Gospodar in gospodinja ; LETO 1936 1. APRILA ŠTEV. 14 Opozarjam o na semenogojstvo i '-, ic večkrat je bilo v. »Gospodarju.: j i)olj obširjio pisano o pridelovanju vrtnih,? zlasti- zelenjadnih; seraejj. Pojasnili smo to zadevo od vseli, strani. Toda pravega uspeha ni in ni., dasf/so prav ge-danji.easi za iskanje novih denarnih virov zelo , primerni. Kljub; vsem priporočilom in kljub veliki; gospodarski -. stiski -.se še dandanes uvozi nešteto /vago-- nov '- vrtnih semen iz tujine "in" za drag denari razpeta po državi. Zadeva, kakor ,;. je pereča, se pa tudi v bodoče ne bo Izboljšala, - dokler se v to ,svrho ne bo ustanovila posebna državna ali vsaj; bano-vinska organizacija, ki bi vpeljala pridelovanje 'semen v večjem , obsegu. Obenem se bo moral prisilno omejiti uvoz vseh tistih vrtnih semen, ki se dajo v i najboljši kakovosti pridelati' doma. S tem ; pa seveda ni rečeno, da bi se marljivi, , vestni in podjetni posamezniki ne mogli s pridom lotiti tega posla že sedaj in si fla ta način izboljšati svpj gmotni položaj. Takim so namenjene te vrstice. Pridelovanje semen ža prodajo in trgovino s tem blagom je stvar zaupanja. Kdor hoče torej z uspehom delovati, * si mora zaupanje pridobiti® i« ga ohraniti. Zaupanje pa si pridobimo samo s skrajno vestnostjo in poštenostjo. Pravi semeno-gojec mora biti tako prežet od čiste poštenosti, zanesljivosti in solidnosti. da bi za nobeno ceno ne hotel kake prevare, ki žal nikjer ni tako lahko mogoča, kakor pri prodaji semen. Za uspešno delo v semenogojstvu je treba pa tudi nekaj znanja in izkušenj, ki si jih pridobimo šele sčasoma. Tudi to ni tako težko, da bi se ne dalo zmagati, ako imarnp dobre Volje, živo zanimanje in, vztrajnost. Že zdrava pamet nam veleva, da je treba začeti z malim, kajti šele polagoma si moremo pridobiti potrebne skušnje, 2nanje in zaupanje pri odjemalcih. Pričeti je treba le z malo plemeni, ki med seboj niso nič v sorodu, da se izognemo medsebojnemu križanju, ki je največje zlo pri pridelovanju kakršnegakoli semenja. Nikdar namreč ne pustimo \i spomina glavne in uaj važnejše zahteve, ki jo stavimo na vsako seme, da je namreč pristno, to je tiste vrste, za kakršno ga imamo ali za kakršno ga prodamo. Zato nikdar ne pridelujmo od enega plemena pg več vrst na eni njivi tesno drugo poleg druge (zelje poleg kolerab ali poleg ohrovta, ene vrste zelja poleg druge vrste itd.). Da se zanesljivo izognemo vsakemu medsebojnemu križanju, pridelujmo od vsakega plemena le po eno samo vrsto. Razne vrste istega plemena (n. pr. razne vrste solate, razne vrste korenja itd.) moremo pristne pridelati le tedaj, ako jih gojimo na zemljiščih, ki so med seboj oddaljena po več sto metrov. Najlaže začnemo in najhitreje pridemo do prvih uspehov z enoletnimi rastlinami, kakor so n. pr. solata, fižol, grah, kumare, paradižniki i. dr. Vsa ta zelenjadna plemena so med seboj tako različna, da je medsebojno križanje izključeno, čeprav jih gojimo za seme vse na isti njivi. Od vsakega plemena vzamemo po eno dobro vrsto, ki ima znano ime in je v trgovini vpeljana. \ - to svrho je treba pogledati v cenik kake semenske trgovine. Domače, krajevne vrste nimajo prave veljave, čeprav so dobre; gojiti bi jih kazalo le za dom in za ožji domači promet. Ko imamo zanesljivo vreme, ga sejemo in dalje gojimo prilično tako, kakor za potrošnjo. Skrbeti moramo. da se rastline razvijejo čimbolj popolno. Ko so na višku razvoja, (ko ima n. pr, solata trde glave, ko je kumara dorasla, ko začne paradižnik rdečiti, ko fižol ali grah nastavi zarod itd.), tedaj moramo opraviti važno delo odbite za seme sposobnih rastlin. Za to so sposobne samo tiste rastline, ki se v vseh ozirih odlikujejo in kažejo neko popolnost v zunanji obliki in v notranji vrednosti, /a iako pravilno presojo je treba imeti seveda poleg prirodnega daru tudi mnogo izkušenj in pa trdno voljo v prid kakovosti, čeprav v škodo količini, odstraniti vse tiste rastline, ki v kateremkoli oziru ne ustrezajo zahtevam. Tako ravnanje je vestuo in seinenogojee, ki bo dosledno tako ravnal, si bo prav kmalu pridobil neomajno zaupanje in ne bo nikoli v zadregi kako bi svoj pridelek spravil v denar. Podobno ravnamo z dvoletnimi rastlinami. katerih je med zelenjadjo največ (kapusnice, korenje, peteršilj, zelena, repa, čebula itd.), razlika je samo ta, da traja gojenje dve teti. Prvo leto se razvijejo te rastline samo do neke stopinje, ki je za užitek najbolj ugodna in šele drugo leto poženejo stebla, cveto in ob-rode seme. Pri dvoletnicah je izbira za seme sposobnih rastlin precej lažja nego pri enoletnicah. Korenje, peteršilj, zeleno,' repo, zelje itd. odberemo za seme že. je« seni, vse skrbno spravimo čez zimo in spomladi zarana posadimo, še enkrat pa poudarjamo, da brez pravega imena seine nima nobene vrednosti. Pozor torej na ime. da se kako ne zamešal ko kupujemo seme 2a nadaljno raz-množevanje, je potrebno, da vemo, koliko zrn gre ua gram, da ne kupimo preveč ali premalo. Tu nekaj primerov od naj« navadnejše zelenjadi. Semena od kapus« nit- (zelja, karfijole, ohrovta. kolerab) gre na gram ^00 do 400 zrn, od /člene _!000 zrn. Od glav nate solate okoli 1000 zrn. od endivije 800 zrn, od paradižnikov "500 zrn, od čebule 250 zrn, od pora '550 zrn od kumar 50 zrn, od peteršilja 900 zrn, od korenja 500 zrn, od špinače 100 zrn. od repe 400 zrn. od rdeče pese 50 do 90 zrn. 11. Pesa najboljša zimska krma Za naše govedo je najhujše, če se v zimskih mesecih mora zadovoljiti samo s suho kiajo: senom in slamo. Navajena je pač od spomladi do jeseni na lahko prebavljiva in osvežujoča tečna zelena krmila, ki ji vse drugači teknejo kot težko prebavna suha hrana. Zato je naravno, če tekom zime, zlasti pa proti pomladi. ko zmanjka vsakega zelenja in korenja, tako shujša, da potrebuje več časa preden se z zeleno klajo zopet popravi. Poletno zelenje skušamo pozimi nadomestiti na različne načine. Najprvo je bilo korenje, ki ga je naš kmet prideloval že v davnih dobah: sledila mu je repa. katero oboje služi obenem tudi za človeško hrano: šele v zadnjih desetletjih se je začela upeljavati tudi pesa. ki je že dosedaj precej izpodrinila korenje iti repo kot krmo. V zadnjih desetih letih smo se pa vrgli na okisanje krme. pripravo ansilaže. ki naj popolnoma nadomesti zeleno travo in deteljo. Toda glavno korenstvo za živino bo stala še nadalje krmska pesa. Krmska pesa kot goveja krma ima razne prednosti pred drugimi krmili. Tako je zelo redilna. ker vsebuje precej sladkorja, nekaj tudi lahko jjrebavnih beljakovin. Pa tudi njena voda, ki je vegetativna (rastna) voda. je veHkega pomena z a prehrano živine, ne sarno da zdravstveno uvodno \ p I i v a na prebavila, ampak tudi znatno pospešuje prebavo hranil v suhi klaji: senu in slami. Na-dalnja njena prednost obstoji v tem, da se da hraniti tja do pozne pomladi, do zelene krme, ne da bi se pokvarila Pri pokladanju kravam učinkuje ugodno zlasti na njih mlečnost, ki jo znatno zviša, pa tudi mleko izboljša. Sicer je pa dobra za vse vrste živine, tudi za prašiče, mlade in stare, in celo za perutnino. Te prednosti krmske pese naši živinorejci še premalo cenijo in ne goje tega. prekorislnega korenstva v zadostni meri.; dasi bi morali vedeti, da se jim bogato izplača. Kes je sicer, da povzrbča nekoliko več dela iu oskrbovanja, ki ga imamo /. drugimi okopavinami itak dovolj, vendar njej žrtvovan trud bi zavržen in tudi gnoj, ki ji ga damo, je dobro uporabljen. Hočemo pa tu opozoriti na nekatere pogreške, ki jih naši kmetje store ob njeni gojitvi, oziroma na nekatera novejša izkustva, ki olajšajo njeno pridelovanje. . . -. j Pri nas posejejo peso večinoma v gredice v dobro vrtno zemljo 'iu 'od tam pre- ] -ajajo sadike na njivo. lzkušhje'?šo pa pokazale, da pesi presajanje močno škoduje. Ko iztrgamo sadike iz zemlje ter jih nanovo posadimo, prekinemo s teta za dalj časa njih rast, zato oslatie. Zlasti' i-e po presajanju kmalu ne dežuje, za- < stanejo rastline kljub zalivanju in Se jih mnogo posuši. Nasprotno pa opazimo, da pesa. sejana v zrnju (v klobčičih), mnogo ... , |ajje prenese suso ter se do jeseni mnogo bolj odebeli kot presajena. „ Kako 'pa pravilno sejati peso, ko nimamo sejalnih strojev? Na. široko setev ie ni zanesti, ker. tedaj nam gre preveč ggjinena- v izgubo. Peso na široko zasejano je tudi težko okopavati in ple.ti. pes je vse to. Toda tudi na malih njivah jo lahko sejemb v vrste. Najbolje je po vrvici potegniti plitke jarke, da pridejo vrste kakih 4.51—50-cm narazen, ter v te jarke na redko potrositi