofja Loka
V četrtek, 23.10., ob 19.30 uri Carlo Goldoni: PREBRISANA VDOVA (komedija), režija: Matija Milčinski, scena in kostumi: Tatjana Oblak -Milčinski, govor: Ludvik Kaluža, igrajo: Petra Klanšček, Tjaša Drabik, Janez Debeljak, Jože Drabik, Blaž Vehar, Matej Čujovič, Bojan Trampuš, Iztok Drabik, Juša Berce, Jure Simonič, Matjaž Eržen, Miha Kalan, PREMIERA, za IZVEN. V petek, 24. 10., ob 19.30 uri Carlo Goldoni: PREBRISANA VDOVA (komedija), režija: Matija Milčinski, za abonma MODRI. V soboto, 25.10., ob 19.30 uri Carlo Goldoni: PREBRISANA VDOVA (komedija), režija: Matija Milčinski, za abonma RDEČI.
9
Prešernovo gledališče Kranj
G|avni trg 6, 4000 Kranj Nnail: presern-gled@s5.net v"Vvw.presernovogledalisce.com
R. Schimmelpfennig: PUSH UP 1-3, 23. okt. ob 19.00 za ŠTUDENTSKI, IZVEN in KONTO; 24. okt. ob 19.30 za PETEK 3, IZVEN in KONTO J. Radrigan: HRIBOVKE, Koprodukcija PDG Nova Gorica in PG Kranj; 25. okt. ob 19.30 za SOBOTA 1, IZVEN in KONTO PODALJŠAN VPIS ABONMAJA VSAK PETEK OD 10.00 DO 12.00 IN OD 13.00 DO 15.00 URE. Informacije na tel. št. 20 10 200 vsak dan od 10.00 do 12.00 ure.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
*alne komemoracije
Radovljica - Združenje borcev in udeležencev NOB območna Radovljica obvešča, da bo žalna komemoracija v Ljubnem pri glavnem spomeniku v petek, 24. oktobra, ob 11. uri, v Srednji Donavi pa v petek, 24. oktobra, ob ]6. uri na pokopališču. O ostalih 2a'nih komemoracijah ob dnevu Mrtvih bomo sproti obveščali.
^•nuta molka preminulim fjakom
^anj - Kot vsako leto se bodo tudi letos v PD Kranj s prižiganjem sveč in minuto molka pod plenico spomnili dijakov iskrške So|e, pred leti preminulim v plazu p°d Zelenico. Svečanost bo v Petek, 31. oktobra, odhod bo ob 8; uri izpred hotela Creina. Prija-vite se pri Niku Ugrici, tel.: 041 ?34 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva.
^aj športni film ^'ed - v Festivalni dvorani se bo četrtek, 23. oktobra, ob 18. uri ^čela projekcija naj športnega ta hip v svetu - In memori-.rn< odlomki o olimpijskih igrah
Tržič - V tržiški knjižnici se bo ura pravljic začela v četrtek ob 17. uri.
Reteče - V knjižnici v Retečah se bo ura pravljic za otroke začela v četrtek, 23. oktobra, ob 16. uri. Ljudsko pravljico Takšne in drugačne o škratih in palčkih bo pripovedovala Mija Stopar.
Tiho, tukaj beremo
Žiri - V knjižnici v Žireh se bo v okviru krožka Tiho, tukaj beremo, jutri, v sredo, ob 16. uri začela projekcija video risank.
V jeseniški knjižnici Jesenice - Na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice v torkih od 17. do 17.45 ure potekajo delavnice klekljanja za otroke od 4. do 8. razreda, v sredah od 16. do 18.45 ure angleške urice za otroke od 1. do 5. razreda, v četrtkih pa od 17. do 17.45 ure ure pravljic, od 18. do 18.45 ure pa delavnica Lepo je biti bralec (vsak zadnji četrtek v mesecu).
a 1936 v Berlinu legendarne n" Riefenstahl.
°an čarovnic
*ranj- v soboto, 25. oktobra, bo na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8- do 13. ure v organizaciji Turi-f'čnega društva Kranj potekal 'Semenj ob dnevu čarovnic z dr>evom bučnih jedi". Na stojni-Cah bodo postregli z raznovrstnimi bučami ter bučnimi jedrni, ka-kor tudi z izdelki ob dnevu čarov-nic- To je tudi eden izmed sem-niev domače in umetne obrti ter p°deželskih pridelkov.
Odstavitev monografije J-hbljana - V četrtek, 23. okto-jjra- se bo ob 11. uri v Viteški dv°rani Muzeja novejše zgodovine Slovenije na Celovški 23 zabela predstavitev monografije Iva-V9 Križnarja z naslovom Škofjelo-*o okrožje v narodnoosvobodilnem boju 1941 - 1945.
0°novljeno znamenje
ka*n6 <"'ani z9°dovinskega krož-a OS Tržič vabijo danes, v torek, • oktobra, ob 13. uri na sveča-sjJ otvoritev obnovljenega graj-^ega slopnega znamenja na Zcan ob tržiškem gradu.
^re Pravljic
nič?? Loka - V škofjeloški knjiž-
tobnT b° danes' v torek' 21 • 0k" ljjc  ' 00 *7. uri začela ura prav-
ZanHuaslov hkratne pravljice je 9odb,ceoFrančku.
Od Litije do Čateža Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi ljubitelje pohodništva na tradicionalni že 17. pohod od Litije do Čateža. Pohod bo na Martinovo, v soboto, 8. novembra. Hoje bo za 5 ur. Prijavite se lahko do četrtka, 6. novembra, oziroma do zasedenosti avtobusa in sicer v pisarni društva na Koroški cesti 27.
V Banovce
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na 3-dnevni izlet - na kopanje v Banovcih in nakupovanje v Lentiju. Izlet bo od 13. do 16. novembra, prijavite pa se lahko vsako sredo od 17. do 18. ure v prostorih društva, pri poverjenikih ali po tel.: 251 62 60.
Okrog Žirov
Žiri - Planinsko društvo Žiri v sodelovanju s žirovskimi taborniki v nedeljo, 26. oktobra, organizira že 22. spominski rekreativni pohod okrog Žirov. Start bo ob 8. uri izpred Zadružnega doma, start kolesarjev pa ob 10. uri prav tako izpred Zadružnega doma.
Na Limbarsko goro Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na M-izlet na Limbarsko goro. Nezahtevne hoje bo za 2 uri do 2 uri in pol. Prijavite se lahko pri Urošu Prelovšku (e-mail: prelovsek@iskratel.si), Niku Ugrici (tel.: 041 734 049) ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva.
Po vinogradniški poti Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v soboto, 25. oktobra, organiziralo izlet po dolenjski vinogradniški poti. Nezahtevne hoje bo 3 do 4 ure. Prijave z vplačili bodo sprejemali na upravi društva do četrtka, 23. oktobra, do 12. ure.
Pod Babji zob
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 25. oktobra, na planinski izlet v jamo pod Babjim zobom. Pot je primerna za vse planince, hoje bo za približno 4 ure. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44.
V Lenti
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira v soboto, 22. novembra, nakupovalni izlet v Lenti. Prijave sprejema Mara Pečnik vsak dan od 13. do 15. ure po tel.: 23 11 932 do zasedbe avtobusa.
V neznano
Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija Društva upokojencev Žabnica - Bitnje organizira in vodi izlet v neznano in sicer v sredo, 19. novembra. Hoje bo za 3 do 4 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo po telefonu 23-12-288 do zasedbe mest v avtobusu oziroma do petka, 14. novembra.
Trdinova pot
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 23. oktobra, na izlet po Trdinovi poti. Pot ni naporna traja približno 3 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva na Tomšičevi 4 do jutri, srede, 22. oktobra, oz. do zasedbe mest v avtobusu.
V Rogaško Slatino
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Rogaško Slatino in sicer v sredo, 29. oktobra. Prijavite se v pisarni društva.
S PD Iskra
Kranj - Planinsko društvo iskra Kranj vabi vse ljubitelje gora in jesenskih barv na M-planinski izlet na Mali Grintovec, Srednji vrh, Javorov vrh in Sv. Jakob. Izlet bo v nedeljo, 26. oktobra. Zmerne hoje bo za 6 do 7 ur. Prijave sprejemajo do vključno sobote, 25. oktobra, po tel.: 040 20 61 64 (Stanko Dolenšek), 070 48 58 82 (Breda Pire), po elektronski pošti stanko.dolensek@celzi-ja.si ali v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure.
Martinovanja
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na zadnji izlet v letošnji sezoni - izlet v neznano združen z martinovanjem, Izlet bo v sredo, 5. novembra, odhod na Štajersko bo ob 7., na Dolenj-
sko ob 9., na Primorsko pa ob 9.30 uri. Prijave sprejemajo v prostorih društva upokojencev od 22. oktobra dalje do zasedbe avtobusa.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet - martinovanje v Beli krajini v torek, 11. novembra. Prijave sprejemajo v pisarni društva do zasedbe prostih mest v avtobusu.
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi 6. novembra na martinovanje in kopanje v termah Olimje. Prijave v prostorih društva, pri poverjenikih ali po tel.: 251 62 60.
Martinovanje in izlet v Palmanovo
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za martinovanje, ki bo v soboto, 8. novembra, v kraju Praproče pri Temenici. Hkrati obveščajo, da že vpisujejo (samo evidenčno) za enodnevni izlet v Italijo - v Palmanovo, ki bo 13. novembra. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 202 34 33.
KRCNE ŽILE? 05 628 53 39
Letovanje v Izoli
Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča, da ima še nekaj prostih mest za letovanje v hotelu Delfin v Izoli in sicer v času od 25. novembra do 1. decembra. Dodatne informacije dobite po telefonu 031/813 106.
kvačkanje, vozlanje in ročno ter strojno šivanje. Za dodatne informacije lahko pokličete po tel.: 041/621-323 ali 04/51 51 751.
Pregled gasilskih aparatov
Kranj - V oktobru, mesecu požarnega varstva, organizira Prostovoljno gasilsko društvo Kranj -Primskovo akcijo pregledov oz. nakupov gasilskih aparatov. Oddaja in prevzem bo organiziran vse nedelje v oktobru od 11. do 12. ure v prostorih novega gasilskega doma na Jezerski cesti 58 na Primskovem.
Ekološka tržnica
Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo ekološka tržnica v Naklem ob torkih odslej odprta od 17. do 18.30 ure. Kdor se želi oskrbeti z zdravo ozimnico, naj pohiti z nakupom.
Brezplačna pomoč učencem
Škofja Loka - Vsako sredo, med 15. in 17. uro, bo v prostorih Krajevne skupnosti Podlubnik - Stara Loka (Podlubnik 139) nudena brezplačna strokovna pomoč učencem rednih šol, ki imajo težave pri opismenjevanju, branju, osvajanju osnovnih matematičnih pojmov itd.
