Poštn ina plačana v gotovini. Štev. 39. V Ljubljani, dne 24. septembra 1931. Poiamctzna Stev. Din Leto XIV. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina ia tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; it iat. zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 43 DI«2 Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711'.' Razpis volitev v narodno skupščino Nj. Vel. kralj je podpisal včeraj 23. septembra ščine. Po tem ukazu se bodo v smislu člena 54. ukaz o volitvah narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo in o sklicanju narodne skup- ustave vršile volitve narodnih poslancev po vsej kraljevini v nedeljo 8. novembra pa predpisih zakona o volitvah narodnih poslan-1 se sklicuje z istim ukazom k izrednemu zaseda- tev. Narodna skupščina, izvoljena 8. novembra, | nju na dan 7. decembra. * * * Razgrnitev volilnih imenikov Volilni imeniki, po katerih se bodo vršile volitve za narodno skupščino, bodo razgrnjeni na vpogled prebivalstvu pri občinskih uradih do 26. t. m. med uradnimi urami. Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti in zase ali za drugega zahtevati njegov popravek. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v imenik. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega načelstva ali od okrajnega sodišča. Zahtevanim popravkom se morajo predložiti dokazi. Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne javne listine. Za zahtevo popravka volilnega imenika se ne pobira nikaka taksa ne za opravilo no 7,a akt ne za listine (izpiske iz cerkvenih knjig, za izpričevala, potrdila itd.), ki so potrebne za dokaz teh zahtev, nego se na njih označuje, v kakšen namen se izdajajo in da se za druge posle ne smejo uporabiti kot dokazi brez takse. Pristojna oblastva morajo dati zahtevniku v 24 urah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih imenikov. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnega imenika, po katerem se bodo vršile že razpisane volitve. Državljanska dolžnost slehernega čitatelja «Domovi»e» jc, da nemudno pogleda v imenik, če je vpisan, in poskrbi, da se črtajo taki, ki ne spadajo v imenik. Težkoče našega vinogradništva Važen zbor vinogradnikov iz vse države v Beogradu V veliki dvorani nove univerze v Beogradu se je vršil v nedeljo 20. t. m. zbor Zveze vinogradnikov kraljevine Jugoslavije. Že udeležba .ie pričala, kako pereče je danes vprašanje vinogradništva glede na obstoječo vinsko krizo. Tudi dravska banovina je bila odlično zastopana. Številni vinogradniki iz vseh vinorodnih krajev dravske banovine pod vodstvom znanega vinogradniškega prvoboritelja g. Lovra Petovarja in inž. Zupančiča so prihiteli na zborovanje, da tu raztolrnačijo svoje težnje in pojasnijo težavno stanje vinogradništva tudi v dravski banovini. Vlada je posvetila temu zborovanju predstavnikov ene najvažnejših gospodarskih panog vso pozornost. Zastopana so bila vsa gospodarska ministrstva, pa tudi g. ministrski predsednik je poslal na zborovanje posebnega zastopnika. Po otvoritvi zbora so zborovalci z navdušenjem sprejeli predlog, da se odpošljejo vda-nostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku in kmetijskemu ter finančnemu ministru. Takoj nato je prešla skupščina na dnevni red in pričela razpravo o položaju vinogradništva in o ukrepih za omiljenje vinogradniške krize. V zvezi s tem so bila podana prav zanimiva poročila, ki so od vseh strani osvetlila to vprašanje in podala pravo sliko o sedanjem položaju. Zanimiva so bila izvajanja inž. Pavloviča, ki je ugotovil, da bi pri nas ne bilo vinske krize, če bi vsak državljan popil na leto 23 litrov vina, pri sedanji potrošnji vina pa preostaja na leto 1'5 milijona hektolitrov vina za izvoz. Izvoz pa je v zastoju, zaradi česar je zašlo vinogradništvo v tako hude težave, da je odpomoč nujno potrebna. Nato so zastopniki iz posameznih banovin poročali o položaju vinogradništva v svojih področjih. O stanju v dravski banovini sta poročala gg. Lovro Petovar in inž. Ivan Zupančič. Navedla sta zanimive podatke o pridelavi, prodaji in izvozu vina iz dravske banovine. Pri tem sta ugotovila stalno nazadovanje cen in izvoza. Obširno je skupščina razpravljala tudi o prodaji grozdja in o izvozu svežega grozdja in sadja. Pri tem so poročevalci ugotovili, da se je ta panoga vinogradništva v zadnjih letih znatno dvignila, da pa še manjka primerna organizacija trga. S premišljenim delom na tem polju se bo dalo še marsikaj izboljšati in se bodo dosegli prav lepi uspehi, ki lahko znatno omilijo vinogradniško krizo. Na koncu zborovanja je bila sprejeta obširna resolucija, ki bo predložena na pristojnih mestih. Resolucija ugotavlja, da so cene vinu v zadnjih letih padle v toliki meri, da je onemogočena vsaka dobičkanosnost vinogradništva. Gospodarske razmere vinogradništva so po vse] državi tako neugodne, da so nujni ukrepi v korist celotnega narodnega gospodarstva zelo potrebni, zlasti pa predlaga resolucija naslednje: 1. Trošarina na vino naj se ne ukine, nego naj se uvede tudi na ono vino, ki se prideluje na področju tako zvanih zaprtih mest v Dalmaciji. 2. Vsem finančnim organom naj se izda pojasnilo, da je neprevret vinski mošt oproščen trošarine. 