PODPORNE JEDNOTE UTO—YEAR Subscription 16.00 Yoarly »v Ugubili dutiy h.wd UrodnUki im uprmmWri prostori:, i«if 8. Lmwndal* Ato. Offim o/ hublicat^n. 9t$T boutk La tendal« ¿»a Tolophvno, h"r¡i H ill 1004 Chicago, Dln soU>ta. 20. julija (July 20), 1929. at Hi>ect«l rito of lx»M»||r proMdeti for ltt Arcrptancr for Act of K 111 authorized on June 14. 1» STEV.—NUMBER 169 V Sibirijo pošljejo veliko sračno floto la konjenico Kitajcem na ogled, da oe ohlade. Kitaj, aki komunisti v Ruaiji zahtevajo vojno. Obaodno stanje v HarWau. Japonska se pri-pravlja na intervencijo. Nemčija prevzela representacijo obeh spornih strank. Šangaj, Kitajska, 19. jul.— Vest iz Harbina sporoča, da ao ânes sovjetski letalci leteli ud kitajskim ozemljem in rtie-tali na tla letaka s pozivom na kitajsko ljudstvo, naj se upre oji vladi in podpre sdvjete. Moskva, 19. jul. — O napovedi vojne ni govora v vodilnih liovjetskih krogih, jo pa načrt, •ki »e že izvaja, da Sovjetska u-nija razstavi V Sibiriji ob mandžurski meji svojo moderno bojno opremo. Močna letalska eksadrs pojde tja in močna konjenica a kontigenti strojnic, topov in tankov ae že koncetri-ra v srediSčih ob Mandžuriji v svrho, da zaaadi strah v kitajske mase. General Budenji, poveljnik rdeče konjenice za čaaa civilne vojne z belimi armadami, ki ae je proslavil v mnogih bitkah, je prevzel vodstvo koncetracije sovjetskih čet v Sibiriji. Budenji je zasegel sibirsko železnico ter jo podvrgel edino vojaškemu transporté; vsi vlaki morajo tekati na skih progah. Obenem je vlada fcklenila pojačati posadke v Moskvi in Leningradu za "vsak slučaj." Včeraj ni bilo delavskih de-ttonatracii v MûskyL jkmon- striralo pa je ak^Ua^l&j-*kih komunističnih $tudentov, ki pohsjajo kitajsko univerzo v Moskvi. Študenti so vzklikali za vojno v Mandžuriji in priaegali •o, ds takoj primejo *s orožje džurije ao se pojavili aovjetaki aeroplani v zraku in izzvali »ail-no paniko med prebivalci. Nadaljne veati iz Harbina potrjujejo obtožbo iz Moakve, da je kitajaka nacionalistična vla ds vzela v službo ruake belogardiste in cariste, ki se že deset let potepajo po Kitajskem. Znani general Semjonov je zbobnal skupaj okrog 30,000 ruskih emigrejev: bivših častnikov in vojakov Kolčakove sibirske bele armade, ter jih odpeljal na sibirsko mejo. Nanking, lg. jul — Kitajska vlada naznanja, da je prejela iz Moskve noto preloma odnoša-iev s Kitajsko. Predstavnik vlade pravi, da nots ni vznemirila nikogar, ker so pričakovali nekaj takega. Vlada je pri-pravljena na vse, kar pride. Predsednik Kajiek je takoj sklical sejo kuomintangskih voditeljev, ki so zborovali pol dneva. Oficielni komunike seje jo izostal, poročajo pa, da vlada ni izgubila upanja, da se ne bl spor mirno poravnal. —^-i . Trgovina z opijem cvete Tihotapstvo opija priftlo v javnost. V škandal so zapletene kitajske oblestL Afera dela aitnoeti državnemu tajniku. Washington. — (F. P.)—Svetovna trgovina z opijem cvete. Izvzemši butlegaratva z alkoholnimi pijačami je malo industrij, ki bi delale toliko dober biznea Razni« v plačah v Ameriki h Evropi se najdejo pota in sredstva ss restrikcije trgovine z opijem, so pokszsle, ds je dolar močnejši kot pa želje humanitarcev. Najnovejši incident, ki mogo-in pomagajo rdeči armadi streti I če najde odmev v mednarodni kitajske fašiste. Vest se je rasftftrila, da je general Kubi&ev dobil nalogo, da mobilizira mdngolako armado, predvsem konjenico v Mongoli-Ü. ki se ima koncetrirati v Urgi, Petrovsku, Babarovaku in Bla-rovječensku ob mandžurski me-II- Mongolske čete bodo pome-bne s sibirskimi kozaki. Sinoči je moskovski radio naznanil. da Rusija ima približno 100 milijonov zlatih rubljev Investiranih v kitajski vzhodni Veznici in tega kapitala ne bolo pustili Kitajcem. terlin. 19. jul. — Nemška 'lada je vzela v oskrbo kiUjake flterese v Sovjetski uniji in ao-'jetske interese v Kitajski, ki ** Prekinili odnošaje. Nemški tunan j i urad: Je nasnanil vče-*j< da je Nemčija atorila to na jroKnjo obeh spornih strank, Irugače pa je popolnoma nev-rtlna. 1'eiping, Kitajska, 19. jul.— osobje sovjetskega poela-•wva In konzulatov je včeraj «Potovalo ji Kitajske. Vse ru-ke trgovine v Mandžuriji so *prle vrata in ruski turisti ao «puKtiii mandžurska letovišča. Tf*«o. 19. jul. — Nekatera J'roenji kažejo, da ae Jepon-** Ponudi Kitajski In Eualji 1 lK,Hredovalca v njunem spo-¡¡» H"de železnice v Mandžuriji. r^"jer Hamaguči in zunanji ■""»ter ftidehara sta danes »Tirala o situaciij. Zuna-'f urad je kasneje poročal, da ni zrel ta kako akcijo. JMtem j« prišla vest, da je «ndíurtkl governer Cang «f-hul p reklamiral izjemo v Harbinu. Vsi časopisi. M« conski, so pod oensuro. J^ine počivajo In mee* fe tajakega vojaštva. Oo» Z*" ie 'apretil s smrtno kes» T u razširjanje alermlatič-ari govoric, C* "traían Mandžurija je Kitajcev, ki ao pobegnili ' "»»mejnih krajev ia bližnjih mnk* me*. Ob meji Man- poUtiki, ae je dogodil, ko ao kitajski tihotapci akužali utihota-piti za 600 tisoč opija v Združene države. Državni tajnik Stim-son je mislil, da se bo afera re-ševela za zaprtimi vrati. To največ radi dejstva, ker sts v sfero zapletena Kitajski konzul in njegova žena, ki sta nastanjena v San Franciecu. In ko Je prišla zadeva na dan, je poatala škandal, ki je mednarodnega pomena. Sumi ae, d* ao ta kontrabant opija skušsli poslati v Ameriko z vednostjo — sko ne po navodilu — činiteljev kitajske vlade. Stimson se še ni odločil, da 11 postavi tihotapce pred ameriško sodišče ali jih izroči kitajski vladi. Medtem, ko