Vabljeni pevci
Britof, Predoslje - Krajevni skupnosti Britof in Predoslje vabita vse, ki radi pojejo, da se pridružijo novoustanovljenemu mešanemu pevskemu zboru pod vodstvom priznane zborovodje Nade Krajnčan. Vaje so vsak četrtek ob 20. uri v prostorih Osnovne šole Predoslje. Vabljeni v čim večjem številu, posebej moški.
Predavanja
Planinske postojanke Planinsko društvo Jesenice
obvešča, da so zaprte planinske postojanke: Koča na Golici, Koča pri izviru Soče, Tičarjev dom na Vršiču in Zavetišče pod Špičkom.
Šola hujšanja
Naklo - Vita center vabi vse, ki imate težave z uravnavanjem svoje telesne teže, da se prijavite v Šolo hujšanja, ki bo pod nadzorom zdravnika potekala vsako sredo ob 18. uri v Vita centru v Naklem. Informacije in prijave po tel.: 2519 560, 558 ali e-mail: info@vitacenter.si.
Tlak in sladkor Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka in Krajevna organizacija Rdečega križa Kamnitnik organizirata merjenje krvnega tlaka in kontrolo sladkorja v krvi vsako drugo sredo v mesecu v klubskih prostorih DU od 10. do 11. ure.
Iz gobe dinozaver
Trata - V knjižnici na Trati se bo danes, v torek, 21. oktobra, ob 16. uri začela delavnica za spretne prste - Iz gobe izdelajmo dinozavra. Namenjena je otrokom, starim od 4 do 10 let.
Svetovanje potrošnikom
Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, Kranj obvešča, da brezplačno daje nasvete in svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pravic in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure, ko je telefonsko dosegljiv njihov pravnik. Tel.: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-mail: info@ potrosnik-zdruzenjegor.si.
Izdelava prtičkov, gobelinov...
Škofja Loka - V okviru Tedna vseživljenjskega učenja v Škofji Loki bodo v Trgovini Gumb Na Koširjevi cesti 6 25. oktobra, od 9. do 12. ure predstavniki Ele-ganta, d.o.o., prikazali izdelovanje vezenih prtičkov, gobelinov,
Srečanje malih skupin
Breznica - V Kulturnem domu na Breznici se bo v petek, 24. oktobra, ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Breznici začelo Območno srečanje malih vokalnih in instrumentalnih skupin.
Marijine pesmi
Kranj - V soboto, 25. oktobra, bo na predvečer žegnanjske nedelje v župnijski cerkvi sv. Kancijana koncert Marijinih pesmi. Dekliški nonet Jubilate bo z organistom Tonetom Potočnikom sodeloval že pri večerni maši ob 19. uri.
Slovenski kristjan jutri
Radovljica - Kulturno društvo Sotočje Radovljica vabi na predavanje dr. Staneta Granda Slovenski kristjan jutri, ki se bo jutri, v sredo, ob 20. uri začelo v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici.
Sušenje sadja, zelenjave, gob
Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi v petek, 24. oktobra, ob 17. uri na predavanje o sušenju sadja, zelenjave in gob.
Rak širokega črevesja in danke
Kranj - Primskovo - Koronarno društvo Kranj vabi jutri, v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri na predavanje v veliko dvorano Doma krajanov na Primskovem. Tema predavanja bo Rak širokega črevesja in danke. Predaval bo spec. internist gastroenterolog Stanislav Benedik, dr. med.
EU na kratko
Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja se bo jutri, v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri začelo predavanje z naslovom Evropska unija na kratko.
Severni tečaj in Grenlandija
Slovenski Javornik - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi na predavanje Minke Kahrič: Osvojitev tečaja in prečenje Grenlandije. Svoje arktične izkušnje ob diapozitivih bo Minka z vami delila v četrtek, 23. oktobra, ob 19. uri v Mali dvorani kulturnega doma na Slovenskem Javorni-ku.
Kako premagati stres...
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, 21. oktobra, ob 19.30 uri v okviru Torkovih večerov začelo predavanje z naslovom Kako premagati stres, utrujenost in bolečino. Predavatelja bosta Talia in Val Bird.
Mlinski kamni
Naklo - Turistično društvo Naklo in kmetija Poličar iz Police vabita na slovesno otvoritev Muzeja mlinskih kamnov v naravi, ki bo v soboto, 25. oktobra, ob 14. uri v starem kamnolomu na Poličarjevi kmetiji Polica št. 1 pri Naklem. S tem Turistično društvo Naklo tudi uradno začenja praznovanje 40-letnice svojega obstoja.
Panjske končnice
Tržič - V četrtek, 23. oktobra, bodo ob 18. uri v Gašperjevem kotičku v Pollakovi kajži odprli razstavo panjskih končnic Vikija Ferlana ob njegovi 60-letnici. Panjskim končnicam bodo družbo delale tudi stvaritve počitniških delavnic.
Slike Henrika Marchla
Kranj - Gorenjski muzej bo v četrtek, 23. oktobra, ob 19. uri v Galeriji Mestne hiše odprl retrospektivno razstavo likovnih del akademskega slikarja Henrika Marchla.
Poklon svetlobi Ljubljana - V Atriju narodnega muzeja Slovenije bodo jutri, v sredo, 22. oktobra, ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Poklon svetlobi/Homage to Light, ki prikazuje slovensko slikarstvo prve polovice 20. stoletja iz zasebnih zbirk.
Tapiserije
Kranj - V četrtek, 23. oktobra, bodo ob 18. uri v Stebriščni dvorani Mestne občine Kranj odprli razstavo tapiserij Katarine Spacal.
Dan kobariškega muzeja Kobarid - V soboto, 25. oktobra, se bo ob 15. uri začela prireditev Dan kobariškega muzeja z odprtjem razstave z naslovom Madžarski vojaki v gorah nad Kobaridom 1915 - 1917.
Kipi Mojce Smerdu Domžale - V četrtek, 23. oktobra, bodo ob 19. uri v Galeriji Domžale odprli razstavo akademske kiparke Mojce Smerdu.
Fara in Loka
Škofja Loka - C Stari Loki 67, poleg cerkve sv. Jurija, bodo jutri, v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo Petra Pokorna st. z naslov Dom na Fari.
Fotografije GZ Radovljica Radovljica - V galeriji Avla Občine Radovljica bodo v petek, 24. oktobra, ob 13. uri ob mesecu požarne varnosti odprli fotografsko razstavo Gasilske zveze Radovljica.
Razstavlja Štefan Jež
Kranj - Jutri, v sredo, 22. oktobra, bodo ob 20. uri v Cafe galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprli razstavo del avtorja Štefana Ježa.
PREJELI SMO
Vas na ogled postavimo
Na željo krajanov vas prosim za objavo dopolnila k predstavitvi Sp. Brnika in Vopovelj, ki je bilo v Cerkljah ob občinskem prazniku v septembru. Ker je bila proslava na četrtek, na deželi pa imajo ljudje veliko dela, so bili obiskovaci iz naše vasi redki. Gorenjski glas pa ima skoraj vsaka hiša in bi to radi prebrali.
Povabljen sem bil k sodelovanju na pripravo proslave in sem tudi sodeloval. Poleg že naštetih mož, to so Janez. Mežan, Tone Fajfar in Lojze Kalinšek, smo predstavili še naslednje; pisatelja Lojzeta llija, živečega v Venezueli, rojen na Sp. Brniku pri Kralju leta 1905, umrl 1982. Pred 2. vojno je opravil odvetniški izpit. Veliko je pisal v razne časopise in revije, od leta 1958 pa do 1980 je izdal štiri knjige, ki zanimivo opisujejo delo in navade in običaje v naših krajih izpred 100 let, kar je segalo še v našo mladostno dobo. Nepristransko je opisal tudi domobranstvo iz zadnjega leta vojne in zgodbo iz konca srednjega veka, ki je zelo zanimiva. Imeli smo šest duhovnikov rojenih v naši vasi; Franc Kuster še živi v Izlakah, drugi pa so že pokojni in sicer: Lavrencij Mušič, Ivan Rogelj, Ivan Molj, Mihael Zni-dar in Evstahij Kristane. Svetovno znani kirurg prof. Ivan Kalinšek, avtor več strokovnih knjig, roj. na Sp. Brniku 1927. leta, živi v Ljubljani. Notarji in
sodniki so bili dr. Ivan Sajovic -Tišlarjev, dr. prava, notar in župan v Kočevju, po prvi vojni je bil svetnik dravske banovine v Beogradu v Pašičevi vladi, dr. Peter Jereb - Tišlarjev, dr. prava, župan in notar v Radečah in nato v Konjicah, po drugi vojni pa sodnik na gospodarskem sodišču v Ljubljani. Miha Jereb, med vojno partizanski sodnik, po vojni javni tožilec v Tolminu. Janez Mušič, župan, leta 1922 umrl zaradi posledic na službeni dolžnosti, star 47 let, zapustil sedem majhnih otrok. Pesnik Franc Česen - Čopov je bil poročen v Bjelovarju in lepo opeva domačo vas v svojih pesmih. Strokovnjak na svojem področju, dr. stomatologije Anton Burgar, rojen leta 1937 na Sp. Brniku, kjer še danes živi. Francka Prosen, likovna umetnica, roj. Naglic 1946., živi v Cerkljah in Simon Burgar akademski slikar (1939 - 1974), kije živel v Franciji, pokopan je na Sp. Brniku.
Iz Vopovelj naj še omenim Jerneja Basaja, ki je bil general vojne krajine pred 240 leti in duhovnika Matija Pfeiferja, roj. na štev. 6.
Zadnje raziskave in izkopanine pred tremi leti pri zgornjebr-niški cerkvi so pokazale, da življenje tukaj sega v 10. stoletje, da obstaja že 1000 let, zapiski v kamniškem urbarju pa segajo v leto 1238.
Imamo tudi veliko podjetnikov različnih panog, verjetno največ v cerkljanski občini. Obrti segajo 200 let v preteklost, nekatere
morda še več, kmetijstvo pa obstaja, odkar ljudje tu živijo.
Na vse opisane in tudi neimenovane smo Spodnjebrničani in Vopovci ponosni.
Vas pozdravlja
Jožef Lampe, Sp. Brnik 7, 4207 Cerklje
Zahvala Planiki
Za uspešno rešitev nastalega problema se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali, gospe Jelici Konstandinovi, gospe Adi Košir, gospodu Primožu Goričniku ter upravi Planike. Martina Šolar
Prijazna okulistka
Mislim, ko človek doživi dogodek, ki te gane, ne najdeš besed (vsaj jaz), da bi ga opisal z besedami.
Bila sem pri okulistu v ZD Radovljica, kjer sem dobila recept za očala ter se napotim v optično delavnico Sabine Agrež.
Ker sem, kot vidite, v Domu upokojencev, težko hodim, mi je obljubila, da me bo po telefonu poklicala, ko bodo očala gotova. Ne samo, da me je poklicala, tudi prinesla mi jih je osebno v Dom, ker je opazila, da težko hodim. Hvala lepa g. Sabina, za uslugo. Vsem starejšim jo priporočam, je zelo ljubezniva in ustrežljiva, ne gleda samo, koliko bo zaslužila, pomaga sočloveku, kar danes ni v navadi.
