Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 2500 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonckcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
Smo kolektiv, ki
MISLI OB PREHODU V NOVO 1981. LETO
Glavni direktor, dipl. inž. gradb., Marjan PRELEC
Ob tem, ko ocenjujemo in ugotavljamo uspešnost našega dela in poslovanja v preteklem letu, že tudi razmišljamo in snujemo načrte za naprej - za prihodnje novoletno obdobje. Kot dobri samoupravljal-ci in vestni delavci našega kolektiva, se moramo ob takem trenutku vprašati, kako smo delali in gospodarili, ali smo lahko zadovoljni s svojim in skupnim delom in kaj bomo v prihodnje izboljšali, da bomo delali v zadovoljstvo nas vseh in naše samoupravne socialistične skupnosti.
Novo leto bomo letos praznovali v novi Jugoslaviji prvič brez našega najdražjega in ljubljenega predsednika maršala Tita, katerega ni več med nami in ob misli nanj se nam v naših srcih ponove težke bolečine in neizmerna žalost, obenem pa se moramo zavedati velikih obvez in dolžnosti — nadaljevati Titovo delo.
Pred nami je leto, ko bomo morali še bolj dosledno uresničevati cilje gospodarske stabilizacije. Investicijska potrošnja se bo znatno zmanjšala — predvsem bo manj negospodarskih investicij. Tudi gospodarske investicije bodo manjše, na vrsti bodo predvsem objekti, v katerih bo proizvodnja pretežno usmerjena v izvoz.
Le stanovanjska gradnja naj bi se izvajala v dosedanjem obsegu. Skratka, v novem planskem obdobju se ne bo več toliko gradilo, talko da angažiranost celotnega gradbeništva v prihodnje ne bo več tako intenzivna.
Na osnovi zbranih podatkov in izdelane analize predvidevamo, da bodo naše kapacitete v prvi polovici prihodnjega leta še polno zasedene, medtem ko se bo treba za pridobitev manjkajočih del še temeljito potruditi. Pri tem računamo, da bo stanje v letu 1982 še bolj kritično. Ob tem se nam nakazujeta samo dve rešitvi. Ena od njih je zmanjšati naše kapacitete, kar bi bila skrajna in za kolektiv zelo neugodna rešitev, druga pa je aktualna in potrebna in se kaže v zelo intenzivni pripravi za pridobivanje del zunaj republike Slovenije ter za dela v tujini. Smatram, da je to tudi edina in pravilna usmeritev.
Tržna situacija zahteva izredno angažiranost pri raziskavi tržišča in zelo Skrbno pripravo ponudb, v katere bomo morali nujno vgrajevati racionalno in dobro organizirano delo na gradbiščih ob kar največji zavzetosti in vestnosti nas vseh.
Akcija za stabilizacijo teče v naši delovni skupnosti že vrsto let, vendar z njo ne moremo biti povsem zadovoljni niti mi, kakor tudi ne naši investitorji. Zato sem prepričan, da jo bomo v bodoče izvajali bolj zavzeto, še z večjo mero resnosti in odgovornosti.
Poleg subjektivnih težav nas je spremljala še kopica objektivnih, saj smo imeli vse leto velike probleme pri preskrbi z mnogimi kritičnimi materiali, največ z betonskim železom, cementom, lesom, instalacijskimi materiali in še bi lahko naštevali. Pri preskrbi z betonskim železom pa tudi v bodoče ni računati na kakšno vid-
ve kaj hoče
nejše izboljšanje. Zato se bodo ti problemi še poglabljali, navzlic manjši investicijski potrošnji, ker je ta material pač vezan na uvoz gotovih surovin in polfabrikatov. Zaradi znanih težav pri izvajanju projekcije devizno plačilne bilance, v letu 1980 ni bilo uvoza tudi najnujnejše opreme in strojev. Nič manjše niso bile težave z rezervnimi deli. Zara-
di vsega tega smo se srečevali čestokrat z velikimi težavami pri operativnem izvajanju del, kar je negativno vpilavlo na naša stabilizacijska prizadevanja.
Prepričan sem, da smo kolektiv, ki ve kaj hoče in da bomo vložili vse napore za nadaljevanje poti, ki smo jo začrtali v našem srednjeročnem planu ter jo bomo stalno prilagajali možnostim gospo-
darskega razvoja naše družbene skupnosti.
Ob zaključku leta in prehodu v novo leto 1981 se iskreno zahvaljujem vsem članom kolektiva, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam za uspešno in plodno delo z željo, da bi ga prav tako vestno in u-spešno nadaljevali v novem letu.
Vsem delavcem in poslovnim prijateljem želim v Novem letu 1981 veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter veliko delovnih uspehov.
SREČNO 1981!
Hotel Planja na Rogli so delavci TOZD GO Slovenske Konjice zgradili pred letošnjo zimo. Čim je bil hotel odprt, je zapadlo dovolj snega, da lahko pridejo smučarji obiskat to priljubljeno rekreacijsko središče na Pohorju.
Dejavnost samoupravnih organov
Sklepi delavskega sveta
Vse TOZD niso poslale delavskemu svetu poročil o realizaciji sklepov v zvezi z vzdržervanjem delavskih naselij, oziroma stanovanjskih barak. Te temeljne organizacije bodo ponovno pozvane, da o tem poročajo, sicer pa bo opravljen ponovni pregled barak v februarju 1981.
Delavski svet je razpravljal o zaposlovanju privatnih skupin. Iz poročil TOZD o stanju le-teh, je zaključil, da se je stanje precej izboljšalo in število skupin zmanjšalo.
Delavski svet je potrdil zbirnik devetmesečnega obračuna in sprejel tudi rebalans investicijskega plana za leto 1980.
Razpravljal je o delu finančnega sveta in ga potrdil.
Na podlagi usklajenih pripomb, ki so bile v razpravi dane na osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO GIF »Ingrad« za srednjeročno obdobje 1981 — 1985, je delavski svet pripravil predlog tega sporazuma. Rok za sprejem predloga po DS TOZD je 20. 12. 1980.
Imenoval je popisne komisije za izvedbo letne inventure.
Sprejel je spremembo pravilnika o podelitvi jubilejnih nagrad in sicer tako, da se spremeni 4. odstavek 9. člena v tem, da se za 10 letno delo v GIF »Ingrad« podeli denarna nagrada in bronasta značka (ne pa ročna ura, kot je bilo doslej).
Sprejel je spremembo 42. člena pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih v tem, da je najmanjši znesek enkratne odškodnine za vsak smiselni in pozitivni koristni predlog ne
glede na to, ali je sprejet in izveden, 1.000 din. Ta sprememba je bila sprejeta kot spodbuda, da bi člani kolektiva dajali čim več predlogov za inovacije in tehnične izboljšave.
Potrdil je nekaj predlogov komisije za izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo štipendistov in z odobritvijo plačila stroškov solarija ob delu.
Sprejel je program dela delavskega sveta do julija 1981.
Po planu so predvidena zasedanja DS:
V	mesecu decembru (se prestavi na januar 1981)
z obravnavo naslednje problematike:	plan za
1981, plan investicij za 1981, poročilo odbora SDK, poročilo odbora za racionalizacije in tehnične izboljšave, poročilo koordinacijskega komiteja za SLO in DS DO, poročilo uredniškega odbora, poročilo delegatov DS SOZD Giposs in plan izobraževanja.
V mesecu februarju 1981:
zaključni račun za leto 1980, poročilo odbora za učinkovito gospodarjenje, sprejem letnega plana, ocena dela delegacij za ZZD in SIS, poročilo koordinacijskega komiteja za SLO in DS.
V	mesecu aprilu: periodični obračun, poročilo odbora za gospodarjenje, poročilo odbora za inovacije in tehnične izboljšave, problematika družbenega standarda.
V	mesecu juliju: polletni obračun, poročilo odbora za gospodarjenje, analiza izobraževanja v sezoni 1980/81.
Delavski svet je sprejel tudi samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Giposs.
Ivica Bezlaj
Inovatorji, kje ste?
gradil.
2.	Izboljšava dvižnih hidravličnih miz za parape-te je delo Mirana Verdela, strojnega tehnika in Branka Sambolja, VK ključavničarja iz TOZD IGM Medlog. S predelavo hidravličnih črpalk na mizah, kjer izdelujejo parapete, sta dosegla skrajšanje časa za dvig in spust in s tem letni prihranek 153.120 din. Za ta prihranek pripada avtorjema nagrada v skupnem znesku 16.306 din.
3.	Izboljšava — povečanje hitrosti transporta na mostnem žerjavu v obratu lahkih elementov prav tako prihaja iz TOZD IGM Medlog. Predlagatelji so: Miran Ver del, Franc Ko-merički in Ignac Jošt iz Medloga in Anton Uplaz-nik iz Mehanizacije.
Avtroji so na mostnem žerjavu dodali še drugo hitrost za horizontalni transport, ki je enkrat hitrejša od prvotne serijsko vgrajene. S tem posegom je pospešeno delo v tem obratu in dosežena boljša izkoriščenost opažev; odpravljeno je »ozko grlo« — dolga zasedenost žerjava za eno operacijo. S tem dosežen letni prihranek znaša 1395 delovnih ur ali 202.275,— din. Materialni stroški za predelavo pa so znašali 15.000,— din.
