Poštnina plačana v getvvtaL
Leto LaTV., št. 46
Ljubljana, četrtek 2*. februarja loji
Cena Din i.-
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemSi nedelje in praznike. — Tnneratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Dm 3.—. večji tnserati petit
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod«
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica *t- 5
Telefon St. 8122» 3128, 8124, 8125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska a, tel. St. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 101.  — —i Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Proračun ljubljanske
le občine
Proračun izkazuje rednih izdatkov 50,590.868 Din, rednih dohodkov 49)494*199 Din, torej primanjkljaj 1,096.669 Din — Izredni izdatki
znašajo 46454*702 Din
Ljubljana, 36. februarja.
Na včerajšnji seji občinskega sveta je bil njegovim članom predložen proračun mestne občine ljubljanske za 1. 1931, kakor ga je izdelal finančni odsek. O novem proračunu bo ljubljanski občinski svet razpravljal sredi marca.
Proračun izkazuje rednih izdatkov SO milijonov 590.868 Din, rednih dohodkov s presežki dohodkov v proračunu občinskih podjetij pa 49,494.129 Din- Proračun izrednih izdatkov znaša 46,454.702 Din in ravno toliko dohodkov.
Proračun splošne mestne uprave izkazuje za letos 9,223.846 Din izdatkov, dohodkov pa 42.250 Din. Med izdatki je funkcijska pristojbina mestnemu načelnFku 120.000 Din, plače in draginjske doklade uslužbencev 4,555.734 Din; predvidene pHače za nova službena mesta 96.368 Din, redna napredovanja in prevedba uslužbencev po novi službeni pragmatiki 550.000 Din, pokojnine, vdovnme in preskrbine 2,351.181 Din, dodam znašajo stvarne potrebščine 1,550.563 Din.
Proračun mestnih poslopij in zemljišč izkazuje 3,433.673 Din izdatkov, ter 3,073-142 Din dohodkov.
Izdatki izkazujejo za vzdrževanje mestnih poslopij 3,357.902 Din izdatkov, za vzdrževanje mestnih zemljišč 56.000 Din, za poljskega čuvaja 12.771 Din, za razne stroške pri upravi hiš 7000 Din, d očim znašajo dohodki od najemnine za mestna poslopja 2,351.792 Din, od donosa mestnih zemljišč 145.850 Din, od mestnega lova 5000 Din, priznavalnina 570.000 Din, razni drugi dohodki pa 500.000 Din.
Proračun hranilnih vlog hi vrednostnih papirjev izfkazuje 84.995 Din dohodkov od
obresti efektov in hranilnih vlog.
Proračun občinskih davščin in taks izkazuje 5,681.454 Din izdatkov ter 36,562.240 Din dohodkov. Občinske davščine ostanejo neizp remen jene. Med izdatki so izkazane osebne potrebščine v znesku 3,058.959 Din, stvarne potrebščine 725.785 Din, prispevek k amortizačnemu fondu 6% obligacijskega posojila 1,957.210 Din, poprave na sejmiščih 10.000 Din, naprava novih pasjih znamk 2500 Din, zgradba nove mitnice na Opekarski cesti 62.000 Din, anuitete za posojila 205.000 Din ter razni stroški 10.000 Din.
Med dohodki znaša prebitek mestnih pod jetif 437.620 Dan, občinske davščine 28,931.870 Din, občinska doklada na državne davke pa 7,192.750 Dm.
Proračun občinskih posojil izkazuje 6 milijonov 273.676 Din izdatkov, pokritja pa 2,960.492 Din dohodkov.
Proračun za ceste, ulice in trge izkazuje 9,816.312 Din izdatkov ter 4,702.435 Din dohodkov. Med izdatki so plače in draginj-ske doklade uslužbencev 450.363 Din, vzdrževanje cest, nasadov in raznih drugih javnih naprav 6,152.156 Din, za čiščenje mesta 2,307.893 Din, za izmerjenje mesta 109.700 Din, za razsvetljavo mesta 663.200 Din, za prispevek mestna delavski zavarovalnici 113.000 Din, za razne stroške 20.000 Din. Med dohodki so povračila za napravo hodnikov 200.000 Din, doneski za vzdrževanje in uporabo cest 4311.435 Din, povračila za izp ražnje van je greznic 100.000 Din, izkupila za orod-je, drevesa, sadike 41.000 Din, razni dohodki pa 150.0000 Din.
Socijalno skrbstvo izkazuje 5,079.885 Din izdatkov ter 289.000 dohodkov. Med izdatki so potrebščine za socialno politični urad 289.189 Din, ustanove 16.218 Din, starostna preskrba 1,722.304 Din, mestno zavetišče za onemogle 1,323.920 Din, mladinsko skrbstvo 1,145.500 Din, delavsko skrbstvo 251.754 Din, podpore tuberkuloznim bolnikom in zdravljenje po specialistih 40.000 Din, zdravila za uboge 30.000 Din, podpore na račun tujih občin 80.000 Din, nabava socialne literature 1000 Din, Gortanov fond 20.000 Din, razne podpore 150.000 Din, razni stroški 10.000 Din. Med dohodki so razni doneski 113.000 Din, globe 100.000 Din, povračila podpor tujim 75.000 Din, razni dohodki 1000 Din.
Zdravstvo izkazuje 1,775.961 izdatkov ter 452.100 Din dohodkov. Izdatki za mestni fizikat znašajo 453.289 Din, za reševalno postajo 308.595 Din, za zasilno bolnico 42.630 Din, za osrednjo proti tuberkulozno ligo v Ljubljani 100.000 Din, za zdravljenje bolnikov z nalezljivo boleznijo 30.000 Din, bolniški oskrbni stroški 300.000 Din, mestna posvetovalnica za šolsko mladino 24.773 Din, ljudska kopel 177.423 Din, letno kopališče ob Ljubljanici 100.000 Din, kopališče na Taboru 48.000 Din, kopališče v Mednem 13.751 Din, javna stranišča 30.000
Din, nadzorstvo nad življenjskimi potrebščinami 10.000 Din. desinfekcija 26.000 Din, razni stroški 40.500 Din. Dohodki so naslednji: pristojbine za reševalni voz in avto 315.000 Din, pristojbina za ogled mrl i Če v 1.000 Din, zasilna bolnica 25.000 Din. ljudska kopel 90.000 Din. letno kopališče ob Ljubljanici 14.500 Din. kopališče na Taboru 500 Din, kopališče v Mednem 2000 Din, razni dohodki 4100 Din.
Šolstvo izkazuje 4,115.049 Din izdatkov ter 504.745 Din dohodkov. Med izdatki je omenjati prvi obrok za novo Solo v sveto-kriškem okraju 150.000 Din, nadalje za obrtno nadaljevalno šolo 120.000 Din ter za gostilničarsko strokovno Šolo 88.020 Din.
Za znanost, umetnost in prosveto je določenih 585.500 Din. Ti izdatki so razdeljeni takole: za nakup slik 35.000 Din, za druge stroške umetniške galerije 50o Din, za Narodno gledališče 200.000 Din. za Narodno galerijo 150.000 Din, za podpore v znanstvene in kulturne namene 200.000 Din. To poglavje ne izkazuje nobenih dohodkov.
Proračun prenesenega delokroga izkazuje 2,066.263 Din izdatkov ter 300 Din dohodkov. Izdatki so naslednji: za vojaški urad 397.920 Din. za posredovalni urad 37.210 Din, za Borzo dela 87.504 Din, za sresko načelstvo ljubljanske okolice 50.000 Din, za državno policijo 1,479.658 Din, za podpore vojaškim obvezancem 5oOO Din, za odgonsko postajo 8.971 Din. Kakor je iz navedenega razvidno, je največja postavka izdatek za državno policijo. Zaradi prispevka za sresko načelstvo ljubljanske okolice se je mestna občina pritožila pri državnem svetu, zadeva pa Še ni rešena. Edini dohodek predstavlja v tem poglavju povračilo stroškov za odgonsko postajo v višini 300 Din.
Mestna delavska zavarovalnica izkazuje 565.500 Din izdatkov in prav toliko dohodkov.
Raznoterosti izkazujejo 1,973.749 Din izdatkov ter 257.000 Din dohodkov. Med izdatki izkazujejo plače in draginjske doklade poklicnega gasilstva 364.144 Din, stvar-
ne potrebščine poklicnega gasilstva 179.990 Din, prostovatjno gasilno in reševalno društvo 70.961 Din, zbornica za TOI 500 Din, pravoslavna cerkvena občina 80.000 Din, doklade cerkovnikom in orglavcem 98.400 Din, vzdrževanje grobov in spomenikov 108,315 Din, vzdrževanje javnih električnih ur 18.309 Din. za pospeševanje tujskega prometa 100.000 Din. jamstveno zavarovanje 26.000 Din, podpore raznim društvom in drugo 100.000 Din, reprezentaciiski stroški mestne občin« 250.000 Din, poprava uršulinske cerkve 77-110 Din, proračunska rezerva 500.000 Din. Dohodki so naslednji: gasilstvo 231.000 Din, donos električnih ur 25.500 Din, razni drugi dohodki 500 Din. Kakor že omenjeno znašajo
izdatki izrednega prometa 46,545.702 Din. Lansko leto je znašala iz« redna potrebščina 37,023.377 Din. Povišek je nastal, ker je v proračun vstavljen kot izdatek na račun kaldrminskega fonda vsota 23,820.374 Din za carinska skladišča, tlakovanje in stanovanjsko kolonijo za carinske uslužbence. To vsoto bo dobila občina povrnjeno iz kaldrminskega fonda. Nadalje so določeni izdatki za tlakovanje cest 1,196.334 Din, za mostove, vodovod, stranišča, smetarske vozove, dohod na Grad in ureditev prostora pred Sv. Jožefom 1,555.168 Din, za kanale 2.851.679 Din, za vodne zgradbe 1,483.000 Din, za regu* lacijo mesto 4,368.760 Din* za zgradbo ma» lih stanovanj 783.150 I>in, za renoviranje magistratnega poslopja 1,306.174 Din. Vsi ti izdatki gredo na račun ostankov najetih posojil. Razen tega izkazuje izreden pro* met še naslednje izdatke: regulacija Ljub* ljanice 2,000.000 Din, mehanizacija cestne oskrbe 1,200.000 Din. za nakup Hemrihar* jevega sveta 713.000 Din, za zgradbo nove* ga poslopja za dohoda rs t ven i urad 3,000.000 Din. za nakup Vrhovčevega sveta za ure* ditev sejmišča 177.063 Din, za zgradbo nove šole v svetokriškem okraju 2,000.000 Din. Za vse te izdatke bo treba najeti še posojila v višini 9,790.063 Din.
M govora o povratku starega režima"
Komentar nedavnih izprememb v vladi — Sedanji režim se je ojačat
in bo ostal še dolgo na krmilu
Komunistični nemiri v Berlinu
Snoci Je prišlo na raznih krajih Berlina do spopadov med policijo hi komunisti, Id so začeli pleniti trgovine
Berlin, 26. febr. g. Sinoči je prifik) v Berlinu do hudih izgredov komunistov. Policija je odredila obširne ukrepe, da že v kali prepreči nameravane demonstracije. Izjemoma je tudi prometna policija dobila orožje. Policijo so ojačill zlasti v komunističnih središčih v bližini Aleksandrovega, Hermanovega in Bulowega trga. Na raznih krajih mesta so se brezposelni zbirali že zgodaj zjutraj ter skušali inscenirati demonstracije. Demonstranti so s kamenjem in z dragimi predmeti napadli policijske avtomobil«. PoKoija je oddala več strelov v zrak ter je končno s pen dreki nastopila proti množici. V Ponkovn je množica napadla policijskega častnika bi enega policista, ki sta skušala Intervenirati. Oba policista sta bila od množice obkoljena. Le s težavo sta se rešila is nevarnega položaja. Opoldne so se demonstranti zopet pričeli zbirati v Neukomu. Iz oken več poslopij so demonstranti pričeli metati na policijo kamenje. Kakor trdi policija, je bilo odanih tudi nekaj strelov, ki pa niso ranili nikogar. Policija je končno nastopila proti množici s pen dreki
ter je oddala tudi nekaj strelov v zrak, nakar se je množice polastila velika pa* nika m je vse pobegnilo. Materijalna škoda je precejšnja. Policija je morala vedno in vedno raspršiti demonstrante. Do zelo težkih pleni te v komunističnih demonstrantov je prišlo v okraju Wedding. Komunistom je tukaj uspelo, da so presenetili policijo ter improvizirali močan sprevod po ulicah. Približno 800 demonstrantov je korakalo v sprevodu. Napadli so več pocestnih prodajalcev ter jim odvzeli blago. Intervenirala je policija na konjih, proti kateri so demonstranti pričeM metati kamenje. En policist je bil na glavi hudo ranjen, se preden je mogla policija preiti k ataki, je veliko število brezposelnih napadlo trgovino s kruhom ter jo popolnoma oplenilo. Tukaj je bilo sest demonstrantov aretiranih. Približno 5000 brezposelnih je napadlo poslopje posredovalnice za delo. Policija je morala v vsej naglici mobilizirati več svojih oddelkov, vendar pa so brezposelni med tem že uničili pohištvo tega urada. Skupno je bilo aretiranih 120 oseb.