pesino seme. To delo je sicer nekoliko zamudno, toda dobro se izplača, kajti potem peso ple-ijerno, . okopavamo in osipljemo lahko s (fifltivatorji z vprežno živino, kar nam prihrani ogromno ročnega dela Ker gre s iem; orodjem delo hitro izpod rok, ga lahko izvedemo, če je treba, vsak teden, zemljo ohranimo ves čas čisto plevela, rahlo, kar vse zelo pospešuje rast mladih rastlin. Ostane nam sicer plete* in oko-pavanje v vrstah samih ter razrodčenje pregostih rastlin, toda to se hitro opravi. Tudi tam. kjer so njive tako majhne, da ne moremo z vprežuo živino na nje, si lahko olajšamo njeno okopavanje in pletev ročnim kultivatorjcm. s katerim opravimo delo v eni petini časa. kakor ga rabimo z okopavanjem z motiko. Glavni predpogoj za tako delo je setev v dovolj Široke vrste. še na nekaj drugega je opozoriti: pesa mora biti močno gnojena, če naj da bogat pridelek. Ne samo, da zemljo globoko preorjemo, kajti ta rastlina požene v Čebela Z bližajočo se pomladjo je spet treba čebelarjem stopiti s čebelami v ozke stike, ki so bili pozimi nekako pretrgani. In spel postaja važno razmerje med čebelarjem in čebelinim želom, katero je za premnogega ljubitelja malih živalic veliko strašilo. Človeku se vsiljuje vprašanje: čemu je čebela iako zelo oborožena? In s tako hudim orožjem, ki marsikomu povzroča ne-le bolečine, marveč tudi druge nevšečnosti, kakor bruhanje, izpuščaje, omedlevico in podobno? Zlasti če človeka ah žival napade več če^ bel naenkrat, so lahko posledice neprijetne. Sicer se človeku, ki je po večini telesa pokrit in ima poleg tega razum, ne primeri, da bi mu postale čebele smrtno nevarne, Pač pa vemo že več slučajev, da so do pogina opikale kako žival, zlasti konje. Ali je Stvarnik dal čei>eli želo zato, da dela globoke korenine, ampak nuditi ji moramo tudi obilo brane v gnoju. Najboljši je seveda dobro vležan hlevski gnoj, ki vsebuje obilo dušika in kalija, glavni hranili pese. Zelo učinkovita je iz istega razloga tudi gnojnica, dobro zaleže tudi straniščnik. Že. s temi gnojili, če jih damo v zadostni množini, bomo dosegli prav lepe pridelke, še več nam bo pa dala zemlja, če ji potrosimo kakih 100 kg kalijeve soli na oral. To gnojilo je priporočati zlasti tam, kjer imajo premalo hlevskega gnoja. Je pa peša znano izrazito kalijeva rastlina, ki je za to hranilo prav posebno hvaležna. Glede obiranja pese v poletni dobi imajo naše kmečke gospodinje svoje posebno mnenje: »Čim bolj se pesi obirajo listi, tem bolj se debeli.« To naziranje je pogrešeno. Zeleni listi pese so njena pljuča in želodec, ki ji služijo za prehrano. Če ji pa odvzamemo te liste, jo prikrajšamo pri prehrani ter se ne bo mogla nikdar tako močno debeliti. To si naj vsakdo dobro zapomni! Poudarjamo pa, da obiranje tistih pesenih listov, ki so začeli že rumeneti, ki so torej večinoma že dovršili svojo življenjsko ualogo, ni škodljivo. Nikakor pa ne smemo odstranjevati popolnoma zelenih listov, ki služijo še za prehranjevanje rastline. Tako bi bilo tu podanih nekaj navodil za pravilno gojitev pese, te izredno važne krm-ske rastline, ki jo naj bi naši živinorejci gojili še v večjem obsegu kot dosedaj. L. in želo ž njim škodo in da vzbuja sicer ljubezniva živalca toliko strahu pri večini ljudi? Gotovo ne! Čebelino ostro želo ima svoj veliki pomen, med drugim zlasti v tem, da dovoljuje ožje stike s čebelno družino samo majhnemu odstotku ljudi, ki čutijo posebno nagnjenje do čebel in imajo obenem tudi zadosti znanja in spretnosti pri ravnanju z živalco. Samo temu, razmeroma majhnemu krogu ljudi — mi pravimo: resničnim čebelarjem — želo ne povzroča prevelikih preglavic in jih ne ovira, da ne bi zvesto iri vestno opravljali svojega poklica. Vsem drugim pa veli ostro želo: »Proč roke od naših sladkih zakladov!