3. Občinskim in drugim samoupravam naj se zabrani obremenjevanje vina z novimi občinskimi in drugimi samoupravnimi dokladami, trošarinami in drugimi dajatvami. 4. Za izdelavo vinskega destilata naj se dovolijo primerne ugodnosti. 5. Brezalkoholne pijače iz umetnih esenc naj se obremene s primerno visokimi državnimi, banovinskimi in občinskimi trošarinami, najmanj v oni meri, ki velja za vino. 6. Zaradi ublaženja krize v vinogradništvu je nujno potrebno, da se ukinejo vse carine za uvoz vinogradniških potrebščin, kolikor pridejo v poštev za obdelavo vinogradov, izdelavo in nego vina. 7. Trgovinska politika naj upošteva važnost izvoza vina. Zato naj se v celoti odpravi dosedanji način trgovinskih pogodb na osnovi pri-stavka o največjih ugodnostih in izvede naj sa način prednostnih carin s primernim kontingen-tiranjem izvoza našega vina. 8. Za uvoz prazne vinske posode (sodov) iz inozemstva naj se dovoli kreditiranje carine. 9. Glede na nedobičkanostnost vinogradništva naj se nanovo odmeri katastralni čisti donos, ki služi za odmero davkov. 10. Protialkoholna propaganda v državi naj se zavrne v primerne meje, da ne bo nasprotovala koristim vinogradništva, ki vsekakor predstavlja eno najvažnejših panog našega narodnega gospodarstva. Protialkoholno gibanje naj širi treznost in zmernost pri uživanju vina, nikakor pa naj ne bo proti vsakemu uživanju vina. 11. Pristojbine za merjenje posode naj se znižajo. 12. Za prevoz praznih sodov naj se dovoli na vseh državnih železnicah 50odstotni popust« 13. Osnova za plačevanje skupnega davka na poslovni promet naj se določi na podlagi 2 Din za liter. 14. Za potrebe vojske in mornarice naj s« nabavlja samo domač vinski kis. Po sprejetju resolucije so si vsi udeleženci skupščine ogledali razstavo vina in sadja, nakar je bilo prirejeno skupno kosilo. Nujna potreba odgoditve kmetskih plačil čas spravljanja celoletnega kmetovega truda je v deželi. Jesen je pa tudi čas prodaje kmetijskih pridelkov in čas plačevanja davkov, dolgov ali vsaj zapadlih obresti. Stoletja je že po naravi kmetijskih obratov ustaljen ta red in je bil stoletja sam ob sebi umeven temelj našega narodnega gospodarstva. Tudi letos spravlja kmet svoje pičle pridelke, ki so ostali po toči in suši. Že se oglašajo kupci. Za krompir, ki ga je vzela suša ponekod polo- vico, ponujajo 60 par, za namizna jabolka 1 Din, za vole 4 Din, za krave celo 2 Din, Družina je bosa in brez obleke za zimo, položnice za davek, obresti in računi od trgovcev se pa ku-pičijo. Stoletne kmetije se majejo v temeljih, Boben poje svojo žalostno pesem. Ne poje le kmetu, nego tudi obrtniku, trgovcu in celo uradniku. Vsaka kmetija, ki gre na boben, vpliva na vrednost še trdnih kmetij premoženje. Že leta dela kmet z izgubo, toda nihče ni upošteval tega njegovega stanja. Kljub nedo-bičkanosnosti kmetijstva so ostale javne dajatve iste. Denarni zavodi so dajali za kritje izgube kmetijstvu posojila. Blag in nesebičen je bil smoter naših regulativnih posojilnic: iztrgati kmeta vaškim oderuhom. Danes paprav posojilnice postajajo usodne za našega kmeta. Dočim je ogledoval vaški skupuh vsak dan svojega dolžnika in tehtal njegovo plačilno zmožnost, so gledali naši denarni zavodi le na orale zemlje in so dajali lahkomiselna posojila. Oderuh je posojal denar malim kmetom tudi proti odsluženju obresti, denarni zavodi pa poznajo le denar in jim ni do kmetskega dela. Danes zidajo nekateri zadružni zavodi palače, kakor sta jih zidala nekdaj graščak in vaški oderuh. Postali so samim sebi namen in je kmet prepuščen povsem na milost in nemilost svojim dobrotnikom. Še več bi pognali kmetij na boben, Če bi se našlo dovolj kupcev. Kaj bi počeli denarni zavodi z nedonosnimi kmetijami, ki jim bodo nosile namesto obresti le nove dolgove. Vse kaže, da se bliža svetovna gospodarska kriza koncu, zato je treba, da tudi naši denarni zavodi uravnajo po tem svoje postopanje z dolžniki. Pameten gospodar ne bo prodajal, ko je že pomlad pred durmi, suhega goveda, temveč mu bo kupil vsaj slame, da ga preredi do nove krme in dobi pravično ceno za govedo. Tudi naše sestradano kmetijstvo je treba prevleči do boljših časov. Najboljša in naj-naravnejša pot bi bila odgoditev vseh kinetskih plačil za nekaj let, da si kmet spet opomore in plača potem svoje dolgove. Naši denarni zavodi, zadružni in nezadružni, morajo spoznati, da v sedanjem času pospešeno izterjavanje dolgov ni škodljivo samo za kmete, ker povzroča sramotno nizke cene kmetijam, temveč tudi zavodom samim, ker slabi vrednost njih kritja, odnosno intabulacij. Naš kmet je dobra in zanesljiva molzna krava, samo malo slame ji dajte, da se prestrada skozi huda leta. Zlati jubilej Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 Dne 18. septembra 1881. se je vršil ustanovni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, katerega so sklicali župani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star., župan v Spodnji Šiški, Martin Bavdek, župan v Udmatu, Vinko Ogorelec, župan v Škofljici, in Tomaž Ločniker, župan na Viču. Glavni organizator in pospeševateli ustanovitve pa je. bil znani slovenski mecen Anton Knez, ki je bil do svoje smrti leta 1893. najbolj