Vera Jug, Dom dr. J. Bene dika Radovljica
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu zapustila
IVANA DOLINAR
iz Gorenje vasi
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 22. oktobra 2003, ob 16. uri na pokopališču v Gorenji vasi. Zara bo od danes, torka, 21. oktobra 2003, od 16. ure dalje v mrliški vežici na
tamkajšnjem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJENI Gorenja vas, 20. oktobra 2003
OSMRTNICA
Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, tam med stezicami.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v 84. letu starosti zapustila naša draga teta
DANUŠKA ŠUMI
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 22. oktobra 2003, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
ŽALUJOČI NEČAKINJE IN NEČAK Z DRUŽINAMI Kranj, 19. oktobra 2003
www.gorenjskiglas.si
MALI OGLASI
8201-42-47 «201-42-48 8201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČA
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 15.00 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
Oddam APARTMA v termah Čatež (zidani objekt) s kartami za kopanje. TT 041/633-
195 12641
APARATI STROJI
Prodam 275 I stabilni HLADILNI BAZEN za mleko. rt 031 /734-377 12745
Ugodno prodam ZAJEMALKE različne širine in oblike za rovokopač JCB. V 041/294-958 12904
SOBNO PEČ na petrolej prodam, dobro ohranjena. rt 051/308-339_12970
Prodam TRAJNOŽAREČO PEČ rt
041/608-668 12973
LIKALNI STROJ Miele primeren za gostince oddam. rt 040/242-057, po 18. uri
Ugodno prodam rabljeno manjšo FRITE-ZO za cvrtje krofov. rt 040/640-725 13020
Prodam MOBILNI TELEFON Nokia 3310, cena po dogovoru. rt 040/705-248 13026
Prodam NAKLADALKO SIP 19 m3, kot nova in BCS KOSILNICO Lamborgini diesel, ugodno. tT 0707403-126 1306&
Prodam PLASTINJAK Agrostroj, 25 x 8m. rt 595 73 53 13066
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam rt 041/878-494 13069
Po zelo ugodni ceni prodam IMT KOSILNICO samohodno rt 041 /263-047 13073
Prodam ELEKTROMOTOR 4 KW 1440 obrati trofazni, špringl za sekular in vodno črpalko za "štirno kapnico". rt 513-71-41, po 16 uri 13074
GR. MATERIAL
Prodam suhe SMREKOVE PUNTE dolžin 3-6 m. tr 041/625-874 12822
Po zelo ugodni ceni prodam NOVA VHODNA VRATA rt 2310-020 12959
VEZANA OKNA z žaluzijami 2 kosa 133 x 228 primerna za verando po 15.000 SIT. » 041/541-995 12968
PONTE, LATE raznih dolžin prodam. Možna dostava na dom. rt 5188 063, 041/446 510 12971
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOME NEPREMIČNINE, Damjana Kraut-berger, s.p., Koroška c. 16, Kianj, 202 33 00,041/333 222 11935
Kupim STANOVANJSKO HIŠO od 140-160 m2, podkleteno, starost do 30 let, lahko tudi z neizdelano mansardo, parcela od 400-500 m2- Kranj in bližnja okolica, Radovljica, Lesce. rt 040/396-820 12739
KRAN Z OKOLICO: TAKOJ kupimo sodobno hišo za znano stranko. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 734 198
Škofja Loka - Frankovo naselje, za znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje z dvema balkonoma v nižjih blokih. Nudimo gotovino. Rok vselitve 3-6 mesecev, tel. 01/ 510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje, net, www.novogradnje.com
BLED - OKOLICA, kupimo starejšo hišo za že znano stranko, do cca. 19.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine net
HIŠE PRODAMO
TRŽIČ v mirnem okolju prodamo manjšo, pritlično hišo (35 L), 86 m2 stan.površine in cca 60 m2 kleti in garaže, na parceli 538 m2, cena 22,9 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za posovno dejavnost, 64 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, 60 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger.s.p., Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00 11932
Pri Kranju smer Mengeš prodamo dve NOVI STANOVANJSKI HIŠI, ki bosta zgrajeni do polletja 2004. Interda, d.o.o., tel: 041/647-257
DRULOVKA lepo, vrstno, enonadstorpno hišo 6 x17m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, PODLJUBELJ v zelenem, mirnem okolju prodamo dvostanovanjsko hišo v iz-granji (lll.gr.f), 15 x 14 m, (K+P+M), 510 m2 uporabne površine, na parceli 780 m, cena 35 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju z lepim razgledom prodamo pritličje hiše z vrtom in garažo, 139 m2 uporabne poršine in 344 m2 vrta, cena 18 mio SIT, KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjs-ka, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202-33-00, 041/333 222
Utik, 180 m2, parcela 390 m2, novogradnja, III. podaljšana gradbena faza, prodamo za 29,500 000 SIT. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o , Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www novogradnje, com
CERKLJE - okolica - prodamo hišico s pomožnim objektom, parcela 564 m2, hiša je potrebna popolne prenove, primerna tudi za nadomestno gradnjo, zgrajena leta 1936, cena 12,5 mio. sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6 Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - okolica, polovico hiše., 3 sobno stanov., 80 m2 in vrt 155 m2, zgrajeno leta 1967, vsi priključki samostojni, svoj vhod, prodamo za 16,5 mio sit ali menjamo za 3 ali večsobno stanovanje v severnem delu Kranja, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
GOLNIK: prodamo etažo hiše, 80 m2, 1.1960, adaptirano, cena 13,5 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 23 44 080 041/366 896
TRŽlC: prodam MANJŠO SAMOSTOJNO HIŠO, 86 m2 bivalne površine, parcela 500m2, starost 35 let, cena 22,9 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 Kranj 041/ 734 198
DRULOVKA: prodamo atrijsko hišo, podkleteno,14 let, 140 m2 v pritličju, 90 m2 mansarda, parcela 400 m2, cena 52 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 Kranj 041/ 734 198
CERKLJE: prodamo hišo 15 x 12 m, 20 let, parcela 1200 m2, cena 58 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 Kranj 041/ 734 198 04/23 44 080
BLED: prodamo hišo, 190 m2, 30 let, parcela 600 m2 na deželi, 33 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
DRULOVKA: prodamo sredinsko hišo,195 m2 stan. površine, atrij 60m2,1.1988, cena 32 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 031 / 308 563
MEDVODE: prodamo luksuzno hišo, nizko, 215m2 stan.površine, k+p, parcela 780m2, cena 91 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 031/ 308 563
BRITOF: prodamo atrijsko hišo, 1.1989. 300 m2 sta.površine, parcela 517m2, cena 52 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
STARA LOKA: prodamo hišo 8 x 11 m, I. 1.1970, parcela 500 m2, cena 34 mio sit FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
MOJSTRANA, na 493 m2 prodamo enodružinsko hišo, ki ima stanovanjske površine 260 m2, stara 18 let, z urejeno okolico, v celoti podkletena, v pritličju bivalni deli z manjšo kopalnico ter v mansardi štiri sobe z večjo kopalnico, CK-olje, vsi priključki, hiša delno opremljena, balkon, zunanji kamin, vseljivo po dogovoru. CENA: 49.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
BREG OB SAVI, na lepi lokaciji prodamo samostojno hišo, lahko dvodružinsko, na 1000 m2 zemljišča, velikost stanovanjske površine 256 m2 + 220,80 m2 kleti, stara 11 let, vsi priključki, CK-olje, vseljiva po dogovoru. CENA 55.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj nepremicnine.net
BLED - BODEŠČE, prodamo enodružinsko hišo v dveh etažah, staro 30 let, dimenzij 10 x 9, na 457 m2 zemljišča, hiša je delno podkletena, bivalno pritličje, 1. nadstropje + neizdelana mansarda, prevzem možen po dogovoru. CENA: 33.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
KOMENDA, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na 883 m2 zemljišča, stanovanjske površine cca 340 m2, stara 25 let, v celoti podkletena (poslovni prostori), bivalno pritličje, prvo nadstropje + mansarda, hiša izdelana v celoti, CK - olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 58.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
Šenčur nova sodobna sam. hiša, v urejenem naselju, 500 m2 biv. pov., parcela 390 m2, I. 94, v sp. prost, možna mirna posl. dejavnost, dvigalo, savna, cena 55 milj. SIT , TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj bližina, enodružinska hiša, 150 m2, parcela, 225 m2, I, 75, sproti prenovljena, cena 35 milj. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
ndomplan I družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mm in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, ta*: 04/20-68-701
LESCE - Hlebce; 225 m2, prodamo lastno, poslovno stanovanjsko hišo v centru vasi, nekdanjo gostilno Angelca, I. 1937. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o.. Ljubljana; tel. 04/28 11 000
Kranj - Stražišče; prodamo dvostanovanjsko hišo, 200 m2, staro 23 let, na odlični lokaciji, na parceli 615 m2, takoj vseljiva. Vredna ogleda. CENA: 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prodaje tudi po etažah. Vseljiva takoj. Hiša se lahko tudi odda, tako po delih kot v celoti. CENA 65 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