ae porabi v zdravstvene a vrhe celega aveta le tri tone opij s na leto. znaša ave-tovna produkcija opija dva tisoč ton letno. Velik odatotek opija najde pot v Ameriko, oziroma precej večja proporcija na podlagi prebivalstva kot pa v katero drugo deželo. Največ opija ae pridela v Indiji. To induatrijo so nfcvlK angleški kapitalisti, in ker pri-naša izredno velike profite. je njen obeeg vedno večji kljub prizadevanju nekaterih držav— med njimi tudi ameriške vlade — da se jo reetriktirs. Ns zborovanjih Lige narodov se Je re-strikciji te tadueU|lJe poaebno upirala angleška torijaka vlada. Nji eo aekundirale tiste vlade, ki imajo od pridelovanja opija dobiček. Med njimi je tudi ju-goslovanska. . Potree v Italiji. Florenca. Italija, 19. jul. — Močap potreani sunek je sinoči zmajal Florenco in okolico. Po-tras je naredil precej škode In veliko paniko med ljudmi. ' Ameriški delavec prejmm| za svoje delo kot pa evropek na podlagi količine prodiritcije. Washington. — (F. p.) _ Zelo značilna je študija o evropskih in ameriških plačah, ki jo je objavil David J. Lewis od People's Legislative Service. Razlog, da ameriški delavec zasluži več kot pa delavec v Evropi, je t* ker prvi producira veliko večjo količino v Istem času kot pa drugi. Kar pomeni, da mora ameriški delavec bolj pridno in trdo delati kot pa,, evropski in da je tehnika ameriške industrije na višji stopnji razvoja kot pa Evropi. Tretji faktor, ki tudi pride v jioštev, je ta, da je Amerika bogatejša na naravnih za kladih kot pa oatale dežele. Posebno značilno je dejstvo, da izmed 350 industrij, prejemajo vladno subvencijo v obliki tarifa, porabi 208 manjše vsote Sa plače delavcem kot pa prejmejo dohodkov od tarifa. Z drugo besedo rečeno: ti podjetniki ne plsčajo niti centa svojim delavcem, ker vsak dolar, ki jra plačajo delavcem, prejmejo od carine, oziroma prodajajo blago sa višjo ceno kot bl ga prodajali v slučaju, ako bi ne >ilo carine. Iz tega sledi, ds ti podjetniki spravijo v svoje žepe vsak dolar, ki ga delavec prej me, in sa plačilo zadnjega pa prispevs ljudstvo, ker mora plačevati vitje cene za protektira-no blago. Za 100 dolarjev producira a-meriftki delavec 15,898 funtov mila; v Angliji producirajo za to vsoto le 8,559 funtov, skoro po-vico manj. To je le en priti pokazuje, m^gJ ameriški delavec p**-jemati precej višjo plsčo kpt Jo pa prejema. Žolezalika katastrofa MoeTee je podit JBd viškom Colorada in devet potnikov je utonilo. Denver, Colo. — Vlak železniške črte Chicago, Ročk Island * Pacific, ki je vozil iz Chicaga, je v četrtek zjutraj padel v strugo nsrastlega potoka pri Stratonu, Colo* kp se je podrl most pod nJMn. frejjtaji večer je bila v okolici huds ploha «vsled utrganja oblaka, ki je spremen lis potok v reko in iz-podjedls podstavke mostu. Do zdaj so našli de?et trupel v spalnem vagonu, ki ee je pogresntl v. vodi; okrog 40 pomnikov Je težko potlbitlh In nahajajo so v bolnišnici v Denverjtt. Med mrtvimi Je več Cikažepov. Razvaževald Philadelphia. Pa. — TukaJžnJ. dhevnik "Dally Newa" Je odslovil dvajset svto-voznikov, ker so Srietopili v unijo njih stroke, asopis ne mara unijskih "draj-varjev." Za svarilo, ki jim gs Je vodstvo časopiaa poslalo, se niso zmenili. • Pristopili so v unijo in zehtevrfft od kompanija 48 urni delavnik na teden In $52.50 tedenske plače. Delali ao ur ns teden in prejemali 25 dolarjev, Družba jim je pokazala svojo militantnoet (bojevitost) in btpoalovala aretacijo vaeh odstavljenih delavcev. mmmt■Jusia* * Boj med elektiilarjl Ia eUvto-skiasi delavd v BosUna. Boston. — Radi boja med e-lektričarji in eU«4>*nak)imi dela vd bi prišlo skoraj do stavke eiektričarjev na nadceatni želaa-nici. Svet sUvtritiaklh delavcev je pred par meseci aklenil splošno pogodb za vse delavce. Nova pogodba je določevala nižjo plačilno leatvieo sa elelctričarje kot pa prejšnja, namreč za dva-najat tn pol canta aa uro. V afero je poeagia Ameriška delavaka RADI0K0WSIJA POIMA IZKORIŠČEVALCEM Deiavakemu vodi mu vi rortfti nili govorni po dilu "higker-upa. sabra-u po navo- Loa Angelpa, Cal. -f (F. P.) — Kompletna kontrola i sraka po truatu radia je rasviElna iz incidente, ki ae je izvršil na tukajšnji postaji KMTR pr id par dnevi. Frank (Hlmore. predsednik unije gledaliških igralcev, se je pogodil, s radiopostajo KMTR, da mu odstopi čas, da pošlje svoj govor po radiu o sporu, ki je nastal med unijo ln gledališkimi magnatl. Skle gena je bila pogodba in pro4s< dnik unije je takoj plačal sa ra»o radiopo-staje. Ko je priiel pozneje, da govori po radiu, mu js ' odatvo postaje povedalo, ds friu ne more dovoliti, da bi govoril nevidni svdienci. Gilmore ae je skliceval na pogodbo ln na dejstvo, da je račun sa rabo postaje že pla-Čal. Odgovor je dobil, da je vod-atvu sicer ž*}, ne dovoliti rabo radi ukaza, ki je pritel Gilmore je pričel hlapca Jerneja ln zvezni radiolj^oiaijV Ia poaredu je v njegovem interesu. Kljub temu, da je radiokom aija vrhov ns oblast, ki ima dolftnoat rogu liratl radiopostajo^ Wsshingt( e mu pa taje radi "višjih." ati vlogo Javil Je Anorlikl kapitalisti čast-no sprejeti v Moskvi Sovjetl pogostili ato amorüklll buržujev. |0 Gilmore naletel na tudi v Washingtonu gluha ušeea. Radiokomisija je enostsvno odklonila djegov apel. Ta incident jo s* ameriško ljudstvo, in posebno le sa ameriško delavstvo, velik » km pome-na. Pokazuje, da soj)ahko poši* jejo po radiu ls teki govori, ki jih dovolijo "higher upa." In ti "higher upa" (truat radia) ne dovolijo, ds bi se pošfljali govori