Avtorjem pripada nagrada v skupnem znesku 18.513 din.
Ob samo treh prispelih letošnjih predlogih se moramo vsekakor zamisliti. Kje so vzroki za tako maloštevilne prijavljene izboljšave? Odbor za racio-
nalizacije in tehnične izboljšave bo v januarju pripravil anketo, s katero bo skušal ugotoviti vzroke nazadovanja v tej dejavnosti in obenem vplivati na boljši odziv v letu 1981.
Mogoče bo treba inovacijska prizadevanja tudi malce usmeriti. Naj za primer navedem, da je še veliko nedorečenega v našem montažnem sistemu hal (montaža zelo visokih stebrov, zaključki, kritine, razni detajli); gradnja s tunelskimi opaži še tudi skriva možnosti za izboljšave, prefabricirani elementi imajo še veliko perspektivo; obrtniška — zaključna dela se še velikokrat izvajajo na »klasičen« obrtniški način itd.
Teh nekaj vrstic naj bo v premislek vsem članom kolektiva in naj vsaj v vsakem desetem prebudi inovatorsko žilico.
Alojz Krajnc
Delo odbora za gospodarjenje
Iztekajo se zadnji delovni dnevi v letu 1980 in je prav, da tudi na področju inovacij potegnemo črto pod spiskom dosežkov v tem letu. Vendar je ta spisek tako kratek, da črte skoraj ni treba vleči. Odbor je prejel vsega tri predloge s področja tehničnih izboljšav.
To so:
1. Premestitev opažne konstrukcije na viaduktu Sava-Odra z rolkami z levega cestišča na desnega. To je izredno zanimiva izboljšava, ki se bo lahko uporabila še na ostalih mostovih.
Predlog, ki ga je podal Stanko Šega, KV strojni ključavničar iz TOZD Mehanizacija, je bil osvojen in na tem objektu uspešno preizkušen. Žal pa odbor še ni dobil dovolj podatkov, na osnovi katerih
bi lahko ocenil prihranke in inovatorja primerno na-
V času od zanj ega poročanja do izida glasila je imel odbor za gospodarjenje na ravni delovne organizacije Ingrad tri redne seje.
Na njih smo obravnavali obračune proizvodnje za mesece julij, avgust in september, problematiko lastnih investicij, periodični obračun januar — september 80, problematiko izobraževanja ob delu, predlog prerazporeditve delovnega časa, razne cenike TOZD IGM in Mehanizacije ter še nekatere probleme s področja gospodarjenja.
Preobširno bi bilo poročanje o vseh sprejetih sklepih, zato se bom dotaknil samo nekaterih.
Na seji odbora, ki je bila 18. 9. 1980, smo med dragim obširneje spregovorili tudi o izobraževanju. Dogovorili smo se:
—	da mora kadrovsko pravni sektor izdelati program izobraževanja za leto 1980/81 do konca oktobra,
—	da moramo organizirati seminarje za tehnični in delovodski kader v zimskih mesecih in to v poooldanskem času,
— da se morajo tečaji za neposredne proizvajalce pričeti s 1. 12. 1980 in da morajo TOZD za te tečaje poslati prijave. Če pogledamo, koliko tega smo uresničili, lahko u-gotovimo, da je kadrovsko-pravni sektor program izobraževanja za sezono 80/ 81 pripravil in to zelo celovito in obširno.
Nadalje lahko ugotovimo, da je isti sektor pripravil in organiziral tudi seminarje za tehnični in delovodski kader. Seminarji so se pričeli v mesecu novembru in se izvajajo v popoldanskem času. Po pričakovanju so bili pri udeležencih tudi zelo dobro sprejeti.
Edina nerealizirana naloga s tega področja so zimski tečaji /.a neposredne proizvajalce. Kadrov-slko-pravni sektor je sicer poslal razpis za tečaje v vse TOZD, vendar od teh do sredine decembra ni bilo nobenih prijav, kar verjetno ne potrebuje posebnega komentarja.
Pri septembrskem obračunu proizvodnje smo po daljši razpravi soglasno u-gotovili, da način obračuna še vedno ni takšen, kot
Z nestrpnostjo vsi pričakujemo ali bo leto 1981 izpolnilo našo davno željo, da dobi Ingrad nove prepotrebne poslovne prostore.
ga porebujemo. Obračun proizvodnje bi moral biti pripravljen tako, da bi bili iz njega razvidni stroški in njihovo pokrivanje tako, kot le-ti tudi nastajajo. Istočasno pa bi moral postaviti vse TOZD na enake osnove, torej bi moral izključevati komercialne razlike in podobne pojave.
Da bi način obračuna končno dodelali do želene stopnje, je bila imenovana posebna delovna skupina, katere predsednik je Drago Skubic. Ta komisija mora z delom končati do 15. januarja 1981.
Odbor za gospodarjenje je obravnaval tudi problem izvajanja del v zimskih mesecih. Sprejet je bil sklep, da morata kad-rovsko-pravnii in tehnični sektor pripraviti predlog prerazporeditve delovnega časa za prihodnjo gradbeno sezono do naslednje seje odbora.
Po tej točki so bili predlogi delno že pripravljeni in obravnavani na koordinaciji DO, vendar še problema prerazporeditve delovnega časa ne obravnavajo kompleksno.
Na zadnji seji smo obravnavali tudi periodični obračun za prvih devet mesecev letošnjega leta. Ugotovili smo, da rezultati še niso zadovoljivi. Na to delno vplivajo zunanji faktorji (velike podražitve, pomanjkanje materiala), precej pa je tudi našega vpliva. Zato bomo v prihodnje morali bolj vestno uresničevati sprejete stabilizacijske programe, ki nam nalagajo odpravo pomanjkljivosti pri našem vsakdanjem delu.
Ob koncu želim v imenu odbora za gospodarjenje vsem članom kolektiva DO Ingrad uspešno Novo leto 1981 z željo, da bi trenutno težko gospodarsko situacijo jemali z vso resnostjo in da bi s svojim odgovornim pristopom k delu pripomogli, da bomo nastale težave čimprej prebrodili. Anton Aškerc
Ingrad uživa polno zaupanje
Predlog začasnega kolegijskega poslovodnega organa gradbenega podjetja MEGRAD Ljubljana in Izvršne ga sveta skupščine občine Ljubljana - šiška je, da se MEGRAD priključi GIP Ingradu iz Celja.
Gradbeno podjetje Me-grad ima zadnja leta motnje pri poslovanju zlasti v temeljni organizaciji gradbena operativa. Zaradi slabo prevzetih del in večkratne menjave vodilnih kadrov, je nastala določena izguba. Za sanacijo stanja je Izvršni svet občine šiška osvojil predlog začasnega kolegijskega poslovodnega organa te delovne organizacije, da se sanira Megrad z združevanjem v okviru SOZD Gi-poss. Po tem predlogu bi se Megrad pripojil Ingra-
va. Tako organizirana temeljna organizacija bi bila najmočnejša temeljna organizacija gradbene ope-raitive v delovni organizaciji Ingrad, saj bi štela okrog 600 delavcev z letno realizacijo nad 80 milijard starih dinarjev. Temeljna organizacija družbeni standard Megrad bi prenehala, ker posluje z izgubo iz razlogov, ki so nam znani še iz časov, ko smo imeli v Ingradu temeljno organizacijo s tako dejavnostjo.
Glede izločitve posamez-
Sedež delovne organizacije GP Megrad v Ljubljani, Celovška cesta 136
du kot članici Giposs. Kasneje pa bi se iz sestava Ingrad sedanji temeljni organizaciji Megrad, tozd AZA — projektiva in tozd Trgovina izločili iz DO Ingrad in pripojili DO Giposs Inženiring.
TOZD Mobilia bi se prav tako izločila iz DO Ingrad, se organizirala v enovito DO in se kot taka združila s SOZD Giposs.
TOZD Strojni obrati bi v sedanji obliki nadaljevala s poslovanjem v sestavu DO Ingrad.
Temeljna organizacija gradbena operativa Megrad in Ingrad v Ljubljani pa bi se organizirali v novo TO gradbena operati-
nih temeljnih organizacij iz sestava Ingrad, bodo odločili delavci temeljnih organizacij na referendumu.
Zaradi pripojitve Megrad k Ingradu naj bi ostale v veljavi vse določbe samoupravnega sporazuma o združitvi TO v delovno organizacijo Ingrad. Nespremenjena naj bi ostala vsa načela o medsebojni solidarnosti, pravni in socialni varnosti, načelo o skupnih funkcijah združenih na nivoju delovne organizacije, ki zagotavljajo Ingradu mobilnost in enotnost v poslovanju.
Morda si bo kdo zastavil vprašanje, zakaj integracija z Ingradom, zakaj
ne s katero drugo članico Gipossa.
Začasni kolegijski poslovodni organ DO Megrad, katerega predsednik je glavni direktor SOZD Giposs mr. oec. Lojze Capuder in Izvršni svet občine Šiška sta ugotovila, da je Ingrad najprimerneje organiziran tako poslovno in samoupravno, da uspešno deluje v okviru Giposs, da ima z združevanjem izkušnje, ima dobre kadre, da je
v zadnjih letih dosegel velik razvoj in napredek kot celota.
