I VELIKI KATEKIZEM ali krščanski nauk. ^(9 -> — < ' {Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje, -{brani na Dunaju dne g. aprila i8g4.) Pripustilo visoko c. kr. ministrstvo {a bogočastje in uk ^ odlokom ^ dne 2 . junija l8gy, št. i3.l83, kot učno knjigo. Velja vezan 80 vinarjev. V Ljubljani, i< 0*r Tiskala Katoliška Tiskarna. — Založilo knezoškofijstvo ljubljansko. /f (p A. "7' ^ 2_ 5 7 " . ** \ ■ ' Vsebina. Stran Uvod . 9 1. Poglavje. O veri in apostolski veroizpovedi. 1. Oddelek. 0 krščanski veri . 11 2. Oddelek. 0 apostolski veroizpovedi.19 Prvi člen apostolske vere , ..19 Drugi člen apostolske vere.33 Tretji člen apostolske vere.36 četrti člen apostolske vere.40 Peti člen apostolske vere.43 Šesti člen apostolske vere .45 Sedmi člen apostolske vere.46 Osmi člen apostolske vere . 48 Deveti člen apostolske vere.51 Deseti člen apostolske vere.61 Enajsti člen apostolske vere .61 Dvanajsti člen apostolske vere.63 2. Poglavje. O ujpanju in molitvi. 1. Oddelek. O krščanskem upanju.65 2. Oddelek. O molitvi.66 1. O molitvi sploh. . . 66 2. O Gospodovi molitvi.. . . . 71 3. češčenamarija.75 4. Nekatere druge molitve in pobožnosti ... 78 3. Poglavje. O ljubezni in zapovedih. Stran 1. Oddelek. O krščanski ljubezni.81 1. Ljubezen do Boga.81 2. Krščanska ljubezen do samega sebe .... 82 3. Krščanska ljubezen do bližnjega.83 2. Oddelek. Deset božjih zapovedi ........ 84 Prva božja zapoved.86 Druga božja zapoved.92 Tretja božja zapoved.95 četrta božja zapoved.97 Peta božja zapoved.101 Šesta božja zapoved.103 Sedma božja zapoved.106 Osma božja zapoved . ..110 Zadnji dve božji zapovedi .113 3. Oddelek. Pet cerkvenih zapovedi.115 Prva cerkvena zapoved.115 Druga cerkvena zapoved.117 Tretja cerkvena zapoved.118 četrta cerkvena zapoved.120 Peta cerkvena zapoved .121 4. Poglavje. O milosti in zakramentih. 1. Oddelek. O milosti.123 2. Oddelek. O zakramentih sploh.126 3. Oddelek. O zakramentih posebe.130 1. Zakrament svetega krsta.130 2. Zakrament svete birme.134 3. Zakrament svetega Rešnjega Telesa .... 137 4. Zakrament svete pokore.151 5. Zakrament svetega poslednjega olja . . . 169 6. Zakrament svetega mašniškega posvečenja . 171 7. Zakrament svetega zakona.173 4. Oddelek. O zakramentalih in cerkvenih obredih . 176 5. Poglavje. O krščanski pravičnosti in štirih poslednjih rečeh. Stran 1. Oddelek. O krščanski pravičnosti.. . 179 Prvi del krščanske pravičnosti. Ogibaj se hudega 179 Osebni greh in njega vrste.180 a) Sedem poglavitnih grehov.183 b) Šest grehov zoper Svetega Duha.186 c) Štirje vnebovpijoči grehi ........ 187 č) Devet tujih grehov.187 Drugi del krščanske pravičnosti. Delaj dobro . . 189 A. Krščanska čednost.189 1. Božje čednosti.190 2. Dejanske ali nravstvene čednosti ..... 191 a) Štiri poglavitne čednosti.192 b) čednosti, ki so nasprotne sedmim pogla¬ vitnim grehom .193 c) Čednosti, ki jih je Jezus na gori posebno poveličeval.195 č) Čednosti, ki jih posebno priporoča sveti evangelij.196 B. Dobra dela.197 C. Hrepenenje po krščanski popolnosti .... 200 2. Oddelek. O štirih poslednjih rečeh.202 1. Smrt. 202 2. Sodba.203 3. Pekel. 205 4. Nebesa.206 Dostavek. Najpotrebnejše molitve.208 Izpraševanje vesti.229 J K ' . , ■ • > u :-.ki Uvod 1. Kateri nauk je najpotrebnejši nauk? Najpotrebnejši nauk je nauk o katoliški veri. 2. Zakaj je nauk o katoliški veri najpotrebnejši? Nauk o katoliški veri je zato najpotrebnejši, ker nas uči, kaj moramo storiti, da Bogu služimo in se večno zveličamo. 3. Kako pravimo knjigi, v kateri je na kratko nauk o katoliški veri ? Knjigi, v kateri je na kratko nauk o katoliški veri, pravimo katekizem. 4. V koliko poglavij delimo katekizem? Katekizem delimo v petero poglavij. 5. 0 čem govori petero poglavij katekizma? Petero poglavij katekizma govori: prvo o veri in apostolski veroizpovedi; drugo o upanju in molitvi; tretje o ljubezni in zapovedih; četrto o milosti in zakramentih; peto o krščanski pravičnosti in štirih poslednjih rečeh. Pomni ! Pridno in pazljivo poslušaj krščanski nauk in vtisni si ga globoko v srce, da dosežeš večno zveličanje. „Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi ?“ (Mat. 16, 26.) Prvo poglavje. 0 veri in apostolski veroizpovedi. 1. Oddelek. O krščanski veri. 6. Kaj se pravi „krščansko verovati"? „Krščansko verovati“se pravi, vse za resnico imeti, kar je Bog razodel in nam po katoliški Cerkvi za¬ poveduje verovati. 7. Zakaj moramo za resnico imeti, kar je Bog razodel? Kar je Bog razodel, moramo za resnico imeti, ker je Bog sam na sebi resnica in torej ne more ne goljufati ne goljufan biti. 8. Po kom je Bog razodel, kar moramo verovati? Kar moramo verovati, je Bog razodel po očakih in prerokih, poslednjič pa po svojem Sinu Jezusu Kristusu in po apostolih. 1 ) >) »Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog govoril očakom po prerokih, poslednjič te dni nam je govoril po (svojem) Sinu.“ (Hebr. 1, 1.2.) 12 9. Komu je izročil Jezus Kristus, kar je Bog razodel? Kar je Bog razodel, je izročil Jezus Kristus kato¬ liški Cerkvi. H? 10. Čemu je izročil Jezus Kristus katoliški Cerkvi, kar je Bog razodel? Kar je Bog razodel, je izročil Jezus Kristus kato¬ liški Cerkvi, da vse nepokvarjeno ohrani, vse ljudi uči in jim zapoveduje, kaj morajo verovati in sto¬ riti, da se zveličajo. 11. Zakaj moramo za resnico imeti, kar nam Bog po katoliški Cerkvi zapoveduje verovati ? Kar nam Bog po katoliški Cerkvi zapoveduje ve¬ rovati, moramo za resnico imeti: 1. ker je Jezus Kristus sveti Cerkvi podelil dar nezmotljivosti; 2. ker je naravnost zapovedal, da moramo po¬ slušati Cerkev. 12. Kje se nahaja, kar je Bog razodel in nam po kato¬ liški Cerkvi zapoveduje verovati? Kar je Bog razodel in nam po katoliški Cerkvi zapoveduje verovati, se nahaja deloma v svetem pismu, deloma pa v ustnem izročilu. 13. Kaj je sveto pismo? Sveto pismo je zbirka tistih knjig, ki so spisane po navdihnjenju Svetega Duha in jih sveta Cerkev pripoznava za božjo besedo. 13 14. Kako delimo sveto pismo? Sveto pismo delimo v sveto pismo stare in nove zaveze ali starega in novega zakona. * 15. Kaj je v svetem pismu starega zakona? V svetem pismu starega zakona je to, kar je Bog razodel od ustvarjenja sveta do Jezusa Kristusa. 1 ) :Jc16. Kaj je ..v svetem pismu novega zakona? V svetem pismu novega zakona je to, kar je Bog razodel po Jezusu Kristusu in njegovih apo¬ stolih. 2) ') Sveto pismo starega zakona ima 21 zgodovinskih, 7 po¬ učnih in 17 preroških knjig. Zgodovinske knjige so: 5 Moze- sovih knjig; knjige: Jozvetova, sodnikov in Rutina; 4 knjige kraljev, 2 kroniški knjigi; knjige: Bzdrova, Nehemijeva, Tobijeva, Juditina in Esterina, in 2 knjigi Makabejcev. — Poučne knjige so: Jobovaknjiga, psalmi, Salomonovi pregovori, pridigar, visoka pesem, knjiga modrosti in Sirahova knjiga. — Preroške knjige so: knjige velikih prerokov, ki so bili: Izaija, Jeremija z Baruhom, Ecehiel in Daniel; in knjige malih prerokov, ki so bili: Ozej, Joel, Amos, Abdija, Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagej, Caharija in Malahija. 2 ) Sveto pismo novega zakona ima 4 evangelije: svetega Mateja, tv. Marka, sv.Luka in sv. Janeza; dejanje apostolov sv. Luka; 14 listov sv, Pavla, 7 listov drugih apostolov in skrivno razodetje sv. Janeza. — Sv. Pavel je pisal te-le liste: 1 Rimljanom, 2 Korinčanom, 1 Galačanom, 1 Efožanom, 1 Filipljanom, 1 Kološanom, 2 Tesaloničanom, 2 Timoteju, 1 Titu, 1 Filemonu, 1 Hebrejcem; izmed drugih apostolov je pisal: sveti Jakob 1 list, sv. Peter 2, sv. Janez 3, sv. Juda Tadej 1. 14 17. Kaj je ustno izročilo? Ustno izročilo so tisti razodeti nauki, ki so jih apostoli sicer oznanjevali, pa ne zapisali. 1 ) 18. Kako je ustno izročilo prišlo do nas? Ustno izročilo je prišlo do nas: 1. po ustnem pouku in po obredih svete Cerkve: 2. po cerkvenih veroizpovedih; 3. po določilih papežev in cerkvenih zborov; 4. po spisih cerkvenih očetov 2 ) in po cerkvenih spomenikih. 19. Ali moremo razodete resnice spoznati tudi z raz¬ umom? Nekaj razodetih resnic moremo spoznati tudi z razumom; mnogo jih pa ne more spoznati noben ustvarjen razum, še manj pa jih umeti. ^ 20. Kako pravimo razodetim resnicam, katerih ne more ^ spoznati in umeti noben ustvarjen razum? Razodetim resnicam, katerih ne more spoznati in umeti noben ustvarjen razum, pravimo verske skrivnosti. 21. Ali je vera k zveličanju potrebna? Vera je k zveličanju neobhodno potrebna; zakaj „brez vere ni mogoče, dopasti Bogu“. (Hebr. 11, 6.) 1) „Bratje, stojte torej trdno in držite se izročil, ki ste se jih naučili ali po govorjenju ali po našem listu. 11 (II. Tes. 2,14.) 2 ) Najznamenitejšicerkveniočetjeso, na zahodu: sv. Ambrozij (f 397), sv. Hieronim (f 420), sv. Avguštin (f 430), sv. Gregorij Veliki (f 604); na vzhodu: sv. Atanazij (f 373), sv. Bazilij (f 379), sv. Gregorij Nacijanški (f 389), sv. Janez Krizostom (f 407). 15 22. Zakaj je vera k zveličanju neobhodno potrebna? Vera je k zveličanju neobhodno potrebna, ker more človek spoznati svoj večni namen samo po veri in ga doseči edino tedaj, če živi, kakor ga vera uči. 1 ) 23. Kakšna mora biti naša vera? Naša vera mora biti: 1. splošna, 2 . trdna, ' 3. živa, 4. stanovitna. ^c24. Kdaj je naša vera splošna? Naša vera je splošna, če verujemo brez izjeme vse, kar uči katoliška Cerkev. 5^25. Kdaj je naša vera trdna? Naša vera je trdna, če verujemo tako, da prav nič ne dvomimo. ^26. Kdaj je naša vera živa? Naša vera je živa, če živimo tako, kakor vera zahteva. 2 ) >) „I£dor ne veruje, bo pogubljen. 11 (Mark. 16,16.) 2 ) „Kakor je telo brez duše mrtvo, tako je mrtva tudi vera brez del. 11 (Jak. 2, 26.) 16 27. Kdaj je naša vera stanovitna ? Naša vera je stanovitna, če smo pripravljeni, rajši dati vse, tudi življenje, kakor odpasti od vere ali jo zatajiti. 1 ) 28. Ali zadostuje, da samo splošno verujemo, kar je Bog razodel? Nikakor ne zadostuje, da samo splošno verujemo, kar je Bog razodel, temveč si moramo prizadevati, da tudi posamezne razodete resnice natančneje spoznavamo in verujemo. 29. Katere resnice moramo pred vsem natančno znati in verovati? Pred vsem moramo natančno znati in verovati šest temeljnih resnic, namreč: 1. da je Bog; 2. da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje; 2 ) 3. da so tri božje osebe: Oče, Sin in Sveti Duh; 4. da se je Bog Sin, druga božja oseba, učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal; 5. da je človeška duša neumrjoča; 3 ) 6. da je milost božja k zveličanju potrebna. 4 ) ■) Zgled: sveti mučenci. 2 ) „Kdor hoče pristopiti k Bogu, mora verovati, da je, in da plačuje tiste, ki ga iščejo.“ (Hebr, 11, 6.) 3 ) „Ne bojte se tistih, ki telo umorč, duše pa ne morejo umoriti. 11 (Mat. 10, 28.) 4 ) „Brez mene ne morete ničesar storiti.'* (Jan. 15. 5.) 17 30. Zakaj moramo pred vsem šest temeljnih resnic natančno znati in verovati? Šest temeljnih resnic moramo zato pred vsem natančno znati in verovati, ker so temelj krščan¬ skemu življenju. 31. Kaj nam je razen šest temeljnih resnic še zapo¬ vedano znati? Razen šest temeljnih resnic nam je še zapove¬ dano znati: 1. apostolsko vero; 2. Gospodovo molitev ali očenašin češčenamarijo; 3. deset božjih in pet cerkvenih zapovedi; 4. sedem svetih zakramentov; 5. najpotrebnejše nauke o krščanski pravičnosti. 32. Ali je zadosti, da vero samo poznamo in v srcu hranimo? Nikakor ni zadosti, da vero samo poznamo in v srcu hranimo; moramo jo tudi na zunaj ka¬ zati z besedo in dejanjem.*) 33. S katerim znamenjem posebno spoznava katoliški kristijan svojo vero? Katoliški kristijan svojo vero posebno spoznava z znamenjem svetega križa, ko se namreč pokriža. ‘) Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom spoznal tudi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa mene za¬ taji pred ljudmi, tega bom zatajil tudi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih.” (Mat. 10, 32. 33.) Vel. Katekizem. 24 18 34. Kako se pokrižavamo? Pokrižavamo se na dvojen način: 1. tako, da s palcem desne roke naredimo križ na čelo, usta in prsi in pri tem izgovarjamo besede: „V imenu O f četa in Sifna in Svetega f Duha Amen“; ali 2. tako, da se z desno roko dotaknemo čela in prsi, potem leve in desne rame ter ob enem izgovarjamo besede: „V imenu Očeta — in Sina —• in Svetega — Duha. Amen.“ 35. Katere verske resnice posebno spoznavamo, kadar se pokrižamo? Kadar se pokrižamo, posebno spoznavamo ti dve verski resnici: 1. da so tri božje osebe; 2. da nas je Jezus Kristus s svojo smrtjo na križu odrešil. 36. Kje je v kratkem sestavljeno, kar mora verovati katoliški kristijan? Kar mora verovati katoliški kristijan, je v krat¬ kem sestavljeno v apostolski veroizpovedi ali „ apostolski veri“. Pomni ! Zahvali Boga za milost svete vere in drži se trdno naukov katoliške Cerkve; zakaj, kakor pravi sv. Avguštin, „več- jega bogastva, večjega zaklada ni, kakor je katoliška vera“. Spoznavaj zmeraj očitno in pogumno svojo katoliško vero in zato se tudi nikdar ne sramuj znamenja svetega križa. — Blagor ti, če boš mogel kdaj reči s sv. Pavlom: „Dober boj sem bo¬ jeval . . ., vero ohranil. “ (II. Tim. 4, 7.) 19 2. Oddelek. O apostolski veroizpovedi. 37. Kako se glasi apostolska vera? Apostolska vera se glasi: „Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. — In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije De¬ vice; — trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; — šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; — šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; — od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. — Včrujem v Sve¬ tega Duha; — sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; — odpuščenje grehov; — vstajenje mesa; — in večno življenje. — Amen.“ 38. Zakaj se apostolska vera imenuje „apostolska“? Apostolska vera se imenuje „apostolska“, ker izvira od apostolov. l 39. Koliko delov ali členov ima apostolska vera? Apostolska vera ima dvanajst delov ali členov. Prvi člen apostolske vere. 40. Kako se glasi prvi člen apostolske vere? Prvi člen apostolske vere se glasi: „Včrujem v f Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje." 2 * £0 41. Kaj nas uči prvi člen apostolske vere? Prvi člen apostolske vere nas uči: 1. da je Bog; 2 . da se prva božja oseba imenuje Oče; 3. da je Bog ustvaril nebo in zemljo. 1. O Bogu. 42. Kaj je Bog? Bog je bitje, katero je samo od sebe in neskončno popolno. 1 ) 43. Kaj pomeni: Bog je sam od sebe? Bog je sam od sebe pomeni: Bog ni postal in svojih popolnosti ni dobil od nobenega drugega bitja. 44. Kaj pomeni: Bog je neskončno popoln? Bog je neskončno popoln pomeni: Bog ima vs e dobre lastnosti v naj višji meri. 45. Katere lastnosti božje si moramo posebno zapomniti? Posebno si moramo zapomniti te-le lastnosti božje: Bog je zgolj duh; večen in nespremenljiv, povsod pričujoč in vseveden, neskončno moder in vse¬ mogočen, neskončno svet in pravičen, neskončno dobrotljiv in usmiljen, neskončno resničen in zvest. >) „ Jaz sem, ki sem.“ (II. Moz. 3,14.) — „Gospod, tebi ga ni enakega; velik si ti, in veliko je tvoje ime v mo6i.“ (Jer. 10, 6.) 2 46. Kaj pomeni: Bog jo zgolj duh? Bog je zgolj duh pomeni: Bog je bitje, ki ima naj¬ popolnejši um in najpopolnejšo prosto voljo, te¬ lesa pa ne. 1 ) 47. Kaj pomeni: Bog je večen? Bog je večen pomeni: Bog je vselej bil, je in bo vselej. 2 ) 48. Kaj pomeni: Bog je nespremenljiv? Bog je nespremenljiv pomeni: Bog je sam v sebi od vekomaj do vekomaj vedno isti. 3 ) 49. Kaj pomeni: Bog je povsod pričujoč? Bog je povsod pričujoč pomeni: Bog je povsod, v nebesih in na zemlji. 4 5 * * ) 50. Kaj pomeni: Bog je vseveden? Bog je vseveden pomeni: Bog ve vse, preteklo, sedanje in prihodnje; vč tudi naše najskrivnejše misli. 3 ) 0 „Bog j e duh.“ (Jan. 4, 24.) 8 ) „Preden so postale gore in je bila ustvarjena zemlja in nje okrog, si ti od vekomaj do vekomaj, o Bog!“ (Ps. 89, 2.) 3 ) „Jaz sem Gospod in se ne spreminjam." (Mal. 3, 6.) 4 ) „Kam pojdem pred tvojim duhom? in kam pobežim pred tvojim obličjem? Ako bi šel v nebo, si ti ondi; ako bi šel v pekel, si ti tukaj. 11 (Ps. 138, 7. 8.) 5 ) „Nobena stvar ni nevidna pred njim, ampak vse je golo in odgrnjeno pred očmi tistega- kateremu nam bo treba dajati odgovor." (Hebr. 4,13.) 22 51. Kaj pomeni: Bog je neskončno moder? Bog je neskončno moder pomeni: Bog urejuje vse tako, da vselej doseže svoje najsvetejše na¬ mene. 1 ) 52. Kaj pomeni: Bog je vsemogočen ? Bog je vsemogočen pomeni: Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je; storiti more vse, kar hoče. 2 ) 53. Kaj pomeni: Bog je neskončno svet? Bog je neskončno svet pomeni: Bog hoče in ljubi samo dobro in sovraži vse hudo. 3 4 5 ) 54. Kaj pomeni: Bog je neskončno pravičen ? Bog je neskončno pravičen pomeni: Bog plačuje dobro in kaznuje hudo, kakor kdo zasluži.4) 55. Kaj pomeni: Bog je neskončno dobrotljiv? Bog je neskončno dobrotljiv pomeni: Bog je poln ljubezni do svojih stvari; vse dobro imamo od njega.5) >) „Kako veličastna so tvoja dela, Gospod! vse si naredil v modrosti." (Ps. 103, 24.) 2 ) „Vse, karkoli hoče, stori Gospod na nebu in na zemlji, v morju in v vseh brezdnih." (Ps. 134, 6.) 3 ) „Jaz sem Gospod, vaš Bog; bodite sveti, ker sem jaz svet." (III. Moz. 11, 44.) — Postava na Sinajski gori. (II. Moz. 20.) 4 ) Bog „sodi brez ozira na zunanjo veljavo vsakega po nje¬ govem delu." (I. Petr. 1, 17.) — Zgled: bogatin in. ubogi Lazar. (Luk. 16, 19. nasl.) 5 ) „Kaj imaš, česar bi ne bil prejel?“ (I. Kor. 4, 7.) 23 56. Kaj pomeni: Bog je neskončno usmiljen? Bog je neskončno usmiljen pomeni: Bog je pri¬ pravljen in voljan, odpustiti nam grehe in od¬ vrniti hudo od nas. 1 ) 57. Kaj pomeni: Bog je neskončno resničen in zvest? Bog je neskončno resničen in zvest pomeni: vse, kar Bog reče, je res, in kar obljubi ali za- žuga, gotovo izpolni. 2 3 ) 58. Iz česa spoznavamo, da je Bog, in kakšne lastnosti da ima? Daje Bog, in kakšne lastnosti da ima, spoznavamo: 1. iz vidnega sveta;3) 2. iz glasu svoje vesti; 4 ) 3. zlasti iz nadnaravnega razodetja. Pomni I Veseli se neskončne popolnosti božje in ljubi Boga nad vse; samo on more osrečiti tvoje srce. „Kaj imam v nebesih, in kaj ljubim na zemlji, kakor tebe? . . . Bog mojega srca in delež moj je Bog vekomaj." (Ps. 72, 25. 26.) 1) „Kakor resnično živim, pravi Gospod nočem smrti hudob¬ neža, temveč, da naj se . . . vrne s svojega pota in živi." (Bceh. 33.11.) — Zgled: Ninive (Jon. 3.); izgubljeni sin. (Luk. 15,11. nasl.) 2 ) „Bog ni ko človek, da bi lagal; tudi ne ko sin človekov, da bi se spreminjal. Rekel je, in ne bi storil? Govorilje, in ne bi izpolnil?" (IV. Moz. 23,19.) 3) „Neumnež pravi v svojem srcu: Ni Boga!" (Ps. 13, 1.) — „Kar je nevidnega na njem (na Bogu), se od ustvarjenja sveta sem spoznava in vidi po tem, kar j e ustvarjenega, tudi njegova večna moč in božanstvo, tako da (pagani) nimajo izgovora." (Rimlj. 1, 20.) / 4 ) „Oni (pagani) kažejo, da je delo postave zapisano v nji¬ hovih srcih, ker jim o tem pričuje njihova vest.“ (Rimlj. 2, 15.) — Nihče ne taji Boga, razen tisti, kateremu bi bilo ljubše, če bi ne bilo Boga." (Sv. Avguštin.) 24 2. O treh božjih osebah. 59. Ali je več, kakor en Bog ? Le en Bog je. 1 ) 80. Koliko je oseb v Bogu? V Bogu so tri osebe. 81. Kako se imenujejo tri božje osebe? Tri božje osebe se imenujejo: prva Oče, druga Sin, tretja Sveti Duh. 2 ) 62. Ali je vsaka božja oseba pravi Bog? Vsaka božja oseba je pravi Bog: Oče je pravi Bog, Sin je pravi Bog, Sveti Duh je pravi Bog; in vendar je le en Bog. sfc 63. Zakaj so tri božje osebe le en Bog? Tri božje osebe so le en Bog, ker imajo vse tri le eno in isto nerazdeljivo bistvo in naravo ali naturo in zato tudi iste božje lastnosti. ^ 64. Kako se razločujejo tri božje osebe med seboj? Tri božje osebe se razločujejo tako med seboj: Oče je sam od sebe od vekomaj; Sin je rojen od Očeta od vekomaj; Sveti Duh izhaja ob enem od Očeta in Sina od vekomaj.3) 1) ,,Jaz sem Gospod, in ni drugega več; razen mene ni Boga.“ (Iz. 45, 5.) 2 ) „Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha." (Mat. 28, 19.) — Jezusov krst. (Mat. 3, 13. nasl.) 3 ) „Gospod mi je rekel: Moj Sin si ti, danes sem te rodil.“ (Ps. 2, 7. — „Kadar pa pride Tolažnik, katerega vam pošljem od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni." (Jan. 15, 26.) 25 H? 65. Katera dela se prilastujejo posameznim božjim osebam? Posameznim božjim osebam se prilastujejo ta-le dela: Očetu stvarjenje, Sinu odrešenje, Svetemu Duhu posvečenje. 66. Kako se imenujejo tri božje osebe skupaj? Tri božje osebe skupaj se imenujejo presveta Trojica. (Praznik svete Trojice.) Pomni I Moli nepojmljivo skrivnost presvete Trojice v po¬ nižni veri in zahvali Očeta, ki te je ustvaril, Sina, ki te je odrešil, in Svetega Duha, ki te je posvetil. „čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.“ Nikdar ne pozabi, kar si presveti Trojici slovesno obljubil pri svetem krstu. 3. O stvarjenju, ohranjenju in vladanju sveta. 67. Zakaj imenujemo Boga »stvarnika nebes in zemlje"? Boga imenujemo „stvarnika nebes in zemlje 11 , ker je ustvaril ves svet: nebo in zemljo in vse, kar je. 1 ) 68. Kaj pomeni beseda »ustvariti"? Beseda „ustvariti“ pomeni: iz nič kaj narediti. 69. Čemu je Bog ustvaril svet? Bog je ustvaril svet: 1. v svojo čast; 2. v blagor stvarčm. 1) „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.“ (I. Moz. 1,1) 26 70. Kako skrbi Bog za ustvarjeni svet? Bog skrbi za ustvarjeni svet tako, da ga nepre¬ nehoma ohranjuje in vlada. ijc 71. Kaj pomeni: Bog ohranjuje svet? Bog ohranjuje svet pomeni: Bog stori s svojo vsemogočnostjo, da obstoji ves svet in vsaka stvar, dokler on hoče. 1 ) sfc 72. Kaj pomeni: Bog vlada svet? Bog vlada svet pomeni: Bog vodi in obrača vse na dobro; nič se ne zgodi, če on noče, ali če on ne pripusti. 2 3 ) 73. Ali vodi in obrača Bog tudi hudo in trpljenje na dobro? Bog vodi in obrača tudi hudo in trpljenje na dobro: hudobne hoče s tem kaznovati in poboljšati, dobre pa skušati in jim povečati zasluženje za nebesa. 74. Zakaj pripušča Bog tudi greh? Bog pripušča tudi greh, ker noče vzeti človeku proste volje, in ker more tudi nasledke greha obrniti na dobro.3) 1) „Kako bi moglo kaj obstati, ako bi ti ne hotel? 11 (Modr.11,26.) 2 ) „Ali se ne prodasta dva vrabca za en vinar? In ne eden izmed njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje na glavi pa so vsi prešteti. 11 (Mat. 10, 29. 30.) 3) „Vi (bratje egiptovskega Jožefa) ste mislili hudo zoper mene, Bog pa je tisto obrnil na dobro. 11 (I. Moz. 50, 20.) 27 75. Kako imenujemo skrb, s katero Bog vse ohranjuje in vlada? Skrb, s katero Bog vse ohranjuje in vlada, ime¬ nujemo božjo previdnost. Pomni! Zaupaj vedno trdno in otroško v božjo previdnost,, ki ti hoče vselej le dobro, in nikar ne toži o božjih naredbah. „Tistim, ki ljubijo Boga, služi vse k dobremu. 1 ' (Rimlj. 8, 28.) 4. O angelih. 76. Katere so najimenitnejše stvari božje? Najimenitnejše stvari božje so angeli. 77. Kaj so angeli? Angeli so zgolj duhovi, to je take stvari, ki imajo um in prosto voljo, telesa pa ne. 1 ) 78. Čemu je Bog ustvaril angele? Bog je ustvaril angele, da ga molijo in ljubijo, mu služijo in ljudi varujejo. 2 ) 79. Kakšni so bili angeli, ko jih je Bog ustvaril? Ko je Bog angele ustvaril, so bili dobri in srečni; obdarjeni so bili s posvečujočo milostjo božjo in z mnogimi popolnostmi. 80. Ali so vsi angeli ohranili milost božjo? Angeli niso vsi ohranili milosti božje; mnogi so¬ jo izgubili z grehom napuha. ') Sv. pismo omenja devet angelskih vrst ali korov, ki so- tem popolnejši, kolikor višji, in sicer: angele, nadangele, prva- štva, oblasti, moči, gospodstva, prestole, kerubine in serafine. (Efež. 1, 21; Kološ. 1, 16.) 2 ) „Hvalite Gospoda vsi njegovi angeli, ki mogočni v moči izpolnjujete njegovo voljo. 11 (Ps. 102, 20.) — „Svojim angelom je zapovedal zavoljo tebe, naj te varujejo na vseh tvojih potih. 11 (Ps. 90, 11.) — Zgled: Lot (I. Mo-z. 19.); Tobija (Tob. 5. nas!.). 28 81. Kako je Bog kaznoval napuhnjene angele? Bog je kaznoval napuhnjene angele s tem, da jih je vekomaj zavrgel in pahnil v pekel. 1 ) 82. Kako pravimo zavrženim angelom? Zavrženim angelom pravimo hudobni duhovi ali hudiči. 83. Kako je Bog poplačal dobre angele? Dobre angele je Bog poplačal z večnim zveličanjem v nebesih. 2 ) 84. Kakšni so dobri angeli do nas? Dobri angeli so nam blagohotni: nas ljubijo in varujejo na duši in na telesu, opominjajo k do¬ bremu in prosijo za nas. 85. Kako pravimo angelom, katere je Bog posebno od¬ ločil, da nas varujejo ? Angelom, katere je Bog posebno odločil, da nas varujejo, pravimo angeli varihi. (Praznik svetih angelov varihov.'! 88. Kakšno dolžnost imamo do svojih angelov varihov? Do svojih angelov varihov imamo dolžnost, da jih častimo in na pomoč kličemo, da poslušamo njihove opomine in smo jim hvaležni. >) „Bog tudi angelom, ki so grešili, ni prizanesel, temveč jih je s peklenskimi vrvmi v brezdno potegnil in jih izročil v trpljenje." (II. Petr. 2, 4.) 2 ) „Njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih." (Mat. 18, 10.) 29 87. Kakšni so hudobni duhovi proti nam? Hudobni duhovi so nam sovražni: črtijo in za¬ vidajo nas ter nas napeljujejo v greh; žele nam škodovati na duši in na telesu ter nas večno po¬ gubiti. 1 ) 88. Kako se ustavljajmo zalezovanju hudobnih duhov? Zalezovanju hudobnih duhov se ustavljajmo tako,, da čujemo in molimo in se stanovitno bojujemo zoper njihove skušnjave. 2 ) Pomni! Posnemaj dobre angele: bodi čist, voljen za vse dobro in pobožen; vedi se lepo in spodbudno pri službi božji; pomagaj bližnjemu k vsemu dobremu. — Varuj se, da ne po¬ staneš z grehom podoben hudobnim duhovom ali celo njihov pomočnik, ako bi namreč druge zapeljeval v greh. 5. O človeku. 89. Katera je za angeli najimenitnejša stvar božja? Za angeli je človek najimenitnejša stvar božja. 90. Iz česa je človek? Človek je iz telesa in neumrjoče duše, ki je po svoji naravi ali naturi podoba božja.3) 91. Zakaj je človeška duša po svoji naravi podoba božja ? Človeška duša je po svoji naravi podoba božja, ker je neuinrjdč duh ter ima um in prosto voljo. >) Zgledi: Eva (I. Moz. 3.); Job (Job 2.); Juda Iškariot (Jan. 13, 2.); obsedenci. 2) Bodite trezni in čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Temu se ustavljajte trdni v veri.“ (I. Petr. 5, 8. 9.) 3 ) „Naredil je Gospod Bog človeka iz ila zemlje, in je vdihnil v njegovo obličje duha življenja, in bil je človek živa stvar. 11 (I. Moz. 2, 7,) — „Nai'ždimo človeka po svoji podobi in sličnosti." (I. Moz. 1, 26.) 30 92. Čemu je Bog ustvaril človeka? Bog je ustvaril človeka, da ga spoznava in časti, ga ljubi in mu služi ter se tako večno zveliča. 1 ) 5j:93. Mi se more človek zveličati samo s svojimi na¬ ravnimi močmi? Človek se ne more zveličati samo s svojimi na¬ ravnimi močmi; zakaj zveličanje, za katero je od Boga namenjen, je nadnaravno in se torej more doseči le z nadnaravnimi pripomočki svete vere in milosti božje. 94. Kako je bilo ime prvima človekoma? Prvima človekoma je bilo ime Adam in Eva, ki sta prva roditelja vsega človeškega rodu. 95. Kakšna sta bila prva človeka, ko ju je Bog ustvaril? Ko je Bog ustvaril prva človeka, sta bila dobra in srečna; zakaj: 1. imela sta posvečujočo milost božjo, bila sta sveta in pravična in tako nadnaravno Bogu podobna; 2. bila sta otroka božja in imela sta pravico do nadnaravnega zveličanja v nebesih; 3. imela sta globoko spoznanje in voljo nagnjeno k dobremu; 4. živela sta v raju, prosta vsakršnega trpljenja in neumrjoča tudi po telesu. 96. Ali sta prva človeka od Boga podeljene darove prejela samo zase? Prva človeka od Boga podeljenih darov nista prejela samo zase, temveč tudi za svoje po¬ tomce, ki bi jih bili po njih podedovali. >) „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca.“ (Mat. 22, 37.) — Bog „hoče, da bi bili zveličani vsi ljudje in bi prišli k spoznanju resnice/ (I. Tim. 2, 4.) 31 97. Ali sta prva človeka ostala dobra in srečna? Prva človeka nista ostala dobra in srečna; hudo sta se pregrešila in sta tako postala nesrečna na duši in na telesu. 98. S čim sta se prva človeka hudo pregrešila? Prva človeka sta se s tem hudo pregrešila, da sta, zapeljana od hudobnega duha, jedla sad drevesa, katerega jima je bil Bog prepovedal. 99. Kako sta postala prva človeka vsled svojega greha nesrečna na duši in na telesu?' Prva človeka sta postala vsled svojega greha nesrečna na duši in na telesu tako-le: 1. izgubila sta posvečujočo milost božjo, in zato tudi nista bila več nadnaravno Bogu podobna; 2. nehala sta biti otroka božja, izgubila sta pra¬ vico do večnega zveličanja, in zaslužila sta večno pogubljenje; 3. njuno spoznanje je oslabelo, in njuna volja se je nagnila k hudemu; 4. izgnana sta bila iz raja, morala sta mnogo trpeti in nazadnje umreti. 100. Ali je Adamov greh škodoval samo prvima člove¬ koma ? Adamov greh ni škodoval samo prvima člove¬ koma; s svojimi hudimi nasledki je prešel tudi na nas, ki smo Adamovega rodu. 1 ) i) „Kakor je po enem človeku greh prišel na svet in po grehu smrt, in tako je nad vse ljudi prišla smrt, ker so vsi v njem gre¬ šili." (Rimlj. 5, 12.) •K"K- ' 32 101. Kako se pravi grehu, ki je prešel od prvih starišev tudi na nas? Grehu, kije prešel od prvih starišev tudi na nas, se pravi izvirni ali podedovani greh,ker ga nismo storili sami, temveč smo ga takorekoč podedovali. 102. Kdo edini je bil obvarovan izvirnega greha? Blažena Devica Marija je bila edina obvarovana izvirnega greha, in to po posebni milosti božji z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa. (Praznikbrezmadežnega sp očetjaDevice Marij e, 8. decembra.) sjc 103. Zakaj je bila blažena Devica Marija obvarovana izvirnega greha? Blažena Devica Marija je bila obvarovana izvirnega greha, ker je bila izbrana za mater Sinu božjemu. 104. Kaj je Bog storil, da bi se ljudje tudi po grehu prvih starišev mogli zveličati? Da bi se ljudje tudi po grehu prvih starišev mogli zveličati, se jih je Bog usmilil in je ob¬ ljubil Odrešenika že prvima človekoma. 1 ) 105. Kdaj je prišel obljubljeni Odrešenik na svet? Obljubljeni Odrešenik je prišel na svet kake štiri tisoč let potem, ko j e Bog ustvaril prva dva človeka. 106. Zakaj Bog Odrešenika ni poslal takoj, ko ga je ob¬ ljubil? Bog Odrešenika zato ni poslal takoj, ko ga je obljubil, ker je hotel, da bi ljudje spoznali vso nesrečo gfeha, da bi hrepeneli po Odrešeniku in ga radi sprejeli. (Adventni čas.) , ') „Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ona ti bo glavo strla, in ti bog zalezovala njeno peto.“ (I. Moz. 3, 15.) 33 107. Kdo je obljubljeni Odrešenik? Obljubljeni Odrešenik je Jezus Kristus. Pomni l Zahvali Boga, da te je ustvaril po svoji podobi, in sovraži greh, ki je zanesel vso nesrečo na svet. Zahvali pa tudi Boga, da te ni na večno zavrgel kakor jnapuhrijene angele, temveč ti je poslal Odrešenika Drugi člen apostolske vere. 108. Kako se glasi drugi člen apostolske vere? Drugi člen apostolske vere se glasi: „In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega.“ 109. Kaj nas uči drugi člen apostolske vere? Drugi člen apostolske vere nas uči, da je Jezus Kristus 1. edini Sin Boga Očeta; 2. Bog in človek skupaj; 3. naš Gospod. 110. Kaj pomeni ime „Jezus“? Ime „Jezus“ pomeni: Odrešenik ali Zveličar. 1 ) (Praznik presvetega imena Jezusovega.) * ^ 11 i. Zakaj se imenuje Jezus Odrešenik ali Zveličar? Jezus se imenuje Odrešenik ali Zveličar, ker nas je greha in pogubljenja odrešil in nam prinesel milost in zveličanje. 112. Kaj pomeni ime „Kristus“? Ime „Krist,us“ pomeni tisto, kar ime Mesija, namreč: Maziljenec. ■) „Imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo njih grehov." (Mat. 1, 21.) Vel. Katekizem. 3 4 34 sj: 113. Zakaj se imenuje Jezus Maziljenec? Jezus se imenuje Maziljenec, ker se je v stari zavezi naj višja čast in oblast podeljevala z mazi¬ ljenjem, in ker ima Jezus vso čast in oblast kot naš naj višji učenik, duhovnik in kralj J) 114. Zakaj se imenuje Jezus „edini“ Sin božji? Jezus se imenuje „edini“ Sin božji, ker je samo on pravi božji Sin. 115. Zakaj pravimo: Jezus Kristus je Bog in človek skupaj? Jezus Kristus je Bog in človek skupaj, pravimo zato, ker je od vekomaj Bog in sije v času pri¬ vzel tudi človeško naravo, to je dušo in telo, ter se je tako učlovečil. 1 2 ) 116. Koliko narav je v Jezusu Kristusu? V Jezusu Kristusu sta dve naravi: božja in človeška. 117. Koliko oseb je v Jezusu Kristusu? V Jezusu Kristusu je le ena oseba, in sicer božja, ki združuje v sebi božjo in človeško naravo. 118. Čemu se je Sin božji učlovečil? Sin božji se je učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. 119. Zakaj se imenuje Jezus Kristus „naš Gospod"? Jezus Kristus se imenuje „naš Gospod", ker je Bog in naš Odrešenik in smo torej mi popolnoma njegova last. 1) Jezusa iz Nazareta je „Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjoJ* (Dej. ap. 10, 38.) 2 ) „In Beseda je meso postala in med nami prebivala." (Jan. 1, 14.' •Jf# -Sf-Jf -K* 35 120. Odkod vemo, da je Jezus Kristus Sin božji In pravi Bog? Da je Jezus Kristus Sin božji in pravi Bog, vemo: 1. ker je to pričeval nebeški Oče; 1 2 ) 2. ker je to zatrjeval Jezus Kristus sam;2) 3. ker so to učili apostoli; 3 ) 4. ker to vedno uči katoliška Cerkev. 121. Odkod vemo, da je Jezus Kristus obljubljeni Od¬ rešenik? Da je Jezus Kristus obljubljeni Odrešenik, vemo odtod, ker se je v Jezusu Kristusu izpolnilo vse, kar so o Odrešeniku napovedovali preroki, in naznanjale predpodobe. 