8000032 Osrednja kr Muzejski tre 3000 Celje RECISKI GASILCI NA OLIMPIJADO Častnim MNLjB občanom |yr /dl Mozirja se je pridružila ■ V|; HV Helena iim€ 1 ,jk*M ■% r. ‘ Remse ISSN 0351-8140 trg 3, Gornji Grad modra Številka VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadolina.si Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Trgovec leta 2008 Z vami že 15 let Zadruga mozirje NEŽIVILSKE TRGOVINE: Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg S, Gornji Grad .... 584-30-36 Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad .839-44-20 Kmetijska preskrba, Sp. Rečica 14, Rečica.....838-80-03 Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno ...........584-10-20 Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno...............584-12-41 Železnina Luče, Luče 34, Luče...................584-40-24 PC Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje......837-07-80 www.zkz-mozirje.com ŽIVILSKE TRGOVINE: Trgovina Šmartno, Šmartno 74, Šmartno.......... Trgovina Bočna, Bočna 63, Gornji Grad.......... SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, Gornji Grad.... Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Gornji Grad . Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica............. Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno......... SP Ljubno, Plac 14, Ljubno .................... SP Foršt, Foršt 6, Ljubno...................... SP Luče, Luče 105, Luče........................ Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava.......... 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 583- 51-35 838- 80-42 584- 11-74 584-10-35 839- 43-10 839-43-30 SIMPLY CLEVER Sl 88 okna FUTURA -12% Vsem občanom Zgornje Savinjske doline želimo lepe rvomajske praznike. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Merilo moderne $radnje! AKCIJA! najboljša FOLIJA ZA OVIJANJE BAL SILOTITE, 5-SLOJNA 750 mn) VELIKA IZBIRA KARDANOV ZA RAZLIČNE PRIKLJUČKE (obračalniki, rotacijske kosilnice, cisterne, silokombajni...) ^ ■ 1.290 € TRAKTORSKI AGREGAT ENERGY 12,5 tc CEMENT 25 kg 2,90 e RUMISAL 4 12,29 € Spomladanski popust! do 12% Himer NOVO! NOVO ! NOVO STREŠNA OPEKA POLAK E (EXTRA) lilt Verjetno najboljša okna in vrata na svetu! (((»080 10 27) www.simer.si Tute a KAMINI BAZENI PECI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobnša vas 18, 3201 Petrovče OD 5t 46 lOO PRIKOLICA OSREDNJA--------------------------------------------------------------—----------- KNJIŽNICA_____________________________________________________________Tretja stran CSUE Družbena odgovornost na preizkušnji Gospodarska in finančna kriza najbolj obremenjuje podjetja, ki se morajo vsakodnevno boriti za obstoj in rast na domačem in mednarodnih trgih. Za rezultate poslovanja so odgovorna vodstva podjetij, s krizno situacijo pa se seveda ne srečujejo samo direktorji in ostali vodstveni delavci, ampak tudi zaposleni na nižjih organizacijskih nivojih, ki morajo v neugodnih gospodarskih razmerah še naprej motivirano ustvarjati. Prof. dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani opozarja, da se podjetja pri odločanju v krizi ne smejo omejiti zgolj na poslovne interese, temveč se morajo vesti odgovorno tudi v socialnem in okoljskem smislu. Na ta način pridemo do pojma družbene odgovornosti podjetij, za katerega pa niti pri nas niti v tujini (še) ni izdelanih enotnih meril in standardov. Nesporno se družbeno odgovorno razmišljanje v podjetjih začne v vodstvenih strukturah, od tega pa je nato odvisen odnos posameznega podjetja do zaposlenih, poslovnih partnerjev in ostalega okolja. Osebno sem prepričan, daje v interesu vsakega družbeno odgovornega menedžerja, da tudi v času krize (nekateri poudarjajo, da gre le za spremenjene pogoje poslovanja, ki ciklično sledijo obdobjem rasti) obdrži dobre kadre, s katerimi bo najprej premostil neugodno obdobje, nato pa bo skupaj z njimi dvignil podjetje še višje, kot je bilo pred krizo. Žal praksa kaže, da vsi lastniki podjetij in menedžerji ne ravnajo v tem smislu, mediji pa praviloma najraje poročajo prav o tistih, ki ne plačujejo davkov, neupravičeno odpuščajo delavce in ne prispevajo ničesar k dobrobiti lokalnega okolja... Država bi zato morala nagrajevati družbeno odgovorna podjetja z davčnimi ali drugimi spodbudami, primere dobrih praks pa bi bilo treba promovirati v javnosti. Vse to in še več je bilo slišati na nedavni okrogli mizi o družbeni odgovornosti podjetij, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Seveda pa družbena odgovornost sama po sebi še ne prinaša rešitev iz nastale situacije, potrebno bo še veliko naporov, znanja in sodelovanja, preden se bo krivulja rasti znova obrnila navzgor In preden bodo številni tisti, ki so ostali brez delovnih mest, znova prejemali plačo, ne pa nadomestila na zavodu za zaposlovanje. IZ VSEBINE: Tema tedna: S prvomajskimi protesti do delavskih pravic.....4 Medobčinski dogovor: Skupaj do odprtega širokopasovnega omrežja..........5 PE Kemija Mozirje: Delovna mesta za enkrat "na varnem".6 Občinski svet Nazarje: Tokrat o zdravstvenem domu tudi svetniki.... 7 Dan upora proti okupatorju: Borci imajo zaslugo za našo svobodo.8,10 Dobrodelni koncert: Za smeh v otroških očeh in brezplačno šolo..............11 Glasbena šola Nazarje: Koncert ko mavrica v deževni večer.12 Mozirje: Plezanje na mlaj.................17 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 18,1. maj 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 1. MAJ, PRAZNIK DELA S prvomajskimi protesti do delavskih pravic? (foto: Jože Miklavc) »Kapital in trg nedvomno dvigujeta gospodarsko učinkovitost, a če bi jima prepustili vsa naša razmerja, bi neuravnotežen razvoj na daljši rok povzročil huda socialna neravnotežja...«so besede pokojnega nekdanjega predsednika države dr. Janeza Drnovška, ki jih je pred leti izrekel na enem od prvomajskih srečanj. Huda socialna neravnotežja se že množično kažejo, brezposelnost strmo narašča, sindikati protestirajo, pred nami pa je 1. maj, praznik dela, ki ga bo veliko Zgornjesavinjčanov pričakalo s trpkim občutkom in v skrbi za prihodnost. BREZPOSELNOST NAGLO NARAŠČA Do konca leta naj bi bilo v Sloveniji brezposelnih že vsaj sto tisoč ljudi, od januarja do konca marca se je na zavodu za zaposlovanje prijavilo za 90 odstotkov več brezposelnih kotv enakem obdobju lani. Od lanskega septembra seje število brezposelnih oseb v Sloveniji pov- ečalo za približno tretjino, statistike zavoda pa kažejo, da drastično upada število prijavljenih prostih mest. Vlada seje z nekaterimi protikrizn-imi ukrepi že odzvala na naraščajoče število brezposelnih, vendar številni slovenski sindikati menijo, daje to opravila zelo nezadovoljivo. Protikrizni ukrepi naj bi bili v pomoč le delodajalcem in bankirjem, s tem pa vlada nakazuje, da bodo najviš- jo ceno za nastalo gospodarsko situacijo plačali delavci, torej tisti najmanj krivi. Zato je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sredi aprila izoblikovala svoje zahteve in jih predložila vladi. V ZSSS tako pričakujejo takojšnje ukrepe za ohranjanje delovnih mest, za brezposelne pa podaljševanje dobe prejemanja nadomestila in njegovo zvišanje. Nadalje od vlade pričakujejo ukrepe za spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju mladih za nedoločen čas in med drugim tudi takojšnjo spremembo zakona o minimalni plači, ki bi bila odvisna od dejanskih življenjskih stroškov. V ZNAMENJU DELAVSKIH PROTESTOV Sindikati vlado opozarjajo, da so v svojih zahtevah trdni, to so nakazali tudi z aprilskimi protesti, v katerih se je združilo pet sindikalnih central. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je nadalje že napovedal, da bodo letošnje proslave ob 1. maju vznamenju delavskih protestov. Za proteste so se v sindikatih odločili tudi zaradi pomanjkljivega socialnega dialoga, saj jih vlada o protikriznih ukrepih obvešča šele po njihovem sprejetju. Ob tem so obljubili, da ne bodo več »a priori podpirali socialnega miru, na katerega vlada računa«. Letošnji prvomajski prazniki za marsikaterega Slovenca res ne bodo brezskrbni in namenjeni zabavi. V času lanskih prvomajskih praznikov je bila Evropa priča številnim mirnim in manj mirnim protestnim shodom po Nemčiji, Franciji, Grčiji, Turčiji... Bomo videli, ali se jim bo letos pridružila tudi Slovenija. Tatiana Golob GORNJI GRAD Znani dobitniki občinskih priznanj Gornjegrajski občinski svet je potrdil predloge za podelitev občinskih priznanj in pohval v letošnjem letu. Junija, ob občinskem prazniku bodo podelili naslov častnega občana, dva zlata grba občine in dva grba občine ter priznanje. Posthumno bodo podelili naziv častnega občana občine Gornji Grad Ediju Mavriču Savinjčanu. Naziv sije zaslužil za 20-letno ustvarjanje na novinarskem, publicističnem in kulturnem področju. Zlati grb občine bosta prejela Martin Pe-terec in Franc Poznič. Medtem ko ga bo Peterec prejel za 30-letno aktivno in vestno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Gornji Grad, pa je Pozniču podeljen za aktivno in strok- ovno delo v planinskem društvu. Grba občine bosta prejela Marija Rihter za dolgoletno in prizadevno opravljanje dela aktivistke Krajevnega odbora Rdečega križa ter Andrej Pahovnikza izredne dosežke na področju alpinizma in aktivno delo z mladino v domačem planinskem drušlvu. Priznanje občine pa bo šlo v roke mladinskemu odseku gornjegrajskega planinskega društva za aktivno delo z mladino ter večletno organizacijo planinskih taborov in zimovanja na Menini. Kocbekova priznanja, ki se podeljujejo ob koncu šolskega leta za odličen uspeh ob koncu osnovnošolskega šolanja, bo letos prejelo šest devetošolcev. Marija Šukalo Samo Mastnak, v. d. sekretarja ZSSS, Območna organizacija Velenje: »V ZSSS nismo oblikovali posebnih ukrepov za primer, da vlada ne bo ugodila našim zahtevam, kerjih tudi ni potrebno. Naša politika je znana. Delavske in socialne pravice skušamo doseči v pogajanjih, v socialnem dialogu. V kolikor s pogajanji ne bo mogoče doseči kompromisa in bomo ocenili, da vlada ali delodajalci grobo posegajo v te pravice, bomo zaostrili naš boj z demonstracijami, stavkami ali referendumom. Klima med prizadetimi delavci je zelo slaba in ne izključujemo Moramo pa se tudi zavedati, da se število brezposelnih krize, ampak, ker so mnogi lastniki ali menedžerji izkoristili sedanjo krizo za odpuščanje delavcev in zaprtje podjetij. S krizo prikrivajo slabo vodenje podjetij, napačne naložbe in poslovne odločitve. Zato so naše zahteve do vlade usmerjene v pomoč tistim, ki jo vteh kriznih časih najbolj potrebujejo, to pa so brezposelni in delavci, ki še imajo delo, pa ne vedo, če ga bodojutri še imeli.