Začasna meja med Jugoslovani in Nemci. NemŠke toJpe so na črtl od Spilja do ogrike meje skuiale zadnji ča» ž zahrbtaimi oapadi vreči čete generala Maistra preko Mare ca desni breg in se tako polastiti železnice Spilje—Radgona. Na vsak način so nameravali capod ti naie ne samo \i Radgone, temveč tudi is Cmureka, Trnovega in Splja. Da, celo Cez Muro so hoteli vdreti v slovenska sela ia tam po zoanem DemSkakoroSkem načina unidevati last slovenskega kmeta. A nekdo je b:l. katerega moč so Nemci podcenjevali: nai general Maister in nače hrabro vojaitvo. On je s krepko roko s svojimi vrlimi 6etami oapravil obraJun s lcJpamJ, ki jih }e večinoma poslal nemfiki Gradec pred Radgono in Cmu rek. Nemci so bili tepeci ne samo pri Radgoni, temveč tudi pri Cmureku. Ker ao Nemci izTohali. da je naSa vojalka rooč velika, }im je pcstalo grozdje prekislo. Naprosili so fraticoekega DDajorja MoDtegija, naj pcsreduje pri Slovoncib, da s» neba boj ia se določi na 6ta;ertk<m začasDa neja med JugosJavijo in K«nško Avstrijo. Uvideli so, da utegnejo Maislro^e &te raztegmiti svoj ndtkkrcgu dalje prcti Beveru, da z&Tarvjejo slovensko ozemlje pred divj&^kimi Demškimi tolpami. V stboto, dne 8. februarja se je pripeljal oennJki dtželm glavar Kaan v Maiibor in je progil generala Maiitra, caj dovoli premirje m«d Jugoelovari in Ntmci, da bi mogla fran ¦coska ktmifeija, ki jo vodi major Montegi, pre- gledati sporDo^cztmlje m«d SpDjem in Rad- ¦""' Pri (em r> Je ZBaCiluo toJe: K« n*~ je r solcto cb 7. ori ztcttr nrudil Riib t Miriboro pri gen. Msitiro in ga prcsil glcde prennirjs, je ODed dtogim dejil, da bo cn ckrenil vse pctrebno, sla bcdo \b« Benfile tete takoj obteičen« o pre« mirjo, ki ee lalko zafDe le cpclDOči (od sobcte na tedeljo). Geccal Maister je iz\ajal svoje začcdeije, tt6 da je to neicofcCe, ˇ tako kratkem Cain (t jetii orth). — Ko je Kaan vide), da se j« preoagin, Je dejal: >Ee», to bo teiko A do 7. ere tjctiaj bodo tai Lemski odielki obvefičeni o prtmirja.« "" Ta okclrost znaCi, da io neirlke madfarske rtftreke tolpe kljob Tiem oasprolniin zatrdilom t B«posfrdni lefti zvezi z Dcmsko ftt>jersko Tlado, ker bi eiccr (lajenki delelsi glavar b« mogel tako razpoltgati a tolpami in jim nartkovati premirje. Premirje se je začelo v nedeljo, doe 9. februarja 7. nri zjutraj, ter je bilo prvotno do- ločeno saiio do pondeljka, 10. febraarja zju- traj, a je bilo poialjSano pozneje ca več dni. ˇ nedeljo, dne 9. februarja m je fran. coska komifeija v spremstvn generala Maistia in DjVgovega generalnega itaba odpeljala na Łrto Spilj« — Radgona, da si na licu mesta ogleda ves položaj. Komis^ji so se pridružili tudi oemški zastopn^ki. V Cmoreka so Nemci na'aič uprizorili igro, ki je zoačilaa za nemiko poStenost, Začeli so grozti generala Maistra in ma priporočai, naj ne pojde d«lje v Radgono, ker fflu ne morejo jamčiti za varnost življenja. A vse je bilo — naročeno. Maieter se ni nstraiil nemških grožeoj. Pač pa io Nemci kršili premirje. NemSke tolpe so namreč dne 9. fcbrnarja se skufiale pri bližati Radgoni. Fadlo j« us nemskih vrst tudl ve5 gtrelov. Eo 8. }e komisija ogledala položaj na licu mesta, se je odp«ljala v Maribor, kjer so ge VJŠile od pondtljka do