Poplave v Italiji
Rim, 26. februarja. Listi objavljajo podrobnosti o velikih škodah, ki jih je povzročilo zadnje neurje v Italiji: V kraju Giosa na obali Katabrije se je moralo zaradi poplav izprazniti približno 200 hiš. Telefonske zveze med Napeljem in Reggio so prekinjene. V valovih narastlih rek je utonilo mnogo živine. V Maderi je vihar zrušil več hiš in nekaj mostov. Pri tem sta bili ubiti dve osebi, več pa je ranjenih.
Snežni plazovi v Švici
Ženeva, 26. februarja. AA. Snežni plazovi so napravili v več Švicarskih krajih silno škodo. Včeraj je ogromen snežni plaz zasul cesto pri vaei Ouimet in zajezil bližnji potok. Prestrašeno prebivalstvo je zbežalo z živino v gore. V planinski koči na Zer-mattu je 70 angleških turistov iz Londona, ki ne morejo naprej.
Spremembe ▼ diplomatski službi
Beograd, 26. februarja AA. S sklepom ministra za zunanje zadeve in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sta postavljena dr. Pero Zanella, vicekonzul v 1/7 kraljevskega konzulata v Montrealu v isti skupini in kategoriji h kraljevskemu generalnemu konzulatu v Newyork, dr. Iv. Frangeš, vicekonzul v 1/7 kraljevega generalnega konzulata v Newyorku pa za vi-cekonzula pri kr. konzulatu v Montrealu v isti skupini in kategoriji. Dr. Velja Mi-lenkovič, pisar 1/8 v ministrstvu za zunanje zadeve, pa je postavljen za pisarja iste skupine in kategorije pri kr. konzulatu v Bariju.
Silna zima v Belgiji
Bruselj, 26. februarja. A A. V pokrajini Goambery je zapadlo do 10 metrov snega.
' Bruselj', 35. febr. r. »Vingtieme Sie-cle« objavlja v pregledu zunanje politike daljši komentar o nedavnih izpre-membah v jugoslovenski vladi in piše, da je najvažnejši dogodek imenovanje ministra pri predsedništvu vlade. Na to mesto je bil imenovan prejšnji minister pravde dr. Milan Srškić, ker je potrebno, da kontrolira izvajanje nove zakonodaje oseba, ki uživa popolno zaupanje. Iz tega se da sklepati, da ni govora o povratku k prejšnjemu režimu v Jugoslaviji, marveč da znači imenovanje dr. Srskiča le ojačanje sedanjega režima, ki bo ostal še dolgo na krmilu. Ta izprememba je prišla pač v času, ko Ju-gosalvija ocenjuje zasluge sedanjega režima, ustvarjenega po izrecni volja vladarja. Dogodki so dokazali, da je vladar interveniral v zadnjem trenutku, ko je že izgledalo, da je vse izgubljeno. Samo velika popularnost, ki jo uživa mladi jugoslovanska suveren pri svojem narodu, ki ga je vodil od zmage do zmage, a prav tako tudi na umiku preko strašnih albanskih gora, ta popularnost je vzrok,
da se je položaj tako naglo izboljšal. Po dveh letih novega režima preveva Jugoslavijo povsem nov duh. Ozdravljena administracija sodeluje pri očiščenju prejšnjega stanja. Med Hrvati in Srbi ni več mržnje. Zagreb in Beograd nista več tekmeca, a prisrčen sprejem kraljevskega paTa v Zagrebu je le en dokaz več, kako slino ljubi narod svojega kralja. Ta ljubezen se kaže po vsej državi. Ne sme pa se pozabiti, zaključuje list, da še ni končano delo, ki si ga je tako hrabro naložil suveren, prevzemajoč odkrito vso odgovornost v najbolj usodnih trenotkih za državo in narod. Delo na konsolidaciji se vrši po točno določenih etapah m je že doslej zlasti na gospodarskem polju mnogo doseglo. Ljudje, ki so prevzeli nalogo, da izvrše kraljevo voljo, se dobro zavedajo svoje dolžnosti in so odločeni vztrajati do konca. To je brez dvoma eden izmed vzrokov, ki so napotili suverena, da je pritegnil dr. Mi'lana Srškića k še tesnejšem sodelovanju.
Rusija se pripravlja na vojno proti Evropi
V enem tednu lahko mobilizira rta fronto armado
London, 26. februarja AA. Dopisnik »Daily Maila« poroča, da je Rusija kljub velikemu pomanjkanju, ki vlada tamkaj, v stanju organizirati armado 17 milijonov ljudi za pohod proti Evropi. Bivši oficir sovjetske armade, ki je pred kratkim zbežal iz Rusije, je dopisniku »Dailv Maila« dejal, da so v sovjetski armadi možje in žene in da so vsi izvrstno oboroženi. Sovjeti vež-bajo na milijone vojakov za boj proti Poljski, baltskim državam, Finski in proti Rumuniji. Rusija lahko mobilizira v enem tednu 3 milijone vojakov.
Kovno, 26. februarja g. O zaroti, ki so jo nedavno odkrili v Kavkazu in ki je bila naperjena proti Stalinu, se doznava :
3  milijone vojakov in postavi na 17 milijonov mož
V Tiflisu so bili razpuščeni vladni komisarijati Gruzije in Armenije ter centrala izvršilnega komiteja komunistične stranke. Ob tej priliki je bilo 18 višjih uradnikov republikancev zaradi kontrarevolucionarnih rovarenj oddanih v ječe. Zarotniki so pripravljali oborožen upor proti centralni vladi in nameravali proklamirati samostojni državi Gruzijo in Armenijo. Poleg komunistov so sodelovali pri tej akciji odlični člani gruzinske nacionalno - demokratske stranke, ki so se udeležili upora leta 1924. in ki so bili pred tedni na podlagi amnestije odpuščeni iz zaporov. Nekateri od njih so bili sojeni brez sodnega postopanja.
Pred odločitvijo v Rimu
Italija je zelo rezervirana — Italijanski tisk trdi, da vesti o pariškem
sporazumu niso točne
Pariz, 26. februarja. Odhod angleških ministrov Hendersona in Aleksandra v Rim povzroča Se vedno največjo senzacijo. Oba ministra ostaneta dva do tri dni v Rimu, nakar se povrneta v London. V diplomatskih krogih trdijo, da je izšla inicijativa za ta sestanek od Mussolinija, s katerim se je Henderson že prej dogovoril glede sestanka. Sporazum bi se imel najti na sledeči bazi: Tonaža Francije se določi za 600.000 ton, kar znači za 160.000 ton prednosti pred Italijo. Tonaža podmornic Francije bi znašala 53.000 ton ter bi zaradi tega smela graditi Francija večje število torpedovk in rušilcev. Pri tem se je pokazalo, da niso resnične vesti o tem, da se Anglija protivi gradnji nove križarke
za 32.000 ton. Francija bo mirno dokončala gTadnjo te križarke na podlagi najnovejšega sporazuma, poleg tega pa bo še gradila križarke za 10.000 ton in 2 do 3 male križarke po 6 do 7.000 ton. Ko re bosta vračala ministra Henderson in Aleksandar iz Rima v London, bosta gredoč v Parizu podpisala pomorski sporazum med Francijo in Anglijo.
Rim, 26. februarja. Italijanski tisk ugotavlja, da so neresnične vesti o vsebini bn-tansko-francoskega pomorskega sporazuma in da ni res, da ima Francija za 157.000 ton prednosti pred italijansko mornarico. Sporazum se ne tiče podmornic, nego novogradnje, ki je eni ali drugi državi dovoljena do konca leta 1936.
Bled dobi avtomatsko telefonično centralo
Beograd, 26. februarja. Prometno ministrstvo je prejelo 26 ponudb nemških tvrdk za nabavo avtomatske centrale za 1000 Številk za Zemun, za 200 številk z dvema satelitoma za Bled in za razširjenje avtomatske centrale v Zagrebu od 50 na 10o linij. Te dobave bodo izvršene na račun reparacij.
Afganistan pod angleškim uplivom
New Delhi, 25. februarja. AA. V tukajšnjih političnih krogih poročajo, da je indijska vlada dala albanskemu kralju Na-dir-kanu večje brezobrestno posojilo. Vrhu tega je prejel 10.000 pušk z municijo. Posojilo bo kralj porabil za stabilizacijo denarja, orožje pa da premaga nemirna plemena na severo-zapadni mej! Tdniie. Indijsko Časopisje pravi, da hoče Anglija odtegniti Afganistan ruskemu vplivu.
Krst »Kraljice Marije«
SpUt, 26. februarja č. Krst našega novega velikega potniškega parnika »Kraljice Marije« je določen končnoveljavno na dan 21. marca.
Sorzna poročila,
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.815. Berlin 13j52, Bruselj 7.9288, Budimpešta 9.9206. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 797.g8 —800.68 (766.18), London 276.30, Pariz 222.88, Praga 167.96—168.76 (168.36), New-york 56.755, Trst 297.61 denar, 297.78 blago.
INOZEMSKE BORZE Cnrtti: Beograd 9.1260, Pariz 20.3375, London 25.2125, Newyork 518.875, Bruselj 72.35, Milan 27.1725, Madrid 54.10—54.20, Amsterdam 208.12—208.175, Berlin 123.33 —123.35, Dunaj 72.925, Sofija 3.76, Praga 15.3625, Varšava 58.15, Budimpešta 90.525,
Stran 2
>S L O V E N S K T   NAROD^. dne 26. februarja 1931
Stev 4h
Seja ljubljanske občinske uprave
Regulacija Ljubljane lepo napreduje — Skrb za ceste — Kuluk nuj
se odpravi ali vsaj omili
Ljubljana, 26. februarja. Na včerajšnji seji IjnbRanskessa občinskega sveta je župan dr. Pnc sporočil, da sta se zgtasila pri njem češkoslovaški konzul hi vicekonzul ter mu sporočila zahvalo občinskemu svetu in drugim občinam, ki so sodelovale pri izročitvi spomenice predsedniku Masaryku ob njegovem rojstnem dnevu.
Nadalje je sporočil, da je sedaj končno dobojevan boj za regulacijo Ljubljanice. Akt je prešel vse instance ter so načrti odobreni. Deda se bodo začela takoj spomladi.
Po odobrenju zapisnika zadnje seje je prešel občanski svet na dnevni red, na
poročila finančnega odseka
Najprej je občinski svet rešil 92 prizivov proti predpisu davka na nezazidane parcele in sicer v smislu predloga finančnega odseka, za katerega je poročal njegov načelnik obe. svet. Tavčar.
Obč. svetnik F r e 1 i h je načelno govoril ob tej priliki proti davščini na nezazidane parcele, ker morajo posestniki teh parcel itak plačevati že zemljiški davek in občinsko prirastkarino. Menil je, da je treba vobče odpraviti tako davščino, ki je le plod komunističnih in socialističnih tendenc. Končno je predlagal, naj se vsem 47 obveznikom, ki imajo še plačati davščino za nezazidane parcele, odpusti popolnoma ta davščina, ako pa bi občinski svet na ta predlog ne pristal, naj bi se posameznim obveznikom dovolil rok 3—5 let, da prodajo ali zazidajo parcele.
Ker se ni nhče več oglasil k besedi, razen občinskega svetnika Dachsa, ki je predlagal, naj se pritožniku Franu Martin-cu podaljša rok za zazidavo njegovih parcel na Prulah, podaljša na 3 leta namesto na 2 leti, kakor predlaga finančni odsek, je povzel poročevalec finančnega odseka zaključno besedo in zavrnil osebno mnenje obč- svetnika Freliha, da je davščina na nezazidane parcele le plod komunistično - socialsitičnih tendenc. Nešteto je nemških mest, ki imajo uvedeno to davščino, in v zadnjem času je tudi slovensko mesto Maribor sklenilo, da uvede ta davek. V proračunu za 1. 1929 je bil donos tega davka predviden med dohodki, kljub temu je izkazal proračun deficit. Zato ne kaže, da bi se davščina za dve leti nazaj odpisala. S tem bi se v proračunu povzročil še večji deficit. Velika večina obveznikov ie to davščino že plačala, z mnogimi obvezniki pa se je dosegel tudd sporazum, da popuste napram mestni občini drugje n. pr. pri regulaciji. Ce bi sedaj občinski svet odpisal to davščino, bi moral sam uifč.ti vse sporazume glede na regulacije in povrniti davščino tistim ki so jo že plačali. Finančni odsek je pri vseh pritožbah postopal liberalno in ustregel, kjer ie le mogel. Zato so njegovi predlogi pravični. Za mestno občino je sploh velika škoda, da se je ta davščina opustila. Treba bo sklepati o tem, ali naj se ta davščina zopet uvede, ker preprečuje špekulacijo in varuje občanske interese.