o delavskih bojih; ln "higher Moskva, 19. Jul. — Največja delegacija ameriških kapital! p tov, odvetnikov, inženirjev in žurnaliatov, odkar obatoji Sovjetska unija, je doapela včeraj ls Berlina v Mookvo v posebnem vlaku, ki ga je dala sovjetska v lads. Prišlo je 75 mož in 24 ženak. Sovjetski uradni ki ao Američane toplo aprejell, jim ainoči priredili aijajen banket, na katerem je aovjetaks godba igrsls ameriško himno "Stsr Spsngled Banner" prvič po revoluciji, dali ao jim na ras-polago avte ss vožnjo po mestu in jih naatanili v najboljših mo-nkovakih hotelih. iMoekovakl p rolete rel, ki ao rtali pred kolodvorom ln gledali čuden aprejem ameriške bur-žuazije, ss niso mogli nsčuditi, tods tem js bilo 200 policajev In prolotarcl ae niao smeli približati. |Vaak ameriški goat Je plačal $1000 sa enomessčno turnejo po Ruaiji, katero ate aranžirali rusko-ameriška trgovska abor-nica in American Expreaa Co. Ta vsotica pa jih ne bo doeti bolela. Saj Je v partiji devet milijonarjev. Samo med žen« akami ao tri milijonarke, nem-reč miss Roaemary Bsur it Chi* caga, miss Alice De Lamar tor inrs. Mabel S. Ingsla, M orgs nova pečakinja Is New Yorks. AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA SE ZIRB2UJE V preteklem Wtu ee ie sdružilo 84 podjetij. Parsda tudi v bodočem letu ne preneha. Nad pol milijona defcvee* prfca jdetih. New York- — (F. P.) leč, Vo se bo ups" posedujejo ali kontrolirajo vse radiopostaJe razen dveh . _ Ko Je radiopoatajš Cikaške Gulf Oil kurpoiscij* TM sari vik aa Turtkem. Carigrad. 1». Jul. — fttevilo I J mrtvih vsled povodnji v okolic! f^j^ijm, ki je pogodbo razve-Trebésonda ob Črnem morju Jejij,^ |n dekret i rala, da elek narasti« m tisoč. Uričarjl prejemajo staro plačo. delavske federacije iskala pred radiokomieljo večjo valovno dol ino, so zastopniki trueta po-vdarjali, da so radiopostaJe od prte vaakemu in da imajo dela v ake organisaclje večje in boljše priložnoetl doseči ljudstvo, ako ae poalužujejo obstoječih postaj kot ps, sko gradijo avojs. Komisija je aplikacijo radiopostaJe člkaškega delavstva zavrnila. Ns drugi strani je ps trustu radia dala kompleten monopol, kar pokazuje tudi te incident. , Boj proti Mtfpolu zraka ss zanese v kongres. Radio je vedno večjega pomena za ameriško Judstvo, ln dokler bo v alužbi privilegiranega razreda, se bo njegovs mreža vedno bolj raztezala. - Poletna šola sa mladino. Aehtabul* O. — Finska so-cialiatična federacij« Je otvorila poletno šolo v svojem letovišču, ga ims v bližini Ashtsbul«. dola, ki js namenjena mladini, bo trajala od 18. julija do 8. av-gueta. Poduk vodi Arthur G. «cDowetl, ki Je bil preteklo pomlad izkliuten Iz pitteburške u-ni vence, ftob \fo obiskovalo od 40 do 60 mladonlčev in mladenk. Na programu bo tudi razne zabave. Tvrdka p i Iphiils Pogodbo s Reel je. New York, — Inženirska tvrdka Lockwood Green Co. je pod-pieaia pogodbo se kooperacijo z rusko tekstilno Industrijo. Te tvrdko tvorijo najboljil tekstil-nI Inženirji, ki eo se S pogodbo ta veseli, da pomagajo rasvlti rusko industrijo. i -Raiaay MpeDoneld ee sahvalil New Bedford. Masa, — Ramsay Mac Donald, dala veld pnrrni-Jer Anglije, ee je zahvalil tukajšnji delavski strani! za povabilo, da govori na njensM shodu, kadar pride na obisk t Ameriko. . Veliki JoMikl Mellonove d r u i b e Družina taklsdnlškega tajnika ee koplje v sallijenik. k! so na-s oljem. Chicago.—(F. P. «a' Družina zakladniškega tajnik« Mêlions je ob koncu zadnjega lete <*>o- podjatij v vete večja teless m EÄ sa 80 wUiJoi^v doUr)ev. ¡uifjgn^ Vddno Vféj Kokoš, ki nese slsta jsjea, je rMmAh tudí v avtomobilskl ln ni več dslečr ko se bo večina podjetij — ako ne vsa — ene industrije sdružilo v eno telo. To telo bo Imelo napeljsne vajeti v vsa smerlška mesta, v katerih bodo tovarno racimo za avtomobile. Glsvs telesa ~ kjer ae bo že nahajalo — bo dajals vodstvu i>oasmesnlh tovaren direktivo najbrž potom avoje radio posts je, ki se bo nshsjala v glavnem uradu. Po radiu bo sadonsl ukas, ds bo plača od jutri naprej toliko ln toliko (amanjšans), da Je delavni čm toliko, da ss odslov delavca s to ln delavca s druge številko, bodisi radi nesadostm produkcije ali radi unijskih ak tivnosti, ali pa redi starosti. Z drugo besedo rečeno: povelja bo. do prihajala ls csntruma poaa metne Induatrijo, ki bodo velja Ia sa celo industrijo. Dasl se što vilo ursdov, od kodsr prihsjajc povelja v tovarno aH tovarne vsdno tnižuje, Ims delsvsc ds nea še priliko, da sl lsbere to si drugo-družbo, pri kateri sl slu> ži svoj kruh. Dvomljivo je, ak< bo Imel to priliko čes dvajset sl dssst 1st. Amsriškl delavec bo poznal 1« eno kompanljo v poaa mptni industriji. "Wsll, I shouM worry," prav dslavoo* "garati moram, kjer ž« slučajno delam . * Ta osnutek nove industrijek< Suhaikl vlomilci so oa oakrat élzmotlliM Ud ril so v nunakl khšter ln sds j es ne morejo Ismasstl. družbe, v katero ss pMMCsim skokoma, niso ls prasns sanje Prooes rasvoja, ki jo sspopsdei v konsolldsclji (sdruževanju oljni delsvel, poaeduje Jo pa stric Mellon ln njegova družina. Lsn-ako leto js te kokoA sneela Jajce, ki je bilo vredno nld M milijonov dolarjev. Od te rsotb Je spravil Mellon 80 milijonov dolarjev v obliki dobička. Od iste 1922 mu je ts kokol sneels Jsj-■v vrednosti 140 mllijončkov ce Plavajoče šole sa ruske trampe. Moekva, 19. jul. — Sovjetski komisar prosvete LunačafskiJ si Js tamislil nov načrt šotenjt bresdomovlnske mladine. Rusija Ims vpč stotiaoč dečkov In deklic, ki so izgubili dom in starše v svetovni in civilni vojni ps se klatijo naokrog kot vs-gabundi. Težava js s njim), ker se nočejo nikjer udomačiti, Oblasti jih vtiksjo v šole in p> boljševglnlco, a vaelej Jo. Navadili ao se trem nikjer ne obstanejo. Lunačar nkizdaj priporoča, da ee t! m» K trampi nastanijo na parni klh, ki bodo neprenehoma pluli po Črnem in Kasplškem morju ter po Donu In Volgi. Na U v » pobegne-•mpat! In tega proceas, i itoječlh »Ino; .11 oaeb «tonile. Bukarešta, 19. Julv — Sov Jet ski pernik "Volga", ki je plul Is Novorosljska, je zadel ob pis-vajočo mino na Črnem morju in ae resletel. 