četrtka dclgotrajna pogajana glede določitve začasne mfje od Ogrske do Koroško. Posvetovaoj so §e ndelefcili: francoski major Montegi s svojim pri« bočnikom, general Maister, generalžtabni Sef major Ankerst, zastopnik d^ž-lne vlade v Ljubljani dr. Gregor Žerjav, okrajni glavar dr. Lsjnšič, S'ovenci: dr. Vtrstoviek dr. Ilohnjec dr. Ros'na, ter nemški zastopniki: dež. glavar pl. Kaan, Riotelen, Rusel, Pongratz, dva pclkovnika, dr. Kamniker is Salgone in dr. Brcdmann iz Obrajne kot odposianec Demških kmetskih občin na frti Špil;e—Radgona. Tolmači so bili tiije, med njimi mariborski odvetnik dr. Rapoc *«*»*•> Po daljšem posvetovaoju se je akiemlo^ da bodo Jagoslovaoi ia Nemci na celi «rti ločeni po nevtralnl (nBpristraaskem pa«ra) zodL Jug>8lovaai imajo g^ojo natanko osaaft^ao demarkacijsko črto ia Netnci tudi. Med ohema črtama se racteza omeDJena mvtralna zoaa^ Jagos^ovaaska demarkacijska črta gre severna od Radgone mlmo tamo&njih slovenskih vasi^ tako, da ostanejo te vasi z mestom Radgoom vred v naii črti. Pri Obrajai gre naša črta do More. od tam gre in se drži iste skoro do Spilja. V sredi potamed Spiljem ia Eroovžem s» cbrne naia črta proti LaSaoam. Gornji del Lačan ostaae v nevtralai zoai. Oi Lu?a» proti koroiki meji ie sedaj, ko to piSemo (sredo opoldne) črta nl dolodena. Z» ta del črte se bo vrflil hud boj, ker bi Nemci na 78ak načia radi potisnili Slovence s viiokegft RadJa v Dravsko dolino. > ¦ ¦ . V nevtralni zoai je večinoma cela proga žfleznice Radgona—SpUje ter kraji; Obrajna, Parkla, Cmortk, Trfiovo (WeiteFafeld), LihoSka vis, Č.nilins, Straž« (Strass), St Vid, Ernovž in Gromilica. Nem§ka demarkacijaka črta leži več klomatrov severao od nevtrala« zone ob vzaožja hribov. Za m'r ia red v nevtralai zonl bodo skrbeli nemško avstrijsU orožaiki, železaico pa gpremljali DaSi vojaki. Uradi in uradniki osts^ nejo, kakor so bili pred 4. fdbraarem. Izvos živl iz občia glavarstev R&dgooa—Lipaica, ki jih imajo zasedeae Jagoelovaai, je prost Ii> voz bodo nadeirali jagoslovaaski uradniti. Mo« ski nemSke narodaosti iz obeh okrajer att oproSfieDi voja^ke službe v Jagoslaviji. Vjet' nike morata obe atraati ispastiti. Civflao pre« bivalstvo mora 10 km jažoo od jugoslovansk« ter 10 km severno od nem^ke 5rte izročitl orožje. Jugoslovaoi bodo pri Nemoih aadziral! izročaoje orožja. Major;a Montegi se }e naprosilo, da izposluie pri enteoti (ameriSko—anjle^ki—franr coski armadi) potrebno aadzoret/o, Eatenta naj strog^ kainoje rsa samovoljoa dejanja in krlerga pogodbe. V zapisai^u, ki so ga gestavili, 86 )e takoj v začetka ugotovilo, da ima d^ločitev začaane meje izrecno samo namen, da 86 ustavi nadaljne bojevanje. Na končaoveljavao dola« Čitev naše severae meje nima sedaj ozaačena tnejna črta prav nikakega vpliva. Pravo mejo med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo določajo strokovnjaki v Parizu, kjer sodelujeta todi oala rojaka dr. Kovačič ii dc Slavid. ^,Maribor, Radgona, Špitje in Slov. gorlca ' \A\i\k Ernovža, Gcmilce in LuSan »o že torej •eJaj proglašene in p iznane za jugoslorat eko posest. Tse upanje Nemcev ia nemčurjev je tort-j eplavalo po Muri, ki ra že tudi od Ernovža naprej tefte po jugoslovanskih tleh.