Delavci temeljne organizacije gradbena operativa Ljubljana pa so zgradili zadnja leta prav na območju občine šiška vrsto objektov kvalitetno in v zadovoljstvo investitorjev. Navedena dejstva zagotavljajo uspešnost sanacije Megrad v okviru Ingrada in Gipossa.
Izkazano zaupanje bomo delavci Ingrada tudi tokrat potrdili. O vseh pogojih in obveznostih v zvezi z integracijo se bomo pogovorili na zborih delavcev, ko bodo strokovne službe zbrale vse potrebne podatke. Priprave na združitev tečejo zelo intenzivno, saj je referendum predviden že za konec meseca februarja 1981.
Franjo Cevnik
S IS po naših gradbiščih
Gradnja objekta, Modernizacija bolnice Celje, se nadaljuje tudi v hladnem in snežnem vremenu, torej v razmerah, ki za gradbince niso ugodni. Na posnetku betoniranje stebrov v kletnem delu objekta. Dela izvaja TOZD GO Celje.
V Levcu pri Celju je v gradnji trgovska hiša NAMA po montažnem sistemu Ingrad. Dela izvaja TOZD GO Žalec.
Gradnja Hladilnice v Trnovljah za Hmezad, DO Celjska mesna industrija.
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
TOZD PROJEKTIVNI BIRO
Pismo z Gomilskega
Racionalnejše projektiranje
Izteka se leto, ki bo o-stallo posebej obeleženo v vseh nas.
Odšel je naš dragi tovariš Tito, človek, državnik, herojski voditelj v velikem narodnoosvobodilnem boju in v socialistični revoluciji.
Tovariša Tita ni več, o-staja njegova pot, ki jo bomo nadaljevali, razvijali in branili svojo politično in ekonomsko neodvisnost, naš socialistični samoupravni sistem.
Mednarodni, politični in gospodarski položaj je zaostren. Ni upanja, da bi se hitro izboljšal. Zavedamo se, da je tudi naš ekonomski položaj zaostren. Stabilizacija na vseh ravneh in področjih je bila naloga tekočega leta.
Še večji poudarek sta-
bilizaciji gospodarstva nas vodi tudi v prihodnje leto. Vemo, da bomo težave premostili le z boljšim delom, delovno disciplino, z družbeno in osebno odgovornostjo.
Ekonomska situacija narekuje zmanjšanje investicij, oziroma začrtan j e v realne okvire.
Naš temeljni prispevek k stabilizaciji v okviru TOZD in OZD vidimo v še racionalnejšem projektiranju, ki pa ne sme krniti bivalnih pogojev mikro in makro prostora, ustvarjalnega poleta na delovnem mestu in v šolskih klopeh ter funkcionalnega in tehnološkega procesa v proizvodnji.
Tudi naš kolektiv so v tekočem letu pestile težave. Kar pet članov je mo-
ralo za več mesecev zamenjati delovno mesto z bolnico. Kljub temu bomo do konca leta izpolnili cilje, ki so bili zastavljeni s sorazmerno visokim planom za leto 1980.
Naše želje za prihodnje leto so usmerjene v izboljšanje materialne osnove, optimalnejšo razporeditev kadrov z vključitvijo novih članov glede na potrebe OZD in dano ekonomsko situacijo ter v izboljšanje stanovanjskih pogojev za še nekatere naše člane.
Koristim priložnost, da v imenu projektive želim veliko delovnih uspehov vsem članom OZD Ingrad ter srečno 1981.
Jernej Pelko
TOZD GO ŽALEC
Letos boljjše kot lami
Ob izteku starega leta in prihodu novega leta običajno delamo pregled aktivnosti na vseh področjih družbenega življenja. Za sindikate prav gotovo velja ugotovitev, da je bilo leto 1980 izredno bogato vseh aktivnosti, pri čemer želim izpostaviti zlasti naloge pri uveljavljanju nove vsebine družbenoekonomskih odnosov.
Z analizo rezultatov poslovanja smo ugotovili, da je rezultat našega dela v letu 1980 boljši v primerjavi z letom 1979 in to kljub temu, da so cene produkcijskih materialov v letu 1980 porasle bolj kot cene naših storitev.
Ugotovljeno je tudi, da
smo kljub stabilizaciji in gospodarskim težavam dosegli višje osebne dohodke.
V letu 1981 pa bo zaradi sedanje gospodarske zaostritve težje dosegati enake ekonomske rezultate, kot so bili v letu 1980. Za premostitev teh težav pa nam zakon o združenem delu daje nekaj osnov za združevanje sredstev in dela, preko katerega bomo laže zagotovili racionalno usmeritev razvoja, navzven pa uspešno povezovanje z vsemi, ki so kakorkoli udeleženi pri ustvarjanju in delitvi našega dohodka.
Zakon o združenem delu ocenjujemo kot napre-
dek pri reševanju določenih vprašanj, saj so njegove določbe večji del konkretne in jasne.
Tudi v letu 1981 čakajo sindikate pomembne naloge, še z večjo zavzetostjo se bomo morali lotiti vsebine nadaljnega samoupravljanja in kvalitetnega gospodarjenja na vseh nivojih.
V pričakovanju novega leta želim izkoristiti vso hvaležnost celotnemu kolektivu našega TOZD in celotnemu odboru OOS za prizadevanja, ki ste ga vložili v delo svoje OOS in vam v letu 1981 želim čim več uspeha pri delu in osebnega zadovoljstva.
Ludvik Zbiljski
V decembru je TOZD Mehanizacija prevzela nova avtomobila za prevoz betona. Na posnetku: priprave za tehnični pregled
Obiskali so nas osnovnošolci
Prejšnji mesec so naš kolektiv lesnih obratov na Gomilskem obiskali učenci dveh oddelkov četrtega razreda osnovne šole »Vlado Bagat« Braslovče.
Sprejeli smo jih z zadovoljstvom in razkazali vse, kar jih je zanimalo. Bili so zadovoljni, zato so nam ob slovesu obljubili, da nam bodo poslali spisa o svojih vtisih. Mi pas mo obljubili, da bomo prispevka objavili v svojem glasilu.
Obljubo so držali, mi tudi. Poglejmo, kaj sta napisala učenca:
BILO MI JE VŠEČ...
V torek smo šli na ekskurzijo v lesnoindustrijski obrat Ingrad, Gomilsko. Tam smo si najprej ogledali skladišče hlodov in kako ti hlodi pridejo na žago.
Zanimalo nas je tudi, kaj žago poganja. Zato nas je tovariš Andoljšek, ki smo mu tudi postavljali vprašanja, odpeljal v prostor, kjer iz žage leti žagovina. Tam smo zagledali dva motorja, vsak od njiju daje energijo 35 konjskih moči.
Ogledali smo si tudi sušilno komoro ter sušilnico na prostem. Tovariš je tudi rekel, da je sušenje na prostem boljše, ampak da se les tu suši dlje časa. Potem smo odšli v kurilnico, kjer smo lahko videli lokomobilo.
Nato pa smo odšli v mizarsko delavnico. Tam smo videli krožne žage, skobelne in druge stroje. Najbolj všeč mi je bila varnostna naprava na skobelniku ter vodna zavesa za primer požara. Ogledali smo si tudi lakirnico, v katerih lakirajo vrata, okna, police, mize...
Ko smo si vse to ogledali, smo se zahvalili še tovarišu Korošcu ter se odpeljali v šolo.
Ta ekskurzija mi je bila zelo všeč in želim si, da bi bilo še veliko takih.
Tomaž Korošec, 4. b razred
ŠLI SMO NA EKSKURZIJO
Tovarišica nam je povedala, da bomo šli na ekskurzijo v podjetje Ingrad na Gomilsko. Vsi smo bili veselega obraza. V šoli smo si napisali tudi vprašanja, katera smo postavljali delavcem. Zelo vesel sem odšel domov. Doma sem vsem povedal, da bomo šli na ekskurzijo.
Zjutraj sem vstal zelo zgodaj. Zunaj je bilo mrzlo. V šoli smo imeli še knjižnico. Pogovorili smo se o ve-dencu in obnašanju v podjetju. Kmalu se je pripeljal šolski kombi. Vsi smo se veseli spravili vanj. Zraven nas so i&i tudi učenci 4. b razreda. Vsi smo se srečno odpeljali. S kombijem smo se vozili dolgo, kajiti zgrešili smo pot. Ko smo se pripeljali pred podjetje, nam je najprej tovariš Andoljšek odgovoril na nekatera vprašanja. Razkazal nam je žago, sušenje desk, silos in podobno. Tam je bil tudi zaščitni znak za nevarnost požara in tudi orodje. Delavci so imeli obute močne čevlje, na rdkah pa rokavice. Vsi zmrznjeni in lačni smo se zahvalili tovarišu Andoljšku. Približno ob 9. uri nas je sprejel tovariš Korone. Povabil nas je na čaj, a nismo imeli časa. Odpeljal nas je v veliko delavnico, kjer nam je razkazal veliko strojev in krožno žago. Tam so bili tudi končni izdelki: vrata, Okna in ostrešja. Pokazal nam je tudi nekakšne harmonike, katere uporabljajo pri izdelavi vrat. Vsi smo se že malo ogreti zahvalili. Potem smo se odpravili v kombi. Neki delavec nam je pokazal tudi divjo raco. Bila je zelo lepa. Povedal nam je, da kadar imajo delavci malico, pridejo race in jim pomagajo jesti.