122. Kaj so preroki napovedovali o Odrešeniku? Preroki so napovedovali o Odrešeniku: 1. kdaj bo prišel na svet, in kje se bo rodil; 4 ) 2. da bo čudeže delal, trpel in umrl; 3 ) 1) „Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam veselje." (Mat. 3, 17.) 2 ) „In veliki duhoven (Kajfa) mu je rekel: Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin božji" (Mat. 26, 63.) — „Jezus pa mu je rekel: Jaz sem." (Mark. 14, 62.) 3 ) „Odgovoril je Simon Peter in rekel: Ti sl Kristus, Sin živega Boga." (Mat., 16, 16.) „Tomaž je odgovoril in mu rekel: Moj Gospod in moj Bog." (Jan. 20, 28.) <) „Kraljeva palica ne bo vzeta od Juda..., dokler ne pride tisti, ki ima biti poslan, in ki ga čakajo narodi." (I. Moz. 49, 10.) — „Tako je pisano po preroku: In ti, Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši med vojvodi Judovimi; zakaj iz tebe pride vojvoda, ki bo vladal moje ljudstvo Izrael." (Mat. 2, 5.6.) B ) .Bog sam bo prišel in vas bo rešil. Tedaj se bodo odprle slepim oči, in ušesa gluhih bodo odmašena. Tedaj bo kruljavi skakal kakor jelen, in jezik mutastih se bo razvezal." (Iz. 35,4—6.) 3 * 36 3. da bo od mrtvih vstal in v nebesa šel; 1 2 ) 4. da bo ustanovil sveto Cerkev, ki nikdar ne bo prenehala.2) 123. Katere so najimenitnejše predpcdobe Odrešenika? Najimenitnejše predpodobe Odrešenika so: Abel, Melhizedek in Izak, egiptovski Jožef in Jona; Velikonočno jagnje in bronasta kača. Pomni! „Hvaljen bodi Jezus Kristus — vekomaj!" Nje¬ govi, to je našega Gospoda in Odrešenika, hočemo biti; „zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mi mogli zveličani biti." (Dej. ap. 4, 12.) Tretji člen apostolske vere. 124. Kako se glasi tretji člen apostolske vere? Tretji člen apostolske vere se glasi: „Ki je bil spočet od Svetega Dulia, rojen iz Marije Device. 11 125. Kaj nas uči tretji člen apostolske vere? Tretji člen apostolske vere nas uči, kako se je Sin božji učlovečil. 126. Kako se je učlovečil Sin božji? Sin božji se je učlovečil tako, da si je čudežno, z močjo Svetega Duha, privzel človeško naravo. 3 ) (Praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca.) — „Moje roke in moje noge so mi prebodli, vse moje kosti so prešteli...; moja oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so vadi j ali. “ (Ps. 21, 17—19.) ') „Ne boš pustil moje duše v peklu, in tudi ne boš pri¬ pustil svojemu Svetemu videti trohnobe." (Ps. 15, 10.) 2 ) „On bo gospodoval od morja do morja ... In molili ga bodo vsi kralji zemlje, vsi narodi mu bodo služili." (Ps. 71, 8. 11.) 3 ) „Sveti Duh bo prišel v te (Marija), in moč Najvišjega te bo obsenčila." (Luk. 1, 35.) 37 127. Koga ima Jezus Kristus kot človek za mater? , Jezus Kristus ima kot človek blaženo Devico Marijo za mater. 128. Zakaj se imenuje Marija „Mati božja"? Marija se imenuje „Mati božja“, ker je rodila Jezusa Kristusa, ki je Bog in človek skupaj. 1 ) ^129. Zakaj se imenuje Marija „blažena Devica"? Marija se imenuje „blažena Devica“, ker je ostala vedno devica in jo moramo slaviti nad vse device. 2 ) 130. Ali ima Jezus Kristus kot človek očeta? Jezus Kristus kot človek nima očeta; Jožef, ženin Marijin, je bil samo rednik Jezusa Kristusa. (Praznik svetega Jožefa, 19. marca.) 131. Kje je bil Jezus Kristus rojen? Jezus Kristus je bil rojen v Betlehemu v hlevu. (Božič, 25. decembra.) 132. Kdo je oznanil rojstvo Jezusa Kristusa ? Rojstvo Jezusa Kristusa so oznanili: 1. angeli pastirjem; 2. zvezda modrim v jutrovi deželi; 3. modri kralju Herodu in pismarjem; 4. Sveti Duh starčku Simeonu in prerokinji Ani v Jeruzalemu; 5. Simeon in Ana ljudstvu v templju. 1) „Od kod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni ?“ (Luk. 1, 43.) 2) „ Glej, Devica bo spočela in sina rodila/ (Iz, 7, 14.) — „Odslej me bodo blagrovali vsi narodi. 11 (Luk. 1, 48.) 38 / 133. Kaj vemo iz Jezusovih otroških let? Iz Jezusovih otroških let vemo to-le: 1. osmi dan po rojstvu je dobil pri obrezovanju ime Jezus; 2. štirideseti dan ga je Marija darovala v templju; 3. modri iz jutrove dežele so ga prišli molit in so mu darovali zlata, kadila in mire; 4. Herodovemu zalezovanju je ušel v Egipet; po Herodovi smrti sta ga pa Jožef in Marija pri¬ peljala v Nazaret. (1. Praznik obrezovanja Gospodovega ali novo leto. 2. Svečnica, 2. februarja. 3. Praznik razglašenja Gospodovega ali sv. trije kralji, 6. januarja. 4. God nedolžnih otročičev, 28. dec. — Sveta družina.) 134. Kaj vemo iz Jezusove mladosti? Iz Jezusove mladosti vemo to-le: 1. ko je bil dvanajst let star, je šel s svojimi stariši k velikonočnemu prazniku v Jeruzalem in je tam zaostal; tretji dan pa so ga našli v templju; 2. bil je pokoren svojim starišem, rastel je v sta¬ rosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh in živel je nepoznan, dokler ni začel javno učiti. 135. Kdaj je začel Jezus javno učiti? Jezus je začel javno učiti, ko je bil trideset let star. 136. Kaj se je zgodilo, preden je začel Jezus učiti? Preden je začel Jezus- učiti, se je zgodilo to-le: 1. Janez Krstnik je oznanjeval pokoro in pričal, da je Jezus jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta; 2. Jezus je bil krščen od Janeza Krstnika v reki Jordanu; . (Praznik svetega Janeza Krstnika, 24. junija.) 39 3. pri krstu se je prikazal Sveti Duh v golobji podobi nad Jezusom, in Bog Oče seje oglasil: „Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam ve- selje“ (Mat. 3, 17) ; 4. po nagibu Svetega Duha je šel Jezus v puščavo, kjer se je postil štirideset dni in štirideset noči; potem ga je hudobni duh skušal, in angeli so mu stregli. (Štiridesetdanski post.) 137. Kako je Jezus učil? Jezus je tako-le učil: 1. hodil je po svoji domovini od kraja do kraja, in je povsod dobrote izkazoval; 2. sprejemal je učence in izmed njih si izbral dvanajst apostolov; 3. učil je resnice, katere moramo verovati, in čednosti, katere si moramo pridobivati. 138. S čim je Jezus spričal resnico svojega nauka? Jezus je spričal resnico svojega nauka: 1. s svetostjo svojega življenja; 1 2 3 ) 2 . z dokazi svetega pisma;2) 3. s čudeži in prerokbami.3) H 139. Kaj so čudeži ? Čudeži so taka izredna dela, katerih ne morejo izvršiti naravne moči, temveč samo božja vse¬ mogočnost. 1) „Kdo izmed vas me bo greha prepričal? (Jan. 8, 46.) 2 ) ,,Preiskujete pisma ..., in ona so, ki o meni pričujejo." (Jan. 5, 39.) 3 ) „Dela, katera jaz delam, pričujejo o meni, da me je Oče poslal." (Jan. 5, 36.) ** 40 ^ 140. Kakšne čudeže je Jezus delal? Jezus je delal raznovrstne čudeže; spremenil je, na primer, vodo v vino in nasitil dvakrat na tisoče ljudi z malo kruhi in ribami; izganjal hudobne duhove in pomiril vihar na morju; ozdravljal samo s svojo besedo vsakovrstne bolnike, obujal mrtve in sam veličastno vstal od mrtvih. 141. Kaj so prerokbe. Prerokbe so določne napovedbe takih prihodnjih reči, katerih ne more noben drug vedeti ko sam Bog. 142. Kakšne prihodnje reči je Jezus napovedal? Jezus je napovedal, da ga bo Juda izdal in Peter zatajil; kako bo umrl, in da bo vstal od mrtvih; da bo šel v nebesa in poslal Svetega Duha; da bo Jeruzalem razdejan, in še mnogo drugih reči. 143. Ali so vsi verovali v Jezusa? Niso vsi verovali v Jezusa; zlasti veliki duhovni, pismarji in farizeji so ga sovražili zavoljo njego¬ vega nauka in ga skušali umoriti. Pomni I Zahvali Boga, da se je iz ljubezni do tebe učlo¬ večil; trdno se drži njega in njegovega nauka in hodi za njim. On ti kliče: „Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.“ (Jan. 14, 6.) Četrti člen apostolske vere. 144. Kako se glasi četrti člen apostolske vere? Četrti člen apostolske vere se glasi: „Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen." 41 145. Ali je Jezus Kristus trpel kot Bog ali kot človek? Jezus Kristus je trpel le kot človek; zakaj kot Bog ni mogel trpeti. 146. Kaj je Jezus Kristus trpel? Jezus Kristus je trpel neizrekljivo velike bolečine na duši in na telesu. 147. Kaj je trpel Jezus na duši? Na duši je Jezus trpel veliko bridkost in žalost, zaničevanje in zasramovanje, obrekovanje in druge krivice. 1 ) 148. Kaj je trpel Jezus na telesu? Na telesu je Jezus trpel mnogo muk, udarcev in hudih ran; bil je bičan, s trnjem kronan in križan. 149. Kdo je obsodil Jezusa v smrt na križu ? Poncij Pilat, oblastnik Judeje, je obsodil Jezusa v smrt na križu, in sicer iz strahu pred Judi. 150. Kdo je tožil Jezusa Pilatu? Veliki duhovni in pismarji so iz sovraštva in za¬ visti Jezusa po krivem tožili Pilatu, češ, daje Boga preklinjal, in da je hotel postati judovski kralj. 151. Kje je bil Jezus križan? Jezus je bil križan na gori Kalvariji, blizu Jeru¬ zalemskega mesta, in je na križu umrl, ko se je njegova duša ločila od telesa. 2 ) (Veliki petek.) i; „Moja duša je žalostna do smrti.“ (Mat. 26, 38.) 2 ) „Jezus je zavpil z velikim glasom in rekel: Oče v tvoje roke izročim svojo dušo.“ (Luk. 23, 46.) Po teh besedah „je glavo nagnil in dušo izdihnil." (Jan. 19, 30.) 42 152. Ali se je pri Jesusovi smrti božja narava ločila od človeške? Pri Jezusovi smrti se božja narava ni ločila od člo¬ veške, ampak ostala je združena z dušo in stelesom. ijc 153. Kateri čudeži so se godili ob Jezusovi smrti? Ob Jezusovi smrti so se godili ti-le čudeži: solnce je otemnelo, pregrinjalo v templju se je pretrgalo, zemlja se je tresla, skale so pokale, grobi so se odpirali, in vstalo je mnogo mrtvih. 154. Kdo je pokopal Jezusovo telo? Jožef Arimatejec in Nikodem sta pokopala Jezu¬ sovo telo; položila sta ga v nov, v skalo vsekan grob, kamor še nihče ni bil položen. 155. Zakaj je hotel Jezus trpeti in umreti? Jezus je hotel trpeti in umreti: 1. da bi za nas popolnoma zadostil božji pravičnosti; 2. da bi nas odrešil greha, sužnosti hudobnega duha in večnega pogubljenja; 1 ) 3. da bi nam zaslužil mnogo milosti in večno zveličanje. 156. Zakaj je mogel Jezus za nas popolnoma zadostiti? Jezus je mogel za nas popolnoma zadostiti, ker ni samo človek, temveč tudi Bog, in ker ima torej njegova smrt neskončno vrednost. ’) „On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov in potrt za¬ voljo naših hudobij: pokorjenje je bilo nad njim zavoljo našega miru, in z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. 11 (Iz. 53, 5.) — On „nas je ljubil in nas opral naših grehov v svoji krvi. 11 (Skrivno raz. 1, 5.) 43 157. Ali se morejo po Jezusovem zasiuženju zveličati vsi ljudje? Po Jezusovem zasiuženju se morejo zveličati vsi ljudje, če storb, kar je potrebno, da se ga udeležb. 1 ) (Veliki teden, krvavi pot Kristusov, Kristusova smrt, božji grob, eeščenje žalostne Matere božje, križev pot, najdenje svetega križa, povišanje svetega križa.) Pomni I „Glej, jagnje božje, glej, katero odjemlje greb sveta.“ (Jan. 1, 29.) „Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinega Sina, da, kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje." (Jan. 3, 16.) — Premišljuj Jezusa na križu; „vse kaže ljubezen: glava je nagnjena, da bi te poljubila; roke so razprostrte, da bi te objele; srce je odprto, da bi te sprejelo v se.“ (Sv. Avguštin.) Peti člen apostolske vere. 158. Kako se glasi peti člen apostolske vere? Peti člen apostolske vere se glasi: „Šel pred pekel tretji dan od mrtvih vstal.“ 159. Kaj pomenijo besede: „šel pred pekel"? Besede: „šel pred pekel“ pomenijo, da je šla Jezusova duša po smrti v predpekel. 2 ) 160. Kaj je predpekel? Predpekel je kraj, kjer so duše pravičnih, pred Kristusom umrlih, mirno in brez bolečin priča¬ kovale Odrešenika. >) „On je sprava za naše grehe; pa ne samo za naše, ampak tudi za grehe vsega sveta. “ (I. Jan. 2, 2.) 2 ) On je bil „umorjen po mesu, oživljen pa v duhu, v ka¬ terem je prišel tudi k duhovom, ki so bili v ječi, in jim ozna¬ njeval. “ (I. Petr. 3,18. 19.) 44 1 Gl. Zakaj je šel Jezus pred pekel? Jezus je šel pred pekel, da je oznanil dušam pravičnih njihovo odrešenje. 162. Kaj pomenijo besede: „od mrtvih vstal"? Besede „od mrtvih vstal“ pomenijo, da je Jezus Kristus z lastno močjo svojo dušo zopet združil s telesom, in da je neumrjoč in častit prišel iz zaprtega groba. (Velika noč.) 163. Kdo spričuje, da je Jezus Kristus res od mrtvih vstal ? Da je Jezus Kristus res od mrtvih vstal, spriču- jejo apostoli, ki so ga po njegovem vstajenju večkrat videli in se ga dotikali, z njim govorili in jedli ter celo dali svoje življenje za resničnost njegovega vstajenja. 164. Kaj nam dokazuje vstajenje Jezusa Kristusa? Vstajenje Jezusa Kristusa nam dokazuje: 1. da so se izpolnile napovedbe prerokov 1 ) in Kristusove lastne 2 * ) napovedbe; 2. da je Jezus Kristus res Bog, in da je njegov nauk resničen;3) 3. da bodemo vstali tudi mi. 4 * ) Pomnil „Kakor je Kristus vstal od mrtvih..., tako hodimo tudi mi v novem življenju. 1 ' (Rimlj.6, 4.) „Resničen je nauk: ako namreč z njim umrjemo, bomo tudi z njim živeli; ako z njim trpimo, bomo tudi z njim kraljevali. 11 (II. Tim. 2,11.12.) !) „Ne boš pustil moje duše v peklu, in tudi ne boš pustil svojemu Svetemu videti trohnobe. 11 (Ps. 15, 10.) V) »Poderite ta tempelj, in v treh dneh ga bom postavil... On psj/je govoril o templju svojega telesa. 11 (Jan. 2, 19. 21.) /) „Ako pa Kristus ni vstal, tedaj je prazno naše oznanje¬ vanje, prazna tudi naša vera. 11 (I. Kor. 15, 14.) 4 ) „Zdaj pa je Kristus vstal od mrtvih, prvina spečih (ker po človeku je smrt in po človeku vstajenje mrtvih. 11 (I. Kor. 15,20. 21.) 45 Šesti člen apostolske vere. 165. Kako se glasi šesti člen apostolske vere? Šesti člen apostolske vere se glasi: „Šel v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega. 14 166. Kdaj je šel Jezus v nebesa? Jezus je šel v nebesa štirideseti dan po svojem vstajenju. (Kristusov vnebohod.) 167. Kako je šel Jezus Kristus v nebesa? Jezus Kristus je šel z lastno močjo, z dušo in telesom, vpričo svojih učencev, z Oljske gore v nebesa. 168. Zakaj je šel Jezus Kristus v nebesa? Jezus Kristus je šel v nebesa: 1. da je prejel tudi kot človek zasluženo čast;') 2. da je poslal svoji Cerkvi Svetega Duha;2) 3. da v nebesih pri Očetu za nas posreduje in prosi; 3) 4. da nam je odprl nebesa in nam tam pripravil prebivališče. * 2 * 4 ) ') „Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako Sel v svojo čast?" (Luk. 24, 26.) 2 ) „Ako ne grem, Tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa grem, vam ga bom poslal." (Jan. 16, 7.) 3 ) „Imamo besednika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravič¬ nega." (I. Jan. 2, 1.) 4 ) „V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč . . . grem, vam mesto pripravit." (Jan. 14, 2.) 46 169. Kaj se pravi: Jezus „sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega"? Jezus ,.sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega" se pravi: Jezus ima tudi kot človek naj višjo oblast in čast nad vsem v nebesih in na zemlji.i) Pomni ! Oziraj se v boju in trpljenju kvišku proti nebesom, kjer je tudi tebi pripravljeno prebivališče. „Iščite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji; hrepenite, po tem, kar je zgoraj, ne pa po tem, kar je na zemlji. 11 (Kol. 3, 1. 2.) Sedmi člen apostolske vere. 170. Kako se glasi sedmi člen apostolske vere ? Sedmi člen apostolske vere se glasi: „Od ondod bo prišel sodit žive in mrtve." 171. Kdaj bo Jezus zopet prišel? Jezus bo zopet prišel iz nebes sodnji dan, to je ob koncu sveta, z veliko močjo in veličastvom. * 2 ) 172. Čemu bo Jezus sodnji dan zopet prišel? Jezus bo sodnji dan zopet prišel sodit vse ljudi: žive in mrtve, dobre in hudobne. 3 ) >) „Ponižal je samega sebe in bil pokoren do smrti, do smrti na križu. Zato ga je Bog tudi povišal in mu dal ime, ki je nad vsa imena, da se v imenu Jezusovem pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik spričuje, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga , Očeta.“ (Piliplj. 2, 8—11.) 2 ) „Videli bodo Sina človekovega priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom." (Mat. 24, 30.) 3) „Mi vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kri¬ stusovim, da prejme vsakdo v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo.“ (II. Kor. 5, 10.) 47 5jc 173. Kako Imenujemo sodbo sodnjega dnd? Sodbo sodnjega dne imenujemo poslednjo, splošno ali vesoljno sodbo, ker je ta sodba zadnja, in ker bo ta dan Jezus Kristus sodil vse ljudi celega sveta. 174. Kako bo Jezus Kristus sodnji dan ljudi sodil? Jezus Kristus bo sodnji dan ljudi tako sodil: 1. ločil bo dobre od hudobnih; 2. razkril bo pred vsem svetom, kar so ljudje storili dobrega in hudega; 3. sprejel bo dobre v nebesa, hudobne pa pahnil v pekel. 1 ) 175. Ali je razen splošne še posebna sodba? Razen splošne je še posebna sodba, pri kateri Bog takoj po smrti sodi dušo vsakega človeka. * * 176. Čemu bo razen posebne sodbe še splošna? Razen posebne sodbe bo še splošna: 1. da se pokaže pred vsem svetom božja moč in pravičnost, ljubezen in modrost; 2. da vsi ljudje priznajo in poveličajo Jezusa Kristusa; 3. da prejmejo pravični zasluženo čast, brezbožni pa zasluženo sramoto. Pomni ! Jezus, kije kot Odrešenik prišel ubožen na svet in prebiva med nami skrit v naj svetejšem Zakramentu, pride zopet slaven kot oster sodnik. — Kam bo obsodil tebe? ‘) „Takrat poreče kralj tistim, kateri bodo na njegovi desnici: Pridite blagodarjeni mojega Očeta, posedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta . . . Potlej poreče tudi tistim, kateri bodo na levici: Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom/ (Mat. 25, 34. 41.) 48 Osmi člen apostolske vere. 177. Kako se glasi osmi člen apostolske vere? Osmi člen apostolske vere se glasi: „Verujem v Svetega Duha.“ 178. Kdo je Sveti Duh ? Sveti Duh je: 1. tretja božja oseba; 2. pravi Bog; 3. Tolažnik, katerega je obljubil Jezus Kristus poslati svoji Cerkvi. 179. Zakaj se imenuje tretja božja oseba „Sveti“ Duh? Tretja božja oseba se imenuje „Sveti“ Duh, ker nas posvečuje, in ker iz nje izhaja vsa svetost. 180. Kdaj je poslal Jezus Kristus svoji Cerkvi Svetega Duha ? Jezus Kristus je poslal svoji Cerkvi Svetega Duha deseti dan po svojem vnebohodu, to je binkoštni praznik, ko so se nad glavami apostolov prika¬ zali goreči jeziki. (Binkoštni praznik.) Jr 181. Kaj je storil Sveti Duh v apostolih? Sveti Duh je: 1. apostole posvetil; 2. jih razsvetlil in potrdil; 3. jim podelil dar, da so govorili razne jezike, delali čudeže in nezmotljivo oznanjali sveti evangelij. *-3f 49 Hc 182. Kaj dela Sveti Duh v sveti Cerkvi? Sveti Duh 1. uči in vodi sveto Cerkev; 1 ) 2. deli po njej svoje milosti. ijc 183. Kaj dela Sveti Duh v nas? Sveti Duh dela v nas to-le: 1. posvečuje nas s posvečujočo milostjo; 2. pomaga nam z dejansko milostjo; 3. deli nam svoje darove. 184. Katere darove posebno imenujemo „darove Svetega Duha"? „Darove Svetega Duha“ posebno imenujemo take darove, s katerimi nas stori Sveti Duh voljne, da radi sprejemamo njegove svete in opomine ter tako popolneje izvršujemo krščanske čednosti. 185. Kateri so darovi Sv. Duha? Darovi Svetega Duha so: 1. dar modrosti, 2. dar umnosti, 3. dar svšta, ■ 4. dar moči, 5. dar učenosti, 6. dar pobožnosti, 7. dar strahu božjega. ‘) „Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, on vas bo vse učil in vas opomnil vsega, karkoli sem vam povedal." (Jan. 14, 26.) Vel. katekizem. ^4 50 186. Kaj nam pomaga dar modrosti? Dar modrosti nam pomaga spoznavati, občudovati in ljubiti Boga'naravnost v njegovi slavi in popolnosti ter vse pre¬ sojati in ceniti po tem spoznanju in tej ljubezni. 187. Kaj nam pomaga dar umnosti? Dar umnosti nam pomaga natančneje spoznavati pomen verskih resnic. 188. Kaj nam pomaga dar svčta? Dar sveta nam pomaga v dvomih in težavnih reččh se od¬ ločevati za to, kar je Bogu ljuho. 189. Kaj nam pomaga dar moči? Dar moči nam pomaga premagati težave, ki nas ovirajo na potu zveličanja. 190. Kaj nam pomaga dar učenosti? Dar učenosti nam pomaga doseči trdno prepričanje, da so razodete resnice verodostojne, in spoznati, kaj naj storimo ali opustimo. 191. Kaj nam pomaga dar pobožnosti? Dar pobožnosti nam pomaga gojiti vedno otroško mišljenje do Boga. 192. Kaj nam pomaga dar strahu božjega? Dar strahu božjega nam pomaga, iz spoštovanja do božjega veličastva izogibati se vsega, kar bi utegnilo biti Bogu neprijetno. Pomni 1 „Ali ne veste," pravi sv. apostol Pavel (I. Kor. 3, 16.), „da ste tempelj božji, in da Duh božji v vas prebiva?" Uči se odtod, da si tudi ti tempelj in bivališče Svetega Duha, in ohrani svoje srce vedno čisto in brezmadežno. Kliči tudi Svetega Duha pri vsakem važnem opravilu na pomoč in rad poslušaj njegove opomine. „Katerikoli so namreč po Duhu božjem gnani, ti so otroci božji." (Rimlj. 8, 14.) 51 Deveti člen apostolske vere.) 193. Kako se glasi deveti člen apostolske vere? Deveti člen apostolske vere se glasi: „Sveto ka¬ toliško Cerkev, občestvo svetnikov. 44 194. Kaj je katoliška Cerkev? Katoliška Cerkev je vidna družba vseh pravovernih kristijanov, ki verujejo iste nauke, prejemajo iste zakramente in imajo rimskega papeža za svojega vidnega poglavarja. 1. Kako je bila sveta Cerkev ustanovljena in kako je uravnana. 195. Kdo je ustanovil sveto Cerkev? Jezus Kristus je ustanovil sveto Cerkev. 196. Kako je ustanovil Jezus Kristus sveto Cerkev? Jezus Kristus je ustanovil sveto Cerkev tako-le: 1. zbiral je vernike krog sebe; 2. izbral je izmed njih dvanajst apostolov in jim izročil trojno svojo službo: učeniško, duhov¬ niško in kraljevsko; 1 ) 3. postavil je mesto sebe apostola Petra za vid¬ nega poglavarja svete Cerkve, sam pa je ostal njen nevidni poglavar. (Prazniki svetih apostolov.) i) „Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha; učite jih izpolnjevati vse, kar¬ koli sem vam zapovedal.* 1 (Mat. 28, 19, 20.) 4 * 52 sjc 197. S katerimi besedami je postavil Jezus Kristus apo¬ stola Petra za vidnega poglavarja svete Cerkve? Jezus Kristus je postavil apostola Petra za vidnega poglavarja svete Cerkve s temi-le besedami: „Ti si Peter (to je skala), in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. 41 (Mat. 16, 18. 19.) — „Pasi moja jagnjeta .. . pasi moje ovce. 44 (Jan. 21, 15. 17.) 198. Kdaj so začeli apostoli opravljati trojno Kristu¬ sovo službo? Apostoli so začeli opravljati trojno Kristusovo službo po prihodu Svetega Duha, ko je Peter vstal sredi apostolov, oznanjeval nauk Jezusa Kristusa, zbiral vernike krog sebe in jih krščeval. 199. Kako dolgo mora trajati sveta Cerkev? Sveta Cerkev mora po volji Jezusa Kristusa trajati vedno, do konca sveta. 1 ) 200. Kdo je po smrti apostola Petra vidni poglavar svete Cerkve? Po smrti apostola Petra je rimski papež vidni poglavar svete Cerkve. *) „Peklenska vrata je ne bodo premagala." (Mat. 16. 18.) — „Glejte, ja,z sem z vami vse dni, do konca sveta." (Mat 28, 20.) XX 53 201. Zakaj je rimski papež vidni poglavar svete Cerkve? Rimski papež je vidni poglavar svete Cerkve, ker je apostol Peter umrl kot rimski škof in je torej rimski papež njegov pravi naslednik. 202. Kako se imenuje katoliška Cerkev, ker ima rim¬ skega papeža za svojega poglavarja? Ker ima katoliška Cerkev rimskega papeža za svo¬ jega poglavarja, imenuje se tudi rimsko-katoliška. 203. Kateri so razen papeža pravi nasledniki apostolov? Razen papeža so pravi nasledniki apostolov škofje, kateri so s papežem v zvezi. ^ 204. Kako imenujemo papeža in škofe skupaj? Papeža in škofe skupaj imenujemo učdčo Cerkev, da se razlikujejo od drugih vernikov, ki se ime¬ nujejo poslušajoča Cerkev. 205. Kdo pomaga škofom v njihovi službi? Škofom pomagajo v njihovi službi zlasti mašniki, ki so jim podrejeni. Pomni! Globoko spoštuj in slušaj vedno rad svetega očeta papeža in z njim združene škofe in mašnike; o apostolih in njihovih naslednikih velja namreč beseda Gospodova: „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje." (Luk. 10, 16.) 2. Znamenja svete Cerkve. 208. Je-li več, kakor ena prava Cerkev? Samo ena prava Cerkev je, ker je Jezus Kristus ustanovil samo eno Cerkev. 1 ) i) „Ti si Peter (to je skala), in na to skalo bom zidal svojo Cerkev." (Mat. 16, 18.) 54 207. Po Sem spoznamo pravo Kristusovo Cerkev ? Pravo Kristusovo Cerkev spoznamo po znamenjih, katera je Kristus dal svoji Cerkvi. 208. Katera poglavitna znamenja je dal Kristus svoji Cerkvi? Kristus je dal svoji Cerkvi ta-le poglavitna zna¬ menja: 1. da je edina, 2. da je sveta, 3. da je katoliška ali vesoljna, 4. da je apostolska. 209. Katera Cerkev ima štiri poglavitna znamenja Kri¬ stusove Cerkve? Štiri poglavitna znamenja Kristusove Cerkve ima le rimsko-katoliška Cerkev. 210. Po čem spoznamo, da je rimsko-katoliška Cerkev edina? Da je rimsko-katoliška Cerkev edina, spoznamo po tem: 1. ima skupnega poglavarja; 2. njeni udje verujejo iste nauke in prejemajo iste zakramente. 211. Po čem spoznamo, da je rimsko-katoliška Cerkev sveta ? Da je rimsko-katoliška Cerkev sveta, spoznamo po tem: 1. sveti so njeni nauki; 2. napeljuje svoje ude k svetosti z najkrepkejšimi pripomočki, zlasti s svetimi zakramenti; 3. žive v njej vedno svetniki, katerih svetost spri- čujejo tudi čudeži. 55 212. Po Bern spoznamo, da je rimsko-katoliška Cerkev vesoljna? Daje rimsko-katoliška Cerkev vesoljna, spoznamo po tem: 1. traja od Jezusa Kristusa sem vse čase; 2 . sposobna je, pridružiti si vse narode, in si za to tudi vedno prizadeva; 3. razširjena je po vseh delih sveta in se raz¬ širja še vedno dalje. 213. Po čem spoznamo, da je rimsko - katoliška Cerkev apostolska? Da je rimsko-katoliška Cerkev apostolska, spo¬ znamo po tem: 1. njeni predstojniki: papež in škofje, so pravi nasledniki apostolov; 2. uči prav tisto, kar so učili apostoli; 3. deli iste zakramente, ki so jih delili apostoli. 214. Kaj spoznamo iz tega, da ima le rimsko-katoliška Cerkev poglavitna znamenja Kristusove Cerkve? Iz tega, da ima le rimsko-katoliška Cerkev po¬ glavitna znamenja Kristusove Cerkve, spoznamo, da je le ona prava, od Jezusa Kristusa usta¬ novljena Cerkev. Pomni! Zahvali Boga, da si otrok prave Cerkve, in moli pogostoma za spreobrnjenje razkolnikov, krivovercev in ne¬ vernikov. 3. Namen svete Cerkve. 215. Čemu je Kristus ustanovil sveto Cerkev? Jezus Kristus je ustanovil sveto Cerkev, da vodi ljudi k večnemu zveličanju. 56 216. Kako vodi sveta Cerkev ljudi k večnemu zveličanju? Sveta Cerkev vodi ljudi k večnemu zveličanju tako, da z božjo pomočjo opravlja trojno službo Jezusa Kristusa, namreč njegovo učeniško, du¬ hovniško in kraljevsko službo. 217. Kako opravlja sveta Cerkev učeniško službo Jezusa Kristusa? Sveta Cerkev opravlja učeniško službo Jezusa Kristusa tako, da njegove nauke vedno čiste in nepokvarjene ohranja, oznanjuje in >razlaga. 218. Kateri dar je prejela sveta Cerkev od Jezusa Kri¬ stusa, da more opravljati njegovo učeniško službo? Da more sveta Cerkev opravljati učeniško službo Jezusa Kristusa, je prejela od njega dar nezmot¬ ljivosti, tako da se v verskih in nravnih naukih nikdar ne more motiti. 219. Odkod vemo, da je prejela sveta Cerkev od Jezusa Kristusa dar nezmotljivosti ? Da je prejela sveta Cerkev od Jezusa Kristusa dar nezmotljivosti, vemo iz njegovih besed, s katerimi ji je obljubil svojo in Svetega Duha vedno pomoč. i 220. S katerimi besedami je obljubil Jezus Kristus svoji Cerkvi vedno pomoč? Jezus Kristus je obljubil svoji Cerkvi vedno pomoč s temi besedami: „Glejte, jaz sem z vanr' vse dni, do konca sveta.“ (Mat. 28, 20.) — „ Jaz bom Očeta prosil, in dal vam bo drugega Tolažnika, da ostane vekomaj pri vas, Duha resnice. 44 (Jan. 14,16. 17.) - 5 £* 57 221. Kdo ima dar nezmotljivosti? Dar nezmotljivosti ima: 1. papež skupaj s škofi; 2. papež tudi sam, kadar kot naj višji učenik in pastir odločuje za vso Cerkev o verskih in nravnih naukih. 222. Od kod vemo, da ima dar nezmotljivosti papež tudi sam? Da ima dar nezmotljivosti papež tudi sam, vemo iz besed, ki jih je Jezus govoril Petru in njegovim naslednikom: „Ti si Peter (to je skala), ,in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala. 11 (Mat. 16, 18.) — „Jaz sem prosil zate, da ne neha tvoja vera, in ti nasprotno potrdi svoje brate.“ (Luk. 22. 32.) — „Pasi moja jagnjeta... pasi moje ovce.“ (Jan. 21, 15, 17.) 223. Kako opravlja sveta Cerkev duhovniško službo Je¬ zusa Kristusa? Sveta Cerkev opravlja duhovniško službo Jezusa Kristusa tako, da daruje daritev svete maše, in da deli svete zakramente'; da posvečuje in bla¬ goslavlja, in da moli za vse ljudi. 224. Kako opravlja sveta Cerkev kraljevsko službo Jezusa Kristusa ? Sveta Cerkev opravlja kraljevsko službo Jezusa Kristusa tako, da opominja vse vernike k bogo- ljubnemu življenju, da daje ukaze in zapovedi, da sodi in kaznuje. 58 225. Kako kaznuje sveta Cerkev? Sveta Cerkev kaznuje zlasti tako: 1. odreka svete zakramente; 2. izobčuje iz cerkvene družbe ter odvzema s tem vse cerkvene milosti in duhovne dobrote; 3. prepoveduje cerkveni pogreb. 226. Kakšno dolžnost imamo do svete Cerkve? Do svete Cerkve imamo dolžnost, biti njeni udje, verovati, kar uči, in izpolnjevati, kar ukazuje. 1 ) 227. Ali se more zveličati, kdor ni ud katoliške Cerkve? Kdor iz lastne krivde ni ud katoliške Cerkve, se ne more zveličati, ker je Jezus Kristus edino katoliško Cerkev določil kot redno pot, ki naj vodi ljudi k zveličanju. 228. Kako se imenuje katoliška Cerkev, ker je ona edina redna pot, ki naj vodi ljudi k zveličanju? Ker je katoliška Cerkev edina redna pot, ki naj vodi ljudi k zveličanju, se imenuje edino-zveli¬ čavna Cerkev. jjc 229. Ali se more zveličati, kdor brez lastne krivde ni ud katoliške Cerkve? Kdor brez lastne krivde ni ud katoliške Cerkve, se sicer more zveličati na izreden način, če od¬ kritosrčno išče resnice in vestno izpolnjuje božjo voljo tako, kakor jo spoznava; vendar pa pogreša mnogo pripomočkov, s katerimi bi se laže in gotoveje zveličal. i) „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal." (Luk. 10, 16.) — „če pa Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik." (Mat. 18, 17.) •K* -JHf 59 230. Ali zadostuje, da je kdo samo po zunanje ud kato¬ liške Cerkve? Ne zadostuje, da je kdo samo po zunanje ud ka¬ toliške Cerkve, ampak mora biti z njo zvezan tudi po ncftranje: z živo vero, zvesto pokorščino in prisrčno ljubeznijo. Pomnil Časti in ljubi sveto Cerkev kot svojo mater; zakaj „nihče ne more imeti Boga za očeta, kdor nima Cerkve za mater“ (sv. Ciprijan). Udeležuj se njenega veselja in trpljenja; izpolnjuj vestno njene zapovedi in določbe; oklepaj se prisrčno svetega očeta in škofov, in sploh se daj voditi le katoliškim načelom tako v javnem kakor v zasebnem življenju. Le tako si pravi katoličan. 4. Občestvo svetnikov. 231. Kdo je v občestvu svetnikov? V občestvu svetnikov so: 1. verniki na zemlji, ali vojskujoča Cerkev; 2. svetniki v nebesih, ali zmagoslavna Cerkev; 3. duše v vicah, ali trpeča Cerkev. 232. Zakaj se imenuje vojskujoča, zmagoslavna in trpeča Cerkev skupaj občestvo „svetnikov“? Vojskujoča, zmagoslavna in trpeča Cerkev skupaj se imenuje občestvo „svetnikov“, ker so vsi udje tega občestva po svetem krstu posvečeni in po¬ klicani k svetosti, mnogi so pa že tudi dosegli popolno svetost. . 233. V čem se kaže občestvo svetnikov? Občestvo svetnikov se kaže v tem: 1. vsi so tesno združeni med seboj, kakor udje enega telesa’, katerega glava je Kristus; 1 ) 2. vsi so deležni duhovnih dobrot tega občestva, to je njegovih milosti in zaslug, njegovih mo¬ litev in dobrih del. ') „Kakor imamo v enem telesu veliko udov.. . tako je nas veliko eno telo v Kristusu, posamezni pa smo drug drugega udje.“ (Rimlj. 12, 4. 5.j 60 234. V čem se kaže občestvo vernikov na zemlji? Občestvo vernikov na zemlji se kaže v tem, da so vsi deležni dobrot, ki prihajajo iz daritve svete maše, iz molitev in drugih dobrih del vse Cerkve. 235. V čem se kaže naše občestvo s svetniki v nebesih? Naše občestvo s svetniki v nebesih se kaže v tem, da svetnike častimo in na pomoč kličemo, svetniki pa za nas pri Bogu molijo. 1 ) (Praznik vseh svetnikov.) 236. V čem se kaže naše občestvo z dušami v vicah? Naše občestvo z dušami v vicah se kaže v tem, da jim pomagamo z molitvijo in dobrimi deli, z odpustki in posebno z daritvijo svete maše, duše v vicah pa, kakor upamo, za nas Boga prosijo. 2 ) (Vseh vernih duš dan.) [237. V čem se kaže občestvo svetnikov v nebesih z dušami v vicah? Občestvo svetnikov v nebesih z dušami v vicah se kaže v tem, da pomagajo svetniki vernim dušam v vicah s svojo priprošnjo pri Bogu. Pomni! Molimo drug za drugega, da bomo ohranjeni (Jak. 5, 16.); priporočujmo se vsak dan priprošnji svetnikov in radi pomagajmo vernim dušam v vicah. 1) „Ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija, prerok božji." (II. Mak. 15, 14.) 2 ) „Sveta in dobra je misel, moliti za mrtve, da bi bili rešeni grehov." (II. Mak. 12, 46.) 61 Deseti člen apostolske vere. 238. Kako se glasi deseti člen apostolske vere? Deseti člen apostolske vere se glasi: „Odpuščenje grehov.“ 239. Kaj nas uči deseti člen apostolske vere? Deseti člen apostolske vere nas uči, da je Jezus Kristus svoji Cerkvi dal oblast, odpuščati grehe. 1 ) 240. Ali se morejo odpustiti vsi grehi? Vsi grehi, tudi največji, se morejo odpustiti, ako se grešnik resnično spokori. 241. Kaj je postavil Jezus Kristus kot posebno sredstvo za odpuščenje grehov? Kot posebno sredstvo za odpuščenje grehov je postavil Jezus Kristus zakrament svetega krsta in svete pokore. Pomni! „Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi,“ tako je govoril marsikateremu grešniku božji Odrešenik, ko je še hodil po zemlji; pa tudi tebi veljajo te tolažilne besede, kolikorkrat vredno prejmeš zakrament svete pokore. Enajsti člen apostolske vere. 242. Kako se glasi enajsti člen apostolske vere? Enajsti člen apostolske vere se glasi: „Vstajenje mesa)“ ‘) „Prejmite Svetega Duha: katerim hoste grehe odpustili, so jim odpuščeni; in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani. 11 (Jan. 20, 22, 23.) 