81 oeeb jO'lsgu bilo življenje. seključel — ako sodlm< po obstoječih tendencah — di se spoje vse kompenlje, korpo racije, truati v eno aamo velike telo, V avtomobilski Induatrlji po-staja to tslo General Motors korporacije, katero kontrohrajc Morgsn-Dupontovl Interesi. V pt oteklih dvanajstih mesecih Je iMigoltnlla več malih ln večjih rib, kstsrih vrednost znaša več sto milijonov dolsrjsv. V to svrho Js te korpossoija potrošila Isnsko leto 70 milijonov dolar" jev. V industriji sa traktorje so so v preteklem letu itvršlla tri v ^ja združenja ali konaolidscije v akupnl vrednosti 200 milijonov dolsrjfv. Eno izmsd teh deti t Je United Trector and E<|ulp-ment korporacije, ki ssstojl ls 35 podjetij, katera eo ee združila v eno telo. Oneral Motor» opnetrira ra-pidno tudi v induatrijo za aero-plane. Zadnje Teto Je dobfla kontrolo nad eno četrtino delnic H.ndrlz Avla t Ion korporacije, 40 odatotkov nad Fokker Air-eraft dryžbo ln al oevojlla veliko IKidJetJe v Indlanapoltau ee Izdelovanje gonilnih atrojev. De-trolt Alrcraft korporacije a! Je Lee Angelea. Cal. — Prohl-bičnikl v tem diatriktu so narodih grdo "pomoto". Posledlou bo, da najbrž šest auhaških detektivov isgubi svoje službe. "Pomota" js bils, ker so udrll v katoliški žsnski samostan v predmestju Bel veder u. V klo-Hru bivajo žpanske nune — in katoliška cerkev (me v Loa An-geleau velik vpliv. Saržent O. L. Chlldera, ki 1o 18. julije vodil naval na klo- Vsa ta pojasnlls ne pomagajo nič. Distriktnl prsvdnik iurton Fitta tudi ns vs niče* ar In nikdar ni dal nikomur lovoljenjs ss vlom v klošter. Itta je hud, ds se js moglo ksj ako grdegs zgoditi in odredil e prelaksvD, ki nsj dožene, kdo e prsvasprsv dal auhačem "tip" n seka J. Dsjatvo Js, ds Js Chlldera s «•tirni možmi tsdnjo soboto nsoeniral vpad v klošter. Nu-o so kričalo po špensko, s ksr Ih možje prohlblclje niso rasu-lele, so enostavno sililt dalje, ^une so uprle vrata pred no-iom prohlbičnikov, oni pa m ptodfc leni so vrste rasblll in o-Irli v svete prostora. Potem so ie pa le ustrašili in niso nič skali kotU in drugih reči. Kakor bi ustrelil so ssčell rrmotl proteeti. Bogati katoliki kjlkl so bombardirali dla-rilrtnsgs pravdnlks ln škof >antwell je ogorčen brsojav!) senatorju Hlrsmu Johnsonu >Waatnlki so retirirsli kakor tplašenl zajci. Nune eo prejelo trat obžalovanja In plačilo ss ubite vrste. Chlldera in nje-?ovs čete bo pa isksla novih Uužb ta kasen, ker ne zna lo-*!t! kloštra od nsvsdns šganjsr-ns. Glavno Js, ds sdsj najdsjo lopova, kl Js dsl "Up". Jetl Jih tudi, ksr Js stvsr prišle v čsso-piee. Zidov» k s republike v Sibiriji. Moskve, 19. jul. — govjetelu vlada poroča, da je sprsjela načrt te ustanovitev avtonomne židovske republike v okrožju Biro Badtena ob raki Amur v Sibiriji. Novs republike, ki bo eficleino znana kot 2ldovsks ao-vjetaka ao^jallatlčna republiko, bo največja židovaka kolonija ne svetu. Poalovels bo v lastnem Jetiku In po tvojih običajih. Ozemlje, ki Je tako veliko kot države Tetaa v Ameriki, Je bogato ne rodovitnih poljih in Wm • To moč ameriške avtomobilske induatrijo občutijo tudi deievcl in kapitalisti v Kvfopi. Ameriški Izvos Je Isnsko leto snašal 825 osvojile devet trekdplovnlh pod jetlj, V enem direktoriju to vo- taoč avtom^ilov, Francija, Ite-ditaljl Ford, General Motors In I|JA |n Anglije ao skupno isvosUe iHodaon družb. j le 90 tisoč avtomobilov. In ako V m* konsolidacij v motorni m pomisli nadalje, da je Gene-industriji je bilo lanako leto 84 ral Motor» lanako leto pogoltni-r» številu. Finančni ekapertl tn 1* Opel podjetje, k! je največje potnevatelj te Induatrlje napo- avtomobiUko podjetje v Nemči-vodu jejo, da se bo perada na- ¡JI, j« strah Kvropcev pred pene-«iiiljcvale v prihodnjem ktu, < traeijo ameriških finančnikov namreč od psvega Julije naprej, upravičen, še V večjem temahu. It tega je j Razlike med enim ln drugim lahko sklepali, da čea al več da- gospodarjem nI veliko, poaebno leč. ko bo ameriško motorno In- še, ako Je delavse zadovoljen e d u »tri Jo kraijeveh ene seme ve- položajem, v katerem ee nahaja, lika korporulie. Ako se pomisli, Je pe velike raslima, ako delavce dt rr prptentkajo podjetje, ki so trs v oči. ki gs spremljajo pri bile združena v preteklem letu, delu ln Isven dela, kjerkoli u UmeII, Mees. — Konvencij» dve milijardi dolarjev, bo proeee Že uheja. Z manjšim bikom sa Maaaachuaettske dsiavaka lede koifeotldedjo v tej induatrlji sna vedno bolj lahko bost! kot Ameriški kaptteiieti eeva je jo Južno Afriko. Johanneeburg, Južnoafriška unija, 19. Jul. — Neka ameriška družba Je kupila najboga tejše bakrene rudnike v Južni Afriki v t Nsmagualandu ta enajtt milijonov dolarjev. racije t« prične 5. avguste. kmalu dov ipa s velikim. ..m - »'■■y prosveta tus iwticirroiMBNT GLASILO n LASTSIS^.