« V MOZIRJU PODPISAN MEDOBČINSKI DOGOVOR Skupaj do odprtega širokopasovnega omrežja V Mozirju so županja župani in predstavniki občin Ljubno, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Luče, Solčava, Vransko, Prebold, Polzela, Tabor, Apače in Mozirje 22. aprila podpisali dogovor o sodelovanju pri gradnji odprtega širokopasovnega elektronskega omrežja na območju njihovih občin. Gre za skupno prijavo na razpis za javna nepovratna sredstva za sofinanciranje izgradnje teh omrežij na upravičenih območjih. Z nepovratnimi sredstvi Evropske unije se zagotavlja financiranje investicij gradnje, upravljanja in vzdrževanja omrežja na nekomercialnih območjih belih lis. Slednje so definirane kot območja, kjer širokopasovni priključki niso omogočeni ali kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve. Gre za neobstoj komercialnega interesa, ki se pojavlja tam, kjer operaterji elektronskih komunikacij v naslednjih dveh letih ne načrtujejo gradnje širokopasovnega omrežja, ki bi uporab- nikom omogočalo povezovanje z vsaj enim megabajtom na sekundo. Pred prijavo na razpis za pridobitev sredstev je lokalna skupnost dolžna izvesti postopek izbire izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja omrežja. Podpisniki so se dogovorili, da bo nosilec skupnih aktivnosti Občina Mozirje. Na plečih občinske uprave je sedaj izvedba javnega razpisa za izbiro izvajalca projekta v vseh občinah ter priprava dokumentacije za prijavo na javni razpis za sofinanciranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dostop do interneta, elektronske pošte in drugih sodobnih dobrin dandanes ni več prestiž, ampak vse bolj nuja. Z uspešno izvedbo tega projekta bodo te dobrine enakovredno na voljo tudi občanom, ki živijo daleč izven urbanih središč in do njih nimajo možnosti dostopa. Benjamin Kanjir Podpisniki dogovora o sodelovanju pri gradnji odprtega širokopasovnega elektronskega omrežja (foto: Ciril M. Sem) OBČINSKI SVET LJUBNO Prenova trškega jedra drugo leto Ljubenski svetniki so se na zadnji seji seznanili z osnutkom občinskega prostorskega načrta. Obravnavali in sprejeli so prijavo na razpis za revitalizacijo trškega jedra ter rekonstrukcijo ceste v Primož. Ob predstavitvi osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) so imeli svetniki še nekatera vprašanja, pripombe in tudi konkretne predloge. Te bo pripravljavec vnesel v OPN do konca aprila. Tako priprav- ljen osnutek bodo poslali na ministrstvo za kmetijstvo, ki bo nato podalo smernice. Po uskladitvi OPN s smernicami bo sledila javna razgrnitev in možnost, da pripombe podajo tudi občani. Občina Ljubno se je oktobra lani prijavila na razpis za sredstva ukrepa 323 za revitalizacijo trškega jedra. Eden od pogojev razpisa je bil, da se ne posega v tiste dele, ki spadajo v kulturno dediščino, kamor spada celotno jedro Ljubnega. Ker zaradi tega pogoja omenjenih sredstev občine niso mogle dobiti, so razpis na ministrstvu zaprli in pripravili novega za leto 2009, kjer so nekateri pogoji omiljeni. Na Ljubnem se bodo nanj prijavili. Računajo, da bodo sredstva dobili in bi tako naslednje leto lahko pričeli z deli, ki so bila sicer načrtovana za letos. V trgu nameravajo urediti kanalizacijo, vodovod, del ceste, pa tudi pročelji kulturnega in zadružnega doma. Lastna sredslva, ki sojih v namen revitalizacije rezervirali v proračunu za 2009, bodo v sklopu iste postavke namenili za prenovo ceste v Primož, kije bila predvidena za leto 2010. Tako bodo sledili načrtu razvojnih programov občine, kjer sta oba projekta umeščena, le da bosta časovno zamenjana. Marija Lebar GORNJI GRAD Nujne investicije za zagotavljanje varnosti v šoli Gornjegrajskim svetnikom je bilo posredovano zaključno poslovno poročilo Osnovne šole Frana Kocbeka. Tega je podala svetnica in ravnateljica Lilijana Bele. Pri tem je poudarila, da vsebinski del poročila žal ni bil priložen gradivu in so ga svetniki prejeli šele na seji občinskega sveta. Bil pa je v posredovani obliki obravnavan že na svetu zavoda ter odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti gornjegrajske občine. Ravnateljica je povedala, da so z vsebinskega vidika izvedli vse, kar so si želeli, na kakšnem segmentu mogoče celo več, kot je bilo to predvideno. Nadzorni svet občine je med drugim ugotovil, da zavod deluje racionalno in smotrno, a bo za pozitivno poslovanje v letošnjem letu nujno ustrezno planiranje in obvladovanje stroškov. Za trajno in kval- itetno delovanje zavoda bo potrebno zagotoviti najnujnejše investicije, predvsem tiste, ki bi omogočile večjo varnost, hkrati pa bi zagotovile ustrezne prostorske pogoje. Svetniki so poudarili, daje na nivoju občine potrebno skleniti dogovor o upravljanju, vzdrževanju in zavarovanju igrišča ter igral pred bloki. V razpravi so dobili zadovoljive odgovore na sva zastavljena vprašanja, zato so poslovno poročilo osnovne šole spre- jeli in poudarili, da se morajo realizirati priporočila nadzornega sveta občine. Šola naj bi med drugim pristopila k racionalnejšemu trošenju. Glede na negativno poslovanje vrtca bi bilo potrebno čim prej preučiti in sprejeti višjo ekonomsko ceno vrtca. Toda to priporočilo bo ostalo nerealizirano, saj so predlog o povišanju cene vrtca gornjegrajski svetniki na seji v začetku aprila že zavrnili. Marija Sukalo v_________________________________________________________y CINKARNA CELJE D.D., PE KEMIJA MOZIRJE Delovna mesta zaenkrat »na varnem« V mozirski poslovni enoti (PE) celjske Cinkarne so z rezultati poslovanja v minulem letu zadovoljni. Tudi pri njih čutijo vpliv gospodarske krize, vendar poslovanje temu sproti prilagajajo. Lani so zaključili veliko investicijo v proizvodno linijo, ki jim je še izboljšala konkurenčnost na trgu in njihova okoljevarstvena prizadevanja. POZITIVNI REZULTATI Čeprav je PE Kemija Mozirje že v zadnjih lanskih mesecih občutila padec prodaje, so bili poslovni rezultati pozitivni. Kot proizvodna enota svojega zaključnega računa ne oblikujejo samostojno. Dobre rezultate, čeprav nižje od leta poprej, je dosegla celotna Cinkarna Celje. Kljub velikemu padcu cen so v delniški družbi Cinkarna dosegli za 132 milijonov evrov prodaje in za slab milijon dobička, pričakujejo pa, da bo letošnje leto izjemno težko. PRILAGODLJIVOST JE PREDNOST Kot je povedala direktorica Irena Vačovnik, je v njihovi poslovni enoti zaposlenih 39 ljudi. Tako število in pa razmeroma specializiran program proizvodnje omogočata veliko stopnjo prilagodljivosti glede na trenutna naročila. Običajno so delali v dveh izmenah, sedaj večinoma v eni, le po potrebi v dveh. »Moram reči, da so naši zaposleni glede tega zelo razumevajoči,« pravi direktorica. S tako organizacijo proizvodnega procesa so si zaposleni »nabrali« nekaj viška delovnih ur, kijih bodo izkoristili v podaljšanih prvomajskih praznikih, ko bodo predvidoma doma ves teden. LASTEN RAZVOJ IN MALOPRODAJA »Obvladujemo tri proizvodne procese: praškaste lake, masterbatche in proizvodnjo premazov in razredčil. Praškasti laki so laki v prahu in se pri uporabi elektrostatsko nanašajo na lakiranec, nato pa pri povišani temperaturi poteka utrjevanje. Izgled površine je povsem enak kot pri lakiranju z mokrimi premazi, le da ima zamrežen film boljše lastnosti glede odpornosti na različne mehanske in kemijske vplive. V glavnem se uporabljajo za zaščito kovinskih predmetov (bela tehnika, trgovinska oprema ...),« pravi direktorica. Naslednji izdelek so master-batchi. To so pigmentni koncentrati za barvanje polimerov (plastičnih mas) in koncentrati dodatkov za polimere, s katerimi se zagotavljajo oziroma izboljšujejo nekatere lastnosti izdelkov (ognjeodpornost, antistatičnost...). Lani so kupili povsem sodobno linijo za ta del proizvodnje z zmogljivostjo okoli 800 kg/h. Poleg omenjenega izdelujejo še antikorozijske premaze skupaj z razredčili. Predvsem velja omeniti dvokomponentne epoksi premaze različnih barv za betone in antikoro-zivna zaščitna sredstva za kovine. Izdelke je mogoče v priročnih pakiranjih kupiti tudi v maloprodaji v Ljubiji. VAROVANJE OKOUA IN ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI TER ZDRAVJA NA PRVEM MESTU Za nemoteno delovanje v PE Kemija Mozirje na leto porabijo približno 2.400 ton surovin, ki jih večinoma uvozijo, razen pigmenta titanov dioksid, ki ga proizvaja matično podjetje na lokaciji v Celju. Izkoristek surovin je kar 99,7-odsto-ten. Prašne delce, ki nastajajo ob proizvodnji, lovijo v posebne filtre in jih vračajo ponovno v predelavo. Po analizah gre v okolje letno le 8,2 kilograma prahu, kar je daleč pod zakonskimi zahtevami. Za to imajo zakonsko predpisano obveznost izvajanja monitoringa, ki ga opravlja pooblaščen zavod, samo na vsakih pet let. Tudi sicer pri varovanju okolja in skrbi za zaposlene dosegajo visoke standarde. Tako so poleg certifikata ISO 9001 (kakovost) pridobili tudi certifikata za BS OHSAS 18001 in ISO 14001. Validirano imajo tudi okoljsko ravnanje skladno z evropsko uredbo EMAS, ki ima še strožje zahteve od standarda ISO 14001. Trenutno čakajo še na potrditev ministrstva za okolje in prostor, ki v tem postopku izvede vpis v EMAS register. DOLGA ZGODOVINA Kot pravijo razni viri, je na mestu ob izlivu Ljubije v Savinjo bilo podjetje ustanovljeno že 1896. leta. Sprva so izdelovali barve, za katere so menda surovino kopali v bližnjih kopih. V več kot 110-letni zgodovini so se menjali tako proizvodni programi kot lastniki. V letu 1962 je bilo podjetje priključeno Cinkarni Celje. Sedanji lastniki so v večini pravne osebe in skladi, okoli pet odstotkov je ostalih zunanjih delničarjev, 7 odstotkov pa je notranjih imetnikov delnic (zaposleni). Marija Lebar V mozirski poslovni enoti Cinkarne Celje proizvajajo praškaste lake, masterbatche, premaze in razredčila (foto: Marija Lebar) Kot je povedala direktorica Irena Vačovnik, je v njihovi poslovni enoti zaposlenih 39 ljudi (foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET NAZARJE Tokrat o zdravstvenem domu tudi svetniki Nazorski svetniki so na minuli seji med drugim obravnavali in sprejeli osnutek odloka o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov. Med pobudami in vprašanji pa so se dotaknili še vprašanja sedeža Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma. V skladu z zakonom se sredi leta 2009 predvideva zaprtje odlagališča Podhom, kjer se odlagajo tudi komunalni odpadki z območja občine Nazarje. Nadaljnje odlaganje načrtujejo na odlagališču Bu-kovžlak, s katerim upravlja javno podjetje Simbio d.o.o. Predlagani osnutek odloka, ki so ga svetniki s pripombami potrdili, zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine. Izvajalca se pridobi na podlagi postopka podelitve koncesije, sedanjemu namreč letos poteče pogodba. Omenjeni odlok določa pogoje zbiranja in prepuščanja odpadkov, pogoje prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih. Določa pogoje prevzema ločenih in nevarnih frakcij, pa tudi kazenske sankcije tako za izvajalca kot za uporabnike. Podžupan Matej Pečovnikje povedal, da je župan Ivan Purnat seznanil statutarno komisijo in odborza gospodarstvo in gospodarske javne službe z aktivnostmi občine glede sedeža javnega zavoda Zgornjesav-injski zdravstveni dom. Menil je, da občinski svet lahko da podporo županu in direktorici za nadaljevanje teh aktivnosti. »Imamo vse argumente in zakonske podlage za to.« Prestavilo se bo samo ime in sedež, zdravniki bodo ostali, zgornjesavinjski občani pa pri tem ne bodo prikrajšani. Še več, s širitvijo doma se lahko storitve še izboljšajo, meni Pečovnik. Njegovemu mnenju seje pridružil tudi Janez Štiglic. Povedal je, da je bil javni zavod prvi v celjskem okraju in je imel sedež v Nazarjah, o čemer priča napisna plošča na steni zdravstvenega doma. Javni zavod je v resnici ustanovila Skupščina občine Mozirje. Po sukcesiji so postale vse zgornjesavinjske občine enakovredne ustanoviteljice zavoda. Vse, razen mozirske, so tudi dale soglasje, da se legitimno upravičeno sedež prenese v Nazarje, kjer se izvaja večina dejavnosti in kjer je tudi sedež uprave. »Ne želimo spodbujati polemike, je pa treba poudariti, da so se s podelitvijo koncesij ostale občine javnemu zdravstvu odpovedale, nazorska pa je ves čas podpirala in spodbujala njegovo dejavnost,« je dodal Štiglic, njegovemu mnenju pa so se pridružili tudi ostali svetniki. Marija Lebar PROGRAMSKA KONFERENCA IZVRŠNEGA ODBORA SDS MOZIRJE S pripravami na volitve v občinske svete že letos Člani Izvršnega odbora SDS Mozirje so se 20. aprila srečali na letni programski konferenci. Ocenili so svoje delovanje v preteklem letu, izvolili podpredsednico in se dogovo- rili za aktivnosti v zvezi s skorajšnjimi volitvami v Evropski parlament ter pripravah na volitve v občinske svete. Predsednik Jožef Jelen je pred- stavil aktivnosti v preteklem letu. Zelo aktivni so bili na športnem, kulturnem in humanitarnem področju. Udeležili so se vseslovenske čistilne akcije za urejeno okolje. Največ aktivnosti pa so namenili opravilom v zvezi zvolitvami poslancev vdržavni zbor. Z volilnim izidom, ki so ga ob tej priliki pregledali po posameznih voliščih na svojem območju, so zadovoljni. Zadovoljstvo je izrazil tudi poslanec Iztok Podkrižnik in se zahvalil za njihovo podporo. Zaželel jim je veliko uspehov tudi v nadaljnjem delovanju in jim obljubil svojo pomoč. Za podpredsednico so izvolili Urško Čokan in z nadomestnimi izvolitvami zapolnili izpraznjena mesta v izvršnem ter nadzornem odboru. V letošnjem letu med drugim načrtujejo udeležbo na 9. kongres SDS, ki bo 9. maja v Ljubljani. Za kongres so določili delegata in izglasovali podporo dosedanjemu predsedniku Janezu Janši. Veliko aktivnosti bodo namenili bližnjim volitvam poslancev v Evropski parlament, po teh volitvah pa bodo pričeli z evidentiranjem kandidatov in predvolilnimi opravili za volitve v občinske svete, ki bodo prihodnje leto. Načrtujejo tudi srečanje in druženje članov, njihovih družin in simpatizerjev stranke. Prepričani so, da je to način za vzpostavitev dobrih odnosov in vezi, ki so za dobro delovanje organizacije potrebne. Fanika Strašek Predsednik Jožef Jelen (v sredini) z novoizvoljeno podpredsednico Urško Čokan (desno) in članico delovnega predsedstva Marijo Janžovnik (foto: Fanika Strašek) Savinjske novice in volitve v Evropski parlament V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje volitve v Evropski parlament in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času do volitev bodo Savinjske novice izšle še petkrat: 8., 15., 22. in 29. maja ter 5. junija 2009. Vsem organizatorjem vo- lilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in kandidatov. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik 0 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU NA REČICI OB SAVINJI Borci imajo zaslugo za našo svobodo Proslavo ob dnevu upora proti okupatorju sta z recitacijami obogatila Anže Korenjak in Mojca Brezovnik (foto: Marija Šukalo) Dan upora proti okupatorju so na Rečici ob Savinji obeležili zadnji aprilski petek v domačem kulturnem domu s spominsko proslavo. Ob kulturnem programu sta obiskovalcem spregovorila župan Vinko Jeraj in ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek. V pozdravnih besedah je župan med drugim poudaril, da je zgodovinski spomin vedno izziv. Kako ga razumemo in kaj smo se iz njega naučili, pa je odvisno od nas. Na nas samih je tudi, da najdemo odgovore sedanjosti in predvsem prihodnosti. Jeraj je prepričan, da je tradicija upora tisto najvrednejše, karso ljudje ponesli iz izkušnje druge svetovne vojne. Ravnatelj Peter Podgoršek pa je v svojem govoru med drugim povedal: »Borci in vsi vi, ki ohranjate nji- hov spomin, vi imate zaslugo za svobodo slovenskega naroda. Vi ste postavili temelj samostojni Sloveniji in ste zaslužni, da se učimo slovensko. In naša nalogaje,daseta del zgodovine ne pozabi. Da se za vedno ve, kdo je rekel jasno okupatorju »Ne«. Kdo je tisti, ki ni cincal in je branil dom.« Slovesnost so z recitacijami in pesmimi obogatili rečiški osnovnošolci ob mentoricah Darji Goltnik in Majdi Časi. Pesmi s partizansko in domoljubno vsebino so zapeli tudi Fantje treh vasi in Mojca Bitenc. Vse skupaj so v celoto zaokrožili učenci nazorske glasbene šole, harmonikar Darko Atelšek ter recitatorja Anže Korenjak in Mojca Brezovnik. Spominska proslava je bila tudi priložnost za besedo zahvale nekdanji predsednici rečiškega zdru- ženja borcev Veri Poličnik za skoraj tri desetletja vodenja te organizacije. Te je ob izročitvi šopka izrekel sedanji predsednik Franci Jeraj. Marija Šukalo ZB ZA VREDNOTE NOB, KO BOČNA Izbrali novo vodstvo OBČINA GORNJI GRAD Višje cene grobnin in najema vežice Na nedavni seji gornjegrajskega občinskega sveta so svetniki sprejeli sklep o povišanju cen najema mrliške vežice in grobnin, te se namreč niso spremenile celo desetletje. Tako bodo od 1. maja občani na pokopališču v Gornjem Gradu, Novi Štifti in Bočni za prvi najem družinskega groba plačali 100, za enojni ali žarni pa 60 evrov. Letna grobnina bo odvisna od velikosti groba in bo znašala od 19 do skoraj 70 evrov. Za najem mrliške vežice se bo znesek, ki je odvisen od tega, ali pokojnik leži preko noči v prostoru in koliko noči,gibal med lOOin 120evri. Še naprej bo dela za vzdrževanje pokopališč in mrliških vežic v občini opravljala gornjegrajska komunala, stroški pa se bodo krili iz občinskega proračuna. Marija Šukalo Na nedavno minulem občnem zboru članov Združenja borcev za vrednote NOB, Krajevne organizacije Bočna so na javnih volitvah izbrali vodstvo za naslednji mandat. Sprejeli pa so tudi načrt dela za naslednje obdobje. V poročilu za delo v letu 2008 so zapisali novost. Zaslužnim dolgoletnim članom so lani na priložnostni slovesnosti podelili priznanja. Z veseljem so v poročilo zapisali, da se jim je pridružilo kar nekaj novih članov. Sledile so volitve. Novi predsednik krajevne organizacije je tako postal Ivan Rop, nadzornega odbora pa Matevž Požarnik. Glavno pozornost bodo tudi vtem letu posvetili vzdrževanju in urejanju grobov, spomenikov in obeležij -tri imajo na skrbi. Letos so organiza-tortradicionainega srečanja borcev na Menini, ki ga izmenično prirejajo s krajevnim odborom Gornji Grad. Sodelovali bodo pri obnovi spomenika žrtvam v Bočni. V spomladanskem času bodo organizirali delovno akcijo, v kateri bodo očistili stezo do spominske plošče, ki označuje mesto nekdanje partizanske bolnišnice v Bočki Novi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB, Krajevne organizacije Bočna je Ivan Rop (foto: arhiv SN) grapi. Za jesen pa so si zamislili slovesnost - komemoracijo pri spomeniku v Bočni. Vsako leto 24. oktobra se namreč Bočani spominjajo požiga svojega kraja. Seveda pa bodo v krajevnem odboru še naprej obiskovali svoje starejše in bolne člane ter skrbeli za pridobivanje novih. Marija Lebar Zamernik spet v politiki Član Slovenske demokratske stranke Mirko Zamernik, poslanec Državnega zbora RS prejšnjega mandata, se je javno izrekel za izstop iz političnega delovanja. Vendar pa, kot je dejal sam v četrtek, 23. aprila, na javni tribuni stranke SDS v Šoštanju, se zarečenega kruha največ poje. Zamernikje napovedal svojo vrnitev v politiko v svoji stranki ob volitvah v Evropski parlament, razumeti pa ga je bilo, da bo aktiven tudi kasneje, torej tudi na prihodnjih državnozborskih volitvah. Zmerni toni Zamernikovega političnega delovanja so bili ob tej priložnosti strankarsko prepoznavni, saj je bil kritičen do dela sedanje vlade, z malce grenkobe pa se je spomnil tudi svojega delovanja v politiki. »Se naj zdaj, ko smo 21. septembra lani za mišjo dlako izgubili volitve, jezim za šankom, ali pa naj kaj prispevam k nezavidljivi situaciji v državi?« je bil Zamernik slikovit ob srečanju z volivci v Šoštanju. Jože Miklavc OBČINA MOZIRJE Častnim občanom se je pridružila Helena Kojc Remse Slavnostna seja na praznik občine Mozirje je s podelitvijo občinskih priznanj zaslužnim posameznikom in organizacijam izzvenela vtonu zahvale za njihov dolgoletni trud v blagor Mozir-janov. Župan Ivan Suhoveršnik je v svojem govoru predstavil projekte, ki jih je občina izvedla v preteklem in načrtuje za letošnje leto. Zahvalil se je občanom, ki projekte, predvsem za izboljšanje prometne infrastrukture, sprejemajo z razumevanjem in odobravanjem. Tudi letošnja občinska priznanja in nagrade so prejeli občani ter društva, ki še posebno izstopajo iz povprečja. Tako na prvem mestu Turistična kmetija Korošec, ki v Preseko z bogato in pestro ponudbo privablja obiskovalce iz domala celega sveta. Kot drugi seje priznanja veselil Martin Au-breht, neutrudni član in gonilna sila mnogih društev. Za njim je na oder stopil Janez Gregorc, ki delo in življenje preprostih ljudi, kmetov in rokodelcev preliva na papir in tako ohranja prihodnjim rodovom. Nagrado Občine Mozirje so prejeli člani Čebelarskega društva Mozirje, v njihovem imenu predsednik Ivan Čopar. Čebelarji so poleg skrbi za čebele dodali še trasiranje čebelarske poti, ki povezuje Mozirje z vsemi okoliškimi zaselki. Naziv častne občanke je prejela Helena Kojc Remse, kulturna delavka, kije s pedagoškim in delom v kulturnih društvih zaznamovala kulturni utrip občine mnogih desetletij. Slovesnost so s petjem popestrili Mozirski koledniki in s plesom dekleta Osnovne šole Mozirje. Benjamin Kanjir Občinski nagrajenci Občine Mozirje za leto 2009: Naziv častne občanke občine Mozirje za leto 2009 je za izredne zasluge na izobraževalnem in kulturnem področju prejela Helena Kojc Remše. Nagrado Občine Mozirje za leto 2009 je za razvoj in promocijo čebelarstva v občini ter za vzgojo mladih čebelarjev prejelo Čebelarsko društvo Mozirje. Zlato plaketo s priznanjem za leto 2009 je za vzorno urejeno kmetijo in bogato turistično ponudbo prejela Turistična kmetija Korošec. Zlato plaketo s priznanjem za leto 2009 je za zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine, za bogate zapise, izdane knjige in pesmi prejel Janez Gregorc. Zlato plaketo s priznanjem za leto 2009 je za zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine, za razvoj planinstva in aktivnega športnega življenja v kraju prejel Martin Aubreht. Prejemniki občinskih priznanj za leto 2009 v družbi z županom Ivanom Suhoveršnikom (foto: Benjamin Kanjir) OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO - ZADREČKE DOLINE V letošnjem letu do društvenih prostorov Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko -Zadrečke doline so se v petek, 17. aprila, zbrali na letnem občnem zboru v Nazarjah. Analizirali so svoje delovanje v preteklem letu in sprejeli program dela za letošnje. Poročilo o delu v letu 2008 je podal Franci Kotnik, ki je prevzel vodenje združenja lani marca. Takrat je bil namreč sklican izredni občni zbor območnega združenja zaradi neaktivnosti, ki je dosegla kritično točko. Obstajalaje nevarnost, da se združenje ukine ali pripoji kateremu od sosednjih območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Na tem zboru so soglasno sprejeli odločitev, da Franci Kotnik, dotedanji podpredsednik, prevzame vodenje združenja do izteka mandata leta 2010, izvolili pa so tudi novo osemčlansko predsedstvo. V takšni sestavi so v preteklem letu uspeli realizirati večino zastavljenih nalog. Pripravili so srečanje udeležencev vojne za Slovenijo, navezali stike s predstavniki sosednjih in drugih območnih združenj WS ter predstavniki Slovenske vojske in Predsednik Franci Kotnik je prepričan, da bodo načrtovane aktivnosti združenja za leto 2009 v celoti uresničene (foto: Ciril M. Sem) Civilne zaščite. Pričeli so aktivnosti za postavitev spominskega obeležja na eno od skladišč Teritorialne obrambe in opravili razgovore z županjo in župani zgornjesavinjskih občin glede sofinanciranja združenja. Skozi vse leto so si prizadevali za pridobitev društvenih prostorov. Po besedah predsednika jim je to uspelo in vjuniju 2009 naj bi vsklopu praznika nazorske krajevne skupnosti odprli društvene prostore v domu kulture v Nazarjah. Za letošnje leto ponovno načrtujejo srečanju udeležencev vojne za Slovenijo ob dnevu državnosti v Varpoljah. Oktobra, ob obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske armade iz Slovenije, načrtujejo postavitev spominskega obeležja na tajnem skladišču orožja TO na kmetiji Borsečnik. Sodelovali bodo z Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, celjskim združenjem Sever in Zgornjesavinjskim društvom generala Maistra, pripravili bodo nov statut svojega območnega združenja, pridobiti pa si želijo tudi nove člane. Fanika Strašek PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU V MOZIRJU Pogled, uprt v prihodnost Med drugimi so na proslavi nastopili mozirski osnovnošolci (foto: Cirii M. Sem) Med prazničnimi prireditvami preteklega tedna je bila tudi proslava v počastitev državnega praznika kot spomina na dan upora proti okupatorju. V dvorani Kulturnega doma Mozirje je zbrane v imenu društva generala Maistra, krajevne organizacije združenja borcev, veteranskega društva Sever in veteranov vojne za Slovenijo nagovorila predsednica združenja Stanislava Borovšak. Za njo je župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik v pozdravnem govoru spomnil na vrednote, kijih Slovenci obnovimo z vsako zapeto himno - kitico iz Prešernove Zdravljice. A če naj soglasje, prostost in sožitje zaživijo v stvarnosti, je potrebna še »močna volja, da človek sklene: v takem nočem živeti!