62 243. Kaj nas uči enajsti člen apostolske vere? Enajsti člen apostolske vere nas uči, da bo Jezus Kristus sodnji dan obudil naše truplo, to je, dušo zopet združil s telesom. 1 ) 244. Zakaj bo Jezus Kristus obudil naše truplo? Jezus Kristus bo obudil naše truplo: 1. da bo tudi truplo deležno plačila ali kazni, kakor se je v življenju udeleževalo dobrih ali hudih del; 2. da bo zmaga Jezusa Kristusa nad grehom in smrtjo popolna. 245. Ali bodo vstali vsi ljudje? Vsi ljudje bodo vstali, dobri in hudobni. (Cerkveni pokop. Posvečena pokopališča.) / >!< 246. Ali bodo telesa vstalih vsa enaka? Telesa vstalih ne bodo vsa. enaka; telesa hudobnih bodo neizrekljivo ostudna, telesa dobrih pa ne¬ izrekljivo lepa in poveličana. 2 ) Pomni! Nikdar ne zlorabljaj čutov in udov svojega telesa za greh, da vstaneš v zveličanje, ne pa v pogubljenje. 1) „Ura pride, ob kateri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sinu božjega. In prišli bodo, kateri so dobro delali, v vstajenje življenja, kateri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja. 11 Jan. 5, 28. 29.) 2) „Vsi bomo sicer vstali, toda spremenjeni ne bomo vsi.“ (I. Kor. 15, 51.) — On „bo spremenil naše revno telo, ker ga bo upodobil svojemu častitljivemu telesu. 11 (Filiplj. 3, 21.) •Jf* 63 Dvanajsti člen apostolske vere. 247. Kako se glasi dvanajsti člen apostolske vere? Dvanajsti člen apostolske vere se glasi: „In večno življenje." 248. Kaj nas uči dvanajsti člen apostolske vere? Dvanajsti člen apostolske vere nas uči, da bo po kratkem zemeljskem življenju drugo brezkončno življenje, v katerem bodo pravični popolnoma srečni. 249. Kaj bo delalo pravične popolnoma srečne? Pravične bo delalo popolnoma srečne to, da bodo Boga vekomaj gledali, ga ljubili in v njem uživali vse veselje in vso blaženost. 250. Ali bodo večno živeli tudi hudobni? Tudi hudobni bodo večno živeli; toda njihovo življenje bo najnesrečnejše, ker bodo morali za svoje grehe trpeti večne kazni v peklu. 1 ) 251. S katero besedo sklepamo apostolsko vero? Apostolsko vero sklepamo s hebrejsko besedo: „Amen.“ 252. Kaj pomenja beseda „Amen“? Beseda „Amen“ pomeni: „takoje“, če kaj potrju¬ jemo; ali: „tako bodi“, če želimo, da se kaj zgodi. >) „In ti (hudobni) pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje. 11 (Mat. 25, 46.) 64 253. Zakaj sklepamo apostolsko vero z besedo „Amen"? Apostolsko vero sklepamo z besedo „Amen“ ali „tako je“, da potrdimo, da resnično verujemo vse, kar nas uči. Pomni! Ne išči svoje sreče v posvetnem veselju; „saj nimamo tukaj stalnega mesta, temveč iščemo prihodnjega. 11 (Hebr. 13, 14.) — Blagor ti, če živiš tukaj v ponižni veri; tam se ti vera spremeni v blaženo gledanje. Drugo poglavje. 0 upanju in molitvi. 1 Oddelek. O krščanskem upanju. ^54. Kaj se pravi „krščansko upati"? »Krščansko upati“ se pravi, trdno in zanesljivo vse pričakovati, kar nam je Bog obljubil zaradi zasluženja Jezusa Kristusa. 255. Kaj nam je Bog obljubil zaradi zasluženja Jezusa Kristusa? Bog nam je zaradi zasluženja Jezusa Kristusa obljubil večno zveličanje in pripomočke, da ga dosežemo. 256. Zakaj upamo od Boga, kar nam je obljubil? Od Boga upamo, kar nam je obljubil, ker je vse¬ mogočen, neskončno dobrotljiv in zvest, tako da more in hoče izpolniti vse, kar je obljubil. 1 ) i) „Držimo se nepremakljivo spoznanja svojega upanja; zvest je namreč, kateri je obljubil.“ (Hebr. 10, 23.) Vel. Katekizem. 5 . 66 257. S čim posebno kažemo krščansko upanje? Krščansko upanje posebno kažemo z molitvijo. Pomni! „Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je zaradi svojega velikega usmiljenja prerodil v živo upanje 11 (I. Petr. 1, 3.), „v upanje večnega življenja, katero je Bog, ki ne laže, obljubil pred začetkom sveta.“ (Tit. 1, 2.) 2. Oddelek. O molitvi. 1. O molitvi sploh. 258. Kaj je molitev? Molitev je pobožno povzdigovanje duha k Bogu. 259. Čemu molimo? Molimo: 1. da Boga hvalimo in častimo; 2. da ga zahvaljujemo; 3. da ga prosimo dobrot in milosti, posebno pa odpuščenja grehov. 260. Ali je molitev potrebna? Molitev je potrebna, in sicer vsem ljudem, ki se pameti zavedajo. XX 67 281. Zakaj je molitev vsem ljudem potrebna? Molitev je vsem ljudem potrebna: 1. ker je Jezus Kristus sam naravnost zapovedal in s svojim zgledom učil moliti'; 1 ) 2. ker brez molitve ne dobimo potrebnih mi¬ losti, da bi Bogu dopadljivo živeli in v dobrem do konca stanovitni ostali. 2 ) 262. Kaj nam molitev posebno pridobiva? Molitev nam posebno to le pridobiva: 1. združuje nas z Bogom; 2. razsvetljuje in krepi nas za dobro; 3. tolaži nas v bridkosti in pomaga nam v stiski; 4. izprosi nam milost stanovitnosti do konca. 263. Ali smo vselej uslišani, kadar molimo? Vselej smo uslišani, kadar prav molimo. 264. Kdaj prav molimo? Prav molimo: 1. kadar prosimo za kaj takega, kar je Bogu v čast in nam v zveličanje; 2. kadar molimo v „imenu Jezusovem 14 ; 3. kadar molimo pobožno, ponižno in zaupno, vdano v voljo božjo in stanovitno. ') „Prosite, in se vam bo dalo; iščite, in boste našli; trkajte, in se vam bo odprlo. Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.“ (Mat. 7, 7. 8.) 2) „Vsi zveličani v nebesih so se zveličali po molitvi; vsi pogubljeni so se pogubili, ker niso molili. 11 (Sv. Alfonz Ligvori.) 5* 68 265. Kdaj molimo „v imenu Jezusovem"? V „imenu Jezusovem" molimo, kadar se pri molitvi sklicujemo in zanašamo na zasluženje Jezusov-oJ) sjc 266. Kdaj molimo pobožno? Pobožno molimo, kadar pri molitvi mislimo na Boga in se, kolikor mogoče, varujemo raztrese¬ nostih) 267. Kdaj molimo ponižno? Ponižno molimo, kadar se pri molitvi spomi¬ njamo svoje slabosti in grešnosti. * 2 3 ) 268. Kdaj molimo zaupno? Zaupno molimo, kndar za trdno pričakujemo, da nas Bog usliši. 4 * * * ) * 269. Kdaj molimo vdano v voljo božjo? Vdano v voljo božjo molimo, kadar popolnoma prepuščamo najsvetejši volji božji, kdaj in kako 1) „Resnično, resnično vam povem: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.“ (Jan. 16, 23.) 2 ) „Pred molitvijo pripravi Svojo dušo in ne bodi kakor človek, kateri skuša Boga. 11 (Sir. 18, 23.) 3 ) „Molitev ponižnega človeka predere oblake. 11 (Sir. 35, 21.) *) „Vse, karkoli prosite v molitvi, verujte, da boste prejeli, in se vam bo zgodilo. 11 (Mark. 11, 24.) s) „Oče ... ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.“ (Luk. 22, 42.) 69 >jc 270. Kdaj molimo stanovitno? Stanovitno molimo, kadar ne nehamo moliti, četudi nas Bog precej ne usliši. 1 ) Jfc 271. Na koliko načinov moremo moliti? Na dva načina moremo moliti: 1. samo po notranje; 2. po notranje in po zunanje ob enem. 272. Kdaj molimo samo po notranje? Samo po notranje molimo, kadar samo v mislih molimo, kakor na primer pri premišljevanju, ne da bi notranje misli izgovarjali tudi z besedami. jj- 273. Kaj jč premišljevanje? Premišljevanje je notranja molitev, v kateri raz- mišljujemo življenje in trpljenje Jezusovo, po¬ slednje reči ali druge verske resnice ter ob enem obujamo pobožne občutke in dobre sklepe. sjs 274. Kdaj molimo po notranje in zunanje ob enem? \ Po notranje in zunanje ob enem iftolimo, kadar notranje misli izgovarjamo ob enem tudi z be¬ sedami. ij; 275. Ali je samo zunanja molitev kaj vredna pred Bogom? Samo zunanja molitev ni nič vredna pred Bogom, ker je samo ustna molitev. 2 ) 1) Zgled: Kananejka.(Mat. 15.) — NadležniprijateljJLuk.ll.) 2 ) „To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce je pa daleč od mene." (Mat. 15, 8.) 70 276. Ali je treba tudi skupno z drugimi moliti? Tudi skupno z drugimi je treba moliti; Jezus Kristus je namreč prav posebno priporočal skupno molitev, rekoč: „Kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi.“ (Mat. 18, 20.) 277. Kdaj je treba moliti ? Jezus Kristus nas opominja, „da je treba vedno moliti in ne nehati 14 . (Luk. 18, 1.) Posebno pa je treba moliti: 1. zjutraj in. zvečer in kadar zvoni angelovo češčenje; 2. pred jedjo in po jedi; 3. pred delom in po delu; 4. v skušnjavah; 5. v vseh nadlogah in potrebah. 278. Kako je mogoče vedno moliti? Vedno moliti je mogoče, če pogosto mislimo na Boga in mu po dobrem namenu darujemo vse svoje misli, besede in dela, trpljenje in veselje. 279. Ali je treba tudi za druge moliti? Treba je tudi za druge moliti, in sicer za vse ljudi, za žive in mrtve, za prijatelje in sovraž¬ nike, posebno pa za stariše in sorodnike, za duhovsko in svetno gosposko. 280. Kje nahajamo ob kratkem vse, za kar nam je treba moliti? Vse, za kar nam je treba moliti, nahajamo ob kratkem v „očenašu“ ali Gospodovi molitvi. Pomni! Moli prav pogosto in pobožno; v molitvi se namreč z Bogom razgovarjaš kakor otrok s svojim očetom. „Itdor zna prav moliti, zna tudi prav živeti. 41 (Sv. Avguštin) 71 2. O Gospodovi molitvi. 281. Zakaj sc imenuje očenaš Gospodova molitev? Očenaš se imenuje Gospodova molitev, ker nas ga je učil naš Gospod Jezus Kristus. 282. Kako se glasi Gospodova molitev? Gospodova molitev se glasi: Oče naš, kateri si v nebesih! — Posvečeno bodi tvoje ime; — pridi k nam tvoje kraljestvo; — zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji; — daj nam danes naš vsakdanji kruh; — in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od¬ puščamo svojim dolžnikom; — in ne vpelji nas v skušnjavo; — temveč reši nas hudega. — Amen. 283. Koliko delov ima očenaš? Očenaš ima dva dela: nagovor in sedem prošenj. a) Nagovor. 284. Kako se glasi nagovor v očenašu ? Nagovor v očenašu se glasi: „Oče naš, kateri si v nebesih!“ 285. Zakaj nagovarjamo Boga z imenom „0če“? Boga nagovarjamo z imenom „Oče“, ker nas je ustvaril po svoji podobi in po očetovsko skrbi za nas; posebno pa, ker nas je pri svetem krstu sprejel za svoje otroke. 1 ) i) „Prejeli ste duha posinovljenih otrok, v katerem kli¬ čemo: Abba, Oče!“ (Rimlj. 8, 15.) 72 286. Zakaj pravimo Bogu „naš“ Oče? Bogu pravimo „naš“ Oče, ker je Oče vseh ljudi, in torej moramo bratovsko drug za drugega moliti.') 237. Zakaj pravimo: „kateri si v nebesih"? „Kateri si v nebesih 14 pravimo zato, ker je Bog posebno pričujoč v nebesih, kjer hoče biti nekdaj sam naše preveliko plačilo. b) Sedem prošenj. 288. Kako se glasi prva prošnja očenaša? Prva prošnja očenaša se glasi: „Posvečeno bodi tvoje iine!“ 289. Česa prosimo v prvi prošnji očenaša? V prvi prošnji očenaša prosimo: 1. da bi se božje ime nikdar ne onečeščevalo ali sramotilo, temveč častilo in hvalilo; * 2. da bi vsi ljudje spoznavali Boga s pravo vero — in—ga. .poveličevali s krščanskim življenjem. 290. Kako se glasi druga prošnja očenaša? Druga prošnja očenaša se glasi: „Pridi k nam tvoje kraljestvo. 44 1) „Ali ni en Oče nas vseh ? Ali nas ni en Bog ustvaril ?“ (Mat. 2, 10.) 73 291. Česa prosimo v drugi prošnji očenaša? V drugi prošnji očenaša prosimo trojnega kra¬ ljestva, namreč: 1. da bi vladal Bog v nas z vero, upanjem in ljubeznijo; 2. da bi se razširjalo in utrjevalo božje kra¬ ljestvo na zemlji, to je sveta katoliška Cerkev; 3. da bi nas Bog po smrti sprejel v nebeško kraljestvo. 292. Kako se glasi tretja prošnja očenaša? Tretja prošnja očenaša se glasi: „Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.“ 293. Česa prosimo v tretji prošnji očenaša? V tretji prošnji očenaša prosimo milosti: 1. da bi izpolnjevali božjo voljo na zemlji vselej tako natanko in z veseljem, kakor jo izpolnju¬ jejo angeli in svetniki v nebesih; 2. da bi se vdali v voljo božjo tudi v trpljenju in bridkostih. 294. Kako se glasi četrta prošnja očenaša? Četrta prošnja očenaša se glasi: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh.“ 295. Česa prosimo v četrti prošnji očenaša? V četrti prošnji očenaša prosimo, da bi nam Bog dal vsega, česar vsak dan potrebujemo za dušo in telo. 74 296. Kako se glasi peta prošnja očenaša? Peta prošnja očenaša se glasi: ,,Odpusti nam naše dolge, kakor, tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. 11 297. Česa prosimo v peti prošnji očenaša? V peti prošnji očenaša prosimo, da bi nam Bog odpustil naše grehe tako, kakor tudi mi iz srca odpuščamo tistim, ki so nas razžalili. 1 ) 298. Kako se glasi šesta prošnja očenaša? Šesta prošnja očenaša se glasi: „In ne vpelji nas v skušnjavo. 41 299. Česa prosimo v šesti prošnji očenaša? V šesti prošnji očenaša prosimo, da bi nas Bog obvaroval skušnjav ali nam dal vsaj milost, pre¬ magati jih. Odkod prihajajo skušnjave? Skušnjave prihajajo: 1. iz hude poželjivosti; 2 3 ) 2. od sveta, to je od hudobnih ljudi; 3. od hudobnega duha.3) Zakaj Bog pripušča skušnjave? Bog pripušča skušnjave, da nas ohrani ponižne in čuječe, da nas skuša in nam pomnožuje za¬ služen j e. 4 ) ‘) Prilika: neusmilj ni hlapec. (Mat. 18.) 2 ) „Vse, kar je na svetu, je poželenje mesa in poželenje oči in napuh življenja. 1 * (I. Jan. 2, 16.) 3 ) „Oblecite orožje božje, da boste mogli obstati pred za¬ lezovanjem hudobnega duha. 11 (Bfež. 6, 11) 4 ) „Čujte in molite, da ne zaidete v skušnjavo. 11 (Mat. 26,41.) — Blagor človeku, kateri pretrpi skušnjavo; ker skušen bo prejel krono življenja. 11 (Jak. 1, 12.) * 300. ^ 301. * 75 302. Kako se glasi sedma prošnja očenaša? Sedma prošnja očenaša se glasi: „Temveč reši nas hudega.“ 303. Česa prosimo v sedmi prošnji očenaša? V sedmi prošnji očenaša prosimo: 1. da bi nas Bog obvaroval naj večjega zla, namreč smrti in večnega pogubljenja; 2. da bi nas Bog varoval "tudi časnih nesreč, če je to dobro za našo dušo. 304. Zakaj sklepamo očenaš z besedo „Amen“? Očenaš sklepamo z besedo „Amen“, to je: „tako bodi“, da izrekamo željo, naj Bog usliši naše prošnje. Pomnil Ne moli nikdar očenaša nepremišljeno, temveč vedno spoštljivo in pazljivo; najlepša in najboljša molitev je očenaš; sam božji Odrešenik ga je učil. 3. Češčenamarija. 305. Kako se glasi „češčenamarija“ ? „Češčenamarija“ se glasi: „Češčena Marija, — milosti polna; — Gospodje s teboj; — blažena si med ženami,;—in blažen je sad tvojega telesa, Jezus. — Sveta Marija, — Mati božja, — prosi za nas grešnike, — zdaj in ob naši smrtni uri — Amen.“ 76 306. Koliko delov ima češčenamarija ? Češčenamarija ima tri dele: 1. pozdrav nadangela Gabriela; 2. pozdrav svete Elizabete; 3. besede svete Cerkve. 307. S katerimi besedami je Marijo pozdravil nadangel Gabriel? Nadangel Gabriel je Marijo pozdravil z besedami: „Češčena, milosti polna; Gospod je s teboj; bla¬ žena si med ženami.“ 308. S katerimi besedami je Marijo pozdravila sveta Elizabeta ? Sveta Elizabeta je Marijo pozdravila najprej z angelovimi besedami: „Blažena si med ženami 41 ; potem je še pristavila: „In blaženje sad tvojega telesa 41 . 309. Katere besede je pristavila sveta Cerkev? Sveta Cerkev je pristavila besede: „Jezus. Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. 44 ijc 310. Zakaj se imenuje Marija „milosti polna"? Marija se imenuje „milosti polna 44 , ker je bila obvarovana izvirnega greha ter ni nikdar imela nobenega osebnega greha, in ker je bila ozaljšana z vsemi darovi Svetega Duha. 311. Kaj pomenijo besede: „Gospod je s teboj"? Besede: „Gospod je s teboj 44 pomenijo, da se Bog z nikomer ni tako tesno združil, kakor z Marijo. 77 % 312. Kaj pomenijo besede: »Blažena si med ženami"? Besede: »Blažena si med ženami“ pomenijo, da moramo Marijo blagrovati pred vsemi ženami, ker jo je Bog izbral za mater svojemit Sinu. 313. Zakaj pravimo: „ln blažen je sad tvojega telesa, Jezus"? „In blažen je sad tvojega telesa. Jezus" pravimo: 1. da z Marijo vred častimo Jezusa, njenega Sina; 2. da pokažemo, da je Jezusovo in Marijino če- ščenje neločljivo združeno med seboj. Sjc 314. Zakaj kličemo Marijo z imenom »Mati božja"? Marijo kličemo z imenom „Mati božja", ker nam to ime kaže njeno najvišjo čast ter nam vzbuja po¬ sebno zaupanje, da Boguslišuje njeno priprošnjo. % 315. Zakaj pravimo: »Prosi za nas grešnike"? »Prosi za nas grešnike" pravimo, da bi nam Marija tem rajša izprosila pri Bogu milosti in pomoči, čim ponižneje sami priznavamo, da smo grešniki. Sjc 316. Zakaj pravimo: Prosi za nas, »zdaj In ob naši smrtni uri"? Prosi za nas, »zdaj in ob naši smrtni uri" pra¬ vimo zato, ker vselej, posebno pa ob smrtni uri, potrebujemo Marijine priprošnje. Pomnil Časti Marijo z otroško ljubeznijo; ona je tvoja mati. Kliči jo zaupno na pomoč in trudi se, posmenati njene čednosti. Prisrčna ljubezen do Matere božje je kristijanu zna¬ menje, da je izvoljen za večno zveličanje. 78 4. Nekatere druge molitve in pobožnosti. 317. Katere molitve in pobožnosti razen očenaša in češčenamarije še posebno priporoča sveta Cerkev 7 Razen očenaša in češčenamarije sveta Cerkev še posebno priporoča: 1. angelovo češčenje, 2. rožni venec, 3. križev pot, 4. litanije, 5. procesije in božja pota. 318. Kako se glasi angelovo češčenje? Angelovo češčenje se glasi: „Angel Gospodov je oznanil Mariji, in spočela je od Svetega Duha.“ — Češčena Marija .. . „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.“ — Češčena Marija . . . „In Beseda je meso postala in med nami prebi- vala.“ — Češčena Marija . .. 319. Kaj pomeni: „ln Beseda je meso postala"? „In Beseda je meso postala" pomeni, da se je učlovečila druga božja oseba, ki se v svetem pismu imenuje tudi „Beseda". 320. Kdaj molimo angelovo češčenje? Angelovo češčenje molimo zjutraj, opoldne in zvečer, ko v ta namen zvoni. 79 321. Zakaj molimo angelovo češčenje? Angelovo češčenje molimo zato, da se zahvalju¬ jemo za učlovečenje Jezusa Kristusa, da častimo Mater božjo in se priporočamo njenemu varstvu. 322. Kaj je rožni venec? Rožni venec je molitev, v kateri premišljujemo na pose¬ ben, od svete Cerkve določen način skrivnosti učlovečenja, trpljenja in vstajenja Jezusa Kristusa, in v kateri posebno častimo preblaženo Devico Marijo, ker je bila kot mati Jezusova v najtesnejši zvezi s temi skrivnostmi. (Praznik svetega rožnega venca. Bratovščina svetega rož¬ nega venca. Živi rožni venec.) 323. Kaj je križev pot? Križev pot je pobožnost, pri kateri v duhu spremljamo božjega Odrešenika ob štirinajstih postajah, odtlej, ko je bil k smrti obsojen, dotlej, ko je bil v grob položen, ter ob enem premišljujemo njegovo bridko trpljenje in smrt. 324. Kaj so litanije? Litanije so posebne prosilne molitve, v katerih po več¬ krat kličemo na pomoč tri božje osebe, preblaženo De¬ vico Marijo in svetnike božje. 325. Kaj so procesije? Procesije so slovesni cerkveni obhodi, pri katerih s skupno molitvijo očitno slavimo Boga, ga zahvaljujemo za prejete dobrote ter ga prosimo, naj od nas odvrne hudo in nam podeli raznih milosti. (Procesija svetega Marka dan. Prošnji dnevi križev teden. Procesija svetega Rešnjega Telesa na telovo.) 80 326. Kaj so božja pota ? Božja pota so pobožna obiskovanja svetih krajev, kamor romamo, ker nas taki kraji bolj nagibljejo k pobožnosti, ker tam prisrčneje in zaupneje molimo, in ker Bog ondi neredkokrat celo čudežno uslišuje pobožno molitev. Pomni I Rad moli molitve, ki jih priporoča sveta Cerkev in dostikrat obdaruje tudi z odpustki. Tudi se ne sramuj, ude¬ leževati se prošnjih in drugih procesij. Tretje poglavje. 0 ljubezni in zapovedih. 1. Oddelek. O krščanski ljubezni. 327. Kaj se pravi »krščansko ljubiti"? „Krščansko ljubiti" se pravi, Boga zavoljo njega samega nad vse, sebe in bližnjega pa zavoljo Boga ljubiti. /. Ljubezen do Boga. 328. Kaj se pravi Boga zavoljo »njega samega" ljubiti ? Boga zavoljo „njega samega" ljubiti se pravi, ljubiti ga zato, ker je zavoljo svojih neskončnih popolnosti vreden vse naše ljubezni. 329. Kaj se pravi Boga »nad vse" ljubiti? Boga „nad vse“ ljubiti se pravi, ga tako čislati da smo pripravljeni, rajši vse žrtvovati, kakor s smrtnim grehom izgubiti ljubezen in prijateljstvo božj e. Vel. Katekizem. 6 . 82 330. Kako imenujemo ljubezen, s katero ljubimo Boga zavoljo njega samega nad vse? Ljubezen, s katero ljubimo Boga zavoljo njega samega nad vse, imenujemo popolno ljubezen. 331. Kdaj je naša ljubezen do Boga nepopolna? Naša ljubezen do Boga je nepopolna, če ga lju¬ bimo sicer nad vse, toda ne zavoljo njega sa¬ mega, temveč zavoljo dobrot, ki jih imamo in upamo od njega. 332. Kaj naj storimo, da ložjeobudimo popolno ljubezen? Da ložje obudimo popolno ljubezen, premišljujmo: 1. kako neskončno nas je Bog najprej ljubil, ker nas je ustvaril, po svojem Sinu odrešil in nam delil neštevilnih dobrot; 2. kako popoln, dober in ljubezniv je torej Bog sam v sebi, ker nas ljubi tako nesebično. 2. Krščanska ljubezen do samega sebe. 333. Kaj se pravi samega sebe ljubiti „zavoljo Boga"? Samega sebe ljubiti „zavoljo Boga“ se pravi, lju¬ biti se zato, ker nas tudi Bog spozna za vredne svoje ljubezni, in ker hoče, da postanemo de¬ ležni njegove lastne blaženosti. 334. Kdaj ljubimo samega sebe zavoljo Boga? Samega sebe ljubimo zavoljo Boga, če pred v.sem ^skrb imo za zveličanje svoje duše. 1 ) ->) „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi? 11 (Mat. IG, 26.) 83 3. Krščanska ljubezen do bližnjega. 335. Kdo je naš bližnji? Naš bližnji je vsak človek, bodisi prijatelj ali sovražnik. 1 ) 335. Kaj se pravi bližnjega ljubiti „zavoljo Boga“ ? Bližnjega ljubiti „zavoljo Boga“ se pravi, ljubiti ga zato, ker ga tudi Bog spozna za vrednega svoje ljubezni, in ker hoče, da postane deležen njegove lastne blaženosti. 337. Kako moramo bližnjega ljubiti zavoljo Boga ? Bližnjega moramo tako ljubiti zavoljo Boga kakor same sebe. 338. Kdaj ljubimo bližnjega kakor same sebe? Bližnjega ljubimo kakor same sebe: 1. kadar mu vse storimo, kar si sami po pravici želimo, nič pa takega, česar sami po pameti nočemo imeti; 2. kadar pred vsem skrbimo za zveličanje nje¬ gove duše. 2 ) 339. Kdo nas najboljše uči, kako moramo ljubiti tudi svoje sovražnike? Kako moramo ljubiti tudi svoje sovražnike, nas najboljše uči Jezus Kristus, ki je svojim sovraž¬ nikom odpustil in zanje molil, ki je dal svoje življenje zanje in nam ukazal, da moramo so¬ vražnike ljubiti. 3 ) 1) Prilika: usmiljeni Samarijan. (Luk. 10, 29—37.) 2 ) „Vse, karkoli hočete, da storč ljudje vam, storite tudi Ai njim." (Mat. 7, 12.) : v 3 ) „Ooe, odpusti jim; saj nevedo,kaj delajo." (Luk. 23, 24.) — „Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro storite tistim, kateri vassovražijo, in molite za tiste, kateri vaspreganjajo in obre¬ kuj ejo, dabodete otrocisvoj ega Očeta, kije y nebesih. “ (Mat. 5,44.45.) 84 340. Ali je krščanska ljubezen potrebna? Krščanska ljubezen je tako potrebna, da brez nje ne moremo doseči večnega zveličanja. 1 ) 341. Kako kažemo krščansko ljubezen? Krščansko ljubezen kažemo, če izpolnjujemo božje in cerkvene zapovedi.2) 342. Kateri sta poglavitni zapovedi krščanske ljubezni ? Poglavitni zapovedi krščanske ljubezni sta: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. Ta je naj- večja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.“ (Mat. 22, 37-39.) 343. Kje sta poglavitni zapovedi krščanske ljubezni na¬ tančneje razloženi? Poglavitni zapovedi krščanske ljubezni sta na¬ tančneje razloženi: 1. v desetih božjih, 2. v petih cerkvenih zapovedih. 2. Oddelek. Deset božjih zapovedi. 344. Kako se glasi deset božjih zapovedi? Deset božjih zapovedi se glasi: 1. Včruj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem božjega imena. 3. Posvečuj praznik. ') „Kdor ne ljubi, ostane v smrti. 11 (I. Jan. 3, 14.) 2) „Kdor ima moje zapovedi in jih izpolnjuje, tisti je, ki me ljubi. 11 (Jan. 14, 21.) 85 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešeštuj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga. 345. Komu je dal Bog deset zapovedi? Bog je dal deset zapovedi izraelskemu ljudstvu, ko je prišlo iz Egipta v puščavo in je bivalo pod goro Sinaj. 346. Ali smo tudi mi dolžni izpolnjevati deset zapo¬ vedi, ki jih je Bog dal izraelskemu ljudstvu? Tudi mi smo dolžni izpolnjevati deset zapovedi, ki jrh je Bog dal izraelskemu ljudstvu, in sicer: 1. ker razlagajo samo naravni zakon ter zapove¬ dujejo samo to, kar Bog vsakemu človeku razodeva že po njegovi vesti; 2. ker jih je Jezus Kristus potrdil in zapovedal izpolnjevati. 1 ) ;Jc347. Ali je mogoče izpolnjevati deset božjih zapovedi? Deset božjih zapovedi izpolnjevati je mogoče, ker Bog da svojo milost vsakemu, ki ga prosi za to. i) „Ako hočeš iti v življenje, izpolnjujzapovedi.“ (Mat.19,17.) — „ Ni kar ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali pre¬ roke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel. 11 (Mat. 5,17.) 86 2^348. Kakšne dolžnosti obsega deset božjih zapovedi? ^ Prve tri božje zapovedi obsegajo dolžnosti do Boga, drugih sedem pa dolžnosti do nas in do bližnjega^ Pomnil „Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi; ker to človeka dela popolnega." (Pridig. 12, 13.) — Bog je dal svoje zapovedi na gori Sinaj med gromom in bliskom, da je pokazal, kako strogo in pravično bo kaznoval tiste, ki jih ne izpolnjujejo. Prva. božja zapoved. 349. Kako se glasi prva božja zapoved? Prva božja zapoved se glasi: „Veruj v enega samega Boga.“ 350. Kaj zapoveduje prva božja zapoved? Prva božja zapoved zapoveduje, verovati v enega Boga, upati vanj, ljubiti in moliti ga. 351. Kaj prepoveduje prva božja zapoved? Prva božja zapoved prepoveduje vse grehe zoper vero, upanje in ljubezen božjo kakor tudi vse grehe zoper češčenje, katero smo Bogu dolžni. 352. Kateri so grehi zoper vero? Grehi zoper vero so: 1. nevera in krivoverstvo; 2. odpad od vere in zatajenje vere; 3. nebrižnost in malomarnost v veri; 4. prostovoljni dvomi o verskih resnicah; 5. protiversko govorjenje in radovoljno poslu¬ šanje takega govorjenja; 6. branje in razširjanje veri sovražnih knjig, čas¬ nikov in spisov. % < 87 j{:353. Kdo greši z nevero? Z nevero greši, kdor iz lastne krivde ne veruje v Boga ali v to, kar je Bog razodel. >Jc354. Kdo greši s krivoverstvom? S krivoverstvom greši, kdor trdovratno ne veruje kake resnice, katero sveta Cerkev zapoveduje verovati. s{c355. Kdo greši z odpadom od svete vere? Z odpadom od svete vere greši, kdor se odpove krščanstvu. ijc356. Kdo greši z zatajenjem svete vere? Z zatajenjem svete vere greši, kdor hoče s svojim govorjenjem ali delovanjem vzbuditi misel, da ni katoliški kristijan. jfc357. Kdo greši z nebrižnostjo in malomarnostjo v veri? Z nebrižnostjo in malomarnostjo v veri (z indi- ferentizmom) greši, kdor se za nobeno vero ne briga, ali kdor meni, da so vse vere enako res¬ nične in dobre. ^358. Kdo greši z dvomi o verskih resnicah? Z dvomi o verskih resnicah greši, kdor privoli v misel, da bi mogel biti neresničen kak nauk, katerega sveta Cerkev zapoveduje verovati. 359. Kateri so grehi zoper upanje? Grehi zoper upanje so: 1. nezaupnost in obup; 2. predrzno zaupanje. 88 ^360. Kdo greši z nezaupnostjo ? Z nezaupnostjo greši, kdor ne zaupa zadosti trdno in zanesljivo v Boga. 1 ) ;jc381. Kdo greši z obupom? Z obupom greši, kdor nič več ne zaupa v Boga in misli, da mu Bog ne more ali noče več po¬ magati ali odpustiti. 2 3 ) ^362. Kdo greši s predrznim zaupanjem? S predrznim zaupanjem greši, kdor se zanaša samo na Boga in ne stori tudi sam, kar bi mogel in moral storiti. 2 ) 363. Kateri so grehi zoper ljubezen božjo? Grehi zoper ljubezen božjo so smrtni grehi sploh, zlasti pa mržnja in sovraštvo do Boga. 364. Kaj se pravi Boga moliti? Boga moliti se pravi, Bogu skazovati tisto češčenje, ki gre edino le njemu kot najvišjemu Gospodu. 4 * ) 365. Kateri so grehi zoper češčenje, ki gre edino le Bogu ? Grehi zoper češčenje, ki gre edino le Bogu, so: 1. malikovanje; 2. vraže, vedeževanje in čarovanje; 3. božji rop; 4. skušanje Boga; 5. zanemarjanje molitve in službe božje. i) Zgled: Mozes (IV. Moz. 20, 1—13.); Izraelci v puščavi (II. Moz. 16. in 17.) *) Zgled: Kajn (I. Moz. 4, 13.); Savel (I. Kralj. 31.); Juda Iškariot (Mat. 27, 3—5.) 3) Zgled: ljudje ob Noetovem času. (I. Moz. 6.) 4 ) „Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi. 11 (Mat. 4, 10.) 89 ^366. Kdo greši z malikovanjem? Z malikovanjem greši, kdor skazuje kaki stvari božjo čast. 1 ) ^367. Kdo greši z vražami? Z vražami greši, kdor pripisuje stvarem kako skrivno moč, katere jim Bog ni podelil. 368. Kdo greši z vedeževanjem? Z vedeževanjem greši, kdor z besedo ali na kak drug način kliče na pomoč hudobnega duha, da b zvedel skrivne reči. 369. Kdo greši s čarovanjem? S čarovanjem greši, kdor hoče s pomočjo hu¬ dobnega duha storiti kaj čudovitega. 2 ) }{c370. Kdo greši z božjim ropom? Z božjim ropom greši, kdor onečeščuje Bogu po¬ svečene osebe, kraje ali reči; zlasti pa, kdor prejme po nevrednem kak sveti zakrament. 3 * ) ijc371. Kdo greši s skušanjem Boga? S skušanjem Boga greši, kdor predrzno zahteva ali pričakuje od Boga kakega čudeža.4) >) Zgled: Izraelci, ko so molili zlato tele. (II. Moz. 32.) 2 ) „človeka, kateri se obrne k vražarjern in vedežem . . . bom s srditim obličjem pogledal, in ga bom iztrebil izmed nje¬ govega ljudstva. 11 (III. Moz. 20, 6.) 3 ) Zgled: Baltazar. (Dan 5.) ■*) „Ne skušaj Gospoda, svojega Boga. 11 (Mat. 4, 7.1 90 372. AH ne grešimo zoper prvo božjo zapoved, ako ča¬ stimo angele in svetnike? Ako častimo angele in svetnike, ne grešimo zoper prvo božjo zapoved, ker jih ne molimo; še dobro in koristno je, da jih častimo in na pomoč kličemo. ^373. Zakaj angele in svetnike častimo in na pomoč kličemo ? Angele in svetnike častimo in na pomoč kličemo: 1. ker so prijatelji božji; 2. ker nas ljubijo in za nas Boga prosijo. 374. Kako se razlikuje češčenje božje od češčenja an¬ gelov in svetnikov? Češčenje božje se bistveno razlikuje od češčenja angelov in svetnikov; moliti smemo namreč edino le Boga, ker je naj višji Gospod, častiti pa se spo¬ dobi tudi angele in svetnike, ker so služabniki in prijatelji božji. 375. Kako se razlikuje molitev k Bogu od molitve k angelom in svetnikom ? Molitev k Bogu se razlikuje od molitve k angelom in svetnikom tako: k Bogu molimo, da nam po¬ maga s svojo vsemogočnostjo; angele in svetnike pa kličemo na pomoč, da nam pomagajo s svojo priprošnjo pri Bogu. (Litanije.) 376. Koga pred vsemi angeli in svetniki posebno ča¬ stimo in na pomoč kličemo? Pred vsemi angeli in svetniki posebno častimo in na pomoč kličemo preblaženo Devico Marijo. 91 377. Zakaj preblaženo Devico Marijo pred vsemi angeli in svetniki posebno častimo in na pomoč kličemo? Preblaženo Devico Marijo pred vsemi angeli in svetniki posebno častimo in na pomoč kličemo: 1. ker je mati božja; 2. ker po svoji milosti in svetosti presega vse angele in svetnike; 3. ker njena priprošnja največ premore pri Bogu. 378. Kaj so svetinje? Svetinje ali relikvije so: 1. ostanki trupel svetnikov; 2. reči, ki sp bile v bližnji dotiki s Kristusom ali s svetniki, na primer sveti križ Kristusov. 379. Ali ne grešimo zoper prvo božjo zapoved, ako častimo svetinje in podobe svetnikov? Ako častimo svetinje in podobe svetnikov, ne gre¬ šimo zoper prvo božjo zapoved, ker jih ne molimo. 380. Zakaj častimo svetinje? Svetinje častimo: 1. ker je Bog ž njimi storil mnogo čudežev; 1 ) 2. ker so bila telesa svetnikov svetišča Svetega Duha, so jim pomagala čednostno živeti ter bodo poveličana vstala. i) „Ko se je bil dotaknil Elizejevih kosti, je oživel človek, (ki so ga pokopavali) in je stal na svojih nogah.“ (IV. kralj. 13, 21.) — „In čudeže ne majhne je delal Bog po Pavlovih rokah, tako da so tudi potne rute od njegovega života in pasove na bolnike pokladali; in bolezni so jih popustile, in hudobni duhovi so šli iz njih. 11 (Dej. apost. 19, 11. 12.) ■K* 92 381. Zakaj častimo svete podobe? Svete podobe častimo, ker nam predstavljajo nekaj častitljivega; čast pa, katero jim skazu- jemo, ni namenjena samo podobi, temveč v prvi vrsti temu, kar predstavlja podoba. Pomnil Moli Boga kot svojega naj višjega Gospoda in zahajaj pridno k službi božji. Pobožno časti ljube svetnike, rad prebiraj zgodbe njihovega življenja in posnemaj njihove čed¬ nosti. V svojem stanovanju ne trpi nobene pohujšljive podobe, temveč olepšaj ga s svetimi podobami; pred vsem nikakor ne pozabi na podobo križanega Jezusa in njegove preblažene Matere. Druga božja zapoved. 382. Kako se glasi druga božja zapoved? Druga božja zapoved se glasi: „Ne imenuj po nemarnem božjega imena.“ 383. Kaj prepoveduje druga božja zapoved? Druga božja zapoved prepoveduje, skruniti božje ime. 384. Kdo skruni božje ime? Božje ime skruni: 1. kdor ga nespoštljivo izgovarja; 2. kdor Boga zaničuje; 3. kdor pregrešno prisega, ali kdor ne drži pri¬ sege, dasi mu je to mogoče; 4. kdor prelomi obljubo. 1 ) ') „Veliko bolje je, ne obetati kakor po obljubi obljub¬ ljenega ne dati.“ (Pridig. 5, 4.) 93 >jc385. Kdo izgovarja božje ime nespoštljivo? ^ Božje ime izgovarja nespoštljivo, kdor ime božje ali imena svetnikov in svetih reči izgovarja lahko- mišijeno ali v jezi, ali jih zlorablja v kletev. 1 2 3 ) ^386. Kaj se pravi kleti? Kleti se pravi, z besedami sebi ali drugim stvarem želeti kaj hudega; kar se velikrat godi z zlorabo svetih ali tudi hudobnih imen. >fc387. Kaj se pravi Boga zaničevati? Boga zaničevati se pravi, zaničljivo govoriti o Bogu, o njegovih svetnikih ali o svetih rečeh. 2 ) 388. Kaj se pravi prisegati? Prisegati se pravi, Boga klicati na pričo, da go¬ vorimo resnico, ali da nas je volja, izpolniti svojo obljubo. 389. Kdaj je priseganje greh? Priseganje je greh: 1. če prisegamo brez potrebe; 2. če prisegamo po krivem;3) 3. če prisegamo, da bomo storili kaj grešnega. !) „Gospod ne bo štel za nedolžnega tistega, kateri bo imenoval po nemarnem njegovo ime.“ (II. Moz. 20, 7.) 