Kpko je sia Francoskem« l\emci se na franooski fronti živiajhno gibljejo. Francozi mislijo, da liočejo Nemci s tera tipanjem ob reli Ironti izslediti najslabše totjke, ob katerih bodo, ko pride čas, prodrli francosko fronto. Francozom je popolnoma neznano, kako velika je sedaj nemŠldamoS na fem bojiščii., Na Francoskem začnejo polagoma izpregledo- vati, da so dosedaj Francozi raed četverosporazumom najvefi trpeli. Francija je popolnoma izčrpana, rezerv iiiina nobenih več. Za to pozivajo francoski listi, naj sedaj Anglija, Italija In Ruisija dajejo vojaštvo, a Fra.nci.ja, ki ima najzmožnejše poveljnike, bo dajala vodstvo. Tnda temu pozivu se ne bo nihče odzval, to je gotovo. Francija je sedaj ena največjih ovir za rnir. Belgijsko vpra-šanje je sicer težko, a bi se dalo vendar rošiti. Francja pia je šla v vojsko, da bi si priborila Alzacijo in Loterinško, a to se ni zgodilo, pa^ pa je izgubila šo zraven isvoje najbogatejše seyernoizhodne okraje. Vse vla,de so gojile nesmrtno so- vraštvo pi*oti Nemcem ter posta>\ijale kot svoj najvišji cilj: zopetno pridobitev Alzacije in Loterinške. A za to je sedaj težko reči: Varali smo se drug drugega, preslabi smo, da dosežemo svoj najdražji nam naroani vzor. Ljudstvo bi se uprlo, ko Wi se mu odkrito reklo, da je bilo varaco in da so vse nade zaman. Zra to &e je na Francoskem naimanj razpoloženja za mir, četudi se začne pojavljati nezadovoljnost z 7aATezniki.