Šenčur; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružin-ska. CENA: 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, IV. gradbena faza, lahko dvostanovan-jska, ob gozdu, 810 m2 parcele. CENA: 30 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, I 00, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana, CK, takoj vseljiva. CENA: 46 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
RADOVLJICA-LANCOVO; Prodamo cca. 60 let staro hišo, del hiše je novejši. Hiša je dobro vzdrževana, stoji na parceli v izmeri cca. 580 m2 (možen dokup). Poleg hiše sta dve zidani garaži I 1985. Možna menjava za 2s.s. v Radovljici. CENA: nižana na 19.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. tel.: 04 / 53 17 460, 041/436-544
RADOVLJICA: Prodamo dvosobno stanovanje, 48 m2, III. nad., prenovljeno. Starost bloka 30 let, pripadajoča nadstrešnica za avto. CENA: 14.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 041/436-544
RADOVLJICA: V I. nad prodamo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri 51 m2. Mirna lokacija, starost 20 let. CENA: 14.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 041/436-544
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/900-009 ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj: Kranj, Vodovodni stolp - poslovno stan.hiša cca. 80 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena pred 10 leti, parcela 730 m2, cena - 61,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
ŠKOFJA Loka - poslovno stan.hiša popolnoma obnovljena 1.99, cca. 65 m2 v etaži, (klet, pritličje, l.nad. in 2.nad), cena = 44,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
V bližini TRŽIČA: kmečko hišo iz 1.1870, tloris 6 x 10m, gosp.poslopje 17 x 9 m in svinjak 5 x 6 m, parcela okoli hiše 642 m2, v bližini 8.300 m2 njiv, sadovnjak 3.300 m2, travnik 28.400 m2 in gozda 24.400 m2, cena - 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202
13 53, 051 320 700
Žiganja vas: 21 let staro dvostanovanjsko hišo, v celoti podkleteno, tloris hiše 9x12 m, parcela 574 m2, cena = 33,0 mio SIT, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
Kranj: stanovanjska hiša 12 x 10 m, obnova pred 8 leti, cena - 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, Stražišče prodamo etažo hiše (25 l.)z manjšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet cca 30 m2), 18 mio SIT, Bohinjska Bistrica prodamo starejšo hišo potrebno obnove, na parceli 700 m2, 110 m2 stan. površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 11934
V Železnikih na Plavžu prodam enonad-stropno STANOVANJSKO HIŠO cca 140 m2 stanovanjske površine s centralnim ogrevanjem, dvorišče in zelenjavni vrt v izmeri 100 m2. Cena 16 mio SIT, V 512-7 7 44 12645
STRAŽIŠČE dvostanovanjska HIŠA 24 let, parcela 500 m2, cena 43 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600,041/774 101 12996
Vogalno hišo Jenkova-Tomšičeva v centru Kranja, zelo ugodno prodam. rt 040/627-856,031/624-749 13013
ŠKOFJA LOKA Godešič prodamo samostojno stanovnjsko hišo zgrajena I. 81 tloris 9x 11 m podkletena CK na olje lepo vzdrževana lahko tudi dvostanovanjska na obrobju naselja, velikost zemljišča 468 m2, cena 41.000.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez sp., rt 50 60 300
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije in nasveti za vse šole, svetovanje o uporabi in programiranje kalkulatorjev. Informacije na ENAČBA - izobraževanje, Resnik sp., Milje 67, Visoko, rt 04/253-11-45 in 041/564-
991 12522
KUPIM
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju. rt 041/721-637, 53 06 555__11679
ODKUPUJEMO bukovo hlodovino. rt 51-
03-220 IM01
Kupim FREZO za zemljo za traktor TV. priklop na 4 vijake. rt 041/677-605 12972
ODKUP lubadaric! Tf 040/716-322
Kupim talne PLOŠČICE 20 m2. rt
040/666 806 13003
LOKAL ODDAM
POSLOVNI PROSTOR 20 m2 Planina lli primeren za frizerstvo ali drugo ODDAM ali prodam. rt 041/917-082 12935
KRANJ - Struževo; 118 m2, oddamo proizvodno skladiščni prostor, cena najema 936,00 SIT/m2 (ali 4 EUR) oz. po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KRANJ - bivši lnte>c ODDAMO poslovne prostore od 100 - 5.000 m2 PISARNE: 800 -1.100 sit/m? .SKLADIŠČA in DELAVNICE:
450 - 600 sit/m*. FRAST, đ.o.o., 041/628 581 P.E. Šuceva 27, Kranj
Kranj, Primskovo: poslovni prostor 193 m2 v 2. nad. objekta, starost 3 leta, pisarne, cena - 2.360,00 SIT/m2, možnost najema dela, parkirišče, klima, K 3 KERN d.o.o-. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
-—
MOTORNA KOLESA
Prodam MOTOR BMW RT 80 RS odlično ohranjen, cena po dogovoru. rt 041/624-
685 129?8
OTR. OPREMA j
Zelo ugodno prodam rabljen, kombinira" VOZIČEK Cam in večjo STAJICO. rt 233 2
920 12060
Ugodno prodam otroški kombiniran VOZ' IČEK Peg Perego, dobro ohranjen, star leta. 9 031/866-192_<3°^
OSTALO ^
LESTVE vseh vrst in dolžin dobite. Zbi'Je 22,01/3611-078
u9odno prodam LESNE BRIKETE za kur-!Ž!£_g_53 31 648, 040/88 74 25   12966
Vodarn ustrojeno GOVEJO KOŽO tr ^/608-639 ,3023
__PRIDELKI
KVALITETNE SADIKE IGLAVCEV - tis in "uia, smaragd (cipresa) za žive meje - do-ace pridelave (ni uvoz), dobite v drevesni-lušek. Vodice nad Ljubljano. tr 01/832-wr-",?6' odprto ponedeljek, sreda, petek Ž!!SDAN! _
JESENSKA JABOLKA ter JABOLKA za ^irrinico, SLADKI MOŠT ter JABOLCNIK, PjO dobite pri Markuti, Cadovlje 3, rt 1^X^48_^obc
podajamo JABOLKA, HRUŠKE, SLADKI ^OST, JABOLČNI KIS, SUHO SADJE in i LJE, katerega tudi naribamo. Matijovc Je9lič, Podbrezje 192, tr 533-11-44-
'?962
Vodarn SILAZNE BALE tr 041 /249-371
__ 13011
LIGUSTER KALINA - lepe sadike za živo ^io, ugodno prodam, tr 53 18 314, ^j/370-428_13012
Prodam DOMAČ FIŽOL v zrnju, pobočnik, Voglje, Letališka ul. 7, rt 25 95
1^0____ 130,,
Prodam KOSTANJ po zelo ugodni ceni, aebel in sladek. Več kot 5 kg vam dostavim "a dom -okolica Kranja do Šk. Loke. rt "31/621-835_13024
SENO PRODAM, rt 031/276-930, «*6er_,3037_
Ugodno prodam ŠPINACO. rt 031/55
^£57 ,3053
Prodam več kg BELIČNIKOV, cena po Ugovoru, rt 051/305-427_,3058
Prodam JABOLKA voščenke in nekaj za !^°ŠL Njivica 9, rt 250-36-39 ,3067
PEPO za kisanje in drobni KROMPIR prodam na rt 25 22 192 ali 041/242-375
'3088
Drobni KROMPIR za krmo, prodam: rt °31/229-151 ,307,
^ PODARIM
Oddam KUŽKE MEŠANĆKE med 'abradorcem in stafodko, oba prijazna do O'rok. tr 5802-700 ali 031/25 65 30
'2760
podarim ASPERAGUSE. rt 252 11 01
Podarimo LJUBKE MUCKE, stare dva Jeseca, so zelo igrivi in vajeni pasje gružbe. rt 040/591-688_,2974
. Podarim lepe MUCKE, stare dva meseca ln Prodam mlado KOZO. rt 041/909-273
_ POSESTI
Prodam zazidljivo PARCELO v Zg. Bitnjah °D glavni cesti, 967 m2, izredna lokacija, <rena ugodna, rt 041/404-960, 25-72-^92__J_^
BESNICA v mirnem naselju prodamo
sončno parcelo 66o m2, 17000
SlT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno, Vidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, £ena 7,5 mio SIT. PARCELE KUPIMO Kranj, Šk. Loka, Radovljica več zazidljivih ^arcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNE, Damjana Krautberger s.p., Koroška c- 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00
1,936
Kranj • Orulovka prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO za gradnjo stanovanjske hiše, 800 m2. Prepis rakoj! Interda, d.o.o., 041/647-257
^ okolici Bohinjska Bistrica : kmetijsko ^mijišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, Po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v ®nem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN ,°-o, Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 ^£3, 051 320 700_
Kp>ANJ - ClRČE, prodamo zazidljivo parcelo za poslovni objekt, velikost parcele
400 m2, prevzem možen takoj, CENA: ^6-400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. ^-23-80-430, 04-23-65-360, agen-^I^MTepremicnine. net
QORlČE - LETENCE, prodamo vikend ^rcelo, 869 m2, prepis možen takoj. [r^NA: 12 980,00 SIT/m2. AGENT 2gAN|J, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-^ifS^tkranj nepremičnine.net
^Na relaciji STRAŽIŠČE - ŽABNICA, kupi-Cca. 500 m2 zazidljive parcele, za že 2 ar>e9a kupca. AGENT KRANJ, tel. 04-^-«0-430, 04-23-65-360, agentkranj. -^[ernicnine.net
pšenice: zazidljivi parceli 420m2 in mj0 o^' z obstoječim objektom, cena 6,5 Dar Brnik: zelo lepa sončna zazidljiva An?6'3 600 m2, cena 12.000.000,00 SIT 2a . r°z Pod Krvavcem: Prodamo dve vjk^dljivi parceli 280m2 in 430m2 za Ce nd' vsi priključki v neposredni bližini, d a za obe parce|i 76 mio ud +
70 ° ^PREMIČNINE Tel: 04/236-66-^^/755-296,040/204-661
na^dlCe Zazid Pare 950 m2 stan.posl. 30 ' ravna, priključki so, cena 86o o00 SIT/m2, TRIDA Šk. Loka 041 ^l^8j_Q4 513 75 90_
rn^[5ko' 1 300 m2 zazidlj. pare, cena 8 51W TRIDA šk. Loka 041 860 938, 04
1 okolica, kmečka hiša cca. 100 let,
20 ha cena 54 mil,SIT, ob
2°0 m-
krnetj"f ,'n 9osp. posl. 200 m2
ločene     Zeml'-' cena 54 mi Šk i J* nakupu cena po dogovoru, TRIDA
860 938, 04 513 75 90
^Escpr;---
HlebCe " H|ebce; 670 m2, v centru vasi no 2a pr°damo lastno zemljišče, primer-
dv°ičkaraC<n'0 stanovaniske hiše ali hiše NEPrc. CENA: 10,2 mio SIT. SVET °V2«t17°NlNE d.o.o., Ljubljana; tel.