2 ) „Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smrti umrje; s ka¬ menjem naj ga posuje vsa množica." (III. Moz. 24, 16.) 3 ) Prekletstvo „bo prišlo v hišo onega, ki v mojem imenu po krivem i>risega, in bo v sredi njegove hiše prebivalo ter jo pokončalo." (Cahar. 5, 4.) ■K' & 94 390. Zakaj je kriva prisega silno velik greh? Kriva prisega je silno velik greh: 1. ker ž njo človek kliče Boga, neskončno res¬ nico samo, za pričo laži; 2. ker ž nj o čl oveška družba izgubi zadnj e sredstvo, zvedeti resnico ter braniti pravo in pravico. H 1 391. Kaj je obljuba? Obljuba je prostovoljen, Bogu storjen obet, s ka¬ terim se pod grehom zavežemo, storiti kaj Bogu dopadljivega. 392. Kaj zapoveduje druga božja zapoved? Druga božja zapoved zapoveduje, posvečevati božje ime. ^393. Kako posvečujemo božje ime? Božje ime posvečujemo: 1. če ga spoštljivo izgovarjamo in zaupno kličemo na pomoč; 2 . če Boga naravnost pred vsem svetom spozna¬ vamo in smo vneti za njegovo čast; 3. če Boga s pravično prisego kličemo na pričo; 4. če zvesto izpolnjujemo Bogu storjene obljube;!) 5. če sploh vse delamo in darujemo Bogu v čast. Pomni! Skrbno se varuj, da se ne navadiš ostudnega preklinjevanja in priseganja. Pač pa kliči na pomoč zlasti v trpljenju in skušnjavah presveta imena Jezusa, Marije in sve¬ tega Jožefa, ki naj bodo tudi v smrtnem boju tvoje zadnje besede. >) „Ako si Bogu kaj obljubil, ne odlašaj izpolniti. 1 * (Prid. 5,3.) 95 Tretja božja zapoved. 394. Kako se glasi tretja božja zapoved? Tretja božja zapoved se glasi: »Posvečuj praznik. 11 395. Kaj zapoveduje tretja božja zapoved? Tretja božja zapoved zapoveduje, posvečevati Go¬ spodov dan. 396. Kateri je Gospodov dan? V novi zavezi je nedelja Gospodov dan; v stari zavezi pa je bila sobota. %397. Zakaj je v novi zavezi nedelja Gospodov dan? V novi zavezi je nedelja Gospodov dan: 1. ker je Jezus na nedeljo vstal od mrtvih; 2. ker je na nedeljo poslal Svetega Duha. 398. Kako posvečujemo nedeljo? Nedeljo posvečujemo, če opuščamo hlapčevska dela, se udeležujemo zapovedane službe božje in opravljamo bogoljubna dela. 1 ) %39,9. Kaj so hlapčevska dela? .i Hlapčevska delajo tista telesna dela, ki jih na¬ vadno opravljajo posli in dninarji, rokodelci in tovarniški ali drugi tem podobni delavci. ') „Šest tl ni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota Gospoda tvojega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina. 1 ' II. (Moz, 20, 9. 10.) 96 400. Kaj prepoveduje tretja božja zapoved? Tretja božja zapoved prepoveduje: 1. hlapčevsko delo ob nedeljah brez sile ali brez postavnega cerkvenega dovoljenja; 2. vse, kar skruni nedeljo, ali kar zadržuje njeno posvečevanje, na primer: pijančevanje in raz¬ posajene igre, pregrešne veselice in druge take reči. 401. Kaj naj nas posebno odvrača, da ne skrunimo nedelje ? Da ne skrunimo nedelje, naj nas posebno odvrača: 1. strah časnih in večnih kazni, ki jih je Bog zažugal tistim, ki oskrunjajo Gospodov dan; 2. misel, koliko kazen zasluži tisti, ki niti enega dnd ne obrne v prid svoji duši, ko je celih šest dni skrbel za svoje telo; 3. veliko pohujšanje, če kdo Gospodov dan skruni, k temu druge zapeljuje ali celo sili; 4. drugi žalostni nasledki nedeljskega onečešče- vanja, kot so: izguba blagoslova božjega, raz¬ divjanost srca, nravni propad človeške družbe. 1 ) Pomni ! Posvečuj vsekdar vestno Gospodov dan in ne daj se zapeljati iz dobičkarije ali iz lahkomišljenosti, da bi oskru¬ nil nedeljo. „Bog ti daje šest dni in si pridržuje zase samo en dan v tednu; ti pa tako malo spoštuješ Boga, da mu niti tega dneva ne daš celega, temveč ga skruniš s posvetnimi opravili.'* (Sv. Krizostom.) ') „Moje sobote so grozno oskrunili; zato sem namenil spustiti svoj srd na nje... in jih pokončati.** (Eceh. 20, 13.) — Zgled: skruniteli sobote. (IV. Moz. 15, 32. nasl.) 97 Četrta božja zapoved. 402. Kako se glasi četrta božja zapoved? Četrta božja zapoved se glasi: „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji.“ 403. Kaj zapoveduje četrta božja zapoved ? Četrta božja zapoved zapoveduje, skazovati sta- rišem spoštovanje, ljubezen in pokorščino. 404. Zakaj morajo otroci svojim starišem skazovati spoštovanje, ljubezen in pokorščino? Otroci morajo svojim starišem skazovati spošto¬ vanje, ljubezen in pokorščino, ker so stariši otrokom božji namestniki in za Bogom največji dobrotniki. 405. Kdaj grešč otroci zoper spoštovanje, ki so ga dolžni svojim starišem? Otroci greše zoper spoštovanje, ki so ga dolžni svojim starišem: 1. če jih zaničujejo ali se jih sramujejo; 2. če slabo o njih govore ali jih zasramujejo; 3. če se surovo ali trmasto obnašajo proti njim. 1 ) >) „Iz vsega svojega srca spoštuj svojega očeta." (Sir. 7,29.) — „Spoštuj svojo mater vse dni njenega življenja." (Tob. 4, 3.) 7 4 Vel. Katekizem. 98 sjc 406. Kdaj grešš otroci zoper ljubezen, ki so jo dolžni svojim starišem. Otroci grešč zoper ljubezen, ki so jo dolžni svojim starišem: 1. če ne marajo zanje, ali če jim žele kaj hudega; 2. če jih žalijo ali jeze; 3. če jim v potrebah ne pomagajo ali ne pre¬ našajo potrpežljivo njihovih slabosti; 1 ) 4. če ne molijo zanje. ijc 407. Kdaj grešč otroci zoper pokorščino, ki so jo dolžni svojim starišem? Otroci grešč zoper pokorščino, ki so jo dolžni svojim starišem, če ne poslušajo njihovih ukazov, opominov in svaril. 2 ) 408. Kaj je Bog obljubil otrokom, ki spoštujejo očeta in mater? Otrokom, ki spoštujejo očeta in mater, je Bog obljubil v tem življenju svoje varstvo in svoj blagoslov, v drugem pa večno zveličanje. 3 * * ) >) „Sin, podpiraj starost svojega očeta in ne žali ga v nje¬ govem življenju; in ako mu pamet peša, mu zanašaj in ne za¬ ničuj ga v svoji moči.“ (Sir. 3, 14. 15.) 2 ) „ Otroci, boditepokorni svojim starišem v Gospodu; zakaj tojeprav.“ (Efež.6,1.) — Zgled: božji deček Jezus. (Luk. 2, 51.) 3 ) ..Spoštuj svojega očeta, da pride nadte njegov blagoslov, in da njegov blagoslov ostane do konca. 11 (Sir. 3,9, 10.) — Zgled Egiptovski Jožef (I. Moz. 41, 40); Tobija (Tob. 8—12.) 99 409. Kaj čaka otroke, ki ne spoštujejo očeta in matere ? Otroke, ki ne spoštujejo očeta in matere, čaka v tem življenju božje prekletstvo, v drugem pa večno pogubljenje. 1 2 ) 410. Komu smo poleg starišev še dolžni spoštovanje, ljubezen in pokorščino? Poleg starišev smo dolžni spoštovanje, ljubezen in pokorščino tudi še predstojnikom. 3 ) ^ 411. Koga pomeni beseda „predstojnik“ ? Beseda „predstojnik“ pomeni rednike in učitelje, mojstre in gospodarje, duhovsko in svetno go¬ sposko. sjc 412. S čim grešč podložniki zoper svoje predstojnike? Podložniki greše zoper svoje predstojnike zlasti: 1. če so jim nepokorni in nezvesti, ali leni v svoji službi; 2. če jih opravljajo ali obrekujejo, in če kalijo mir; 3. če zapeljujejo njihove otroke in družino. ijc 413. Kdo posebno greši zoper duhovsko in svetno go¬ sposko? Zoper duhovsko in svetno gosposko posebno greši: 1. kdor jo predrzno graja in sramoti; 2. kdor se ji ustavlja ali celo napravlja upor. 3 ) >) »Preklet bodi, kdor ne spoštuje svojega očeta in svoje matere." (V. Moz. 27, 16.) — Zgled: Kam (I. Moz. 9, 24. nasl.); Helijeva sinova (I. Kralj. 2—4.); Absalom (II. Kralj 18.) 2 ) „Hlapci, bodite podložni gospodarjem z vsem strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. (I. Petr. 2. 18.) 3) „Vsak človek bodi višji oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod kakor od Boga; katere pa so, so od Boga postavljene.“ (Rimlj. 13,1) 7 * ** 100 414. Kdaj ne smemo ubogati starišev in predstojnikov ? Starišev in predstojnikov ne smemo ubogati, kadar nam ukažejo kaj grešnega. 1 ) 415. Kaj je mladina dolžna starim ljudem? Mladina je dolžna, stare ljudi spoštovati. 2 3 ) 416. Ali obsega četrta božja zapoved samo dolžnosti otrok in podložnikov? četrta zapoved božja ne obsega samo dolžnosti otrok in podložnikov, temveč tudi dolžnosti sta¬ rišev in predstojnikov. 417. Kakšno dolžnost imajo stariši do svojih otrok? Stariši imajo do svojih otrok dolžnost: 1. podučevati jih v pravi veri in jih navajati k vsemu dobremu; 2. varovati jih zapeljevanja in jim dajati dober zgled; 3. svariti jih in, ako treba, kaznovati; 2 ) 4. skrbeti tudi za njihovo časno srečo. 418. Kakšno dolžnost imajo predstojniki do svojih pod¬ ložnikov ? Predstojniki imajo do svojih podložnikov dolž¬ nost, skrbeti zanje podobno, kakor skrbš stariši za svoje otroke. 1) „Boga je treba bolj skisati kakor ljudi 1 ' (Dej. ap. 5. 29.) — Zgled: Makabejski bratje (II. Mak. 7.); mladeniči v ognjeni peči. (Dan. 3.) 2 ) „Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starega človeka." (III. Moz. 19, 32.) 3) „Komur se škoda zdi šibe, sovraži svojega sina; kdor ga pa ljubi, ga vedno strahuje." (Preg. 13, 24.) 101 419. Kakšno dolžnost ima gosposka do svojih pod¬ ložnikov? Gosposka ima do svojih podložnikov dolžnost, braniti jih v pravi veri, ravnati ž njimi, kakor veleva pravo in pravica, in sploh pospeševati njihovo srečo. Pomni! Spoštuj svoje stariše, dušne pastirje, učitelje in vse svoje predstojnike ; ubogaj jih rad in natančno po zgledu bož¬ jega Zveličarja in moli zanje; to ti donese milost in blagoslov božji. „Očetov blagoslov utrjuje otrokom hiše, materina kletev jih pa podira do tal.“ (Sir. 3, 11.) Peta božja zapoved. 420. Kako se glasi peta božja zapoved? Peta božja zapoved se glasi: „Ne ubijaj.“ 421. Kaj prepoveduje peta božja zapoved? Peta božja zapoved prepoveduje, sebi ali bližnjemu škodovati na duši ali na telesu. 422. Kdo škoduje sebi na telesu? Sebi škoduje na telesu, kdor samega sebe umori ali si krajša življenje ali ga brez potrebe po¬ stavlja v nevarnost. 423. Kako greši, kdor umori samega sebe? Kdor umori samega sebe, silno hudo greši: 1. zoper Boga, ki je edini gospodar življenja in smrti; 2. zoper svojo dušo, katero pahne v večno po¬ gubljenje ; 3. zoper druge ljudi, katerim daje slab zgled ter jim napravlja žalost in škodo. XX XX 102 424. Kdo škoduje bližnjemu na telesu ? Bližnjemu škoduje na telesu, kdor ga po krivic! umori ali rani, ali ga žali in trdo ž njim ravna ter mu s tem krajša življenje. 425. Ali je v peti božji zapovedi prepovedan tudi dvoboj? V peti božji zapovedi je prepovedan tudi dvoboj ali dogovorjeni boj med dvema osebama, ker se pri takem dvoboju navadno kdo rani in večkrat celo umori. 426. Kako kaznuje sveta Cerkev samomor in dvoboj? Sveta Cerkev kaznuje samomor in dvoboj s tem, da krivim te pregrehe odreka cerkveni pogreb ; dvoboj še posebej s tem, da izobčuje vse ude¬ ležence iz cerkvenega občestva. sfc 427. Ali se zoper peto božjo zapoved greši samo z dejanjem? Zoper peto božjo zapoved se ne greši samo z dejanjem, temveč tudi s sovraštvom in nevoščlji¬ vostjo, z jezo in sumnivostjo, z zmerjanjem in preklinjevanjem, sploh z vsem, kar more škodo¬ vati nam ali bližnjemu. Enako greši zoper peto božjo zapoved, kdor iz čmernosti ali obupnosti sebi ali drugim smrt želi. 1 ) 428. Kdo škoduje bližnjemu na duši ? Bližnjemu škoduje na duši, kdor ga pohujšuje. ') „Ysak, kdor sovraži svojega brata, je ubijavec.“ (I. Jan. 3, 15.) — „Jaz pa vam povem, da bo vsak, ki se jezi nad svojim bratom, kriv sodbe. 11 (Mat. 5, 22.) 103 429. Kdo pohujšuje bližnjega? Bližnjega pohujšuje, kdor mu pregrešno, bodisi z besedo bodisi z dejanjem, daje povod, da greši, ali kdor ga celo namenoma zapeljuje v greh. 1 ) sjc 430. Kaj zapoveduje peta božja zapoved? Peta božja zapoved zapoveduje: 1. skrbeti za svoje življenje in svojo dušo; 2. živeti z bližnjim v miru in slogi; 3. dajati vsakemu dober zgled; 4. popraviti škodo, storjeno bližnjemu na duši ali na telesu. Pomni I Ne prizadeni bližnjemu nikdar nobene škode, ne na telesu ne na duši. Varuj se tudi, da ne boš rotil ali klel svojega bližnjega. — Greh je tudi, živali brez potrebe mučiti ali brez vzroka ubijati. Šesta božja zapoved. 431. Kako se glasi šesta božja zapoved ? Šesta božja zapoved se glasi: „Ne prešeštuj.“ 432. Kaj prepoveduje šesta božja zapoved? Šesta božja zapoved prepoveduje: 1. vse, kar žali čistost ali sramežljivost; 2. vse, kar napeljuje v nečistost. ') „Kdor pa pohujša katerega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja!” (Mat. 18, 6. 7.) 104 433. Kaj žali čistost? Čistost žalijo: 1. prostovoljne nespodobne misli in želje; 2. nespodobni pogovori, šale in pesmi; 3. nespodobni pogledi in vsa nespodobna dejanja.i) 434. Kaj napeljuje v nečistost? V nečistost napeljujejo: 1. radovedni pogledi; 2 . nespodobne podobe in prebiranje nenravnih knjig in spisov; 3. nespodobnost v obleki; 4. predomače in preprijazno občevanje z osebami drugega spola in slaba tovarišija; 5. nespodobni plesi, pohujšljive igre in predstave po glediščih in drugod; 6. lenoba in nezmernost v jedi in pijači. 435. Kaj naj storimo, kadar dvomimo, je-li kaj zoper šesto božjo zapoved? Kadar dvomimo, je-li kaj zoper šesto božjo za¬ poved, tega ne smemo storiti, temveč moramo prositi stariše ali spovednika, da nas poučč. 4 36. Zakaj se moramo prav posebno varovati grehov zoper čistost? Grehov zoper čistost se moramo prav posebno varovati: * 1. ker so ti grehi, in sicer že same misli, ako so popolnoma prostovoljne, smrtni grehi; i) „Neeistost in vsa nesramnost... se še ne imenuj med vami, kakor se spodobi svetim, ali nesramnost, ali nespametne ali grde besede. 11 (Efež. 5, 3. 4.) 105 2. ker ne skrunijo samo duše, temveč tudi člo¬ vekovo telo, ki je tempelj Svetega Duha; 1 ) 3. ker imajo silno strašne nasledke. Nasledki nečistosti so: 1. mržnja do Boga in božjih reči; 2. oslepljenje razuma in otrplost volje; 3. raznovrstne bolezni, sramota in revščina ; 4. večno pogubljenje. 2 ) 438. Kaj zapoveduje šesta božja zapoved? Šesta božja zapoved zapoveduje: 1. da moramo biti spodobni in sramežljivi v mislih in pogledih, besedah in dejanjih; 2. da moramo rabiti potrebne pripomočke, da si ohranimo čistost.3) 439. Katere pripomočke moramo rabiti, da si ohranimo čistost ? Da si ohranimo čistost moramo: 1. ogibati se nevarnosti in priložnosti, ki vodijo v nečistost; 2. moliti za ohranjenje čistosti in kar največkrat mogoče prejemati svete zakramente; >) „Ako pa kdo oskruni tempelj božji, ga bo Bog končal; zakaj tempelj božji je svet, kar ste vi.“ (I. Kor. 3, 17.) 2 ) „Nečistniki . . . bodo imeli svoj del v gorečem, ognje¬ nem in žveplenem jezeru. 11 (Skriv. raz. 21, 8.) — Zgled: vesoljni potop (I. Moz. 6. nasl.); Sodoma in Gomora (I. Moz. 19.) 3 ) „To je božja volja, vaše posvečenje, da se zdržite ne¬ čistosti. 11 (T. Tes. 4. 3.) Kateri so nasledki nečistosti? 106 3. skušnjavi se koj ustaviti in zaupno klicati Jezusa in Marijo na pomoč; 4. misliti, da Bog vse vidi, in da vsak trenutek lahko umrjemo. Pomni ! Ohrani si sveto čistost kot svoj najlepši kras in varuj se, da ne storiš nikdar nič nespodobnega, bodisi sam, bo¬ disi z drugimi. Čistost te naredi podobnega angelom in je Bogu posebno ljuba. „0, kako lep je čist rod!“ (Modr. 4, 1.) — Kako lepi so pred Bogom prečista Devica Marija, deviški ženin sveti Jožef, in angelski mladenič sveti Alojzij! Sedma božja zapoved. 440. Kako se glasi sedma božja zapoved? Sedma božja zapoved se glasi: „Ne kradi.“ 441. Kaj prepoveduje sedma božja zapoved? Sedma božja zapoved prepoveduje, bližnjemu po krivici škodovati na njegovi lastnini. 442. S čim se bližnjemu po krivici škoduje na njeoovi lastnini ? Bližnjemu se po krivici škoduje na njegovi lastnini: 1. s tatvino in ropom; 2. z odrtijo in goljufijo; 3. s krivičnim pridržavanjem tujega blaga; 4. s prostovoljnim in krivičnim poškodovanjem tuje lastnine. >Jc 443. Kdo greši s tatvino? S tatvino greši, kdor skrivaj in po krivici vzame tuje blago. 107 ifc 444. Kdo greši z ropom ? Z ropom greši, kdor s silo in po krivici vzame tuje blago. ^ 445. Kdo greši z odrti jo ? Z odrtijo greši: 1. kdor pri posojilih zahteva krivične obresti: 2. kdor nepošteno in z umetnimi pripomočki podražuje živila ali blago nad njihovo pravo vrednost; 3. kdor zlorablja stisko bližnjega sebi v krivično korist ali dobiček. ^ 446. Kdo greši z goljufijo? Z goljufijo greši, kdor s prevaro ali zvijačo ško¬ duje bližnjemu na njegovi lastnini, na primer: 1. kdor ga prevari s ponarejenim denarjem, s krivo mero in vago; 2. kdor ponareja blago in živila ali zamolčuje bistvene napake kakega blaga; 3. kdor zahteva večje plačilo, kakor zasluži storjeno delo; 4. kdor si pridobi tuje blago s tem, da ponaredi listine, da pred sodiščem izpove neresnico ali da podkupi priče. 1 ) !) „Ne dajte nič krivičnega v sodbi, pri vatlu in tehtnici in meri.“ (III. Moz. 19, 35.) 108 447. Kaj je treba pomniti o malih tatvinah in goljufijah 7 O malih tatvinah in goljufijah je treba pomniti, da se tudi ž njimi lahko smrtno greši, in sicer: 1. takoj, kakor hitro kdo začne po malem krasti ah goljufati z namenom, da bi si polagoma prisvojil znatno vsoto; 2. tedaj, kadar si je kdo z malimi tatvinami ali goljufijami pridobil znatno vsoto, čeprav v začetku ni imel tega namena. ^ 448. Kdo greši s krivičnim pridržavanjem tujega blaga? S krivičnim pridržavanjem tujega blaga greši na primer: 1. kdor ne vrne najdenih, posojenih ah v hrambo mu izročenih reči; 2. kdor ne plača o pravem času, kar je plačati dolžand) 449. Kdo greši s prostovoljnim in krivičnim poškodo¬ vanjem tuje lastnine? S prostovoljnim in krivičnim poškodovanjem tuje lastnine greši na primer: 1. kdor zanemarja ah slabo opravlja delo, ka¬ tero je dolžan storiti; 2. kdor bližnjemu z obrekovanjem odganja ku- povavce ah mu sicer škoduje na njegovem prislužku; 3. kdor namenoma s požiganjem uniči tujo last¬ nino ali jo drugače zlobno poškoduje. P „Naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri tebi do jutra.“ (lil. Moz. 19, 13.) XX 109 450. Kdo postane sokriv grehov proti tuji lastnini? Grehov proti tuji lastnini postane sokriv: 1. kdor ukazuje, svetuje ali pomaga škodovati bližnjemu na njegovi lastnini; 2 . kdor sprejema, kupuje ali prikriva krivično blago; 3. kdor h grehom proti tuji lastnini molči ali jih ne zabrani, dasi bi jih mogel in moral naznaniti ali zabraniti. 451. Kaj zapoveduje sedma božja zapoved? Sedma božja zapoved zapoveduje: 1. pustiti, dati in storiti vsakemu, kar mu gre; 2. kar najhitreje vrniti krivično blago in, ko¬ likor se da, popraviti storjeno škodo. Ce se to ne more zgoditi naenkrat; mora se storiti polagoma; ali če ni mogoče, najti lastnika ali njegovih dedičev, mora se krivično blago obrniti v dobre namene. 1 ) ^ 452. Kdo je dolžan, povrniti krivično blago in popraviti ^ — storjeno škodo? Povrniti krivično blago in popraviti storjeno škodo so dolžni krivični poškodovavci, in sicer po tej vrsti: 1. tisti, ki ima ali je porabil krivično blago ali to, kar je dobil zanje; 2. tisti, ki je naročil napraviti škodo; 3. tisti, ki je dejanski prizadel škodo; >) „Boljše je malo po pravici, kakor obilni prihodki po krivici. 11 (Preg. 16. 8.) 110 4. vsi tisti, ki so drugače sodelovali pri poško¬ dovanju bližnjega ali niso zabranili ali nazna¬ nili škode, kakor so bili dolžni; in sicer je vsak dolžan, vse povrniti, če tega ni storil nobeden izmed tistih, ki so bili pred njim to storiti dolžni. Pomni I Ne izmakni nikdar ničesar, bodisi še kaj tako majhnega, tudi ne svojim starišem. Z malim se pričenja, z ve¬ likim se nehava. Varuj se tudi sladkosnednosti in igranja za denar. Osma božja zapoved. 453. Kako se glasi osma božja zapoved? Osma božja zapoved se glasi: „Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.“ 454. Kaj prepoveduje osma božja zapoved? Osma božja zapoved prepoveduje: 1. krivo pričati; 2. lagati in hliniti se; 3. grešiti zoper bližnjega čast in dobro ime. ^ 455. Kdo krivo priča? Krivo priča, kdor pred sodnijsko ali drugo go¬ sposko vedoma izjavi kot resnico, kar ni res. 1 ) 456. Kdo laže? Laže, kdor vedoma drugače govori, kakor misli. 2 ) 1) Zgled: krive priče zoper Jezusa. (Mat. 26, 59—61.1 2 ) „Grd madež je laž na človeku.“ (Sir. 20, 26. — Hu- dpbni duh je „lažnik in oče laži.“ (Jan. 8, 44.) — Zgled: Ananija in Satira. (Gej. ap. 5, 1—11.) 111 457. Kdo se hlini? Hlini se, kdor se dela boljšega in pobožnejšega, kakor je v resnici. 458. S čim se greši zoper bližnjega čast in dobro ime ? Zoper bližnjega čast in dobro ime se greši: 1. s krivim natolcevanjem in predrzno sodbo; 2. z obrekovanjem, opravljanjem in podpiho¬ vanjem; 3. z zasramovanjem. ^ 459. Kdo greši s krivim natolcevanjem? S krivim natolcevanjem greši, kdor brez zadost¬ nega vzroka sumi o bližnjem kaj hudega. 1 ) 460. Kdo greši s predrzno sodbo? S predrzno sodbo greši, kdor bližnjemu kaj hu¬ dega brez zadostnega vzroka prisoja kot gotovo in resnično. 2 ) 461. Kdo greši z obrekovanjem? Z obrekovanjem greši, kdor pripoveduje o bliž¬ njem kake izmišljene napake ali povečuje nje¬ gove resnične napake. ^ 462. Kdo greši z opravljanjem ? Z opravljanjem greši, kdor brez zadostnega vzroka razodeva resnične napake bližnjega. 1) „Nobeden vas naj ne misli hudega v svojem srcu zoper svojega prijatelja.* 1 (Cah. 8, 17.) 2) „Ne sodite, in ne boste sojeni." (Luk. 6, 37.) 112 ^ 463. Kdaj smemo razodeti napake bližnjega? Napake bližnj ega smemo in celo moramo raz¬ odeti, kadar je to potrebno, da se grešnik po¬ boljša, ali da se zabrani kako še večje hudo. 464. Kaj naj storimo, ako moramo nehotč poslušati obrekovanje ali opravljanje? Ako moramo nehotč poslušati obrekovanje ali opravljanje, ne smemo takih govorov radi po¬ slušati, temveč moramo kazati svojo nevoljo in jih zabranjevati, kolikor mogoče. 465. Kdo greši s podpihovanjem? S podpihovanjem greši, kdor brez zadostnega vzroka komu pove, kaj so drugi o njem slabega govorili, ter tako napravlja razpor in sovraštvo. 1 ) 466. Kdo greši z zasramovanjem? Z zasramovanjem greši, kdor bližnjemu ali sam ali po drugih v obraz pove kaj poniževalnega ali mu stori kaj takega. 467. Kaj je dolžan storiti, kdor je bližnjemu škodovat na njegovi časti in na njegovem dobrem imenu? Kdor je bližnjemu škodoval na njegovi časti in na njegovem dobrem imenu, je dolžan: 1. preklicati obrekovanje in zasramovanega pro¬ siti odpuščenja; 2. v vseh slučajih po svoji moči popraviti škodo, ki mu jo je storil na njegovi časti, na nje¬ govem dobrem imenu in s tem morda tudi na drugem imetju. *) „Preklet bodi podpihovavec in dvojezičnik; zakaj med mnogimi, ki v miru živč, napravi zmešnjave." (Sir. 28, 15.) 113 ^468. Kaj zapoveduje osma božja zapoved? Osma božja zapoved zapoveduje: 1. povsod in vselej resnico govoriti in odkrito¬ srčen biti; 2. varovati, spoštovati in braniti, kolikor mogoče, bližnjega čast in dobro ime. Pomni ! Studi vsakršno laž, ker izvira od hudobnega duha in te dela njemu podobnega. Nikdar ne govori trdosrčno o svojem bližnjem; česar nočeš, da bi se storilo tebi, tega tudi ti ne stori drugim. (Tob. 4,16.) — Nikdar radovoljno ne poslušaj oprav¬ ljanja ali obrekovanja. Ohrani si v srcu besede svetega pisma: „Veliko govoriti ni brez greha. 11 (Preg. 10,19.), in: „Jezik je sicer majhen ud, in vendar napravi velike reči.“ (Jak 3, 5.) Zadnji dve božji zapovedi. 469. Kako se glasi deveta božja zapoved? Deveta božja zapoved se glasi: „Ne želi svojega bližnjega žene.“ 470. Kaj prepoveduje deveta božja zapoved? Deveta božja zapoved prepoveduje vse prosto¬ voljne nečiste misli in želje. 471. Kaj zapoveduje deveta božja zapoved? Deveta božja zapoved zapoveduje, ohraniti si čisto srce in varovati se vseh nečistih misli in želja. 1 ) 472. Kako se glasi deseta božja zapoved? Deseta božja zapoved se glasi: „Ne želi svojega bližnjega blaga.“ ‘) „Blagor tistim, ki so čistega srca, ker bodo Boga gle¬ dali. 1 ' (Mat. 5,8.) Vel. Katekizem 8 . 114 473. Kaj prepoveduje deseta božja zapoved? Deseta božja zapoved prepoveduje, grešno po¬ želeti, kar je bližnjega last. 1 ) 474. Kaj zapoveduje deseta božja zapoved? Deseta božja zapoved zapoveduje, privoščiti vsa¬ kemu svoje in zadovoljiti se s svojim. 475. Kaj nas učita zadnji dve božji zapovedi? Zadnji dve božji zapovedi nas učita, da je Bog gospodar tudi naših src, in da se moramo torej ravnati po njegovi najsvetejši volji ne samo v delih, ampak tudi v svojih mislih in željah. 476. Kaj je Bog obljubil tistim, ki izpolnjujejo njegove zapovedi ? Tistim, ki izpolnjujejo njegove zapovedi, je Bog obljubil mnogovrstnega blagoslova in večno živ¬ ljenje^) Pomnil Ohrani svoje srce čisto in bojuj se zoper slabe misli in želje; one zapeljujejo polagoma tudi v slaba dejanja. Kroti tudi poželenje po posvetnem blagu; „zakaj kateri ho¬ čejo obogateti, padejo v skušnjavo in v zadrgo hudobnega duha." (I. Tim. 6,9.) ■) „Korenina vsega hudega je lakomnost.' 1 (I. Tim. 6,10.) 2) „Jaz sem Gospod, tvoj Bog..., ki izkazujem milost do tisočernega rodu tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi." (II. Moz. 20,5. 6.) — „če hočeš iti v življenje, izpol¬ njuj zapovedi." (Mat. 19,17.) 115 3. Oddelek. Pet cerkvenih zapovedi. 477. Kako se glasi pet cerkvenih zapovedi? Pet cerkvenih zapovedi se glasi: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni. 4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spo¬ vedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonoč¬ nem času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. 478. Zakaj smo dolžni, izpolnjevati cerkvene zapovedi? Cerkvene zapovedi smo dolžni izpolnjevati, ker je Jezus Kristus naravnost in pod smrtnim grehom zapovedal, poslušati Cerkev, ko je rekel: „Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ne¬ vernik in očitni grešnik. 11 (Mat. 18, 17.) Prva cerkvena zapoved. 479. Kako se glasi prva cerkvena zapoved? Prva cerkvena zapoved se glasi: „Posvečuj za¬ povedane praznike." 480. Kaj zapoveduje prva cerkvena zapoved? Prva cerkvena zapoved zapoveduje, praznike, katere je postavila sveta Cerkev, tako prazno¬ vati in posvečevati, kakor nedelje. 8 * 116 rt**? ■ 'v /2J? JO. & V'' ^ 481. Kolikeri so prazniki, katere je postavila sveta Cerkev? Prazniki, katere je postavila sveta Cerkev, so prazniki Gospodovi, prazniki Matere božje in prazniki svetnikov. ^ 482. Kateri so zapovedani prazniki Gospodovi? Zapovedani prazniki Gospodovi so: 1. božič, praznik obrezovanja (novo leto) in praznik razglašenja Gospodovega (sv. trije kralji); 2. velika noč in Kristusov vnebohod; 3. binkošti, praznik svete Trojice in praznik svetega Rešnjega Telesa. s}c 483. Kateri so zapovedani prazniki Matere božje? Zapovedani prazniki Matere božje so: Marijino spočetje, svečnica, Marijino oznanjenje, Marijino vnebovzetje (veliki šmaren ali velika gospoj- nica) in Marijino rojstvo (mali šmaren ali mala gospojnica). »Je 484. Kateri so zapovedani prazniki svetnikov? Zapovedani prazniki svetnikov so: praznik sve¬ tega Štefana, praznik svetih apostolov Petra in Pavla, praznik vseh svetnikov in prazniki de¬ želnih patronov. 485. Zakaj je sveta Cerkev postavila praznike? Sveta Cerkev je postavila praznike: 1. da bi se hvaležno spominjali skrivnosti naše svete vere in jih pobožno častili; 2. da bi Boga hvalili v njegovih svetnikih; 3. da bi se priporočali priprošnji svetnikov in posnemali njihove čednosti. 117 Druga cerkvena zapoved. 486. Kako se glasi druga cerkvena zapoved? Druga cerkvena zapoved se glasi: „Bodi ob ne¬ deljah in zapovedanih praznikih s spodobno po¬ božnostjo pri sveti maši.“ 487. Kaj zapoveduje druga cerkvena zapoved? Druga cerkvena zapoved zapoveduje, vsako ne¬ deljo in vsak zapovedan praznik pobožno biti pri sveti maši. 488. Kdaj smo pobožno pri sveti maši? Pobožno smo pri sveti maši: 1. kadar smo zato pri sveti maši, da Boga mo¬ limo in častimo; 2. kadar se vsega ogibljemo, kar zadržuje ali moti notranjo pobožnost; 3. kadar med sveto mašo, zlasti pri njenih glavnih delih, pazimo na to, kar se godi na altarju. 439. Kdo je dolžan, biti ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri sveti maši? Ob nedeljah in zapovedanih praznikih biti pri sveti maši, so pod smrtnim grehom dolžni vsi verniki, ki so že pri pameti, in katerih ne za¬ držuje noben upravičen vzrok. 490. Kdo greši zoper drugo cerkveno zapoved? Zoper drugo cerkveno zapoved greši: 1. kdor po lastni krivdi opusti sveto mašo ali je zamudi precejšen del; 2. kdor je med sveto mašo prostovoljno raz¬ tresen ali se nespoštljivo obnaša. •K* 118 sf: 491. Ali nam bodi dovolj, da smo ob nedeljah in praz¬ nikih samo pri sveti maši? Ne bodi nam dovolj, da smo ob nedeljah in praz¬ nikih samo pri sveti maši; temveč bodimo tudi pri pridigi in pri popoldanski službi božji, pre¬ jemajmo svete zakramente, prebirajmo svete knjige in opravljajmo druga dobra dela. 492. Zakaj je treba biti pri pridigi? Pri pridigi je treba biti: 1. ker se v pridigi oznanjuje in razlaga beseda božja; 2. ker je znamenje otroške ljubezni do Boga, če kdo pridno in pobožno posluša besedo božjo ;i) 3. ker nas je treba pogostoma opominjati in spodbujati k dobremu in odvračati od hu¬ dega. * 2 ) Tretja cerkvena zapoved. 493. Kako se glasi tretja cerkvena zapoved ? Tretja cerkvena zapoved se glasi: „Posti se za¬ povedane postne dni.“ 494. Kaj zapoveduje tretja cerkvena zapoved? Tretja cerkvena zapoved zapoveduje, postiti se določene dni tako, kakor zaukazuje Cerkev. 495. Koiiker je post, ki ga zaukazuje Cerkev? Post, ki ga zaukazuje Cerkev, je dvojen: 1. post, pri katerem se zdržimo mesnih jedi; 1) „Kdor je iz Boga, posluša božje besede." (Jan. 8,47.) 2 ) „Blagor tistim, kateri božjo besedo poslušajo in jo ohranijo." (Luk. 11, 28.) 119 2. post, pri katerem se zdržimo mesnih jedi ter si obenem pri jedi pritrgamo tako, da se samo enkrat na dan najemo do sitega, in sicer ne pred poldnem. Vendar je pa dovoljeno, zvečer kaj malega zaužiti,kako malenkost tudi zjutraj. 496. Katere dni smo dolžni, zdržati se mesnih jedi? Zdržati se mesnih jedi, smo dolžni vsak petek’) in, koder je še zapovedano, tudi vsako soboto. 497. Katere dni smo dolžni, zdržati se mesnih jedi ter si cbenem pritrgati? Zdržati se mesnih jedi ter si obenem pritrgati, smo dolžni: 1. vse dni štiridesetdanskega posta, to je od pepelnične srede do velike noči; ob nedeljah pa je dovoljeno, najesti se večkrat do sitega; 2. ob sredah, petkih in sobotah štirih kvaternih tednov; 3. ob dnevih pred nekaterimi velikimi prazniki. * 2 ) Namestu nekaterih postnih dni pred velikimi " prazniki so pa pri nas določene srede in petki v adventu. 498. Kdo je dolžan, zapovedane postne dni zdržati .se mesnih jedi? Zapovedane postne dni zdržati se mesnih jedi, je dolžan vsak vernik, ki je že pri pameti in ga ne izgovarja kak upravičen vzrok, na primer: bolezen, revščina ali kaj takega. ') Samo če pride božič na petek, dovoljene so ta petek mesne jedi. 2 ) Taki dnevi so med drugimi: pred božičem, binkoštmi, svetim Petrom in Pavlom, Marijinim vnebovzetjem, vsemi svet¬ niki, brezmadežnim spočetjem Marijinim. 120 499. Kdo je dolžan, zapovedane postne dni zdržati se mesnih jedi ter si obenem pritrgati? Zapovedane postne dni zdržati se mesnih jedi ter si obenem pritrgati, je dolžan vsak vernik, ki je dovršil 21. leto in ga ne izgovarja kak upravičen vzrok. Kdor mora težko delati ali je v visoki starosti, vsled tega sicer ni dolžan pri¬ trgati si, vendar pa ga to oboje samo zase še ne opravičuje, da bi smel uživati mesne jedi. ^ 500. Kako olajšuje Cerkev postno zapoved? Cerkev olajšuje postno zapoved z večjimi ali manjšimi spregledi, katere podeljujejo škofje, pooblaščeni od svetega očeta, iz upravičenih vzrokov ali celim škofijam ali posameznim ver¬ nikom. 501. Zakaj je treba vestno izpolnjevati postno zapoved? Postno zapoved je treba vestno izpolnjevati: 1. da kažemo svojo pokorščino do svete Cerkve; 2. da posnemamo zgled Jezusa Kristusa in svet¬ nikov; 3. da delamo pokoro za svoje grehe; 4. da laže krotimo svoje hudo poželenje. Četrta, cerkvena zapoved. 502. Kako se glasi četrta cerkvena zapoved? Četrta cerkvena zapoved se glasi: „Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto Rešnje Telo.“ 121 503. Kaj zapoveduje četrta cerkvena zapoved Četrta cerkvena zapoved zapoveduje: 1. vsaj enkrat v letu veljavno spovedati se svojih grehov mašniku, ki je postavljen, to je po¬ oblaščen za spovedovanje; 2. o velikonočnem času vredno prejeti sveto ob¬ hajilo. Tistega, ki to trdovratno opušča, more sveta Cerkev izobčiti in mu za kazen odreči cerkveni pokop. 1 2 ) ifc 504. Zakaj pravi četrta cerkvena zapoved: „spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu"? Četrta cerkvena zapoved pravi, „spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu“, ker sveta Cerkev silno želi, da bi verniki večkrat, in ne samo enkrat na leto opravili spoved in prejeli sveto obhajilo. Peta cerkvena zapoved. 505. Kako se glasi peta cerkvena zapoved? Peta cerkvena zapoved se glasi: „Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.“ 506. Kaj prepoveduje peta cerkvena zapoved? Peta cerkvena zapoved prepoveduje, obhajati slovesno ženitovanje v prepovedanem času, to je od prve adventne nedelje do dneva po svetih treh kraljih in od pepelnične srede do vštete prve nedelje po veliki noči.2) 1) Velikonočni čas, v katerem moramo prejeti sveto ob¬ hajilo, določujejo škofje. 2) Skoraj v vseh škofijah so v prepovedanem času zabra- njene tudi navadne poroke. 122 507. Zakaj se v prepovedanem času ne sme obhajati slovesno ženitovanje? V prepovedanem času se ne sme obhajati slo¬ vesno ženitovanje, ker je navadno združeno s hrupnim razveseljevanjem, ki nasprotuje temu svetemu in resnemu času. Pomnil Ne zanemarjaj nikdar cerkvenih zapovedi; vežejo te kakor božje zapovedi pod smrtnim grehom. Če jih drugi pre¬ stopajo, te to še nikakor ne odvezuje od cerkvenih zapovedi in te pred Bogom ne opravičuje, če jih prestopiš. „Če se kdo odvrne od Cerkve, se sam izključi iz števila njenih otrok. Držite se vsi enovoljno Boga kot očeta, in svete Cerkve kot matere. 