Potem smo se odpeljali nazaj v šolo. Imeli smo še malico in malo pouka.
Ta dan mi je bil zelo všeč, ker sem videl velike stroje in predelavo lesa.
Matija Debelak, 4. a razred
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Razgibano leto
Leto, ki se izteka, je podobno vsakemu drugemu, vendar po dohodkih in nalogah zelo različno. Vsako leto si na začetku postavljamo manj ali bolj obsežne naloge, na koncu pa ocenjujemo njihovo izvršitev, jih razčlenjujemo, u-
gotavljamo vzroke neizvr-šitve, ter na osnovi tega snujemo zopet načrte za bodoče leto. Tako je tudi prav. Le to je tisto, kar nam daje voljo in moči, da skušamo začrtano čim-prej uresničiti. Z novim
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
lotom prihajamo v novo srednjeročno obdobje t.j. obdobje, v katerem smo si začrtali nadaljnji razvoj. To obdobje tenja od nas večjih naporov in odrekanj.
Leto, ki se izteka, je bilo zelo dinamično. Bili smo obremenjeni s številnimi nalogami; pri izvrševanju sprejetih obvez pa smo se srečevali s številnimi težavami. Kljub u-spchom, ki smo jih dosegli, pa vendar vsega, kar smo planirali, nismo dosegli. Zadovoljni smo laiko le s tistimi postavkami našega plana, ki smo jih tudi realizirali. Nimamo še dokončnih pokazateljev za poslovno leto, vendar lahko na osnovi 11 mes. obrač. proizvodnje z zadovoljstvom ugotovimo, da je planirani obseg proizvodnje v vseh obratih presežen. Ocenjujemo, da se bo ita dvignil od planiranih 11.4 na cca 15 mio dinarjev. Pri tem pa je povedati, da se število delavcev ni bistveno spremenilo. Zato so rezultati zasluga večje intenzivnosti in boljše organizacije dela. Poleg tega pa je k povečanju fizičnega obsega proizvodnje svoje prispeval tudi obrat za prezračevanje, ki v sklopu obrata centralnega ogrevanja uspešno deluje že od meseca maja.
Mislim, da je prav, da ob priliki podam tudi nekatera kritična gledanja. Trdim lahko, da smo počasni v prizadevanjih za boljšo kvaliteto naših storitev. V poslovnem letu na tem področju nismo napravili pomembnejšega napredka. Tudi na področju koriščenja delovnega časa, izboljšanja discipli-
ne, varčevanja itd., ki nam jih nalaga stabilizacijski program, še nismo vsega storili.
Predvidena vlaganja v boljšo opremljenost obratov niso bila v celoti realizirana. Vzroke je iskati bodisi v pomanjkanju sredstev, bodisi v predpisih, ki so nam onemogočiti uvoz opreme. Na tem področju nas čakajo tudi v bodoče obsežne naloge.
Vsekakor bomo morali nadomestiti zastarelo opremo, saj nekatera datira še iz leta 1937. Prav tako kot oprema, kličejo po obnovi tudi delavniiški prostori. To so glavni cilji, ki jiih načrtujemo za prihodnje leto.
Že iz tako s trn j ega opisa lahko ugotovimo, da naloge za prihodnje leto, ikot vedno doslej niso lahke. Za realizacijo tega bodo potrebna znatna sredstva, ki jih bo treba tudi ustvariti. Če pa hočemo načrte uresničiti, bo potrebno v našem delu in poslovanju marsikaj popraviti, še zlasti ko vemo, da bo prih. leto težko, ker se bo obseg investicij znatno zmanjšal. Morali se bomo bolje organizirati in več povezovati, da bomo kos konkurenci. Zasedenost obratov, predvsem instalacijskih, je za prih. leto minimalna in bodo zdto potrebni napori za nadaljnjo pridobitev del. To pa bomo dosegli le ob dobrem sodelovanju tako temeljnih organizacij, kakor tudi delovne skupnosti skupnih služb.
Vsem sodelujočim pri naših Skupnih nalogah in uspehih želim srečno in uspešno novo 1981. leto.
Jože Pintar
TOZD GO CELJE
It Letos dobro,
I kako v prihodnje?
V drugi polovici leta smo na našem TOZD oddali investitorjem in drugim uporabnikom lepo število zgrajenih objektov. Med drugim smo predali naslednje objekte:	šolo
Fran Roš, prizidek upravni zgradbi Kovinotehne, hotel Turška mačka, proizvodno stavbo in vratarnico SIP Šempeter, halo za Cinkamo, halo za Semenarno in stanovanjske objekte v Novi vasi, lamelo 6,5,4, Otok III S — lameli 3 in 2 ter stolpnico s poslovnimi prostori v Miklošičevi ulici.
Ob tej beri objektov razveseljivo ugotavljamo, da smo v večini primerov izvršili dela v pogodbenih rokih in v takšni kvaliteti, da nismo imeli težav pri njihovi predaji. Nemalokrat smo dobili za naša
dela javna przinanja in pohvale.
Zelo smo ponosni na potrjeno ugotovitev, da smo izboljšali kvaliteto izdelanih stanovanj, tako da smo na tem področju prod ostalimi graditelji 'Stanovanj. Seveda mora-rtio povedati, da ni manjkalo problemov. To stopnjo kvalitete ni bilo lahko doseči, ker smo imeli precej težav. Te so nastajale najiveč zaradi pomanjkanja potrebnih materialov, betonov in betonskega železa med gradjo, kar je močno oviralo napredovanje posameznih faz. To pa ni bila edina ovira, ki nas je pestila in povzročala težave. Mnogo huje je bilo z zaključnimi deli, ker izvajalci teh del niso mogli pravočasno slediti izvajanju del na objektih.
Stanovanjska soseska Nova vas Celje, v gradnji verižni blok
Največji zastoj zaradi kasnitve drugih izvajalcev je bil vsekakor na bazenu Golovec, kjer smo gradbena dela opravili v predvidenem roku, zataknilo -a se je pri montaži železne konstrukcije, ki jo je
montiral SOKO Maribor. Montaža je kasnila za 4 mesece in popolnoma za-vrla napredovanje ostalih dal. Tako je objekt, čeprav je rok za dokončanje del že potekel, še vedno odprt, delati v teh
pogojih, zaradi zime, pa skoraj ni mogoče.
To je primer, ki ni edini, ko zaradi izvajalcev obrtnih del, ki dela prevzamejo in jih izvajajo neodgovorno, zapravljamo dobro ime podjetia.
Franc Brinovec
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Težave zaradi zgodnje
V letošnji jesensko-zim-ski sezoni so pogoji za dalo v našem TOZD skrajno neprimerni.
Deževje v novembru ter sneg, ki je zelo zgodaj in v velikih količinah zapadel ter povzročil izredno nizlke temperature, so nam prinesle precej težav, kajti trenutno imamo večino gradbišč (objektov) odprtih, nekatera pa celo v začetni fazi. Zaradi tega je delo na teh gradbiščih povsem onemogočeno.
Čeprav je naše delo sezonskega značaja, nam je doslej vedno uspelo pridobiti delo za zimsko obdobje v zaprtih prostorih (adaptacija hotelov), ali pa dograditi objekte do zaključne faze, v katerih so pogoji za delo neprimerno boljši. Letos žal takega dela nimamo. Glede na to, da nam vremenske razmere v novembru in decembru niso dopuščale normalnega tempa dela, se lahko upravičeno vprašamo, v kolikšni meri se bo ta vremenski vpliv odrazil na naš dohodek ob koncu leta.
Prav gotovo bomo zaradi omenjenih težav, začeli 1981. leto dosti slabše kot pretekla leta, kar pa vsekakor ni spodbudno v času, ko se obetajo še težja obdobja za gradbeništvo.
Za delno ublažitev zastojev, ki jih zima povzroča, smo že napravili določene korake, kot npr.:
—	koriščenje letnega dopusta v tem času,
—	premestitev delavcev na zaprta gradbišča, kjer še obstajajo real-
ne možnosti za delo,
— razgovori z delavci v zvezi koriščenja neplačanega dopusta itd.
Pri razreševanju teh in podobnih problemov bomo tudi naprej iskali vrsto metod in oblik, tako da bi
zime
posledice čim manj občutili.
Ob koncu leta želimo delavci TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina ostalim delavcem DO Ingrad uspešno ter dela polno 1981. leto. Janez Popit
PA ŠE TO...
V začetku leta je bila v Medlogu postavljena in pripravljena za obratovanje dodatna betonarna z namenom, da nadomesti eventueini izpad betonarne v Slovenskih Konjicah, sicer pa za pripravo betona v hladnih zimskih mesecih, saj so tu montirane naprave za mo-
derno ogrevanje agregata. Ker pa avtomatika in elektronske komande niso v brezhibnem stanju, je bila zmogljivost te betonarne v poletnem času le cca 100 m’ betona na dan (kadar je bila usposobljena, veči del pa je bila v okvari), v hladnih dneh pa še sploh ni obratovala. Ali je bila naložba smotrna?
GLAS
MLADIH
Predstavljamo vam
Takšna je bila jedilnica pred obnovo
Urejena soba v Domu s tremi ležišči
Mladinski dom »Dušana Finžgarja« je lociran na razgledni točki Celja
Prenovljena in svetla jedilnica je namenjena tudi predavanjem, proslavam ...