«. Slavnostni govornik na proslavi ob dnevu upora je bil Franci Kotnik, predsednik območnega združenja vojnih veteranov Slovenije. Da svoboda naroda ni samoumevna, dokazujejo trije mejniki v novejši zgodovini Slovencev: boj generala Maistra za severno mejo, partizanski boj in osamosvojitvena vojna leta 1991. In ker se narodi ločijo med seboj po maternem jeziku, je boj za narodove pravice v svojem bistvu boj za jezikovne pravice. Zato se lahko vsak domoljub strinja z govornikovimi besedami, da brez omenjenih treh prelomnic ne bi bila proslava v četrtek, 23. aprila, vslovenskem jeziku. A na to so Slovenci premalo ponosni, tudijim ni vedno mar, daje »nacionalni interes pred vsemi drugimi«. V krizi, ki pretresa svet, so na preizkušnji temeljne vrednote. »Naš pogled je uprt v prihodnost. Zatoje čas, da stopimo skupaj, prepoznamo nove priložnosti. Človeku, ki ima v srcu sonce, ni potrebno pogledati ven, če zunaj sije sonce,« je spodbudno končal svoj govor. V kulturnem programu so nastopili učenci mozirske osnovne šole, pevci zbora upokojencev in invalidov, kvintet Jodlar Lojz s prijatelji ter godbeniki Godbe Zgornje Savinjske doline. Andreja Gumzej ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE Ohranjati spomin in vrednote NOB Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje je 22. aprila pripravilo svojo letno skupščino. Poleg delegatov in članov iz krajevnih odborov ZB so se skupščine udeležili tudi številni gosti. Po poročanju predsednika Janeza Žagarja je bilo konec leta 2008 v združenju 658 članov, od tega je še 276 udeležencev NOB. Problem je staranje članstva, mladi pa se redkeje odločijo za delovanje v tej organizaciji. Člani so kljub letom zelo aktivni. Pripravljajo in organizirajo spominske proslave ter prireditve, zlasti ob dnevu upora proti okupatorju in komemoracijah ob dnevu spomina na mrtve. Poleg tega se udeležujejo različnih spominskih proslav v drugih krajih, utrjujejo čezmejno sodelovanje, zlasti s koroškimi borci, skrbijo za družabna srečanja borcev in drugih članovter vedno bolj negujejo socialni in humanitarni čut za svoje tovariše. Ohranjanju vrednot NOB in ohranjanju spomina ter spomenikov na tiste čase pa dajejo največji poudarek. Po njihovih besedah bo za to potrebno skrbeti tudi v bodoče, da bi preprečili posamezne poizkuse zlorabe vrednot partizanskega upora proti okupatorju. V preteklem letu so še obeležili 60 let Predsednik Janez Žagar ocenjuje, da ima sedanja gospodarska kriza posreden vpliv tudi na delovanje njihove organizacije (foto: Fanika Strašek) obstoja zveze združenj borcevin izdali monografijo Zadrečka dolina v uporu 1941-1945. Tudi letos bodo organizirali in podpirali prireditve, ki bodo vsebovale spomin na NOB in vzpodbujale domoljubnost, tovarištvo in solidarnost med ljudmi. Izdati želijo monografijo Zgornja Savinjska dolina med NOB, urediti seznam partizanskih grobišč kot kulturno dediščino in v svoje vrste povabiti nove člane. Če pa jih bodo občine in drugi donatorji finančno podprli, bodo 65. oblet- Voda za slone je prijazna in živahna zgodba, katere glavnina dogajanja je postavljena v čas gospodarske krize v Ameriki. Študent veterine tik pred diplomo v prometni nesreči izgubi oba starša in takoj po pogrebu izve, daje vse premoženje njegove družine zasegla banka, ker oče, nekoč uspešen veterinar, ni mogel plačevati dolga, ki ga je najel za sinovo šolanje na prestižni univerzi. Usodno naključje obupanega fanta naplavi v svet potujočega cirkusa, kjerza vedno pusti svoje srce. Življenje in delo v cirkusu je še posebej v kriznih časih trd boj za obstanek, veliko je sovražnosti in izkoriščanja, a tudi mnogo tovarišlva in iskrenega prijateljstva. nico osvoboditve Zgornje Savinjske doline proslavili s slavnostno akademijo ob tem dogodku. Fanika Strašek KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Sara Gruen: Voda za slone Za smeh v otroških očeh in brezplačno šolo V Osnovni šoli Nazarje z njenim ravnateljem Jožetom Kavtičnikom na čelu so si zadali smel projekt brezplačno šolanje. V četrtek, 23. aprila, je bil v ta namen organiziran dobrodelni koncert, poimenovan Za smeh v otroških očeh - omogočimo ci enake možnosti za širšo izobrazbo, saj lahko le tako od njih nekoč pričakujemo, da bodo dobro sprejemali odgovornosti, kijih čakajo. Poudaril je, daje pomembno ljudem pokazati, da je zastavljene cilje s skupnimi močmi mogoče doseči in se ob tem iz vsega •'•v* Vili Resnik si je med občinstvom hitro našel dva odlična priložnostna glasbenika (foto: Tatiana Golob) Pevke i-zborčka so zgodbe zapetih pesmi ponazorile tudi z mimiko (foto: Tatiana Golob) vsem otrokom brezplačno šolo, ki so se ga udeležili številni priznani slovenski estradniki in pevci ter izva-jalci resne glasbe. Povsem napolnjena športna dvorana je bila v dokaz, da omenjeni projekt trdno podpirajo tudi starši, sorodniki in prijatelji učencev. Kot je povedal Jože Kavtičnik, je bil namen koncerta vsej Sloveniji, ministru za šolstvo in županom posredovati sporočilo, da morajo imeti vsi učen- srca zahvalil vsem staršem, gasilcem, drušlvom, sodelavcem in vsem, ki so po svojih močeh pomagali pri pripravi koncerta. Dobrodelni koncert je bil glasbena poslastica, kije nudila všečno glasbo šolarjem, ljubiteljem pop melodij, narodnozabavne glasbe in resne glasbe. Na odru, ki sta ga s številnimi šalami obvladovala povezovalca programa Strašna Jožeta, so se najprej predstavili učenci nazorske šole. V uvodu I ■ 1. n.;j 1 L a H m , * /K J: jKjrš' Koncert je dosegel svoj vrhunec z nastopom Slovenskega okteta (foto: Tatiana Golob) Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. miiffliii TEKMO SGDj Sešče 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 - GSM: 041/642-643 o.o E-mail: termo.sgd@email.si www.termosgd.com I Za še večji prihranek pri ogrevanju v I mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TUKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! je zapel Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, pesem so ponesle naprej štiri pevke i-zborčka, iz flavt sta lepe melodije izvabljali drugošolki Klara Bider in Larisa Kotnik, na baritonu pa se je predstavil Marcel Rajgl. Otroci so občinstvo navdušili in tako dokazali, kaj vse lahko dobra šola poleg šolskega znanja nudi. V nadaljevanju koncerta, kije kar slabe tri ure iz občinstva izvabljal navdušene ovacije, so zbrane zabavali številni znani izvajalci. Ansambel Zaka' pa ne, Foxy Teens, Flar-monikarski orkester Primoža Zvira, Vili Resnik, Zapeljivke, Mitja kvintet z Mojco Bitenc, zmagovalci letošnje Slovenske polke in valčka - ansambel Golte, skupina A ve, Irena Vrčkovnik, Tanja Žagar in za konec vrhunski Slovenski oktet, so poskrbeli, da so obiskovalci koncerta domov odšli več kot zadovoljni in z mislijo, da prava dobrodelnost še lahko da dobre rezultate. Tatiana Golob GLASBENA SOLA NAZARJE Koncert ko mavrica v večer Kulturno društvo Utrip z Rečice ob Savinji je v sodelovanju z nazorsko glasbeno šolo v nedeljo, 19. aprila, priredilo koncert z naslovom Valovi novih svetov. Idejo za koncert je v društvu Utrip predstavila njihova članica Tadeja Cigale, glasbena šola pa je za ta večer prijazno odstopila dvorano. Sopranistko Željo Predojevič in baritonista Boštjana Korošca je na klavirju spremljal Simon Dvoršak. Prvi del koncerta je bil sestavljen iz odlomkov ali arij znanih skladateljev, med drugim Puccinija, Mozarta in Leharja. Drugi del so predstavljale najbolj poslušane pesmi iz različnih muzikalov, kot sta West Side Story (Zgodba z zahodne strani) in Moje pesmi, moje sanje. Pevca sta nastopala tako v solo točkah kot v duetih. Čutiti je bilo izjemno ubranost obeh nastopajočih, ki sta par tudi v zasebnem življenju. V interpretacijo skladb sta se povsem vživela in na odru ob skladbi Ustnice molčijo iz operete Vesela vdova celo zaplesala valček. Navdušenemu občinstvu sta se umetnika zahvalila z dodatkom, in sicer sta zapela slovensko narodno Kje so tiste stezice. Čeprav na takih dogodkih to ni navada, si občinstvo ni moglo kaj, da se petju ne bi (vsaj potiho) pridružilo. Na koncertnem listu je besedilo delno napisa- no v japonščini, na program pa je bila uvrščena tudi japonska ljudska pesem, ki jo je zapela Pre-dojevičeva. Vse to ne brez razloga. S tokratnim koncertnim programom, kije bil v Nazarjah izveden premierno, bosta mlada umetnika gostovala na križarjenju po Sredozemlju, kamor se odpravljata sredi maja. Na ladji imata dogovorjenih šest koncertov, potniki pa bodo v večini japonski gostje. Oba pevca smo v Nazarjah že videli, tudi na poletnih šolah solo petja, kijih vodi Vlatka Oršanid S potekom nedeljskega koncerta in odzivom publike sta bila izredno zadovoljna. Pristavila sta, da za zgornjesavinjsko občinstvo še posebej rada nastopita. Marija Lebar Pevca Želja Predojevič in baritonist Boštjan Korošec sta ob spremljavi Simona Dvoršaka ob skladbi Ustnice molčijo celo zaplesala valček (foto: Marija Lebar) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVA REČICA OB SAVINJI Mladinci z Rečice na gasilsko olimpijado Rečiške olimpijce so doma pričakali številni navdušenci nad njihovim uspehom v Kočevju (foto: Marija Šukalo) Sobotni večer, 18. aprila, bo zagotovo ostal v spominu in zgodovini Rečice ob Savinji. Rečičani so s curkometom, transparentom in veseljem v očeh na Reneku pozdravili mladinsko gasilsko ekipo, kije na izbirnem tekmovanju v Kočevju suvereno premagala nasprotnike ter se uvrstila na gasilsko olimpijado, ki bo julija v Ostravi. Rečiški mladinci so tudi prvi gasilci, ki bodo barve Zgornje Savinjske doline branili na olimpijadi. Sedaj je pozabljeno razočaranje izpred dveh let, ko so bili mladinci po mnenju mnogih oškodovani za uvrstitev na olimpijado na Švedskem, pozabljene so bile ure in ure dela, ki so jih z mentorjem Cirilom Turkom prebili na vajah pred gasilskim domom, v telovadnici osnovne šole in na velenjskem stadionu. Poleg mentorja in poveljnika Matjaža Goličnika ter drugih gasilcev iz PGD Rečica ob Savinji, ki so pomagali pri napornih pripravah, so za uspeh zagotovo zaslužni tudi starši. Seveda gre največja pohvala olimpijskim mladincem, ki so zdržali naporne treninge skoraj brez pritožb, na tekmovanju pa poleg tekmecev premagali tremo in tako pri vaji kot v štafeti dosegli dobre čase. To sta potrdila tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Anton Koren in Matjaž Klarič, ki sta poudarila, da so rezultati slovenskih desetin primerljivi z drugimi, ki se bodo udeležili olimpijade. Ekipam, tudi rečiški, sta zaželela uspešno zastopanje slovenskih barv na Češkem. Kot je napovedal mentor Turk, bodo Rečičani v Ostravi naredili vse, da se vrnejo v domači kraj, kako drugače, kot olimpijski prvaki. Izbirnega tekmovanja v Kočevju seje sicer udeležilo 36 ekip v različnih kategorijah, mladinci z Rečice pa so bili edini iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki so zmogli vse pritiske in se domov vrnili z zmagovalnimi pokali. Vmes so se na Rečici začele mrzlične priprave za sprejem, kot ga Zgornja Savinjska dolina najbrž še ni doživela. Na pomoč so rečiškim gasilcem priskočili kolegi s Pobrežja in Grušovelj, veselja, kije valovalo med množico, pa se ne da opisati. Treba ga je bilo doživeti, kot so ga doživljali Matej Prislanjan Kramer, Rok Matek, Martin Glušič, Kristjan Orel, Matija Nadvežnik, Luka Turk, Urban Strnišnik, Lovro Brezovnik in Rok Irmančnik. Zmagovalni desetinije dobrodošlico v imenu kraja izrekel Matjaž Franc. Daje z rečiškimi mladinci živela občina, so dokaz župan Vinko Jeraj, ki je za »svoje pobe« navijal na štadionu v Kočevju; župnik Ferdinand Luknar, kije mladince blagoslovil pred odhodom na izbirno tekmo; ravnatelj Peter Podgoršek, ki seje v večernih urah pomešal med množico; da o številnih gasilcih, starih in mladih, kijimje uspeh mladinske desetine poplačal ure prostovoljnega dela, niti ne govorimo. Marija Šukalo 0 radmirski šoli (5) Piše: Aleksander Videčnik Doslej smo že objavili podatke iz izvlečka šolske kronike Osnovne šole Radmirje. Malo pred drugo svetovno vojno je Slovenski šolski muzej v Ljubljani svetoval vsem slovenskim šolam, da jim pošljejo izvlečke iz šolskih kronik. To je bilo v času, ko so se že zgrinjali oblaki druge svetovne vojne nad Evropo. Očitnoje, daje muzej želel rešiti predvsem podatke iz štajerskih šol, za katere je bilo jasno, da bodo najprej žrtve nemškega nasilja. Radmirska šola je poslala takšen izvleček, iz katerega nam je tako ohranjeno vsaj glavno dogajanje med leti 1876 in 1939. posebnega vhoda v stanovanje šolskega upravitelja. Večjo pozornost naj se nameni rednemu šolskemu obisku šolarjev. To sporočilo je podpisal šolski nadzornik M. Grmovšek. Iz navedenih listin lahko ugotavljamo nekatere podrobnosti, v kakšnih okoliščinah je radmirska šola delovala in kaj je za boljši pouk manjkalo. POROČILO ŠOLSKEGA UPRAVITELJA Miroslav Počkajje poročal sreskemu načelstvu v Gornji Grad o šolskem letu 1938/39, očitnoje odgovarjal na vprašalnik. Šolski prostori merijo 52 a in 43 m2. Zazidane površine je 2,34 a. Šola ima svoj vodnjak, nima pa