« In prav je tako! Kam bi pa čebele prišle, če bi se vsak ne-vednež in dobičkaželjnež postavil v čebelarske vrste! Nujna posledica bi bila propadanje in uničevanje čebelnih družin in velika škoda v vsem gospodarstvu. Zakai vsi vemo, kako važne so dobre čebele za oplojevanje rastlinstva, zlasti sadia, in vemo, koliki del uspeha gre na njihov račun. Zato je neobhodno potrebno, da se šuš-marjem v čebelarstvu onemogoči škodljivi posel. Ali je čebelin pik škodljiv? le stokrat ie dokazano, da ni. Saj vas uči skušnja, da ravno čebelarji vkljub mnogim pikom dočakajo visoko starost. Cebelinemu strupu, ki pa ni pravi strup, (kakor recimo kačji, ki razkraja kri in jo s tem zastruplja) pripisujejo upravičeno cel6 zdravilne učinke V nobenem slučaju ne deluje kvarno na organizem pri zdravem človeku. Seveda če ima kdo kak organ bolan (n. pr srce), so posledice pika neugodne in celo škodljive, ali temu ni kriv »strup«, ampak bolni organ Bolnik naj se ne brati s čebelami! Posledica pičenja so takojšnje znatne bolečine, ki jih čuti pač vsak, še tako star in s strupom prepariran čebelar. A bolečine se prav kmalu poležejo. Pri začetnikih se kmalu pojavi okrog pičenega mesta oteklina, ki traja do dva dni in sama Od sebe splahne. Drugih posledic normalno ni. Starejšega čebelarja pa sčasoma piki tako »impregnirajo« in predelajo, da tudi oteklina izostane. Vse, kar ostane, je kratka bolečina in nič več. Če si pa dobil nekaj pi- kov po rokah, posebno po prstih, naslednjih niti ne čutiš več in veš zanje šele, ko ; vlečeš žela iz kože. Za čebelarja so torej neugodni učinki čebelinega pika enaki ničli Samo če te -kakšna starica z veliko dozo strupa useka ravno v okolico očesa, je neprijetno, ker tam le nekoliko zatečeš, kar ovira pogled. Sicer pa čebelar ve, kako mu ie ravnati, 1 da so posledice pika čim manjše. Da bodo tudi drugi naši bravej vedeli, če koga po nesreči čebela piči jim povemo še njim. Prvo je, da se takoj izvleče iz kože žeta.' Gim preje je zunaj, tem manj »strupa« se izcedi v ranico: Zelo namreč deluie tudi, i ko smo čebelo že odbili, in avtomatično iz strupnega mehurčka brizga strup v rano. Ko je želo Odstranjeno, se pičeno mesto » krepko poslini. Slina zabranjuje dostop zraku in "preprečuje vnemanje. kar omili • tudi bolečino Da je pekočina manjša, je;; dobro pritisniti na pičeno mesto kak mrzel s predmet ali mrzel obkladek (velja za otro- ; ke)) Ce imaš pri roki salmijak, namazi! Bo- ; lečina bo mnogo manjša in prav tako oteklina. .: J Človek čebelin pik' v nekni minutah pfe-* i boli — ne pa tako čebela, ki jo stane življenje. Zaradi tega bomo prihodnjič pogle- • dali, kako pikanje omejimo na najmanjši; obseg. O zboljšanju travnikov Travniki so za Slovenijo, posebno pa za alpske predele neprecenljivega pomena; brez dobro urejenih travnikov in brez zadostne množine prvovrstnega sena tudi ne moremo pričakovati kakih večjih in zaželjenih uspehov v naši Živinoreji,-katera je v mnogih krajih glavni vir dohodkov. Kako zboljšati pridelek krme, je vprašanje, ki zanima vsakega živinorejca. Vse gospodarsko napredne države, kjer se nahaja danes živinoreja na visoki stopnji, so posvetile prvo skrb in pažnjo ureditvi travnikov. Tem potom moramo iti tudi mi, ako hočemo našemu živinorejcu izdatno pomagati. Večina travnikov se nahaja zaenkrat ie v zelo slabem in zanemarjenem stanju; površina vseh naravnih travnikov znaša v Sloveniji približno četrt milijona hektarjev; med temi pa je večina zelo zapuščenih in nenegovanih. Zato pa je tudi pridelk sena z njih tako majhen, da se včasih košnja niti ne izplača: mnoga mesta pokriva mah, ki pač najbolje do- kazuje, kako izčrpana je že zemlja. Ti zanemarjeni travniki niso kos. svoji nalogi in so gospodarstvu mnogo .bolj v škodo, kot pa v korist; zato nam donašajo vedno manj sena, Mnogo takih travnikov najdemo vtakih predelih, kjer sta zemlja in podnebje zelo ugodna za pridelovanje dobre travniške krmo. zato se v: takih krajih tudi živinoreja ne more uspešno razvijati; .Napačno ravna oni, ki misli, da je travnik na mestu samo tam, kjer ne raste in ne uspeva nobena druga rastlina. Vedeti pa moramo, da je treba trav-j-nike ravno takd kot njive skrbno obdelovati, ako hočemo .dobiti iz njih zadostno količino dobrega sena. Ako njivo slabo in površno obdelujemo, pptem bo pridelek slab; popolnoma isto velja za travnike. ... " Njivske rastline-potrebujejo za svoj razvoj zadostno količino hranilnih snovi, katere sprejemajo iz zemlje Isto. velja tudi za razne trave; ako jim ne nudimo." zadostne hrane, se lvodo slabo razvijale jn pridelek sena bo majhen Na takem ijzčrpaneru zemljišču prevladujejo mesto dobrih trav razni pleveli in mah. ' £ prvi vrsti nas bodo zanimala ona idela, katera moramo opraviti