SLS
Nova rast ali stari strah
Zgodovina nas uči, da je modrost življenja (razvo-ja) skrita v ohranjanju dobrega iz preteklosti (npr. kulturne dediščinc in običajev) ter odkrivanju in izkoriščanju vsakdanjih danosti v skupno dobro.
Zatečeno stanje potrjuje, da je bilo to naravno sožitje v preteklosti zapostavljeno, saj v ljudeh (in tudi strankah) prevladuje strah pred samoiniciativ-nostjo in inovatorstvom na tem področju. Čakamo na »znake z vrha«.
Zdi se. da je »rdeči teror« sedaj zamenjala »ma-vrična mafija« in temu lažnemu strahu naseda - se nanj izgovarja neodločna in strahopetna večina. Cas pa beži naprej in z njim priložnosti, da si s skupnimi močmi polcpšamo bivanje - sožitje in ohranimo zdrave pogoje tudi potomcem.
Se bomo torei prav odločili?
DRAGO STANOVNIK
Možno je in ne stane preveč
Pritrdili mi boste, da so privlačno urejeni in gosto-Ijubni podeželski predeli duševna in rekreacijska plu-ča mest. Tudi izlcti v hribc in gore so bolj doživeti, če
nas pol vodi po solidnih cestah in vaseh, ki izžarevajo smisel za lepoto (bivališč, gospodarskih poslopij, ograj...). čut za varovanje pomnikov naravne in kulturne dediščine, skratka, če živimo s prostorom, ki »diha« in ustvarja našo slovensko samobitnost (identiteto). V nasprotnem primeru. ko postaja živ-ljenje na podeželju preveč neprivlačno (slabe komu-nikacije, propadajoče šole, preslaba oskrba...). ga prebivalci zapuščajo in se še bolj gnetejo v mestih. Tehtna je sintagma: »Kjer podeželje težko diha, se mesta dušijo!« Tak slab primer je npr. Mexico city.
In kako lahko prispevamo k ugodnemu razpletu pri nas, ne da bi morali za to dodatno seči v žepe?
Z več znanja. z osveščanjem TV Slovenija tako in drugače zapolni svoj program. Z izdelavo in predva-janjem oddaj o podeželju. o vrednotah prostora in o običajih. bi omogočili različnim interesentom za ta prostor javno predstavitev razvojnih namer. strokov-njakom in prebivalcem pa dovolj zgoden in stroko-ven vpliv na gospodarjenje s prostorom.
To je bil tudi eden od glavnih zaključkov javne tribune o uveljavitvi pozitivne podobe o slovcnskem kmetijstvu in podeželju, ki smo jo na Biotehniški fakulteti organizirali Družba za razvoj podeželja Ljubljana. Zadružna zveza Slovcnije in Slovcnska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki.
Strmimo k mnogodiseiplinarnosci, zato smo k so-delovanju povabili: urbaniste, naravovarstvcnike. kmetijcc, gozdarje, arhitekte. komunikologc. eko-nomiste in parlamentarne politične stranke. ki v Dr-žavnem zboru odločajo o zakonih. ki krojijo našo usodo. Že z osnovnošolsko doto smo osvojili spozna-nje. da je čebela dragoceno bitje: Še več kot med. ki ga nabere, je vredna njena opraševalna naloga. Po-dobno je tudi s kmetovanjem. Pridelana hrana jc kot za nameček negovanemu okolju. ki se ga da turistič-no tržiti, ne da bi ga zmanjkalo. Tako je v Švici in v sosednji Avstriji. Tudi pri nas je še možno. če bomo videli dovolj daleč naprej in ohranili kmeta. Veljko Žvipelj. MO SLS