Nato je župan prešel na glasovanje in pustil najprej glasovati o najširšem predlogu obč. svetnika Freliha, da se vsem pritožnikom davščina na nezazidane parcele odpiše. Za predlog je glasoval edino obč. svet. Frelih in je bil s tem odklonjen. — Drugi predlog, da se vsem pritožnikom dovoli rok 5 let za zazidavo parcel, je bil proti glasu obč. svet. Freliha odklonjen. Predlog obč. svet. Dachsa, da se g. Martiu-cu dovoli rok 2 let za zazidavo parcele, je bil sprejet, nakar je bil vobče ves predlog finančnega odseka o vseh prizivih proti glasu obč. svet. Freliha sprejet.
Nadalje je občinski svet rešil več pritožb proti predpisu davika na prirastkarino.
Sprejeta je bila ponudba Konzumnega društva za Slovenijo za odkup parcele št. 803 in 804 v Zg. Šiški, nazvane »Mostec«, za znesek 21.000 Din.
Telefonska centrala mestnega magistrata
se je pokvarila ko so popravljali centralno kurjavo. Ugotovik) se bo sodnim potom, kdo je povzročil poškodbo, ali tvrdka Siemens, ki je dala za telefonsko centralo garancigo, ali pa tvrdka »Obnovac, ki je instalirala centralno kurjavo. Povzročena šfcoda znaša Din 209.000 Din. Dokler se spor ne reši, se mora vsekakor delovanje telefonske centrale vzpostaviti. Magistrat-ni gremij je to delo že naročil, potrebno je, da občinski svet dovoli kredit za to delo v znesku 209.000 Din, ki naj se izplača iz tekočih sredstev, dokler ne dobi občina povrnjene škode.
Dolg na zaostanku najemnine Vladimdr-ja Grobelnika v znesku 4231 Din je bil odpisan kot neizterljiv. Ob Ižanski cesti proda mesto parcelo št. 430 k. o. karlovsko predmestje šestim interesentom, ki so si tam postavili svoje hišce, po Dan 20 za kvadratni meter. Ugodeno je bilo prošnji Franca Tomažina za odkup četrtega oddelka mestne parcele ob kopališču na Ljubljanici po Din 20 za kvadratni meter. Mestni zastavljalnici se dovoli, najeti posojilo Din 1.000.000 kot obratno glavnico v svrho povečanja prometa.
Gradbene zadeve
Za gradbeni odsek je poročal podžupan prof. J a r c. Mojster prof. Plečnik je izdelal regulacijski načrt za okolico nove Šišenske cerkve. Na severu te cerkve bo vodila široka avenija, na južni strani pa bo po načrtu urejen lep dohod k cerkvi. Napoti sta stavbi posestnikov Zadnikarja m Rup-nika. Do sporazuma s posestnikoma zaradi prevelikih zahtev ni prišlo in zato ie bilo sklenjeno, da se regulacijski načrt odobri,
pritožbama omenjenih posestnikov ne ugodi, za obe posestvi izda stavbna prepoved ter po preteku petih let uvede razlastitveno postopanje.
Prof. Plečnik je izdelal regulacijski načrt tudi za trfloot med Dunajsko m Vodovodno cesto, ki sloni na principu, da se ohranijo že stoječe stavbe Poleg stadiona bo vodila široka avenija, na jugu stadiona pa bo park. Občinski svet je odobril tudi ta načrt.
Ugodilo se je nadalje zahtevi glavnega odbora za obdelovanje barja, da mu prizna mestna občina služnostno pravico glede dovoza h Gradaščšci v svrho potrebe čiščenja njene struge. Prošnji ML L. Jurmana za pareclacijo parcele št. 378 k. o. Sv. Peter I. kakor tudi prošnji J. Bahovca za parcelacijo parcele št. 184-3 k. o. karlovsko predmestje se je ugodilo. Prošnji J. Bahovca za zamenjavo sveta se je ugodilo pod pogojem, da doplača 10 Dm za kvadratni meter zamenjanega sveta. Izda se stavbno in uporabno dovoljenje za javno stranišče v Saški.
Nadalje se dvoli naknadni kredit v višini 700.000 Din za renoviranje magistrat-nega poslopja. Napravile se bodo nove stopnice ter novi stebri, kakor tudi pred posvetovalno dvorano foyer. Dela za renoviranje magistratnega poslopja so v polnem teku. Ugodilo se je prošnji zadruge »Bajtar«, da se določi petmeterski odmik od soseda pri parcelaciji Kušar. Ponudba Trtnikovih dedičev za odkup zemljišča v k. o. Sv. Peter I. se je odklonila.
Za regulacijo Gledalske ulice
za humanistično gimnazijo je razlastitveno postopanje izpadlo v vseh instancah ugodno za občino. Po dogovoru bo sedanjemu lastniku Zaliti plačala mestna občina 35.000 Din za odstopljeni svet, novo vrtno ograjo pa bo napravil Zal ta sam po dogovoru z mestnim gradbenim uradom.
Končno je bilo odobreno obračunsko poročilo mestne stanovanjske hiše na Poljanah. Veljala je 14,422.000 Din ter se je prihranijo glede na proračun 128.000 Din.
Na zahtevo banske uprave je občinski svet določil celo vrsto mestnih ulic, ki naj bi prišle v poštev pri osebnem delu za kutak.
Kioski
Ailomi Cotmpanv se dovoli do preklica postavitev šestih kioskov za vozne rede. Določitev prostora zanje se poveri gradbenemu uradu.
Plakatarsko podjetje g. Rozmana, bo moralo odstraniti kiosk na Aleksandrovi cesti, ki ga je postavilo brez vsakega dovoljenja. Prošnja tega podjetja, naj se mu zniža najemnina za kioske, se je odklonila, ker plačuje enako najemnino tudi Aloma Compamy.
Personalne zadeve
Za personalno pravni odsek je poročal obč. svet. dr. Bohinjec. Ugodno so bile rešene prošnje za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo trgovca Janka Baloha, postrežndce Marije Beseničar, zasebnice Marije Burgar. kovaškega pomočnika pri državni železnici Josipa Dežmana, krojaškega pomočnika Alojzija Glavana, delavca Mihaela Goloba, zasebnice Marije Jenko, zasebnega uradnika Antona Kroštja, čevljarskega pomočnika Ivana Leskovca, izvo-ščka Matije Ljubija, zobotehuika Metoda Cirila Lužarja, mestnega delavca Franceta Marenčeta, delavke tobačne tovarne Frančiške Mezek, Šivilje Neže Močil ar, poštne oficijantinde v p. Ane Merše, vratarice splošne bolnice Marije Obner, šivilje Marije Pajek, lastnice izkuba Marije Pevec, delavca Štefana Planinca, služkinje Ane P4an-kar, mizarskega mojstra in posestnika Frana Praprotroika, posestnika Antona Pucihar-ja, posestnika Frana Ravnikarja, postrešč-kinje Marije Senica, strojevodje državnih železnic Alojzija Skrjanca, kuharice Marije Šolar, stavca Konrada Tavčarja, delavke tobačne tovarne Marije Travnik, delavca Frana TerkaJa, čevljarskega pomočnika Viktorja Vurkeljča, delavca Andreja Zalaznika, delavke tobačne tovarne Frančiške Zrimsek, postreščkuije Neže Žokar. — Razen tega so bile ugodno rešene prošnje za zagotovilo sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo naslednjim prosilcem: zidarju Ivanu Lebanu, uradniku Mihaelu Nevjerovu, dijaku Antonu Benku, šoferja Alojziju Žigonu, zasebnici Nadi Kavčič, kot-larju Jakobu Trebcu, učiteljici Eleonori Kerkoč in delavcu Gabrijelu Prrcu.
Poročilo
o mkorporaciji občin Vič, Moste in Zg. Šiške
je bilo stavljeno z dnevnega reda, ker bi bilo prezgodaj da bi občinski svet že sedaj zavzel svoje stališče, ko še ne ve, kakšno stališče zavzema vlada in kakšen bo novi občinski zakon, ki se pripravlja.
Po zakonu o pospeševanju kmetijstva se mora tudi v Ljubljani osnovati poseben
kmetijski odbor
V ta odbor je občinski svet izvo-Ml posestnika Josipa Jamnika z Ilovice, posestnika Antona Skrabo iz Črne vasi ter občinske svet. inž. Zupančiča, Lovšo in Vrbinca.
Novi upravni odbor Mestne hranilnice
Dne 7. februarja je potekla 31 e tria funkcijska doba dosedanjega upravnega odbora Mestne hranilnice. Na predlog kandidacijskega odbora, v katerem so bili občinska svetniki Jarc, Jenko in Tavčar so bili izvoljeni v novi upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske naslednji gospodje:
1. Belič Andrej, 2. dr. Bohinjec Joža, 3. Dachs Ivan, 4. Jarc Evgen, 5. dr. Klinar Tomaž, 6. Lovšin Evgen, 7. dr. Lukan Mi-
roslav, 8. Miklošič Ljudevit, 9. CHup Joeip, 10. dr. Peatotnik Pavel, 11. dr. Pipenba cher Josip, 12. Rohrman Viktor, 13. Ro}i-na Anton, 14. Rutar Joafp, 15. ma*. ph. Sušnik Ribaru, i«, sterk Peter, 17. Turk Josip, 18. TJrbas Miroslav. 18. Zajec Albin, 20. Zan Ivo.
Za odpravo kuluka
Obč. svet. Ivan Tavčar je vložil naslednji nujni predlog:
»Z uveljavljenjem zakona o kuluku v dravski banovini se zahtevajo od prebivalstva nove velike dajatve. V večini naših občin je osebno delo na ceotah skoro neizvedljivo, denarna plačila pa pomenijo prevelika nova bremena. Ne zanikamo dobrih namenov zakona o kuluku, posebno za one dele države, kjer se iz dosedanjih razpoložljivih javnih sredstev cestni program ne da zadovoljivo izvesti. Vendar dravska banovina med te pokrajine ne spada, ker že z banovinskim! in občinskimi davščinami daje za zgradbo tn zboljša-vo svojih cest vse, kar premore.
Mestna občina ljubljanska n. pr. izkazuje v svojem proračunu za leto 1931 za ceste, mostove in kanale ogromno vsoto 11.6 milijonov dinarjev. Ljubljana bo morala dalje po novem cestnem zakonu plačevati za cestni odbor Ljubljane in okolice najmanj 2.8 milijonov dinarjev, tako da bo skupaj dala za cestno oskrbo okroglo 14.4 milijonov dinarjev, ali na prebivalca 250 Din letno.
Spričo gospodarskega položaja ljubljanskega prebivalstva in spričo dejstva, da je Ljubljana že do skrajnosti davčno obremenjena ter da zadene kuluk najtežje ravno gmotno slabo situirane sloje, gotovo ni neutemeljen naslednji naš apel:
Visoka kraljevska vlada blagovoli odrediti, da se pobiranje kuluka za Ljubljano, Kakor tudi za dravsko banovino odgodi* ali pa vsaj ustavi pobiranje kuluka za leto 1930, za leto 1931 pa predpise v najnižji izmeri.«
V utemeljevanju svojega predloga je občinski svet. Tavčar povdarjal predvsem dejstvo, da je za dravsko banovino določenih 6 delovnih enot, dočim bi dve popolnoma zadostovali. Najhujše je to, da je kuluk predpisan tudi za nazaj za 1. 1930. Spričo velikih Investicij, ki jih izvršuje mestna občina za svoje ceste, ni mogoče, da bi prišel kdo in rekel, da v Ljubljani ni dovolj storjenega za ceste in da je treba šteti še nove miljone. V Ljubljani se žrtvuje dovolj v to svrho in zato naj se njeni davkoplačevalci oproste dolžnosti plačevanja kuluka.
Predlagateljevim izvajanjem se je pridružil tudi obč. svetnik Frelih, ki je zlasti povdarjal, da se je plačevanje kuluka naložilo tudi lastnikom novih hiš, čeprav so oproščene vseh samoupravnih do-klad.
župan dr. P u c je pripomnil glede na očitke proti banski upravi ,da od banske uprave pač ni odvisna odprava zakona. Kar se tiče mestnega načelstva, se strinja z mnenjem, da ni pravilno obdavčenje lastu likov novih hiš, mora pa reči, da se je mestno načelstvo strogo držalo dobljenih navodil. V ostalem ae osebno strinja z izvajanji predgovornikov.