na trav-.niku takoj zgodaj spomladi, ako hočemo itzdatno zboljšati njihovo stanje in pridelati večje količine dobre Krme. Najvažnejše opravilo je brananje travnikov. Ko je zemlja dovolj «uha moramo travnik takoj branati in pra\ nič odlašati; v nobenem slučaju ne smemo ;čakati, da bi pričela trava zeleneti Najbolje je, da. ga branamo podolgem in •počez. \ Za brananje travnikov nam služijo posebne travniške brane; ker so členko-■ ivite. jih z lahkoto uporabljamo na raz- in tako nastanejo v zemlji odprtine; skozi te odprtine prodira v zemljo zrak, ' kateri povzroči, da se rastlinske hranilne ;snovi hitreje razkrajajo in da so tako .koreninam prej dostopne. Ravno tako pa prodira skozi te odprtine tudi voda Ako bi teh odprtin oe bilo, potem zrak in voda ne bi mogla prodirati v zemljo v taki meri in trave bi bile s tem v svojem razvoju zelo ovirane. Ako od travniške brane nt bi imeli nobene druge koristi, kot samo to da rahlja zemljo, bi se njena uporaba še vedno izplačala; toda poudariti je'treba, da so njene koristi večkratne, t ravniška brana tudi odstrani in izruje mah in razne plevele, kateri zelo škodujejo travnikom. Tudi razni pleveli potrebujejo za svoj razvoj brano, toploto in vodo Potrebno hrano pa odvzemajo zemlji ha škodo drugih koristnih rastlin: obenem pa zavzemajo znaten prostor ta ko da jie morejo na njem uspevati razne koristne trave. Z brananjem poravnamo tudi številne krtine, ki so,.na travniku Ko smo z brananjem gotovi vzamemo grablje in pograbimo ves tako izruvani plevel in mah na kup; polog plevela -in mahu pa gotovo ne primanjkuje raznega kamenja. Tudi kamenje morajnO skrbno odstraniti, da imamo potem pri košnji lažje opravilo. ■ t.i : - H. ; Brananje travnikov se vedno dobro izplača in ne zahteva. nobenih posebnih izdatkov; kdor je to enkrat poizkusil, tega v bodočnosti ne bo več opustili. Poleg brananja je od velike koristi za travnike, ako jih polivamo z gnojnico. Učinek gnojnice na travnikih je marsikomu dobro znan. Uporabljamo jo itak največ na travnikih, samo v malih količinah na njivah. Gnojnica vsebuje pnre-cejšnje množine dušika, ki je lahko topljiv, in kalija in pa bolj malo fosforja. Za razvažanje gnojnice se poslužujemo posebnih vozov, ki jmajo zadaj odprtino za izpuščanje gnojnice, ali na tudi raz-pršilnik; iz gnojničnih jam jo pa črpamo s pomočjo črpalk. č. v kraljestvu gospodinje KUHINJA Lečina juha. Leč« zfrerem. operen in skuham v slani vodi. Ko je dovolj mehka, jo z vodo vred pretlačim skozi peaovko. Pretlačeno juho zabelim z bledorumenim prežganjem, odišavim z vejico majarona. vejico zelenega petcršiljla in z lavorovim listom. Ko nekaj časa vre, zakuham na njej rezance, riž ali pa vrelo zli jem na Opečene ali ocvrte žemljice. Po okusu jo okisam ali pa tudi ne. Zabeljena leča. Lečo skuham v slani vodi. Kuhano odcedim, stresem na krožnik in zabelim s surovim maslom, v ka- terem sem zarnmenila pest drobtia. Ofcnt-leči zelo zboljšam, ako jo poleg drobtinic potresem s sekljano šunko. Pražena polenovka. Kuhani poleno-vki ofocrem kosti in kožo. Za en kg polenovke rabim tričetrt kg krompirja. Krompir olupim, operem in zrežem na listke. S krompirjevimi listki obložim dno kožice. Na listke naložim koščke polenovke, jih potresem s štrlim česnom, s sekljanim peteršiljem, s stolčenim poprom in s soljo. Potem naložim zopet kromjjir in po-lenovko. To ponavljam toliko čaša, da oboje porabim. Površino polijem t osmin-ko litro olja In s šestnajstinko litra mrzle vode. Kožico dobro pokrijem, denem t pečico in dušim eno uro. Na mizo dam s kislim zeljem. Vampi na olju dušeni. Pol kg mehko kuhanih vampov zrežem na rezance. Zre-zane vampe stresem v kožico, v kateri sem razbelila tri žlice olja. zarumenila drobno zrezano-čebulo in pest drobtin. To dušim nekaj minut. Potem primešam tri žlice pretlačenih paradižnikov, zali jem z-juho toliko, da jih pokriva. Ko vampi prevro, jih stresem v skledo in potresem s parmezan sirom. Kot pridatek mi služijo debeli rezanci, makaroni, polenta ali koščki krompirja. • -Zdrobov pečenjak. Na en četrt litra zdraha nalijem malo manj kot pol litra mrdega mleka. Da se zdrob v mleku napije, ga pustim stati eno uro. Ko je zdrob napojen mu primešam eno celo zmotano jajce. Jajce prav dobro zmešam z zdro-bom