I^l?!^--
°bg   ' oa°0 m2, vzhodna lega, v hribu,
^PRp^', Per)a: 3.540,00 SIT/m2. SVET
04/28 ii ooiNE d°'° ' Ljubliana; ,el
MLAKA - nad Begunjami; 830 in 843 m2, prodamo stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli. CENA: 8.200,00 SIT/m2 (ali 35 EUR). SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
Kranj, Planina III: poslovni prostor 35 m2, letnik 85, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, cena - 30.550,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, industrijska cona: trgovina 335 m2, letnik 85, v pritličju objekta, cena -329.000,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Bled: nadomestna gradnja na parceli 1.400 m2 v centru, cena = 34,0 mio SIT, primerno za turistično dejavnost, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj (Struževo): 1.600 m2 stavbno zemljišče, delno v bregu, cena = 21.150,00 SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Tupaliče: stavbno zemljšče 1.230 m2 po 14.100,00 SIT/m2, možnost delitve na dva dela, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Bitnje - ob glavni cesti 970 m2 stavbne parcele za poslovno-stanovanjsko gradnjo, cena = 20.020,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, ŠENČUR KUPIM zazidljivo parcelo. Takojšnje plačilo, rt 040/413-281
,,947
PRIMSKOVO, starejšo hišo ali zazidljivo parcelo KUPIM. Takojšnje plačilo, rt 040/413-281 ,,948
OBDELOVANO ZEMLJO v okolici Brnika vzamem v najem. It 031/604-918 ,3oo4
Zazidljivo parcelo v radovljiški ali blejski občini, zaželjeno bolj na samem, kupim. It 070/738-124 13005
Prodam 4 ha GOZDA pri Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku. 13027
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! Gorfin.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, rt 531-48-39, 070/302-014
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana, tudi brezova, možnost dostave, prodam. TT 041/718-
019 12932
Prodam suha, metrska DRVA hrast-bukva 25 m v Poljanski dolini. tT 040/348-325
Ugodno prodam 200 kom suhih, bukovih BUTAR. tT 204-27-65 12980
Prodam suha BUKOVA DRVA možnost žaganja'in dostave, tr 2317-630 13029
Prodam suha bukova DRVA z dostavo, rt 041/705-177 13055
RAČUNALNIŠTVO
Prodam RAČUNALNIK Celeron 500 MHz, cena 30.000 SIT. tr 5141-354 ,3070
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center ugodno oddamo tri nova, 2 ss neopremljena stanovanja, 57 m2, 72 m2 in 75 m2, cena 1.100 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333-222 ,,93,
ODDAM enosobno STANOVANJE v Frankovem naselju, delno opremljeno, cena po dogocoru. rt 041/623-532 ,3033
KRANJ - Bleivveisova, oddamo trisobno stanovanje, 72,50 m2, neopremljeno, leto izgradnje 1964, 70.000 sit/mes, + stroški, Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PRIMSKOVO- oddamo 3ss, 75 m2, 71.000 SIT, adaptirano 2003, TRŽIČ: GARSONJERO, 25 m2, adaptirano 2003, 40.000 sit FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 04/23 44 080
Kranj, Planina I - 2 SS m2 v 5. nad., z vso opremo, takoj vseljivo, cena ■ 66.000,00 SIT/mes. predplačilo 2 meseca, varščina, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00 1,930
KRANJ takoj KUPIMO GARSONJERO za našo stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ KUPIMO ENOSOBNO
STANOVANJE, 40 - 50 m2, hitro plačilo. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO NASELJE: TAKOJ kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce, AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-
65- 360, agentkranj.nepremicnine.net
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-
66- 70, 041/755-296,040/204-661
STANOVANJA NAJAMEMO
Najamem SOBO z možnostjo kuhanja ali GARSONJERO, tr 257-10-88, po 17. uri
Iščem 2 sobno STANOVANJE za najem, okolica Kranja oz. Kranj, tr 051/337-359
Sem mati samohranilka vdova s petnajstletno hčerko, iščem sobo v Kranju, nudim pomoč ostarelim. rt 040/647-513
KRANJ - najamemo 1,5 ali 2ss, opremljeno, za daljše obdobje, cena do 60.000 sit. Tel.: 041/721-572
STANOVANJA PRODAMO
ZOISOVA - 2 sobno,.54,40m2, 1 nad . leto izgradnje 1964, v celoti prenovljeno, prodamo za 16,3 mio sit, Mike &Co d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA II - 2 sobno, 66,50 m2, 8. nad., leto izgradnje 1982, edino stanovanje v etaži, krasen razgled proti Ljubljani, vseljivo takoj, prodamo za 14,1 mio. sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2 s. + 2 k., 88,60 m2, IV/7, delno obnovljeno, leto izgradnje 1978, prodamo za 18 mio. sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si
BLED - Cesta v Megre; 74,37 m2, lastno dvosobno stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Možnost dokupa garaže Cena: 21,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 43 m2, enosobno z atrijem, bivalna kuhinja, vzhodna lega, blok je star 22 let. CENA: 13 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 6. nadstropje 25 let starega bloka, svetlo stanovanje, velik balkon. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KRANJ - Kolodvorska c; 62 m2, prodamo obnovljeno 3 sobno stanovanje v pritličju I. 1872 zgrajene hiše. CENA: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o , Ljubljana; tel. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel 04/28 11 000
Planina II; 68 m2, 7. nad., letnik 1982, vseljivo poleti 2004, ugodno. CENA: 14,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno. CENA: 14,3 mio SIT. SVET -NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
Kranj- center: 2SS, 68m2, II. nad, vsi priključki, obnovljena kopalnica in WC leta 01, lepo vzdrževano, cena 16,5 mio. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Golnik: 3SS, 80m2, I.nad, vsi priključki, velik balkon, obnovljena kopalnica in WC, lepo vzdrževano, nizek blok, cena 15 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Žiri: 2SS v več stanovanjski hiši popolnoma obnovljeno izredno lepo, 67m2, l.nad + 47m2 vrt, cena zelo ugodna 9.9 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041 /755-296,040/204-661
Radovljica: 2SS, 48m2, l.nad, CK-elektri-ka, popolnoma obnovljeno leta 98, vrta 120m2, zelo lepo cena 13,5 mio ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296.041/900-009
Zg.Gorje: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS, l.nad, 77m2, popolnoma obnovljeno, lepa lokacija, cena zelo ugodna 12mio ITD+d.o.o NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Kranj-Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,7mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda ITD+d.o o NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Kranj-Planina I: 4SS, VIII.nad, 100m2, obnovljeno zelo lepo,dva balkona takoj vseljiva, cena dogovor. ITD+d.o.o.NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296.040/204-661
Kranj-Planina II: prodamo 2SS, 54m2,V.nad, zelo lepo,večji balkon,starost 18let,vseljivo takoj, cena 14,5 mio ITD+d.o.o.NEPREMIČNINE Tel:04/23 81 120, 041/ 755 296,040/204-661
Kranj-Planina II: Prodamo zelo lepo 3SS, 80m2, z urejenim atrijem 100m2, izredno lepo, vsi priključki, vredno ogleda Cena 19,5 mio- možen dogovor ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296
Tržič- novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, 1 SS 2SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD+d.o.o.NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296,040/204-661
Tržič-Bistrica: 1/2 hiše spodnja etaža 3SS, cca 80m2 + 250m2 vrta+garaža, lepo, mirna sončna lokacija, takoj vseljivo, cena 18 mio - oziroma dogovor ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
KRANJ, Planina II - 1 SS 39,3 m2 v 7.nad., letnik 82, cena =11,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v l.nad., popolnoma prenovljeno, nova kopalnica, okna, tlaki, cena ■ 16,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
NAKLO, bližina - novogradnja 3 SS 82 m2 + garaža 14 m2 in terasa 40 m2. vseljivo takoj, letnik 2003, cena - 23,0 mio SIT, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, blizu avtobusne postaje - 3 SS 81 m2 v 2.nad./nizek blok, letnik 64, obnov.kop. in tlaki, cena » 19,0 mio SIT, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Savska cesta - 3 SS 72,9 m2 v
4. nad., obn. 1989, cena - 14,6 mio SIT, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 1 G 28,3 m2 v l.nad./3.nad,, I. 75, nova kop.in kuhinjam, cena ■ 9,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v 3.nad., I. 74, cena - 14,7 mio SIT, K 3 »KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
TRŽIČ, Deteljica - 1 SS 40,67 m2 v
5. nad., obnova 2000, cena = 9,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - Bleiweisova, 3 sobno, 68,68 m2, 12. nad., čudovit razgled po Gorenjski, leto izgradnje 1964, prodamo za 17 mio sit, Mike & Co.d.o.o , Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - Kidričeva, 3 sobno, 88,90 m2, pritličje, velik balkon, CK, leto izgradnje 1949, prodamo za 17.950,000 sit, Mike & Co. d.o.o , Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172,031 605- 114, www.mike-co.si
PLANINA 2: prodamo garsonjero, 30 m2, 1.1980, cena 10 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/734 198
VODOVODNI STOLP prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 54,40 m2, 1 nad, adaptirano 1.2000 , ZELO LEPO, cena 16,3 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/734 198
PLANINA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, 2.nad, sončno, I.izgradnje 1952, cena 17 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
PODLUBNIK: prodam ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, 30 let, 10,9 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA- Partizanska: prodamo TAKOJ VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, 3.nad, 12,2 mio, adaptirano 1.2000. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
KRANJ - prodam ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 87 m2, lep razpored, 40 let, 18 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
PLANINA 3: PRODAMO luksuzno stanovanje, 88 m2, s fantastično opremo, nizek blok, 1.1986, cena 24,2 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 59 M2, L.1978, CENA 16 MIO. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/734 198
Gonik: prodamo 2 + 2ss, 75 m2, 1.1964, nova kopalnica, cena 16 mio. Frast,d.o.o. Šuceva 27 04 23 44 080 041/ 734 198
PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ĆIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO PET STANOVANJ, IN SICER: 2S.S. S KABINETOM (72 m2) V PRITLIČJU Z LASTNIM VHODOM, 2S S S KABINETOM ( 81 m2) PRAV TAKO V PRITLIČJU IN LASTNIM VHODOM. 3S.S. (77,50 m2) V 1.NADSTROPJU, 2S.S. (62m2) V 1. NADSTROPJU TER 3S.S. ( 75 m2) V MANSAR-Dl, VSA STANOVANJA IMAJO TERASO OZ. BALKON. 271.400,00 SIT/M2, KMALU VSEUIVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj . nepremičnine. net
KRANJ - CENTER, prodamo prazno komplet obnovljeno garsonjero, 27,80 m2, CK-plin, vseljiva takoj. CENA: 7.600 000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje, 53,40 m2, staro 28let, 8.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovor. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje, 50,50 m2, staro 21 let, 1.nadstropje/4, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje, 42,50 m2, staro 21.let, pritličje/visok blok, balkon + atrij, vsi priključki, vseljiva po dogovoru, CENA: 12.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje predelano v trisobno stanovanje, 56.70 m2, staro 5 leta, 4. nadstropje/nizek blok, balkon, komplet opremljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17mio. SIT. AGENTKRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net
KRANJ - ZOISOVA, prodamo dvosobno stanovanje, 50,60 m2, staro 39 let, visoko pritličje, balkon, delno opremljeno stanovanje, CK-plin, vsi priključki, kopalnica potrebna obnove, vseljivo Januar 2004. CENA: 14 000 000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje velikosti 48,85 m2, staro 18 let, 3 nadstropje/4, zastekljen balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - ZOISOVA, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje, staro 39 let, 54,40 m2, 1. nadstropje/nizek blok, loža, CK - plin samostojna, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 79,20 m2, staro 50 let, CK-olje, vsi priključki, 2.nadstropje, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT AGENTKRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
GORICE, prodamo štirisobno stanovanje v hiši, 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, stanovanje je komfortno z večjo dnevno sobo s krušno pečjo, po sobah parket, večja kopalnica, 2xbalkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 24.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA I, prodamo trisobno stanovanje v 6. nadstropju, balkon, vsi priključki, komplet opremljeno, brez bele tehnike, možnost nakupa lastne garaže, vseljivo po dogovoru CENA: 17.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 2. leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 24.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom,75,6 m2, 1.nadstropje/8, staro 19 let, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
Frankovo naselje Šk. Loka, 2 ss,4.n., 53 m2,1. 79, dobro vzdrževano,cena 13,5 mil. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, Planina II, 2 + 2 ss, 88 m2, I. 81, cena 18,8 mil. SIT, vseljivo julij 04, TRIDA Šk Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Pirniče, 1 ss, 43 m2, polklet, zelo lepo, I, 01, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Gorenja vas, Poljanska c, 33,21 m2, GRS, novogradnja, drugo nadstropje, S/Z lega, kompletno opremljena. Prodamo za 10.560.000 SIT. tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wwwstanovanje.net, www novogradnje.com
Kranj, Orehek, 38 m2, 1S, novogradnja, cena: 12.370.000 SIT + gara?. box, shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, prodamo, tel. 01/510 74 30 , 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje net, www.novo-gradnje.com
Šenčur, 79 m2, 2S, novogradnja, možnost nakupa garaž boxa. Nakup brez provizije Vseljivo takoj, cena: 20.407.506 SIT Tel. 01/510 74 30 , 041 73 9 786 Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wwwstanovan-je.net, www. novogradnje, com
KRANJ Planina II 1 ss predelano v 1,5 ss, 52,8 m2/l, vsi priključki, balkon, nova kuhinja, 15,5 mio SIT, KRANJ Planina li 1,5 ss, 52,90 m2/ll, nizek blok, 14,5 mio SIT, Kranj Planina II sončno 2,5 ss, 83,80 m2/V., 2 balkona, V-Z, 16 mio SIT, TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT. KRANJ Center, 4 ss, 87,4 m2/XIV, lega J-V, cena 18,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 ,1929
Prodam GARSONJERO v Podlubniku, Škofja Loka. rt 041/866-885 ,2743
3 s stanovanje s kabinetom v večs-tanovanjski hiši v bližini centra Kranja, adaptirano prodam, cena 12.000.000 SIT tr 041 /873-633 ,2958
ŽIRI, enosobno stanovanje, 42 m2, blok 50 let, obnovljeno, prazno, cena 5 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600,041/774 101 12993
KRANJ, dvosobno stanovanje 52 m2 v hiši starost 60 let, 2. nads., CK, cena 9,5 mio SIT. prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, ŠPELA ŠKOFIC sp., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101
ŠKOFJA LOKA Mestni trg novo 3 sobno DUPLEX STANOVANJE 73 m2 zgrajeno leta 1999 v I. nadstr. dnevni prostori, v mansardi spalni del. Ogrevanje centralno z vsemi priključki. Cena 23 600.000 SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez s.p.Šk.Loka, tr 50 60 300 ,3036
STAN. OPREMA
Prodamo zelo dobro ohranjeno KUHINJO hrast, spodnje in zgornje omarice, cena po dogovoru, tr 51-23-109
Ugodno prodam MIZO 150 x 90 cm, lepo ohranjeno, rt 040/885-226 ,3oso
Prodam 5 delno omaro za spalnico. Tel.: 04/232-33-25
STORITVE
SENČILA ASTERIKS. Rozman Peter, sp., Senično 7, Križe, rt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE. TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - ADAPTACIJE KOPALNIC, vodovodne instalacije, centralno ogrevanje in manjša gradbena dela Hitra in kvalitetna izvedba. Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, tr 041/941-067, 04/59 58 360 „778
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka aH pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. »Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA - OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA -DELAMO HITRO IN POCENI, tr 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.no., Cegelnica 48 b, Naklo_
STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV, HITRO in po UGODNI CENI. Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica, tr 041/642-097_1228?