Tokrat je celotna stran »Glasa mladih« namenjena fotoreportaži o mladinskem domu »Dušana Finžgarja«, kjer stanujejo, se učijo, delajo in preživljajo svoj prosti čas učenci, ki so se odločili, da v Ingradu pridejo do poklica ene od gradbenih dejavnosti.
Dom obnavljajo učenci sami, seveda pod strokovnim nadzorstvom inštruktorjev. Veliko je že storjenega in Dom iz dneva v dan dobiva novo, lepšo podobo.
V Domu so tudi učilnice za izobraževanje naših delovnih ljudi
Ta prostor je namenjen za člane Kluba OZN
Zanimivosti iz gradbeništva
KAKŠNI SO NEGATIVNI VPLIVI, CE OBJEKTE IZOLIRAMO Z NOTRANJE STRANI
Danes, v času energetske krize, se vedno pogosteje iščejo rešitve po dopolnilnih izolacijah že obstoječih objektov. Ker so izvedbe izolacijskih oblog na zunanji strani objekta tehnično bolj zahtevne, se često izbere rešitev z izolacijo na notranjih površinah. Te izvedbe ne zahtevajo niti posebnih delovnih odrov, niti vremensko odpornih materialov in kompliciranih izvedb. Povzročajo pa niz negativnih pojavov v sami obodni konstrukciji, ki jih moramo pri izboru in izvedbi dopolnilne izolacije upoštevati.
Prvi tak negativni pojav so toplotni mostovi, Iti nastanejo pri stropnih konstrukcijah in predelnih stenah, kjer je notranja izolacijska obloga prekinjena. Znano je, da je toplotni tok na takih mestih znatno povečan, povečane so s tem energetske izgube. Poleg tega nastanejo neenakomerne porazdelitve temperature na površinah. To povzroča notranje napetosti in tvorbo površinskega kondenzata. Črni plesnivi madeži na stropovih in v vogalih so spoznavni znak.
Druga nevšečnost je povečana tvorba kondenzata v konstrukciji. Če ni parne zapore na notranji strani, se vlaga iz prostora v hladni konstrukciji nabira in kondenzira, kar nima
za posledico le zmanjšanje toplotne izolacije z vodo prepojenega zidu, temveč tudi nevarnost poškodb zaradi zmrzali.
Namestitev parne zapore na notranji strani pa ima lahko tudi negativne posledice, če prihaja vlaga v obrobne konstrukcije od drugod (na primer: kapilarni dvig) in je izsuševanje s tem preprečeno. Enako velja za meteorno vlago, ki se zaradi parne zapore ne more dovolj hitro izsušiti in se kopiči v konstrukciji.
Ne nazadnje moramo u-poštevati tudi dodatne temperaturne napetosti, neenakomerne raztezke in premike, ki jih povzroča izolacija na notranji strani. Zlasti nevarna so mesta vezave notranjih in zunanjih zidov. Če ima zunanji zid nižjo temperaturo od notranjega, pride do strižnih napetosti na mestu vezave in s tem do nastanka razpok. Podobne pojave zasledimo tudi na prehodu obodnih sten v strešne plošče in vence. Tu nastane verižna reakcija — zamakanje, poškodbe zaradi zmrzali itd....
Termperaturna nihanja — dnevna in letna — ki jih mora prevzeti konstrukcija, pospešujejo tudi staranje in hitrejše propadanje materiala.
Če upoštevamo vse te či-nitelje, bomo prav gotovo bolj kritično pristopili k odločitvi, da izolacijo izvedemo enostavno kar ra notranji strani.
Elza Črepinšek
Preveč tuje pameti
Kar 60 odstotkov proizvodnje slovenskega gospodarstva sloni na tujem znanju, na domači pameti le dve petini. Še pred šestimi leti je bil rezultat 51:49 za domačo tehnologijo. Podatek je prav gotovo izziv organizirani raziskovalni dejavnosti in znanosti v Sloveniji, saj takšno neugodno razmerje lahko pripelje v tehnološko odvisnost.
Kako držati korak s svetom v znanstveno raziskovalni dejavnosti? Predvsem z osnovno programsko usmeritvijo, so poudarili včeraj člani predsedstva CK ZKS, kaj je smotrno raziskovati in česa se ne splača. Pomeni, ne si več izmišljati raziskovalnih tem, ki so same sebi namen, za katere gre veliko denarja, ne dajejo pa rezultatov. To poglablja nezaupanje med združenimi delavci, ki dajejo sredstva, in izvajalci, ki še vse prevečkrat delajo projekte za svoje predale ali lastno zadovoljstvo. Na drugi strani to tudi veleva prenehati prakso, ko temeljne organizacije združenega dela začno pošiljati znanstvenikom in raziskovalcem klice SOS šele takrat, ko se znajdejo v zagati in zahtevajo rešitve čez noč.
V sožitju teorije in prakse, v investiranju razpoložljivega denarja - tega ne bo manj, če bodo znanstveni projekti ustrezni - na tista področja znanstveno raziskovalne dejavnosti, ki lahko dajejo dobre, družbeno verificirane rezultate, v vedrejšem družbenem ozračju za znanost, bo ta postala resničen samostojen subjekt in kvalitativen dejavnik družbenoekonomskega razvoja.
Delo, 4. XI. 1980
Srečna vrnitev v domovino
NA DELU V NDR LE ŠE ŠEST NAŠIH DELAVCEV
Sprejeli smo sporočilo, da se vrne iz NDR zadnja večja skupina naših delavcev, ki so delali od spomladi na gradbišču Petro-kemijskega kombinata v mestu Schvvedt. Določeno je bilo, da se vrnejo z letalom 20. novembra. V podjetju smo se dogovorili, da jim pripravimo organi-
stih, je bil ob snidenju prijeten stisk rok, z nekaj besedami pa izrečen pozdrav vsem ob srečni vrnitvi v domovino in nazaj v kolektiv. Sledila so številna vprašanja in odgovori o dogodkih v času osemmesečne odsotnosti. Obujali so se spomini na življenje v Schwedtu, o tovarištvu, zaslužkih in prihrankih v času trdega dela.
sko obdobje z burjo, ki je značilna za ta kraj. Trudili smo se, da smo vse naloge uspešno opravljali. Ob slovesu smo od vodstva gradbišča dobili vse priznanje za naše delo. Zopet smo dokazali, da smo delavci Ingrada sposobni graditi tudi zunaj meja naše domovine«, so povedali ob vrnitvi delavci.
ziran sprejem in prevoz v Celje.
Bill je lep sončen dan, ko je Tatovo letalo iz Berlina s četrturno zamudo pristalo na zagrebškem letališču. Po kratko opravljenih potniških obvezno-
»Imeli smo deset do dvanajsturni delavnik pod izredno težkimi delovnimi pogoji na gradbišču in slabimi (vremenskimi prilikami, saj je pretežni del časa deževalo, v zadnjih dneh pa je nastopilo pravo zim-
Na gradbišču v Schvved-tu dela le še šest naših delavcev, ki se bodo predvidoma vrnili do konca leta, ko bodo v celoti končana gradbena dela.
Franc Sevčnikar
DELOVNA KONFERENCA KOMUNISTOV INGRADA
Okrnjena učinkovitost
Dne 26. novembra so se sešli na delovni konferenci komunisti Ingrada. Njihov osnovni namen je bil, da Skupaj ugotovijo, kako uresničujejo smernice in zaključke zadnje konference, ki je ocenila stabilizacijska prizadevanja in dorečejo takšno stalno obliko idejnopolitičnega delovanja in akcijskega povezovanja komunistov v delovni organizaciji, preko katere bo možno doseči idejno in akcijsko enotnost komunistov pri uresničevanju politike ZK.
Razprava je pokazala, da niso zadovoljni z uresničevanjem dogovora s področja dobrega in učinkovitega gospodarjenja. Premalo je bilo doslednosti in učinkovitosti, zato je bil poudarek na tem, da so zaključki aprilske konference obvezujoči vse do njihove realizacije. Učinkovitost je bila okrnjena tudi zato, ker na nivoju delovne organizacije ni bilo učinkovite povezave, ki bi skrbela za uresničevanje skupnih, dogovorjenih nalog. Posamezne delovne
skupine so delovale zelo aktivno, vendar njihova prizadevanja niso dosegla zaželenega uspeha na področjih, kjer je potrebna aktivnost vseh članov ZK.
V želji, da dosežejo boljšo idejno in akcijsko enotnost, so sklenili, da se bodo povezali preko konference ZK kot metode dela. Na konferenci so izvolili delovno predsedstvo v sestavu:	predsednik Franci
Vrbnjak, člani:	Zdenka
Skakiič, Tone Aškerc, Franc Brinovec, Vili Šuster, Franci Ramšak in Peter Ograjenšek. Delovno predsedstvo vodi konferenco in po končanem delu konference skrbi za usklajeno izvajanje sprejetih dogovorov, stališč in političnih usmeritev. Pripravlja in sklicuje naslednjo konferenco.
Povezava in enotnost akcije je nujna. Ne sme biti izgovorov za neaktivnost. Zveza komunistov je bila in bo nosilec samoupravne socialistične preobrazbe naše družbe.