in zel jem na pekačo, na kateri sem razbelila štiri dkg surovega ali kuhanega masla. V pečici pečem pečenjak četrt ure. Potem ga obrnem in pečem še deset minut- Pečenega zdrobim z vilicami in postavim še za par minut v pečico Na mizo dam pečenjak v solato, s kuhanimi češp-Ijami ali s kakim drugim kompotom Ako ga dara S solato na mizo, ga ne potresem s sladkorjem. S pridatkom kuhanega sadja pa potresem prepečenec s sladkorjem. Kremine rezine. Masleno testo razdelim na dva dela. Vsak del raz val jam na mezinec debelo. Oba spečem na pekači v hudi pečici. En del namažen s sledečimi nadevami: V sopari stepem šetf rumenjakov, štiri žlice sladkorja, štiri žlice mleka,, žličico riževe moke- in košček valinije, Ko je krema ohlajena, ji primešam 16 dkg umešanega surovega masla. Drugi del pa pokrijem po nadevu in zrežem na kose. Nekaj kuhinjskih nasvetov Vse gospodinje poznajo kostno juho, ki aam v kuhinji dostikrat nadomešča mesno juho ter izboljša to ali ono jed. Marsikatera pa še ne ve, da ko>ti lahko dvakrat ali celo trikrat prekuhamo in dobimo tako obilo prav dobre juhe, ki jo v. kuhinji porabimo na različne načine iu z. njo včasih precej prištedimo. • Večkratno prekuhavanje kosti za j.ulio pa pride seveda v poštev le tam, kjer je kurivo zelo poceni, ali kjer itak kurimo, ne glede na to, če kuhamo ali ne. Kosti pristavimo za juho v mrzli vodi. Pene, ki se napravijo pri kuhanju te juhe, imajo v sebi beljakovino in jih ne odstranjujemo. Ko so se kuhale kosti približno dve uri, juho odlijemo ter porabimo ali shranimo. Nato nalijemo n^ kosti zopet mrzle vode in jih zopet kuhamo delj časa. Če so bile kosti sočne, lahko drugo juho zopet odlijemo in kosti še tretjič prekuhamo. Včasih pri tena lahko opazimo, da je druga juha boljša in močnejša kakor ona. ki smo jo dobili pri prvem kuhanju. r'elo tretja juha j« včasih boljša kakor prva. Taka kostna juha ima dostikrat tudi precej maščobe, ki se nabere na ohlajeni juhi. Kostno juho porabimo v kuhinji na različne načine. Zelo dobro kurjo juho dobimo, če jo prekuhamo na kostni juhi. Z njo zalivamo tudi razne druge juhe, meso in zelenjad in tako dodobra izrabimo vse, kar je v kosteh. Dobro zeljno solato dobimo, če izberemo zelje s tankimi listi, ki jim iz-režemo vse debelejše žile. Narezati io zabeliti ga moramo precej prej, preden ga denemo u , mizo. Taka solata potrebuje dve do tri ure časa, preden se omehča. Da je prej mehka, jo narezano potolčemo s kladivom ali pa malo nasolimo in ob-težimo. Soli smemo pridejati samo toliko, da je solata dovolj slana, ker ne odli-vamo soka, ki se morda nabere, ker bi izgubila taka zeljna solata precej na svoji hranilni vrednosti. Zeljni solati primešamo lahko tudi nastrgana sirova jabolka ,rezine zelene ali paradižnikov (jeseni). š. H. g Izvoz semenskega krompirja iz Ho-landske. V minulem letu je Holandska izvozila 10.572 vagonov .semenskega krompirja. Največ ga je kupila Francija 4.533 vagonov, Belgija 4132, Nemčija 809, Ita: lija 549, Švica 214, Češka J49, Anglija 19, Brazilija 113, Portugalska 41 in Avstrija 14 vagonov. — Vprašanje nastane, zakaj prav za prav ta mala držgva izvozi toliko semenskega krompirja? — Ker so Hp-landci znani kot izvrstni gojitelji in pošteni dobavitelji semenskega blaga. Tam so kmetje tekom desetletij, vzgojili najrazličnejše vrste krompirja za vsako zemljo posebej, za vsako lego, jedilne sorte in industrijske sorte, ki ohranijo svoje dobre lastnosti dolgo let Pa tudi držav a gre pol jedelcem na . roko ter , jih v njih delovanju vsestransko podpira in nadzira. . . ,. .. ; gospodarske vesti denar g Ljubljanska denarna borza. V zasebnem kliringu so na ljubljanski borzi plačevali za tuje valute povprečno naslednje cene: angleški funt 250 Din, ameriški dolar 49.00 Din, nemška marka 14 dinarjev, avstrijski šiling 9.57 Din. španska peseta 6.32 Din, italijanska lira 3i02 Din, grški bon 51 par. — Uradni tečaji i dodatkom so pa beležili: angleški funt 216.42 Din, amer. dolar 43.33 Din. holand-ski goldinar 29.63 Din, nemška marka 17.59 Din, švicarski frank 14.28 Din, belgijski belga 7.40 Din, francoski fr. 2.88 Din, češka krona 1.81 Din. g Proizvodnja zlata v naši državi. V letu 1935 smo v naši državi proižvodili 240 kg zlata v vrednosti 12.3 milj. Din, ter 