Obč. svetni* TJratnik je povdarjal potrebo, da se izdela točen program cestnih del, ki naj bi se izvršila na podlagi zakona o kuluku. Po njegovem mnenju se delavci in nameščenci nikakor ne morejo strinjati z načinom rešitve, kakor jo predlaga župan, ki je izjavil, naj bi se dohodki iz kuluka upoštevali pri proračunu ter še znižala davki Obdavčiti bi se morali premožnejši. Delavci in nameščenci, ki doslej niso plačevali nobenih samoupravnih do-klad, bodo odslej plačevali 120 odstotkov, veliki kapital pa samo 5. Statistični podatki dokazujejo, da so se davki, ki Jih plačujejo delavci 'in nameščenci, izpred vojne znatno zvišali, dočim plačujejo kmetje približno prav toliko, industrija pa manj kakor n. pr. 1. 19J2. Govornik se pridružuje zahtevi, naj se stori vse, da ae odpravi zakon o kuluku oziroma da se vsaj omilijo bremena ,ki jih prinaša.
Obč. svetnik dr. Bohinjec je povdarjal, da je treba v načelu sicer pozdravljati, ako se kdo v drŽavi briga za odpravo slabega stanja cest, način, kako se hoče rešiti vprašanje kuluka, pa je eden najbolj ponesrečenih. V interesu samega sebe in državne politike smo zato dolžni, da damo duška proti zakonu, ki more zbuditi čuvstva, da uvaja socialne neenakosti Prepričani smo, da se bo ta protest sprejel na znanje prav tako iskreno, kakor je mišljen. Brez dvoma je, da je treba najprej ustvariti program in potem šele iskati sredstva za njegovo izvršitev. Prav bi bilo, ako bi se na program reševanja cestnega problema naslanjalo tudi reševanje problema brezposelnosti.
Pri glasovanju je bil nujni predlog obč. svet Tavčarja sprejet soglasno.
Samostojni predlogi
župan je odkazal pristojnima odsekoma samostojna predloga obč. svet. D i • t r i h a, naj se železniški prelaz na Erjavčevi cesti razširi in tlakuje ter napravi nov prehod preko železnice med Tobačno in Rutarjevo ulico, kakor tudi predlog obč. svet. Lovšeta o regulaciji Emon-ske ceste.
S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan, ter jo je župan zaključil ob 19.45.
V tajni seji
je bila štipendija dr. Košmerla podeljena dijaku II. letnika geometerekega oddelka Tehniške srednje šole Ivanu Senčarju, ustanova dr. Kreka dijaku II. letnika geo-
meterskega oddelka Tehniške srednje šolo StaniđJavu Jecelju, docim so bile ustanove ljubljanskega mesta podeljene naslednjim dijakom Tehniške srednje šole: Ivana Mlin&riču, Danim Kraigherju, Edvardu Krpanu, Bogumilu Homovcu, Marjanu Re-galljju, vsem iz višjega oddelka, Hneriku Skefbincu, Stanetu Bizjanu, Franu Alešu in Vladimirju Pustu, vsem iz nižjega oddelka,
Nadalje je bilo sklenjeno, da se uvede zaradi poškodbe avtomatske telefonske centrale na magistratu sodno postopanje. Določili so se prejemki vdovi po nadpaz-niku Ignaciju Burniku, prošnja za zvišanje milostne pokojnine Mariji Pleterskv, vdovi po mestnem uslužbencu, je bila odklonjena, bolniški blagajni pa se je priznala posmrtna četrt po pokojnem Ivanu Gantarju, ki je umrl brez svojcev.
Jubilej zavednega
obrtnika
Drevi ob 19. prikoraka z godbo in lam-pijončki pred lično vilo št. 112 na Dolenjski cesti dolg sprevod Sokolov, pevcev, gasilcev, cirilmetodarjev in drugega občinstva, da čestita splošno priljubljenemu in spoštovanemu čevljarskemu mojstru g. Ivanu Menartu k njegovi 60-letnici in ob tej priliki izroči Sokol IV. svojemu soustanovitelju velik njegov portret, cirilme-todarji pa diplomo za na njegovo ime zbranih kamnov za CMD.
Redkokdaj doživi kak skromen obrtnik tako veliko počaščen je, a jubilant ga tudi zasluži, kakor malokdo.
Na jutrišnji dan pred 60 leti je bil g. Menart rojen na Peči kmečkemu posestniku, a mali Ivan svoje mame niti poznal ni, oče mu je pa tudi umrl kmalu za njo. Sirota je moral iti najprej za porti rja in prislužil si je 30 goldinarjev, ki jih je dal čevljarskemu mojstru, da ga je izučil obrti. Po učni dobi se je kot čevljarski pomočnik preživljal po svetu, ko pa je odslužil vojake, se je 1. 1897. poročil z vedno veselo in pridno šiviljo Urško. Oba sta delala, varčevala in si pritrgovala noč in dan, da sta pošteno zredila 9 otrok, 2 sta jima pa umrla. Najstarejša hči Albina je gospodinja znane gostilne »Kurja vas«, Stanko, Minka. Ana in Ivan si pa že tudi sami služijo kruh, Rade, Vika in Milena so pa še pri svojih skrbnih starših. Talentirano Mileno pozna vsa okolica po njenih ganljivih deklamacijah, slišali smo jo pa tudi že v radiu, vsi so pa seveda navdušeni Sokoli in telovadci. Ivan Menart upravičeno zasluži ime pravega sokolskega očeta, ki naj bi bil drugim za vzgled!
Kljub neprestanemu delu in pomanjkanju pa jubilant nikdar ni bil potrt, nikdar ni obupal, vedno je delal in se žrtvoval še za druge, zlasti pa za svoje napredno prepričanje in za CM družbo. In vedno je ta junak dela pel! še ko na Rudniku ni bilo orgel v cerkvi, je pel na koru, nobene vaje ni zamudil pri pevskem zboru šentjakobskega naprednega društva in pel je tudi v Škofljici pri tamkajšnjem pevskem društvu, sploh, kjer se je oglasila pesem na tej strani, je bil tudi g. Menart zraven in tudi še sedaj ni lepe pesmi brez njega. V Škofljici je bil med ustanovniki CM podružnice in seveda tudi njen odbornik in najbolj vnet nabiralec prispevkov, pel je pri vseh prireditvah, izkazal pa se je tudi za izvrstnega igralca. Ko se je preselil v Ljubljano, je bil pa najagilnejši odbornik podružnice CMD za št. Jakob-Trnovo, navzoč pri vseh sejah in vedno z vsemi svojimi močmi sodelujoč pri vseh prireditvah. In kadar so prišli za malega obrtnika nevarni volilni boji, je bil za napredno stvar vedno vneti naš jubilant vedno v prvi vrsti na najnevarnejšem mestu, da ni bilo naprednega kandidata, ki mu ne bi bil Menart ugladil poti do mandata, predvsem pa pokojnega dr. Tavčarja, ki ju je vezalo iskreno prijateljstvo, ni bilo na dolenjski strani mesta nikdar brez njega. Vendar pa je tudi v tem pogledu g. Menart izjema. Vsi drugi politični delavci so si nakopali sovražnike, njega pa zaradi njegove poštenosti, dobrote in požrtvovalnosti vse spoštuje. Cist je bil vedno, da mu nikao ni mogel očitati ničesar, in ^edno je držala njegova odkritosrčna beseda, dr. se je vse zaneslo na njegov svet in ga vse rado imelo. Nikomur ni skrivil lasu in tudi najhujšemu    nasprotniku je pomagal. Spoštovanje si je zaslužil!
Tudi kot čevljarski mojster je bil jubilant'vedno na mestu in je vzgojil mnogo dobrih in pridnih mojstrov ter jim odprl pot k gotovemu kruhu, vedno je bil pa tudi delaven pri čevljarski zadrugi, kjer njegova pametna, razsodna in nesebična beseda tudi nekaj velja.
Da je jubilant že od svojih mlađih let naročnik našega lista — pred vojno so vendar njegovi otroci tudi raznašali »Slovenski Narod« po Dolenjski cesti in tam okrog — in sedaj tudi naročnik drugih naprednih listov, pač ni treba še posebej praviti, da je pa prav za prav boter mladega, krepkega Sokola IV., smo pa tudi že povedali. Dosti ima dela na vseh straneh in vsak dan sede že ob 3. ali 4. zjutraj na svoj stoliček, da njegova še vedno števil-
na a nižini c a dobi kak priboljAek. Vedra duša in zavest, da je vedno storil svojo dolžnost, sta ga ohranila mladega, da še nima sivega lasu. Se zapleše kot fant, njegova draga mu ženica Urška se pa pri plesu kakor dekle zavrti okrog njega s polnim litrom na glavi!
Le prepevaj in pleši, predobri poštenjak, še dolgo let!
KOLHDAB
Dane*: Četrtek, 26. februarja HJ31, katoličani: Aleksander, pravoslavni: 13. februarja, Nina.
DANAŠNJE PRIRKDITVK Drama: Gospoda Olembajevi K. Opera: Lohenurin D. Kino Matica: Dunaj, mesto petja. Kino  Ideal:  R<ieči vihar. Kino Ljubljanski d\or: Sedem orlov.
DBZUKNE LEKARNK Dane*: Leustek. Resi jeva cesta; Bohmr^ Rimska cesta; dr. Kmet, Dunajska cesta.
Tramvaj v št. Vid
Živahno stavbno gibanje ob državni cesti od ljubljanske meje do St. Vida nad Ljubljano in v bližnji okolici je sprožilo tudi vprašanje ugodnejših prometnih zvez Ljubljane s temi kraji. Zato je Splošna ma-loželezniška družba sklenila podaljšati že dograjeno progo glavna pošta - Zgornja Šiška do St Vida. Proga se bo pričela pri Galletovi poti (km L940), bo dolga 3977 m in se bo končala od šentviške cerkve pri razpotju, ko se odcepi cesta v Vižmarjc. Ob km 2.452 bo prvo postajališče »Zgornja Šiška«, ob km 2.788 bo postavi j ena »obratna stanica«. Pri tej slanic: se bo odcepil tir, ki bo voda! v veliko, moderno remizo. Pri km 3.030 bo postajališče po potrebi, pri km 3.817 postajališče »Dravlje«, pri km 4.415 »Tratac, pri km 4.135 postajališče »St. VkJ< in na koncu proge postajališče »St. Vid - Vfžmarje«. Postajališč bo torej 7.
Stroški za gradbeno tehnična dela iai za remizo so proračunand na 10,067.501 Din-Svet za remizo je že kupljen talizu Zgornje Saške. Takoj, loo skopni sneg, prično s prvimi pripravami za gradnjo proge hi s kopanjem temeljev za veliko remizo. Gradnja proge bo zelo okušana, ker ne bodo potrebne nobene nove umetne gradbe. Izvršene bodo le nekatere regulacije obcestnh jarkov.
Na poda^šani progi Zgornja S?ška - St Vid bodo vozit tramvaji v 12mirtutr>em presledku, dočim bodo voz&i na progi Vič -glavna pošta - Dunajska cesta - Oospo-svetska cesta - Zgornja Šiška v 6mšraitnem presledku v obeh smereh. Vozovi I. skupine bodo voziii samo od Viča do Zgornje Šiške, vozovi H. skupine od V>ča direktno v št. Vid, tako da potnikom ne bo treba prestopati v Zgornji SisTa. Vožnja iz Zgornje Šiške do St. Vida bo trajala 14 minut-
V prometu bodo 4 vozovi, 2 tja in 2 nazaj. Vožnja od Flgovca do St. Vida bo traja.a približno 20 minut
Občina St. Vid ie po svojih zastopnikih že izjavila, da bo podprla akcijo Splošne maloželezrnšTce družbe in soglaša s projektom,
V znamenju
razorožitve
V Ženevi bo prihodnje leto nova razorožit vena konferenca, na katero se diplomati že s<?daj pridno pripravljajo. Nekatere države se že sedaj prostovoljno razorožujejo, posebno na morju C Amerika), kar je posledica zadnje razorožitve-ne konference, sklicane na pobudo Amerike. Razorožitev pa zelo zanima državnike in že sedaj so si skočili v lase. Italijani in Nemci že napadajo Francoze, češ, da se preveč oborožujejo. * Petit Pa-risien« pa odgovarja na to kampanjo s podatki o oborožitvi nekaterih evropskih držav.
Francija sama ni tako oborožena, kakor je bila pred vojno. Njena armada šteje 520.000 mož, od teh je 317.000 v Franciji, drugi so pa v kolonijah. Prišteti je treba še 35.000 orožnikov, 18.000 carinikov in 7000 oboroženih gozdarjev. V Franciji sami je torej pod orožjem 378 tisoč mož. V primeri z letom 1913 je znižala Francija svojo oboroženo silo za 300.000.