^VlWSjB MASOOMB WOWS . ¡¡STÏTiT HM m» mi HU.J»** » *** ss. „(MI tot ü» SUl« («MM* CMaSSak IZ, CIMS «< Ci«. fT* r«. ust p« /«•«. «VtMOV P9 A*«»«"«— 9 h-mst Glasovi k naseliti RGBOÎ A, 20. .WT.T.TA Bht^lft tt " SNPJ. |PJ, nsj jih nagovarjajo, da se E velet h Mlan — Klimeset- i P^rutijo kjerkoli s« jim P*t ska fadaraeiis »kupnih društev PriJfoa k angkdko govorečim H'Än rä \mäo organizacijo in njena noč* lia. Prej aH štej bomo ur»M do Park ni bilo vat uko lepo kot e rejeni gospodje tfdili V ___Okrog 4,(>00 oseb, te je, b«. garni, zelo malo, kajti pričakova-'«V V> tisoč, ket so ogledali hI pričakovali, pater se je i*ra*ll te svobpdnrtrtec poifiče duhovna k smrtni postelji, posebno pono« (rojenim se je peč tešbo peneči ljudski glas Svobodna beseda tfem* S.N.PJ. j7- idÄ. Vie'tal, človeH «er* Siia^a S u SNPJ t pÄlh danskih or- njena .vlnjs/' i^ov^en s^ klameega stališča za »m *u * y ^ delavskd pod- kaj so si poslušalci midtli. ko se »WW . I___—«__ I. trultiipMn nrtft inlvMtfio. In. i.kih "kâtoliiklh" »hodih pri- jTSKj r^ro nuaSSM. d.|po«o in kuhurto organizacij". |n< Uh|h '^tolilkU. ÎXl' rjÄÄ^SÄÄ ne le^Tzdruienih drl- Ltl»l iednimi katoMkimi p£ našiTdruštbe, katerih je n«d SOI vor J® končal s Idicem: Nepej, šivalnega apraja* »S drveti imKiTj (Ms twlju ÄT ¿7f. P. #. nMWjflUjjflHHHI «Im ». N. P. J. previse, ds stvsm» I» ¿Mtojnu kritiaira m»S«W» «S- trase »rvsvo, gl. akmove lakUučU, po k. gl. ud bora. posam. ää" eai objavi la «aors biti pošpiaass a »hI« ia pravim in**» piaes laaja fadtssjdb ia drsfih «akonov, eashevsls .kftainaU» obrekfmsuJe S, BT. f. J, V'ostslm Js odgovoren aa Odgovor Severovič tif Farmarjem pomagajo! Ko se slikali odpomoč s« farmarje, so se tresle Rocky MounUins. Vsa dqtela je grmela navdušenja. Na mietra farmarji končno le posuti soleče prosperitetet i ^ ,. Kongres js bil sklican k ierednemu zasede-. n/6 samo zarili farmarja in sprejet Je bil za-kon, ki daje pol milijarde (petita milijonov) dolarjev iz zvezne blagajne farmarju na razpolago. Živeli zakonodajalcu Farmerski se-S so se sicer krsmžili in «klkaft' e ksj bodo ti tepci ISsJ ne vedo čeea js treba pravim farmarjem. ' * . r Ke je Ml fermeki zakon pol streho, se Je takoj začelo pomegenje. Preehfcnt Hoovw je Iztegnil bratsko roko. Prva p<*noč je prUU, ko je hoover imenoval člkašksg* milijonarji 1« kapitalista predsednikom farmskega odbora. Pravilno 1 Kadar čreda ovac potrebuje pomoči, pošlji jim volka ia pomaggne j* i bol Druga pomoč je prišla ta eden. Legge, milijonarskl predsednik fermski pa pomušnega odbore* je prejel cel kup prošenj od farmarjih kooperativ za nnpovedena posojila ig fonda pel milijarde dolarjev. To je bilo pno; drugoje bilo, da je Legge prejel drugI k od privatnih bankirjev, ki eo * farmarjem s posojili in jim i delek, še ni bik» hitro ohreetoih se hudujejo, kam da pojde n bo vlada posojsvale denar Ugge, k! tudi razume ip^l ni kredit je treba najprej l*i<9t! Tako se pomaga bankirjem. Farmske 7koopcra8»Mdaj lahkoimolzejo stsVe ^stumpe" ali avoje peste. NeltlJ še pritečf še ne mtoke pe sveta jezs. Tako ae pernate farmarjem. Tak» lahko pomage tudi tWU device. M je zadnjič migala na ameriških BseiJdh. ^ Business v vUdi ■rSNnot * Potem 'ii l^iJv ^M to rta", doma ali drugod, vadi» «ve.ii kov.rticam. TI gospodje »o .klU ®' • re«>lucij«, ki joJe .mlo-M niu S okroi uS dobri «lani to o*a«Mcije. caH »kupaj r»ne govo^ ke p. p» konvencija ^v hrM^ mnoika mvrKo. katero »o uatanoviM njihovi atar- Uiti enega ni bito med njimi. « ^ k kor ,e iutl rev. Severov«. fifV^iS Naj Jih na potabijo. koder U «pregovorili beeedo v l^rirt , ,e b sdrutt. £„»tvl ««9 ^Ptr^d^bodo hodili, ¿poitujejonaj .vo- delavcu. Tudito jev »^'aju v»eh jugoslovanskih pod. m^ m«trr ^iba dtHlana je .Urfe in njihovo delo in naj njihovimi naieli: drtatt ddav- izllclj. Nii drugega ne. , rfruitva št vedno akrbe po «voji me«, da ca k tlom In v temi. In si »e dre- .k kto) m n) ^ ^ b, ge mladbukega oddelka^toatva vean ^ , wt, y gvet> ds njihovo ^ 2drlditi p„ volji SNPJ. ^i^doto^^K®^^^ S,Uii fr^P reii kakšen < u% Zk« druSv» note. lojem tiete rojake, ki verjamejo neoWwn faMtlk, bi nii ne reka», KaV^v^TSJSI k. Ljud-vo Je bilo ladovoljn» z v tjko jjgj^jg^j fe TJ6 mu lTlej^S™ J»Jmot Zmaga bo na*!" Ome-Udrutijo, je pa qd alta. Ifc^VaihLM^Sfc?1ii SS^V^^SSriSlu »e .trudne ra.tHne med Stevend Pi, in ie .e ne more boriti , ro- leženci. -Godba je itfrela boreš- čil program. ' J g '' M niče ln sprevod se je lepo pomi- siavnost, kot Je bile, te fe ne kal s godbo na čelu po fUvnih fludi vsaki den. Isvršiti jo je mq. ulicah vee do Fayala. T« so če« gače le, sko je sporezum in har-ksTI avtobusi in avtomobili, ki monijs. Člani v Mlnneeoti vse to «ttvar ie v resnici take: Ako pomni to, da članstvo SNPJ ne ! res imeli kaj uspeha, kakpr trde, tedej bi jim ns bib šftev. Članstvo HBZ se tudi ne saa ä." r^s čitel kje V zgodovini le zrednjega enskege" «hoda TjBlinoisu, še bo tem — protestov "oomairali" sarubili prill. Bankirji businaaa. če jem. i, je brš sve- so prepeljeli občinstvo v Evs-mumejo in potom svoje prga- de Unije plevel MHE," kpko Je duhovščina nešču- leth PeVk Lake, na breenl pro-Lisedje, Minnesotskc federšcije M^ W vale^lju4i. de so se klaM med ss> ^ •......1----- — , Na Ida ga njoli boj. V gotovih slučajih so tudi kg, [sne®, niti ne s fra^ittta^P^JJ^j ^ tegii ^ morilnem ,bo se zna vsša^^^ orošjursei^ d^ so usUnbeveli rojak rtjaka, liso morda vfr^ edtem je redno pHhajalo deli še vei let. Navzoči so bi« Miti dg bt hneU uspeh več 1» več ljudstve z av- atari členi, ki nosijo certlitkat- stjb se bo moralo ¿budmji tc- jMedt redho i tomobUl lz raznih naselbin še- ne številke pod 1000 in tu4rpod letnega