59 kg Srebra. V januarju letos pa je znašala produkcija že 44 kg (lani januarja le 11 kg), produkcija srebra pa 6.22 (lani -2.8) kg. CENE g Žitni trg. Položaj na žitnem tržišču je popolnoma miren pri neizpremenjeniti cenah. Dovozi blaga na tržišča so zelo slabi, ker so kmetje zaposleni pri spomladanskih delili. Pa tudi kupcev ni. Ozi-rniae so dobro prezimile, zato ni na njih opaziti nobene škode. Ker se je tudi zmanjšala nevarnost poznih mrazov, se obeta v splošnem dobra letina. Posledice tetnu je nazadovanje cen. — Na ljubljanski borzi je bito v zadnjem tednu le malo zaključkov, zato navajamo tu cene žitne borze v Novem Sadu. ki veljajo za blago postavljeno na bližnjo nakladalno postajo. zloženo v v rečah v vagone za 100 kilogramov: Pšenica bačka in sremska 160—162 Din;'bačka okolica Somboi 158 do 160 Diii, bačka ladja Tisa in Begej 162—164 Din. slavonska 164—166 Din, ba-natska 160—164 Din; moka sremska in slavonska št. 7 155—165 Din, fižol bački ia* sremski (beli) 175—180 -Din. Koruza bačka in sremska 109—110 Din,' otrobi bački 96—98 Din, banatski 95—97 Din. g Svetovni pridelek pšenice 1955. Iz zadnjega mesečnega poročila Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu sledi, da je sedaj lanska svetovna letina pšenice ocenjena za 500.000 ton višje kot pil prejšnjih cenitvah. Celotni svetovni pridelek znaša 91.5 milj. ton (leta 1954 91.5 in leta 1931 100.5 milj ton), od katere množine odpade na Evropo (brez Rusije) 42.2, na Azijo 12.1, na Severno Ameriko 24.5, na Južno Ameriko 5.5, na Afriko 3.6 in na Avstralijo 4 milj. ton po 1000 kg pšenice. ŽIVINA g Dolenjski živinorejci za višje živinske cene. Končno so se zganili tudi dolenjski živinorejci ter se zbrali v Novem mestu, da določijo cene živini. Na zborovanju na kmetijski šoli so sprejeli obsežno resolucijo, ki je bila odposlana na merodajna mesta. Obenem so določili c-ene živini za kg žive teže takole: voli 1. vrste 5 Din. II. 4.50 Din, HI. 3.50 Din; krave l. vrste 4. [1 5 Din, III.' 2 Din, jiinice 5: 4 in 5 Din, teleta L vrste 6.50 Din, H. 5.50 Din, 111. 4 Din; biki 4 in 5 Din, prašiči debeli 7—S Din, zaklani 10—12 Din. Na podlagi teh smernic naj določijo krajevni odbori za posamezne sejme cene živini; g Mariborski živinski sejem 24. marca. Kmetje z uspehom nadaljujejo akcijo za dvig cen ter so dovolj trdno organizirani, da ne popuščajo. To se je zopet opazilo na tem živinskem sejmu. Edino kmetje iz Ptujskega polja se akciji le težko pridružijo, četudi so se na zadnjem ptujskem sejmu precej trdneje držali. Prekupčevalcev je bilo tokrat v Mariboru manj, vendar še vedno preveč, kajti kar so1 prignali živine na sejem, so jo gotovo plačali kmetom po deželi po mnogo nižji ceni. — Na mariborski sejem je bilo prignanih 10 konj, 18. bikov, 140 volov, 410 krav in 15 telet, skupaj 593 glav. Cene bile naslednje za 1 kg žive teže:, debeli voli 3.50—4 Din. poldebeli voli 3—3.50 Din. vprežni voli 2.20— 3.60 Din. biki za klanje 3—5.50 Din, klavne krave (debele) 5—3.60 Din. plemenske krave 2.50—5 Din, krave za klobase 1.80—2.50 Din. molzne in breje krave 3.25—4 Din. mlada živina 3—4.80 dinarjev, teleta 5—6 Din. — Kupčija je bila živahna in prodanih je bilo 356 glav. — Mesne cene: volovsko meso 1. vrste S do 10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso bikov, krav in telic 5—6 Din, telečje meso 1. vrste 8—10 Din, II. vrste 5—6 Din. svinjsko meso sveže 8—12 Din. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! PRAVNI NASVETI Izguba zaščite po uredbi o zaščiti kmetov. D. A. J. Vaš upnik, ki trdi, de ste izgubili zaščito in ki zahteva laicojšnje plačilo dolga z obrestmi vred, nima prav, ako ste res kmet pi uredbi o zaščiti kmetov. Če dolžnik ne plača obresti ali kakega letnega obroka dolga v M) dneh od dne dospelosti, ima upnik pravico do prisjliie • izterjave tega obroka, šele dolžnik, ki ne plača- treh zaporednih obrokov. ali od katerega jih upnik trikrat izterja prisilno, izgubi pravico do- zaščite po uredbi o zaščiti kmetov forej šele čez. tri leta boste izgubili zaščito ako svojih ob.vezijosti ne boste izpolnili. . Dedna pogodba med zakonci. ). O. K. Poročili- ste se s posestnico. Dogovorila sta "se, da boste imeli zapisano stanovanje in oskrbo do smrti, če pa ona pred