Nemčija ima glede oboroževanja vezane roke, kajti mirovne pogodbe ji dovoljujejo samo 100.000 vojakov. Poleg tega pa ima Nemčija 150.000 policistov in častnikov, ki jih lahko takoj uvrsti v redno vojsko, ker so izborno izvežbani. Nedavno zborovanje Stahlhelma je pa pokazalo, da lahko postavi Nemčija v enem dnevu na noge še 140.000 mož, tako da ima za primer mobilizacije takoj pri rokah 470.000 mož.
Italija je sporočila Društvu narodov, da ima doma 714.000 mož pod orožjem, v kolonijah pa 52.000. skupaj torej 766 tisoč. Armada sama šteje 303.000. fašistična milica pa 353.000 mož. Približno toliko vojakov ima pod orožjem tudi Anglija, in sicer 780.000, od katerih je 297 tisoč doma, 483.000 pa v kolonijah, zdaj največ v Indiji.
Z DUHOM ČASA
— Gospa, požurite se, vaš mož sedi v kavarni s tujo damo in zelo dobro se razumeta, kakor sem videla.
— Saj ni tuja, to je njegova ljubica.
EDINA MOŽNOST
— Sosedovo hčerko gotovo vzame kdo iz ljubezni.
— Zakaj pa ?
— Ker bi jo mogel iz preudarnosti samo tepec.
Spominjajte se slepih!
Stev. 46
SLOVENSKI N A R O D<, dne 26 februarja 1931
Stran 5
Dnevne vesti
Motivi in pripombe
Nekaj bežnih pogledov na stvari, ki jih navadno prezremo; nekaj besed
o vsem in za vse
— Iz sodnopisarniške službe. Višji sod. oficijal g. I. Tavzes je prevzel vodstvo pisarne obrtnega sodišča pri ljubljanskem deželnem sodišču. Doslej je vodil zemljiško knjigo za mesto Ljubljano, ki so jo po novem letu združili z zemljiško knjigo za oko-Kro. Vodsvo notarskega arhiva je prevzel viš. sodni oficijal Tnrk, ki vodi tudi oddelek II. deželnega sodišča.
— Iz zdravniške službe. Iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili črtani sledeči zdravniki: sanitetni kapetan v Ljubljani dr. Nikola Čošič, sanitetni polkovnik v Ljubljani dr. Dobrivoj Stojnic, oba radi premestitve v Bitolj, vi?>. okrajni zdravnik v pok. dr. Edvard Savnik, ki je 18. januarja umrl in sezijski zdravnik v Rimskih toplicah dr. FreunVnthaler. ker se nad leto dni ni prijavil zbornici in se nahaja ves čas v Avstriji.
— Napredovanje v državni službi. V višjo skupino je pomaknjen zdravstveni svetnik pri okrajnem glavarstvu v Le«kov-eu v vardarski banovini dr. Ljudevit Jenko.
— Razpi-ana zdravniška služba. Mestna javna bolnica v Subotici razpisuje izpraznjeno mesto sekundarija. Prošnje je treba vložiti do 10. marca.
— Iz >?lužbenih N'ovin«. >Službene Novinec st. 4'2. z dne 24. t. m. objavljajo zakon o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in Italijo crlede izvršitve obsodb o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo, o pravni in sodni zaščiti obojestranski?! državljanov in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o izrocevanju krivcev. Snorazum in obe konvenciji sta bil? podpi-.i-ri v Rimu G. aprila 19*2*2.
— I. javni ju geslo venski briH g; *»-turnir. Pa se povera zanimanje za bridge. i» sklenil zagrebški bridge-cerkle prirediti pod vodstvom izkušenega strokovnjaka V. pl. Marsana prvi bridge-tumir v naši državi, "''urnir sp bo vršil 7. in 8. marra v prostorih Trcrovsko^rn doma v Zagrebu. .Tnrisičeva nlira .
— Centralna komisija za oceno služitr. Ije*. Pri splošnem oddelku finančnega ministrstva ie ustanovljena centralna komisija ra oceno vseb služiteliev centralnih organov ministrstva, članov oblastnih komisij in on;h služiteljev. ki so starejši od članov oblastnih komisij.
— Tudi Peru se brani priseljencev. Vojaška vlada republike Peru je omejila preseljevanje na ta način, da bo moral vsak izseljenec, kd namerava potovati v T eni v III. razrodu paruikn, položiti pri peruan-skem konzulatu v svoji domovini 100 dolarjev kot voznino za povratek, če bi v Peru ne dobil dela. Brezposelnost je namreč zavladala tudi v republiki Peru.
_ Novice iz Amerike. 29. januarja je t
kraju Roikdalle, država Illinois, preminul Alojzij Sta riba. Podlegel je jetiki. Pokojni je bil rojen 1. 1902 v Črnomlju na Dolenjskem. — 10. januarja je v Chicagu umrl pater Alfonz Miklavčič. Pokojni je bil rojen 1. 1876' v Škofji Loki. — V kraju Kankake^, država Illinois, je v bolnici umrl France Kočevar. ki je bil že več let slaboumen. V Chicagu je umrl H6-letni Rudolf Gradišar. Zapustil je ženo in tri otroke.
— Prihod slavne filmske igralkv? v Zagreb. Danes ponoči se pripelje iz Monte Carla v Zagreb slovita filmska igralka Nina Mae Mc Kinney. Prisostvovala bo premijeri svojega filma -Halelujah«, ki ga bodo predvajali v kinu Evropa Palače. Nina Mae je mulatka. Karijero pri filmu je napravila kot plesalka. V splošnem spominja na Josefmo Bakerjevo, ki ji je tudi precej podobna.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, sicer pa lepo vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Beogradu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Zagrebu 7, v Skopi ju 6, v Ljubljani in Mariboru S&2, v Sarajevu 4. v Beogradu 2 stopinji. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.3 mm, temperatura je znašala —2.6.
— Lažni detektiv povzročil smrt Marke. Včeraj zjutraj je bila zagrebška policija obveščena, da so našli 60-letno zasebnico Fran-čiško Pucak mrtvo v njenem stanovanju v Vlaški ulici. Policijska komisija je ugotovila, da je starko zadela srčna kap. Policija je tudi ugotovila, da je okrog 2. zjutraj prišel neki neznanec pred stanovanje Pusako-ve in v imenu zakona zahteval, naj mu odpre, češ. da je tajni agent. Ženica se ie seveda zelo prestrašila, odprla je vrata in pustila neznanega nočnega gosta v sobo. Mož je stanovanje prebrskal in odšel. Pucakovo, ki ni nikdar imela opravka z policijo, ie pa nočni poset tako razburil, da jo "e po ne-znančevem odhodu zadela srčna kap. Policija je izsledila >detektiva< v osebi pekovskega pomočnika Jova Dragica. Mož je imel manijo, da se je rad izdajal za kriminalnega agenta. Izročili so ga sodišču.
— Tragična smrt dveh otrok. V ">panovi-ci pri Pakracu se je te dni pripetila tragična nesreča. Šestmesečno dete posestnika Štefana Manceta je padlo z vozička na glavo in si pretreslo možgane. Čez nekaj dni je otrok umrl. — Istega dne se je pripeiila težka nesreča v sosedni vasi Bačke PriČke, kjer se je 4-letni Marko Vraneševič preveč sukal okrog zakurjene peči. Nenadoma se mu je vnela obleka in hipoma je bil v plamenih. Zadobil je. težke opekline no vs^m telesu in je kmalu umrl.
— Sin  ustrelil    ljubimca  svoje matere.
Pred sodiščem v Pančevu se je te dni vršila zanimiva razprava. Lani v decembru je 20-1 etni Peter Lazar ustrelil ljubčka svoje matere Jovana Samojlova. Ustrelil ga je med prepirom z lovsko puško. Državni pravdnik ga je obtožil premišljenega umora. Lazar je zločin odkrito in skesano priznal, zagovarjal se je pa, da ni imel namena Samojlova ustreliti, temveč ga je hotel samo prestrašiti. Ker je tudi večina prič zanj ugodno izpovedala, ga je obsodilo sodišče samo na 8 mesecev ječe. Državni pravdnik se je zaradi prenizke kazni pri toži L
Iz Lfubljane
—U Na Bleiweisovi cesti zopet nadaljujejo dela — naprava požiralnikov — ki so jih morali prekiniti zaradi prevelikega snega in brozge. Zdaj je sneg že nekoliko
skopneJ, blato so pa v glavnem postrgali na kupe s snegom vred ob cestnem jarku, kjer čaka na odrešenje. Cesto prekovajo ter betonirajo kanalske jaške in polagajo betonske cevi med Gosposvetsko in Dunajsko cesto. Na tem delu ceste polože tudi pred pomladjo vodovodne cevi, kjer še doslej niso bile položene.
—lj Se malo kislega zelja. Štiridesetdan-ski post je in ne moremo se ogniti te slavne blagodišeče trnovske delikatese in Krakovske specijalitete, sploh te ljubljanske ime-nitnosti in slave. Včeraj smo objavili izjavo zeljarice gospe M. Pogačnik iz Korunove ulice 14., ki pravi, da je lastnica znane gostilne pri > šestici c kupila od meščanskega župana Oražma kislo zelje in ga plačala po Din 3.60. sedaj nas pa gospodinja ^Šesticec prosi za objavo, da ona ne pozna g. Oražma in da ni nikdar z njim imela poslovnih stikov. Dober tek!
—lj »Sedem orlove — grandiozni letalski zvočni film dane* zadnjikrat. Oopozarjamo ljubitelje lepih letalskih filmov na današnji spored, film .-Sedem orlov« ki ga predvaja ZKD. v prostorih kina ^Ljubljanski diorc pri predstavah ob 4.. pol 8. in 9. uri zvečer. Film nam predstavlja opasno borbo vojnih pilotov na zapadnem bojišču ter prikazuje nežen ljubavni roman mladega angleškega pilota in dražestne male Francozinje, ki jo predstavlja Oollen Moore. Film toplo priporočamo.
—lj Preporodova plesna vaja se radi tehničnih težkoč izjemoma vrši v nedeljo zvečer. Mesečne karte so za ta večer še v veljavi. Vse cen j. obiskovalce vljudno opozarjamo na to izpremembo. Začetek vaje točno ob pol 20. uri. Vse cenj. plesalke in plesalci   vljudno vabljeni.
lj— Iz gledališke pisarne. Drevi vprizo ri naša drama izvirno brvatsko dramo .Gospoda Glembajevi«, delo znanega hrvatskega pisatelja Miroslava Krleže. Re-žiral bo Branko Gavella. Premiere se udeleži avtor sam, ki se že več dni mudi v Ljubljani in je prisostvoval tudi včerajšnji generalki. — V soboto ob 16. vprizori drama Lipahovo izvirno komedijo x Glavni dobitek«, jutri bo prvo gostovanje Hudo-žeslvenikov, ki vprizori jo Gogoljevo komedijo Rrevizor«, v soboto pa drugo z dramo »Bela garda«. Občinstvo opozarjamo, da je za prvo gostovanje na razpolago še nekaj sedežev, za drugo pa se dobe še vse vrste sedežev. — Opera ponovi drevi klasično VVagnerjevo opero ^Lohen-grin« z M. Šimencem v naslovni partiji. Pred odhodom našega popularnega tenorista na enomesečni dopust je to njegovo zadnje gostovanje na našem odru. -— V nedeljo popoldne vprizori opera po znižanih cenah t Tosco« z gospo Thierrvjevo v naslovni vlogi, zvečer pa opereto »Dijak-prosjak«.
—lj Društvo zobotehuikov za dravske banovino ima svoj redni mesečni sestanek v soboto, dne 28. t. m. ob 8. uri zveče: v j>rostorih Delavske zbornice v Ljubljani, levi vhod iz Miklošičeve ceste, pritličje. Pridite vsi in točno. Odbor,
—lj Zveza privatnih nameščencev podružnica v Ljubljani sklicuje svoj druslvem sestanek, ki se vrši v petek, dne 27. t. n.. v hotelu .-UnioiK, Poročal bo tov. Fleischner in Colner iz Zagreba. Pridite polnoštevilno! — Razpravljajo se bo o socijalnopolitiČMi zakonodaji in o položaju privatnih nameščencev v državi.
—lj Za častna člana Zveze go»iilničar-skih zadrug je včeraj občni zbor zoglasno izvolil predsednika g. Kavčiča ob 20-letnici, odkar je predsednik ljubljanske gostikiičar-ske zadruge in 11-letnice, odkar predseduje Zvezi, ter g. Frana Krapeža, kavarn ar ja in restavraterja v ^Zvezdi« ob priliki io-letni-ce, odkar samostojno vodi obrt Čestitamo!
—lj Udruženje jugoslo renskih inženjer-jev( in arhitektov — Sekcija Ljubljana ima svoj XII. redni občni zbor v sobo'o 14. marca ob pol 20. uri. (pol 8. uri zvečer) v lastnem lokalu  na  Kongresnem trnu   * /ll.