agilen delavec v zavodu. S krepko izpodbudo sta sodelovala pri ustanovitvi tudi oče slovenskega zadružništva inž. Miha Vošnjak in njegov brat dr. Josip Vošnjak. Emancipacija našega denarnega gospodarstva se je vršila jako počasi, saj je začela šele osem let pozneje poslovati •»Mestna hranilnica ljubljanska:^, leta 1895. «Ljudska posojilnicam in leta 11)00. pa ^Ljubljanska kreditna banka*. Tako je cKmetska posojilnica ljubljanske okolice* danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom narodnogospodarsko osamosvojitev in jo v petih deset- letjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Ravnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti s kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo vobče in bistveno pripomogel k njegovemu razvoju in današnji veličini. Leto za letom je naklonil znatne vsote v splošno koristne narodne namene. Zavod so vodili v vseh petih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Od početka poslovanja posojilnice ji je predsedoval gospod Janez Knez star., vulgo Ančnik, in po njem se je za zavod udomačila označba «Ančnikova šparkasa*. Po smrti imenovanega leta 1892. ji je predsedoval njegov sin, gospod Ivan Knez, do svoje smrti v letu 1926. in od tega časa dalje ji predseduje gospod Andrej Šarabon. Zaradi svoje priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, da je danes največji kreditni zavod naše države na zadružni podlagi, ki upravlja premoženje nad 245 milijonov dinarjev in šteje že nad 6000 deležnikov. Iz skromnih začetkov so narasle vloge do danes na preko Din 236,000.000—, posojila na preko Din 193,000.000—, rezervni zakladi presegajo vsoto Din 9,000.000—, nepremičnine pa, ki so upoštevane v bilanci z Din 3,177.401-—, re-prezentirajo znatno tiho rezervo, saj ima danes zavod, ki je začer svoje poslovanje v brezplačno na razpolago mu stavljenih prostorih gospoda Janeza Kneza, lastno zadružno palačo na najpro-metnejšem prostoru ob Dunajski cesti ter poleg tega še dve stanovanjski hiši ob Dunajski cesti, oziroma Trdinovi ulici, poleg raznih stavbišč v mestu in na neposredni periferiji. V spomin petdesetletnice ustanovitve zavoda je sklenil odbor, da sezida v nastopajočem jubilejnem poslovnem letu na dveh parcelah ob Dunajski cesti v Ljubljani stanovanjsko palačo. Zakon o društvih in zborovanjih Dne 18. t. m. je podpisal Nj. Vel. kralj novi društveni in zborovalni zakon. S tem se izenači doslej različna društvena zakonodaja, ki je obstajala v posameznih pokrajinah. Obenem je s tem zakonom izvedeno načelo nove ustave, s katero se proglaša društvena in zborovalna svoboda v mejah zakona. V prvem poglavju govori novi zakon o društvih vobče. Za osnovanje društev ni potrebno posebno dovoljenje političnih oblastev, nego zadostuje prijava, ki ji je treba priložiti pet izvodov društvenih pravil. Splošno upravno obla-stvo ima pravico, zabraniti osnovanje društva, če po svojem imenu, namenu ali ureditvi nosi proti-državno obeležje, krši obstoječi društveni red in javno moralo ali pa kako drugače nasprotuje obstoječim zakonom. Zabranjena so društva za telesno vzgojo na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi. Če upravno oblastvo v šestih tednih po vložitvi prijave ne izda odloka o zabrani društva, je smatrati, da je ustanovitev društva odobrena. Dosledno po načelih ustave določa tudi la zakon strogo načelo državnega in narodnega edinstva za vsa društva. Društvena zborovanja so svobodna, vendar pa jih je treba prijaviti 48 ur Soteščan: Zaklad v grobnici 'Starodavna zgodba.) «Tudi nocoj ti lahko navedem geslo kakor takrat na bojišču*, se mu je zarezal glas iz temine. «Abdon!* ako me želiš poznati. «Abdon!* je ponovil Karel. cčemu si prišel?* ;«Pa ti?» ga je zavrnil osorno. «Pozvala me je dolžnost, prišel sem po pošteni poti. Poberi se mi od tukaj!* «A tako govoriš s svojim bratom! Nisi še gospodar na Ostrožju!* «Pa si morda ti, ki si prisluškoval na bojišču .. .* «Kajneda, graščakovi oporoki. Res je bilo ... Vse sem slišal do zadnje besede... Hvala vajini neprevidnosti in molčeči temni noči...» «Prav je, da veš... Zato je tem grše, ker si se tako ponižal.. .> «Ne vem, kaj mi prav za prav očitaš. Ali sem izvršil že kaj takega, da bi zaslužil grajo?» «Povej mi, zakaj si tukaj? Molit menda nisi prišel za prednike, katerim delaš sramoto...* Hudobnež se mu je začel posmehovati. «Prav praviš, dobro si jo pogodil. Molit sem prišel — zlatega teleta .. .* «Abdon!