drevesnice. Vrtno orodje je za pouk nezadostno. Sodelovanje s Krajevnim šolskim odborom pa je opisal kot slabo. Statistika za šolsko leto 1940/41 izkazuje, da je bilo v 1. razredu 22 dečkov in 20 deklic; v 2. razredu 27 dečkov in 19 deklic; v 3. razredu 22 dečkov in 16 deklic; v 4. razredu 11 dečkov in 15 deklic; skupaj torej 82 dečkov in 70 deklic, kar pomeni daje bilo vseh učencev skupaj 152. Število učiteljev je bilo 5, dva moška in tri ženske. IZ LISTIN PO DRUGI VOJNI Iz šole Radmirje, kije tedaj delovala v kulturnem domu, so Slovenskemu šolskemu muzeju na njihovo zahtevo sporočili nekaj podatkov o dogajanjih med zadnjo vojno. To so storili 10.2.1953. Pouk od začetka okupacije pa do požara 1943 je potekal v starem šolskem poslopju in to izključno v nemškem jeziku. Takoj po prihodu Nemcev so le-ti uničili šolsko knjižnico. Šoloobvezni otroci so morali redno obiskovati nemško šolo in hkrati postati člani nemške mladinske organizacije. Septembra 1944 seje pričel pouk v partizanski šoli v Radmirju, in to v zasilnih prostorih. Ko so decembra 1944 Nemci spet zasedli Zgornjo Savinjsko dolino, so najprej uničili vse slovenske učne knjige in dokumente partizanske šole. Nimamo podatkov o tem, kje je partizanska šola delovala (verjetno pri Matijevcu). POSEBNO ZANIMIVI PODATKI Spomladi 1876 je Krajevni šolski odbor v Radmirju kupil staro hišo z vrtom, v tej hiši naj bi bilo nekoč župnišče. Hiša je imela v pritličju veliko obokano klet, nadstropje pa je bilo leseno. Že leto kasneje je bilo poslopje preurejeno, tako da seje vanj preselila šola. Vpis v nedeljsko šolo v župnišču je bil leta 1875 tako velik, da v stavbi župnišča ni bilo prostora za toliko otrok inje bilo torej nujno poskrbeti za večje prostore. Kot povedo podatki, je bilo leta 1875 v šolo vpisano kar 126 otrok. To je za tako majhen šolski okoliš kar nad pričakovanjem. V prvi fazi so pri Jožetu Natlačnu najeli večjo sobo za pouk in plačali najemnino. POROČILO 0 ŠOLSKEM VRTU Sreskemu načelslvu v Gornjem Gradu sodne 12. 7.1929 poročali, daje stanje šolskega poslopja zadovoljivo in v precej dobrem stanju; snaga je v redu; vrt je brez drevesnice; telovadišče je brez vsakega telovadnega orodja; zbirko učil bo nujno treba dopolniti; knjižnica - učiteljska šteje 253 knjig, šolska pa le 66 knjig. Potrebno je urediti poseben vhod za stanovanje šolskega upravitelja. Število šolskih otrok: 105 dečkov in 49 deklic. Šolski obisk je precej zadovoljiv. Vedenje otrok je popolnoma pravilno. Učitelji so: Miroslav Počkaj, šolski upravitelj in učiteljici Leopoldina Počkaj in Franja Jeraj. Delovanje učiteljstva je dobro. Sodelovanje s Krajevnim šolskim odborom je zadovoljivo. Stanje na šoli v celoti je dobro. Poročilo je podpisal sreski šolski nadzornik Grmovšek. DOPIS SRESKEGA GLAVARSTVA Šola je 25.7.1929 dobila dopis, v katerem ta oblastni organ naroča, da se morajo nabaviti orodja za dekliška in deška ročna dela. Nabavi naj se zemljevid Slovenije. Prouči naj se ureditev V tujino Po tem, ko seje v naših krajih končalo obdobje fevdalizma, so nastale povsem drugačne okoliščine na kmetijah. Edenje bil gospodar, drugi pa strici in tete. Tudi denarna stiska je bila velika, saj nekdanji podložniki pogosto niso imeli za plačilo tistega deleža pri kupnini posestev, kije odpadla na bodočega lastnika posestva. Tako je veliko posestev šlo na boben ali drugače v prodajo, ljudje pa so iskali kruh v tujini, tudi preko velikega morja. Na Ljubnem sem našel pismo izseljencev, ki pišejo svoji hčerki Micki o tem, ali bi ji kazalo priti v Ameriko ali ne. Starši jo nikakor ne silijo k odločitvi v tem smislu, »ako tako ni volja tvoja, kir tukaj kirobodi griva, da sem pride... to ti pov- po kruh em, da če se ne občutiš prav zdrava da ti se ne spravljaj sem in tudi ti povem, da luštniga časa ne boš imela veliko tukaj ... kir mama meni zmerom tisto prigovarja da bi rajše hodila v planino kakor da je tukaj... če bi se ti Micka le odločila za rajžo, potem daj vse na licitirngo (dražbo, op. A.V.),... samo fecele in antvele vzorni seboj pa eno taboljšo vajšenco kir jo boš strašno nucala... tudi ti povem če ne bi bilo prave drušne za tebe se tudi ne podaj na rajžo, da bi se tebi kaj slabega zgodilo se vseh sort lumpi vozijo sem v Ameriko... le spomni se kaj ti pišem ... če pa že prideš prinesi seboj kamen za brusiti kir tukaj se ne dobi taka reč.« Pismo je bilo poslano iz Amerike leta 1905. 3ščemo sfare fotografije Učenci prvega razreda OŠ Mozirje leta 1928. Zraven sta učiteljica Pavla Pistotnik in učitelj Ivan Pušenjak. Fotografijo hrani Pavla Trogar. Nega mladega gozda ALEŠ OCVIRK, vodja ZGS, KE Šoštanj Mlad gozd oziroma mlajše razvojne faze gozda so del gozdne posesti vsakega lastnika gozda. So prehodna stanja v razvoju do zrelega gozda. Gospodarjenje z njim je dolgoročni proces, v katerem si lastnik zagotavlja trajne donose lesa in denarja, včasih večje, drugič spet manjše. Bistveno pri trajnosti donosov so pravilno razporejeni deleži površin mladega, zrelega gozda in gozda v obnovi. Pri določitvi razmerja teh površin so vam v strokovno pomoč gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (Zavod), na območju Šaleške doline smo to gozdarji iz krajevne enote Šoštanj. Za vsako gozdarsko ureditveno enoto (odsek) gozdne površine gozdarji izdelamo gozdnogojitveni načrt, kjer so določeni stanje in cilji želenega stanja gozda ter seveda ukrepi, ki vodijo do cilja. Lastniktako ob pomoči gozdarja usmerja razvoj svojega gozda k stabilnim, zdravim in kvalitetnim gozdnim sestojem. Da lastniki čim bolje obvladujejo delo v gozdu, Zavod za njih vsako leto organizira strokovne delavnice. Letos smo jo organizirali na temo nego mladega gozda, in sicer na domačiji Limovšek oziroma pri lastniku Jožetu Krtu v Ravnah. Na delavnici seje zbralo 20 lastnikov gozdov in seveda gozdarji Zavoda. Dve uri in pol »pouka« smo izvedli na terenu, kjer smo lastnikom poleg teoretičnih osnov pokazali tudi praktično izvedbo ukrepov v gozdu. Poudarek delavnice je bil na negi letvenjaka in drogovnjaka. V teh dveh razvojnih fazah je glavno opravilo pozitivna izbira ali redčen- je, kjer najprej izberemo kvalitetna drevesa - izbrance (osebki, ki so zdravi, nepoškodovani, kvalitetni) in jim pomagamo pri njihovem razvoju tako, da jim odstranimo njihove neposredne konkurente. Revirni gozdarTomažGradišnikje z motorno žago zelo nazorno demonstriral redčenje v gostem smrekovem drogovnjaku, kjer je posameznim izbranim drevesom odstranil konkurente. Izbranci so tako pridobili na prostoru v krošnjah, gozd je postal prehoden, sprostila so se tudi posamezna bukova drevesa, ki jih prej skoraj ni bilo opaziti. S podobnimi redčenji kot v drogovnjaku, kjer je na površini enega hektarja več tisoč dreves, nadaljujemo (z manjšo jakostjo) tudi v razvojni fazi debeljaka, vse do zrelega gozda, ko ostane na površini enega hektarja od 200 do 400 iz- branih, kvalitetnih dreves. Na delavnici so se izmenjala mnoga mnenja, opisale mnoge izkušnje, med njimi bi izpostavil naslednjo. Marsikateri lastnik gozda v mlajših razvojni fazah pusti stati večje drevo, bodisi ga je pozabil posekati ali pa se mu ga je zdela »škoda« posekati. Jasno moram povedati, da takšna neposekana drevesa delajo škodo v nadaljnjem razvoju gozda, saj onemogočajo rast kvalitetnejšim mlajšim drevesom, pri morebitnemu kasnejšemu poseku pa je velika verjetnost, da bodo pri padcu poškodovala ali uničila več deset perspektivnih dreves. Zato nasvet: v skupinah aii sestojih mladega gozda ne puščajte večjih dreves, posekajte jih takrat, koje še enostavno in neproblematično, koje gozdno mladje še nizko. Kdor ne pozna poraza, ne more biti poražen. Tone Svetina Poudarek delavnice je bil na negi letvenjaka in drogovnjaka. V teh dveh razvojnih fazah je glavno opravilo pozitivna izbira ali redčenje, kjer najprej izberemo kvalitetna drevesa - izbrance in jim pomagamo pri njihovem razvoju tako, da jim odstranimo njihove neposredne konkurente. PREDSTAVLJAMO VAM FORD GALAXY Pripraven za velike družine Ford z galaxyjem žanje velik prodajni uspeh. Če ga samo na hitro primerjamo s fordovo uspešnico S-maxom, že na prvi pogled opazimo, da je večji in prostornejši. V osnovi ponuja karsedem sedežev, karje po godu večjim družinam in nedeljskim izletom. Oblikovno je galaxy uspel izdelek. Sprednji del je koničast in ošiljen kot puščica, kije namenjena hitremu in drznemu rezanju zraka. Bočno linijo krasijo velika panoramska stekla in ostro poudarjeni boki. Zadnji del se konča z velikim steklom in zanimivo oblikovanimi lučmi. Ni kaj, Ford je na 4.820 mm dolžine zrisal in sestavil lep izdelek. Notranjost krasi svetloba in prostornost. Udobno bo sedelo pet potnikov, dodatna dva pa bomo stisnili v prtljažni prostor, kjer sta na voljo popolnoma zložljiva sedeža, ki se (----\ 14 pogrezneta v ta prostor. Prtljažni prostor ob petih sedežih dosega ponosnih 1.260 litrov, če pa še te zložimo, se podatek poveča na 2.325 litrov prostornine. Ni kaj, v galaxyju lahko vozimo veliko prtljage ... Potnikom je namenjeno veliko udobja in prostora. Velika stekla ponujajo prekrasen razgled na okoli- co. Ampak najbolje se bo seveda na svojem delovnem mestu počutil voznik, kjer je vse na dosegu roke. Zaradi visokega sedeža mu je omogočen kraljevski razgled nad dogajanjem na cesti. Testni model je krasila oprema trend, ki ni ravno najbogatejša, in motor 2.0 TDCi s 145 KM, ki je bil povezan z avtomatskim menjalnikom. Ford galaxy se v tej kombinaciji izkaže za živahnega ter z lahkoto sledi tempu na avtocestah in tudi na zavitih podeželskih cestah. Podvozje je odlično, še boljši pa je volanski mehanizem, ki v vsakem trenutku sporoča, kaj se dogaja pod kolesi. Presenetljivo agresivne so zavore, ki galaxyja ustavljajo hitro in z dobrim občutkom na stopalki za zavoro. In ko na koncu pogledamo ceno, vidimo, da dobimo zelo veliko avtomobila za malo denarja. Velike družine se galaxyja lahko le veselijo! Igor Pečnik KNJIŽNICA MOZIRJE Knjiga o minulem življenju in njegovih radostih Janez Gregorc - Rajšter (levo) je s hudomušno predstavitvijo svojega življenja poslušalce večkrat spravil v prešeren smeh (foto: Tatiana Golob) Vsi, ki so se 22. aprila zbrali v prostorih Knjižnice Mozirje in prisluhnili predstavitvi 2. dela knjige Čas mojega življenja, avtorja Janeza Gregorca - Rajšterja, so se ob hudomušni predstavitvi preteklega življenja na Lepi Njivi in v Ljubiji dodobra nasmejali. Rajšter je zbranim spregovoril o času svojega življenja, ki gaje popestril tako s humornimi doživljaji kotz resnim razmišljanjem o ljudeh in dogodkih iz časa svoje mladosti. Predstavitev knjige je Knjižnica Mozirje, kije hkrati tudi založnik lete, pripravila v sklopu praznovanja Občine Mozirje, knjiga pa bi brez finančne pomoči občine težko ugledala luč sveta. Kotje zbrane spomnila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut, na ta dan praznujemo dan Zemlje, zato je prav, »da predstavimo novo knjigo, ki med drugim opisuje ljubezen do zemlje, njeno obdelovanje, postavlja pa si tudi vprašanja, kako bi bolje skrbeli za njo«. Res o marsičem sta spregovorila Janez Gregorc - Rajšter in njegov sogovornik Bert Savodnik, pa saj tudi Rajšterjeva knjiga o marsičem govori. Avtorje v svoji drugi knjigi poleg domačih krajev opisal večino dejavnosti, ki jih je v svojem življenju spoznal ali se z njimi ukvarjal. Po mnenju Berta Savodnika je poglavje o mlinih in žagah ob potoku Ljubija eno tehtnejših v knjigi, saj v tem poglavju avtor ponudi podrobnejše podatke o mlinarslvu, zanimive tudi za domoznanstvo. Gregorcu se je ob njegovem velikem dnevu pridružila celotna družina, na prireditvi so zapeli šmi-helski pevci, med katerimi je svoj čas z veseljem prepeval tudi sam. Njim seje za lepe spomine in zapete pesmi Rajšter še posebej zahvalil. Gregorca in vse zbrane je pozdravil tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki je ob tej priložnosti izrazil veselje nad novo knjigo domačega avtorja. Tatiana Golob Sadje - naša vsakdanja hrana MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Veliko ljudi sadje pogosto spušča ssvojegajedilnika. Čeprav vedo, da je sadje zdrava hrana, ga preprosto prezrejo - kakor drugi prezrejo peciva. Nekateri menijo, da morajo sadje jesti otroci, ker vsebuje vitamine in minerale, te pa malčki potrebujejo