—lj Veseloigra »Extemporale« na Šentjakobskem odru je dosegla popolen uspeh. Tako kritika. Tudi posetniki, ki so se gotovo dobro zabavali in temeljito nasmejal«, bodo potrdili isto. Situacijska in besedna komika sta na višku. Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva. Gorupova in Pirče-va, ter gg. Cuk, Kune, Lavrič in Moser. Vstopnice se dobe od četrtka dalje v trgovini g. Miđoša Karničnika na Starem trgu.
—1} Streljačka družina LJubljana poziva vse člane in prijatelje strelskega sporta, da se udeleže zaključne strelske tekme sobnega streljanja, ki bo v soboto 28. t. m. ob 20. v salonu hotela »Lloyd<. Istočasno dogovor radi začetka ostrostrelske sezone na vojaškem strelišču.
—lj Nesreča v hiralnici. Včeraj si ie v hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti zlomil desno roko 65-letni vpokojeni pisarniški uradnik Rudolf Lukež. Prepeljali so ga v bolnico.
EHbnpp, najtrdnejše, zate
Ljubljana, 36. februarja.
Ljudje navadno mislijo, da se v Ljublja-ni nikdar nič ne zgodi, pričakujejo pa vseeno vedno novac in še celo resničnih. Zgodi se, o, pa še koliko; če pa ni zanimivo — kaj hočemo, saj se tudi ne zgodi zaradi ljudske zabave, če izvzamemo hvalevredne izjeme. In baš tiste izjeme so takozvane senzacije, ki ljudem nikdar ne presedajo. Ljudje imajo pač vražje želodce in še hujši apetit — toda ustreči se i:m m<>-ra. Pa nri nič lažjega kot to, če mso tudi tisti iznirčni, ki servirajo-
Vras n je bila moda, da so pisali po časopisju o dolgem času, vrag vedi koliko truda jih ;.e stal ljubljansV dolgčas n koliko še čitatelje! Zdaj pa j>e seveda v časnikih toliko zabavnih, celo sladkih novic. O tem sem se prepričal včeraj dopoldne. Na Aleksandrovi cesti stoji dan za dnem dnem pristna ameriška kolona avtomobilov odkar smo postali povsem velemestni. Svojevrstna parada, ki je mestu v ponos. Kaj nudi ta imenitnost šoferjem, je Pa težko reči. Vedno sede za volani ter dremljejo — s časopisnim papir1 em v rokah. Tako  rudi  včeraj.  Sladko  spanje v
mnogokrat ponižajo pred zlatim teletom, toda tisto ponižanje je tako rafinirano, da smatramo, četudi barlekinade, za slavne čine. Tako pa mnogi smatrajo takšen padec berača za nekaj gnusnega, ne da bi bili prepričani zakaj je prav za prav padel In končno je najbrž nepotrebno govoriti na dolgo in široko o takšnih brezpo-merrtbnostih. nepotrebno in smešno. Ljudi zanima dogodek neposredno, pisati o takšnih stvareh pa je nespametno. Zato bomo pisali obširno o beraču tedaj, ko ga bo avto povozil v resnici. To je ljudem mnogo bolj všeč.
Gode se tud: še bolj brezpomembne stvari, takšne, ki jih ljudje težko opazijo, mnogi bi jih sploh ne, če bi ne imeli psov.
N. pr. včeraj ob 16. je sedel na Gospo-svetski cesti na podstavku obcestne ograje možak, beraške vnanjosti: oblečen v zelo oguljeno in preperelo obleko, obut v slape, na nogah pa so mu visele čudne cevi, podobne gamašam. Prekriža! je eno nogo čez drugo, na kolenih je razgrnil papir, v katerem je biio zavito precej koščkov različnih klobas in mesenim Jedel je brez kruha. Najbrž so se ga usmilili v bližnji delikates-
seveda misJite, da edino na špalirjih lahko vzgojite velike sadove najfinejšega okusa, kax na prosto stoječem drevju ni nikdar mogoče.
Dunaj, mesto petja
Dunaj, toda ne cesarski. Operetni Dunaj, praterski. Morda zdaj Dunaj več ne zasluži tistega starega slovesa, da je ena najveselejših mest, ker s cesarskim Dunajem so najbrž splavali vsi »slovesu, se pravi Dunav se je obrnil — tisti Dunav, ki je prinašal včasih zlate krajcarčke in ki je imel toliko pritokov. Toda Dunaj si najbrž ne pusti vzeti tega slovesa... Se gre pa zato, ali je Dunaj res mesto petU, godbe in brezskrbne norčavosti, ne za njegov sloves, gre sanK> za zabavno iilmsko opereto Toliko pa je treba omeniti Duna., že zaradi naslova — da bi kogarkoli ne obšlo kakšno ogorčenje ter bi iskal za nedolžnimi šalami strahovite tendence. Kajti žalostno je, če kvarimo ljudem najnedolž-ne-jšo zabavo s kanonado moralnih pridig. Končno pa tudi ni več daleč čas, ko bodo največji pesimisri prisiljeni priznati — da !e strmite! — opereti svojevrstno umetniško vrednost. Dandanes ima pač vsaka stvar vrednost — če je modema- In operete so seveda moderne in recite kar hočete, tudi svojevrsten sodoben pojav so. Nihče i namreč ne sme obsojati sado*v časa in za-I radi njih rudi čas sam na sebi, sadovi ne
morejo biti boljši kot tisti, ki jon rode.
Ni pa treba misliti, da zagovarjamo operete. Tega dandanes m treba, ker se za nje potegujejo ljudje, ker so prav za prav ljudska zahteva. Ker jih ljudje zahtevajo, je najbrž za zahtevo tudi nekakšna — potreba. Tudi zabava je neke vrste kruh.
Ljudije so pač lačni na različne načine. Pifon »Dunaj, mesto petja« je poln zdravega, pristno dunajskega humorja in bo zadovoljil vse, ki se radi nasmejejo in pozabavajo.
Zlobno podtikanje
Ona dan so se s tepli fantje nekje na Gorenjskem brez posebnih posledic ker drugače bi se bilo že kaj več slišalo o tem. Še na misel nam ne pride odobravati ali zagovarjati še tako majhen in neznaten pretep, poboj ali surovost Ta obžalovanja vredni dogodek je pa porabil nefci tednik, ki si prisvaja vse najvišje krepostne čednosti, da lopne po društvu, na čigar prireditvi so bili fantje. Takole piše: »-Fantje so prihajali z vesehce nekega društva, ki zelo rado poudarja, da se bori proti pijančevanju in surovosti in da dela za povzdigo ljudske izobrazbe. Sadovi za enkrat ne kažejo še nobenega uspeha. Pa bo tudi v prihodnje težko dobiti kaj kruha iz take moke.«
Kam in na katero društvo meri to zJob-no podtikanje, je očividno in jasno. Ce se zgodi kakšna nerodnost izven društva ali po prireditvi, zato ne nosi nobene odgovornosti društvo. Gotovo je, da društvo, na katerega cika to zlobno podtikanje in očitanje, nd in ne bo zapeljevalo niti svojih članov, niti obiskovalcev svojih prireditev v posurovelost. Tedaj je tako podtikanje zloba in hudobija.
Ko-likokrat se je že zgodilo, posebno v prejšnjih časih, pa tudi še zdaj, da 93 se fantje rz raznih vasi stepli iz cerkve grede, ali je z nožem sunil ta ali oni svojega nasprotnika in tekmeca že na cerkvenem pragu- No, pa bila bi velika zloba cerkvi očitati, da je ona v takih primerih zapeljivka.
Po uboju župnika Kušarja je morulec sedel na prireditvi Prosvetnega društva v Šmarju in je najbrž segel v roko tema ali onemu. Očitati društvu, da je imelo v svoji sredi tako gnusnega morilca, bi bila največja podlost in zloba. Tedaj, če se ne ujemaš s kakim društvom, ne podtikaj mu zato slabih namenov, katerih nima, ker to je naigrša zloba.
Globine morja
Največjo doslej znano morsko globino je našla znana nemška križarka >Emden« 29. aprila 1927 na poti iz Ce-lebesa na Japonsko, in sicer v tako Filipinskem jarku. Izmerili so morje in ugotovili, da je globoko 10-793 m. Nemška križarka je izmerila morje na 335 krajin in v 46 primerih je ugotovila globino nad 10.000 m. Morje se meri navadno s pomočjo odmeva, tako da se ugotovi čas, ki ga potrebuje zvok od dna ladje do morskega dna in zopot nazaj. Zvok napravi v sekundi 1490 m. V večjih globinah se hitrost zvoka poveča sorazmerno 8 pritiskom vode.
>Blizn Filipinskih otokov je ugotovila nemška ladja >Planet< leta 1912. globino 9877 ni in ta globina je veljala za največjo Morske živali love s posebnimi mrežami. Ko potegnejo mrežo iz morskih globin, se prepričajo, da bijejo mnoge živali hud boj za obstanek tam, kjer bi človek ne pričakoval nobenega življenja. Globoko v morju žive strašno oborožene ribe, ki jim narava menda ni namenila nič drugega, nego napadanje in pobijanje šibkejših morskih živali. Med najzanimivejše ri-be globoko v morju spada Melanucetos Johnstoni. Ta riba ima mogočno žrelo, posuto z ostrimi zobmi, in ogromen želodec, ki zavzema tri četrtine vse ribe.
Danes premiera ob 4»* % 8« in 9* uri!
DUNAJ, MESTO PETJA
Govore in pojejo:
Charlotte Ander Igo Sym Max Hansen Paul Morgan
Šaloigra iz veselega dunajskega miljeja, film čarobnih arij, muzike in petja, film v stilu kakor
»Dvoje src v % taktu«
OMISLITE SI TAKOJ VSTOPNICE! Telefon 2124. Elitni k 1110 Matica
objemu >> časopisjem vsepovsod. Saj pravim, sladko je postalo časopisje zadnje čase, same Moriejeve note priobčuje, to je laskavo, saj veste, da mnogokrat ne morejo uspavalni praški pričarati spanja, časniki pa vedno. Zadnjič bi nekega gospoda skoraj doletela nenavadna smrt v kavarni; zadremalo se mu je med kupom časopisnega papirja, pa je kresniJ dokaj neusmiljeno z Lastnim nosom po marmorni in.Zi. Včeraj dopoldne pa jc spai s časnikom v rokah tudi kočijaž na svojem vzvišenem sedežu pred »Slonom«. Niti tramvaj ga ni mogel vzbuditi, četudi je cvilu" minn Kot peklenska vrata na obrabljenih tečajih. Toda tega noče niihče opaziti — spanja pravičnega s časnikom v rokah — četudi ie tsjra porrembno.
Tudi Bosanca s turško kapo v Frančiškanski ulici so opazidi Ie redki, pa >s bil dokaj nenavadna prikazen. Na hrbtu je imel veliko culo — plahto, v njej otroka, čogar glava je molela na beli dan, po dva in dva vogala plahte je držal na ramah kot ciganke ali hrvatski krošnja rji. Tako oprtan ie z milim stokanjem m prošnjami opozarjal nase:
— Gospodine, mihijem ruke, smMfe se siromaha!
Mnogi so šLi mimo popolnoma brezbrižno, ne da bi sploh opazili Bosančevo breme, zopet drugi so pa najbrž mislili, da ponuja kakšno blago naprodaj. Starejši mož se je razburjen ustavil ter ošinil Bosanca nekam ogorčeno:
— Seveda! Saj vidim! Na magistrat pojdi, na magistrat! zamahnil je z roko proti magistratu.
Bosanec ga ni razumel ali pa ga ni hotel:
— Gospodine, mrlujem ruke! Brate, smi-luj se mališana!
To je tudi nekaj, sem pomisiil. Kaj, če bi pisal tudi o takšnih stvareh? Toda težko je pisati o tem, da bi se ljudem ne zdelo — smešno, vzdihovanje pa je pri vsaki priliki neumestno.
Pustimo to! Obetajo se nam mnogo bo4j vesele stvari, razveseljive. Kulinarična razstava! To mnogo pomeni, v Ljubljani ie potem takem doma blagostanje in mnogo gurmanov« imamo; zato pa bi bMo smešno govorit; o kakršnikoli krizi ali celo o 40danskem postu, ki je najbrž prišel iz mode v teh časih, ko nihče ne strada, aH ko se lahko post prične kadarkoli. Kdo bi se potem premagal, da bi ne omenil te važne razstave!
Ker pa hočemo biti vsestranski in nepristranski, zato moramo omeniti tudi druge stvari in dogodke, četudi so navidez brezpomembni.