* Karlov glas je bil zapovedujoč in oster. «Ako hočeš dobro samemu sebi, izgini s mesta. Vse, kar si zagrešil, bo ostalo brez posledic. Iz srca ii odpuščam, pa tudi očeta bom prosil zate odpuščanja. Sicer te ne priznam več za svojega brata.» ; sosedne hiše posestnice Marjete Golobičeve.t kjer je na dvorišču ukradel sekiro, s katero nato izvršil vlom v krojaško delavnico. V delav-i niči si je nabral velik plen. Sodišče je drznermij in nepoboljšljivemu tatu, ki je bil že večkratj kaznovan, prisodilo 1 leto in 8 mesecev robije,^ 1 leto prisilne delavnice in za tri leta izgubd^ častnih pravic. * Obsodba konjskega tatu. Te dni je sta| pred novomeškim okrožnim sodiščem 341etnr v trenutku, ko se^je odpravljal od župana Ferka, Jože a0ma iz Rajnušč pri Stranski vasi! . . ' 0bčina Šmihel-Stopiče, ki je po poklicu čevljarski pomočnik in že poročen. Štangel se pa zadnja^ leta za svoje rokodelstvo ni dosti brigal, temveč je rajši pohajkoval po svetu in beračil. Ko je spoznal, da se tudi na ta način človek težko pre4 življa, se je poleti udinjal za hlapca pri posesti niku Josipu Zurcu na Krupi pri Gradacu, kjer je služboval do začetka avgusta. Trdo delo pa mu ni dolgo dišalo. Pričel je znova pohajkovati okrog Karlovca, Črnomlja, Vinice in Metlike, dokler ga ni narava ponovno napotila na tatinsko pot. V noči na 15. avgusta se je obdolženec^ splazil v zaprti hlev posestnika Alojza Dima V, Gradacu, katerega je dobro poznal še izza svo| jega službovanja pri njem. Odvezal je dva konja in ju odgnal po cesti preko Gorjancev do svo^ jega bivališča v Rajnuščah, kjer ju je pustil na nekem travniku, sam pa se je šel v hišo preobleči da bi se pripravil za dolgo pot v Ljubljano, kjei* je hotel dobiti za ukradena konja kupca. Vsej njegove račune pa so prekrižali orožniki, ki st» ga aretirali in odvedli v sodne zapore novo^ meškega okrožnega sodišča. Mož je tatvino konj prvotno zanikal, češ, da je konja ukradel neki Hrvat z imenom Drago, slednjič pa je tatvino le priznal. Sodišče je Štangla obsodilo na 1 leto robiie in 3 leta izgube častnih pravic. * Pri pomanjkanju teka, kislem spehavanju, slabem želodcu, počasni prebavi, črevesnem zaga tenju, napihnjenosti, motnjah presnavljenja, opri,j šču, srbečici osvobodi naravna F r a n c J o ž e i fova voda telo vseh nabranih stiupov gnii lobe. Ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se Franc Jožefov^ voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo zal iztrebljenje črevesa. Franc Jožefovo vodo proda-j jajo vse lekarne, drogerije in specerijske trgoj vine kateremu je bil dejal, da mora na slovenjbistri-ško pošto, kjer hoče telefonično govoriti, z Beogradom zaradi bližajočih se volitev. Z mesarskim nožem naravnost v srce se je zabodel mesarski pomočnik Anton Starin, na Vič pristojen, stanujoč na Tržaški cesti 48 pri svoji materi. Fant je bil že daljšo dobo brez posla, zadnji čas se je pa tudi vdal pijači. Zaradi tega je prišel cesto z materjo navzkriž in mu je ona večkrat prigovarjala, naj si vendar poišče delo. Vsi njeni opomini in nasveti so pa bili zaman. * Mlada izprijenka. Pred tedni se je oglasila pri veletrgovcu g. Ignacu Andrašiču v Kranju deklica, stara kakih 16 let, in ga prosila, da bi jo sprejel v svoji trgovini v službo. Dokumentov ni imela nobenih, dobrodušni trgovec pa jo je vendarle sprejel za vajenko. Pripovedovala je, da je doma iz Ljubljane, in je bila prav marljiva ter si je pridobila zaupanje vseh. Tako je bilo do nedelje, ko so domači opazili, da je bila izvršena v hiši drzna tatvina. V gospodarjevi sobi sta iz nočne omarice izginila dva zlata prstana. Iz sobe za služkinjo pa je zmanjkala ženska obleka, zlata zapestnica in še nekaj gotovine. Drugi dan po odkritju tatvine pa je izginila tudi do tedaj vzorna vajenka. Pozneje se je izvedelo, da je bila prejšnji večer na veselici v hotelu «Novi pošti*. Orožniki jo iščejo. * Žrtev neprevidnih dirkačev. Te dni se je pripetila na banovinski cesti Celje—Rogatec pred Piškovo gostilno v Čretu pri Celju huda nesreča. V smeri proti mestu sta se vozila na enovprež-nem lahkem vozičku posestnik Franc Kopun iz Lise in 191etna zasebnica Olga Kragljeva iz Celja. Za njima je na omenjenem mesta pridrvelo nerazsvetljeno motorno kolo^ na katerem sta sedela dva mlajša moška, Motociklista sta skušala voz prehiteti, kar pa se jima ni posrečilo, in sta Vinogradnikom dravske banovine Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru nam je poslalo: [ čas hitro poteka. Trgatev je blizu. Treba je spraviti v red vinsko posodo, kleti in stiskalnice. jtVse to večini vinogradnikom ne dela posebnih skrbi. V zadregi v tem pogledu so le tisti, ki ni-finajo dovolj vinske posode, bodisi da imajo še ^neprodane stare vinske zaloge, bodisi iz kakega ^drugega razloga. V veliki zadregi pa smo vinogradniki brez |lzjeme vsi glede prodaje letošnjega vinskega pridelka. Veliko je število pridelovalcev, ki še lanskega in predlanskega vina niso mogli prodati, iVinski trgovci so z vinom še precej založeni, gostilničarji kupujejo le sproti, izvoz vina v inozemstvo pa je tudi skoro popolnoma prenehal. jV teh okoliščinah so se pojavili v zadnjem času glasovi o cenah za letošnji vinski mošt, ki ža-ijo poštenega vinogradnika, ker mu obetajo neizprosno gospodarsko propast v najbližji bodoč-tosti. t Glede na kritični položaj je Vinarsko društvo «a dravsko banovino v Mariboru kot zastopnik pega našega vinogradništva sklicalo za 10. t. m. ^ Maribor sestanek zastopnikov vinogradnikov, finskih trgovcev in gostilničarjev, da čuje mne-jnje vseh odločilnih činiteljev, ki imajo neposredno opraviti z vinskim gospodarstvom. Zbor je pil prav dobro obiskan, prisotstvovala pa sta mu tudi zastopnika Kmetijske družbe in Zbornice pa trgovino, obrt in industrij.) v Ljubljani. Na sestanku so podali najprej vinogradniki jsvoje mnenje. So tik pred trgatvijo, kakovost vinskega pridelka sicer ni znana, ve pa se, da bo količina zelo obilna. K temu tlačijo