11 (Sv. Avguštin.) Četrto poglavje. 0 milosti in zakramentih. 1. Oddelek. O milosti . 508. Kaj je milost? Milost je notranji, nadnaraven dar, ki ga nam Bog podari zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa, da se moremo zveličati. >jc 509. Zakaj se milost imenuje „dar“ ? Milost se imenuje „dar“, ker je ne moremo za¬ služiti, ampak nam jo Bog samo podari zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa. 510. Zakaj se imenuje milost „notranji“ dar? Milost se imenuje „notranji“ dar, ker jo Bog podari naravnost duši in je torej milost nekaj notranjega. 124 ?fc 511. Zakaj se milost imenuje »nadnaraven" dar? Milost se imenuje „nadnaraven“ dar, ker je človek nima že po svoji naravi in je tudi ne more doseči, in ker sploh do nje nima nikake pravice, ampak mu jo Bog prostovoljno pridaj e nad vso naravo. 512. Čemu podeljuje Bog človeku nadnaravno milost? Bog podeljuje človeku nadnaravno milost, da ga povzdigne k nadnaravni časti otroka božjega in ga naredi sposobnega, zaslužiti si nebesa. 513. Kolikera je nadnaravna milost? Nadnaravna milost je dvojna: 1. dejanska, 2. posvečujoča. 514. Kaj je dejanska milost? Dejanska milost je nadnaravna, duši samo za¬ časno podeljena milost, ki nam pomaga oprav¬ ljati dobra, to je taka dela ali dejanja, ki slu¬ žijo za večno zveličanje. 515. Kako nam dejanska milost pomaga opravljati dobra dela ? Dejanska milost nam pomaga opravljati dobra dela tako: 1. razsvetljuje nam um in nagiblje in krepi nam voljo, da dobra dela pričenjamo, nadaljujemo in dovršujemo; 2. podeljuje tem delom nadnaravno vrednost. 1 ) i) Ne premoremo „iz sebe kaj (dobrega tudi le) misliti kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga.“ (II. Kor. 3, 5.) — „Bog je, ki dela v vas hoteti in dopolniti po (svoji) dobri volji." (Piliplj. 2,13.) 125 516. Ali je dejanska milost človeku potrebna? Dejanska milost je človeku potrebna, in sicer za vsako dobro delo: potrebna grešniku, da se spreobrne k Bogu; potrebna pravičniku, da ostane stanoviten v posvečujoči milosti, in da izvršuje zaslužna dela. 1 ) 517. Ali Bog vsakemu človeku podeljuje dejansko milost? Bog vsakemu človeku podeljuje dejansko milost, katero potrebuje, da se more zveličati; zakaj Bog „hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice.“ (I. Tim. 2, 4.) 518. Ali deluje le sama milost, da se zveličamo? Ne deluje le sama milost, da se zveličamo, ker nas ne sili, ampak samo podpira; zato se ji ne smemo ustavljati, temveč jo moramo radovoljno sprejemati in ž njo zvesto sodelovati. 2 ) 519. Kaj je posvečujoča milost? Posvečujoča milost je nadnaravna, duši trajno podeljena milost, ki nas prerodi v novo, nad¬ naravno življenje. 520. Kako nas prerodi posvečujoča milost v novo, nad¬ naravno življenje? Posvečujoča milost nas prerodi v novo, nadna¬ ravno življenje s tem, da nas opraviči, to je: 1. da nas očisti vseh smrtnih grehov ter nas stori svete in Bogu dopadljive; >) „Brez mene ne morete ničesar storiti." (Jan. 15, 5.) — Primera: vinska trta in mladike. (Jan. 15.) 2 ) „Opominjamo vas, da ne prejemajte nepridoma božje milosti." (II. Kor. 6,1.) — „Glej, stojim pri vratih in trkam." (Skiiv. raz. 3, 20) — Primera: o talentih. (Mat. 25,15. nasl.) 126 2. da nas povzdigne iz stanu sužnosti k nadna¬ ravni časti otrok božjih in dedičev nebes; 3. da nas stori sposobne za dela, ki so zaslužna za nebesa. 521. Koliko časa ostane posvečujoča milost v duši? Posvečujoča milost ostane v duši, dokler človek smrtno ne greši. 522. Kje se nam podeljuje in pomnožuje posvečujoča milost? Posvečujoča milost se nam podeljuje in pomno¬ žuje zlasti v svetih zakramentih. Pomni I Vsak dan prosi Boga za dejansko milost in zvesto sodeluj z njo. Ohrani si posvečujočo milost; če jo imaš, si bogat in srečen; če je nimaš, si ubog in nesrečen. Ne boj se torej ničesar na svetu tako, kakor izgubiti posvečujočo milost, ona je svatovsko oblačilo, brez katerega nihče ne pride k nebeški ženitnim. (Mat. 22.) 2. Oddelek. O zakramentih sploh. 523. Kaj je zakrament? Zakrament je vidno in podelilno znamenje ne¬ vidne milosti, postavljeno od Jezusa Kristusa v naše posvečenje. 127 524. Koliko reči je potrebnih pri vsakem zakramentu? Pri vsakem zakramentu so potrebne tri reči: 1. vidno in podelilno znamenje; 2. nevidna ali notranja milost; 3. postavitev po Jezusu Kristusu. 525. Zakaj se imenuje zakrament „vidno“ znamenje? Zakrament se imenuje „vidno“ znamenje, ker notranjo milost tudi po zunanje kaže. 526. Zakaj se imenuje zakrament „podelilno“ znamenje? Zakrament se imenuje „podelilno“ znamenje, ker ne kaže samo notranje milosti, ampak jo tudi podeli. 527. Odkod imajo zakramenti moč, da podeljujejo milost? Zakramenti imajo moč, da podeljujejo milost, od Jezusa Kristusa, ki jih je postavil. 528. Kako nas zakramenti posvečujejo? Zakramenti nas posvečujejo: 1. s tem, da nam ali podeljujejo ali pomnožujejo posvečujočo milost; 2. s tem, da nam vsak zakrament podeljuje še posebne milosti. 529. Koliko zakramentov je postavil Jezus Kristus? Jezus Kristus je postavil sedem svetih zakra¬ mentov. 128 530. Kakd se glasi sedem svetih zakramentov? Sedem svetih zakramentov se glasi: 1. sveti krst, 2. sveta birma, 3. sveto Rešnje Telo, 4. sveta pokora, 5. sveto poslednje olje, 6. sveto mašniško posvečenje, 7. sveti zakon. 531. Kako navadno razločujemo svete zakramente? Svete zakramente navadno razločujemo: 1. v zakramente mrtvih inv zakramente živih; 2. v zakramente, ki se morejo prejeti samo en¬ krat, in v zakramente, ki se morejo prejeti večkrat v življenju. 532. Katera zakramenta imenujemo zakramenta mrtvih? Zakramenta mrtvih imenujemo sveti krst in sveto pokoro. 533. Zakaj imenujemo sveti krst in sveto pokoro za¬ kramenta mrtvih? Sveti krst in sveto pokoro imenujemo zakra¬ menta mrtvih, ker imata moč, vzbujati na duši mrtve, to je grešnike, v nadnaravno življenje milosti božje. 534. Katere zakramente imenujemo zakramente živih? Zakramente živih imenujemo sveto birmo, sveto Rešnje Telo, sveto poslednje olje, sveto mašniško posvečenje in sveti zakon. ** 129 535. Zakaj imenujemo zakramente razen svetega krsta in svete pokore zakramente živih? Zakramente razen svetega krsta in svete pokore imenujemo zakramente živih, ker morajo tisti, ki jih prejmejo, biti na duši živi, to je, imeti morajo posvečujočo milost božjo. 536. Kateri zakramenti se morejo prejeti samo enkrat v življenju? Samo enkrat v življenju se morejo prejeti sveti krst, sveta birma in sveto mašniško posvečenje. 537. Zakaj se morejo sveti krst, sveta birma in sveto mašniško posvečenje prejeti samo enkrat v življenju? Sveti krst, sveta birma in sveto mašniško posve¬ čenje se morejo prejeti samo enkrat v življenju, ker vtisnejo duši neizbrisno znamenje. 538. Kaj je neizbrisno znamenje, katero vtisnejo duši nekateri zakramenti ? Neizbrisno znamenje, katero vtisnejo duši neka¬ teri zakramenti, je dušno znamenje, ki daje duši posebno stanovsko posvečenje in čast, in ki ji ostane vtisnjeno vekomaj v večje poveličanje « ali v večno sramoto. 539. Ali nam zakramenti vsakikrat podeld milost? Zakramenti nam vsakikrat podelč milost, kadar jim sami ne delamo ovire. Vel. Katekizem. 9 130 540. Kako moramo prejeti zakramente, da nam podeld milost? Da nam zakramenti podeli milost, moramo jih vredno, to se pravi, zadosti pripravljeni prejeti. 541. Kako greši, kdor prejme kak zakrament vedoma po nevrednem. Kdor prejme kak zakrament vedoma po ne¬ vrednem greši jako hudo ; on stori božji rop. Pomni! Zahvali Boga, daje postavil svete zakramente, ki so najbolj vzvišena in najgotovejša sredstva božje milosti. Varuj se, da jih ne boš oskrunjal z nevrednim prejemanjem, ali da besede „zakrament“ ne boš zlorabljal za kletev. 3. Oddelek. O zakramentih posebej. 1. Zakrament sv. krsta. 542. Kaj je sveti krst? Sveti krst je prvi in najpotrebnejši zakrament, ki človeka z vodo in božjo besedo očisti izvir¬ nega greha in vseh pred krstom storjenih gre¬ hov ter ga v Jezusu Kristusu prerodi in posveti za večno življenje. 543. Zakaj se sveti krst imenuje „prvi“ zakrament? Sveti krst se imenuje „prvi“ zakrament, ker mora človek biti prej krščen, preden more pre¬ jeti kak drug zakrament. 131 544. Zakaj se sveti krst imenuje »najpotrebnejši" za¬ krament? Sveti krst se imenuje »najpotrebnejši 11 zakra¬ ment, ker se brez krsta nihče, celo otrok ne more zveličati. 1 ) 545. S katerimi besedami je Jezus Kristus zaukazal sveti krst? Jezus Kristus je zaukazal sveti krst z besedami, katere je govoril apostolom, rekoč: »Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Dulia.“ (Mat. 28, 19.) 546. Katere milosti nam podeli sveti krst? Sveti krst nam podeli te-le milosti: 1. izbriše nam izvirni greh in vse pred svetim krstom storjene grehe, ter nas oprosti vseh časnih in večnih kazni; 2. podeli nam posvečujočo milost, po kateri se dušno prerodimo ter postanemo otroci božji in dediči nebes ; 2 ) 3. naredi nas ude katoliške Cerkve ; 4. vtisne nam neizbrisno znamenje kristijana. 547. Kdo more veljavno krstiti ? Vsak človek more veljavno krstiti; kadar pa ni sile, smejo krščevati samo škofje in župniki in ž njihovim dovoljenjem tudi drugi mašniki in dijakoni. 1) „Ako kdo ni prerojen iz vode in Svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo." (Jan. 3, 5.) 2 ) »Oprani ste ...» posvečeni ste . .. ., opravičeni ste v imenu Gospoda našega, Jezusa Kristusa, in v Duhu našega Boga." (I. Kor. 6, 11.) 9 * 132 ;jc 548. Kaj mora storiti, kdor krščuje? Kdor krščuje, mora: 1. imeti namen, da hoče res krstiti, to se pravi, storiti isto, kar dela sveta Cerkev ; 2. s pravo vodo obliti človeka, katerega krščuje; i) 3. med oblivanjem izreči besede : „Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.“ 549. Kaj mora storiti odrasli človek, ki hoče biti krščen? Odrasli človek, ki hoče biti krščen, mora : 1. biti zadosti poučen v sveti veri; 2. resnično obžalovati vse grehe, katere je pred svetim krstom storil; 3. izpovedati sveto vero in storiti krstno obljubo. 550. Kaj obljubimo pri svetem krstu? Pri svetem krstu obljubimo: 1. da se hočemo odpovedati hudobnemu duhu, njegovemu napuhu in vsemu njegovemu dejanju; 2. da hočemo trdno in stanovitno verovati, kar uči sveta katoliška Cerkev; 3. da hočemo po tej veri živeti do smrti. 551. Kdo namesto otročičev izpovč sveto vero in stori krstno obljubo? Namesto otročičev izpovedb sveto vero in storč krstno obljubo njihovi botri. ') l*ri svetem krstu se rabi, ako je pri rokah, posvečena voda, katera se slovesno posvečuje veliko in binkoštno soboto. •$£•}£ 133 552. Ali smo dolžni izpolnjevati obljubo krstnih botrov ? Obljubo krstnih botrov smo dolžni izpolnjevati, ker so krstni botri obljubili samo to, kar je za zveličanje potrebno, in kar bi bili morali oblju¬ biti tudi mi sami, če bi bili mogli. 553. Kaj naj storimo, da se ne izneverimo krstni obljubi? Da se ne izneverimo krstni obljubi, jo moramo večkrat ponavljati, zlasti na krstni in godovni dan, na dan svete birme, svete spovedi in sve¬ tega obhajila. 554. Kakšno dolžnost imajo krstni botri? Krstni botri imajo dolžnost, skrbeti za'krščan¬ sko izrejo svojih krščencev, zlasti če tem stariši pomrjd ali zanemarjajo svojo dolžnost. Zato morajo krstni botri sami biti dobri katoličani in v primernih letih. 555. Kaj je o krstnih botrih posebno pomniti ? O krstnih botrih je posebno pomniti, da posta¬ nejo krščencu nekako duhovni stariši, in da zato ne morejo ne z njim 4*6.»«njegovimi stariši skle¬ niti zakona. 556. S čim se more nadomestiti zakrament svetega krsta, če ga ni mogoče prejeti? Če zakramenta svetega krsta ni mogoče prejeti, more se nadomestiti s krstom želja in s krstom krvi. 134 557. Kaj je krst želja? Krst želja je resnična želja in resna volja, pre¬ jeti sveti krst ali, če se o krstu ničesar ne ve, storiti vse, kar je Bog zaukazal, da se doseže zveličanje. S to željo in s to voljo pa mora biti združen popolni kes ali popolna ljubezen do Boga. 558. Kaj je krst krvi ? Krst krvi je mučeniška smrt, katero pretrpi ne- krščen človek zavoljo Kristusa. Pomni ! Pri krstu si prejel tudi ime svetnika, da bi ti bil varili in vzornik; dali so ti belo obleko v znamenje pre¬ jete nedolžnosti, in gorečo svečo v znamenje vere in dobrih del. Posnemaj svojega svetega patrona, ohrani si nedolžnost in kaži svojo vero s krščanskim življenjem. * 2. Zakrament sv. birme. 559. Kaj je sveta birma? Sveta birma je zakrament, v katerem krščeni človek s pokladanjem škofovih rok, z mazilje¬ njem s sveto krizmo in škofovo besedo prejme posebno milost Svetega Duha, ki ga v veri potrdi, da jo more stanovitno pričati in po njej živeti. 560. Odkod vemo, da je Jezus Kristus postavil zakrament svete birme? Da je Jezus Kristus postavil zakrament svete birme, vemo : 1. iz svetega pisma, ki pripoveduje, da so apo¬ stoli birmovali; ’) 2. iz stalnega izročila svete Cerkve. J Peter in Janez sta šla v Samarijo, da sta ondi roke po- kladala na krščene in jim delila Svetega Duha (to se pravi, da sta jih birmala). (Dej. ap: 8.) — „Ko je Pavel položil roke nanje (na krščene), je prišel Sveti Duh nanje." (Dej. ap. 19, 6.) 561. Katere milosti nam podeli sveta birma? Sveta birma nam podeli te-le milosti: 1. pomnoži nam posvečujočo milost; 2. da nam posebno milost, da moremo vero sta¬ novitno pričati in po njej živeti; 3. vtisne nam neizbrisno znamenje vojščakov Kristusovih. 562. Kdo deli zakrament svete birme? Zakrament svete birme redno dele samo škofje, izredno pa tudi od papeža pooblaščeni mašniki. 5fc 563. Kako škof birmujejo? Škof birmujejo tako-le: 1. molijo z razprostrtimi rokami nad vsemi bir¬ manci ter prosijo, naj bi prišli nad nje sedmeri darovi Svetega Duha; 2. položč vsakemu birmancu posebej roko na glavo in ga obenem s sveto krizmo prekrižajo na čelu, rekoč: „Zaznamenjam te z zname¬ njem križa in potrdim te s krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha“; 3. udarijo vsakega birmanca rahlo na lice ; 4. končno molijo nad vsemi birmanci in jim po¬ del 6 sveti blagoslov. 564. Kaj pomeni pokiadanje škofovih rok? Pokladanje škofovih rok pomeni, da pride Sveti Duh nad birmance, in da postanejo ti na poseben način božja lastnina in vojščaki Kristusovi. 136 585. Kaj je krizma ? Krizma je oljčno olje, kateremu je primešan bal¬ zam, in katero škof veliki četrtek slovesno po- svetč z drugimi svetimi olji vred.!) % 566. Kaj pomeni olje? Olje pomeni milost Svetega Duha, katera daje birmancu moč zaboj proti sovražnikom zveličanja. >jc 567. Kaj pomeni balzam? Balzam pomeni milost, katero prejme birmanec, da se more varovati gnjilobe greha in razširjati spo- božnim življ enj em prij eten duhkrščanskih čednosti. jjc 568. Zakaj prekrižajo škof birmanca na čelu? Škof prekrižajo birmanca na čelu, da ga s tem opomnijo, naj se nikdar ne sramuje pričati pred vsem svetom vero v križanega Jezusa. jj* 569. Zakaj udarijo škof birmanca na lice? Škof udarijo birmanca na lice, da ga s tem opom¬ nijo, naj bo pripravljen zavoljo Jezusovega imena trpeti tudi zasramovanje in preganjanje. 570. Česa je treba birmancu, da vredno prejme sveto birmo r Da birmanec vredno prejme sveto birmo, mu je treba: 1. da je v stanu posvečujoče milosti; 2. da je, ako je že pri pameti, zadosti poučen v krščanskem nauku, zlasti o sveti birmi; 3. da se z gorečo molitvijo dobro pripravlja.. Spodobi se tudi, da pobožno zbran preživi dan svete birme. i) Sveta olja so: krstno olje (za katehumene), olje za bol¬ nike in sveta krizma. 137 571. Ali je sveta birma k zveličanju potrebna? Sveta birma k zveličanju sicer ni neogibno po¬ trebna ; vendar bi grešil, kdor bije ne prejel iz zanikarnosti ali vnemarnosti. 572. Zakaj se birmancem dajejo botri? Birmancem se dajejo botri, da jim pomagajo v nevarnostih duhovnega boja in jih potrjujejo z besedo in zgledom v krščanskem življenju. V znamenje, da prevzamejo te dolžnosti, polože botri birmancu desnico na desno ramo, ko ga škof birmujejo. 573. Kaj je pomniti o birmskih botrih? O birmskih botrih je pomniti to-le: 1. biti morajo katoličani, v primernih letih in že birmani; 2. biti morajo različni od krstnih botrov in istega spola kakor birmanec; 3. postanejo z birmancem in z njegovimi stariši duhovno sorodni, in zato ne morejo z nobe¬ nim izmed njih skleniti zakona. Pomni 1 če še nisi bil pri sveti birmi, hrepeni prisrčno po milosti tega zakramenta; če si pa že bil, spominjaj se rad pre¬ jete milosti, obujaj zaupanje v njo in živi tako, kakor se spo¬ dobi vojščaku Kristusovemu.. „Ne sramuj se Kristusovega križa; zato si namreč prejel to znamenje na čelo.“ (Sveti Avguštin.) 3. Zakrament sr. Rešnjega Telesa. 574. Kaj je zakrament svetega Rešnjega Telesa? Zakrament svetega Rešnjega Telesa je najsve¬ tejši zakrament; je pravo telo in prava kri na¬ šega Gospoda Jezusa Kristusa pod podobama kruha in vina. 138 if: 575. Kaj pomeni beseda „sveto Rešnje Telo"? Beseda „ sveto Rešnje Telo“ pomeni naj svetejše telo Jezusa Kristusa, darovano na križu v naše odrešenje. 576. Zakaj se imenuje zakrament svetega Rešnjega Te¬ lesa „najsvetejši“ zakrament? Zakrament svetega Rešnjega Telesa se imenuje „najsvetejši“ zakrament, ker nas ne posvečuje samo, kakor vsi drugi zakramenti, temveč ima v sebi samega Jezusa Kristusa, začetnika vse svetosti. 1 ) 577. Kdaj je postavil Jezus Kristus zakrament svetega Rešnjega Telesa? Jezus Kristus je postavil zakrament svetega Rešnjega Telesa tisti večer pred svojim trplje¬ njem, ko je s svojimi apostoli pri zadnji večerji jedel velikonočno jagnje. (Veliki četrtek.) 578. Kako je postavil Jezus Kristus zakrament svetega Rešnjega Telesa? Jezus Kristus je postavil zakrament svetega Rešnjega Telesa tako-le: 1. vzel je kruh, ga posvetil in rekel nad njim: „To je moje telo“; 2. ravno tako je vzel kelih z vinom, ga posvetil in rekel nad njim: „To je moja kri nove zaveze"; 3. dal je oboje zaužiti apostolom; 4. naročil je: „To delajte v moj spomin." (Mat. 26,26 -28; Mark. 14,22 - 24; Lu k. 22,19.20.) i) Zakrament svetega Rešnjega Telesa se tudi imenuje: Najsvetejše, sveta hostija, angelski kruh, sveta popotnica. 139 579. Kaj je storil Jezus Kristus z besedami: „To je moje telo", „To je moja kri"? Z besedami: „To je moje telo“, „To je moja kri“ je Jezus Kristus spremenil kruhvsvojenajsvetejše telo in vino v svojo najsvetejšo kri, vendar tako, da sta podobi kruha in vina ostali nespremenjeni. 580. Kaj je podoba kruha in podoba vina? Podoba kruha in podoba vina je vse to, kar na kruhu in vinu zapazimo s telesnimi čuti: zunanja oblika, barva, okus, duh kruha in vina. 581. Kakšno oblast je dal Jezus Kristus svojim apostolom, ko jim je naročil: „To delajte v moj spomin"? Ko je Jezus Kristus naročil svojim apostolom: „To delajte v moj spomin 11 , jim je dal oblast, delati ravno to, kar je storil sam, namreč spreminjati kruh v njegovo najsvetejše telo in vino v nje¬ govo naj svetejšo kri. 582. Na koga je od apostolov prešla oblast, spreminjati kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa? Oblast, spreminjati kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa, je od apostolov prešla na škofe in mašnike. 583. Kdaj spreminjajo škofje in mašniki kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa ? Škofje in mašniki spreminjajo kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa pri sveti maši, ko govorč nad kruhom in vinom: „To je moje telo“, „To je kelih moje krvi.“ Ta najsvetejši trenutek imenujemo povzdigovanje. 140 584. Čemu je postavil Jezus Kristus zakrament svetega Rešnjega Telesa? Jezus Kristus je postavil zakrament svetega Reš¬ njega Telesa: 1. da bi bil tudi kot človek vedno pričuj oč med nami; 2. da bi se pri sveti maši neprenehoma daroval za nas svojemu nebeškemu Očetu; 3. da bi bil v svetem obhajilu naša dušna hrana. a) Pričujočnost Jezusa Kristusa v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. ^ 585. Odkod vemo, da je Jezus Kristus resnično pričujoč v zakramentu svetega Rešnjega Telesa? Da je Jezus Kristus resnično pričujoč v zakra¬ mentu svetega Rešnjega Telesa, vemo: 1. iz besed, s katerimi je Jezus Kristus obljubil ta zakrament: „ Jaz sem živi kruh, ki sem prišel z nebes. Ako kdo je od tega kruha, bo živel ve¬ komaj ; in kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življ enj e sveta... Resnično, resnično vam po¬ vem: ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi... Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res pijača. 11 (Jan. 6, 51. 52. 54. 56.); 2. iz besed: „To je moje telo 11 , „To jemojakri 11 , s katerimi je postavil ta zakrament; 3. iz nauka apostolov. Tako pravi sv. Pavel: po¬ svečeni kelih, ki ga posvečujemo, ali ni ude- leženje Kristusove krvi? In kruh, ki ga lomimo ali ni udeleženje Gospodovega telesa? 11 (I. Kor. 10 , 16 .); 4. iz nepretrganega izročila svete Cerkve.i) ') „Poučeni smo, da je ta posvečena jed mes,o in kri učlo¬ večenega Sina božjega." Sveti Justin (f 168.) — „To, kar se 141 586. Kako je Jezus Kristus v zakramentu svetega Reš- njega Telesa pričujoč? Jezus Kristus je v zakramentu svetega Rešnjega Telesa tako-le pričujoč: 1. pod podobo kruha je živo telo Jezusa Kristusa, torej tudi njegova kri in njegova duša; 2. pod podobo vina je živa kri Jezusa Kristusa, torej tudi njegovo telo in njegova duša; 3. pod vsako podobo, in tudi pod vsakim naj¬ manjšim njenim delom je celi Jezus Kristus, to je kot Bog in človek pričujoč. ^ 587. Zakaj je Jezus Kristus postavil zakrament svetega % Rešnjega Telesa pod dvema podobama? Jezus Kristus je postavil zakrament svetega Reš¬ njega Telesa pod dvema podobama, da se v dveh ločenih podobah pri sveti maši predstavlja nje¬ gova krvava daritev na križu, kjer se je kri lo¬ čila od telesa. 588. Doklej ostane Jezus Kristus pričujoč pod podobama " kruha in vina? Jezus Kristus ostane pričujoč pod podobama kruha in vina, dokler se podobi ne spremenita. zdi, da je kruh, ni kruh, če se tudi po okusu kaže tako, tem¬ več Kristusovo telo; in dozdevno vino ni vino, če tudi to trdi okus, temveč Kristusova kri.“ — „Ker Kristus sam pravi o vinu: To je moja kri, kdo hi dvomil in menil, da ni njegova kri? Nekdaj je spremenil vodo v vino, in mi naj ne verujemo, da spreminja vino v kri?“ Sv. Ciril Jeruzalemski (f 386). — Vse vzhodne cerkve, celo tiste, ki so se že jako zgodaj ločile od katoliške Cerkve, verujejo, da je Kristus resnično pričujoč v zakramentu svetega Rešnjega Telesa. 142 589. Kakšno čast moramo skazovati zakramentu svetega Rešnjega Telesa ? Zakramentu svetega Rešnjega Telesa moramo skazovati naj višjo čast, to je, moramo ga moliti. (Praznik svetega Rešnjega Telesa ali Telovo. Izpostavlja¬ nje svetega Rešnjega Telesa. Praznik presvetega Srca Jezusovega. Štirideseturna molitev.) Pomni ! Pred Jezusom v zakramentu svetega Rešnjega Telesa se obnašaj vselej pobožno in spodbudno. Hodi rad v cerkev obiskavat in molit svojega Odrešenika, ki prebiva noč in dan v tabernaklju. Ce greš mimo božje hiše, reci: .,Hvaljen in češčen bodi najsvetejši Zakrament zdaj in vekomaj. A.men.“ b) Daritev sv. maše. 590. Kaj je daritev ? Daritev je viden dar, ki ga Bogu darujemo tako, da ta dar uničimo ali spremenimo ter s tem pri¬ znavamo Boga za najvišjega Gospoda. 591. Ali so bile v vseh časih daritve? V vseh časih so bile daritve; že Kajn in Abel sta darovala; in Izraelcem v stari zavezi je Bog naravnost zapovedal daritve. 592. Zakaj so prenehale daritve stare zaveze? Daritve stare zaveze so prenehale, ker so bile samo predpodobe daritve nove zaveze. 593. Katera je daritev nove zaveze? Daritev nove zaveze je Jezus Kristus, sam božji • Sin, ki se je za nas daroval nebeškemu Očetu s svojo smrtjo na križu. 143 594. Kako se neprenehoma ponavlja daritev Jezusa Kri¬ stusa na križu? Daritev Jezusa Kristusa na križu se neprenehoma ponavlja z daritvijo svete maše. 595. Kaj je sveta maša? Sveta maša je vedna daritev nove zaveze, pri kateri se Jezus Kristus nekrvavo daruje svojemu nebeškemu Očetu pod podobama kruha in vina. ijc 596. Ali se daritev svete maše razločuje od daritve na križu ? Daritev svete maše se bistveno ne razločuje od daritve na križu; samo način dar o vanja je različen. ;jc 597. Zakaj se daritey svete maše bistveno ne razločuje od daritve na križu? Daritev svete maše se bistveno ne razločuje od daritve na križu, ker je mašnik, ki daruje, in dar, ki ga daruje, pri obeh daritvah eden in isti, namreč sam Jezus Kristus. 598. Kako se razločuje način darovanja pri daritvi na križu in pri daritvi svete maše? Način darovanja pri daritvi na križu in pri da¬ ritvi svete maše se razločuje tako: na križu se je Jezus Kristus krvavo daroval, pri sveti maši se pa daruje nekrvavo, to se pravi, ne da bi iz- nova trpel in umrl. 599. Kdaj je postavil Jezus Kristus daritev svete maše? Jezus Kristus je postavil daritev svete maše pri zadnji večerji. 144 600. Kako je postavil Jezus Kristus daritev svete maše? Jezus Kristus je postavil daritev svete maše tabo: 1. spremenil je kruh in vino v svoje telo inv svojo kri, obenem pa tudi daroval samega sebe ne¬ beškemu Očetu pod podobama kruha in vina; 2. naročil je apostolom, naj ponavljajo to daritev v njegov spomin. 601. Čemu je postavil Jezus Kristus daritev svete maše? Jezus Kristus je postavil daritev svete maše: 1. da nam ob vseh časih predočuje svojo krvavo daritev na križu; 2. da nam naklanja sadove svoje daritve na križu. 602. Ali se je v katoliški Cerkvi vedno opravljala daritev svete maše? V katoliški Cerkvi se je od apostolskih časov sem vedno opravljala daritev svete maše. 1 ) 603 Kdo opravlja daritev svete maše? Daritev svete maše opravljajo škofje in mašniki, ki delajo ravno tisto, kar je storil Jezus Kristus pri zadnji večerji. 604. Komu se daruje daritev svete maše? Daritev svete maše se daruje samo Bogu; in tudi, če se obhaja svetnikom v čast, se daruje samo Bogu. >) „Imamo oltar, od katerega nimajo oblasti jesti, kateri služijo šotoru" (Judje). (Hebr. 13, 10.) — „Vsak dan se daruje dragoceno Kristusovo telo in njegova kri na skrivnostni mizi." (Sv. Hipolit f krog 235.) 145 605. Zakaj se obhaja sveta maša tudi svetnikom v čast? Sveta maša se obhaja tudi svetnikom v čast: 1. da Boga zahvaljujemo za milosti, katere je skazoval svetnikom; 2. da si naklonimo njihovo priprošnjo pri Bogu. 606. Iz kakšnega namena se daruje Bogu daritev svete maše? Daritev svete maše se daruje Bogu: 1. da ga spodobno častimo in hvalimo (hvalna daritev); 2. da ga zahvaljujemo za vse dobrote (zahvalna daritev); 3. da zadostimo božji pravičnosti ter zadobimo milost kesanja in pokore in odpuščenje kazni za greh (spravna daritev); 4. da izprosimo sebi in drugim vse dobro za dušo in telo (prosilna daritev). 607. Kolikere so milosti ali sadovi daritve svete maše? Milosti ali sadovi daritve svete maše so dvojni: splošni in posebni. 608. Kdo je deležen splošnih sadov svete maše? Splošnih sadov svete maše so deležni vsi ljudje sploh, zlasti pa vojskujoča in trpeča Cerkev. 609. Kdo je deležen posebnih sadov svete maše? Posebnih sadov svete maše so deležni: 1. mašnik, ki jo daruje; 2. tisti, za katere jo mašnik posebej daruje; 3. tisti, ki so pri njej pobožno pričujoči. 10 4 Vel. Katekizem, 146 610. Kateri so poglavitni deli svete maše? Poglavitni deli svete maše so: 1. evangelij, 2. darovanje, 3. povzdigovanje, 4. obhajilo. 611. Kaj moramo storiti pri evangeliju? Pri evangeliju moramo vstati in se pokrižati v znamenje, da smo pripravljeni, pred svetom pri- - čati nauke svetega evangelija in po njih živeti. 612. Kaj moramo storiti pri darovanju? Pri darovanju moramo združiti svoje misli in želje z mašnikovimi mislimi in željami in tudi sebe Bogu darovati. 613. Kaj moramo storiti pri povzdigovanju? ' % Pri povzdigovanju moramo moliti Jezusa Kristusa pod podobama kruha in vina, obuditi vero, upanje in ljubezen in obžalovati svoje grehe. ) 614. Kaj moramo storiti pri mašnikovem obhajilu? Pri mašnikovem obhajilu moramo prejeti sveto obhajilo vsaj v duhu, če ga ne prejmemo v res¬ nici; to je, imeti moramo pobožno hrepenenje, v resnici prejeti telo Jezusa Kristusa, če bi bilo mogoče. Pomni! Hodi tudi ob delavnikih k sveti maši, kadar ti je mogoče. „Sveta maša je solnce vseh duhovnih opravil, središče krščanske Vere, duša pobožnosti, neizrekljiva skrivnost, ki ob- „ sega brezdno božje ljubezni." (Sveti Frančišek Šaleški.) 147 c) Sveto obhajilo. 615. Kaj je sveto obhajilo? Sveto obhajilo je zauživanje telesa in krvi Jezusa Kristusa v zakramentu svetega Rešnjega Telesa. 616. Pod katero podobo prejemamo sveto obhajilo? Sveto obhajilo prejemamo samo pod podobo kruha; le mašniki ga prejemajo tedaj, kadar mašujejo, pod podobama kruha in vina. ij: 617. Ali smo dolžni prejemati sveto obhajilo? Sveto obhajilo smo dolžni prejemati: 1. ker je Jezus Kristus postavil zakrament sve¬ tega Rešnjega Telesa zato, da bi bil našim dušam v hrano za večno življenje; 2. ker nam je naravnost zapovedal, naj ga pre¬ jemamo. 1 ) 618. Kdaj smo dolžni, prejeti sveto obhajilo? Sveto obhajilo smo pod smrtnim grehom dolžni prejeti: 1. vsaj enkrat v letu, in sicer o velikonočnem času; 2. v smrtni nevarnosti za popotnico na pot v večnost. >) „Resnično, resnično vam povem: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli živ¬ ljenja v sebi. 11 (Jan. 6, 54.) 10 * 148 619. Katere milosti nam deli sveto obhajilo? Sveto obhajilo nam deli te-le milosti: 1. združuje nas najtesneje s Kristusom ; i) 2. pomnožuje nam posvečujočo milost; 3. zmanjšuje nam hudo nagnjenje in potrjuje nam ljubezen do Boga; 1 2 3 ) 4. očiščuje nas malih ali odpustljivih grehov, varuje nas smrtnih grehov in izbrisuje nam časne kazni za grehe; 5. daje nam poroštvo častitljivega vstajenja in večnega življenja. 2 ) 620. Kaj moramo storiti, da bomo deležni milosti svetega obhajila? Da bomo deležni milosti svetega obhajila, se moramo dobro pripravljati ter Jezusa vredno prejetij) 621. Kolikero je pripravljanje za sveto obhajilo? Pripravljanje za sveto obhajilo je dvojno: na duši in na telesu. 622. Kako se moramo na duši pripravljati za sveto obhajilo? Na duši se moramo pripravljati za sveto obha¬ jilo s čisto vestjo in s pobožnim srcem. 1) „Kdor jč moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.“ (Jan. 6, 57.) 2 ) „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. 11 (Mat. 11. 28.) 3) „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno živ¬ ljenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.“ (Jan. 6, 55.) 4 ) „Naj torej človek presodi samega sebe, in tako naj je od tega kruha in pije iz keliha. 11 (I. Kor. 11.28.) 149 623. Kaj se pravi imeti čisto vest? Imeti čisto vest se pravi, biti vsaj brez vsakega smrtnega greha, to je, imeti posvečujočo milost božjo. 624. Kaj mora storiti, kdor vč, da je v smrtnem grehu, pa hoče prejeti sveto obhajilo? Kdor vč, da je v smrtnem grehu, pa hoče pre¬ jeti sveto obhajilo, si mora prej pri spovedi očistiti svojo vest. 625. Kako greši, kdor vedoma v smrtnem grehu prejme sveto obhajilo? Kdor vedoma v smrtnem grehu prejme sveto obhajilo, greši silno hudo in „si je sodbo, ker ne razločuje telesa Gospodovega 11 . (I. Kor. 11, 29.) 626. Kaj se pravi biti pobožnega srca? Biti pobožnega srca se pravi: 1. obuditi vero, upanje in ljubezen; 2. vnemati v sebi duha ponižnosti in obuditi kesanje; 3. moliti Kristusa in željno po njem hrepeneti. 627. Kako se moramo na telesu pripravljati za sveto obhajilo? Na telesu se moramo pripravljati za sveto obha¬ jilo tako: 1. moramo biti tešč, to se pravi, od polnoči na¬ prej ne smemo ničesar užiti, ako nas ne iz¬ govarja nevarna bolezen; 2. moramo biti spodobno oblečeni. 628. Kako moramo pristopiti k svetemu obhajilu ? K svetemu obhajilu moramo pristopiti s skle¬ njenimi rokami in z naj večjim spoštovanjem. 150 629. Kaj naj storimo, ko se pred svetim obhajilom moli očitna spoved? Ko se pred svetim obhajilom moli očitna spoved, še enkrat obudimo kesanje nad svojimi grehi. 630. Kaj naj storimo, ko mašnik pokaže sveto hostijo? Ko mašnik pokaže sveto hostijo, jo ponižno molimo in se na prsi trkajmo, rekoč: „Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša.“ 631. Kako moramo prejeti sveto hostijo? Sveto hostijo moramo prejeti tako-le: 1. glavo moramo vzdigniti, usta spodobno od¬ preti in jezik položiti na spodnjo ustnico ; 2. sveto hostijo moramo zaužiti, ne da,bi jo žve¬ čili ali dalje časa zadrževali v ustih; 3. če se morda sveta hostija prime ust, je ne smemo odločiti s prstom, ampak le z jezikom. 632. Kaj moramo storiti po svetem obhajilu? Po svetem obhajilu moramo: 1. Jezusa Kristusa ponižno moliti in ga zahvaliti, da se je ponižal priti k nam; 2. darovati se mu in ponoviti storjene sklepe; 3. prositi ga, naj s svojo milostjo vedno ostane pri nas; 4. potožiti mu vse dušne in telesne težave in potrebe. 151 ^ 633. Kako naj preživimo dan svetega obhajila? Dan svetega obhajila preživimo kar najbolj zbra¬ nega duha, ogibajmo se posvetnih zabav in ve¬ selic, obiskujmo cerkev, berimo pobožne bukve in opravljajmo druga dobra dela. Pomni! Ne hodi le redkokrat k božji mizi, temveč prav velikrat pristopi k njej in odloči si za to gotove dni v letu; pa tudi sicer živi tako čisto, da bi lahko vsak dan prejel an¬ gelski kruh. 4. Zakrament sr. pokore. 634. Kaj je zakrament svete pokore? Zakrament svete pokore je zakrament, v ka¬ terem v to pooblaščen mašnik namesto Boga odpusti grešniku po svetem krstu storjene grehe, če se jih resnično kesa in odkritosrčno spove ter ima resno voljo, poboljšati se in zadostovati zanje. 