za rast in odpornost. Ženske kupijo sadje za otroke in ga pojedo le, če ga otroci nočejo ali če jim ostane. Moški jedo meso, kruh, krompir in solato ter pijejo alkohol, zato prej umirajo. Nekateri pač ne jedo sadja, ker niso lačni. To je samozavajanje. Namesto druge nekoristne hrane kupimo sadje! Ne sočimo sadja in ne zametujmo vlaknin; jejmo dobro oprano, sveže sadeže, pijmo vodo! Sadje je obrok. Jejmo ga za zajtrk. To ne velja le za redke izbrance, ki dobijo drisko, če jedo sadje na tešče. Med temi je malo več majhnih otrok, torej bolj občutljivih organizmov, ki jim predelava hrane v telesu še dobro ali celo brezhibno deluje. Še zlasti ljudje, ki trpijo zaradi zaprtja, povečane telesne teže in prehransko pogojenih bolezni, nujno potrebujejo veliko sadja. Skoraj vse vrste sadja (razen suhega in lupinastega) vsebujejo: veliko vode, vlaknine, vitamine, minerale, ogljikove hidrate ter malo maščob in sledov beljakovin. Zaradi pomembne vsebnosti raznolikih zaščitnih snovi (vitamini, mineralni mikroelementi, rastlinski hormoni) ga za dobro počutje, optimalno odpornost in zdravje potrebujemo vsi, ne glede na starost, spol ali kakšne druge kriterije. Zato ga jejmo tudi za malico in morda še pri kosilu. Diabetiki naj ga jedo zlasti dopoldne, popoldne pa bolj beljakovinska živila. Pomisleki: Ogljikovi hidrati v sadju so enostavni sladkorji (fruktoza, glukoza, saharoza) in sestavljeni sladkorji (pektini, škrob, celuloza, inulin). Zaradi teh sestavin so velike količine sadja manj primerne zlasti za diabetike in ljudi s povečano telesno težo. Ob zorenju se pektini pret- varjajo v škrob, zato tem ljudem svetujemo manj zrelo ali ne prezrelo sadje. Manj enostavnih sladkorjev vsebujejo jagode, robide, maline, brusnice, ribez, agrumi, hruške, jabolka in dinje. Za dobro prebavo so zelo pomembne sveže borovnice, posušene pa zapirajo. Banane vsebujejo največje količine sladkorjev, zato jih celo dojenčkom dajemo šele po desetem mesecu. Če vas sadje napenja, ga jejte le kot samostojen obrok. Suho sadje: Datlji, rozine, fige, slive in drugo sadje po sušenju vsebuje pet do šestkrat več ogljikovih hidratov, kar izredno poveča energijsko vrednost, pomembno se poveča količina kalcija in železa, zato vse suho sadje priporočamo oslabelim, shujšanim, slabokrvnim in seveda otrokom v obdobju hitre rasti. Prekomerno hranjenim pa namesto tega suhega sadja svetujemo uživanje manjših količin lupinastega sadja, kot so mandlji, lešniki, orehi, nesoljeni arašidi, pistacije. Od vseh naštetih so najboljši mandlji, ker po predelavi v telesu dajejo bazični ostanek in vsebujejo linolno ter linolensko kislino, iz katerih telo lahko tvori omega nenasičene maščobne kisline. Vse lupinasto sadje vsebuje veliko maščob, zato naj prekomerno hranjeni omejijo uživanje na eno pest dnevno. Vendar so te maščobe kvalitetne nenasičene višje maščobne kisline. Enako kot druge rastline tudi sadje nikoli ne vsebuje holesterola, z vsebnostjo lastnih fitosterolov celo preprečuje odlaganje slabega LDL holesterola na ožilje živali in ljudi. NE kompotom in marmeladam! Z vsako termično obdelavo sadje zelo hitro izgublja vitamine. Kompoti imajo celo desetkrat manj vitaminov kot sveže sadje, običajno jim je dodan sladkor ali sladila, za njihovo pripravo se porabi energija, embalaža obremenjuje okolje, torej res ni prav nobenega razumnega razloga za uporabo. Če nas sladek kompot spominja na srečno otroštvo, si zdaj končno priznajmo, da bi tudi naše mame in babice ravnale drugače v korist svojih potomcev, če bi mogle, vedele in znale. Svojo srečo skušajmo povečati s svežim sadjem, po možnosti neškropljenim in pridelanim doma ali nabranim v gozdu. Gibanje na svežem zraku je koristni »stranski učinek«. OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV LUČE Mladim bodo pomagali ohraniti dediščino Veselo je bilo v kulturni dvorani v Lučah, ko so se na rednem občnem zboru srečali člani domačega društva upokojencev. Četudi vjeseni življenja, jim volje in energije še ne manjka, saj društvo pridno skrbi za njihova druženja in dobro voljo. Predsednik Kristijan Germelj je na občnem zboru najprej na kratko povzel dejavnosti, ki jih je za svoje člane pripravilo društvo. V Mozirskem gaju so se srečali z upokojenci celotne celjske regije, pripravili so tudi dva izleta, in sicer v Trst in Gornjo Radgono. Tako kot vsako leto so obdarili svoje člane, stare nad 80 let, v kulturni dvorani pa pripravili pustno maškarado, kije bila zelo dobro obiskana. Upokojenci vsako leto zvesto sodelujejo pri pripravi Lučkega dne, kjerssvojim bogatim znanjem in izkušnjami pripomorejo zlasti pri uprizarjanju starih običajev ter s tem poskrbijo, da ti ne tonejo v pozabo. Ob tem jih je pozdravila predsednica Turističnega društva Luče Amanda Kladnik in jih povabila k sodelovanju tudi letos, ko bo avgusta jubilejni, 40. Lučki dan. Da se torej dragocena kulturna dediščina ne pozabi, jih je pozvala, da starih običajev in ročnih del naučijo tudi mlajše generacije. Po pregledu finančnega stanja (vsesplošna kriza bo vplivala tudi na zvišanje članarine za 1 evro) je društvo sestavilo še načrt za prihodnje leto, ko bo v veljavo prišel nov pravilnik za društva. Predsednik Kristijan Germelj je podal poročilo o delu društva v preteklem letu (foto: Špela Robnik) Njihovo druženje so s kulturnim programom popestrili devetošolci OŠ Luče, zapel je moški pevski zbor upokojencev, zaigral poje tudi upokojenski ansambel, kije zbrane zabaval preostanek deževne nedelje... Špela Robnik DRUŠTVO ZA KULTURO ODNOSOV - SPES Raznolikost odzivanja na stresne situacije V Logarski dolini seje 17. in 18. aprila odvijal drugi simpozij z mednarodno udeležbo na temo Raznolikost odzivanja na stresne situacije. Organizator simpozija je bilo društvo SPES, namenjen pa je bil predvsem zdravstvenim in pedagoškim delavcem. Izvedli so delavnice ter predavanja na temo nasilje in stres. Predvsem je bilo govora o negativnem vplivu stresa na ljudi, o stresu in ustvarjalnosti na delovnem mestu ter kako stres vpliva na možgane. Dotaknili so se tudi fizičnih in psihičnih posledic stresa, motenj prehranjevanja kot posledico stresa ter odvisnosti zdravstvenih delavcev kot odgovor na stresne dejavnike. Ena bolj izpostavljenih tem je bila nasilje in trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing. Veliko predavanj in delavnic je pripravila Renata J. Roban, kije tudi ena od ustanoviteljic društva SPES. Med predavatelji so bili med drugimi še Peter Pinter, Simona Polovšak iz deželne bolnice v Celovcu in Mojca Filipič Sterle iz Bruslja, ki je predavala o krizi srednjih let malo drugače in kaj se zgodi s telesom v tem obdobju. Udeleženci seminarja so imeli na terminu tudi poslušanje planetarnega gonga. Renata J. Roban je planetarni gong opisala z naslednjimi besedami: »Planetarni gong je gong, ki proizvaja zvoke narave in poje melodijo vesolja. S svojimi vibracijami zdravi, odpira energetske čakre in obuja podzavestni spomin. Planetarni gong pomirja, deluje antistresno in telo uglasi na njegov prvobitni namen bivanja - biti svoboden in čutiti to svobodo z vsako celico svojega telesa.« Dvodnevni seminarje bila priložnost za udeležence za poglabljanje svojih znanj in spoznanj o človeku, človeških stiskah ter posledicah, ki jih te prinašajo. Šteti Sem Wved40 leti ... TEKSTILNA IN USNJARSKA INDUSTRIJA ZAPOSTAVLJENI Osrednja tema 19- seje upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je bila namenjena stanju v tekstilni, oblačilni in usnj arsko-predelovalni indus-triji. Sekretar Združenja tekstilne, oblačilne in usnjarsko-predelovalne industrije pri GZ Slovenije Franc Garšič je uvodoma opisal položaj v tej panogi in ocenil, da je zelo zaskrbljujoč. Število zaposlenih pri tekstilcih se je lani zmanjšalo za 2,7 odstotka, pri usnjarjih pa za 8,4 odstotka. Povprečna plača v tej panogi zaostaja za povprečno slovensko plačo kar za četrtino. 20 leti ... SMREKA ŠIRI PROIZVODNJO V gornjegrajski Smreki so se odločili za posodobitev in razširitev proizvodnje. Z investicijo bodo posodobili in razširili tehnologijo v tesarski proizvodnji, kapacitet proizvodnje stavbnega pohištva pa ne bodo širili. Pridobili bodo tudi energetski objekt in informacijski sistem za proizvodnjo. Predračunska vrednost investicije znaša 500 milijard. Investicijo so pospešile možnosti za prodajo petstotih montažnih hiš na francoskem tržišču, pa tudi sicer ocenjujejo, da bodo možnosti za izvoz bistveno večje, ker bo možna proizvodnja višje kvalitete in višjega standarda. 3O leti ... LABODA V SAVINJSKEM GAJU Vse preteklo leto sta obiskovalce Savinjskega gajarazveseljevalas svojo prisotnostjo dva lepa laboda. No, ko je nastopilo mrzlo vreme, so se ljudje spraševali, kako bosta ti dve živali preživeli zimo. Sedaj lahko povemo vsem ljubiteljem labodov, da je vse v redu. Zimo sta preživela v dobrem skrbništvu vrtnarja Jožeta Skornška v Mozirju. Takoj, ko so ju spustili v ribnik ob Savinji, sta se počutila kot prerojena in jela kazati znamenja pomladnega razpoloženja. Pripravila Tatiana Golob :, ); , , - t (,<, MOZIRSKI GAJ ! Pl F7ANIF NA Ml Al Mladi likovniki na delu Prišel, splezal, Vzgojno osebje mozirskega vrtca, ki ga vodi ravnateljica Ana Nuša Rebernik, je 18. aprila v Mozirskem gaju organiziralo četrto likovno kolonijo predšolskih otrok. Udeležilo sejeje 34 malih nadebudnih slikarjev iz vrtcev celjske regije, ki so Likovna kolonija je nastala iz želje, da se otrokom ponudi možnost ustvarjanja v naravnem okolju (foto: Benjamin Kanjir) z različnimi tehnikami risali in slikali videne prizore. Likovna kolonija je nastala iz želje, da se otrokom ponudi možnost ustvarjanja v naravnem okolju. Težko bi našli bolj primernega, kot je Mozirski gaj. Ob tem, da otroci ustvarjajo, krepijo svoje ustvarjalne potenciale in spoznavajo lepote, se jih učijo tudi zaznavati in ob njih uživati. S pomočjo in usmerjanjem mentorjev so izpod drobcenih ročic nastajale podobe, kakršne vidijo otroške oči. Cvetje, različni predmeti in objekti so odsevali na papirju in iz minute v minuto dobivali prepoznavnejše oblike. Nastala so svojstvena dela, polna živih barv, iz katerih je izžarevala mladost ustvarjalcev. Slednji so se po urici ustvarjanja okrepčali s pripravljeno malico in razveselili ob lutkovni igrici Trije prašički. Nastala dela so od 24. aprila naprej na ogled v piceriji in kavarni Pr' pek. Benjamin Kanjir Obiskali smo izjemno drevo 22. aprila je svetovni dan Zemlje, ko posamezniki in številne okoljske organizacije opozarjajo na ranljivost našega planeta. V Zavodu za gozdove Slovenije so se odločili na ta dan poudariti pomen ohranjanja izjemnih dreves. Na Ljubnem ob Savinji so gozdarji s tretješolci obiskali izjemen kostanj pri kmetiji Bukovnik. Do kmetije so se podali peš, kjer so skozi gozd spoznavali drevesne vrste. Ob prihodu do kostanja so ugotovili, da je mogočno drevo v vrhu pov- sem suho, za kar je verjetno kriv kostanjev rak, krošnja v srednjem delu drevesa pa je še zdrava. Kostanju so izmerili prsni obseg in ugotovili, da seje od zadnje meritve v letu 2001 kljub bolezni odebelil za 10 cm na 462 cm. Da so lahko drevo objeli, so potrebovali kar pet učencev. Lastnik drevesa Janez Kaker bo še naprej varoval drevo, saj za kmetijo predstavlja poseben ponos in jim vsako leto daje obilo debelega kostanja. Blaž Presečnik zmagal V okviru praznovanja občinskega praznika so mozirski mlajevci tudi letos organizirali plezanje na mlaj. Na njihovem prostoru na sejmišču ob reki Savinji se je zbralo deset pogumnih mladcev, ki so si zadali za cilj, da splezajo v mlajevo krošnjo. Kljub mnogim željam, da bi se tekmovanje razširilo in privabilo pogumneže iz drugih krajev Zgornje Savinjske doline, tudi letos ni bilo tako. Zmagovita izjema je bil Franc Rakun iz Šentjanža, kije odnesel letošnjo zmago in prvo nagrado. Franc Rakun je priplezal najhitreje na vrh in si s tem prislužil zmago (foto: Benjamin Kanjir) Prvemu plezalcu sicer ni uspelo splezati do vrha, drugi mu je sledil, vendar odnehal, preden je dobro začel. Tretji tekmovalec Peter Troger pa ni popuščal. Med vzpenjanjem sije privoščil nekaj počitkov, med katerimi je nabiral moči. Izkazali so se za upravičene. Troger je bil tako prvi, ki je splezal v mlajevo krošnjo in si z nje utrgal živobarven trak. Za njim seje suvereno podal Franc Rakun. Pot do vrha je zaznamoval hiter začetek, malce počivanja in nato finiš vse do vrha, s čimer si je prislužil letošnjo zmago. Za njim je bilo še šest tekmovalcev, nihče med njimi pa ni prišel do vrha. Mlaj je bil pregladek, moči pa premalo. Še najvišje od njih je prišel Simon Verbuč iz Šmihela, ki si je s tem priplezal tretje mesto. 