vinogradnike še stare zaloge, katerih je precej. Položaj je torej tako nejasen, da navdaja vsakega vinogradnika S polno skrbjo. Često se sliši v krogu porabnikov, vinskih trgovcev in gostilničarjev, seveda pa tudi med pridelovalci, da bo letos vino stalo liter en dinar ali pa še manj. Nihče ne pomisli, kaj pove s tem: taka cena bi bila propast vinogradnika v toliki meri, da bi drugo leto sploh več ne mogli obdelati vinograda. ; Ne bomo naštevali, koliko je v vinogradih jVloženega kapitala, koliko znašajo naši pridelovalni stroški. Prav tako ne podčrtavamo, da Imamo tudi vinogradniki pravico do življenja, feriza je vsepovsod, zaradi tega hočemo le raz-jniišljati o stanju, kakršno je v resnici. S Vprašanje vinogradništva je to, da je pri vinu iot od pridelovalca do porabnika predraga. Bre-ne javnih dajatev nam je vsem znano in naša >orba gre za tem, da se to zniža. Ne moremo pa zatajiti, da tudi marsikateri ;ostilničar greši, in to na deželi in v mestih, :ajti neopravičeno je za gostilničarja na deželi, la vino, ki ga je kupil po 5 Din, prodaja po 6 Din. Cena nad 20 Din danes tudi v nobeni estni restavraciji ni upravičena. Pozivali smo odločilne kroge, ko so cene vinu tako padle, naj se v dravski banovini prodaja le "omače vino, doživeli pa smo, da se je v Ljub-iani prodajalo italijansko vino in da so si poleg rugih celo nabavljalne zadruge državnih name- fičencev nabavljale dalmatinca, medtem ko ne ajdemo vina iz dravske banovine ne v Banatu e v Dalmaciji. Namen sestanka je bil, da doženemo, v kakem tržnem položaju smo danes in do katere fcene moramo omejiti svoje zahteve, da bo vino endarle še imajo svojo upravičeno ceno, ker nislimo, da nikogar ni med nami, ki bi zahteval, da mora naš vinogradnik vino prodajati ce-" ieje, kakor sta banatčan in dalmatinec. Na prenizkih cenah pa tudi nimata interesa e vinski trgovec ne gostilničar,, ker bi pač po-:em tudi njihov zaslužek, ki je izražen v odstotkih, bil premajhen. V primeri z vinogradnikom ta vinski trgovec in gostilničar tudi mnogo na joljšem, ker lahko kalkulirata in stroške prevalita na druge, česar pridelovalec ne more. Vinski trgovci priznavajo, da je vinogradništvo zabredlo v kritičen položaj, in naglašajo, da smemo tudi nje šteti med tibte, ki so vinsko produkcijo vedno podpirali. Letos vidijo veliko zadrego pred seboj. Sami nadalje priznavajo, da bo vnovčenje vinskega mošta iz znanih razlogov letos prav težavno. Nenaravno je razmerje med nakupno ceno in javnimi dajatvami pri vinu. Te dajatve znašajo do 150 odstotkov nabavne cene. Uvidevni opazovalci bi morali krizo, v kateri smo danes glede vinskega gospodarstva, videti vnaprej že pred leti, ko so nam nalagali tako visoke javne dajtve. Na najslabšem bo letos pridelovalec, ki nima vinska posode na razpolago. Dal bo vinski mošt za vsako ceno, ker drugega izhoda za njega ni. Trgatev bo obilna, povpraševanja za moštom bo le malo, in to pro-vzroča nizke cene. Vinska trgovina vidi pomoč samo v omejitvi koncesij za malo prodajo, v znižanju javnih dajatev in v prosti poti glede cen med ponudbo in zahtevo. Vinski trgovci naposled izrecno izjavljajo, da nimajo prav nobenega interesa na nizkih cenah za vinski mošt in vino. Cene za letošnji pridelek bodo v glavnem odvisne od kakovosti, to je od vremena, ki je še do trgatve pred nami. Gostilničarji izjavljajo, da poraba vina od leta do leta pada, pocenitev vina v izdatnejši meri pa zbog previsokih javnih dajatev in režije pri gostilniškem obratu do sedaj ni bila mogoča. Trošarina v današnji višini, način pobiranja trošarine, razne takse in drugo podražujejo vino. Čim dražje pa je vino, tem manjša je poraba. Veliko breme so za nas vina, ki se uvažajo k nam od drugod, dočim naše vino ne najde potov izven mej banovine. Udeleženci sestanka so si bili v tem edini, naj vsakdo skrajno zniža svoj zaslužek, znižajo pa naj se tudi režijski stroški v obratih, kar bo najprej dovedlo do razmeram ustrezajočih vinskih cen in do izpodrinjenja tujih vin z našega domačega trga. Iz navedenih izvajanj, ki dovolj jasno prikazujejo današnji neugodni položaj našega vinskega gospodarstva, razvidimo, da vinogradniki trenotno nimamo pričakovati od nobene strani pomoči. Pomoč je v nas samih. Predvem bi morali biti vsi vinogradniki organizirani v Vinarskem društvu, ki edino varuje koristi našega vinogradništva. Glede na ta dejstva za sedaj priporočamo naslednje: 1. Prodajajmo namizno grozdje za zobanje v kar največjem obsegu. To je mogoče posebno v bližini mest in trgov. 2. S trgatvijo čakajmo do skrajne možnosti, da grozdje popolnoma dozori in da bo kakovost vinskega pridelka čim boljša. 3. Ako je zaradi slabega vremena močno nastopila gniloba, podbirajmo gnilo in odpadlo grozdje. 4. Vinski mošt po preteku 24 ur razsluzimo, to je pretočimo, da čisteje pokipi in ostane zdrav. 