okrožja. Prišli so po W 500 ki niso tako misliti ket p»^* Gotovo se ie spomtnja na ¿Tvsč milj oddaljeni v selo v* likam številu. Bile Je fotovo nad tri tisoč ljudi. Odborniki so IhTna svoja dele in prijelo »e ie kuhati, peči in piti - samojn^-pijače. "Najmočnejše" je bUo pNo. Kuharice so pri-le jedila, med temi je bila najvarnejša "bujC pečene jet* niše in drugo. "More in Oeslo HardlngovegSk rešfms ie bHo: business in government; leea government business." Kolikor se tiče "več hu^lnesfe y vladi," ae Js geelo perfektno Izpolnilo. Dokaz temu je Andrew Mellon, ki so |a njegovi prijsteljl kratili se "največjega zsklsdnlškegs Ujnlka od časov H am il tona." Mellon je glavni laatnik to v ar en, ki nosijo ime Alumlnum Company of America. Ts dn|š-be je Mellonovo drušlneko r^ijetje; vas kapital je v drušini In lepe dividendi hi veda tudi prihajajo v drušlno In oetenejo v drušlnl. Pred nekaj leti so bile delnice tega podjetja vredne po MS. Zadnji teden je biU borzna cena štiri-ato dolarjev za delnico. Druga Mellonova druttnska korporacija is Oulf 011. Pred dvema letoma so se delnice te drušbe prodajale po lté. Kadnjl teden eo bile po $180 "Wall Street JournsP Je pisal pred nekaj dnevi: "Delnice Mellonovs drutine v teh dveh drutbah imajo danes trtno vrednost sns milijarde dolarjev." Predno je Mellon prevzel alušbo sakladni-tkega tajnika, ao njegovo celo premošenje cenili na berašklh triato milijonov dolarje«. Ie danes je ene milijarda. Rualneea in government t Pa še kako dober ! «■■111 Nski ameriški Italtjen. ki je bil rojen v Wiseonsinu, je pred kratkim odpotovsl v Italijo na poročno potovanje e svojo aevecto. Ko je t je. se ga -Mistični oblastniki vtaknili v italijansko armada. Is katere pa je kmetu no- I «gnil In ee Vrnit v Ameriko. Njegoša tene je šla sa nJim. Upejme. de bo U ItaNjan odslej zelo ljubil domovino seejlh očetov. Ako pride do vojne med sovjeti in KltaJcl, t>odo ruski proletard pobijali kitajske prote-tarče ln obratno. Ruski proletard se l k vi o morda opravičili, da se kitajski proletard manj vredni ... ) Vojne je sdaj konec do prihodnje vej ne! bi potem aa bode val narodi oborošill, de ae bra. ni Jo — samo sato, da se branijo ... 0b 2. popoldne je prišel govor. nMl program. Vodit ge je bset J.l,*uhvtri»aiHe g S zamišljenem govoru omenil en Minnesotskc fedsradjs njsno delo, namen in d-Ue, kaj vse se lahko dosefte v skupnem in slošnem delu. Ob koncu govora se je sahvalil mestnemu šupanu ln abčinsliemu svetu se prijazno sodslovanjs ln sprejem gostov ne Bvelethu ter za pomoč od strani mseta, ki je dali mestno godbo, park, dvore« no b» več drugih stvari članstvu SNf J ln vse to brsapladna Nato js br. Muhvič naznsnll vss pr» gram občinstvu in povedal, da m ze vsakim govornikom igrela godba po en komed. Neto Je predstavil kot prvega govornike mestnega iupana Victor B. Ea-linga, ki js v kratkih beaedeh pozdravil vse nevnoče, česšitsS gostom ln s povdarbom nagle« sil, da čeprav ao Slovenci malo-h 11« v i U • n narod, imgjo kljub temu veliko in veovM podporno organisecijo. Vspodbujsl je, aa| delujemo naprej aldno, pg be proelava 25 letnice Imela gotovo vela moralni ln finančni uepeh se S^^iBBiHmi Zaigrala je zopet godbe In tetam se brstje Debevc igrali per komadov. Občinstvo jim js toplo dplevdiralo. Neto sta dva de-kleti igrali violino In piano. Glavni govornik je bil PiHp Gajlma Is ttitoega. Govoril je ena uro. Reslošil je zgodovino organizacije, poje* n g ttftc, tf m Jih IsesH i^oairjl-uaUnovUs. Ui. Povdaril je pomen siavnost i ter, orisal vss delovanje SNPJ ter bevieti, ki jih hudi članstvu. Impra je kot nelešš, ko je ge-vorfl Godiaa, hudo pm^eksi«. mi njeflpe dve gbivo ali ustraAD ss af Se svoia levajanjs je šel aplefs la odobravsnje od steenl poslušalcev. Apellrel ja aa te. naj navdušijo mtadia*"5 Posns je so se vršile r ke med mladino^ udeležilo od 800 do 600 Tekme eo vodili uredniki društve št IfiO. Starejši so pe kramljali In se____ M v senci košetih brezovih eb "Vbliko ee jih Je brigtalno čletl vodi kr Bveleth jezera. Cgs je hUro mi-nevel, sdlnce ss je nagnilo i^roti zatonu, prijazna sapica je pri-čela pihati in delal se je mpek. Gostje so se poslavljali in odhajali zopet nasaj v oddaljene naselbine telesnega okrošja. Poročevalec te impozantne proslave, «e stara korenina, se je pe "pri-štulil" k atari znanki, mre. Lu-šinovi, kjer je tekel pogovor o raznih etvereh vpoeno noč. t"---— ----' ■ 115# VIUVvVv Pv 0« nik, v kateri ga drže taki 8°-Lne ¿ase, zlate čaaa, ki ao . spodje. (imeli njegovi predniki, ka so Jakšettč tudi omenja, da jf Li^ekim naklepi in nešlovi "Amerikanaki Slovenec i« ^^"4-IAisiI* itiUildbnini trpinftiH ljudi sitaterega šfrokoustns^e ugaBji ^SpanSS inkvizicije. n 'ta prepričal, da ni na pravi f Vem, da Severovič vzdihi^ pO«. Mislim, ds je zelo malo pfeti nebu: "O, ko bi se spet po-tistih, kajti ne dajo se kar tako vrnili tisti lepi časi, d« bi du-Ugriati kot si kdo misli. Saj je hovščina zevladala nad Ijud-znamo komu koristijo toki listi I .tvorni" In še b| mučiU ljudi na kot je "A. S." Dokler be Ijud- natezalnicah in fflf sežig&li M stvo podpiralo tako časopisje, ne grmadah žive, trgaU jim jezike, bo nič. Ameriški Slovend! Cas rezali ušeza, lomili jim kozti, reje ie, da se zbudite iz epanja in zali jih na jerAene, izkopavali se pridružite vrstam razredno oči živim nesrečnikom trgali s poJdflUjo koristi ln dobrote SN-' laleatna uepdi izussftrfja, ******* Thlmon. alert, lf ga je lanm pahnO v bedo. — Zli- najdbo wo ee okoristiti