635. Kako je Jezus Kristus postavil zakrament svete pokore? Jezus Kristus je postavil zakrament svete po¬ kore tako: po svojem vstajenju se je prikazal apostolom in je dihnil v nje, rekoč: „Prejmite Svetega Duha. Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni; in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani 11 . (Jan. 20, 22. 23.) 636. Kdo je od apostolov prejel oblast, odpuščati grehe? Oblast, odpuščati grehe, so od apostolov prejeli škoije in mašniki; ti pa morajo biti od škofov pooblaščeni, da morejo veljavno izvrševati to oblast. 152 637. Ali je zakrament svete pokore k zveličanju potreben? Zakrament svete pokore je k zveličanju po¬ treben, ker le po njem moremo dobiti od Boga odpuščenje, ako smO po svetem krstu smrtno grešili. 638. Kaj nam deii zakrament svete pokore? Zakrament svete pokore nam deli: 1. odpuščenje grehov; 2. odpuščenje večnih in tudi vsaj nekaterih čas¬ nih kazni; 3. posvečujočo milost ali nje pomnožitev; 4. povrnitev zaslug za nebesa, katerih nas je oropal smrtni greh, in katere zopet ožive; 5. posebne milosti za bogoljubno življenje; 6. mir vesti. 639. Koliko reči je potrebnih, da vredno prejmemo za¬ krament svete pokore? Da vredno prejmemo zakrament svete pokore, je potrebnih pet reči: 1. izpraševanje vesti, 2. kes ali obžalovanje, 3. trdni sklep, 4. spoved, 5. zadostovanje. 640. Kaj moramo storiti, da prav opravimo, kar je po¬ trebno k zakramentu svete pokore? Da prav opravimo, kar je potrebno k zakra¬ mentu svete pokore, moramo najprej klicati Svetega Duha na pomoč in moliti: „Pridi Sveti Duh, razsvetli mi um, da prav spoznam svoje grehe; nagni mi voljo, da se jih resnično kesam odkritosrčno spovem, zanje zadostujem in se resno poboljšam." 153 a) Izpraševanje vesti. 641. Kaj se pravi vest izpraševati? Vest izpraševati se pravi, resno premišljevati, kaj smo grešili v kakem določenem času. 642. Za kateri čas si moramo izpraševati vest? Vest si moramo izpraševati: 1. pri prvi spovedi za ves čas, odkar smo začeli spoznavati greli; 2. pri navadnih spovedih za čas po zadnji dobro opravljeni spovedi; 3. pri spovedih za daljši čas za ves tisti čas. 643. Kako si izprašujmo vest? Vest si izprašujmo tako-le: 1. premislimo, kdaj smo se zadnjič dobro spove¬ dali, in ali smo opravili naloženo pokoro; 2. premislimo deset božjih in pet cerkvenih za¬ povedi in tudi sedem poglavitnih grehov ter se vprašajmo, ali smo grešili v mislih in že¬ ljah, besedah in dejanju ali pa z opuščanjem; 3. premislimo, ali smo krivi tujih grehov, in ali smo izpolnjevali dolžnosti svojega stanu. 644. 0 čem se moramo pri smrtnih grehih posebno iz¬ praševati? Pri smrtnih grehih se moramo posebno izpra¬ ševati : 1. o njihovem številu; 2. vsaj o tistih okoliščinah, ki spreminjajo nji¬ hovo vrsto, ali ki iz sicer malega greha naredč smrtni greh. 154 645. Kako se pri izpraševanju vesti spomnimo števila grehov? Pri izpraševanju vesti se spomnimo števila gre¬ hov, če premišljujemo, smo li grešili vsak dan, vsak teden ali vsak mesec, in kolikrat na dan, na teden, na mesec. 0 646. Kolike skrbnosti je treba pri izpraševanju vesti? Pri izpraševanju vesti je treba velike skrbnosti kakor pri vsakem imenitnem opravilu; ne smemo biti površni in lahkomiselni, pa tudi ne prebo- jazljivi. 647. Kdaj se človek smrtno pregreši z zanikarnostjo pri izpraševanju vesti? Z zanikarnostjo pri izpraševanju vesti se človek smrtno pregreši, kadar se vsled nje vedoma postavlja v nevarnost, da bi pozabil kak smrtni greh. 648. Kako si olajšamo izpraševanje vesti? Izpraševanje vesti si olajšamo, če vest vsak dan izprašujemo in se pogosto spovedujemo. b) Kes ali obžalovanje. 649. Katera je najpotrebnejša reč pri zakramentu svete pokore? Najpotrebnejša reč pri zakramentu svete pokore je kes ali obžalovanje; ker brez njega ni mogoče dobiti odpuščenja grehov. 155 650. Kaj je kes? Kes je dušna žalost in stud nad storjenimi grehi. 651. Kakšen mora biti kes? Kes mora biti: 1. notranj, 2. čez vse velik, 3. splošen, 4. nadnaraven. 652. Kdaj je kes notranji? Kes je notranji, kadar grešnik ne pravi samo, da se kesa grehov, ampak jih tudi v resnici studi in odkritosrčno želi, da bi jih ne bil storil.i) 653. Kdaj je kes čez vse velik? Kes je čez vse velik, kadar imamo greh za naj¬ večje hudo in se nam bolj studi, kot vsako drugo hudo. 654. Kdaj je kes splošen? Kes je splošen, kadar se kesamo vsaj vseh smrt¬ nih grehov. * 655. Kaj si moramo zapomniti o kesu, če se nam je pri spovedi obtožiti samo malih grehov? Če se nam je pri spovedi obtožiti samo malih grehov, moramo si o kesu to-le zapomniti: 1. spoved je veljavna, če se resnično kesamo tudi samo enega izmed malih grehov; i) „Dar Bogu je prežaljen duh; potrtega in ponižnega srca, o Bog, ne boš zaničeval.“ (Ps. 50,19.) 156 2. vendar si pa moramo prizadevati, da se kesamo vseh malih grehov, ki se, jih spovemo; 3. tudi je dobro, kesati in spovedati se že prej spovedanih grehov in jih vkleniti v spoved, da je naše kesanje bolj gotovo resnično. 656. Kdaj je kes nadnaraven? Kes je nadnaraven, kadar se grešnik svojih gre¬ hov kesa s pomočjo božje milosti in iz nadna¬ ravnih nagibov. 657. Kateri so nadnaravni nagibi h kesanju? Nadnaravni nagibi h kesanju so tisti nagibi, ki nas jih uči sveta vera. 658. Kateri so poglavitni nagibi h kesanju, ki nas jih uči sveta vera? Poglavitni nagibi h kesanju, ki nas jih uči sveta vera, so: 1. da je Bog neskončna popolnost in ljubezni¬ vost, ki jo grešnik zaničuje; 2. daje moral Jezus Kristus zaradi greha bridko trpeti in umreti ; 3. da z grehom izgubimo nebesa; 4. da si z grehom zaslužimo pekel in druge kazni; 5. da je greh že sam na sebi ostuden. 659. Kdaj je kes samo naraven? Kes je samo naraven, kadar se grešnik greha kesa samo iz naravnih nagibov, na primer: ker je po grehu zašel v časno nesrečo, v sramoto ali škodo. 157 660. Ali zadostuje samo naravni kes za odpuščenje grehov? Samo naravni kes ne zadostuje za odpuščenje grehov. 1 ) 661. Koliker je nadnaravni kes? Nadnaravni kes je dvojen: popoln in nepopoln. 662. Kdaj je kes popoln? Kes je popoln, kadar se greha kesamo iz popolne ljubezni do Boga, ker smo namreč razžalili Boga, najpopolnejšo in najljubeznivejšo dobroto. 2 ) 663. Kaj moramo storiti, da laže obudimo popolni kes? Da laže obudimo popolni kes, premišljujmo: 1. da je Bog, ki smo ga razžalili, najpopolnejša in naj ljubeznivejša dobrota, in da nam skazuje neštevilno dobrot na duši in na telesu; 2. da je Jezus Kristus za nas umrl na križu, in da je vsekdar pripravljen, odpustiti nam grehe. 664. Kaj dosežemo s popolnim kesom? S popolnim kesom dosežemo odpuščenje grehov takoj, kakor hitro ga obudimo, in še preden smo se jih spovedali; vendar pa se jih moramo ob¬ tožiti pri prvi prihodnji spovedi. 6S5. Kdaj je človek dolžan, obuditi popolni kes? Človek je dolžan, obuditi popolni kes: 1. v smrtni nevarnosti, zlasti če ima na vesti kak smrtni greh in se ga ne more spovedati) 2. vsakikrat, kadar mora prejeti kak zakrament živih, pa ni v stanju božje milosti in tudi nima prilike, da bi se spovedal. 1) Zgled: kralj Antioh. (II. Mak. 9.11.) 2 ) Zgled: Peter (Luk.22,62.); Marija Magdalena (Luk.7, 36 do 50.) 158 66S. Kdaj je močno želeti, da obudimo popolni kes? Močno je želeti, da obudimo popolni kes tedaj, kadar smo smrtno grešili, pa se ne moremo precej spovedati; zelo koristno pa je, da ga obudimo vsak večer. 667. Kdaj je kes nepopoln? Kes je nepopoln, kadar se kesamo iz nepopolne ljubezni do Boga, ker smo namreč z grehom izgubili nebesa in si zaslužili pekel in druge kazni, ali ker je greh po nauku svete vere tako silno ostuden. 668 Kaj dosežemo z nepopolnim kesom? Z nepopolnim kesom dosežemo odpuščenje gre¬ hov, če ob enem prejmemo zakrament svete pokore. 669. Kdaj moramo obuditi kes, ko prejemamo zakrament svete pokore? Ko prejemamo zakrament svete pokore, moramo obuditi kes pred spovedjo ali vsaj pred odvezo. 670. Kaj mora biti vselej združeno s kesom? S kesom mora biti vselej združen trdni sklep; kei**brez njega ni pravega kesanja. c) Trdni sklep. 671. Kaj je trdni sklep? Trdni sklep je resnična volja, svoje življenje poboljšati in nič več ne grešiti. 159 S72. Kaj mora skleniti, kdor obuja trdni sklep? Kdor obuja trdni sklep, mora skleniti, da hoče: 1. varovati se vsaj smrtnega greha in prosto¬ voljne bližnje priložnosti vanj; 1 ) 2. stanovitno se ustavljati hudemu nagnjenju in skušnjavam v greh ter rabiti potrebne pripo¬ močke, da si ohrani milost božjo; 3. iz srca odpustiti vsem svojim sovražnikom in žalivcem; 4. kolikor mogoče povrniti tuje blago, popraviti pohujšanje in poravnati škodo, ki jo je bliž¬ njemu storil na poštenju, na premoženju ali kakorkoli ; 2 ) 5. natanko izpolnjevati vse dolžnosti svoj ega stanu. 673. Kaj mora skleniti, komur se je spovedati samo malih grehov? Komur se je spovedati samo malih grehov, mora skleniti, da vsaj enega izmed njih ne bo več storil, ali da si bo vsaj skrbneje prizadeval, zmanjšati njihovo število. 674. Kaj je bližnja priložnost v greh? Bližnja priložnost v greh je vse, kar nas pri¬ pravi v veliko nevarnost, da bi grešili, bodisi kaka' oseba ali družba ali kraj ali karkoli. Kaj moramo storiti, da si ohranimo milost božjo? Da si ohranimo milost božjo, moramo zlasti moliti in premišljevati večne resnice, spominjati se, daje Bog povsod pričujoč, pogosto prejemati svete zakramente, poslušati božjo besedo, prebi¬ rati dobre knjige, sploh rabiti take in enake pripomočke. p „Ker smo grehu odmrli, kako bi hoteli dalje v njem živeti ?“ (Rimlj. 6, 2.) 2 ) Zgled: Cahej. (Luk. 19, 8.) •K* 160 C) Spoved. 676. Kaj je spoved? Spoved je skesana obtožba, s katero grešnik razodene svoje grehe mašniku, pooblaščenemu za spovedovanje, da bi ga odvezal od njih. 677. Zakaj se moramo grehov spovedati? Grehov se moramo spovedati, ker je zakrament svete pokore tudi sodba, in ker more spovednik zvedeti samo po spovedi, o čem naj nas sodi, in ali naj nam grehe odpusti ali zadrži. 1 ) 678. Kakšna mora biti spoved? Spoved mora biti: 1. natančna, 2. odkritosrčna. 679. Kdajje spoved natančna? Spoved je natančna, kadar se spovemo vsaj vseh smrtnih grehov, kolikor jih spoznamo, tudi njihovega števila in tistih okoliščin, katerih smo se dolžni spovedati. 680. Katerih okoliščin smo se dolžni spovedati? Dolžni smo se spovedati vsaj tistih okoliščin, katere; 1. spremenš vrsto greha; 2. naredč iz sicer malega greha smrtni greh. 681. Ali smo se dolžni spovedati malih grehov? Malih grehov se nismo dolžni spovedati; vendar pa je zelo' koristno in dobro, da to storimo. i) „Veliko vernikov je prišlo, in so se spovedali in go oznanili, svoja dela.“ (Dej. ap. 19.18.) 161 882. Kdaj Je spoved odkritosrčna? Spoved je odkritosrčna, kadar se obtožimo ravno tako, kakor se spoznamo krive pred Bogom, ne da bi kaj zamolčali ali olepšavah. 683. Kako je treba govoriti pri spovedi? Pri spovedi je treba govoriti: 1. spodobno; 2. razločno in tako na glas, da pač sliši spo¬ vednik, ne pa drugi okoli spovednice. 684. Kaj smo dolžni storiti, če smo slučajno kaj slišali iz spovedi koga drugega? Če smo slučajno kaj slišali iz spovedi koga dru¬ gega, smo dolžni, o vsem tem strogo molčati. 5jc 685. Kaj je treba pomisliti, da se ne sramujemo, odkrito¬ srčno se spovedati? Da se ne sramujemo, odkritosrčno se spovedati, je treba pomisliti: 1. da se nismo sramovali grešiti vpričo Boga, ki vse vidi; 2. da je bolje, spovedniku skrivaj povedati svoje grehe, kakor v grehu nemirno živeti, nesrečno umreti in zato sodnji dan priti pred vsem svetom v sramoto ; 3. da je spovednik dolžan, molčati pod smrtnim grehom in najostrejšimi časnimi in večnimi kaznimi.') ') Spovednik je dolžan, prej pretrpeti mučeni,ško smrt, kakor najmanjšo stvarco razodeti iz spovedi. (Sv. Janez Nepo- muški; bi. Janez Sarkander.) 11 4 Vel. Katekizem. 162 686. Ali je spoved veljavna, če se grešnik iz lastne krivde ne spovš kakega smrtnega greha? Če se grešnik iz lastne krivde, na primer: iz strahu, iz napačne sramežljivosti ali zaradi ve¬ like nemarnosti pri izpraševanju vesti, ne spove kakega smrtnega greha, je njegova spoved ne¬ veljavna, in iznova smrtno greši. 687. Kaj mora storiti, kdor se iz lastne krivde ni spo¬ vedal kakega smrtnega greha? Kdor se iz lastne krivde ni spovedal kakega smrtnega greha, mora: 1. spovedati se zamolčanega greha; 2. povedati, pri koliko spovedih je zamolčal ta greh ; 3. popolnoma ponoviti vse te spovedi, če se je pri njih spovedal še kakih drugih smrtnih grehov; 4. spovedati se, kolikrat je prejel v tem stanu sveto Rešnje Telo, in če seje to zgodilo tudi o velikonočnem času; 5. povedati, če je v tem stanu prejel tudi kak drug zakrament. 688. Kaj mora storiti, kdor se brez lastne krivde ni . spovedal kakega smrtnega greha ? Kdor se brez lastne krivde ni spovedal kakega smrtnega greha, se ga mora pozneje spovedati; dobro je, če to stori še pred svetim obhajilom, vendar pa ni potrebno, ker je bila prej oprav¬ ljena spoved, veljavna. 163 689. Kako imenujemo spoved, pri kateri se ponove' vse ali nekatere prejšnjih spovedi? Spoved, pri kateri se ponove vse ali nekatere prejšnjih spovedi, imenujemo dolgo spoved. 690. Kdaj je dolga spoved potrebna? Dolga spoved je potrebna, 5e so bile prejšnje spovedi neveljavne. 691. Kdaj je dobro, opraviti dolgo spoved? Opraviti dolgo spoved je dobro: 1. ko se pripravljamo na prvo sveto obhajilo; 2. ko nastopamo nov stan; 3. ob času svetega leta ali misijona; 4. v nevarni bolezni, da se pripravimo na smrt. 692. Kolikrat smo se dolžni spovedati? Spovedati smo se dolžni: 1. vsaj enkrat v letu; 2. kolikorkrat smo v smrtni nevarnosti in se zavedamo smrtnega greha. Vendar pa hodimo tudi sicer večkrat k spovedi. 693. Zakaj hodimo večkrat k spovedi? Večkrat hodimo k spovedi: 1. ker je nevarno, odlašati spravo z Bogom, ako smo smrtno grešili; 2. ker večkratna spoved utrjuje dušo v milosti in zmanjšuje nagnjenje h grehu ; 3. ker večkratna spoved zelo pospešuje čistost in'rahločutnost vesti. 11 * 164 694. Kako se spoved opravlja ? Spoved se opravlja tako-le: 1. Spovedenec poklekne k spovednici, se pokriža in reče: »Prosim svetega blagoslova, da se svojih gre¬ hov prav in čisto spovem. 11 „Jaz ubogi grešnik se spovem Bogu vsemo¬ gočnemu, preblaženi Devici Mariji, vsem ljubim svetnikom in vam, častitemu mašniku, bož¬ jemu namestniku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil — (tu se pove, kdaj) — velikokrat in obilno grešil; posebno pa se obtožim — “ 2. Spovč se svojih grehov. 3. Sklene spoved s tem, da še enkrat' obudi kes ali obžalovanje, rekoč: „0 moj Bog! Ti in vsi moji grehi so mi res¬ nično žal, ker sem z njimi / zaslužil, da me po vsej pravici kaznuješ. Žal so mi, ker sem tebe, svojega najboljšega Očeta, naj večjo in preljubeznjivo dobroto, z njimi razžalil. Trdno sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje po¬ boljšati, bližnje priložnosti v greh se varovati in nič več ne grešiti. 11 „Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze. 11 4. Pazljivo posluša spovednikove nauke in sprejme pokoro, ki mu jo naloži. Če ga spo¬ vednik kaj vpraša, naj odkritosrčno odgovori; če kake stvari ni natančno razumel, ali če potrebuje kakega pouka, naj pa vpraša. 5. Skesano prejme sveto odvezo, ki mu jo spo¬ vednik podeli z besedami: „Odvežem te od tvojih grehov v imenu Očeta in Sifia in Sve- 165 tega Duha. Amen“, ter se pri tem pobožno pokriža. Če reče spovednik, kakor je marsikje v navadi: „Hvaljen bodi Jezus Kristus", mu odgovori: „Vekomaj. Amen.“ Potem grd spošt¬ ljivo od spovednice, zahvali Boga za prejeto milost in ga prosi pomoči, da bi mogel stano¬ vitno izvršiti svoje sklepe, in opravi naloženo pokoro. Če pa spovednik koga ne spozna vred¬ nega svete odveze, naj njegovo sodbo ponižno sprejme, in naj si tembolj prizadeva, da se res¬ nično poboljša ter tako pripravi za sveto odvezo, b) Zadostovanje. 695. Kaj je zadostovanje, ki je potrebno k zakramentu svete pokore? Zadostovanje, ki je potrebno k zakramentu svete pokore, je opravljanje tistih spokornih del, ki jih spovednik grešniku naloži za pokoro. 6S6. Zakaj se pri spovedi nalaga pokora? Pri spovedi se nalaga pokora: 1. dagrešniknekoliko zadosti, k er j e Boga razžalil; 2. da s pokoro izbriše časne kazni za greh; 3. da za naprej toliko bolje pazi, da ne zabrede več tako lahko v greh. 697. Kaj so časne kazni za greh? Časne kazni za greh so tiste kazni, ki jih mo¬ ramo trpeti za svoje grehe ali tukaj na zemlji, ali pa tamkaj v vicah. 698. Ali se z grehom vred ne odpušča vselej tudi kazen za greh? Z grehom vred se pač odpušča vselej večna kazen, ne pa vselej tudi vsa časna kazen za greh J) ') „Gospod je sicer odvzel tvoj (Davidov) greh ... vendar pa. .. . naj umrje sin, ki ti je bil rojen.“ (11. Kralj. 12, 13. 14.) 166 699. Ali je spoved veljavna, če kdo ne opravi naložene pokore? Če kdo po lastni krivdi ne opravi naložene po¬ kore, pa je imel pri spovedi voljo, opraviti jo, je bila njegova spoved sicer veljavna, vendar pa greši in izgubi mnogo milosti. 700. Kaj se navadno nalaga za pokoro? Navadno, se nalaga za pokoro: molitev, post, miloščina in druga podobna dela, ki se ravnajo po tem, koliki in kakšni so grehi. 701. Kako naj opravimo naloženo pokoro? Naloženo pokoro opravimo: 1. natančno tako, kakor je bila naložena; 2. brez odlašanja, to se pravi, brž ko je mogoče. ^ 702. Ali naj opravljamo samo to za pokoro, kar nam ^ naloži spovednik? Ne opravljajmo samo tega za pokoro, kar nam naloži spovednik, temveč prizadevajmo si, zado¬ stiti za zaslužene kazni tudi s prostovoljnimi pokorili, zlasti s potrpežljivostjo v trpljenju. 703. Kako nam pomaga sveta Cerkev zadostiti za časne kazni, ki smo jih zaslužili za greh? Zadostiti za časne kazni, ki smo jih zaslužili za greh, pomaga nam sveta Cerkev z odpustki. Pomni! Spovej se pogosto in vselej tako, kakor da bi bilo zadnjikrat. Pri ponižni spovedi „se rodi upanje odpuščenja, spravi se nemirna vest, zopet se najde izgubljena milost, človek se obvaruje prihodnje jeze, in tako se srečata v svetem poljubu Bog in skesana duša.“ (Hoja za Kristusom.) XX XX XX 167 O odpustkih. 704. Kaj imenujemo odpustke? Odpustke imenujemo odpuščenje časnih kazni, katero deli sveta Cerkev izven zakramenta svete pokore, ko je greh že odpuščen. 705. Kaj moramo verovati o odpustkih? O odpustkih moramo verovati: 1. daje sveta Cerkev od Jezusa Kristusa prejela oblast, deliti odpustke; 2. da je zelč koristno pridobivati si odpustkov. 706. S katerimi besedami je dal Jezus Kristus sveti Cerkvi oblast, deliti odpustke? Jezus Kristus je dal sveti Cerkvi oblast, deliti odpustke, z besedami: „Karkoli boš (Peter) raz¬ vezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. 14 (Mat. 16, 19.) 707. Kaj je podlaga odpustkom? Podlaga odpustkom je neizmerni zaklad zaslu- ženja Jezusa Kristusa, preblažeoe Device Marije in svetnikov; iz tega zaklada zajema sveta Cerkev, da zadostuje božji pravičnosti za časne kazni, ki jih zaslužimo z grehom. 708. Čemu deli sveta Cerkev odpustke? Sveta Cerkev deli odpustke: 1. da obuja v nas duha pokore, in da nam pla¬ čuje gorečnost, s katero opravljamo spokorna dela; 2. da pomaga naši slabosti, ker moremo le malo¬ kdaj Bogu tako zadostiti, kakor smo dolžni. 168 709. Česa je treba, da zadobimo odpustke? Da zadobimo odpustke, je treba: 1. da smo v stanu milosti božje; 2. da določene pogoje opravimo natančno in z namenom, da bi zadobili odpustke. / 710. Kolikeri so odpustki? Odpustki so dvojni: popolni in nepopolni. 711. Katere odpustke imenujemo popolne? Popolne imenujemo tiste odpustke, po katerih se nam odpustč vse časne kazni za greh. (Popolni odpustki so: odpustki svetega leta, ob smrtni uri, o porcijunkuli, in drugi.) 712. Katere odpustke imenujemo nepopolne? Nepopolne imenujemo tiste odpustke, po katerih se nam odpusti samo nekaj časnih kazni za greh. (Taki odpustki so na primer: odpustki ene kvadragene ali 40 dni, enega leta itd., to se pravi, odpuščenje toliko časnih kazni, kolikor bi si jih izbrisali, če bi po starih cerkvenih dolo¬ čilih delali pokoro 40 dni, eno leto itd.) 713. Ali moremo odpustke nakloniti tudi vernim dušam v vicah? Odpustke moremo po priprošnji nakloniti tudi vernim dušam v vicah, vendar pa samo tiste, o katerih to naravnost izreče sveta Cerkev. Pomni 1 čislaj in ceni odpustke in prizadevaj si jih prav mnogo pridobiti zase in za rajne. Moli n. pr. večkrat pobožno: „Moj Jezus, usmiljenje!" (100 dni odpustka vsakikrat) ali: „Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje!" (300 dni odpustka vsakikrat.) Obudi vsako jutro namen, da se hočeš udeležiti vseh odpustkov, katere si moreš čez dan pridobiti. 169 5. Zakrament sv. poslednjega olja. 714. Kaj je sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje je zakrament, v katerem bolnik po maziljenju s svetim oljem in po mašni- kovi molitvi prejme milost božjo v dušno zve¬ ličanje in večkrat tudi v telesno zdravje. H* 715. Odkod je ime „poslednje olje“? Ime „poslednje olje“ je odtod, ker je maziljenje s tem svetim oljem med vsemi maziljenji, kar jih človeku deli sveta Cerkev, navadno zadnje ali poslednje. 716. Odkod vemo, da je Jezus Kristus postavil zakrament svetega poslednjega olja? Da je Jezus Kristus postavil zakrament svetega poslednjega olja, vemo iz besed svetega apostola Jakoba: „Če je kdo bolan med vami, naj pošlje po mašnike (svete) Cerkve, in naj molijo nad njim, in naj ga mazilijo z oljem v imenu Gospo¬ dovem; in verna molitev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal, ,in ako je v grehih mu bodo odpuščeni." (Jak. 5, 14.15.) 717. Katere milosti podeli bolniku sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje podeli bolniku te milosti: 1. pomnoži mu posvečujočo milost božjo ; 2. odpusti mu male grehe ; 3. odpusti mu izredno tudi smrtne grehe, če se ne more več spovedati, pa se jih vendar res¬ nično kesa; 4. izbriše mu časne kazni in ostanke že od¬ puščenih grehov, na primer: nagnjenje v greh, slabost volje; •K* 170 5. krepi ga v skušnjavah in trpljenju, zlasti v smrtnem boju; 6. podeli mu večkrat tudi telesno zdravje, če je koristno njegovi duši. 718. Kdo more deliti zakrament svetega poslednjega olja ? Zakrament svetega poslednjega olja more deliti samo mašnik ; sveto olje pa mora biti po škofu posvečeno. 719. Kako deli mašnik sveto poslednje olje? Mašnik deli sveto poslednje olje tako-le: mazili bolnika na posameznih čutilih s svetim oljem in moli pri tein: ,.Po tem svetem maziljenju in po svojem najmilejšem usmiljenju ti odpusti Gospod, kar si grešil z vidom, sluhom 720. Kdo more prejeti sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje more prejeti vsak katoliški kristijan, ki je # že pri pameti in nevarno zboli. 721. Kolikrat smemo prejeti sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje smemo prejeti, kolikorkrat nevarno zbolimo, ali kolikorkrat se nam v isti bolezni povrne smrtna nevarnost. 722. Ali je sveto poslednje olje k zveličanju potrebno? Sveto poslednje olje k zveličanju ni neogibno potrebno; vendar pa naj ga bolnik nikar ne za¬ mudi prejeti, da s tem ne izgubi tolikih milosti ravno za smrtno uro. 171 723. Kdaj naj bolnik prejme sveto poslednje olje? Bolnik naj prejme sveto poslednje olje, če je le mogoče, dokler se še popolnoma zaveda, 724. Kako naj se bolnik pripravlja za sveto poslednje olje ? Bolnik naj se za sveto poslednje olje pripravlja tako-le: 1. spovš naj se ali, če to ni mogoče, naj si pri¬ zadeva, obuditi popolni kes; 2. ima naj živo vero in trdno zaupanje v Boga, in naj se popolnoma vda v božjo voljo. Pomni 1 Prosi pogosto za milost srečne smrti in ne odlašaj svetih zakramentov na zadnji trenutek, da te smrt ne prehiti. Skrbi pa vestno tudi, za to, da se nobeden tvojih domačih ne loči s sveta brez svetih zakramentov. 6. Zakrament sv. inašniškega posvečenja. 725. Kaj je sveto mašniško posvečenje? Sveto mašniško posvečenje je zakrament, v ka¬ terem prejmejo posvečenci mašniško oblast in posebno milost, da morejo prav opravljati maš¬ niško službo. 726. Kaj podeli sveto mašniško posvečenje? Sveto mašniško posvečenje podeli: 1. mašniško oblast; 2. pomnožitev posvečujoče milosti božje; 3. posebno milost, da se more prav opravljati mašniška služba ;i) 4. neizbrisno znamenje mašnika Kristusovega. >) „Opominjam te, da obudiš milost božjo, katera je v tebi, po pokladanju mojih rok.“ (II. Tim. 1,6.) 172 727. V čem je posebno mašniška oblast 7 Mašniška oblast je posebno v tem, da smejo mašni ki: 1. opravljati daritev svete maše; 2. deliti svete zakramente. 728. Kdo more deliti sveto mašniško posvečenje? Sveto mašniško posvečenje morejo deliti samo škofje, ker so samo oni prejeli to oblast od apo¬ stolov po škofovskem posvečenju. 729. Kako se deli sveto mašniško posvečenje? Sveto mašniško posvečenje se tako deli: škof položš posvečencem roko na glavo, molijo nad njimi, mazilijo jim roke in podajo jim kelih z vinom in pateno s hostijo, da se ju dotaknejo. 730. Ali je poleg mašniškega posvečenja še kako drugo duhovno posvečenje? Poleg mašniškega posvečenja so še druga du¬ hovna posvečenja, in sicer: 1. taka, ki pripravljajo na mašniško posvečenje, namreč štirje nižji redovi in dva višja redova, ki se imenujeta subdijakonat in dijakonat; 2. škofovsko posvečenje, v katerem se dovrši in spopolni mašniško posvečenje. 731. Kaj naj v nas obuja vera v mašniško oblast in čast? Vera v mašniško oblast in čast naj v nas obuja spoštovanje, pokorščino in hvaležnost do maš- nikov. Tudi nas nagibaj, da pogosto, zlasti pa kvatrne dni, prosimo Boga za dobre duhovnike. Pomni, kar pravi sveti Janez Krizostorn: „Kdor časti maš- nika, časti Kristusa; in kdor kaj žalega stori mašniku, stori to Kristusu, čigar namestnik je mašnik. 11 XX 173 7. Zakrament sv. zakona. 732. Kaj je zakrament svetega zakona? Zakrament svetega zakona je zakrament, v ka¬ terem se neoženjen kristijan in neomožena kristi- janka nerazdružno zvežeta ter prejmeta od Boga milost, da moreta dolžnosti zakonskega stanu do smrti zvesto izpolnjevati. 733. Kdaj je Bog zakon postavil? Bog je zakon postavil že v stari zavezi v raju; v novi zavezi pa ga je Jezus Kristus še povišal v zakrament, ki je milosti polna podoba njegove nerazdružne zveze s sveto Cerkvijo. 1 ) 734. Katere milosti podeli zakrament svetega zakona? Zakrament svetega zakona podeli te milosti: 1. pomnoži posvečujočo milost božjo; 2. da posebno milost, da moreta zakonska zvesto izpolnjevati dolžnosti svojega stanu. H 1 735. Kaj sta si zakonska dolžna? Zakonska sta si dolžna: 1. skupaj živeti v edinosti, ljubezni in zakonski zvestobi, dokler ju ne loči smrt; 2. dajati drug drugemu s krščanskim življenjem dober zgled in se podpirati med seboj; 3. vzgajati otroke v strahu božjem in skrbeti za njihov časni in večni blagor. ') Ta skrivnost je velika; jaz pa rečem: v Kristusu in v Cerkvi.' 1 (Efez. 5, 32.) 174 >Jc 736. Ali se zakon more razvezati? Zakon se ne more razvezati drugače kakor s smrtjo enega izmed zakonskih; vendar pa more cerkvena gosposka iz važnih vzrokov dovoliti, da zakonska živita ločena drug od drugega. 1 ) 737. Kako prejmeta zaročenca zakrament svetega zakona ? Zaročenca prejmeta zakrament svetega zakona tako, da pred svojim župnikom ali njegovim namestnikom in pred dvema pričama izrečeta, da se vzameta v zakon. 738. Na kaj morajo paziti tisti, ki hočejo stopiti v za¬ konski stan ? Tisti, ki hočejo stopiti v zakonski stan, morajo paziti na to: 1. da se ne zaročajo lahkomiselno; 2. da ni med njimi zakonskih zadržkov, in da so dobro poučeni v krščanskem nauku; 3. da čisto prežive zaročni stan; 4. da pred poroko vredno prejmejo zakrament svete pokore in svetega Rešnjega Telesa. ^ 739. Kaj so zakonski zadržki? Zakonski zadržki so take okolnosti, ki naredč zakonsko zvezo nedopuščeno ali celd neveljavno. Prvi se imenujejo oviralni, drugi razdiralni za¬ konski zadržki. (Zakonsko zvezo narede nedopuščeno: prepovedani čas, razlika v veri med kristijani, veljavna zaroka, navadna obljuba čistosti itd.; neveljavno pa: sorodstvo in svaštvo v določenih kolenih, duhovno sorodstvo i. dr. ') „Kar je Bog združil, naj človek ne loči.“ (Mat. 19, 6.) — „Vsak, kateri se loči od svoje žene in vzame drugo, pre- šeštujejin kateri vzame ločeno od moža, prešeštuje. 11 (Luk. 16, 18.) 175 ifc 740. Kaj so mešani zakoni ? Mešani zakoni so zakoni med katoliškimi in nekatoliškimi kristijani. Hs 741. Kaj je treba pri mešanih zakonih resno premisliti? Pri mešanih zakonih je treba resno premisliti to-le: 1. spravljajo katoliškega sodruga v nevarnost, da privoli v nekatoliško vzgojo otrok, in da tako pogubi svojo dušo; 2. obtežujejo celo pri ugodnih razmerah kato¬ liško vzgojo otrok; 3. zasejejo v družino dostikrat nemir in versko vnemarnost; 4. zato jih katoliška Cerkev nikdar ne odobrava in iz važnih vzrokov trpi le tedaj, če je za¬ gotovljeno, da bodo vsi otroci katoliško vzgo¬ jeni, in če so odstranjene vse nevarnosti za dušno zveličanje. 742. Kdo ima oblast, postavljati razdiralne zakonske zadržke in odločevati, je-li zakon veljaven ali ne? Oblast, postavljati razdiralne zakonske zadržke in odločevati, je-li zakon veljaven ali ne, ima samo sveta Cerkev. 743. Zakaj ima samo sveta Cerkev oblast, postavljati razdiralne zakonske zadržke in odločevati, je-li zakon veljaven ali ne? Oblast, postavljati razdiralne zakonske zadržke in odločevati, je-li zakon veljaven ali ne, ima samo sveta Cerkev zato, ker je zakon zakra¬ ment, in ker je Jezus Kristus samo sveti Cerkvi dal pravico, določevati in odločevati o svetih zakramentih. 176 j 744. Ali so razen zakramentov še kaka druga znamenja, ki delš milost sama iz sebe? Razen zakramentov ni nobenega drugega zna¬ menja, ki bi delilo milost samo iz sebe; tako imenovani zakramentali (blagoslovila) so zakra¬ mentom samo podobni. Pomnil Ko si izbiraš stan, misli pred vsem na Boga in na svoje dušno zveličanje, če sodiš po resnem premišljevanju da si poklican v zakonski stan, pripravljaj se zanj z molitvijo, s čistim življenjem in z vredno spovedjo. 4. Oddelek. O zakramentalih in cerkvenih obredih. 745. Kaj so zakramentali? Zakramentali so: 1. zakramentom podobna sveta dejanja, na pri¬ mer: zarotovanja, blagoslavljanja in posve¬ čevanja, katera je postavila sveta Cerkev, da nam naklanja posebne milosti in dobrote, ali da posvečuje osebe in stvari; 2. reči, katere je posvetila Cerkev, da jih rabi pri božji službi, ali da jih mi pobožno rabimo, na primer blagoslovljena voda. Hj 746. Kako se razlikujejo zakramentali od zakramentov? Zakramentali se razlikujejo od zakramentov zlasti tako: 1. zakramente je postavil Jezus Kristus, zakra- mentale pa sveta Cerkev; 2. zakramenti delujejo iz lastne moči, katero jim je podelil Jezus Kristus, zakramentali pa po priprošnji svete Cerkve in po pobožnosti tistih, ki jih rabijo. ** -JHf ■&* 177 747. Čemu rabi sveta Cerkev zarotovanja? Sveta Cerkev rabi zarotovanja v to, da odvrača in odganja škodljivi vpliv hudobnega duha. 748. Čemu rabi sveta Cerkev blagoslavljanja ? Sveta Cerkev rabi blagoslavljanja, da izprosi božjega blagoslova osebam in stvarem. (Taka blagoslavljanja so na primer: blagoslov s svetim Rešnjim Telesom in svetim križem, znamenje svetega križa, blagoslov nad bolniki in umirajočimi, blagoslavljanje hiš, jedil in pijače.) 749. Čemu rabi sveta Cerkev posvečevanja? Sveta Cerkev rabi posvečevanja, da odločuje osebe ali stvari za službo božjo, ali da posvečuje kako reč za pobožno rabo. (Taka posvečevanja so na primer: posvečevanje svetili olj, cerkva, oltarjev in zvonov, krstne vode; blagoslavljanje križev in rožnih vencev, sveč, pepela, vode.) 750. Kdo je dal sveti Cerkvi oblast zarotovati, blago¬ slavljati in posvečevati? Oblast zarotovati, blagoslavljati in posvečevati, je dal sveti Cerkvi Jezus Kristus. 1 ) 751. Kako naj rabimo posvečene stvari? Posvečene stvari rabimo: 1. samo za tisti namen, za kateri jih je Cerkev posvetila; 2. spoštljivo in zaupno, ker je njihova moč toliko večja, kolikor pobožnejši je tisti, ki jili rabi. i) Ko je Jezus „k sebi poklical svojih dvanajst apostolov, dal jim je oblast nad nečistimi duhovi, da bi jih izganjali, in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. 1 ' (Mat. 10, 1.) — „V mojem imenu bodo izganjali hudobne duhove; .... na bol¬ nike bodo roke pokladali, in bodo zdravi." (Mark. 16, 17. 18.) 12 4 Vel. Katekizem 178 752. Kako naj rabimo blagoslovljeno vodo? Z blagoslovljeno vodo se večkrat pokropimo, zlasti zjutraj in zvečer, in prosimo Boga, naj nas vedno bolj očiščuje grehov in varuje vseh dušnih in telesnih nevarnosti. 753. Kaj so cerkveni obredi? Cerkveni obredi so zunanja dejanja in znamenja, katera rabi sveta Cerkev pri sveti maši, pri svetih zakramentih in pri drugih svetih opravilih zato, da izraža in vzbuja verske misli in čuvstva. Pomni! Ne preziraj obredov, ki jih Cerkev tako visoko ceni in tako skrbno varuje, temveč prizadevaj si, da boš umel, kaj pomenijo, in uči se iz njih, kako se moraš tudi sam vesti pri božji službi, zlasti pred svetim Rešnjim Telesom. Peto poglavje. 0 krščanski pravičnosti in štirih posled= njih rečeh. 1. Oddelek. O krščanski pravičnosti. 754. Kdo je krščansko pravičen? Krščansko pravičen je, kdor se s pomočjo božje milosti ogiblje hudega in dela dobro, kakor uči sveta vera. Prvi del krščanske pravičnosti. Ogibaj se hudega 755. Kaj je hudo? Hudo ali edino pravo zlo je to, kar je zoper božjo postavo, namreč greh. 756. Koliker je greh? Greh je dvojen: 1. podedovani ali izvirni greh, ki ga je storil Adam v raju, in ki smo ga z nasledki vred po¬ dedovali tudi mi; 2. osebni ali dejanski greh. 12 * 180 Osebni greh in njega vrste. 