5. Trgajmo in prešajmo po možnosti vsako vrsto zase, kajti za sortna vina dosežemo vedno boljše cene 6. Vsem vinogradnikom brez izjeme, ki so primorani, vinski mošt prodajati od stiskalnice, svetujemo, da ga, in to najslabše kakovosti, ne dado ceneje od 2 Din iz mešanih vrst, za sortirano blago in boljšo kakovost pa naj zahtevajo primerno višjo ceno. 7. Vsak vinogradnik bodi član Vinarskega društva. Številne pritožbe, ki prihajajo od kupujočega občinstva Gremiju trgovcev, potrjujejo dejstvo, da je vse blago, nakupljeno od takih trgovinskih' potnikov, mnogo manj vredno in slabše in ga naposled prodajajo celo dražje kakor ostali trgovci, ker morajo v prodajno ceno vračunati potovalne stroške in provizije. Tudi se je nadalje ugotovilo, da se od takih 1 trgovinskih potnikov, ki po večini nimajo nikake trgovske izobrazbe in strokovne sposobnosti, poleg tega pa tudi nimajo najmanjšega pojma o kakovosti in vrsti blaga, ki ga ponujajo, nakupljeno blago ne more več vrniti, niti zamenjati in je vsaka reklamacija brezuspešna. Posledica tega je tožbeni postopek. V tem primeru plača in izgubi tožbo navadno le kupec. V mnogih primerih je dokazano, da je bilo nakupljeno blago " tudi sumljivega izvora in so imele prizadete stranke zaradi tega nevšečnosti z oblastvi. Kupujoče občinstvo se torej ponovno opozarja, naj ne kupuje od nelegitimnih inozemskih kakor tudi ne domačih trgovskih potnikov nikakega blaga. Naposled opozarja Gremij trgovcev vse, da je ponujanje blaga pri zasebnikih po zakonu strogo prepovedano, in prosi občinstvo, naj vsakogar, ki ga zaloti pri prodaji blaga zasebnim strankam, prijavi bližnjemu stražniku ali orožnikom, da se s tem preprečijo velike zlorabe. IZ POPOTNIKOVE TORBE Svarilo kupuj očemu občinstvu Gremij trgovcev v Ljubljani nam je poslal: Vsa dravska banovina, zlasti pa mesto Ljubljana, je preplavljena z brezštevilnimi tujimi in domačimi trgovinskimi potniki, ki obiskujejo zasebne stranke in ponujajo blago in perilo od hiše do hiše. ŽIVAHNO DRUŠTVENO ŽIVLJENJE V MARIBORSKI OKOLICI. P o b r e ž j e pri Mariboru, septembra. Zadnja številka «Domovine» je prinesla kratek opis prosvetnega dela in sliko našega vrlega narodnega in prosvetnega delavca, šolskega upravitelja g. Jožka Klemenčiča. Danes pa hočemo nekoliko opisati prosvetno delo sploh, ki se je letos izvršilo. . I Sokola smo ustanovili, telovadili smo skozi minulo zimo v dvorani gospe Rojkove. Nabavili smo si tudi nekaj orodja, da se je začelo član-_ stvo vežbati. Tudi deca in naraščaj sta pridno i telovadila. Letos smo otvorili krasno letno telo-vadišče, ki je bilo pripravljeno s pomočjo kuluka članstva, in kaznilnica nam je dala na razpolago kaznjence. Otvoritev je bila zvezana s prvim javnim nastopom, ki je izvrstno uspel. Vso telovadbo je vodil brat Janko Kavčič, ki je letos maturiral na učiteljišču v Mariboru, skupno z voditeljima br. Kerklankom in Lorbkom. Vrlim sokolskim delavcem čestitamo! Gasilno društvo je imelo veliko vajo, ki je nad vse dobro uspela. Naši gasilci, ki so vedno na mestu, kadar jih kliče gasilski rog, so si nabavili motorno brizgalno in krasen avto, ki služi obenem kot reševalni avto. Za uspehe, ki jih beleži naše gasilstvo v zadnjem času, se moramo v prvi vrsti zahvaliti kapitanu g. Jožku Klemen-čiču, ki *s krepko roko in z razsodnim duhom vodi društvo. G. Klemenčič je bil ob priliki proslave 601etnice mariborskega gasilnega društva odlikovan z dvema kolajnama. Pevsko društvo «Zarja», ki je bilo ustanovljeno pred nekaj leti, se lepo razvija. V zadnjem času je imelo dokaj nastopov in se je vedno prav dobro odrezalo. Pevskemu društvu tajnikuje vsa leta g. Klemenčič, ki je obenem tudi izvrsten tenorist. Društvo ima tudi svoj orkester na lok, ki ga vodi g. Maks Lorbek. Dramsko društvo je lani začelo delovati. Imeli smo priliko videti nekaj prav lepih iger, ki so zadivile občinstvo. Lani so igrali po večini drame in veseloigre, letos pa vidimo velik napredek. Pričeli so igrati tudi igre s petjem, in sicer so igrali «Radikalno kuro» in «Lumpacija Postani in ostani član Vodnikove družbe! Vagabunda». Obe igri so morali ponavljati. Dramskemu društvu se je priključilo pevsko dru-Stvo s svojim orkestrom in s tem so dane možnosti za spevoigre. S spevoigro so gostovali tudi pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah in tam želi obilo odobravanja. Dramsko društvo ima krasen oder, a žal, ni imel do zadnjega prave dvorane. Šele v nedeljo je otvoril g. Renčelj veliko, moderno opremljeno dvorano, ki bo nudila streho vsem društvom. Rdeči križ, pod predsedstvom g. Volka, ki je obenem župan in starosta Sokola, agilno deluje. Kakor doznavamo, namerava prirediti letos Miklavžev večer in ob tej priliki obdariti pobreške otroke. Pozdraviti moramo dejstvo, da vsa pobreska I društva delujejo složno in tako dosegajo uspehe po starem geslu: «V slogi je moč!» Želimo, da ! bi naša društva vedno ostala na tej poti. --M SEJEM ZA GROZDJE V SEVNICI. Sevnica, septembra. V ponedeljek 5. oktobra bo v Sevnici sejem ia grozdje za ves sevniški gospodarski okoliš, ki obsega okroglo 30 občin. Cena grozdja bo izredno nizka, in sicer med Din 1— do 1-75 za kilogram franko postaja Sevnica po kakovosti. Izberete si lahko kakršnokoli grozdje od navadnega mešanega do najboljših sortiranih vrst. ~ nakupom grozdja dobite pravico do neke količine breztrošarinskega vina. Točka 22. člena 103. trošarinskega pravilnika določa namreč, da ima vinogradnik, ki je obenem trgovec z vinom ali gostilničar, pravico na naslednje količine brez-Irošariuskega vina za lastno uporabo: do 