Angleži... Dandanašnji si ženski svet komaj lahko predstavlja kako je bilo nekoč, ko je bilo treba se vgfck šiv na obleki aH perilu napraviti ročni vix*l a vrUi- Jn veiidar ie bflo tek^-r W te celo ne prav davno. Niti dobrih sto ni tega, bo k iivel v nkromhi fmgcoski provinci reven, a bistroumep krojaček Jernej (Parthelemy) Thimonnler, Ifi mu ^ lepegü dne jelo presedati vbedenje s Iglo. Dolgočasilo ga je sefeti ure in ure za mizo, zefcadati šivanko na eni strani v sukno in jo vleči na drugi strani ven. Minilo gS je potrpljenje in začel as je ukvarjati z mi. sli jo, da bi ročno ddlo lahko nadomestU stroj. Izum pa je imel v početkn okorne noge in ni Muegel nikamor naprej.. Thimonnler je delal in delal, primerjal in popravljal, zanemarjal je celo krojaške naročila ^ pomagalo ni nii! Tudi njegovi podporniki so izgubiti vero v lajajoči izum, ki ga je pa revni krojaček 1fe toliko izpopolnil, da je stroj delal pravUne šive. Stvar se je videla ljudem čudna, vendar nič novotorska. Tako, «e je zgodilo, da so smatrali izumitelja za čudaka, ki ga ne ve^a obrajtati. Tkominnier, ki jc videl, da v tem omki van§u ne bo našel zasluženega priznanja, pa si ni gtiel etvari k srcu. Zadel je prvotni šivalni stroj na rame, pa hajd po svetu, jn sicer na-ravnost v Pariz. Tamje upal »aAti,teč razume. Snjd kakor na kmetih. Med potoma pa ni nisi1 gevdrH o izumu, na^brže iz strahu, da ne bi «a zasmehovali. Ko je pritisni najve¿ja sila, je rajši odložil Šivalni stroj v kot i» ae je oprijst srečnejšega sredstva: WWijo»et. Pred-vejejo« lutke, je predaval tudi svoj humor, ki je Hudi bolj zanimal kakor njegova iznajdba. Tako se je le prikopal de Pariza ne da bi mu bilo treba poginiti lakote. V Parizu ae mu je sa trenutek nasmehnila ereča. Našel je rojaka, ki mu je dai priporoma, da je šel iskat podpornikov. Spsavil jih je res nekaj skupej. Omogočili so mu odkup izuma in napravo 24 sličnih krojaških priprav, ki so mehanično šivali Atelje je ifprva delal sa vojaške skladišča- Toda pomočniki, ki jih ja Thimonnler uril v novem poklicu, so se zbali, da jim bo zmanjkalo kruha in so «s nekega dne mojstri» postavfll pp robu. Grozili so mu celo z ubojem, če ne ifgfpe iz prestolnice. Moral ji Mati. da je odnesel zdrav* *<*>. . $d je domov, «daj vsaj deloma priznan od Parttanov in je ig|K*lft4ft¥ftl nftpršvo tako dolgo, da so nanjo šivali lahko tudi usnje. Teds zashitek je bil teko pičel, da je moral ftltent prodfcti nekemu An**tt. NatO je umri bete--tal' in razočaran v M, letu. i ThftiWn»lšrjev üüm ai je U Anglije ukrčil pot čes ocean. Tvemičerji Howe, Wheeler, Wilson in Singer so e fabrikneue šivalnih stro-jev obegüeH in poataU nrtlijonafjt. ftumitelj ¡|b je danes na pol pozabljen In da ni njegovo ime zabeleženo X burni kroftttt Čila, bi bilo gotovo še davno zginilo v hrupni afigteŠkt ln ameriški r^wäS^SsSSSm^^m Lynkeus: PHUATBUICE. N. Y. — "Vseele-venSki" katoličani eo sktteeM shod, ki se je vršil v dneh fc, 7. in S. julije v Lemontu, 111., eM, kakor oni nasivejo ta prostor, "ameriških Bresah," vča-alh ga krstijo za Chicago, v&pih pa tudi za JoHet, in ne vem ie kake. Namen skllcsteljev shoda je bil: napovedati boj "slovenskim krivovercem" in njihovemu če-soplsju. Ošifoeali so tudi mesarje, ki prodajajo meso delavcem. Teko Je! - "Vseslovenci", sko boste poslušali take gospode, lh poHvke vam ne bodo privolili, ko vam bodo utepli v glavo, da drugih "prepovedanih" jedi ne smete ulivati. ltaj bo meeo tebi, ki garaš dan se dnem v potu svojega ohraaa, de si kaj aa-ahišiš tudi sa košček meee! Gospodje šele, de delavci samo garamo, oni se p« lepo rede — ne račun delavskih žuljev. Takega mnenia se — tudi noši "vssMe-venskl" gospodje. A gHj čudot Lepo so tudi ti gospodje priznali, da jim tjt* »t\*o (tbrača hrWet. Ha, ha, Nnt Sate pe je pe njihovem mnenju potrebno da obišče vsako slo- •lanelsA Al ASMms M^JH i f USKT9, "pnuiTiir, n "raesiovensbS^ nesslblno Imlh šen duhoven vsej vsake leto e^ lqrat To p%č lahko steee. še ee Jbn le oVee prinesle do vel j ke v LsmonS. O uepebe pe bode petem lehko Sej tudi ne . "vseslovenskem zavednega delavstva. Ko bo večina ljudstva Uko storilk, šele takrat nam je pričakovati resnično boljših česov. Jaa-i -1____ . Matestovicn. Piknik in drago. Durant aty, Pa, — Namenil sem se, da nekoliko opišem razmere v tem kraju in mišljenje foveacev. / aše društvo št. 881 SNPJ je 4. julija piknik, ki ee jc v _____ičnem ozfru dobro obnesel, tako da Je društvena blagajna procej močna. To je bilo dobro, nI pa tako s našim bratstvom, ki se je očito pokazalo v zvezi z nekim italij*nom- Jaz BeTn ime' namreč nalogo, da nakupim vse potrebne stvari za piknik, ker pe ni tukaj nobenega slovenskega ali slovanskega trgovca, sem se napotil b nekemu ŽMu ter naro-ČU potrebščine za piknik. Ko je enaki trgovec zvedel o tem, takbj napotil do leblraver-ne^ev in jim pripovedoval, d» bi bil on darjMiTlflUto ceneje kdtšid. Slovend navadho kupujejo pri Itakjanu ob tenki priliki, kar je ialoetno sa naa. bi ae belj prikupil Slovencem, ie te Italijan prineed nekak dar aa naš piknik, toda bil je odklonjen, kar ga je tako uje^ ziK.de je pobledal Naa je tukaj precej, ki se i strinjamo s Italijani, ker vemo, kako italij enake vlada postopa z našimi ljudmi, Id ao prešli pod njeno oblast Morda je bilo to tudi rpok. da me j« neki ItaHjen ne pikniku hotel napasti s no-tem, ksr pe je preprečil brat T Kedn. kateremu gre vse čast za njegovo pogumno dejanje. Tako je t Italijani povod,^ kjsr dobe JjHm tistim, ki Šs drle i Laki fellm. da