Jože Mešl
Delovno predsedstvo Konference ZK Ingrad
POSVETOVALNICA
1. VPRAŠANJE:
Ali ima delavec, ki je bil na bolniškem staležu, pravico do letnega dopusta, če se je v teku istega koledarskega leta vrnil na delo, v bolniškem staležu pa je bil preko šest mesecev?
ODGOVOR:
Pravico do letnega dopusta pridobi delavec po šestih mesecih nepretrganega dela v organizaciji združenega dela, če ni s samoupravnim splošnim aktom določen krajši čas nepretrganega dela.
Iz določb čl. 90 Zakona o delovnih rzamerjih SRS izhaja pravica do letnega
dopusta po šestih mesecih nepretrganega dela, torej tudi šest mesecev neprekinjenega zdravstvenega zdravstvenega zavarovanja.
Torej delavec, ki je na začetku koledarskega leta zbolel in se vrnil iz bolniškega staleža na koncu istega koledarskega leta, ima pravico do letnega dopusta za to leto, četudi v tem letu zaradi bolezni ni delal šest mesecev.
Če se delavec vrne na delo pred 31. decembrom, ima pravico, da najkasneje 31. 12. začne koristiti letni dopust za to koledarsko leto ter da po odredbah zakona o delovnih razmerjih, ta dopust, ki ga je začel koristiti ob koncu koledarskega leta, tudi nadaljuje v naslednjem letu.
Če delavcu temeljna organizacija tega ne omogoči, ima delavec pravico na povračilo škode zaradi neizkoriščenega letnega dopusta.
Delavec ima tudi pravico do regresa za letni dopust in to ob pogojih kot vsi drugi delavci v temeljni organizaciji.
Rado Čevnik
Kršitve delovne obveznosti
V času od septembra do konca novembra je skupna disciplinska komisija obravnavala 37 kršitev delovne obveznosti. Izrekla je 10 opominov, v 6 primerih postopek ustavila zaradi različnih vzrokov, ostali ukrepi pa so bili:
Prišli - odšli
S TEŽKIM KLADIVOM DO UPOKOJITVE...
V mesecih oktober in november smo sprejeli v redno delovno razmerje 60 delavcev, od tega jih je prišlo 27 iz JLA, ostali so bili na novo kadrovani.
Od teh smo sprejeli 6 režijskih delavcev in sicer: Stanič Vinko — vzgojitelj, DSSS; Brdnik Simon, gr. 'tehnik, Sečnik Ivam, gr. tehnik, Prislan Zlatko, gr. tehnik (vsi so se vrnili iz JLA), Žalec; Gorjan Sandi, gr. tehnik, Ljubljana; Ožir Stanko, gr. tehnik iz JLA, Celje.
Odšlo je 93 delavcev in sicer:
na lastno željo 52, sporazumno 5, iztek pogodbe 4, v poskusnem delu 2, starostno upokojeni 6, poki. rehabilitacija 1, umrla sta 2, izključeni 6, v JLA 15.
Upokojeni so bili:
Starostno:
AUGUSTINČIČ Jože, rojen 14. 2. 1920, skladiščnik v Rog. Slatini. Delo je združeval v naši organizaciji od 10. 8. 1964 do L 10. 1980, stalno bivališče ima Bistrica ob Sotli 16, 63256 Bistrica ob Sotli.
BLAGŠIČ Anton, rojen 8. 9. 1920, delovodja v Rogaški Slatini. Delo je združeval v naši organizaciji od 25. 11. 1962 do 19. 9. 1980, stalno bivališče ima
Bistrica ob Sotli, 63256 Bistrica ob Sotli.
LESKOŠEK Stanislav, rojen 15. 9. 1920, delovodja v Rog. Slatini. Delo je združeval od 4. 5. 1960 do 16. 9. 1980, stalno bivališče ima Dvor, Šmarje pri Jelšah.
NOVAKOVIČ Mihalj, rojen 29. L 1917, strojnik v Medlogu. Delo je združeval od 4. 7. 1950 do 10. 10. 1980, stalno bivališče ima Višnjevec 43, Pregrada.
BABIČ Angela, rojena 23. 3. 1919, gradb. delavka v Slov. Konjicah. Delo je združevala od 1. 8. 1960 do 18. TL 1980, stalno bivališče ima Ličenca 34, Loče pri Poljčanah.
Umrla sta:
KRANJČEC Josip, rojen 13. 4. 1924, strojnik iz Medlogu. Delo je združeval od 1. 4. 1964 do 22. 10. 1980, stalno bivališče je imel Višnjevec 63, Pregrada.
LUPRET Vilim, rojen 29. I. 1927, strojnik. Delo je združeval od L L 1959 do 29. 11. 1980, stalno bivališče je imel Ivanič De-sinički 76, Desinič.
Na novo življenjsko pot so stopili:
RULIČ Zdravko iz Šentjurja in MUJARIČ Juso, iz Celja.
Marija Pšaker
V	tem mesecu ali točneje s L 12. 1980 se je upokojil Janez Vorina, visokokvalificirani kovač dz TO Mehanizacija.
V	naši sredini je bil od leta 1952 dalije (v takratnem Betonu). Ob delu si je pridobil strokovnost in veselje za to težaško delo, saj je celih 28 let vihtel težko kovaško kladivo.
Pri tem velja omeniti, da je kovaško delo v prejšnjih časih, z manj razvito mehanizacijo in več ročnega dela, mnogo pomenilo. Nič koliko krampov,
sekačev, lopat ter drugega orodja je bilo treba popraviti. Izdelanih pa je bilo na tisoče tesarskih spojk (»klanf«), raznih okovij za mostove in lesene fasadne odre ter veliko drugega.
Ves ta čas pa je »naš Janez« vestno in marljivo delal ter ostal zvest svoji skromnosti.
Vsi sodelavci, člani kolektiva Ingrad, se mu zahvaljujemo za njegov delovni prispevek in mu želimo še veliko zdravih let.
Ervin Drgajner
JAVNI OPOMIN:
Lazar MALIČ — neopr. izost. z dela 2 del. dni, GO Žalec Sretko DINIČ — neopr. izost. z dela 2 del. dni, GO Žalec Milorad MIHAJLOVIČ — večkratno zapuščanje del. mesta, IGM Medlog
Miroslav MIJIČ — neopr. izost. z dela 3 del. dni, GO Celje
Josip BORŠIČ — vinjenost, kartanje med delom, Gr. Rogaška Slatina
DENARNA KAZEN:
5 % OD Rade DURIČ — vinjenost, pretep na gradbišču, GO Žalec
10 %OD Kazafir Horozovič — vinjenost, nered na gradbišču, GO Šentjur
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA:
Pogojno na 6 mesecev
Said FAZLIČ — neopr. izost. z dela in vinjenost, GO Celje
Juso MUJARIČ — neopr. izost. z dela 4 del. dni GO Celje
Anton BARIČ — večkratno zapuščanje del. mesta, vinjenost, kartanje, Gr. Rog. Slatina
Edvard ŠPES — neopr. izost. z dela 5 del. dni, GO Slov. Konjice
Marija MERNIK — neopr. izost. z dela 6 del. dni, GO Slov. Konjice
Pogojno na dobo 1 leta
Karl GORIČAN, inž. — prekoračitev pooblastil (odtujevanje materiala), GO Laško
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA:
Nezir REDIČ — neopr. izost. z dela 10 del. dni, GO Celje
Boško TEPIČ ----- neopr. izost. z dela 13 del. dni, GO
Celje
Radislav GALAMIČ — neopr. —izost. z dela 6 del. dni, GO Šentjur
Milorad LUKIČ — neopr. izost. z dela 10 del. dni, IGM Medlog
Krsto MALIČEVIČ — neopr. izost. z dela 6 del. dni,
IGM Medlog
Bojan ZBIČAJNIK — neopr. izost. z dela 10 del. dni, GO Slov. Konjice
Avgust HAJD — neopr. izost. z dela 10 del. dni, GO Slov. Konjice.
Štefka Krušič
1
.H
Svečano srečanje v tem letu upokojenih delavcev Ingrada, je bilo 13. decembra v restavraciji hotela Evropa v Celju.
Srečanja z upokojenimi sodelavci so se udeležili vodilni delavci DO, ki so se z njimi pogovarjali in se jim zahvalili za dolgoletno sodelovanje. »Delali ste v času, ko bo ta doba v zgodovini naše domovine obravnavana kot izredno uspešna, ko smo hitro napredovali v ustvarjanju pogojev vrednega življenja delovnega človeka. To obdobje ise že sedaj imenuje Titova epoha. Upamo, da tako tudi vi čutite, ko se ozirate nazaj po prehojeni poti. Naša dolžnost, ko prevzemamo od vas rezultate dela in napore je, da imamo nadvse skrbni odnos do delovnih sredstev in do naših skupnih družbenih sredstev«, je v svojem govoru dejal Franc Berginc, direktor kadrov-sko-pravnega sektorja, ki jim je ob upokojitvi zaželel tudi mnogo zdravih aktivnih let v krogu svojih domačih in da bi še naprej spremljali delo našega kolektiva.