4o let Savinjskih novic KRIŽARJENJE OKROG SOSEDOVEGA ŠKORNJA (6) Pozejdon turizem - na valovih nepozabnih doživetij Piše: Matjaž Tomanič Spoštovane bralke in cenjeni bralci Savinjskih novic! Na začetku dovolite, da se vam na kratko predstavim. Sem Matjaž Tomanič, po poklicu diplomirani organizator turizma, ki si izkušnje v turizmu nabiram že od malih nog. Vsak človek v določenem trenutku začuti željo, da zmore še kaj več, da se še bolj izoblikuje, nabere novih izkušenj... Vse to in še več meje leta 2007 navdušilo za samostojno pot in ustanovitev turističnega podjetja Pozejdon turizem. Pozejdon (v grški mitologiji bog morja) se ukvarja z organizacijo sodobnega in kakovostnega turizma vseh vrst, organizacijo potovanj in izletov za zaključene skupine, organizacijo križarjenj, svetovanjem v turizmu, turističnim vodenjem, posredovanjem informacij... Zavedam se, da le kakovostne storitve in dober vodniški tim ustvarjajo dober turizem, in to pri svojem delu tudi upoštevam. niti tudi vas. V naši ponudbi boste našli zanimive skupinske odhode, s katerimi vas popeljemo po Sredozemlju, Kanarskih otokih, Karibih, Aljaski, Aziji... Križarjenja predstavljajo najvišjo kakovostno raven sodobnega turizma. Namenjena so mladim in darilne pakete. V kolikor želite na izlet, križarjenje ali potovanje povabiti svoje prijatelje, sodelavce, zaposlene ali člane vašega društva, vam lahko pripravi mo programe po vaših željah in navodilih. Pozejdon turizem se ukvarja tudi z organizacijo skupinskih Samo še do 31.5.2009 velja posebna ugodnost za bralce Savinjskih novic. Vsi, ki vas zanima križarjenje z nami, nas pokličite na 839-47-68. Križarjenja predstavljajo najvišjo kakovostno raven sodobnega turizma Veliko pozornost Pozejdon turizem namenja prodaji križarjenj, predvsem skupinskim organiziranim odhodom, s katerimi želimo priteg- NAGRADNAIGRA KRIŽARJENJE OKROG SOSEDOVEGA ŠKORNJA V šestih zaporednih številkah Savinjskih novic smo objavili kupon z vsakokrat drugačnim nagradnim vprašanjem. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo vsak teden izžrebali tri dobitnike praktičnih nagrad, vsi poslani kuponi pa bodo na koncu sodelovali v velikem finalnem žrebanju, kjer bo najsrečnejši prejel glavno nagrado - brezplačno križarjenje za eno osebo Okrog sosedovega škornja od 22. do 27. novembra 2009. Podrobna pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.savinjske.com POZEJDON TURIZEM družinam, saj otroci do 18. leta starosti večinoma potujejo brezplačno, kakor tudi starejšim in osamljenim. Ladje ponujajo kakovost hotelov najvišjih kategorij, izvrstno gastronomijo, wellness centre, večere z zabavnimi programi in predstavami, glasbene spektakle in še veliko več. Ladje križarke so rekreacijski centri, zabavišča, plavajoča mesta... potovanj, zato ne oklevajte, ampak se nam pridružite. Na koncu vam naj zaupam, daje ime turistične agencije Pozejdon že zapisano v nepozabnih spominih mnogih zadovoljnih potnikov, ki so se v naši družbi podali na katerega izmed izletov, potovanj ali vse popularnejših križarjenj, ki v strukturi naše ponudbe zavzemajo vse Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na nagradno vprašanje št. 5: kako se imenuje ladijski časopis na Costi Sereni (Costa Today), smo izžrebali naslednje dobitnike promocijskih majic z logotipom Savinjskih novic in turistične agencije Pozejdon turizem: - Branka Nerat, Luče 93,3334 Luče - Ivan Funtek, Podveza 57,3334 Luče - Janez Lenko, Ter 25, Ljubno ob Savinji Nagrajenci prevzamejo nagrade na uredništvu do 15.5.2009 In tu je še zadnje nagradno vprašanje: kako se je v grški mitologiji imenoval bog morja? Odgovor napišite na kupon št. 6 in ga nalepite na dopisnico ali razglednico ter najkasneje do torka, 5. maja 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. P^ Odgovor:. Ime in priimek: Naslov: ------- Pošta: ________ Kontaktni telefon: KUPON Ime turistične agencije Pozejdon je že zapisano v nepozabnih spominih mnogih zadovoljnih potnikov V naši ponudbi boste našli tudi pester izbor letovanj in dopustovanj, ki jih pripravljamo v sodelovanju z vodilnimi slovenskimi in tujimi tour operaterji in organizatorji potovanj, ponujamo vam sprostitvene wellnes pakete, mini oddihe, za vas lahko rezerviramo letalske vozovnice in pripravimo opaznejše in prepoznavnejše mesto. To dejstvo potrjuje tudi nagrada za najboljšo slovensko agencijo v prodaji skupin, ki smo jo prejeli 19. februarja letos v Kopru od prve in vodilne agencije za prodajo križarjenj in vseh vrst prevozov Cruise & Ferry Centra. Na valovih nepozabnih doživetij! SEMINAR ZA UČITELJE IN UČITELJICE DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENŠČINE V TUJINI O slovenščini in značilnostih Slovenije v Logarski dolini V organizaciji Zavoda RS za šolstvo seje od 15. do 18. aprila v Hotelu Plesnik v Logarski dolini odvijal seminar za učitelje slovenščine v tujini. Tovrstni seminarji imajo že tradicijo, saj potekajo že več kot tri desetletja, dobri dve desetletji pa jih vodi Dragica Motik, višja svetovalka na zavodu. Tudi letošnjega. Seminar financira šolsko ministrstvo. Tokrat se je seminarja udeležilo 15 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo slovenščino ter posredujejo slovensko kulturo po evropskih državah. Program seminarja je vključeval različne aktualne vsebine, pomembneža načrtovanje in izvajanje pouka. Strokovnjaki so udeležencem spregovorili o sociolingvističnih vidikih jezika in prednostih staršev, ki še govorijo slovensko, da to svoje znanje prenašajo na otroke. Predstavljene so bile strategije, ki spodbujajo in utrjujejo dvojezičnost. Starši, kot nosilci slovenščine v tujini, so poleg učiteljev najpomembnejši subjekt pri ohranjanju slovenstva na tujem. Zelo pomembno je tudi, da Slovenci v tujini poleg ma- terinščine poznajo Slovenijo kot deželo, njene naravne, kulturne znamenitosti in pomembne mejnike v zgodovini Slovenije. Veliko časa so na seminarju posvetili temi, kako si z sodobnimi didaktičnimi metodami spodbuditi veselje za učenje jezika in branje literarnih besedil. S primerno motivacijo mladega bralca lahko pridobimo, da bo rad bral, užival v branju, doživljal lepoto slovenske besede in umetnostnih besedil ter tako poskrbel za ohranjanje govorjene in pisane slovenske besede. Spoznavali so še sodobne pristope za pripravo učencev na proslave in druge kulturne prireditve. Tudi obteh dejavnostih se učijo slovenščine, ker prireditve potekajo v slovenskem jeziku. Udeleženci seminarja so vodeno spoznavali Logarsko dolino in si ogledali frančiškanski samostan v Nazarjah. Amaterska skupina s tega območja jim je predstavila zgodovinske, etnografske in etnološke značilnosti Luč, Solčave ter Logarske doline v izvirnem narečju. Štefi Sem GALERIJA MOZIRJE Mozirski ustvarjalci skupni razstavi Ob občinskem prazniku je v galeriji Knjižnice Mozirje na ogled tradicionalna razstava mozirskih likovnih ustvarjalcev. Občina Mozirje premore precej uglednih umetnikov, poleg tega so zelo dejavni tudi številni ljubiteljski ustvarjalci. Otvoritev razstave, ki je za njene obiskovalce zanimiva predvsem zaradi različnih ustvarjalnih pristopov razstavljajočih umetnikov, je bila na jurjevo, praznik občine. Ob tej priložnosti je spregovoril likovni pedagog Jurij Repenšek, ki je hkrati rat letno svoja dela postavijo na ogled. Vsekakor pa bi bilo prav, je opozoril Repenšek, da bi še boljši posluh za domače umetnike pokazali tudi predstavniki lokalne oblasti in poskrbeli za promocijo mozirskih ustvarjalcev tudi preko meja domače občine. Razstavo je odprl župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, za kulturni vložek pa so z ubrano zapeto pesmijo poskrbeli Mozirski koledniki. Tatiana Golob stalnih razstavljavcev izstavi. Zbraneje spomnil, da pobudnik za nastanek razstave domačin, akademski slikar Alojz Zavolovšek. Njegova ideja seje izkazala za zelo dobro, Repenšek pa poleg tega meni, da si domači umetniki vsekakor zaslužijo, da vsaj enk- Repenšek meni, da si domači umetniki vsekakor zaslužijo, da vsaj enkrat letno svoja dela postavijo na ogled (foto: Roman Mežnar) RAZSTAVA LIKOVNIH DEL OSNOVNOŠOLCEV IN AKADEMSKIH SLIKARJEV V JAKIJEVI HIŠI Izkupiček namenjen fondu za brezplačno šolo Tretji četrtek v aprilu so v Jakijevi hiši v Nazarjah odprli razstavo likovnih del, ki so jih v ustvarjalni delavnici izdelali nazorski osnovnošolci. Z likovno kolonijo so v osnovni šoli tako dali možnost in priložnosttistim otrokom, ki se radi izražajo na likovnem področju, da v družbi akademskih slikarjev nadgrajujejo svoje znanje. Pod svoje okrilje sojih sprejeli Alojz Zavolovšek, Vesna Blagotinšek, Denis Senegačnik in Uroš Potočnik. Poleg del osnovnošolcev so svoje umetniške stvaritve, ki so prikazovale različne utrinke občine Nazarje, na ogled postavili tudi mentorji. Slednje je obiskovalcem predstavila Nataša Bele. Razstavo je ob kulturnem programu osnovnošolcev odprl ravnatelj Jože Kavtičnik, o delavnici in delih pa je spregovoril akademski slikar Alojz Zavolovšek. Likovna akademija in razstava sta le del aktivnosti, ki v Nazarjah 0 delavnici in delih je spregovoril akademski slikar Alojz Zavolovšek (foto: Marija Šukalo) potekajo v okviru projekta Za nasmeh v otroških očeh - brezplačna osnovna šola. Zato so umetniška dela prodali, izkupiček pa namenili za brezplačno šolo. S temi sredstvi bodo lahko, po Kavtičnikovih besedah, otrokom omogočili različne dejavnosti in izpolnili programe, zapisane v letnem načrtu šole, ki naj bi bili temelj za zorenje otroka in njegove osebnosti. »Ta temelj naj bo dosegljiv vsem. Naj bo dosegljiv tudi tistim, ki živijo v takem okolju, v katerem jim morda starši ne morejo prispevati določenih sredstev,« je med drugim dejal ravnatelj in poudaril, da s tem želijo spodbuditi tudi druge šole, da jim sledijo. Marija Šukalo PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE FRANCA ROPA NA VALOVIH ŽIVLJENJA Izpoved razmišljanja, iskanj in bolečine Predstavitev knjige Na valovih življenja so recitatorji KUD Utrip Rečica obogatili z izborom recitacij te pesniške zbirke Franca Ropa (foto: Marija Šukalo) Na velikonočni ponedeljek so v organizaciji Kulfurno-umetniškega društva Utrip v rečiški osnovni šoli predstavili pesniško zbirko Franca Ropa Na valovih življenja. Pesnika iz Zgornje Savinjske doline je predstavil Jože Grudnik. Franc Rop seje rodil 8. februarja 1935 v Šentjanžu. Radje zahajal v naravo in bil zaljubljen v planine. Svojo knjigo življenja je dokončal pred tremi leti pred vhodom v Logarsko dolino, kjer je po Grudnikovih besedah zemeljsko poslanstvo zaključil z objemom narave in pogledom nanjo. Velik del njegovega ustvarjanja so bile pesmi. SKIAREA TEST Golte v elitni družbi Mednarodna komisija Skiarea Test 220 strokovnih ocenjevalcevje v Innsbrucku smučišči Golte in Krvavec uvrstila med najboljša evropska smučišča. Smučišči sta namreč prejeli priznanji kot zmagovalca testa 2008/09 v kategoriji urejenosti smučarskih prog. Na Golteh bodo v času prvomajskih praznikov obratovali normalno, medtem ko bodo poletno sezono začeli konec junija, Alpski vrt pa bo odprt že prej. NN k_______________________________________J Nastale so kot izpoved njegovega razmišljanja, iskanj in bolečine, kije bila posledica nerazumevanja okolice glede načina njegovega življenja. Njegove sanje so bile izdaja pesniške zbirke, ki pa so se uresničile šele po njegovi smrti ob pomoči družine Bitenc. Taje zbirko izdala v samozaložbi. Likovna oprema knjižice je delo Leandra Fužirja, pesmi pa je lektoriral in dodal spremno besedo Miran Kodrin. V njej je med drugim zapisal: »S posthumno pesniško zbirko Na valovih življenja je Franc Rop zajadral na valu bukovniškega pis- anja in se pridružil množici tovrstnih snovalcev. Svoje pesmi je ustvarjal iz polnosti občutkov ter čuta za lepoto. Njegovo bivanje so razburkali številni valovi spominov, sreče, navdušenja, pa tudi bolečine. V pesnikovanju je našel smisel in cilj življenja, kar mu je prinašalo radost in ohrabritev.