Torej, poleg kapitalistov, lazi po Ljubljani še nekaj takih (precej!) ljudi ali elementov, ki so navidez berači. »Elementi« so seveda šikadaJ in sramota, občinstvo se tega dobro zaveda ter se tudi temu primerno zgraža ob primernih prilikah. Včeraj popoldne ob 14. je zopet prišlo do takšnega »škandala«. Čez Marijin trg je šel znan berač, od nekod pa je pri vozil avtomobil. Nekaterim se je zdelo, da je avto podrl berača, drugi so pa trdili, da je berač padel pred avtomobilom; ne ve se, ali se je ustrašil ali padel nalašč. To je tudi končno vseeno. Ljudje so imeki komedijo in senzacijo. Strahovit naval, vsemogoče opazke, berač je stokal na vse rmle viže, zakaj je padel, pa ni vedel povedati. Nekateri so dejali, da je hotel vzbuditi sočutje — toda se mu je slabo obneslo, po rokah se je pa le malo potolkel. Stražniku se je smilil, pobral ga je ter sočutno vprašal, če bo mogel hoditi. Blaten in okrvavljen starec je poskusil prestopiti, roke je iztegnil ter odmotovilil kot bi nameraval zleteti. Stražnik mu je še naročil, naj gre k zdravniku zaradi zdravniškega izpričevala, ker je tako žalostno, sočutje vzbujajoče iztegovail opraskane roke.
— Ahja! je vzdihrrM berač, — bom, bom. Blaten, sključen, s povešeno glavo se ie
počasi izgubil med ljudi.
Morda se je res ponižal zaradi denarja; saj ae Se ljudje, Id niso berači po poklica
m trgovini.
Mimo so hodili psi, klobase so jih šče-getale v nosovih, pa so se oblizovali ter oprezaiii kako bi se prišlo do grižljaja. Starec je brezbrižno jedel. Mimo je šla ženska s psom. Pes se je ustavil pred možem.
— Pui, Cezar! Ala, ali greš! se je zgrozila ženska. — Se zastrupil bi se lahko s pokvarjeno klobaso!
O, ti ubogo ščene. sem pomislil, še pokvarjene klobase ti ne privoščijo, potem se ti pa sline cene ter siliš v umazanega reveža; to pa res ni gosposko: tuj, ti mogočni Cezar!
Tako hodimo mimo marsičesa; včasih se pa zgrozimo, seveda, mi vzvišeni ljudje: tuj!
O špalirjih
Tudi snoči je bilo predavanje agilne podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva prav dobro obiskano ,da je bila velika predavalnica mineraloškega instituta na univerzi popolnoma zasedena. Občinstvo je bik) pa drugače, saj pri predavanjih o vrtnarstvu in o rožicah prevladujejo dame, snoči so pa prišli večinoma starejši gospodje in zastavne dame, očividno srečni lastniki vil in hiš, ki bi stene svojih hiš radi zasadili s sadnim drevjem.
Predavatelj ineščanskosolski učitelj g. Anton Smerdelj je bil kakor nalašč izbran za te resne imteresente in prav nič se mu ni poznalo, da je vskočil ter rešil odbor iz zadrege šele zadnje dni. Izkušeni strokovnjak je govoril namreč iz svoje prakse, kako je on postavljal po vrsti špaHrje z lesenimi stebri in latami, potem z lesenimi stebri in žico, kako se je ognil dragih železnih špalirjev in končno ob svoji hiši postavil lepe, praktične in poeeui špalirje s tankimi betonskimi stebri in žico, špalirje je do vseh podrobnosti natanko opisal, poudaril njih prednosti, vse pa tudi narisal, da si res vsak poslušalec lahko napravi za mal denar vzoren spalu*. Vse račune >e povedal, pokazal železne kavlje, žico in vijake ter imenoval celo obrtnike. Najmodernejši prosti špalir s 4 betonskimi 5 m visokimi in 6 cm močnimi stebri, ki je med njimi praktično napeta trpežna žica, torej nad 7 m dolg izvrsten špalir stane le 500 Din, za špalir na zidu so pa klini po 4.50 T>in, vijaki za uapenjanje žice po Din 2-50, meter žice pa stane 50 p — račun ,je tedaj prav lahek.
Račun je pa tudi tako nizek, da si vsak lahko z malimi stroški na svojem vrtu ali ob steni hiše ali drugega zidu zasadi špalir z naj plemenitejši m sadjem. Mnogo hišnih lastnikov toži, da se sadje ne izplača, češ da ue uspeva itd., a temu je krivo le neznanje, saj je danes sadje-reja veda in vsaj obrt, ki se jo je treba naučitL že pri nakupu drevesc je treba biti previden in zlasti na ljubljanskem trgu je naprodaj dosti ničvrednih drevesc namesto zdravih in krepkih pritlikavcev najboljših in za naše podnebje primernih vrst. Pazite torej predvsem, če je drevesce sploh cepljeno spodaj tik nad korenino, kar se prav lepo pozna. Pripravite drevescu dobro zemljo in tudi gnojiti je seveda treba Na južno steno spada drugo drevje, drugo na vzhodno in zahodno, a tudi na senčni severni steni uspeva še posebna višnja (velika LrOtovka ali senčna morela). Marelic nikar ne sadite na južno steno, ker tam pomladi prezgodaj cveto in zmrznejo, nasadite pa tja hruške, ki je predavatelj posebno priporočal jesensko Dilovko, še bolj pa po obliki jabolku podobno Olivijerko (Olivier de Xe-res), ki je izvrstna in godna šele v marcu in se drži do Velike noči, ko ni nobene druge hruške več. Ne pozabite na solnčni strani na vinsko trto, saj ima nadzornik g. štrekelj na svojem vrtu v Zvo narski ulici celo najplemenitejše grozdje se meseca julija. Ničvredno Izabelo pa na ogenj! Droge solnčne stene posadite z Amanikiško, Pastorjev ko itd., pri tem pa
Stran 4
SLOVENSKI N A R O D<, dne 26. februarja 1931
Stev 4«
64
Vreča kxi
Roman.
Imeniten dečko je bil ta orjak, ki jo je ljubil nesebično, ki ni hotel nič drugega nego da bi ji smel služiti in da bi ga ne zapodila od sebe. Samo pomigati ji je bilo treba z mezincem, pa je že planil pokonci m izpolnil vse njene želje, ne da bi kaj vprašal. V njegovem okornem telesu je bila skrita nežna, plaha umetniška duša. Kmalu po svojem povratku je izvedela njegovo tajno. Veliki John Chapman je sKkal porcelan, jedilne liste ter božične in novoletne razglednice! Delal ni sflabo, toda sam se je sramoval svojega poklica. Vaze, sklede m krožnike je kupoval na debelo, nosil jih je v svojem velikem črnem kovčegu domov, da jih okrasi za zaprtimi vrati z rožami in različnimi figurami, potem jih je sušil pri peči, končno pa nosil k trgovcu, ki jih je kupoval ali pa jemal v komisijo. John se je preživljal s skromnim zaslužkom, ki mu ga je nudil dotični trgovec. Zeldi je sicer priznati, ko ga je vprašala, da mu plačuje trgovec mnogo premalo, toda bil je preveč zadolžen pri njem, da bi mogel ponuditi svojo robo drugemu odjemalcu.
Mraza ie bilo konec in pomlad je prišla, predno se je Zelda prav zavedla, da ni več zime. Za hišo je bilo dvorišče, ki se mu je še poznalo, da je bil tu nekoč vrt. Tik pred zamreženim starkinim oknom je molel grm vso zimo gole veje kvišku in ko je Zelda nekega dne pogledala skozi okno, je nenadoma opazila, da se je izpremenil.
— Glejte, madame, — je vzkliknila,
— kaj se je zgodilo z grmom! Starka se je počasi odmajala k naslanjaču, ki ji ga je primaknila Zelda.
— Pomlad, dušica. April je tu, kmalu bo toplo.
— 2e april, — je dejala Zelda in se ozrla na popke, dvignila je glavo in čutila, da sije sobice toplo in prijazno, da se boči nebo jasno in sinje
— pomlad!
XVIII.
Kratko trkanje na vrata.
— Jaz sem, Miranda, jaz, Zelda Marsh. Spodaj čaka dama, ki bi si rada ogledala sobe.
Zelda je še mak) posedela.
— To je zdaj moje edino opravilo,
— je dejala starki. — Vse drugo opravi Miranda. Ona je res zlata vredna. Ne »re mi v glavo, zakaj ji ne zvišate plače, mene pa odslovite.
— No, no, — se je branila madame Boulanger.
eno leto pri vas; vedno bolj čutim,
Kmalu bom že vse gre gladko in da sem tu odveč.
— Neumnost!
—Ne, nobena neumnost, — je odgovorila Zelda in poljubila starko na lase. — Sobe lahko oddaja prav tako kakor jaz, Miranda pa opravi vse drugo; in če ji primerno zvišate plačo, bo tudi ostala pri vas.
— Torej hočete proč! Siti ste madame Boulanger, a?
— Ne, ne, ne, ne! To sami dobro veste. To ni bik) lepo od vas.
Zelda se je delala užaljeno in odšla iz sobe, toda ko je šla po stopnicah doli, da bi govorila s posetnico, je spoznala, da ima starka deloma prav; ni hotela od hiše, toda potrebno ji je bilo delo, ki bi jo bolj zanimalo.
V veži je čakala visoka, lepa, čedno oblečena mlada dama. Zelda je takoj spoznala v nji igralko.
— Gospa Boulanger, — je začela neznanka in obmolknila.
— Jaz sem samo oskrbnica, — jo je opozorila Zelda.
— Sobo iščem. Ali bi me mogli sprejeti za dva ali tri tedne pod streho? Stara podnajemnica sem, Chamber-lain se pišem. Nina Chamberlain, madame Boulanger se me bo še spominjala.
— Nina! — je vzkliknila Zelda. Mlada dama jo je radovedno pogledala.
— Kaj se ne spominjaš? — je nadaljevala Zelda vsa v ognju. — Zelda Marsh? Saj sva bili skupaj pri Me-serve.
— Srček moj, saj res! — Nina je objela svojo bivšo prijateljico. — Dolgo je že tega...
— Da, da.
— Bože moj, kako si se izpreme-nila. Prav gotovo bi te ne bila spoznala... Si bila ves čas tu?
— Ne; marsikaj se je zgodilo ta čas, zdaj sem bila na nogah, zdaj zopet na tleh. A ti?
— Zadnjo zimo sem preživela doma. Zdaj iščem zopet angažma. Kaj ti nisi več pri gledališču?
— Bila sem bolna, a zadnje čase sem pomagala madame Boulanger pri gospodinjstvu. Za druge stvari nisem imela časa. '
— Težak poklic. Zadnja sezona je bila grozna. Ah srček, toliko ti imam povedati!
— Saj se preseliš k nam, mar ne?
— Ce imate kaj prostora zame.
— Posebne sobe ne bo, pač pa imamo lepo sobo z dvema posteljama v drugem nadstropju. Pojdi, pokažem ti jo.
Nina je razpihala stari ogenj v Zeldi. Od kar se je bila še istega večera s kovčegi in škatlami vselila, sta tičali prijateljici od jutra do večera skupaj.
Madame je bila zelo ljubosumna In če je prišla Zelda k nji na čaj, ni govorila z njo nobene besedice. Zeldi je bilo to zelo neprijetno, vendar je pa kmalu zopet prihitela k svoji stari prijateljici, s katero sta se tako dobro ujemali po značaju in okusu.
Nina je hotela zopet h gledališču. Bila je pri Deanu Fauquharsonu in dejal ji je, naj se oglasi prihodnji teden; tudi Rhinelander ji je bil obljubil dobro vlogo. Bila je stalno povabljena in občevala je z najodličnejšimi gledališkimi veljaki._
NA KURJI FARMI
— Mogel bi vas zaposliti, — pravi lastnik velike kurje farme Ali znate izbirati jajca tako, da bi nobeno ne izginilo?
— O tem ste lahko prepričani, gospod. 15 let sem služil v kopališču, pa se nisem nikoli kopal.
Saharska kraljica lepote
Na pariški kokuirjajra razstavi bodo plesala lepa berberska dekleta,
med njimi saharska kraljica lepote
V mestih, vaseh in oazah Sahare si prizadevajo zdaj mnoge plesalke, večinoma berberska dekleta, pokazati svojo plesno umetnost v čim lepši luči, ker upajo vse priboriti si naslov saharske kraljice lepote. Manija voliti kraljico lepote je prišla že celo v Saharo in zdaj dobi svet poleg drugih še kraljico puščave. Saharska kraljica lepote odpotuje z drugimi lepimi plesalkami na pariško kolonijalno razstavo, da pokaže Parižanom in njihovim gostom znameniti ples na roko. Potrebna so bila dolga pogajanja med poglavarji Berberov in francosko vlado, preden so ti bojeviti očetje dovolili, da nastopijo njihove hčere v Parizu. Baje plesa na roko Evropa še nikoli ni videla in malo je tudi Evropcev, ki so ga videli v Afriki.