UPOKOJENCI NAM PIŠEJO
Hedvika Golež iz Celja,
Iršičeva 6, je napisala:
»Prav lepo se zahvaljujem za glasilo Ingrad, ki mi ga pošiljate. Bila sem skoraj 21 let pri podjetju in v tako dolgem času se človek vsemu privadi, sploh pa kolektivu. Čeprav
sem kot invalid odhajala od kolektiva, vam moram povedati, da mi ni bilo vseeno, ko sem vedela, da bom za vedno doma.
Zatorej toliko bolj z veseljem prebiram list, ki me spominja na vaše uspehe. Še enkrat prav lepa hvala. Prav lepo vas vse skupaj pozdravljam in v bodoče vam želim mnogo u-
spehov«.
Pripis uredništva:
Najprej hvala za pismo, pozdrave in želje. Bili smo ga veseli, tembolj, ker tudi teh nekaj vrstic govori, da je med vami in kolektivom, v katerem ste bili več kot dvajset let, še vedno trdna vez. Ta je zdaj tudi naše in hkrati vaše glasilo.
III. memorial Ivana Cijana
PREHODNI POKAL SPET OSVOJILI ŠAHISTI INGRADA
V počastitev spomina na tragično preminulega ša-hista, dobrega tovariša in izrednega sitrokovnjaka inž. Ivana Cijana, so ša-histi Ingrada v soboto 13. decembra organizirali tradicionalni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 16 ekip in dosegle sledeč vrstni red: 1. Ingrad I 51 točk, 2. Emo Celje (47), 3. Kog rad Dravograd (41), 4. Pionir I Novo mesto (40), 5. MIK Prebold (39,5), 6. Beton — Zasavje, Zagorje (37,5), 7. ŠK Žalec (34,5), 8. Cinkarna Celje (27), 9. Gradbinec Kranj (24), 10. do 11. Ingrad II in Pionir II (23,5),	12. IBT Rudis
Tudi letos so bile sklenjene tradicionalne sindikalne športne igre na zaključni nrireditvi s podelitvijo priznanj in s športnim plesom v Hali Golovec.
Letošnii tekmovalni sistem je bil enak kot lani, naše moške ekipe so namreč tekmovale v III. skupini, ki jo sestavljajo delovne organizacije z nad 400 zaposlenimi, ženske ekipe pa v II. ekipi z 80 — 400 zaposlenimi, medtem ko so starejši člani nastopali v enotni skupini. Po-
Trbovlje (23), 13. PAP Ljubljana (19,5), 14. AERO Celje (17,5), 15. Obnova Celje (18) in 16. Hidroelek-tra Zagreb 14,5 točk.
Dan poprej pa so se In-gradovi šahisti pomerili med seboj za posamične uvrstitve. Pokale na III. Cijanovem memorialu so prejeli:	1. Milan Ojstrež
14,5 točk, 2. Zvone Strei-chcr (14) in 3. Franc Brinovec (13,5), naslednja mesta pa so osvojili 4. F. Brinovec ml. (12,5), 5. — 6. Vinko Marinški in Tomo Studnička (10,5),	7.-8.
Franc Gazvoda in Ljubo Krk (9,5), 9. Peternel (9), 10. Ivan Brišnik (7,5), 11.
drobnejših rezultatov še nimamo, /vemo le, da so v skupni uvrstitvi ženske osvojile 3. mesto v svoji skupini, moški 6. mesto, starejši člani pa 13. mesto.
Čeprav so letošnji rezultati nekoliko ugodnejši od lanskih, z doseženimi uvrstitvami ne moremo biti zadovoljni. Glede na možnosti in razširjenost športne rekreacije v Ingradu pričakujemo v prihodnjem letu več zavzetosti vseh v sindikalnih TRIM igrah.
Stane Šafarič (6), 12. Srečko Pišorn (5), 13.-14. Ivan Borovšek in Tkalec (4,5), 15. Milisav Mandič (3), 16.-17. Letič in Braje (1).
Spominski turnir je otvo-ril inž. Marjan Prelec, glavni direktor in predsednik športnega društva Ingrad, ki je nato tudi nastopal za ekipo Ingrad II in osvojil pomembne točke.
Prehodni pokal na tem hitropoteznem tekmovanju so že tretjič zaporedoma osvojili šahisti Ingrada (I. ekipa), pokale v trajno last pa so prejele prve tri uvrščene ekipe.
NA KRATKO
DVOBOJ V STRELJANJU
V počastitev 22. decembra — Dneva JLA, sta se v prijateljskem srečanju pomerili strelski ekipi Ingrada in Metke. Zmagali so naši tekmovalci, ki so zadeli 973 krogov, strelci iz Metke pa 896 krogov.
Za Ingrad so nastopili: Marko Kobale 175 krogov, Cveto Tauzes (174), Alojz Krajnc (169), Drago Selič Stane Šafarič(145).
(162), Alojz Borinc (148) in
KEGLJAČI DRUGI V NOVEM MESTU
Na II. memorialnem ke-glajškem turnirju v spomin Ivana Kočevarja, pokojnega direktorja Gradbenega podjetja Pionir, so 13. in 14. decembra 1980 v Novem mestu nastopili tudi naši kegljači in dosegli izvrstno 2. mesto. Za Ingrad so kegljali: Dušan Vanovšeik, Jože Lipovšek, Zdravko Radič, Milan Lipovšek, Ivan Ahlik, Zlatko Radič, Roman Dobrišek, Mato Žutič, Dušan Lipovšek in Maks Lipovšek
Zmagovalci letošnjega turnirja so bili kegljači Konstruktorja iz Maribora, ki so podrli 861 kegljev, naši pa 848 kegljev.
Sicer pa naši kegljači redno tekmujejo v regijski ligi, kjer so trenutno prvi brez poraza.
NOVICE
PREDAVANJA
Prva predavanja so bila že v novembru. Doslej so bila štiri. Seveda bomo z njimi nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Njihov namen je, da se člani ustreznih Služb sestanejo s predstavniki gradbene ope-rative in se tako skupaj pogovorijo o konkretnih problemih in se dogovorijo za enotna navodila pri delu.
Takšna srečanja so koristna za vse, zato jih bomo še pripravljali.
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Vse delavce, ki še nimajo dokončane osnovnošolske izobrazbe, obveščamo, da bo Osnovna šola I. celjske čete v Celju 2. februarja 1981 ponovno pričela reden pouk za odrasle, ki bo trajal do 26. 6. 1981. V tem^ času bodo slušatelji končali pouk v enem razredu.
Kandidati, ki mislijo redno obiskovati pouk, se naj do 20. januarja 1981 prijavijo službi za izobraževanje v naši delovni organizaciji. Predložijo naj zadnje spričevalo in rojstni list.
Šolanje je brezplačno. S TOZD se bomo dogovorili, da boste lahko nemoteno obiskovali pouk.
OSMOŠOLCI V INGRADU
Da bi osmošolci celjskih osnovnih šol spoznali še nekatere druge poklice v gradbeništvu poleg gradbenega tehnika, smo 25. novembra organizirali informativni dan. V sindikalni dvorani se je zbralo okoli sto osmošolcev, ki se nameravajo prihodnjo jesen vpisati v usmerjenem šolstvu v gradbeno smer. Predstavili smo jim našo delovno organizacijo in poklice, za katere bi želeli, da bi se zanje odločali v večjem številu (zidar, tesar, železo krivec...). Na koncu razgovora so si o-gledali še film o Ingrado-vem dvajsetletnem delu.
PRIDOBITEV
KVALIFIKACIJE
Pred nami je nova izobraževalna sezona in zopet bomo organizirali vrsto tečajev za pridobitev PU in KV izobrazbe. Obvestila smo že v začetku novembra poslali na vse TOZD.
Delavci, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za vpis (dokončanih 5 razredov osnovne šole, odsluženi vojaški rok in najmanj 1 leto delovne dobe pri Ingradu), se naj takoj prijavijo na svojem TOZD. S tečaji bomo predvidoma pričeli 12. januarja 1981.
Na Rogli gradimo počitniško hišico, namenjeno za oddih v planinskem okolju. Žal za letošnjo zimo še ni zgotovljena
Za I. ekipo Ingrad so igrali Milan Ojstrež, Zvone Streicher,Franc Brinovec in Tomo Studnička
Sindikalne TRIM igre *80
POD UGODNIMI POGOJI DO STANOVANJA
V Celju je ustanovljena Stanovanjska zadruga ATRIJ s sedežem v Gledališki ulici 4.
Interesenti za gradnjo lastne družinske hiše ali za nakup stanovanja bodo kot člani zadruge prišli do kreditov pod najugodnejšimi pogoji. Zadruga bo za svoje člane kupila stanovanja, pridobila stavbno zemljišče, opravljala investitorske posle, organizirala nabavo materiala itd.
Za pogoje pristopa v članstvo zadruge se pozanimajte v pisarni zadruge-
OBDARITEV OTROK
V	SR Sloveniji je povečini enotno urejeno praznovanje dedka Mraza in v ta namen tudi potrebno združevanje sredstev v posamezni občini. Otroci so poleg novoletnih prireditev deležni tudi obdaritve (starostne Skupine od 2 let do 4. razreda osnovne šole). Šoloobvezni so obdarjeni v šolah, predšolski pa v vrtcih in krajevnih skupnostih. Izjema so le ljubljanske občine, ki nudijo le novoletne prireditve, otroci pa niso deležni obdaritve dedka Mraza. Ob priliki obdaritve prejme i o naši delavci iz bratskih republik tudi darilne zavitke za svoje otroke iste starosti.