vami umrje, pa bo vam zapustila posestvo. Vprašate, če- velja tak doma zapisan dogovor, ali pa mora biti notarsko pismo! — Za dedno pogodbo med zakonci je predpisana posebna oblika:5 mora biti notarski zapis, sicer je neveljavna. , Posledica zamude. K F K. Nekdo vas je tožil na plačilo 3000 Din in trdil, da ste mu ia znesek dolžni, čeprav ste imeli pobotnico m priče, da je dolg poravnan Pri dveh obravnavah sle bili navzoči in pri obeh je nasprotnik zgubil, pri tretji tožbi sje pa zamudili čas, ko je- bila obravnava ifi ste bili nato kontumacirani. Vprašate, kaj vam je storiti —■ ■ To, kar ste navedli, nam ni jasno. Posledica zamude nastopi le pri prvi obravnavi. Če npr. stranka, ki i e tožena, k-sodišču na določeni dan -in čas ne . pride, čeprav je sama pravočasno sprejela tožbo in vsbilo k prvi razpravi, potem nastopijo trdil«> posledice zamude. Tožnik sjrne predlagati, da izda Sodišče zamudno sodiio pa faikenem zahtevku Ce pa je tožena sti.uika prišla k prvi razpravi in se je lči preložila radi zitsbsanja prič itd.", potem muc in ru.-iivi mi drnm in naslednjih razpravah sodišče razpravljati v odsotnosti tožen a, .»• more ga pa fcorrtumacirati. Ker je vaš« vr4?;Sšinje pomanjkljivo, vam svetuje-rtjo, Haifakoi vprašate sodnika za nasvet. Oprostttev izgradarine. M. Kmet ima dva sina. ki sla' oba izučena /obrtnika, vendar .ibrii nobeden ne izvršuje. Kljub temu sd ji« naložili zgradarino. Ali bo uspešna |iiiicvba? Kdaj in kam? — Zgra-damie so med drugim oproščerie zgradbe. ki služijo izključno- kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po \ a seli iti selških občinah, prav tako pa zgradbe, ki služijo istemu namenu, a stoje zunaj okoliša mest. trgov in kra-. V* jev, proglašenih za javna zdravilišča 7,a kmetovalca se v tem- primeru smatra ti- ; sti, ki sam ali s svojimi ■ rodbinskimi 1 člani obdeluje zemljo, odnosno, ki je kot kmetijski delavec v službenem razmerju'; če se ne bavi trajno z nobenim drugim ' poklicem. Za kmetovalca se 1k> gori navedeni smatral, če sam s sinovoma, ki se ne baviia z obrtjo, obdeluje zemljo. ; Ne bo vam torej težko presoditi, ali imate pravico do oprostitve jli ne. Če do sedaj niste bili oproščeni, vložite. zaradi priznanja oprostitve prijavo pri davčni upravi. Če vam bodo priznali pogoje za Oprostitev, se prične davčna oprostitev l začetkom trimesečja, ki nastopi po predložitvi prijave. Tudi prestanek Pogoja za davčno oprostitev se mora prijaviti v K) ; dneh. ker sicer zavezanca zadenejo kazni, n Prevzem dolga in zaščita. M. F. Pred enim letom ste prevzeli posestvo in dolg od ženinega očeta ter ste se zavezali, da l>oste plačevali po b% obresti Sedaj pa ne veste, če Ste zaščiteni in kakšne obresti morate plače vati — Samo tedaj bi bili zaščiteni, če bi bili prevzeli posestvo ... ■': ž dolgovi na Osnovi dedovanja Ker pa tega pri vae ni bito, niste zaščiteni in morate plačevati obresti, kakor ste se 1 zavezali. Odpoved obrti. J M, — če ste se iz- . vrševanju obrti odpovedali in boste vse- ■ eno delali sosedom, vas'! obrtna oblast f lahko kaznuje. Vseeno je, v kakšni ob-. , liki dobite plačilo. Tudi protiusluge z vožnjami ali s jx>ljskim1 delom je s;na-trati za plačilo. J Pešpot ob kolovozu. K. B. V, čez so- -sedov vrt pelje pešpot, po kateri hodite že nad 30 let. Sedaj vani je pa sosed začel to pot zabraujeva.ti in se izgovarja • s tem, tla pelje vzporedno s pešpotjo ko- >< lovoz. ki pa je vedno V, slabem stanju. Radi bi dobili pojasnilo, — Če pelje vzpo- "j redno s pešpotjo kolovoz, je mogoče, da bo v slučaju pravde sodišče smatralo peš- 4| pot za nekoristno gospod ujočemu zemljišču iti za nepotrebno. Postava sama pravi, da se morajo služnosti kolikor mogoče omejevati. Zato še ni gotovo, da bi pravdo dobili, čeprav uporabljate navedeno pešpot nad 30 let. Sprememba travnika 'jv pašnik. G. j-Lj. Prijavite spremembo pri katastereki upravi, da je nastala sprememba v kulturi zemljišča. Vse nadaljnje boste zve-deli tam. • .•; . I Njiva zraven gozda. T. J. Njivo imate zraven gozd^. Gozd so pbsekali sedaj pa poganja mlado drevje: Vprašate, če morete zahtevati, da #e mlado drevje ob meji zatre, da vam požneje ne bo delalo škode, — Ne boste uspeti s tako zahtevo, zlasti pa ne, ker je bil ie dosedaj na istem mestu gozd.