757. Kdo stori osebni greh? Osebni greh stori, kdor vedoma in prostovoljno prelomi božjo postavo. 758. Kako se stori greh? Greh se stori na dvojen način: 1. če kdo v mislih ali željah, besedah ali dejanja kaj hudega stori; 2. če kdo kaj dobrega opusti, kar je dolžan storiti. 759. Kdo greši v mislih? V mislih greši, kdor se prostovoljno vda slabim mislim in se radovoljno mudi v njih. 760. Kdo greši v željah? V željah greši, kdor prostovoljno želi kaj pre¬ grešnega. 761. Ali so grehi vsi enako veliki? Grehi niso vsi enako veliki; nekateri so veliki ali smrtni, drugi pa mali ali odpustljivi. 762. Kdo stori smrtni greh? Smrtni greh stori, kdor prelomi božjo postavo v kaki važni reči, in sicer tako, da greh jasno spozna in popolnoma privoli vanj. 763. Zakaj se imenujejo veliki grehi tudi „smrtni“ grehi? Veliki grehi se imenujejo tudi „sinrtni“ grehi, ker ž njimi izgubi duša nadnaravno življenje, to je posvečujočo milost božjo, ter si zasluži večno smrt. J) l ) „Ime imaš, da živiš, pa si mrtev. 11 (Skriv. raz. 3, 1.) ** -5f-3f 181 764. Zakaj se moramo nad vse ogibati smrtnega greha? Smrtnega greha se moramo nad vse ogibati; 1. zaradi njegove hudobije; 2. zaradi njegovih nasledkov. 765. Kakšna je hudobija smrtnega greha? Hudobija smrtnega greha je neizmerno velika; kdor namreč smrtno greši: 1. silno žali in zaničuje neskončno veličastvo božje; i) 2. kaže nesramno nehvaležnost do Boga, svojega najboljšega očeta; * 2 ) 3. odpove se s strašno nezvestobo Jezusu, svo¬ jemu ljubeznivemu Odrešeniku; 4. drzno zametuje milosti Svetega Duha. 766. Katere nasledke ima smrtni greh? Smrtni greh ima te-le nasledke: 1. oropa nas posvečujoče milosti in z njo božje ljubezni in pravice, biti otroci božji; 2 . vzame nam vse zasluge za nebesa, katere smo si že pridobili; 3. stori nas nesposobne, pridobivati si novih za¬ slug za nebesa; 4. nakoplje nam božje kazni in nazadnje večno pogubljenje. ') „Moj jarem si strl... in rekel: Ne bom služil." (Jer. 2., 20.) 2 ) „Poslušajte nebesa, in zemlja vleci na ušesa; ker Gospod govori: Otroke sem zredil in povišal, oni pa so me zaničevali." (Iz. 1, 2.) ■H-* •& 4Š"K- 182 767. Iz česa spoznavamo najbolje, kako hudoben in kazniv je smrtni greh? Kako hudoben in kazniv je smrtni greh, spozna¬ vamo najbolje iz tega, če premislimo: 1. kako hudo je Bog kaznoval hudobne angele in naše prve starše; 2. kako strašna je večna kazen v peklu, ki jo zasluži vsak smrtni greh; 3. kako bridko je bilo trpljenje, in kako grenka je bila smrt Jezusa Kristusa za naše grehe 768. Kdo stori mali greh? Mali greh stori: 1. kdor prelomi božjo postavo v kaki mali reči; 2. kdor prelomi božjo postavo v kaki sicer važni reči, toda ne popolno vedoma in prostovoljno 769. Zakaj se imenujejo mali grehi tudi »odpustljivi" grehi ? Mali grehi se imenujejo tudi „odpustljivi“ grehi ker nas ne oropajo posvečujoče milosti božje in se nam zato ložje in tudi brez spovedi odpuščajo 770. Zakaj se skrbno ogibajmo tudi malih grehov? Tudi malih grehov se skrbno ogibajmo: 1. ker tudi oni žalijo Boga; 2. ker nam preprečijo mnogo milosti, ki bi nam jih sicer Bog podelil; 3. ker nam nakopljejo mnogo kazni; 4. ker nas sčasoma pripeljejo v smrtne grehe. 1 ) - i) „Kdor majhno zametuje, bo sčasoma padel." (Sir. 19. 1.) 183 771. Katere vrste grehov razločujemo? Razločujemo te-le vrste grehov: 1. sedem poglavitnih grehov; 2. šest grehov zoper Svetega Duha; 3. štiri vnebovpijoče grehe; 4. devet tujih grehov. a) Sedem poglavitnih grehov. 772. Zakaj pravimo nekaterim grehom ^poglavitni" grehi? Nekaterim grehom pravimo „poglavitni“ grehi, ker je vsak izmed njih vir ali glava mnogih drugih grehov. 773. Kateri so poglavitni grehi? Poglavitni grehi so: 1. napuh, 2. lakomnost, 3. nečistost, 4. nevoščljivost, 5. požrešnost, 6. jeza, 7. lenoba. sj; 774. Kdo greši z napuhom? Z napuhom greši, kdor samega sebe čez mero po¬ vzdiguje in neredno hrepeni po časti in prednosti. 1 ) l ) „Začetek vsakega greha je napuh; kdor se ga drži, bo s kletvijo napolnjen, in poslednjič ga bo on (Bog) podrl. 11 (Sir. 10, 15.) — Zgled: zavrženi angeli. (Iz. 14, 13. 14.) 184 775. Kaj izvira Iz napuha ? Iz napuha izvira: neredna ljubezen do samega sebe in bahavost, slavohlepje in zavist; zaničevanje Boga in vere, Cerkve in bližnjega; razpor, kreg in prepir; trdovratnost, nepokorščina in krivoverstvo. 776. Kdo greši z lakomnostjo? Z lakomnostjo greši, kdor neredno ljubi denar in premoženje. 1 ) 777. Kaj izvira iz lakomnosti? Iz lakomnosti izvira: nepokoj srca in pretirana skrb za časne reči; zvijača in goljufija; krivičnost, izdajstvo in krive prisege; neusmiljenost in trdosrčnost. sjc 778. Kdo greši z nečistostjo? Z nečistostjo greši, kdor prostovoljno poželi kaj takega, kar žali sramežljivost.2) 779. Kaj izvira iz nečistosti? Iz nečistosti izvira: dušna slepota in trdosrčnost; vne- marnost za Boga in božje reči; umor in samomor; nevera in obup nad božjim usmiljenjem. H? 780. Kdo greši z nevoščljivostjo? Z nevoščljivostjo greši, kdor je žalosten zaradi kake prednosti ali dobrote svojega bližnjega, ker noče, da bi mu ta bil enak ali celo več kakor on.3) *!) 1) „Korenina vsega hudega je lakomost. 11 (I. Tim. 6, 10.) — Zgled: Juda Iškariot. (Jan. 12, 4—6.) 2 ) „Nečistnike in prešestnike bo Bog sodil." (Hebr. 13, 4.) — „Nikar se ne motite! Ne nečistniki .... ne prešestniki . . . ne bodo posedli božjega kraljestva." (I. Kor. 6, 9. 10.) 3 ) „Po nevoščljivosti hudobnega duha je smrt prišla na svet; in kateri so na njegovi strani, ga posnemajo." (Modr. 2 , 24. 25.) — Zgled: Kajn (I. Moz. 4, 5.); Jožefovi bratje. (I. Moz. 37, 4. 11.) 185 781. Kaj izvira iz nevoščljivosti ? Iz nevoščljivosti izvira: kriva sodba, obrekovanje in oprav¬ ljanje; sovraštvo do bližnjega; veselje, če se mu slabo, žalost, če se mu dobro godi. 782. Kdo greši s požrešnostjo? S požrešnostjo greši, kdor neredno poželi ali nezmerno uživa jed in pijačo. 1 ) 783. Kaj izvira iz požrešnosti? Iz požrešnosti izvira: razposajeno obnašanje, nesramnost in nečistost; kreg in prepir; zapravljanje časa in premo¬ ženja, izguba zdravja in oslabljenje dušnih .moči. ^ 784. Kdo greši z jezo? Z jezo greši, kdor se po nepotrebnem in čez mero razburja ter se želi maščevati. 2 3 ) 785. Kaj izvira iz jeze? Iz jeze izvira: nevolja in dušna zmedenost, zmerjanje in preklinjevanje, srd in sovraštvo, uboj in umor. sfc 788. Kdo greši z lenobo? Z lenobo greši, kdor ima prostovoljno mržnjo do tega, da bi služil Bogu in skrbel za svojo dušo, in sicer zaradi težav, ki so s tem združene.3) 1) „Varujte se, da vaša srca ne bodo preobložena v požreš¬ nosti in pijanosti.... in da tisti dan (sodbe) ne pride nagloma nad vas.“ (Luk. 21, 34) — Zgled: bogati mož. (Luk. 12.) — Bogatin. (Luk. 16.) 2 ) „Človekova jeza ne dela pravice božje. 11 (Jak. 1, 20.) 3 ) „Da bi bil pač mrzel ali gorak! Ker si pa mlačen in ne mrzel ne gorak, te bom izpljunil iz svojih ust.“ (Skriv. raz. 3, 15. 16.) — Zgled: leni hlapec. (Luk. 19.) 186 787. Kaj izvira iz lenobe? Iz lenobe izvira: nemarnost za molitev, za službo božjo in prejemanje svetih zakramentov; žalost in malosrčnost, nespokornost in obupnost. b) Šest grehov zoper Svetega Duha. 788. Zakaj pravimo nekaterim grehom grehi „zoper Sve¬ tega Duha"? Nekaterim grehom pravimo grehi „zoper Svetega Duha“, ker prav posebno nasprotujejo milosti Svetega Duha in zato velikokrat preprečijo spo- korjenje. 1 ) 789. Kateri so grehi zoper Svetega Duha? Grehi zoper Svetega Duha so; 1. predrzno v božjo milost grešiti; 2 ) 2. nad božjo milostjo obupati; 3 * 5 6 ) 3. spoznani krščanski resnici se ustavljati;4) 4. svojemu bližnjemu zaradi milosti božje ne¬ voščljiv biti; 3 ) 5. do lepega opominjevanja otrplo srce imeti; 3 ) 6. v nespokornosti trdovratno ostati. ‘) „Povemvam: Vsak greh in preklinjevanje bo odpuščeno ljudem; preklinjevanje zoper (Svetega) Duha pa ne bo odpu¬ ščeno." (Mat. 12, 31.) 2 ) „Ne govori: Grešil sem, in kaj žalega se mi j e zgodilo ?... in ne nakladaj greha na greh." (Sir. 5, 4. 5.) — Zgled: ljudje pred potopom (I. Moz. 6.) 3 ) Zgled: Kajn (I. Moz. 4, 13.); Juda Iškariot. (Mat. 27, 5.) *) Zgled: Judje ob Kristusovem času. (Mat. 12, 24. nasl.) 5 ) Zgled: Kajn (I. Moz. 4, 5.) 6 ) Zgled: Faraon (II. Moz. 5. nasl.) 187 c) Štirje vnebovpijoči grehi. if: 790. Zakaj pravimo nekaterim grehom „vnebovpijoči" grehi? Nekaterim grehom pravimo „vnebovpijoči“ grehi, ker sveto pismo izrečno trdi o vsakem izmed njih, da vpije v nebo za maščevanje, to je, da prav posebno izziva božjo pravičnost, naj ga kaznuje. 791. Kateri so vnebovpijoči grehi? Vnebovpijoči grehi so: 1. radovoijni uboj; 1 ) 2. sodomski greh;- 2 ) 3. zatiranje ubožcev, vdov in sirot;3) 4. delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati. 4 ) C) Devet tujih grehov. 792. Kateri grehi se imenujejo „tuji“ grehi? „Tuji“ grehi se imenujejo tisti, kijih storč sicer drugi, katerih pa smo sokrivi tudi mi. >) „In (Bog: mu je dejal (Kajnu): Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije z zemlje do mene.“ (I. Moz. 4, 10.) *) „Vpitje iz Sodome in Gomore prihaja čimdalje večje, in njih hudobija je grozovito velika. 11 (I. Moz. 18, 20.) 3) „Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ali ne vpije zoper onega, kateri jih izžema? Z lic se namreč v nebesa vzdigujejo, in Gospod, ki se da izprositi, se jih ne veseli. 11 (Sir. 35, 18. 19.) *) „Glejte, plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaše polje, vpije; in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojnih čet. 11 (Jak. 5, 4.) 188 793. Kateri so tuji grehi? Tuji grehi so: 1. v greh svetovati;!) 2. greh velevati; * 2 3 ) 3. v drugih greh privoliti; 2 ) 4. druge v greh napeljevati; 4 ) 5. drugih greh hvaliti; 5 6 ) 6. h grehu molčati; 5 ) 7. greh spregledati; 7 ) 8. greha se udeležiti; 8 * * ) 9. drugih greh zagovarjati. 9) Pomni! Moj sin! „Vse dni svojega življenja imej Boga v spominu in varuj se, da ne privoliš kdaj v greh... Revno sicer živimo, pa veliko dobrega bomo imeli, ako se bomo Boga bali in se vsega greha ogibali in dobro delali." (Tob. 4, 6. 23.) — „Beži pred grehi kakor pred kačo. 11 (Sir. 21, 2.) 1) Zgled: Kajfa. (Jan. 11, 49. 50.) 2 ) Zgled: David, ko je v pismu zaukazal Joabu, naj skrbi, da bo Urija ubit. (II. Kralj. 11.) 3 ) „Savel pa je privolil v njegovo (Štefanovo) smrt.“ (Dej. ap. 7, 59.) 4 ) Zgled: Eva (I. Moz. 3, 6.); Jeroboam. (III. Kralj. 12.) 5 ) „Ne le, kateri tako delajo, (so smrti vredni), ampak tudi, kateri privolijo tako delujočim. 11 (Rimlj. 1, 32.) 6 ) Zgled: Aron, ko so molili Izraelci zlato tele. (II. Moz. 32.) 7 ) Zgled: Heli. (I. Kralj. 2.) s ) Zgled: Pilat. (Mat. 27, 26.) 5) „Kdor opravičuje hudobnega, in kdor pogublja pravič¬ nega, oba dva sta gnusoba pred Bogom. 11 (Preg. 17, 15.) 189 Drugi del krščanske pravičnosti. Delaj dobro. 794. Kaj je dobro? Dobro je, kar je po volji božji, namreč: dobra dela in hrepenenje po krščanski popolnosti. 795. Kaj nas stori zmožne in voljne, da delamo, kar je po volji božji? Krščanska čednost nas stori zmožne in voljne, da delamo, kar je po volji božji. A. Krščanska čednost. 796. Kaj je krščanska čednost? Krščanska čednost je nadnaraven, od Boga vlit dar, ki nas stori trajno sposobne in voljne, da delamo to, kar je po volji božji. ^ 797. Zakaj se imenuje krščanska čednost »nadnaraven, ^ od Boga vlit dar"? Krščanska čednost se imenuje „nadnaraven, od Boga vlit dar“, ker nam ta dar ni že po naravi prirojen, temveč ga nam Bog podeli ali, rekel bi, vlije šele tedaj, ko nas opraviči. ^ 798. Ali nas stori krščanska čednost tudi že vajene in ^ spretne, da delamo dobro? Krščanska čednost nas pač stori sposobne in voljne, da delamo dobro; vajeni in spretni pa po¬ stanemo šele, ako zvesto sodelujemo z milostjo božjo in se stanovitno vadimo v dobrem. 190 799. Kolikere so krščanske čednosti ? Krščanske čednosti so dvojne: božje in dejanske ali nravstvene. 1. Božje čednosti. JJ00. Katere so „božje“ čednosti? „Božje“ čednosti so: vera, upanje in ljubezen- 1 ) 801. Kaj je krščanska vera? Krščanska vera je nadnaravna, od Boga vlita čednost, po kateri imamo zaradi resničnosti božje za resnico vse, kilt je Bog razodel in nam po katoliški Cerkvi zapoveduje verovati. 802. Kaj je krščansko upanje? Krščansko upanje je nadnaravna, od Boga vlita čednost, po kateri zaradi božje vsemogočnosti, dobrotljivosti in zvestosti trdno in zanesljivo pričakujemo vsega, kar nam je Bog obljubil za¬ radi zasluženja Jezusa Kristusa, 803. Kaj je krščanska ljubezen ? Krščanska ljubezen je nadnaravna, od Boga vlita čednost, po kateri Boga zavoljo njegove neskončne popolnosti in dobrote ljubimo nad vse, sebe in bližnjega pa zavoljo Boga. 304. Zakaj se imenujejo vera, upanje in ljubezen „božje“ čednosti? Vera upanje in ljubezen se imenujejo „božje“ čednosti, ker je Bog sam neposrednji predmet in nagib teh čednosti. 1 ) „Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; naj¬ večja med temi pa je ljubezen." (I. Kor. 13, 13.) 191 ijc 805. Kaj se pravi: Bog sam je neposrednji predmet božjih čednosti? Bog sam je neposrednji predmet božjih čednosti se pravi: Bog sam je, v katerega verujemo, v katerega upamo, in katerega ljubimo. sfc 806. Kaj se pravi: Bog sam je neposrednji nagib božjih čednosti? Bog sam je neposrednji nagib božjih čednosti se pravi: božja resničnost nas nagiblje, da mu veru¬ jemo; božja vsemogočnost, dobrotljivost in zve¬ stost, da vanj upamo; božja neskončna popolnost in dobrota, da ga ljubimo. V ^ 807. Kaj se pravi „obujati“ tri božje čednosti? „Obujati“ tri božje čednosti se pravi, Bogu za¬ trjevati, da in zakaj vanj verujemo, upamo in ga ljubimo. 808. Kdaj smo dolžni obuditi vero, upanje in ljubezen? Obuditi vero, upanje in ljubezen smo dolžni: 1. kakor hitro smo v sveti veri dovolj poučeni; 2. večkrat v življenju, zlasti v hudih skušnjavah zoper te čednosti; 3. v smrtni nevarnosti in ob smrtni uri. 2. Dejanske ali nravstvene čednosti. 809. Katere čednosti se imenujejo „dejanske“ čednosti? Vse krščanske čednosti, razen treh božjih, se imenujejo „dejanske“ čednosti, ker storš Bogu dopadljiva posebno naša dejanja. S 810. Katere dejanske čednosti si moramo posebno za¬ pomniti? Posebno si moramo zapomniti te-le dejanske čednosti: 1. štiri poglavitne čednosti; 2. čednosti, ki so nasprotne sedmim poglavitnim grehom; 3. čednosti, katere je Jezus na gori posebno po¬ veličeval; 4. čednosti, ki jih posebno priporoča sveti evan¬ gelij. a) Štiri poglavitne čednosti. 811. Katere so štiri poglavitne čednosti? Štiri poglavitne čednosti so: 1. modrost, 2. pravičnost, 3. srčnost, 4. zmernost. 812. Zakaj se imenujejo modrost, pravičnost, srčnost in zmernost „poglavitne“ čednosti? Modrost, pravičnost, srčnost in zmernost se ime¬ nujejo „poglavitne“ čednosti, ker obsegajo in ure¬ jujejo vse druge dejanske čednosti. >J: 813. Kaj je modrost? Modrost je tista čednost, po kateri spoznavamo, kaj nam je storiti v posameznih slučajih, da je naše dejanje Bogu dopadljivo. 1 ) >j Preiskujte, „kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja božja. 1 * (Rimlj. 12, 2.) — Zgled: modre device. (Mat. 25.) 193 ijc 814. Kaj Je pravičnost? Pravičnost je tista čednost, po kateri smo pri¬ pravljeni, dati vsakemu, kar smo mu dolžni. >) 815. Kaj je srčnost? Srčnost je tista čednost, po kateri pričnemo in izvršujemo dobro vkljub vsem težavam in rajši vse pretrpimo, kakor da bi grešili. * 2 ) 81S. Kaj je zmernost? Zmernost je tista čednost, po kateri krotimo vsako nedovoljeno, zlasti vsako čutno ali nečisto nagnjenje, to pa, kar je dovoljeno, le zmerno uživamo. 3 * ) b) Čednosti, ki so nasprotne sedmim poglavitnim grehom. 817. Katere čednosti so nasprotne sedmim poglavitnim grehom? Sedmim poglavitnim grehom so nasprotne te-le čednosti: 1. napuhu ponižnost; 2 . lakomnosti radodarnost; 3. nečistosti čistost; 4. nevoščljivosti dobrohotnost; 5. požrešnosti zmernost; 6. jezi krotkost; 7. lenobi gorečnost. *) „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. 11 (Mat. 22, 21.) 2 ) Zgled: sedem makabejskih bratov in njihova mati. (II. Mak. 7.) 3) „Zdržite se mesenih želj, katere se vojskujejo zoper dušo. 11 (I. Petr. 2, 11.) Vel. Katekizem. 13 , 194 ^ 818. Kaj je ponižnost? Ponižnost je tista čednost, s katero vse dobro pripisujemo Bogu, priznavamo pa svojo lastno slabost in grešnost in se zato radi ponižujemo. 1 ) % 819. Kaj je radodarnost? Radodarnost je tista čednost, s katero smo pri¬ pravljeni, deliti revežem od svojega premoženja in podpirati dobre namene. 2 ) sfc 820. Kaj je čistost? Čistost je tista čednost, s katero krotimo vse slasti in poželenja, ki žalijo sramežljivost. 3 ) >{c 821. Kaj je dobrohotnost? Dobrohotnostjo tista čednost, s katero bližnjemu želimo vse dobro, se veselimo, če se mu dobro godi, in mu pomagamo k temu. 4 ) ^ 822. Kaj je zmernost v jedi in pijači? Zmernost v jedi in pijači je tista čednost, s ka¬ tero krotimo neredno poželenje po jedi in pijači in uživamo oboje le po pameti. 5 ) >) „Bog se ustavlja napuhnjenim, ponižnim pa daje milost.” (I. Petr. 5, 5.) — Zgled: cestninar. (Luk. 18, 13.) 2 ) „Dajte, in se vam bo dalo.“ (Luk. 6, 38.) 3 ) Zgled: Egiptovski Jožef (I. Moz. 39.); Suzana. (Dan. 13.) 4) „Z bratovsko ljubeznijo se ljubite med seboj ... Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi.” (Rimlj. 12, 10. 15.) s) „Pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti.” (Rimlj. 13, 13.) — Zgled: Daniel in trije mladeniči, ki niso hoteli kra- Ijevili jedil in so bili zadovoljni s sočivjem. (Dan. 1.) 195 Jfc 823. Kaj je krotkost? Krotkost je tista čednost, s katero premagujemo vse želje po maščevanju in krotimo vsako kri¬ vično jezo in nevoljo. 1 ) 824. Kaj je gorečnost? Gorečnost je tista čednost, ki nas nagiblje, da voljno storimo vse, kar pospešuje božjo čast in naše dušno zveličanje. 2 ) c) Čednosti, katere je Jezus na gori posebno poveličeval. * 825. Katere čednosti je Jezus na gori posebno poveličeval ? Jezus je na gori posebno poveličeval tiste čed¬ nosti, katere obsega „osem blagrov 826. Kako se glasi osem blagrov? Osem blagrov se glasi: L Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim; ker bodo zemljo posedli. 3. Blagor žalostnim; ker bodo potolaženi. 4. Blagor tistim, ki so lačni in žejni pravice; ker bodo nasičeni. 5. Blagor usmiljenim; ker bodo dosegli usmi¬ ljenje. 6. Blagor tistim, ki so čistega srca; ker bodo Boga gledali. >) „Učite se od mene; zakaj jaz sem krotak in iz srca ponižen." (Mat. 11, 29.) — Zgled: sv. Štefan. (Dej. ap. 7.) 2 ) „Ne bodite leni v skrbi, bodite goreči v duhu, služite Gospodu.,, (Rimlj. 12, 11.) — Zgled: sv. Pavel. (Rimlj. 9, 1—3.) 13* ** 196 - D 7. Blagor mirnim; ker bodo imenovani otroci božji. 8. Blagor tistim, ki preganjanje trpe zavoljo pra¬ vice; ker njih je nebeško kraljestvo“ (Mat. 5, 3—10.) 827. Zakaj je Jezus posebno poveličeval čednosti, ka¬ tere obsega osem blagrov? Čednosti, katere obsega osem blagrov, je Jezus posebno poveličeval, ker so posvetnemu duhu naravnost nasprotne in zato posebno pripravljajo za nebeško veselje. č) Čednosti, ki jih posebno priporoča sr. evangelij. % 828. Katere čednosti nam posebno priporoča Jezus Kristus v svetem evangeliju? Jezus Kristus nam v svetem evangeliju posebno priporoča: 1. iskati najprej božje kraljestvo in njegovo pra¬ vico; i) 2. zatajevati samega sebe; 3. nositi svoj križ; 4. hoditi za Kristusom; * 2 3 ) 5. biti krotak in ponižen;3) *) „Išcite torej najprej božje kraljestvo in njegovo pra¬ vico, in vse to (časne potrebe) vam bo privrženo.** (Mat. 6, 33.) 2 ) „Ako hoče kdo priti za menoj, naj zataji samega sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj.“ (Mat. 16, 24.) — „Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.** (Luk. 14, 27.) 3 ) „Vzemite moj jarem nase in učite se od mene ; zakaj jaz sem krotak in iz srca ponižen, in boste našli pokoj svojim dušam.** (Mat. 11, 29.) 197 6. ljubiti sovražnike; dobro storiti tistim, ki nas sovražijo; moliti za tiste, ki nas obrekujejo in preganjajo. 1 ) B) Dobra dela. 829. Kaj so dobra dela? Dobra dela so taka dela, ki so po volji božji, in kijih s pomočjo božje milosti opravljamo iz Bogu dopadljivega namena. 830. Kaj so zaslužna dela? Zaslužna dela so taka dobra dela, katerim je ob¬ ljubljeno plačilo v večnem življenju. 831. Ali so zaslužna dela potrebna? Zaslužna dela so potrebna, ker nam je Bog večno življenje obljubil samo kot plačilo, ki si ga mo¬ ramo torej zaslužiti. 2 ) 832. Kdaj je dobro delo zaslužno? Dobro delo je zaslužno, kadar ga opravimo v stanu posvečujoče milosti božje. 833. Kaj je Bog obljubil kot plačilo za zaslužna dela? Kot plačilo za zaslužna dela je Bog obljubil: 1. pomnožiti posvečujočo milost; 2. dati večno veselje in ga povečati. 1) „Ljubite svoje sovražnike; dobro storite tistim, kateri vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obre¬ kujejo.“ (Mat. 5, 44.) 2 ) „Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj." (Mat. 3, 10.) — „Zavo!jo tega, bratje, priza¬ devajte si bolj, da svoj poklic in svoje izvoljenje zagotovite z dobrimi deli.“ (II. Petr. 1, 10.) ■K* 198 % 834. Kaj je pomniti o dobrih delih, ki jih človek opravlja v stanu smrtnega greha? O dobrih delih, ki jih človek opravlja v stanu smrtnega greha, je pomniti to-le: 1. za nebesa niso zaslužna; 2. vendar pa pomagajo, da človek laže doseže milost izpreobrnjenja, ali da mu Bog poplača z zemeljskimi darovi ter odvrne od njega časne nesreče. 835. Katera so najimenitnejša dobra dela? Najimenitnejša dobra dela so: molitev, post in miloščina. 836. Zakaj imenujemo molitev, post in miloščino naj¬ imenitnejša dobra dela? Molitev, post in miloščino imenujemo najimenit¬ nejša dobra dela: 1. ker nam jih sveto pismo posebno priporoča; 1 ) 2. ker obsegajo tudi druga dobra dela. 837. Katera dela obsega molitev? Molitev obsega vsa dela bogoljubnosti in po¬ božnosti. 838. Katera dela obsega post? Post obsega vsa dela pokore, zatajevanja in mrt- včnja samega sebe. 839. Katera dela obsega miloščina? Miloščina obsega vsa telesna in duhovna dela usmiljenja. i) Boljša je molitev s postom in miloščino, kakor sprav¬ ljati zaklade zlata. (Tob. 12, 8.) 199 >fc 840. Katera telesna dela usmiljenja nam sveto pismo posebno priporoča? Sveto pismo nam posebno priporoča ta-lo telesna dela usmiljenja: 1. nasičevati lačne; 1 ) 2. napajati žejne; 2 ) 3. sprejemati popotnike; 3 ) 4. oblačiti nage; 4 ) 5. obiskavati bolnike; 5 * ) 6. reševati jetnike; 5 ) 7. pokopavati mrliče. 7 ) sj: 841. Katera duhovna dela usmiljenja nam sveto pismo posebno priporoča? Sveto pismo nam posebno priporoča ta-le duhovna dela usmiljenja: 1. svariti grešnike; 8 ) 2. učiti nevedne; 9 ) 3. prav svetovati dvomljivcem; 10 ) 4. tolažiti žalostne; 11 ) 5. potrpežljivo prenašati krivico; 12 ) 6. iz srca odpustiti razžalivcem; 13 ) 7. Boga prositi za žive in mrtve. 14 ) Zgled: i) Jezus, ko je pomnožil kruh. (Mat. 14. in 15.) 2 ) Rebeka. (1. Moz. 24.) 3 ) Abraham. (I. Moz. 18.) *) Tabita. (Dej. ap. 9.) 5 ) Tobija. (Tob. 1.) #) Abraham. (I. Moz. 14.); Daniel. (Dan. 13.) 2 ) Tobija (Tob. 2.); Jožef Arimatejec. (Mat. 27, 57—60.) ») Elija. (IV. Kralj. 1.) 9 ) Apostoli. (Mat. 28, 19. 20.) 10 ) Sv. Pavel. (I. Kor. 7, 25.—40.) u ) Tobija. (Tob. 1.) 12 ) Egiptovski Jožef. (I. Moz. 39, 20.); Job (Job. 4, 7.) 13 ) Sv. Štefan. (Dej. ap. 7, 59.) 14 ) Abraham. (I.Moz. 38.); Juda Makabejec. (II. Mak. 12,43.) .v. .v, »v. ,y T Tv7v tTtv 200 842. Zakaj goreče opravljajmo dela usmiljenja? Dela usmiljenja goreče opravljajmo: 1. ker vse, kar storimo bližnjemu dobrega, velja tako, kakor bi bili to storili Jezusu Kristusu samemu; 1 ) 2. ker je Bog usmiljenim tudi usmiljenje obljubil. 2 ) 843. S čim sveta Cerkev posebno pospešuje dobra dela? Sveta Cerkev dobra dela posebno pospešuje s pobožnimi bratovščinami in družbami. >Jc 844. K čemu naj nas spodbuja nauk o dobrih delih? Nauk o dobrih delili naj nas spodbuja, da si pri¬ zadevamo: 1. biti zmeraj v stanu posvečujoče milosti božje; 2. opravljati mnogo dobrih del in zato vsakdanja opravila in težave posvečevati z dobrim na¬ menom. * C) Hrepenenje po krščanski popolnosti. 845. Kaj se pravi, hrepeneti po krščanski popolnosti? Hrepeneti po krščanski popolnosti se pravi, pri¬ zadevati si, da Boga vedno bolj ljubimo in zato opravljamo vsako delo kar najbolje mogoče. *) „Lačen sem bil, in ste mi dali jesti; žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me vzeli pod streho; nag sem bil, in ste me oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali; v ječi sem bil, in ste prišli k meni . . . Resnično vam povem, kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili." (Mat. 25, 35, 36, 40.) 2 ) „Blagor usmiljenim; ker bodo usmiljenje dosegli." (Mat. 5, 7.) — „Sodba brez usmiljenja tistemu, kateri ne izkazuje usmiljenja." (Jak. 2, 13.) ** 201 846. Zakaj naj hrepenimo po krščanski popolnosti? Po krščanski popolnosti naj hrepenimo: 1. ker to zasluži božje veličastvo in božja po¬ polnost; 1 ) 2. ker s tem tol'ko gotoveje dosežemo svoje zveličanje in bo tem večje naše veselje v ne¬ besih. 847. Kaj je Jezus Kristus posebno priporočal, da dose¬ žemo krščansko popolnost? Da dosežemo krščansko popolnost, je priporočal Jezus Kristus posebno tri evangelijske svete. 848. Kateri so trije evangelijski sveti? Trije evangelijski sveti so: 1. radovoljno uboštvo; 2. vedno devištvo; 3. vedna pokorščina pod duhovnim predstoj¬ nikom. ^ 849. Zakaj se imenujejo radovoljno uboštvo, vedno de- “h vištvo in vedna pokorščina evangelijski sveti ? Radovoljno uboštvo, vedno devištvo in vedna po¬ korščina se imenujejo evangelijski sveti, ker jih Jezus Kristus v evangeliju posameznim osebam ni ukazal, ampak le nasvetoval.2) ‘) „Kdor je pravičen, bodi še pravičnejši, in kdor je svet, bodi še svetejši." (Skriv. raz. 22 , 11.) 2 ) „Jezus mu (mladeniču) reče: Ako hočeš biti popoln, idi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; ter pridi in hodi za menoj." (Mat. 19, 21.) ** 202 850. Kdo je dolžan izpolnjevati evangelijske svete? Evangelijske svete so dolžni izpolnjevati redov¬ niki in sploh vsi, ki so se k temu zavezali s kako obljubo. Pomni! Brez stanovitnega boja, brez skrbi in truda si nikdar ne pridobiš čednosti.'čuj nad samim seboj, in naj bodo drugi kakoršnikoli, le samega sebe nikar ne zanemarjaj. To¬ liko boš napredoval v dobrem, kolikor boš samega sebe prisilil. (Hoja za Kristusom.) 2. Oddelek. O štirih poslednjih rečeh. 851. Katere so štiri poslednje reči? Štiri poslednje reči so: smrt, sodba, pekel in nebesa. Zakaj govori katekizem ob koncu o štirih poslednjih rečeh ? Katekizem govori ob koncu o štirih poslednjih rečeh: 1. ker se s smrtjo konča čas pripravljanja za večnost; ! ) 2. ker nas ravno misel na štiri poslednje reči močno spodbuja, ogibati se hudega, delati dobro in hrepeneti po krščanski popolnosti. * 2 ) h Smrt. 0 853. Kaj je smrt? Smrt je ločitev duše od telesa. >) „Pride noč, ko nihče ne more delati.“ (Jan. 9, 4 .) 2 ) „V vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boš grešil." (Sir. 7, 40.) 203 854. Kaj vemo o smrti? O smrti vemo, da moramo vsi umreti, zakaj „ljudem je odločeno, enkrat umreti“ (Hebr. 9, 27.): ne vemo pa, kdaj, kje in kako bomo umrli. 855. Zakaj morajo vsi ljudje umreti? Vsi ljudje morajo umreti, ker so vsi grešili v Adamu, in ker je z giehom prešla na vse ljudi tudi kazen za greh, namreč smrt. 1 ) 856. Kaj naj storimo, ker ne vemo, kdaj, kje in kako bomo umrli? Ker ne vemo, kdaj, kje in kako bomo umrli, moramo pogosto misliti na smrt in biti na njo vedno pripravljeni. 2 ) % 857. Kaj pravi Sveti Duh o človekovi smrti? Sveti Duh pravi o človekovi smrti: „Draga je pred Gospodovim obličjem smrt njegovih svetih“ (Ps. 115, 6.); „smrt grešnikov pa je silno huda 14 (Ps. 33, 22 .) 3) 2. Sodba. 858. Kolikera je sodba? Sodba je dvojna: 1. posebna ali skrivna, takoj po človekovi smrti; 2. splošna ali očitna, sodnji dan. 1) „Bog je človeka ustvaril neumrljivega; ... po zavisti hudobnega duha pa je prišla smrt na svet.“ (Modr. 2, 23, 24.) 2) „Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure.“ (Mat. 25, 13.) — Prilika: deset devic. (Mat. 25.) 3 ) Prilika: bogatin in ubogi Lazar. (Luk. 16.) 204 859. 0 čem bo Bog sodil vsakega človeka? Bog bo sodil vsakega človeka o celem njegovem življenju: o vseh njegovih mislih in željah, o njegovih besedah in dejanjih kakor tudi o tem, kar je dobrega opustil. 860. Kaj se zgodi precej po posebni sodbi? Precej po posebni sodbi se razsodba izvrši na duši, ki pride ali v vice ali v pekel ali v nebesa. >) 861. Kaj so vice? Vice so kraj, kjer duše trpe časne kazni za grehe, za katere v življenju še niso zadostile. 862. Katere duše pridejo v vice? V vice pridejo duše tistih, ki so sicer umrli v milosti božji, pa morajo za svoje grehe trpeti še časne kazni. 863. Kaj trpč duše v vicah? Duše v vicah trpč: 1. neizmerno žalost, ker še ne morejo gledati Boga, po katerem tako željno hrepenč; 2. še razne druge muke, katere jim je prisodila božja pravičnost. 864. Ali moremo kaj pomagati dušam v vicah? D4šam v vicah moremo pomagati, ker smo z njimi združeni v občestvu svetnikov. 2 ) ') „Bogu je lahko, smrtni dan vsakemu povrniti po nje¬ govih delih.“ (Sir. 11, 28.) 2) „Sveta in dobra je misel, moliti za mrtve, da bi bili grehov rešeni. 1 ' (II. Mak. 12, 46.) — „Pokopljita moje telo kjerkoli hočeta; prosim vaju samo, da se me spominjata pri Gospodovem oltarju." (Besede umirajoče sv. Monike svojima sinovoma, f 387.) 205 865. Ali smo dolžni, pomagati dušam v vicah? Dolžni smo iz krščanske ljubezni do bližnjega, pomagati vsem dušam v vicah, pred vsem pa svojim staršem, sorodnikom in dobrotnikom. 866. Kdaj vice popolnoma nehajo? Vice popolnoma nehajo sodnji dan, in potem ostanejo samo nebesa in pekel. 3. Pekel. 867. Kaj je pekel? Pekel je kraj, kjer pogubljeni trpč večne kazni. 868. Kdo pride v pekel? V pekel pride, kdor umrje v smrtnem grehu. 869. Kakšne kazni trpe pogubljeni? Pogubljeni trpč te-le kazni: 1. izključeni so na vekomaj iz nebes in nikdar ne bodo gledali obličja božjega; i) 2 . muči jih najsilneje peklenski ogenj, vedno pekoča vest in groza, neutolažljiva žalost in obupnost; * 2 ) 3. vse to morajo trpeti vekomaj, brez upa rešitve ali polajšave; zakaj „strašno je, pasti v roke živega Boga.“ (Hebr. 10, 31.) • i) „Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj." (Mat. 25, 41.) 2) „Grozovito trpim v tem plamenu." (Luk. 16, 24.) — „Bolje ti je, iti hromemu v življenje, kakor dve roki imeti, pa iti v pekel, v neugasljivi ogenj, kjer njih črv ne umrje in njih ogenj ne ugasne." (Mark. 9, 41. 43.) — „Zvežite mu roke in noge in vrzite ga v vnanjo temo; ondi bo jok in škripanj;« z zobmi." (Mat. 22, 13.) 206 870, Odkod vemo, da je pekel večen? Da je pekel večen, vemo: 1. izjasnili besed Jezusa Kristusa in apostolov; 1 ) 2. iz stalnega izročila svete Cerkve. 2 ) ^ 871. Ali bodo pogubljeni vsi enako trpeli? Pogubljeni ne bodo vsi enako trpeli; trpljenje bo toliko večje, kolikor huje in večkrat je kdo grešil, in kolikor več milosti je zapravil. 872. K čemu naj nas spodbuja premišljevanje peklen¬ skega trpljenja? Premišljevanje peklenskega trpljenja naj nas spodbuja: 1. da se varujmo vsakega, posebno smrtnega greha; 2. da se spokorimo svojih grehov zdaj, dokler nam še prizanaša neskončno potrpežljivi in usmiljeni Bog, da nas kdaj ne kaznuje po svoji ^ pravičnosti. 4. Nebesa. 873. Kaj so nebesa? Nebesa so kraj, kjer angeli in svetniki uživajo večno veselje. 874. Kdo pride v nebesa? V nebesa pride, kdor je umrl v milosti božji in je zadostil za grehe, ki jih je morda storil. >) „Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom.“ (Mat. 25, 41.) — „Kateri ne spoznajo Boga in niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa Kristusa, (bodo) trpeli večne kazni v pogubljenju." (II. Tes. 1, 8, 9.) 2 ) „Ti, kateri so delali hudo, pojdejo v večni ogenj." (Veroizpoved sv. Atanazija.) •K* 207 875. Kakšno veselje uživajo izvoljeni v nebesih? Izvoljeni v nebesih uživajo to-le neizmerno veselje: 1. gledajo Boga iz obličja v obličje ter ga ljubijo in uživajo celo večnost; 1 ) 2. obvarovani so za zmeraj vsakega, tudi najmanj¬ šega hudega; 2 ) 3. imajo vekomaj vse dobro na duši in na telesu; zakaj „oko ni videlo, uho ni slišalo in v srce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, kateri ga ljubijo." (I. Kor. 2, 9.) ;{c 876. Ali bodo uživali izvoljeni vsi enako veselje? Izvoljeni ne bodo uživali vsi enakega veselja; kdor je storil več dobrega, užival bo tudi večje plačilo. 3 ) 877. K čemu naj nas spodbuja premišljevanje nebeškega veselja ? Premišljevanje nebeškega veselja naj nas spodbuja: 1. da malo čislajmo časne dobrote in hrepenimo le po večnih; 2. da se zvesto in stanovitno bojujmo zoper greh; 3. da potrpežljivo prenašajmo vse trpljenje; ker „trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati prihodnji časti, katera bo razodeta nad nami." (Rimlj. 8, 18.) >) „Sedaj vidimo skozi zrcalo kakor v uganjki; takrat pa bomo videli iz obličja v obličje. Sedaj spoznam le nekoliko, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan." (L. Kor. 13,12.) — „Videli ga bomo, kakor je.“ (I. Jan. 3, 2.) 2 ) „Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine; ker poprejšnje je minilo." (Skriv. raz 21, 4.) 3) „Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi žel v obilnosti." (II. Kor. 9, 6.) I Dostavek. Najpotrebnejše molitve. 1. Znamenje svetega križa. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. 