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOVATER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP, NASIP TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, tr 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovic in Cop.. Jelovška 10, Kamnik ,2357
(žjviia)
V SLAŠČIČARSKI DELAVNICI KRANJSKI KOLAČEK V KRANJU
zaposlimo
SLAŠČIČARJA
Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni na naš naslov: ŽIVILA KRANJ d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo in z veseljem vas bomo povabili na razgovor.
posnetek iz leta 1930
sestavil: f. kalan
polovica četrtine
naša pevka (m. z.)
OĆE
razširjeni del česa
alfi nipič
gorenjski glas
druga oblika istega elementa
časovno obdobje
besedica
ob priimku
večji kos pohištva
ilovica
ime mode-ratorke korošec
čaščenje satana
močen rezek glas
del trbovelj
ivan tavčar
jurčičev lit. junak
anglIžev
sosed 16
verska ločina
transportno vozilo
zemeljsko pod-nožišće
12
konica
16.
ČUFARJEVI DNEVI
Fone Cufar
2 3
5 6
azorsko otočje (krajše)
njorka
naša igralka (vera)
rihard jakopič
majhen nenevaren plazilec
riževo žganje
izotop, kaštelan, marakuja
opava, petkovšek
mesto na češkem
stanko lorger
igralec mineo
športni komentator (andrej)
samokritik
olimpi-onik štukelj
10
tropska rastlina z zelenim sadom
prebivalec italije
uroš vagaja
usoda
odčitana vrednost
drugo ime ribe sardele
zanimanje
oznaka celja
slikar mavec
kraj pri vrtojbi
igralec na lutnjo
ribiške vilice
grška boginja modrosti
18
sestavina v testu
ep o eneju
odprta poškodba
naš pesnik (boris)
planota
13
lesen sodček (narečno)
radu
17
obala (krajše)
ribja košćica
gorski reševalni čoln
15
george eastman
gozdni grm
dejavna moč
grajski oskrbnik
Jurij Souček - NAIVNE LASTOVKE
naš meteorolog (zdravko)
število nad ulom-kovo črto
prašičje noge
neimenovana oseba
enota za moč
država v afriki
rdeči križ
dobiček
od kapitala
režiser kusturica
tič (manjš.)
brane ivanc
sanitetni material
vodena bula
novec majhne vrednosti
14
mlinski kamen
ica (ljubk.)
Kaj vam ponujamo?
To, česar vam ni ponudil še nihče. Obljubljamo vam "drug" svet. Odkritje je res "kolumbovsko". Nihče ga ne more odkriti namesto vas, le vsak sam in zase. To je svet, kjer živiš, bogatiš, hrepeniš, pozabljaš, jočeš in se smeješ, kjer daješ in jemlješ hkrati. Je za vse čase in za vse ljudi. GLEDALIŠČE.
PRIDITE! VSAJ ZATO, DA BOSTE SPOZNALI, KAJ BI ZAMUDILI, ČE BI ZAMUDILI.
Gledališko predstavo NAIVNE LASTOVKE Rolanda Dubillarda v režiji Jurija Součka si lahko v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice ogledate v sredo, 22. oktobra, ob 19.30 uri, v četrtek, 23. oktobru, ob 19.30 uri in v petek, 24. oktobra, ob 20. uri.
Gre za najslavnejšo komedijo francoske avantgarde sedemdesetih let. Iz nje je "priletela" Lastovka Elda Viler. In če danes živi pesem, zakaj ne bi še njeno gnezdo - komedija NAIVNE LASTOVKE.
Igrajo: Irena Leskovšek, Klemen Košir, Franci Koražija, Hana Souček Morača, Katja Kobentar. Predstava MUCA COPATARICA za najmlajše bo v nedeljo, 2. novembra, ob 10. uri v TČG, 16. novembra ob 10. uri pa baletna predstava PETER IN VOLK.
1. nagrada: 4 vstopnice za gledališko predstavo
2. nagrada: 3 vstopnice za gledališko predstavo
3. nagrada: 2 vstopnici za gledališko predstavo
4. nagrada: 2 vstopnici za gledališko predstavo
5. nagrada: 2 vstopnici za gledališko predstavo
6. nagrada: 2 vstopnici za gledališko predstavo
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 29. oktobra 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
•*l9fl8
ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO OBJEKTA ČRNA PRST S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM
PRODAJALEC: GRADBENO PODJETJE BOHINJ, d.d.,
Triglavska 8, Bohinjska Bistrica PREDMET PRODAJE: OBJEKT ČRNA PRST, Triglavska 7, Bohinjska Bistrica, pare. št. 269/3, št. 269/4, k.o. Bohinjska Bistrica, objekt 270 m2, garaža 80 m2, dvorišče 1256 m2 Nepremičnina je bremen prosta in se prodaja v celoti po sistemu videno - kupljeno.
Po planskih dokumentih je za objekt predvidena gostinska dejavnost.
Ponudba naj vsebuje naslednje elemente:
- ponudbeno ceno
- pogoje ter način plačila
Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in se bo s pogodbo zavezal, da bo oddal izvajanje gradbenih del prodajalcu.
Davek od prometa nepremičnine ter druge dajatve in stroške, vključno z ureditvijo zemljiškoknjižnega vpisa plača kupec. Rok za dostavo ponudb je do dne 28. 10. 2003 do 12.00 ure na sedež podjetja.
Prodajalec ni zavezan skleniti pogodbe z nobenim od ponudnikov. Informacije v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnine dobijo ponudniki na sedežu podjetja oziroma po telefonu št.; 04/5727-202, GSM: 041/495-968.
PRODAMO OBJEKT
na Koroški cesti 1 v Kranju
Merkur, d. d. objavlja razpis za prodajo poslovnih prostorov na Koroški c. 1 v Kranju. Zaradi selitve na novo lokacijo bo objekt na razpolago v aprilu 2004. V samostojnem objektu s skupno površino 1.017,54 m2 so površine po etažah naslednje:
klet 137,51 m2 pritličje 290,85 m2
1. nadstropje 244,06 m2
2. nadstropje 250,43 m2
3. nadstropje 94,69 m2
Nepremičnina se prodaja bremen prosta in v celoti.
Po zemljiško knjižnih podatkih so nepremičnine vknjižene:
• na vložku št. 385 - parcelno št. 236/1 s površino 427 m2
• na vložku št. 1496 - parcelni št. 236/2 s površino 260 m2 (del) in št. 335/2 s površino 151 m2
Ponudbe z navedbo cene in plačilnih pogojev posredujte na naslov: Investitorski inženiring, Koroška c. 1, 4000 Kranj s pripisom 'Ponudba za objekt Koroška' najkasneje do 30. 10. 2003.