V	naši DO vsako leto poskrbimo tudi za obdaritev otrok zaposlenih staršev v TOZD GO Ljubljana, saj v ta namen vsako leto združimo v SSP namenska sredstva za vse TOZD. Za novoletne prireditve in darilne zavitke smo v celotni DO letno prispevali 210.080 din in za 22.080 din celo presegli planirana sredstva. Delavci iz bratskih republik bodo letos prejeli novoletna darila za 744 svojih otrotk.
OBISK BOLNIKOV
Ob novem letu že po tradiciji brskamo po spominu z željo, da se spomnimo vseh, ki bi jim radi zaželeli »srečno«. V Ingradu tako že leta nazaj ne pozabimo sodelavk in sodelavcev, ki so dalj časa odsotni zaradi bolezni ali porodniškega dopusta. Najožji sodelavci in predstavniki sindikata j ih bodo tudi letos obiskali pred novim letom in jim zaželeli srečno in zdravo 1981. leto z željo, da se čimprej vrnejo v svojo delovno sredino. Za njih smo kot vsako leto, pripravili tudi letos skromne darilne zavitke. Pri tem niso izvzeti tudi zelo oddaljeni sodelavci iz bratskih republik, ki se v času bolniškega staleža nahajajo v domačem kraju. Letos jih je manj kot prejšnja leta (76) in ob novem letu si lahko vsi skupaj zaželimo to, da bi bila prihodnje leto ta številka še manšja.
V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
Proslava borcev ob Dnevu JLA Uspešno združili dele
Letošnjo proslavo ob Dnevu JLA so člani Zveze borcev v Ingradu pričeli z minuto molka, namenjeno v počastitev spominu na svojega velikega koman-
danta, soborca, državnika in prijatelja, trikratnega narodnega heroja, ljubljenega tovariša. Tita. Otožni obrazi in rosne oči prekaljenih borcev so nemo govorile in se spominjale na velikega, največjega sina
naše domovine. Ta kratka minuta molka, pa vendar dovolj dolga, tla so si borci v srcu spet prisegli nadaljevati pot, ki jo je tako globoko začrtal naš Tito.
Proslavo so olepšali mladi ljubitelji dramske umetnosti, ki so z recitalom o Titu obudili spomine na življenjsko pot našega velikega revolucionarja, z domoljubnimi pesmimi pa popestrili slovesnost, ki je napolnila našo sindikalno dvorano ob tem snidenju borcev.
Zelo prisrčen je bil tudi nastop cicibanov iz vzgojnovarstvene organizacije »Anice Černejeve«. Na zaključku kulturnega programa pa so vsi udeleženci proslave zapeli pesem »Jugoslavija«.
Za prizadevno delo v organizaciji Zveze borcev sta prejela priznanje dolgoletni predsednik Štefan Klenovšek in tajnik Lojze Dorine. Vsem borcem pa je pozdravne besede spregovoril Vašo Starovič, nrvo-borec s Sutjeske in član občinske Zveze združenj borcev NOV.
Vili Šuster
******************
V	novembru se je 235 črnogorskih družin vselilo v nove bloke stanovanjske soseske »Donji kraj« v Cetinju, ki so jih zgradile slovenske delovne organizacije, članice GIPOSS.
V	razgovoru s šefom In-gradovega gradbišča v Cetinju Francem Klemenom, smo zvedeli, da je bil GIPOSS inženiring nosilec projekta in pripravljalnih del te stanovanjske soseske, gradbena dela so izvajali »Ingrad« Celje, —
va« Ljubljana, instalacijska in obrtna dela pa »Instalacije« Ljubljana in »Finalist« Maribor. Čas gradnje od 1. oktobra 1979 do 1. novembra 1980. Na In-gradovem gradbišču so dela izvajali delavci TOZD GO Celje (OUTINORD grupa), ki jih je vodil delovodja Štefan Turk in delavci TOZD GO Ljubljana z delovodjem Alojzom Ve-lenškom.
Ingrad je poleg omenjenih del še prevzel in izvr-
N'96 /«
slu rekonstrukcije objekta do 1. oktobra (II. faaz). Vrednost teh del je 13 milijonov dinarjev.
»Ingrad si je s svojim delom, tu mislim hitrost gradnje in kvaliteto, ust varil ugled, ki mu omogo-
Z1MSKI DELOVNI ČAS
Delavci smo se v Ingradu dogovorili, da bomo po potrebi zaradi značaja gradbenih del v zimskem času opravili prerazporeditev delovnega časa. To smo uzakonili tudi v naših aktih. Prerazporeditev delovnega časa zahtevajo od nas ukrepi stabilizacije in pa tudi letošnja zgodnja zima.	,
Ker v koledarju izkoriščenosti delovnega časa nimamo določeno prekinitev del zaradi mraza, je koordinacijski odbor. DO predlagal, da pristojni organi v TO sprejmejo na podlagi izkušenj iz prejšnjih let, ustrezno prerazporeditev in sicer:
Vsak delavec naj bi v zimskih mesecih izkoristil eno tretjino rednega letnega dopusta in najmanj toliko se posamezniku lahko odobri še neplačanega dopusta. Če pa bi kljub temu zima ne dopuščala izvajati dela po gradbiščih, bi se odredila prekinitev del dokler bi stanje trajalo, delavci pa bi prejeli nadomestilo osebnega dohodka v višini, ki jo določajo splošni akti TO.
koordinacijski odbor je tudi predlagal, da v januarju 1981 ne bi delali nobene sobote, v naslednjih mesecih pa bi bile delovne naslednje: 28. februarja, 7. marca, 4. aprila (in še ena solidarnostna), 9. in 16. maja, 6. in 13. junija, dalje po koledarju.
Te spremembe si zaznamujte tudi v svojih »koledarčkih«.
SREČNO
PROSLAVA JUBILANTOV
Svečana seja Delavskega sveta ob 30-letnici samoupravljanja in proslava naših jubilantov, ki slavijo letos 10, 15, 20, 25 in 30 let nepretrganega dela, je bila 22. novembra v kinu Union. Slavnostni govornik je bil predsednik Delavskega sveta Ingrad in član Centralnega komiteja ZK Slovenije, Franc Vrbnjak. V kulturnem programu so nastopali mešani pionirski pevski zbor, naša mladinska dramska skupina in pevski kvartet Ingrad. Potem, ko so jubilanti prejeli zaslužena priznanja, so si še ogledali film o Celju.
Jubilante je ogovoril s pozdravnimi besedami Mirko Hutinski, predstavnik občinske Zveze Sindikatov Celje
CELJSKI AFORIZMI
Celje ima veliko zgodovinskih zanimivosti, najslavnejši v zadnjih desetih letih je postal kristalno čisti zrak.	Jure Šarlah
1981
******************
100 stanovanj, »SCT Ljubljana — 95 stanovanj in »Stavbar« Maribor — 40 stanovanj, fina gradbena dela sta izvajala še »Pionir« Novo mesto in »Obno-
šil 40 dni pred rokom statično sanacijo osnovne šole »Njegoš« v Cetinju in sicer v času od 1. junija do 10. avgusta (I. faza) ter fina gradbena dela v smi-
ča, da se bo lahko potegoval za pridobitev novih del v črnogorskem primorju«, je na koncu razgovora dejal Franc Klemen.
Vili Š.
----------,-------------------------------------------
POJASNILO K POJASNILU
V prejšnji številki glasila je Ervin Drgajner podpisan pod sestavek »Pojasnilo k članku Srečanje planincev GIPOSS«. Avtor se v članku izraža v množini, torej v imenu vseh zaposlenih v TOZD Mehanizacija in vseh zaposlenih v DS skupnih služb (!?) — kajti člani sindikata smo vsi zaposleni — in samovšečno komentira zadnji odstavek »Iz Ingrada se je pohoda udeležilo 21 ljubiteljev narave. Zanimivo je to, da sta imeli isti dan TOZD Mehanizacija in DS skupnih služb izlet v Lipico na sindikalne stroške, planinci pa so se pohoda udeležili na svoje stroške« kot nerealno, škodljivo, neodgovorno in nedpustno pisanje.
Tu moram povedati, da sem »sporni« odstavek napisal izključno na podlagi dejstev, po razgovoru s predsednikom konference sindikata GIP Ingrad J. Mešlom in sekretarjem F. Ramšakom. Niti nisem nikogar obtoževal, niti komentiral opravičenost takšnega finansiranja, tudi nobene zahteve ni v tem odstavku. E. Drgajner pa komentira: po članku so deč je sindikat nekakšna dobrodelna ustanova za vse vrste organiziranih izletov, od katere finansiranje ima pravico katerakoli skupina ali posameznik.
Še to moram pojasniti. Sem član osn. org. sindikata DS skupnih služb. Na zadnjem občnem zboru, ko smo sprejeli program za leto 1980, ni bilo v njem omenjenega nobenega izleta. Od kod potem E. Dr-gajnerjev povdarek »da je to bil izlet članov sindikata, ki ima svojo članarino in o kateri razporeditvi samostojno odloča celotna organizacija na letnih skupščinah in občnih zborih vsako leto posebej.«
Dokončno se bomo o tem pogovorili na sindikalnem občnem zboru.
Vili Šuster