2. Gospodova molitev. Oče naš, kateri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime ; — pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. — Daj nam danes naš vsakdanji kruh; — in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; — in ne vpelji nas v skušnjavo; temveč reši nas hu¬ dega. Amen. 3. Češčena Marija. Češčena Marija, milosti polna; Gospod je s te¬ boj ; — blažena si med ženami, in blažen je sad tvo¬ jega telesa, Jezus. — Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike, — zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. 4. Apostolska vera. Včrujem v Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. — In v Jezusa Kristusa, Sina njego¬ vega edinega, Gospoda našega; — ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; — trpel pod 209 Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob po¬ ložen; — šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; — šel v nebesa, sedi na desnici Boga* Očeta vsemo¬ gočnega; — od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. — Včrujem v Svetega Duha; — sveto katoliško Cer¬ kev, občestvo svetnikov; — odpuščenje grehov; vsta¬ jenje mesa; in večno življenje. Amen. 5. V čast presveti Trojici. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, — kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in ve¬ komaj. Amen. . 6. Angelovo češčenje. Moli se zjutraj, opoldne in zvečer. Kdor presliši jutranje zvonjenje, naj moli angelovo češčenje pred jutranjo molitvijo. 1. Angel Gospodov je oznanil Mariji, in spočela je od Svetega Duha. — Češčena Marija . . . 2. Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. — Češčena Marija . . . 3. In Beseda je meso postala in med nami prebivala. — češčena Marija ... V. Prosi za nas, sveta božja Porodnica. O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Milost svojo, prosimo te, o Gospod, v naša srca vlij, da ki smo po angelovem oznanjenju spoznali učlo¬ večenje Kristusa, tvojega Sina, po njegovem trpljenju in križu dosežemo častitljivo vstajenje. Po istem Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. (Zvečer se še pristavi za verne duše v vicah :) Oče naš . .. Češčena Marija . . . 14 4 Vel. Katekizem. 210 V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen. (200 dni odpustka enkrat na dan, če se te vrstice za duše v vicah molijo trikrat na dan. — Leon XIII. 19. avgusta 1880. Odpustek 100 dni prejmemo vsakikrat, če ob zvonjenju molimo angelovo češčenje — in sicer v soboto zvečer, v nedeljo in o velikonočnem času stoje, drugekrati pa kleče. Za odpustke zadostuje angelovo češčenje brez naslednje vrstice [V.], od¬ govora [O.] in molitve. — O velikonočnem času se moli namesto angelovega češčenja molitev „Raduj se, Kraljica nebeška." Kdor pa te molitve ne zna, naj moli tudi vtem času angelovo češčenje, da dobi odpustek. — Benedikt XIII., 14. septembra 1714. Bene¬ dikt XIV. 20. aprila 1742.) 7. Raduj se, Kraljica. Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja. Zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja, Je vstal, kakor je rekel, aleluja. Prosi za nas Boga, aleluja. V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja. O. Ker je Gospod res vstal, aleluja. Molimo. O Bog, ki si z vstajenjem svojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, svet razveselil; daj, prosimo, da po njegovi Materi Devici Mariji dosežemo veselje večnega življenja. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. 8i Sveti rožni venec. I. Veseli del, ki se moli zlasti od adventa do posta. Vera. Oče naš. Trikrat Češčena Marija s proš¬ njami : 211 1. ki nam poživi vero. 2. ki nam utrdi upanje. 3. ki nam užgi ljubezen. 1 ) Oče naš. Desetkrat Češčena Marija s premišlje¬ vanjem skrivnosti. Čast bodi. Skrivnosti. 1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela. 2. ki si ga Devica v obiskanju Elizabete nosila 3. ki si ga Devica rodila. 4. ki si ga Devica v templju darovala. 5. ki si ga Devica v templju našla. 11. Žalostni del, ki se moli zlasti v postu. Prošnje: 1. ki nam utrdi spomin. 2. ki nam razsvetli pamet. 3. ki nam omeči voljo. Skrivnosti. 1. ki je za nas krvavi pot potil. 2. ki je za nas bičan bil. 3. ki je za nas s trnjem kronan bil. 4. ki je za nas težki križ nesel. 5. ki je za nas križan bil. III. Častitljivi del, ki se moli zlasti od velike noči do adventa. 1. ki nam vodi naše misli. 2. ki nam vodi naše besede. 3. ki nam vodi naša dejanja. >) Te prošnje se lahko ponavljajo pred vsakim delom rož¬ nega venca. Za žalostni in častitljivi del so pri nas v navadi posebne prošnje, ki se pa izpuščajo, kadar se molijo vsi trije deli skupaj. Odpustkov smo deležni tudi brez teh prošenj. 14 * 212 Skrivnosti. 1. ki je od mrtvih vstal. 2. ki je v nebesa šel. 3. ki je Svetega Duha poslal. 4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel. 5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal. (Za vsakim delom pristavljati Oče naš in desetkrat češčena Marija s prošnjo: ki se naj usmili vernih duš v vicah — za odpustke ni potrebno; za duše v vicah se lahko daruje ves rožni venec.) 9. Jutranja molitev. O moj Bog! Molim te v največji ponižnosti. — Včrujem v tebe, ker si neskončno resničen; — upam v tebe, ker si vsemogočen, neskončno dobrotljiv in zvest; — ljubim te nad vse, ker si neskončno popoln in vse ljubezni vreden. Zahvalim te za vse dobrote, ki si mi jih kdaj »kazal, — zlasti pa, da si me tudi to noč milostno varoval. Tebi v čast bodi vse, kar bom danes mislil in go¬ voril, delal in trpel. — Zato združim vse to z name¬ nom in zasluženjem Jezusa, Marije in vseh svetnikov, — in tako združeno tebi darujem. — Želim se ude¬ ležiti vseh svetih maš, ki se bodo danes darovale, — in vseh odpustkov, ki jih morem danes dobiti s svo¬ jimi molitvami in drugimi dobrimi deli. Trdno sklenem, ogibati se vsakega greha, posebno pa tistega, ki mi je prišel že v navado. - Daj mi milost, o Bog, da bom vestno izpolnjeval ta svoj sklep. Sladko Srce Jezusovo, daj, da te bom ljubil vedno bolj in bolj. (300 dni odp. vsakikrat. — Pij IX. 26. nov. 1876.) Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje. (300 dni »dpustka vsakikrat. — Pij IX. 30. sept. 1852.) 213 Sveti angel varih, moj sveti patron in vsi svet¬ niki božji, prosite zame. Oče naš. Češčena Marija. Vera. Čast bodi. Opomba: Bratovska molitev na čast presv. Srcu Jezu¬ sovemu je v tej jutranji molitvi opravljena. Ako utegneš, moli po jutranji molitvi še naslednje štev. 10,11,12,13 in 14. Posebno priporočljivo je apostolstvo molitve. 10. Apostolstvo molitve. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presvetem Srcu in ga še zdaj po vsem svetu neprenehoma hvališ v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, ti radovoljno darujem po zgledu presvetega Srca preblažene Marije, vedno Device brezmadežne, danes in vsak trenutek današnjega- dne vse svoje namene in misli, vsa čustva in želje, vsa dela in besede. (100 dni odp. enkrat na dan. — Leon XIII. 19. dec. 1885.) Posebno pa ti jih darujem za tvojo sveto Cerkev in nje poglavarja, kakor tudi za vse zacteve, ki so priporočene udom molitvenega apostolstva v tem me¬ secu in današnji dan. Zadostuje tudi krajša molitev; 11. O presladko Srce Jezusovo. O presladko Srce Jezusovo, po rokah preblažene Device Marije darujem molitve, dela in trpljenje da¬ našnjega dne tebi v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, s teboj vred pa Bogu Očetu v vse tiste namene, v katere se mu ti sam vsak dan daruješ na naših oltarjih. Amen, 214 12. Posvetitev Materi božji. Češčena Marija .. . 0 Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega da¬ rujem; — in da se ti vdanega skažem, - ti danes posvetim svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce, — sebe popolnoma vsega. — Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, — varuj me, brani me kakor svojo last in posest. (Ako zjutraj in zvečer moliš še eno Ceščeno Marijo in to molitev, prejmeš 100 dni odpustka. — Pij IX. 5. avg. 1851.) 13. Priporočitev angelu varihu. Angel božji, varih moj, Po višji dobroti sem varovanec tvoj. Razsvetljuj in varuj me, Vladaj in vodi me! Amen. (100 dni odpustka vsakikrat. — Pij VII. 15.maja 1821.) Ali: Sveti angel, varih moj, Bodi vedno ti z menoj ; Stoj mi noč in dan na strani, Vsega hudega me brani! Prav prisrčno prosim te, Varuj me in včdi me! 14. Priporočitev svojemu patronu. O sveti I., ki si mi po božji previdnosti za va- riha odbran, prosi za me, da bom po tvojem zgledu ljubil čednost in se varoval greha. Pomagaj mi v vseh dušnih in telesnih nevarnostih, posebno pa ob smrtni uri, da bom kdaj med izvoljenimi s teboj vred Boga gledal od obličja do obličja. Amen. 215 15. Pred poukom. Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni. V. Pošlji svojega Duha, in prerojeni bomo. O. In prenovil boš obličje zemlje. M o 1 i m o. O Bog, ki si srca vernih po razsvet¬ ljenju Svetega Duha učil, daj nam, da bomo v istem Duhu spoznali, kaj je prav, in se vedno veselili nje¬ gove tolažbe. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi. 16. Po pouku. O Bog, ki si neizmerno usmiljen in neskončno dobrotljiv, zahvalimo te za nauk, ki smo ga zdaj po tvoji milosti prejeli. Prosimo te, daj nam, da nikdar ne bomo pozabili resnic svete vere, temveč da bomo zvesto po njih živeli in dosegli večno plačilo. fco Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi. 17. Zahvala po krščanskem nauku Zahvalimo te, o Bog, za vse te svete nauke našega zveličanja. Prosimo te, daj nam po njih živeti in umreti, po smrti se pa v nebesih vekomaj veseliti. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi. 18. Pred jedjo. (Kar je drobno tiskano, se lahko izpušča.) Vseh oči se ozirajo na tebe, Gospod, iii ti jim daješ hrano o pravem času; odpiraš svojo roko, in vse, kar živi, napolnjuješ z blagoslovom. čast bodi Očetu ... 216 Gospod, usmili se nas. Kristus, usmili se nas. Gospod, usmili se nas. Oče naš. Češčena Marija. Blagoslovi, Gospod, nas in te svoje dari, ki jih bomo po tvoji dobroti prejeli. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. 19. Po jedi. Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi. Daljša molitev: Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote, Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Čast bodi Očetu . .. Gospod, usmili se nas. Kristus, usmili se nas. Gospod, usmili se nas. „ Qče naš. Češčena Marija. Povrni milostno, Gospod, vsem, ki nam zavoljo tvojega imena kaj dobrega store, z večnim življenjem. Amen. (Za to zadnjo molitev za dobrotnike 50 dni odpustka dvakrat na dan. — Leon XIII. 17. dec. 1892.) 20. Kratke molitve in vzdihljaji. Dobri namen. . Vse k večji časti božji. — O Jezus, vse iz ljubezni do tebe! — Moj Bog! Tebi v čast bodi vse, kar bom mislil in govoril, delal in trpel. Zato združim vse to z na¬ menom in zasluženjem Jezusa, Marije in vseh svet¬ nikov in tako združeno tebi darujem. Amen. Kadar se pokropiš. (Pokrižaj se in reci:) V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. (100 dni odpustka vsakikrat. — Pij X. 23. marca 1800.) 217 Kadar greš mimo križa. Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil. Krščanski pozdrav. Hvaljen bodi Jezus Kristus ! — Vekomaj. Amen. (50 dni odpustka vsakikrat prejme, kdor pozdravi in kdor odzdravi. — Klement XIII. 5. septembra 1759.) Pozdrav preš v. Reš njemu Telesu. Kadar greš mimo cerkve, ali stopiš vanjo, ali srečaš du¬ hovnika s presvetim Rešnjim Telesom, reci: Hvaljen in češčen bodi najsvetejši Zakrament — zdaj in vekomaj! Amen. Če imaš več časa, dostavi: Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojnih čet. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Čast bodi Očetu ... Češčen in zahvaljen bodi vsak čas presveti božji Zakrament! (100 dni odpustka enkrat na dan. — Pij VI. 24. maja 1776.) Vzdihljaji k Jezusu. Sladko Srce Jezusovo, bodi moja ljubezen. (300 dni odpustka enkrat na dan. — Leon XIII.21. maja 1892.) Jezus, moj Bog, ljubim te nad vse! (50 dni odpustka vsakikrat. — Pij IX. 7. maja 1854.) Moj Jezus, usmiljenje! (100 dni odpustka vsakikrat. — Pij IX. 14. septembra 1846.) Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi moje srce po svojem Srcu! (300 dni odpustka enkrat na dan. — Pij IX. 25. jan. 1868.) Presladki Jezus, ne bodi mi sodnik ampak od¬ rešenik. (50 dni odpustka vsakikrat. — Pij IX. 11. avgusta 1851.) 218 Vzdihljaji k Mariji. Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje. (300 dni odpustka vsakikrat. — Pij IX. 30. septembra 1852.) Češčeno bodi sveto in brezmadežno spočetje preblažene Device Marije, Matere božje. (300 dni odpustka vsakikrat. — Leon XIII. 10. sept. 1878.) Marija, pribežališče grešnikov, prosi za nas. Vzdihljaj k sv. Jožefu. Sveti Jožef, zgled in varih častivcev presvetega Srca Jezusovega, prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan. — Leon XIII. 19. dec. 1891.) V skušnjavah. Raje umreti, kakor grešiti. — Jezus, Marija! — O Gospa moja, o Mati moja, spomni se, da sem tvoj. Varuj me, brani me, kakor svojo last in posest. (40 dni odpustka, kolikorkrat se moli v skušnjavah. — Pij IX. 5. avgusta 1851.; Pri delu in trpljenju. O Jezus, vse iz ljubezni do tebe. 21. Večerna molitev. Moj Gospod in moj Bog! — Molim te in zahva¬ lim za vse dobrote, ki si mi jih tudi danes skazal na duši in telesu. — Ali sem pa tudi vsako prav porabil? Ali sem izpolnjeval tvoje zapovedi? — Pomagaj mi, da o tem dobro izprašam svojo vest. Ali sem opravil dobra dela, kakor mi je velevala vest? — Ali sem se varoval greha v mislih — v besedah — v deja¬ nju? — Kako sem se ogibal onega greha, ki mi je prišel že v navado? — Ali sem zvesto dopolnil vse dolžnosti svojega stanu? — Vzdihni in reci: 219 O moj Bog ! — Ti in vsi moji grehi so mi resnično žal, — ker sem z njimi zaslužil, da me po vsej pra¬ vici kaznuješ. — Žal so mi, ker sem tebe, svojega najboljšega Očeta, — največjo in preljubeznivo do¬ broto, z njimi razžalil. — Trdno sklenem s tvojo mi¬ lostjo svoje življenje poboljšati, — bližnje priložnosti v greh se varovati in nič več ne grešiti. V tvoje roke, o Bog, izročim svoje telo in svojo dušo; — tebi priporočim tudi svoje stariše, sorodnike in dobrotnike, žive in mrtve. Obišči, prosimo te, Gospod, to prebivališče — in odženi od njega vsa zalezovanja hudega duha; — tvoji sveti angeli naj v njem stanujejo ter nas varujejo v miru, — in tvoj blagoslov bodi vedno nad nami. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo. (100 dni odp. enkrat na dan. — Leon XIII. 15. marca 1884.) Jezus, Marija, Jožef! Vam podarim svoje srce in svojo dušo. Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi na strani v zad¬ njem boju! Jezus, Marija, Jožef! Naj združen z vami mirno izdihnem svojo dušo. * (300 dni odp. vsakikrat, ako se molijo vsi trije vzdihljaji; 100 dni vsakikrat, ako se moli le eden. — Pij VII. 28. aprila 1807.) Opomin: Vsaj kratke večerne molitve ne opusti nikoli. Kadar bolj utegneš, moli tudi naslednje molitve št. 22, 23 in 24 ter del rožnega venca; ako moliš le zgornjo večerno • molitev, pristavi Oče naš. Peščena Marija, čast bodi Očetu. 22. Pred podobo svete družine. O preljubeznivi Jezus, — ki si na zemlji izvoljeno družino posvetil — z neizrekljivimi čednostmi in zgledi 220 svojega domačega življenja, — ozri se milostno na to našo družino, — ki kleče pred teboj prosi tvoje milosti. — Spomni se, da je ta družina tvoja, — ker se je tebi posebno posvetila in darovala. — Varuj jo milostno, reši jo nevarnosti, pridi ji na pomoč, — da v posnemanju tvoje svete družine ostane stano¬ vitna, — tako, da ti bo na zemlji zvesto služila in te ljubila, — potem pa v nebesih večno hvalila. O Marija, presladka Mati, — prosimo te, varuj ' nas, — ki trdno zaupamo, da bo tvoj edinorojeni Sin uslišal tvoje prošnje. In tudi ti, častitljivi očak, sveti Jožef, — pridi nam' na pomoč s svojim mogočnim varstvom — in izroči po Mariji naše prošnje Jezusu. Amen. (300 dni odpustka vsakikrat za ude družbe krščanskih družin. - Leon XIII. 20. junija 1892.) 23. „Spomni se.“ Spomni se, o premila Devica Marija, — da še nikdar, ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, — tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal. * S tem zaupanjem navdan hitim k tebi, o defvic Devica*in Mati;—k tebi pridem, in pred teboj vzdihujoč grešnik stojim; — nikar me ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen. (300 dni odpustka vsakikrat. — Pij IX. 11. decembra 1846.) 24. Za papeža, škofa, stariše, dobrotnike in verne duše v vicah. Molimo za našega papeža I. — Ohrani ga, Gospod, poživljaj in osrečuj ga na zemlji, in ne daj ga v roke njegovih sovražnikov. 221 Molimo za našega škofa I. — Gospod, ohrani in varuj ga vsega hudega. Molimo za svoje (stariše in vse) dobrotnike. — Povrni milostno, Gospod, vsem, ki nam zavoljo tvo¬ jega imena kaj dobrega stord, z večnim življenjem. Molimo za verne duše v vicah. — Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen. 25. V spomin Kristusovih smrtnih bridkosti. (Za Četrtek.) 1. Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene; vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgddi. Oče naš. 2. Moja duša je žalostna do smrti. Oče naš. 3. In njegov pot je bil kakor kaplje krvi, tekoče na zemljo. Oče naš. V. Svojemu lastnemu Sinu Bog ni prizanesel. 0. Temveč ga je daroval za nas vse. Molimo. Ozri se milostno, prosimo te, Gospod, na svojo družino, za katero se naš Gospod Jezus Kri¬ stus ni pomišljal, izročiti se v roke sovražnikom in sprejeti trpljenje na križu. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. 26. V spomin Kristusove smrtne ure. (Za petek.) 1. Od šeste do devete ure je bila tema po celi zemlji. Oče naš. 2. In ob deveti uri je zaklical Jezus z močnim glasom: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Oče naš. 3. Jezus je spet zaklical z močnim glasom in je izdihnil svojo dušo. Oče naš. V. Kristus je bil za nas pokoren do smrti. O. Do smrti celo na križu: ' Molimo. Gospod Jezus Kristus, ki si se za od¬ rešenje sveta dal sramotno križati in si prelil svojo' dragoceno kri v odpuščanje naših grehov, ponižno te prosimo, daj nam po smrti veselo priti v nebeški raj. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. 27. Tri božje čednosti. (Za nedeljo.) i a) Kratka molitev. ' Včrujem v tebe, ker si neskončno resničen; upam v tebe, ker si vsemogočen, neskončno dobrotljiv in zvest; ljubim te nad vse, ker si neskončno popoln in vse ljubezni vreden. b) Daljša molitev. Vera. Verujem v tebe, pravi, troedini Bog, — Oče, Sin in Sveti duh, — ki si vse ustvaril, — ki vse ohra¬ njuješ in vladaš, — ki dobro plačuješ in hudo kaznuješ. — Verujem, da se je Sin božji učlovečil, — da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil, — in da nas Sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. — Verujem in trdim vse, kar si ti, o Bog, razodel — ter nam po sveti katoliški Cerkvi zapoveduješ verovati. — Vse to ve¬ rujem, — ker si ti, o Bog, sam na sebi resnica — in torej ne moreš goljufati in ne goljufan biti. — V tej veri hočem živeti in umreti. — 0 Bog, poživi mojo vero! Upanje. Upam in trdno pričakujem, o Bog,— da mi boš po zasluženju Jezusa Kristusa dal večno zveličanje, — 223 ki si ga obljubil vsem, kateri izpolnjujejo tvoje zapo¬ vedi. — Zato tudi upam od tebe odpuščanja svojih grehov — in vseh drugih milosti, — katerih potre¬ bujem, da si zaslužim večno zveličanje. — Vse to upam od tebe, — ker si vsemogočen, neskončno do¬ brotljiv, usmiljen in zvest — in torej moreš in hočeš izpolniti, kar si obljubil. — V tem upanju hočem ži¬ veti in umreti. — 0 Bog, utrdi moje upanje! . Ljubezen. O moj Bog! Ljubim te nad vse, — ker si naj- večja dobrota in neskočno popoln, — in torej zavoljo samega sebe vreden vse ljubezni. — In ker ljubim tebe, — ljubim tudi svojega bližnjega, prijatelja in neprijatelja,—in ga hočem ljubiti kakor samega sebe. — V tej ljubezni do tebe hočem živeti in umreti; — rajši hočem dati vse,— kakor tebe in tvojo ljubezen s kakim grehom izgubiti. — O Bog, vnemaj bolj in bolj mojo ljubezen do tebe. Amen. (Sedem let in sedem kvadragen odpustka vsakikrat. — Benedikt XIV. 28. januarja 1756.) 28. Ponovitev krstne obljube. (Zlasti za rojstni dan in za dan svetega obhajila.) 0 Bog, Oče, Sin in Sveti Duh! — Jaz, tvoj otrok, — pokleknem v ponižnosti pred tvoje božje veličastvo — in te molim z naj večjim spoštovanjem. Zahvalim te iz celega srca za vse dobrote, — katere si mi skazal, — posebno pa te zahvalim za milost svetega krsta. — Čeprav se pri svojem krstu nisem zavedal, — kako sveto zvezo si sklenil ti z menoj in jaz s teboj, — vendar zdaj to sveto zvezo 224 ponovim — prostovoljno in s prisrčno hvaležnostjo, - in hočem vekomaj biti in ostati — tebi zvest in pokoren otrok. — Zato se odpovem hudobnemu duhu in vsemu njegovemu dejanju — in vsemu njegovemu napuhu. Verujem v tebe, Bog Oče,—vsemogočni stvarnik nebes in zemlje. — Verujem v tebe, Jezus Kristus, - ki si pravi in edini Sin božji in naš Gospod, — ki si bil za nas rojen iz Marije Device, — in si za nas trpel. — Verujem v tebe, Sveti Duh. — Verujem v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev, — ob¬ čestvo svetnikov, — odpuščenje grehov, — vstajenje mesa in večno življenje. Obljubim, moj Bog, — da hočem izpolnjevati tvoje svete zapovedi, — prejemati svete zakramente — in rabiti druge zveličalne pripomočke, — ter živeti in umreti kot tvoj pokoren otrok. — Daj mi milost, — da nikoli ne prelomim te svoje obljub^, — in da se precej zopet poboljšam, če se kaj pregrešim, — da tako dosežem večno življenje, ki si mi ga milostno obljubil. Ljuba Mati Marija, podpiraj me! — Sveti angel varih, varuj me! — Sveti moj patron, prosi zame! — Amen. 29. Kratke mašne molitve. Kadar se vmes premišljuje, moli sveti rožni venec ali poj(5 pesmi.) Začetek. Usmiljeni Bog, nebeški Oče, — ljubim te nad vse. — Iz srca obžalujem svoje grehe, — in trdno sklenem, nič več ne grešiti. Tvojemu veličastvu — hočem darovati nedolžno jagnje Jezusa, — tvojega ljubega Sina. 225 Naj bo ta presveta daritev — tebi v spodobno Čast in hvalo; in v vredno zahvalo za vse prejete dobrote; naj za naše grehe zadostuje — tvoji božji pra¬ vičnosti, — da dobim milost kesanja in pokore — in odpuščenje kazni za greh; v zaupanje na to daritev te prosim, — daj meni in mojim starišem, — dobrotnikom in vsem vernim na zemlji — vse dobro za dušo in telo, — vernim dušam v vicah pa večni mir in pokoj. Amen. Pri evangeliju. f Moj gospod Jezus Kristus, — trdno včrujem vse, kar si nam razodel — in nam po sveti katoliški Cerkvi zapoveduješ včrovati. — Daj nam milost,—to sveto vero pred svetom spoznavati — ter po njej živeti in umreti. Amen. Pri darovanju. Nebeški Oče, — darujem ti po mašnikovih rokah in po njegovem namenu — kruh in vino, — ki se bosta spremenila v telo in kri Jezusa Kristusa, tvo¬ jega Sina. - S Srcem božjega Zveličarja združim tudi svoje srce — in se tako tebi darujem z dušo in te¬ lesom. — Sprejmi, Gospod, to daritev — v hvalo in čast svojemu imenu, — nam v blagor — in na korist svoji sveti Cerkvi. Amen. Svet. Svet, — svet, — svet si ti, o Gospod, - Bog vojnih čet. — Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. — Hosana na višavah. — Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem. — Hosana na višavah. Vel. katekizem. 15 , 228 Pri povzdigovanju. Molim te, presveto Rešnje Telo Jezusovo, zame darovano na križu! Jezus, včrujem v te. Jezus, upam v te. Jezus, ljubim te nad vse. Bodi milostljiv meni ubogemu grešniku. Amen. Molim te, presveta Rešnja Kri Jezusova, zame prelita na križu! Jezus, tebi živim. Jezus, tebi umrjem. Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Očisti me, Gospod, s svojo krvjo in usmili se vprnih duš v vicah. Amen. \ Večni Oče, — darujem ti predrago kri Jezusa Kristusa — v zadoščenje za svoje grehe — in za po¬ trebe svete katoliške Cerkve. Amen. (100 dni odpustka vsakikrat. — Pij VII., 22. sept. 1817.) Pri obhajilu. Gospod, — nisem vreden, da greš pod mojo streho, — ampak reci le z besede — in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.) Duhovno obhajilo. Moj Jezus, živo včrujem, — da si v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa resnično pričujoč, in te ponižno molim. — Ljubim te nad vse — in zato obžalujem vse svoje grehe. — Rajši hočem vse pre¬ trpeti,'— kakor tebe kdaj z grehom izgubiti. - Moja duša hrepeni po tebi, moj Bog. — Ker te pa zdaj v 227 zakramentu ne morem prejeti, — pridi v moje srce vsaj s svojo milostjo. — Pridi, — sprejmem te kakor v resnici pričujočega — in se popolnoma sklenem s teboj. — Ne dopusti, — da bi se kdaj ločil od tebe. Amen. Pri blagoslovu. Blagoslovi nas, vsemogočni Bog, — f Oče in f Sin in Sveti f Duh. Amen. Zahvala. Hvala tebi, nebeški Oče, — za vse milosti te svete maše. — Sprejmi jo v svojo čast in moje zve¬ ličanje. — Tvoj sveti blagoslov naj me spremlja po vseh mojih potih — in naj me vodi v večno življenje. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, — kakor je bilo v začetku, — tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. 30. Molitev po sveti maši. Češčena Marija . . . (trikrat.) Češčena bodi, Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi vzdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Obrni torej, naša pomoč¬ nica svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blagoslovljeni sad svo¬ jega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬ vica Marija! V. Prosi za nas, sveta božja Porodnica. O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. O Bog, naše pribežališče in naša moč, ozri se milostno na ljudstvo, k tebi vpijoče; in na pri¬ prošnjo častitljive in brezmadežne Device Marije, božje 15 * 228 Porodnice, svetega Jožefa, njenega ženina, svojih svetih apostolov, Petra in Pavla, in vseh svetnikov, usliši milostno in dobrotno naše prošnje za spreobrnjenje grešnikov, za prostost in povišanje matere svete Cerkve. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. * Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju; bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudega duha. Ukroti naj ga Bog, ponižno za to prosimo. In ti, vodnik nebeške vojne, satana in droge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z božjo močjo v pekel pahni. Amen. (300 dni odpustka. — Leon XIII , 6. januarja 1884.) Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas. (Kd ,r po maši doda ta vzdihljaj trikrat, prejme od¬ pustka 7 let in 7 kvadraten; ta odpustek se more darovati tudi vernim dušam v vicah. — Pij X., 17. junija 1904.) Izpraševanje vesti. Najprej pokliči Svetega Duha na pomoč in potem se vprašaj: 1. Kdaj sem ml zadnjič pri spovedi? ' l 2. Ali sem zamolčal kak smrtni greh? 3. Ali sem se takrat resnično kesal svojih grehov in sklenil, da jih več ne storim? 4. Ali sem v smrtnem grehu prejel sveto obhajilo? Ali se je to zgodilo tudi-o velikonočnem času? 5. Ali sem natančno opravil naloženo pokoro ? 6. Ali sem po svoji moči popravil škodo, ki sem jo bil storil bližnjemu? Potem se izprašuj najprej brez tiskanih vprašanj, kaj si grešil 1. Premisli božje in cerkvene zapovedi in poglavitne grehe in vprašaj se prav resno, kaj si grešil v mislih in željah, bese¬ dah in dejanju, ali z opuščanjem dobrega 2. Dalje še premisli, ali si se udeležil kakega tujega greha, in ali si izpolnjeval dolžnosti svojega stanu. 3. Če si bil tako nesrečen, da si smrtno grešil, izprašuj se tudi o številu smrtnih grehov in o takih okoliščinah, ki spre¬ minjajo vrsto greha. Premišljuj, ali si storil smrtni greh vsak dan, vsak teden, vsak mesec, in kolikrat na dan, na teden, na mesec. Potem šele vzemi, ako se ti zdi potrebno, v roke tiskana vpra¬ šanja, da se tem laže spomniš kakega greha, ki si ga res storil, pa morda pozabil. I 230 1. O božjih zapovedih. 1. zapoved. 1. Ali sem radovoljno dvomil o kaki verski resnici? 2. Ali sem rad poslušal govorjenje zoper vero? Ali sem bral veri sovražne spise? 3 Ali šeni bil nemaren za pouk v sveti veri? 4. Ali sem mrmral zoper Boga? 5. Ali sem storil kaj praznoverskega? 6. Ali sem raztreseno molil? 7. Ali sem opustil vsakdanje molitve? 8. Ali sem opustil kako pobožnost, ker me jo bilo sram ? 2. zapoved. 1. Ali sem se šalil iz svetih reči? 2. Ali sem lahkomišljeno izgovarjal sveta imena? 3. Ali sem v jezi izgovarjal sveta imena? Ali sem klel? 4. Ali sem kdaj brez potrebe ali po krivem prisegel? 3. zapoved. 1. Ali sem ob nedeljah in praznikih brez potrebe opravljal hlapčevska dela? 2. Ali sem ob nedeljah in praznikih po lastni krivdi opustil sveto mašo ? 3. Ali sem prišel ob nedeljah in praznikih po lastni krivdi znatno prepozno k sveti maši? 4. Ali sem bil v cerkvi raztresen ali pa sem se ondi nespodobno vedel? 4. zapoved. 1. Ali sem bil do starišev ali predstojnikov trmast ali surov ? 2. Ali sem jim želel kaj hudega? 231 3. Ali sem jih žalil, jezil, ali nisem molil zanje? 4. Ali jih kdaj nisem ubogal? 5. Ali sem zasramoval stare ljudi? 5. zapoved. 1. Ali sem koga tepel ali poškodoval? 2. Ali sem koga zasramoval? Ali sem mu želel kaj hudega? 3. Ali sem imel v srcu srd in sovraštvo do koga? 4. Ali sem koga zapeljal v kak greh? 5. Ali sem trpinčil živali? 6. in 9. zapoved. 1. Ali sem radovoljno mislil kaj nesramežljivega? 2. Ali sem radovoljno imel poželenje, videti, slišati ali storiti kaj nesramežljivega? 3. Ali sem govoril kaj nesramežljivega ali pel kake nesramežljive pesmi? 4. Ali sem radovoljno poslušal kaj nesramežljivega? Ali sem kaj takega bral ali drugim dajal brati? 5. Ali sem prostovoljno gledal kaj nesramežljivega? 6. Ali sem storil kaj nesramežljivega? Sam ali z drugimi? 7. Ali sem dopustil kaj nesramežljivega od drugih? 7. in 10. zapoved. 1. Ali sem vzel starišem kaj jedil ali denarja? 2. Ali sem drugim kaj vzel ? Kaj in koliko ? 3. Ali sem goljufal? 4. Ali sem obdržal najdene ali posojene reči? 5. Ali sem poškodoval tuje blago? 6. Ali sem sprejel kaj ukradenega? 7. Ali sem imel namen krasti, če tudi potem nisem ničesar ukradel? 232 8. zapoved. 1. Ali sem se lagal? Ali sem s tem drugim škodoval? 2. Ali sem pri drugih brez vzroka sumil kaj hudega? 3. Ali sem koga po krivem dolžil kake napake? 4. Ali sem brez potrebe dalje pripovedoval napake drugih ? 2. O cerkvenih zapovedih. 1. Ali sem zapovedane postne dni jedel meso? 2. Ali sem opustil zapovedano spoved in sveto ob¬ hajilo, zlasti o velikonočnem času ? 3. O poglavitnih grehih. 1. Ali sem bil napuhnjen ali gizdav? — Ali sem koga zaničeval? 2. Ali sem bil skop? — Ali sem bil trd do revežev? 3. Ali sem bil nevoščljiv ali škodoželjen? 4. Ali sem bil nezmeren v jedi in pijači? 5. Ali sem bil jezen? — Ali sem bil prepirljiv? 6. Ali sem bil len pri delu, pri učenju, za službo božjo? 4. O tujih grehih. 1. Ali sem se udeležil kakega tujega greha? 2. Ali sem molčal k grehu drugih, ko bi ga bil moral naznaniti starišem ali katehetu? Potem se še vprašaj, kateri greh storiš največkrat, da spoznaš svojo poglavitno napako. Dajo odpraviš, ti bodi poglavitna skrb. UNIUERZITETNR KNJIŽNICA MARIE OR 162722 / — .119 -J* r *• »on ber ftiibrung iiber bie ganje ©treit* rnacbt abftcbft unb (nur) Perlangft, bie &lotte ju bcfe^Iigtn, jo oerbalt e§ fid) (bie) bamit alfo., ©elbft, roenn bcr Sacebamonier e3 bir itberTdlft, btefelbc ju bcfebligen, roiirben rohf- e 8 ni tb t g g fiat ten, benn bicfe gebort unf;—rormr-bie Sacebamonicr fie nid)t roollen SSenn biefe alfo bert_^btr? befebl (bariiber) Ijaben roollen, fmV-irotf' U)nen nicbt cntgcgen, feinem anberu aber roerben roir e3 iibcrlaffert, ben iDberbefebl jur ©ce ju fiibren. ®enn uergeben3 roiirben *s roir fo bie groffte ©cemacbt unter ben ' ^ellenen bcfijjcn, roenn roir, 9Itbener, bie roir ba§ altefte SSolf (reprafentieren) unb bie einjigen finb, bie unter ben ©tiecben ibren iESo^nfi^ nid)t gednbert boben, ben ©prafufanern bie ftiibrerfdjaft abtreten rooKten; Pon ibnen, fo bal fcbon ber ©pen- bicbter §omer gefurgcn, tam nad) ^lion ein 9J?ann, ber ber tiicbtigftc roar (e§ am beften oerfianb) cin fteer aufjuftetlen unb ju orbnen. ©o ift benn fetne ©cbanbe fiir un§, biefež au£jufpred)cn." ©elon er: roiberte mit folgcnben SBorten: „©aft« freunb au§ Sltfjen, ibr babt, roie c§ fcbeint, Seute, bie befeblen, aber Seutc, bie ge* bordien roerben, roerbet ibr nicf)t b a & en - i ®a ibr aber nid)t§ jugcfteben, fonbern allež I baben rooUt, fo tretet fcbleunigft bie £eim-- f. KO- 0 ~ 120 — rctfc an unb melbet ©riedjcnlanb, bafe ifem ber grufeltng au§ bent 3>aljre ge= nomnten fet " 2)te |>eflenen fenben etn $Uf8l)eer nadj 2empc in Sbeftolicn. 9tiitf3ug beSfelben. ! S)ie £6effal iet ^ieltcn e§ anfangž (nur) gcjttiungen mit ben $etfcrn, ba fee ja bt= rotefen, bafe ifenen bie SR8nfc, meldjc bie 9Ueuaben (VII, 6) fcbmicbcten, nicfjt ge= ftelen. '©cbalb (te nnmhdj 9Zad)ricftt er? balten batten, bafe ber ^3erfer im s -8cgriffe fei, nacfi Suropa iiberjufe^en, fdjtcfen fte ©efanbte nad) bcm $ftbmo§. 9luf bem 3fibmo§ roarcn aber ftbgeorbnetc con ©riccfeenlanb, bie t>on ben ©tdbten, melcpe ež mit ©riecpenlanb gut meinten, erroaplt marcn, oerfammelt (VIT, 145). 2U8 nun bie ©efanbte ber Xt>effatier ju biefen ge* fommen roaren, fpracpcu fie (folgenbeS): „£>cflenen! ®er ^afe am Olpmpož mufe beroacfet merben, batnit ^beffalicn unb ganj ©riecpenlanb nor bent Griege jtcftcr ift. SBir ftnb nun bereit, an ber 33eroad)ung un§ ju beteiligen, aber aud) ibr miifet ein ftarfeS £>eer fenben, ba ipr, roenn ifer e§ nicbt fenbet, roifet, bafe mir un§ bem $erfer ergeben roerben; benn Seute (mir), bie fo roeit oorn an £>e0a3 (an ben ©renjen jun <2d)ufce oon §edaž) liegen, miiffen bot