4 družinskih članov nad 15 let starosti 400 1, od 5 do 8 družinskih članov nad 15 let 6001, od 9 do 12 družinskih članov nad 15 let 800 1, nad 12 družinskih članov nad 15 let 1000 L Z naredbo dravske finančne direkcije v Ljubljani se je ta pravica razširila tudi na trgovce z vinom ir na gostilničarje, ki sicer niso vinogradniki, a proizvajajo vino iz nabavljenega (kupljenega) grozdja, na primer če gostilničar nakupuje grozdje in proizvaja iz nakupljenega grozdja vino za trgovino ali za gostilno, ima, čeprav ni vinogradnik, pravico do trošarine prostega vina v količini, določeni v točki 22. člena 103. trošarinskega pravilnika. I Prošnje za priznanje te ugodnosti ni treba več vlagati na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, temveč zadostuje sedaj prijava na pristojni finančni oddelek, ki izda zadevno potrdilo proti taksi 1 Din. Tudi računsko je ugodnost nakupa grozdja razvidna: Iz lOOkg grozdja (sortiranega), ki stane Din 150'—, dobimo 801 mošta. Sto litrov mošta stane torej Din 187-50. Stiskanje in drugo delo za 1001 stane Din 12-50, a prevoz po železnici do Ljubljane Din 22-50; skupaj torej Din 222-50 ali Din 2-22 za en liter prvovrstnega mošta iz sortiranega grozdja, postavljeno v Ljubljano. Železniška tarifa za vino je Din 28-50 za 100 kg in 100 km, za grozdje pa Din 19-10 za 100 kg in 100 km. Prvovrstno sortirano grozdje bi stalo torej, postavljeno v Ljubljano: 100kg sortiranega grozdja 150 Din in železniška voz-nina do Ljubljane Din 11-30, skupaj Din 161-30 ali za en kilogram Din 1-61. Da se omogoči stiskanje kupljenega grozdja v Sevnici, bo gospodarski odbor za sevniški gospodarski okoliš preskrbel nekaj vinskih stiskalnic, ki bodo na razpolago kupcem grozdja proti malenkostni odškodnini. Vse potrebne informacije daje županstvo občine Sevnice. |' Na dan sejma grozdja, to je v ponedeljek 5. oktobra, lahko posetite tudi sadno razstavo za sevniško Posavje v Sevnici, ki bo odprta od 4, do 11. oktobra. Tu boste imeli priliko, nabaviti si prvovrstna namizna in potrošna jabolka, drugo sadje in med. Opozarjamo vas zlasti na svetovno-znano sevniško voščenko, ki uspeva samo v tukajšnjem okolišu, nadalje na prvovrstne in zelo cenjene kanadke, n§ bobovea, boskopskega kos- mača, Baumannovo reneto, mošanclja in druge vrste namiznih jabolk. Ne zamudite prilike in posetite 5. oktobra sejem za grozdje in sadno razstavo v Sevnici ob Savi. Za polovično vožnjo na železnici je zaprošeno. , POGLAVJE 0 LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA, Sora pri Medvodah, peptembra. V najlepši moški dobi 47 let je preminil 16. t. m. naš nepozabni Jože Kušar, posestnik iz Drage pri Sori. Pokojnik je bil dolga leta načelnik gasilnega društva, član občinskega odbora in nazadnje gasilski častni član. Bil je splošno priljubljen in zelo dober mož, ki v svoji radodar-nosti ni poznal izjem. Daroval je pogosto za cerkev in za gasilno društvo in je bil prijatelj naprednega časopisja. V prejšnjih časih je bil pristaš Slovenske kmetske stranke, kar mu je nakopalo neprijateljstvo duhovščine. Na dan smrti blagega pokojnika se je oglasila njegova 181etna hčerka v župnišču zaradi zvonjenja in pogreba. Tedaj ji je pa g. župnik napravil nekako pridigo zaradi Kušarjeve druge žene, s katero je bil pokojnik sodno ločen, nato je naročil pogreb za 18. t. m. ob 9. uri, zvoniti pa ni dovolil. Zvonilo je šele drugega dne. Pri pogrebu se je zbralo lepo število gasilcev v svečanih krojih, sorodnikov, prijateljev in znancev. Hčerka je poslala po dva gg. patra v Škofjo Loko za asistenco pri pogrebu. Oba duhovnika sta tudi prišla. G. župnik pa je dal obvestiti načelnika gasilnega društva, da se ne sme vršiti slovesen pogreb, ki ga je želel pokojnik. Pevski zbor gasilnega društva je zapel pred hišo žalosti žalostinko «Vigred» in nato se je razvil sprevod pod vodstvom poveljnika gasilcev. Na pokopališču je pevski zbor zapel pokojniku nagrobnico, nato se občinstvo razšlo. V nedeljo po običajni pridigi se je g. župnik opravičeval in je pojasnjeval, da ljudstvo premalo hodi k veronauku in da zato ne pozna zakramenta sv. zakona. Rekel je, da se je ravnal po navodilih g. škofa. Po tej pridigi smo slišali ljudi, ki so obravnavali krščanski nauk o ljubezni do bližnjega in one besede, ki se glase: «Od-pustite svojim sovražnikom .. •> Naj bo dobremu pokojniku ohranjen prijazen spomin! države in naroda brez grdega starega strankah stva in brez osebnih koristi. Vsi imamo upanji na boljše čase, ki bodo gotovo tudi prišli. HALOŠKO PISMO. Sv.Barbara v Halozah, sept. Ko so po naših gorah in dolinah še vihrali hudi strankarski boji, je bilo v naših Halozah le malo «Domovinarjev». Danes pa se je število izvodov «Domovine» pri nas častno pomnožilo, tako da je najbolj razširjeni tednik pri nas. Saj pa je «Domovina» tudi tako izvrstno urejevana, da jo mora vsakdo rad čitati. Slabo je v naših Halozah, ker vino nima cene. Danes še celo nihče vprašat ne pride po vinu. Mislili smo, da bo letos kaj boljše, toda zaenkrat ni znakov za zboljšanje. Kmetijski strokovnjaki so pisali, da je v sadjarstvu in živinoreji rešitev kmetijstva. Danes pa je živina pod vsako ceno in sadje skoro zastonj. S čim se naj kmet preživi