Na podlagi oglasa prispelih ponudb Merkur, d. d., ni dolžan skleniti pogodbe s katerimkoli ponudnikom.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
SL0-D0M, zaključna dela_ montaža sten m stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacije stanovanj, laminati, okna vrata in strešna okna Velux. Pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotič s|avko,s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, tr 04/513-40-83, 041/806-751 12/17
Kompletne ADAPTACIJE STANOVANJ, OBNOVE KOPALNIC, SLIKO-PLESKARSKE STORITVE, rt 2381-900, 031/379-256, Benjamin Jagodic, s p., Zlato polje 3 c, Kranj 12744
VOZILA DELI
GOOD YEAR EAGLE F 1 205/60 2 15 prevoženih 200 km 4 kose prodam in 2 gume Michelin Alpin X M+S 145/70 R 13, prodam, rt 041/33 55 39____
Prodam pokrito TOVORNO PRIKOLICO, Primerno za orodje, teh. dokumentacija urejena, rt 041/616-284__1^977
Prodam GUME za hrošča artik. Nokia M+S dimen 165 SR 15. rt 040/828-464
VIKENDI
V dolini Trente ODDAM VIKEND HIŠO, 'ahko za nekaj dni ali za dalj časa. IT 594 61 10, Janez 12976
PODNART ĆEŠNJICA, nov bivalni vikend, parcela 800 m2, cena 13 mio SIT, prodam ali menjava stanovanje. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic sp Tominčeva c. 2, Stražišče. 23 15 600, 041/774 101_12995
Planina pri Celu Tajhte, VIKEND montažni, parcelo 1376 m2, lastna voda. WC, dovoz urejen, vsi dokumenti, primerno za čebelnjak, prodam ali menjam, bližina Dolenjskih toplic, cena 3 mio SIT. TT 5131-553 i307e
Šk. Loka, 6 km. sončna lokacija, parcela 600 m2, brunarica 40 m2 I. 1993, cena 13 milj. SIT TRIDA Šk Loka 041 860 938, 04 513 75 90
ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2 Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, rt
031/770-833 12117
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992 Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o , Partizanska c 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), rt 5134-148, 041/632-577_26
ODKUP-PRODAJA-PREPISI rabljenih vozil. MEPAX, d.o.o., tr 2323-298, 041/773-772_ "644
VW PASSAT KARAVAN I 92, 2.0 prodam » 040/201-202 12963
Prodam FORD FIESTO 1 25 16 V, I 96, 5 v, rdeče barve, 40.000 km. rt 041/791-
372 12989
Odlično ohranjen SUZUKI BALENO SEDAN, I. 2000 prodam. IT 2026 339, zvečer 12997
LAGUNA 19 DTI KARAVAN I 1999 klima, ABS, 4 x AIR BAG, elek. oprema, 2.170 000 SIT rt 041/341-340 13002
Prodam R TVVINGO, I. 99, elek. paket, 46000 km, odlično ohranjen, garažiran. It 041/725-225__13025
NOVO VOZILO MITSUBISHI CARISMA 1.6 COMFORT I. 2002, z vso opremo že za 2.990 00 SIT. Avtohiša Ahčin, TT 2799-
200 13046
HYUNDAI, H-1 2 5 DIESEL, LET 98, META-LIK, 1. LASTNIK, 7 SEDEŽEV, OSEBNO VOZILO, 2X KLIMA, 2X AIR BAG. ALU, EL OPREMA, OHRANJEN,2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MONDEO 2.0 TDI KARAVAN, LET 2001, MET SREBRN. AVT KLIMA, EL OPREMA, AR, ROLO, SANI,8X AIR BAG. KOT NOV, 3190.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
KANGOO 1.4 RT,LET 98,MET RDEČ, SERVO, EL STEKLA+OGLEDALA, AR, MEGL, AIR BAG, 5 SEDEŽEV, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118______
ALHAMBRA 1.9 TDI 115, LET 2002, MODEL 2003,MET SREBRNA, AVT KLIMA, TEMPOMAT, ALU, 1 LASTNICA, SERVISNA, PARK SENZORJI, 5 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118______
PEUGEOT 406 1 8 ST.LET 96, MET SREBRN, ABS, 2XAIR BAG, EL OPREMA, OHRANJEN, 1.090 000 SIT. AVTO LESCE D.O.O., TEL : 04-5319-118_
MEGANE BREAK 19 DTI,LET 2000, MET SIV, KLIMA, AQBS, 4X AIR BAG, 2.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
XSARA PICASSO 2.0 HDI.LET 2000, MET ZELENA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D 0.0., TEL. 04-5319-118
MONDEO 1.8 TDI KARAVAN GHIA.LET 99, MET MODER, AVT KLIMA, ABS, ALU, EL OPREMA, 1 990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
XANTIA 2.0 HDI BREAK,LET 2000, MET MODRA. AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG. 2.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
MAREA 1.9 JTD VVEEKEND.LET 2000, ČRNA, AVT KLIMA., EL OPREMA, SERVISNA, KOT NOVA, 1.970.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LAGUNA II 1.9 DCI.LET 2001. MET SREBRNA, KLIMA, 8X AIR BAG, 6 PRESTAV, AR CD, OHRANJENA, 3.490 000 SIT. AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MJGflNTflR
■_C| filmov PiH|jro!nik 10 4?0? Naklo ~^—J Tel./Fax: 04/257 G052
prodaja in
montaža izpušnih
sistemov ter ^-sJ*^
avtomobilskih
blaži lcev wMONROEsF
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL S SLIKAMI NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
PASSAT 1.9 TDI 130,LET 2001, MODEL 02, MET SREBRN, AVT KLIMA, AR CD.EL OPREMA,ESP, KOT NOV, 3.990.000 SIT. AVTO LESCE D.O.O . TEL: 04-5319-118
NAKUP NA POLOŽNICE IN ZELO UGODEN BANČNI KREDIT, AVTO LESCE
D.O.O., TEL: 04-5319-118
TWINGO 1.2,LET 99, RUMEN, 1.LASTNIK, 85.000 KM, AIR BAG, 1 060.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL : 04-5319-118
GOLF 1.9 TDI KARAVAN.LET 2000. MODER. KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, SERVISNA, 2.490 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 19 DTI,LET 98, BEL, 5V. KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, AR, KIA. PRIDE WAGON,LET 2000, 57.000 KM. MET SREBRNA. KLIMA, AIR BAG. SERVO, EL OPREMA, 1. LASTNIK, 890 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
SCENIC 19 DTI.LET 2001, MET MODER, KLIMA, ABS, 6X AIR BAG, AR+CD, EL OPREMA, 2 680.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
CITROEN, EVASION 2 0 HDI,LET 2001, MET SIV, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS. 2X AIR BAG, EL OPREMA, 3.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
OPEL, OMEGA 2 2 I KARAVAN,LET 2001, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, SERVISNA, 3.160.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.-, TEL.: 04-5319-118
OPEL, OMEGA 2.2 DTI KARAVAN,LET 2000,MET MODRA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, AR + CD,A TREMIČNO STEKLO, EL OPREMA, OHRANJENA. 3.170.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O . TEL: 04-5319-118
Prodam VW GOLF IV 1.9 TDI, I 98, avtomat, klima, srebrn, vsa oprema, rt 041/787-050____
Prodam R 5 FIVE. I. 95, 100 000 km, lepo ohranjen, rt 2041-768, 041/892-155, po 16. uri 13075
Prodam OPEL ASTRO, I. 99, srebrne barve, karavan, rt 041/523-605 13076
ZAPOSLIM
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja), rt 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 11844
V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, KUHARJA rt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri ns96
Za nedoločen čas zaposlimo VEČ ZASTOPNIKOV za terensko delo. Plačilo stimulativno! tT 04/5920-333, Geox, C. Kokrškega odreda 24,Križe 12290
Iščem honorarno zaposlitev, potrebujete zanesljivo osebo? (akviziterstvo odpade), rt 031/543-657 13034
Zaposlimo avtomehanika z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj.
Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162, Kranj, tel.: 281 77 04.
Pogodbeno zaposlimo dekle za delo v šanku. rt 041/623-571, Kranjec Janez.s.p., Velesovo 53, Cerklje 12380
Potrebujete delo? Mi potrebujemo vas! Leta niso ovira! Možnosti so različne, dohodek stimulativen! rt 040/388-756, Po-družnica Alpharess p.p. 3510 Ljubljana
Iščemo VOZNIKA za dostavo hrane na dom. Vanja Kobal, sp., Gorenjesavska c. 15, Kranj, rt 040/659-004 12886
Zaposlimo dekleta za strežbo v Sirena Pub,  Kidričeva 67, Škofja Loka, tr
041/719-018, 513-26-01 12949
V poslovni hiši Rona v Kranju smo odprli nov telefonski studio. Iščemo osebe, ki so ambicozne, z možnostjo napredovanja, za delo v prijetni ekipi. Ostale inf.na tr 04/20 14 836, Florjančič Marko sp., ul.L Hrova-ta 4 b, Kranj ,299e
VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu redno zaposlim. Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj tr 041/614-722 ,30M
Zaposlimo MONTERJA PISARNIŠKEGA POHITŠVA, IV in V. stopnje izobrazbe, zaželeno lesarske smeri. Zahteva se izpit Č kategorije. Možnost zaposlitve za nedoločen čas s tri mesečno preizkusno dobo. Delovno mesto je na naslovu: Reteče 4, 4220 Škofja Loka Vloge pošljite na naslov MARC Interieri, Celovška 73, 1000 Ljubljana, tr 01/519 46 50_1302a
Sirena Pub, Kidričeva 67, Škofja Loka zaposli dekleti v strežbi. tT 041/719-018, 513-26-01 _ 13059
Zaposlimo ELEKTROTEHNIKA ELEKTRONIKA v servisni dejavnosti. Pisne prijave pričakujemo v 10 dneh po objavi na naslov: Servis Tehtnic, Peter Perko.s.p., Zalog 2, Golnik 13064
VZDRŽEVALCA z znanjem zidarskih in pleskarskih del zaposlimo honorarno ali za določen čas Intertrend, d.o.o. Hotemaže 50, Preddvor, 041/531-480 ,3079
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem kakršnokoli delo, zaključeno imam Srednjo komercialno šolo (akviziterstvo odpade) tT 031/739-358_11594
UČITELJ - uspešni inštruktor matematike in fizike, išče delo tr 041/266-417 12377
NARODNO ZABAVNI DUO išče delo igranje na ohcetih, Martinovanju, obletnic-ah.. tT 533 10 15_12779
Zaposlimo ZIDARJA-FASADERJA. rt 041/584-227, Vajdec Damjan, ul. Prvoborca 6, Jesenice_12819
Delo išče uspešna inštruktorica matematike in fizike za Oš in SŠ. tr 041 /874-671
Iščem delo - nega in oskrba starejših na domu v dopoldanskem času. Zaželjeno Kranj in okolica tr 040/883-876 12005
Iščeva delo duo BON BON igranje na porokah, obletnicah itd. tr 041/582-367, 041/596-277 13021
OSMRTNICA
Izgubili smo ustanovnega člana in neutrudnega graditelja športnega parka
ANDREJA LAPANJA
Njegova vedrina, optimizem in volja, ki jih je premagala le bolezen, bodo vedno v spodbudo nam in zanamcem.
PrtfateUi i* ŠD Milje
V življenju nimamo ničesar, kar bi bila naša last. Vse nam je dano za določen čas. Tudi ljudje, ki jih imamo radi.