Berberska dekleta odhajajo z gora večinoma v zgodnji mladosti v saharske oaze, kjer si služijo vsakdanji kruh s plesom. Saharska plemena sprejemajo hčere hrabrih berberskih bojevnikov z največjim spoštovanjem, čeprav kažejo po vaških kabaretih svojo umetnost, ki je stara že več sto let. O berberskih dekletih je znano, da zapuščajo svoje gore samo da bi zaslužile 8 plesom toliko denarja, da bi mogle kupiti po povratku za moža pravega ber-berskega bojevnika. Mnoga pokolenja uče berberske matere svoje hčere plesa na roko, ki je najdražja dota vsakega berberskesra dekleta.
Ples na roko je sicer serijozen, počasen ples,    ki pa navzlic umerjenim
kretnjam navduši in razvname vsakega moškega. Namesto godbe spremlja ples bobnanje. Muzikanti razbijajo po majnih okroglih bobenčkih. Komaj se ples prične, se občinstvo razvname in spremlja plesalke z ritmičnim ploskanjem. Za primerno nagrado so berberska dekleta pripravljena plesati pred ženami puščave in pred turistkami naga, toda nri tem plesu se morajo muzikanti obrniti s hrbtom proti plesišču, kajti po tradicijah berberskega plemena zadene prokletstvo vsakega moškega, ki vidi nago telo dekleta. Nasprotno je pa moškim dovoljeno gledati nage žene.
Berberska dekleta se pa ne omejujejo samo na zaslužek s plesom. Vedo tudi dobro, kako se da denar koristno naložiti in zato ne mirujejo, dokler ne iz-premene svojega zaslužka v zlato. Često morajo pošiljati sle na konjih iz daljnih vasic v puščavi daleč tja v Alžir, da zamenjajo svoj zaslužek za zlatnike, ki jih potem nosijo ponosno okrog vratu. Posebno vrednost ima v očeh berberskih deklet zbirka raznovrstnih zlatnikov. Kadar je zlatnikov okrog vratu že dovolj, se vrnejo dekleta v gore, kjer si kupijo može. Mož vzame zlatnike in kupi velblode, ovce in arabske konje. Tudi potovanje v Pariz si zamišljajo lepe berberske plesalke v prvi vrsti kot trgovsko podjetje in med njimi je huda konkurenca; o Evropcih sicer nimajo najboljšega mnenja, vendar si pa obetajo od potovanja v Pariz mnogo cekinov.
Tragična smrt velikega kneza Mihaila
Tragična smrt carjevega brata, ruskega velikega kneza Mihaila Romanova, o katerem so krožile doslej najrazličnejše vesti, je bila zdaj po poročilih madžarskih listov točno ugotovljena. Neki bivši častnik carjeve garde je dolgo iskal velikega kneza Mihaila in zvedel, da se je mudil v začetku revolucije na svojem veleposestvu blizu Perme. Ker ga pa tam ni mogel iskati, se je napotil med bivše avstro-ogrske vojne ujetnike, ki so bili v kritičnem času internirani v Permi in okolici. Med iskanjem je naletel na bivšega honvedskega podnarednika Burika, ki je zdaj delavec na Madžarskem in ki mu je bilo v kritičnem času naročeno, naj s svojima tovarišema pokoplje truplo nekega ruskega generala, ležečega v gozdu blizu Perme.
Burik je pravil, da se je na truplu poznalo, da je bil general ustreljen od zadaj v glavo. Ko so pokazali Buriku fotografijo velikega kneza Mihaila, je odločno izjavil, da je pokopal njega. Bivši častnik carjeve garde je odšel s svojim tovarišem na označeni kraj in res sta našla zemske ostanke velikega kneza Mihaila, kar sta ugotovila tudi po prstanu, ki ga je imel Mihail na roki in ki je izviral od carice Katarine. Burik je baje tudi slišal, kako je neki ruski vojak med pokopavanjem
trupla pripomnil, da ni dosti manjkalo, pa bi bil postal iz tega trupla nov batjuška car. Zemske ostanke velikega kneza Mihaila so baje v januarju 1. 191S. skrivaj prepeljali v Carigrad.
Energična žena
Pariški >Le Journal« je priobčil te dni satiro, v kateri kliče drhteči mož ženi, ki meri nanj z revolverjem: >Me-lanija. Melanija, bodi pametna! Porota ne oprosti vsake ženske.« Satira se nanaša na energične nastope varanih žen. ki so z revolverjem v roki ustrahovale nezvestega moža ali ljubčka. Višek je bil pa dosežen v tem pogledu v soboto v pariški justični palači, kjer je v čakalnici sodnika, ki vodi oddelek za razporoke, žena ustrelila svojega moža in sicer v sobi, polni občinstva. Streljala je trikrat, toda k sreči je ranila samo moža.
Gre za 49-letnega uradnika Evgena Pavota in njegovo ženo. Pavot je opisoval znancem svojo ženo kot zelo prepirljivo in nasilno. Trdil je, da ni mogoče živeti z njo, čeprav sta bila poročena nad 10 let in imata že 10 let starega sinčka. Pavot se je hotel ločiti in v soboto naj bi bil napravil sodnik zadnji poskus sprave. Žena je v čakalnici prigovarjala možu, naj umakne tožbo, naenkrat pa se je razjezila in začela streljati po njem. Dve krogli sta mu prodrli pljuča. Smrtno ranjen se je mož zgrudil, žena pa je hotela pobegniti.
Kmalu so jo pa dohiteli in aretirali. Moža so brž prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu umrl.
Na policiji je žena izjavila, da je ustrelila moža v obupu. Mož jo je zapustil že lani v maju in tako je ostala s sinčkom sama. 2e pred 15 leti jo je zapustil prvi mož, s katerim je imela dva otroka. Drugega moža je lepo prosila, naj umakne tožbo glede ločitve, pa ni nič pomagalo. Ker ni videla drugega izhoda iz obupnega položaja, je moža ustrelila.
Novo bojno letalo
Iz Londona poročajo, da so delaii angleški vojaški piloti te dni skrivaj poskuse z novim boinim letalom, Ki pomeni velik preokret v vojaškem letalstvu. Novo letalo je dvokrrlno in ima samo en sedež. Po gradnji in akcijskem radiju je nekakšna združitev letala za bombardiranje in zasledovanje sovražnika. V bistvu pomeni novo letak) cel strelski odelek v zraku, ki leti z najmanjšo hitrostjo 200 milj aa uro in je oborožen s 6 strojnimi puškami. Vseh šest strojnic pa lahko upravlja en sam pilot.
Streljanje Se lahko osredotoči v eno samo žarišče v katerikoli smeri. Pod krili ima novo letalo štiri bombe po 20 funtov. Velika prednost novega letala je tudi v tem, da lahko operira celo v višini 8700 m.
Zračna bolezen
Če je viharno vreme, dobe nekateri ljudje med poletom posebno močne znake morske bolezni, čeprav sede v letalu blizu težišča. Na pamiku se dajo posledice morske bolezni omejiti s tem, da človek mirno leži. Drugače so pa posledice bolezni enake, kakor če bi sedel človek na stolu, ki se da vrteti in bi se vrtel, obenem pa močno kimal z glavo. To jo dalo učenjakom pobudo, da so proučiH mehanične vzroke morske bolezni. Z mnogimi poskusi so ugotovili, da izvirajo motnje iz statičnega ustroja in da je prizadet v prvi vrsti bolni živec. Tudi leče-nje se opira na to naziranje. Profesor visoke tehnične šole v Berlinu dr. ElmA Everling dokazuje, da gre pri mehaničnem učinku na statični ustroj v prvi vrsti za prenosno pospešitev. Posebno neprijetne občutke ima namreč človek, kadar letalo v tako zvanih zračnih lijakih pada ali pa če stoji na koncu parnika, ko se slednji guga naprej in nazaj.
Pri kimanju z glavo, ko se telo obrača okrog svojega težišča na poskusnem stolu ali podobno premikanje na parniku ob razburkanem morju, odnosno v letala med viharjem se pojavlja po pravilih nauka o premikanju premočrtna pospešitev. Statični ustroj podleže v tem primeru mehanično enakim učinkom. Za tehnično gradnjo letal izvira iz tega pravilo, da je treba k sedežem pritrditi posebne opore za glavo, tako da more ostati glava pri miru glede na letalo, pri tem se pa letalo dobro zrači, sunki in brnenje propelerja pa omili. Tako izgubi zračna bolezen svoj učinek, zaradi katerega si mnogi ljudje ne upajo v zrak.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Ure JI
so  vedno najboljše!
Nedosefna oo kakovosti.
PRI SVOJIH NAKUPIH DARIL ZAHTEVAJTE, PROSIM SAMO
are z znamko „25vez<ia".
URE JUNGHANS SO NAPRODAJ V STROKOVNIH TRGOVINAH-
• v
•Malim oglasom
SC
za ette
pat*
besedo
BREZ   RAZLIKE,   KAKŠNA   JE NJIH VSEBINA   IN   KDO   OGLASA, PLA* ČATE JIH PA LAHKO PO POSTI Z ZNAMKAMI
V BOJU PROTI JETIKI
je neobhodno potrebna knjiga
Doc. dr. Iv. Matico: Proti tuberkulozni dispenzar v službi socialno - higiienske borbe proti {etiki kot Hudski ta kvini bolezni.
Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—.
Naročila točno izvršuje
Knflgarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova
ulica štev. %.
>«4faff o£fcist<
Vsaka beseda SO par. Plača me lahka tudi 0 znamkah, ta od&ovor znamko I - Na vprašanja brez znamke mm 1    futeovariatna. - Najmanjši ocla* Ul» S*— —•
Premog, drva. koks
prodaja
o ILIRIJA« d. z o. z., LJubljana, Dunajska c 46 — telef. 2820 »llKloftlceva c. 6 — telef. 2595
DRVA
trda, popolnoma suha, prodam iz lastnega gozda pod ceno: 1000 kg Din 210.— ali 2 metra Din 220.—, pripeljana na dom. Naročba tudi pismeno. — Pečenko, Spodnja Siska, Ljubljana. 886
KAMNIK
Restavracija Franc Rode, Kamnik 7, proda več stavbnih parcel ob prometni cesti, 3 minute od kolodvora — velike 500 do 10.000 m*. Solnftna lega, brez prahu m električna napeljava ob cesti. 900
TRG. UČENCA dobrega računarja, pridnega in poštenega, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga, s hrano in stanovanjem v hiši. Mihael Zmavc, Rajhenburgr. 899
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri ti.
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. SS (na Balkanu)
Telefon 34—34
MESARSKI POMOČNIK
22 let star, vajen prekajevanja in drugih mesarskih del, priden in pošten, išče službo. Mevlje Josip, Rakek št. 18. 898
ZA STAVBE
vsakovrsten suh tesan In ta-gan les, ladijska tla, ceno oddaja — PRAN S U STAR, Dolenjska cesta, LJubljana. — Telefon 2424. 13/L
MODROCE
vrhne Ia afrik, močno blago a
Din 240.—
zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri
Rudolf Sever
LJUBLJANA, Marijin trg št. 2
24/L
Klavirji!
Svarim pred nakupom navideznega blaga, cenih klavirjev!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: B5-sendorfer, Steinway, Fdrster, Holzl, Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestu! trg 3 Najcenejša posojevalnlca.
1000 DINARJEV PLAČAM
ako Vaših kurjih očes, bradavic, roženi co
in oteklin v treh dneh brez bolečnin in nevarnosti brez nožev in brez vnetja ne odpravi zdravniško priporočeni >Rio Balsamc G. gozdni svetnik L. piše: »18 let sem trpel na kurjih očesih, vsak čevelj in vsak korak mi je povzročil muke. lEio-Balsam« je odpravil moja kurja očesa s koreninami vred.« Podobno pišejo vladni svetnik dr. Bodenbach ia grofice Zeppe-lin- — Cena z jamstvenim pismom Din 8.—, 3 lončki Din 15-—, Dr. me. Kemćny, Košlce, poštni predal 12/D. 39, ČSR.
^uuuujli mi in muci iiiiiiiiihihii im 11 muur J
Trgovina z vinom
na debelo išče spretnega
POTNIKA
Nastop takoj. — Ponudbe z zahtevki pod >Vmo< na oglasni zavod Aloma Companv, Ljubljana, 894
m b ■ 1 b i ii m b 11 m b h i 1 b ■ y M g ■ T ■ ■ i
TtlakuCatutni paph
Hi « GKn A*— V*odaja uptava f&tov«tukeQm Tlatoda*
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISE" traikar. Ljubljana. Kongresni tr*» Stev. 9
Odrasli in otroci
opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čišče* nje in osvežitev krvi s FIGOLOM.
FIGOL se dobiva po vseh lekarnah po pošti pa razpo*
šilja izdelovalec:
Apoteka Dr Semelić, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, l steklenica 40 Din.
Urejuje Josip Zupančič, — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeriek. — Za opravo In inseratni del Usta: Oton Chrtstof. — Vsi v Ljubljani.