in oblači? Mnogo se tu govori o obsodbi mariborskih mesarjev zaradi previsokih mesnih cen. Obsojeni so bili, da morajo cene znižati. Za živinorejce bi bilo bolje, da bi mesarje prisilili plačevati živino po prejšnjih cenah. Živinorejec je v sedanjih razmerah ne le brez vsakega zaslužka, temveč ima celo izgubo. Cene kmetijskih pridelkov so padle več ko za polovico, dočim so cene drugim potrebščinam kar nočejo znižati. Čeprav nismo kmetje vsega tega krivi, smo vendar tudi mnogo sokrivi na teh razmerah. Takrat, ko je divjala huda strankarska borba, so druge države osvojile naša dolgoletna inozemska tržišča. Pri nas so se pa stranke borile le za to, katera od njih naj pride na površje. Proglas našega kralja Aleksandra od 3. t. m. je sprejelo ljudstvo z veseljem. Tako je prav, da bodo narodni zastopniki delovali za blagor IZ ŽIVLJENJA NA ROBU PRLEKIJE. Sv. Bolfenk priSredišču, septembra* V mnogih krajih naše banovine so se že pra\fi uspešno uveljavile kmetijske nadaljevalne šole>' za odraslo mladino. Takih šol je v Sloveniji že nad sto. Nedavno se je na pobudo šolskeg^ upravitelja in domačinov tudi pri nas ustanovilži zimska kmetijska šola. Namen te šole je pred*j vsem, poglobiti kmetsko izobrazbo v vseh tistin strokah, ki so življenjske važnosti v domačem gospodarstvu ožjega okoliša. Tako se bodo v naš£ šoli poučevali po domačih krajevnih potrebah? narekovani predmeti, kakor vinarstvo, sadjarstv^ in živinoreja, kmetijsko računstvo, pravoznan^ stvo in knjigovodstvo, zdravstvo in zadružnik štvo. Pouk bodo oskrbovali: šolski upravitelj g. Žerjav, veleposestnika gg. Košar in Breznik? župnik gosp. Molan in po potrebi še posamezn| strokovnjaki iz sreza. Šola bo od novembra do", marca meseca enkrat tedensko v popoldanskih! oziroma večernih urah v šolskem poslopju. Ve$j pouk bo brezplačen. Tako tudi učni pripomočka za šolo. Poleg banske uprave so tudi domač«; občine in denarni zavodi obljubili prispevke za, kritje stroškov te šole, kar z zadovoljstvom po^j zdravljamo. Da se ugotovi še pred pričetkonl šole točno število tečajnikov, bo v nedeljo 4. ok-* tobra v dopoldanskih urah vpisovanje, ki se muji naj odzove čim večje število odrasle mladine' od 16. leta naprej. Upati je, da bo lepo število, število priglašencev po stari navadi rešilo čast in dobro ime bolfenških fantov! Po dolgih desetih letih se je nedavno vršil<| pri nas dobro uspelo sresko učiteljsko zborovanja! ob udeležbi 40 učiteljev in učiteljic ter šolskega^ nadzornika iz Ptuja. Številnim zborovalcem j® ostal bolfenški kraj v prijetnem spominu, saj sdj se mnogi (g. Košar, gostilna Ran, ga. Šeškova): potrudili, da so omogočili gostom prijetno raz^ položenje. Za drugo jesen kličemo vzgojiteljem| Na ponovno veselo svidenje v cleželici klopotl cev in vinskih goric! Na svoji zadnji seji se je naposled bralno^ društvo «Lipa» odločilo, da skliče pripravljaln| odbor za postavitev dostojnega spomenika vserr^ padlim domačim vojakom. Kljub hudim časom je> upati, da bodo po svojih močeh podprli to častna akcijo vsi domačini, zlasti sorodniki padlih, dJ ohranimo bridek spomin svetovne vojne še poji znim rodovom. Še pred zimo priredi braln<| društvo «Lipa» gledališko predstavo z vojngt žaloigro «Stilmontski župan». Del čistega dcJ bička bo prvi dar v sklad za spomenik padlir Na to predstavo že danes opozarjamo vse doma čine! Nedavno so bile naše mejne medmurske ofc^ čine (Štrigova) priključene k dravski banovinij kar se je izvršilo po želji ondotnega ljudstva.^ Nadalje se pripravlja razmejitev ptujskega ing ljutomerskega sreza tako, da bi spadal del orl moškega sodnega okraja pod Ljutomer, kar b| bilo tudi v skladu s krajevnimi potrebami. Želeti je samo, da se ta načrt čimprej izvede v dobre ljudstva in uprave. Razumljivo je, da se naj zate tudi uredi in popravi banovinska cesta Središče _Kog—Ljutomer za morebitni avtobusni promet ki je sedaj omogočen s preložitvijo ceste mirne; Stare gore. \ H koncu naj želimo še obilno trgatev in se boljše vnovčenje vinskega pridelka, da bo zim> Zaradi nje. Neža: «Tebe ne maram za moža. Si pre-strahopeten. Moj mož bo moral iti celo v ogenj zame, če bo treba!» Jurče: «To pa tudi jaz lahko storim. Še danes pristopim h gasilcem.« MALI OGLASI Med hojev kupuje tvrdka Muc — koloiiijale v Ljubljani, .Vodnikov trg. -331 500 dinarjev na teden plačamo 305 zgovornim osehatn s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor. Pred sodiščem. Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacije! 236 Gostilno, dobro uvedeno brežkonkurenčno trgovino in velik sadonosnik (vse v dobrem stanju in oddaljeno tii četrt ure od kolodvora), proda takoj ČeVnjavič, Št. 11 j v Slovenskih goricah. 332 Zobotrebce kupuje tvrdka Muc — koloiiijale v Ljubljani, Vodnikov trg. 330 Kmetovalci! S O O E Sadjerejc ! iz trdega lesa v velikosti 50, 100 in 2001, potrebne za namakanje sadja, za shranjevanje kislega zelja in kisle repe, za mošt in druge pridelke, prodaja v vsakem številu in po prav nizkih ceuali Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 35 Sodnik pokliče v porotno dvorano pričo in jo vpraša: «Vi ste bili očividec žaloigre med zakoncema Hlačoperjevima?« Priča: «Da, gospod sodnik!» Sodnik: <