(M. Klevišar)
ANDREJU
V SLOVO Jana, Dušan in Zvone
ŽIVALI
Prodam več PRAŠIČEV za zakol, domača krma", tr 25 22 636 12723
ENOLETNE KOKOŠI NESNICE in VEČ TELET, ugodno prodam. Žabnica 39, tr 23
11 767 12930
Prodam BIKCA simentalca 120 kg težkega, tr 041/456-052 12959
Prodam TELIČKI simentalki, stan 7 dni in KRMILNI KROMPIR. IT 25 91-210 12975
Poceni prodam 5 kom dobro ohranjenih kletk za kokoši nesnice. tr 51-52-280
Prodam dva BIKCA simentalca planinske paše. Šenturška gora 3, Cerklje 12937
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. tT 5744-616 12990
Prodam TELIČKO simentalko, staro dva meseca, tr 25 21 496 12991
Prodam TELIČKE SIMENTALKE, stare 7 -10 dni. tT 031/496-299 12992
Prodam 2 čb BIKCA, stara 1 teden tr
2561-600 13000
Prodam ŽREBICO staro 7 mesecev Ko-privnik 29, Boh.Bistrica 13010
MESO mladega bika, domača krma, prodam 850 SIT/kg. tr 51 91 503, po 20.uri
Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni «031/635-401 13030
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Kuralt, Žabnica 49, 231 18 10
Prodam BREJO TELICO in KRAVO po izbiri tT 25 22 115_ 1303?
Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko tr 041/515-867 13054
Prodam TELIČKA čb lisaste in mesne • pasme tr 2565-040 _ ,3056
TELIČKA simentalca bikca, prodam, tr 253-1-352 _ 13060
BIKCA simentalca, starega 7 dni, prodam '-'041/476-468 ,306,
Prodam ČB BIKCA stara 14 dni. Havner, Žabnidca 9, tr 23 10 276 13072
Prodam 8 mesecev staro TELICO za pleme ali zakol It 041 /208-729 13077
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado, pitano govedo krave, teleta. Mesarstvo Oblak, tr 041/650-975
11897
RodioJriolov
®
Prvi 9I0/ Gorenj/kc ^ Prvi glo/ek Gorenj/ke
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufaria 4.4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega sina, brata in strica
MILANA KREKA
iz Smoieve
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim sodelavcem Indramata, sodelavcem Domela, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste podarili rože in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. dr. Ludviku Počivavšku za lepo opravljeno mašo in pogrebni obred. Enaka hvala g. župniku Francu Dularju, pevcem in pogrebni službi Navček. Hvala dr. Koširju in osebju ZD Železniki. Hvala vsem, ki ga boste kakor mi ohranili v lepem spominu.
VSI NJEGOVI Smoleva, oktober 2003
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
HENRIK PODOBNIK
iz Stražišča, Trojarjeva 20
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 22. oktobra 2003, ob 16.30 uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od 8. ure v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: VSI NJEGOVI Stražišče, 20. oktobra 2003
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
DANUŠKA ŠUMI
upokojena delavka Pošte Slovenije
Na njeno zadnjo pot jo bomo pospremili v sredo, 22. oktobra 2003, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Delavci Pošte Slovenije, PE Kranj
OSMRTNICA
Pretresla nas je vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica in prababica
VALENTINA LIKOZAR
roj. 12. 02. 1919, Jakovčeva mama
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 21. oktobra 2003, ob 15. uri v Kranju. Za vedno boš ostala v naših srcih.
VSI NJENI Primskovo pri Kranju, 20. oktobra 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
ALi se Dfs KoPrn TI
TOREK	SREDA	ČETRTEK
od 7 °C	od 8 "C	od 3 "C
do 12 °C	do 10 °C	do 8 °C
Danes, v torek, bo pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. Jutri, v sredo, bo oblačno. Čez dan se bodo spet začele pojavljati padavine, ki se bodo popoldne in v noči na četrtek okrepile. Meja sneženja se bo spustila predvidoma do okoli 900 m nadmorske višine, v gorah lahko pade čez 30 cm snega. V četrtek bo pretežno oblačno, občasno bodo še manjše padavine. Pihal bo severovzhodni veter. Nekoliko hladneje bo.
Rekordna nadzemna koleraba
V novi športni dvorani v Cerkljah je bila v soboto zvečer 15. prireditev Naj pridelki Slovenije 2003. Jože Aljančič iz Zvirč je kljub letošnji suši pridelal rekordno nadzemno
kolerabo. Nagrado mu je podelila direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak.
Cerklje - Letošnjo sušo, ki si jo bodo kmetovalci zagotovo zapomnili, je na 15. prireditvi Naj pridelki Slovenije 2003 v športni dvorani v Cerkljah kljub črnogledim napovedim letine med vsemi pridelki ugnala nadzemna koleraba, ki jo je pridelal Jože Aljančič iz Zvirč. Lani je za poltretji dekagram zgrešil voj rekord (13.550 g) iz leta >98 Ivan Pogačnik iz Zvirč, le-s pa ga je Jože Aljančič, ki je lani drugi, popravil za 10,5 icagrama.
'resenečenje je še toliko večje, r smo ga ugotovili pri prcgle-statističnih podatkov, ki jih mo kot redni in stalni sopo-/itelj in glavni medijski spon-prireditve Naj pridelki Slo-ije prav v Gorenjskem glasu pisanju današnjega članka, ej napotilo organizatorju za tistiko: Bil je rekord! Še en-at pa čestitka pridelovalcu Jo-etu Aljančiču iz Zvirč zanj! Letošnja prireditev v športni dvorani je še enkrat potrdila priljubljenost med pridelovalci in obiskovalci. Med njimi so bili tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik, Janez Lipec z ministrstva za kmetijstvo in župani občin Cerklje, Komenda, Naklo, Preddvor in Šenčur.
Pridelovalci prvih treh najtežjih pridelkov so dobili nagrade in priznanja, ki so jih podelili
LOTO
Rezultati žrebanja 42. kroga igre na srečo
Izžrebane številke: 1, 9, 12, 20, 26, 32, 37 in dodatna 18
Izžrebana Lotko številka pa je: 285924
V 43. krogu za sedmico 39.000.000 SIT
dobitek Lotko predvidoma 19.000.000 SIT
Skupinski posnetek letošnjih Naj pridelovalcev in nagrajencev bučarijade.
pokrovitelji in župani. Po zares uspeli 18. bučarijadi pred tednom dni v Zalogu pri Cerkljah, katere začetnik je bil pred sedemnajstimi leti Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah, pa so podelili nagrade tudi za najdaljše, največje in najlepše buče ter za najlepše aranžmaje in vozičke v sprevodu. Še posebej se je vsem, ki skrbijo za to prireditev in bučarijado, zahvalil župan
Novorojenčki
V minulem tednu smo Gorenjci v obeh gorenjskih porodnišnicah dobili 31 novih prebivalcev, med njimi ponovno več dečkov kot deklic. Rezultat: 17 : 14 za dečke.
V Kranju je na svet prijokalo 23 novorojenčkov, med njimi 15 dečkov in 8 deklic. Najtežja in najlažja med njimi sta bili deklici. Prva je tehtala 4.080, druga pa 2.540 gramov.
Na Jesenicah je svoje glasil-kice prvič preizkusilo 8 potencialnih pevk in pevcev, med njimi 6 deklic in 2 dečka. Najtežja je bila ena od deklic, ki je tehtala 4.390 gramov, najlažji pa deček, kr mu je tehtnica pokazala 2.920 gramov.
občine Cerklje Franc Čebulj, direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak pa je ob čestitkah pridelovalcem in prireditelju napovedala, da bomo še skupaj, "če nas boste povabili."
Po končanem merjenju letine je letos dobil najtežja jajca Cvetke Tušek z Lenarta nad Lušo, ki že od začetka spremlja to prireditev, povezovalec programa Jože Jerič, ki se mu je samo zaradi enega jajca v trenutku povečala popularnost kar za 12,5 dekagrama. Za popestritev programa med tehtanjem pridelkov so letos skrbeli citrar-
ka Teja Štalec in gorenjski prvak na diatonični harmoniki Nejc Štalec iz Dolenje vasi v Selški dolini ter ansambel Slamnik iz Mengša. Za presenečenje z gostjo, z mlado kmetico Slovenje Tanjo Jakljevič iz Bele krajine, pa je na prireditvi poskrbel Kmečki glas, ki letos praznuje 60-letnico.
Najtežje pridelke so imeli -rdeča pesa: Martin Markun, Bašelj (2,755 kg); Vinko Kozina, Okroglo (2,650); Marija Markun, Bašelj (2,175); krompir: Lojze Ravnikar, Mlaka pri Komendi (1,350); Jana Kvas,
Zalog (0,925); Vida Kne, Cerkljanska Dobrava (0,795); krmilna pesa: Tina Cerar, Breg pri Komendi (12,200); Lojze Ravnikar, Mlaka pri Komendi (11,430); Dejan Rogelj, Sp. Br-
na Polica (4,625); Uroš Maleš, Poženik (4,570); podzemna koleraba: Marija Sipec, Češnjc-vek (7,290); Tina Cerar, Breg pri Komendi (7,200); Dejan Rogelj, Sp. Brnik (5,525); nad
Nagrado Gorenjskega glasa Jožetu Aljančiču iz Zvirč za rekordno nadzemno kolerabo je izročila direktorica Marija Volčjak.
nik (11,410); zeb^e: Marija Svolj-šak, Podreča (8,945); Albin Li-par, Grad (8,230); Janez Starman, Godešič (3,205); rdeče korenje: Marija Kropivnik, Zgornji Brnik (1,220); Marija Ahačič, Češnjevek (0,770); Marija Svoljšak, Podreča (0,545); repa: Anže Maleš, Poženik (5,610); Andrej Maček, Praprot-
zemna koleraba: Jože Aljančič, Zvirče (13,655 - rekord!);
Boris Roblek, Zelenica-Tržič (13,075); Anica Aljančič, Kovor (8,825); krmilno korei\je: Tina Cerar, Breg pri Komendi (0,865), Marina Ahačič, Češnjevek (0,790)); Ivan Kmetic, Cerkljanska Dobrava (0,725).
Andrej Žalar
Najtežja jajca je dobil Jože Jerič.
Sto milijonov tolarjev za posodobitev
Kranjska Gora - Zičničarji RTC Žičnice Kranjska Gora so ob koncu poletja trdo delali, saj so želeli čimprej dokončati nadaljevanje umetnega zasneževanja poligona v Podkorenu. Že poleti so posodobili enosedežnico Vitranc, zgradili adrenalinsko kolesarsko ste zo z Vitranca, skupaj z dokončno izgradnjo umetnega zasneževanja poligona pa so po besedah direktorja Antona Šteblaja letos vložili v sistem okoli 100 milijonov tolarjev. Lani so zasebniku prodali žičnico v Mojstrani, žičnico v Španovem in v Črnem vrhu pa jeseniški občini. Zdaj v Črnem vrhu pomagajo, da bo žičnica usposobljena za letošnjo zimo, saj so nujna še nekatera dela. Zasneževanje poligona je investicija, v katero so vložili 50 milijonov tolarjev samo v nove cevi in drug material, 20 milijonov tolarjev pa so veljala dela. V spodnjem delu poligona so povečali cevovod, zdaj pa postavljajo črpalko in nov hladilni stolp. Kot pravi direktor, bodo letos po dveh letih nekoliko podražili dnevne vozovnice. Dnevna je bila do zdaj 4600, v letošnji zimi bo 4900 tolarjev. D.S.