« Predstavitev knjige Na valovih življenja so z izborom recitacij iz zbirke obogatili recitatorji KUD Utrip, Mojca Bitenc ter profesorja Boštjan Korošec in Milanka Črešnik iz nazorske glasbene šole. Marija Šukalo MEDGENERACIJSKI KONCERT PESEM ZA PRAZNIK Mlajši in starejši za živahnejši kulturni utrip kraja Nastop mešanega pevskega zbora društva upokojencev in invalidov iz Mozirja (foto: Ciril M. Sem) V dvorani Kulturnega doma Mozirje sta v sredo, 22. aprila, mešani pevski zbor društva upokojencev in invalidov iz Mozirja ter MPZ Osnovne šole Mozirje zapela za praznik občine Mozirje, tudi za dan zemlje in zlasti v zanosu, povezati s pesmijo mlajšo in starejšo generacijo. Hoteno ali ne, vtem medgeneracijskem koncertu je bilo kar nekaj simbolike. Že vsaj tri desetletja se 22. april praznuje kot dan zemlje z namenom, vzpostaviti stik med naravi odtujenim človekom in modrim planetom. In na ta isti dan seje generacija tretjega življenjskega obdobja trudila premagati ne tako redke občutke izrinjenosti, nestrpnosti in strahu, te cokle sožitja med mladimi in starimi. Zbora - otroškega je vodila Lijana Blagovič, odraslega Anton Petek-sta s koncertom, ki želi postati tradicionalen, spodbudila k aktivnejšemu vključevanju starejših v kulturni utrip kraja. Družba in njena primarna celica družina doživljata korenite strukturne spremembe, zaradi katerih stari starši pogosto niso vključeni v vsakdanje življenje mlade družine. A starejši so pomembni za prenašanje živopisnega narodove- 20 V__J ga izročila na mlajše in ohranjanje ravnotežja med generacijami. Pesem, narodna in umetna, je že ena od možnosti za to. Zbora sta vsak v svojem delu koncerta zapela pesem Kjer je sonce pesnika Gregorja Strniše in stem sporočila, daje sodelovanje edina prava pot. Na koncertu sta nastopili tudi mladi glasbenici Lucija in Monika Hrastnik, kot solistki pa Monika Hrastnik in Lavra Janžovnik. Andreja Gumzej KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE Uspešni kljub težavam s financiranjem Tudi zgornjesavinjski kinologi so pregledali svoje delovanje v preteklem letu ter sprejeli načrt dela in financiranja za letos. Letni občni zbor so pripravili v svojih prostorih društvenega vadišča v Varpoljah. Kinologi so v minulem letu izvajali tečaje osnovnega šolanja psov, posebej aktivna pa je bila enota reševalnih psov. Temu področju dajejo velik poudarek in se v tej smeri tudi nenehno izpopolnjujejo. Lani so se štirje člani udeležili lavinskega tečaja na Vršiču, dva sta uspešno opravila izpit za iskanje oseb v plazovih in na terenu, letnega usposabljanja reševalnih psov so se vZagorju udeležili trije člani, dva sta sodelovala v reševalni vaji s po- močjo helikopterja, njihova članica pa je uspešno opravila letno preizkušnjo za regijske enote. Poleg naštetih dejavnosti so skrbno in redno vzdrževali vadišče in objekte, kjer izvajajo svojo dejavnostin druženje. Približno takšno dejavnost načrtujejo nadaljevati tudi letos. Kinologe v zadnjem času resno skrbi sistem financiranja s strani občin Rečica ob Savinji in Mozirja. V Mozirju so jim letno dotacijo zmanjšali iz 1.670 na 500 evrov s pojasnilom, da imajo kinologi prostor za delo v občini Rečica ob Savinji. Na Rečici pa se ne morejo prijaviti na razpis za sredstva, ker imajo sedež v občini Mozirje. Iz sredstev za zaščito in re- ševanje se skromno financirajo le gasilska društva, tako so kinologi, ki so v slučaju naravnih in drugih nesreč zelo pomembni reševalci, odvisni od svoje članarine ter volje in možnosti posameznih županov. Predsednik društva Ferdo Hrovat je kljub temu optimističen in ponosen na uspehe, kijih dosegajo. Nedavno so za delo z reševalnimi psi od Kinološke zveze Slovenije prejeli priznanje - red za kinološke zasluge II. stopnje, predsednik je prejel zlati znak, trije člani pa srebrni znak. Nedvomno je tudi to dokaz, da društvo dela dobro in da je njihovo delovanje tudi javno priznano. Fanika Strašek Predsednik Ferdo Hrovat je prepričan, da lahko društvo tudi v bodoče uspešno deluje (foto: Fanika Strašek) ŠOLA PLEŠE V NAZARJAH Za plesno izobraževanje vseh osnovnošolcev Tretjo soboto v aprilu so se v Športni dvorani Nazarje predstavili plesalci in plesalke nazorske osnovne šole, združeni v različne plesne skupine. Svoj nastop so poimenovali Šola pleše. Z domiselno kostumografijo in koreografijo so tako v plesne minute združili znanje, ki so si ga skozi plesni tečaj nabirali v Plesnem studiu N iz Velenja, Nina Mavec pa je ob svojih animatorkah poskrbela, da so bili plesni koraki dovršeno izvedeni. Po besedah ravnatelja Jožeta Kavtičnika so se za plesno izobra- Z domiselno kostumografijo in koreografijo so osnovnošolci v plesne minute združili pridobljeno znanje (foto: Marija Šukalo) ževanje vseh nazorskih osnovnošolcev odločili zato, da bi tovrstno dejavnost približali tudi tistim otrokom, katerih starši ne zmorejo takšnega finančnega »zalogaja«. Projekt plesne dejavnosti v vrednosti 3.000 evrov so tako pokrili iz sredstev, ki so jih za »brezplačno šolo« prispevali različni donatorji. H kvalitetni izvedbi projekta so pripomoglitudizaposleni na nazorski šoli, saj se celoten kolektiv zaveda, da z voljo in prizadevanjem lažje dosežejo zastavljene cilje. Marija Šukalo REGIJSKO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN V Celju tudi gledališčniki z Lepe Njive V organizaciji celjskega območnega sklada dališč pod naslovom Gledališke vizije. Na njem Damjana Trbovca najboljše na medobmočnih za kulturne dejavnosti je sredi aprila potekalo se je predstavilo pet gledaliških skupin, ki so srečanjih. regijsko srečanje mladinskih amaterskih gle- bile po mnenju strokovnega ocenjevalca Mednje sodijo tudi amaterski igralci z Lepe Njive. Mladi ustvarjalci iz Kulturnega društva Nagelj so se predstavili z Dnevom oddiha Vladimira Katajeva. Komedijo v treh dejanjih, v kateri seje predstavilo trinajst igralcev, je režiral Aleš Podkrižnik. Dogodke zmešnjav in zamenjav, laži, pomot, zamer in ljubosumja sije ogledala tudi strokovna sodelavka Dunja Zupanec, ki je ocenjevala inovativnost, kvaliteto izvedbe ter idejno sporočilo. Zupančeva pri tem ni skoparila s pohvalami o številčnosti in homogenosti igralskega ansambla, dodala pa je tudi nekaj dobronamernih nasvetov. Ti bodo mladim komedijantom vsekakor zelo dobrodošli pri njihovem nadaljnjem delu. Leponjivski amaterski igralci so za komedijo Dan oddiha dobili vrsto pohval (foto: Marija Šukalo) Marija Šukalo TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Letos bodo ocenjevali urejenost hiš in blokov Mozirje je bilo v lanskem letu v ocenjevanju projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna med izletniškimi kraji uvrščeno na drugo mesto. S tem dosežkom so si zagotovili nominacijo za evropsko tekmovanje Entente florale 2010. Tako velik uspeh gre pripisati tudi projektu ocenjevanja javnih ustanov, gostinskih objektov in trgovin, ki gaje Turistično društvo Mozirje organiziralo v preteklem letu. Projekt se bo letos nadaljeval, tokrat z ocenjevanjem hortikulturne ureditve stanovanjskih hiš in blokov. Petčlanska komisija bo ocenjevanje izvedla v dveh korakih, prvič v začetku julija in drugič septembra. Pri ocenjevanju bo upoštevano ocvetličenje balkonov in oken, urejenost fasad ter ožja okolica hiše. Projekt naj bi pripomogel k lepši ureditvi kraja, saj imajo v Mozirju po lanskem uspehu na tekmovanju visoke cilje tudi letos. Najboljšim bodo na prireditvi ob svetovnem dnevu turizma podeljene plakete, priznanja in praktične nagrade. Prvi korak letošnjega projekta so člani TD Mozir- je, ki ga vodi Andrej Klemenak, že storili. V restavraciji Gaj so v začetku aprila na temo ocvetličen-ja stanovanjskih objektov organizirali predavanje znane cvetličarke in pisateljice Ruth Reš. Zanimanje je bilo veliko, saj se ga je udeležilo preko sto obiskovalcev. Skozi predavateljičino izvajanje in obilico pripravljenih vprašanjje druženje trajalo skoraj tri ure. To daje slutiti, da Mozirjanom ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, in da bo imela ocenjevalna komisija letos težko delo. Benjamin Kanjir 3. POHOD NA OJSTRI VRH Rekreativno srečanje postaja tradicionalno Člani grušoveljskega prostovoljnega gasilskega društva so na velikonočni ponedeljek poskrbeli za rekreacijo in prijetno druženje ter se podali na Ojstri vrh. Srečanje so pripravili vspomin na dolgoletnega člana Franca Ropa. Pisana množica udeležencev se je izpred gasilskega doma podala do šenfjanške cerkve sv. Janeza Krstnika. Pri Jerovčnikih jih je pričakal gospodar s tekočimi dobrotami. Pot so nadaljevali do Žerovnic, kjer so si privoščili kratek počitek. Nabrane moči in prijateljski klepet stajim omogočila, da so premagali tudi preostanek poti vse do Nego-jnice in Ojstrega vrha. Tu so se poklonili spominu na prijatelja ob prebiranju njegovih pesmi. Po besedah vodje poti Janeza Kuharja je bil to tretji pohod, ki ga bodo tudi v prihodnje pripravili vsako leto na velikonočni ponedeljek ne glede na vreme. Številčna udeležba je dokaz, da srečanje postaja tradicionalno. Marija Sukalo Pisana množica udeležencev pohoda (foto: Marija Šukalo) ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA DEKLICE Nazarčanke kljub borbenosti brez uvrstitve v polfinale V Športni dvorani Nazarje je sredi aprila potekalo četrtfinale državnega prvenslva v košarki za deklicevskupini D. Pod košem so se merile ljubljanske osnovnošolke iz OŠ Karla Destovnika Kajuha, Celjanke iz OŠ Hudinja in domačinke iz Nazarij. Otvoritvena tekma je pripadla domači ekipi in Ljubljančankam. V prvi četrtini so Nazarčanke pokazale odlično igro in jo zaključile z vodstvom. Žal prednosti niso uspele zadržati, saj so v drugi četrtini morale priznati premoč Ljubljančank, ki so ob koncu tekme imela kar 16 košev prednosti. V drugi tekmi so se pomerile Celjanke in Ljubljančanke ter v regularnem delu tekme dokazale, da so na parketu enakovredne. Rezultat je bil namreč izenačen, zato so svoje moči merile v podaljških, kjer so Ljubljančanke uspele poraziti Hudinjo. Kljub hudi borbi in naporom so košarkašice s Hudinje zmogle toliko energije, da so ugnale tudi Nazarčanke. Tako so Celjanke pri rezultatu 14:30 zasedle drugo mesto za OŠ Karla Destovnika Kajuha. Po besedah trenerja nazorske osnovnošolske ekipe Primoža Jelšnika ekipa kljub borbenosti ni uspela ponoviti uspeha iz lanskega leta, ko seje uvrstila v polfinale in na koncu osvojila 11. mesto v Sloveniji. Glavni razlog za poraza se po njegovem mnenju skriva v večjih košarkarskih izkušnjah nasprotnic, predvsem pa višini igralk, ki je bila močno na strani nasprotnic. Marija Šukalo ČRNA KRONIKA • ZAGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Varpolje: 22. aprila ob 1.20 uri je patrulja Policijske postaje Mozirje med rednim delom na terenu v Varpoljah opazila požar na gospodarskem poslopju. Lastnik oškodovanec je požar že gasil. Policisti so obvestili gasilce in se tudi sami vključili v gašenje. Večja škoda zaradi pravočasnega ukrepanja vseh ni nastala. • VLOM V POSLOVNE PROSTORE Mozirje: V noči na 24. april je neznani storilec vlomil v prostore JP Komunala Mozirje, od koderje odnesel različne predmete. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja policisti pa za storilcem še zbirajo obvestila. • PREGLASNA GLASBA Rečica ob Savinji: 25. aprila ob 6.25 uri in 28. aprila ob 2. uri ponoči je bil dežurni PP Mozirje s strani občana obveščen, da stanovalec v bloku na Rečici že celo noč posluša glasbo, kije na takšni jakosti, da stanovalci zaradi tega nimajo miru. Na kraj je bila v obeh primerih poslana policijska patrulja, kije kršitelju izdala plačilni nalog. • POGREŠATE TELEFON? Mozirje: 26. aprila popoldan je prišel na mozirsko policijsko postajo pošten najditelj in povedal, daje v Mozirskem gaju našel prenosni telefon. Če ga kdo pogreša, se lahko zglasi na postaji in s sabo prinese dokazilo o lastništvu. • PRIDRŽANJE VINJENIH OSEB Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policist v minulih dneh pridržali štiri vinjene voznike. - 48. pohod na Goro Oljko s Polzele, 1.5., organizator: PD Polzela, dodatne informacije: zoran.stok@gmail.com, Zoran Štok, 041 754 778. -S kolesom na Čreto, 1.5., organizator: PD Vransko, dodatne informacije: http://www.planinsko