bi kmalu odprli svoje oii in r*»Klp Jesaej K rs jee. kleščami nohte, lovili mlada dekleta in jih zapirali v katakombe, iz katerih nI bilo več rešitve, njih sorodnike pa enostavno pomorih. Po tistih časih hrepeni Severovič in njegovi pajdaši. Toda zapomnite si, da vam je odklenkelo za yaelej, ker vaše delo ln humbug, ki ga utepate narodu v glavo, da dobfie lož je1 denar, to ee je |e začelo temu narodu studiti, ki ne borte oži-vali tistega, kar so uživali z naslado vaši predniki, ko so se se-taneko smejali ob trpljenju in rfcuččhju nedolžnih ljudi. Rev. 8everovič/ bi gobovo ukazad po-klati vee šlane SNPJ, ako b! Imel | moč. Pogleda naj v sveto pismo, ako veruje vanj, kjer stoji zapisano, da "k** sa med prt-i jeme, bo z mečem pokonštfM Zato se zna zgoditi, d« bo član stvo HB2 obrnilo "noševt" proti njemu, ne pa proti članstvu SNPJ, katero ne teli članstvu | Bajednioe nič slabega. (Konec] Lepa žena je neozdravljivo zbolela in p< dolgem hiranju začutila, <|a se ji bliža konec Dala je pozvati svojš prijateljice, da s; poalovl od njih. Vse so sedele okoli nJfene postelje, a bol niča, daai je biW pri vsej zavesti, nI spoznal; nobene izmed njih. Dokler je natnroč živela, n! nikoli pogic dala svojim prijateljicam v obraz, temveč ji s očmi, obrnjenimi v vala in presojala njihovo sedaj žene, sedeče ob njeni svoje obraza, ae ubožlca ni jih je zamenjala vsi vprek. MlUnlN štvs It. Debevsc. člen dru-m SNPiJ in HBZ SMRTNA KOŠA. — t Brooklynu, N. Y., je u-mrla Msry «uetič, rojene Blatnik le wm m Gorenjske^, Bila je tO let v Ameriki. — y Oaklandu, Cel, je umrl Me Keševar v starosti 70 let Doma j# bil ia Ručetne vad pri Crneanlj« ln v Ameriko je prišel leta lflTS. Ril ja eden prvih nasdjeneev v Kaliforniji- V Ctevslaadu je umila Jo-dphm Vuk, stara tt lat In do-me Is PMbmrta na Gorenjskem. Tu je bivaki It let Dalje je komaj a let Nettic Rhode, Bila je čla-št IST 8. N. P. J. — V lenem je umrla Katari-Tešak. v 49. le opazo Ker «o j , kazale l< znajti i! Kura ln umetna lut , V listu "Blectrioite pour tous" piše biolo( Bette, kake ugodno «¿inkuje dektrična svet lebe na kokoši, da v*č nesejo, kokodajce nam reč vstajajo in hodijo apat z dnem. Pozimi to rej večino čaaa predremajc, sato ae pičloikrmij« in v gnezdu najde gospodinja le malo jsjec Stoprav ko jame dan rasti, ee pofešaj zasuki na bode, n. pr. v drugi polovid »»ustaps. T< Izraža slovanska prišlavkm: Okoli svete Nei« se knram meh odveše. Ako fe uporablja* m t raj ki svešer ignetne luč, se pMbe jajčanc« utegnejo dvakrat eU trikrat neaobeti na dan Poudaril je namreč, da ee ta livad v temi nit Tne omrzi piše. V kemiku je treba nastanit aemoffr za prižiganje avetilnic v jutru, zvsče pa ee bo krme pslagele. Ir^^r ugesoejo luii Perotniner bo mced takieto inrebiti blegodaj člen društva It .191 jletu avoje H p* — revved Iz peetel k oko* in jat pov« Pazil bo seveda na to, 4a bo------- . enako razsvetljen, drugače.bi se lene perj* zavlekla v mračne kote In šdsl* nsmoteno v sv« jib aanjah. Pri vesm tem pa mora kokoša sMwM tudi se prikladne, po strokovnjaki! pesi Jiušsnu pifrv J e e e •( Osne Navijsč: "froshn. je ta restevran prvega redaF^ Natakar: rt "Da, lahke kar te ^¿taTttavUita MrfiftMKnlk "Številka î Poiščite jo v šape meje* plašča. Tja aem jo spravil, de je ne izgubim Vestí iz Jugoslavije VESTI 2 VSEH STRANI «efe Ai*. Ckini», illlnol* GLAVNI OÜfcOft S.N.KJ Sljwmltlt Avf LftlMMlile AvAh S. lawadfcle Ave.. J^S^ftfttoTftlk Avft ,..,,1Q0W E. 74th Strni, Cle predsednik im okroije B. I mM st., CleveUhd, • « 0. Mulbofjf, »•••ígl W» rtl'W». t MS Alt, Ole Mstti NADfOBNI ODSEK Hm York. — IntsmsUoBBl LsdAss' OsrmsRt VVorkers uniji namero*a prt*etl s flfcsoins Sami psnjo «• orgsnisirsnjo ostala t* dustrlje Atnsklh obisk. Novs po-godbo, ki Je bila sklenjen» pročI enim todnot*,>rije Is S» tiss« Ima^ Ml Si^MiU^ik »—.1-«-- JiMjscrv, M.n< S,uW> eenene suknje. OrgsnfraciJa nsmsrsvs Ksvistl all*iw akcijo v brsnAl is krllB «Ir.eemaklSg), kjer dola 40 tiso« delavk. ♦ milit napodi» katotUkega la pnlkg t OtNfMp | "-j CMesso. -r- V italljanaki fa» rl 8v, Kallsta, 1110 Ds K*!* st., trsjs fsrsnoks rovotasijs «o vsi tednov proti aovoms lup* nlku, ki u ni marajo, tods Ikof vttrajs, di «s morsjo J*» ti. Rlls J« Is vst Isgfiio» Hi cerkev Js i^rtf. V lotrtak Jo novi Ifttpiik odprl cerkev, ko Isf bil nokl pogn-ob. 0* toj ttrlNkl f> labruhnlll novi Isfsdj, » krof 50, fsranov, vStlBVSR los4r, 90 js »škodilo v n#*|» ftopnlks, ki JS komaj sMsol pote. Pet Italijank jt bilo od-HJsalh v, psp Is ksioribo sila-trg latinsko Amo- Bo«ton. — Ker 9ti dvt 4ov- ff» i^iSsis»rp Jpvad, 90 js nad njima rsstofotil varuh kapitaliima. Sodnik ja po-slsl v upor <*• itsvksrjs. sns-ga ns 60 ln drugogs ns 80 dal. J 1 _ i' tL llerger veliko koijft. ' Mllwaukss» Wls. — Vlslot L. Bargpr, ki j« bil pred tremi dne-,vi toCko pobit od slgktHlM It» ro na osstli jo As tako okreva i. da os idrsvslki somi eudijo. 'rw faiaraflH ^MPB^pVB Prvih 94 sr niso upsH, da ao Boston. Dolavoka fodor jo Is drtsvs Msoaaoktiootls sklenM«, ds Iniciatirs novo ljudstvo pdloéllo ni apio* pmmummT H. J. Magug: ARETACIJA Ko jo bil avto že skoro no vrhu klanca, se je I* grmičevja ob poti iznenada pojavil možak, ki je plenil ne cesto in šel proti avtomobilu, ftofer Pin-cheu* je jedva ie utegnil zavreti voz in preprečiti nesrečo. Neznanec je takoj atopil k njemu. — Prijatelj, ali je proetora «e zame? je vprašal. Obril ae ni bil gotovo te dva dni. Njegova obleka je bila po-noiena in koami mahu e — Najprej bi rad vedel, s kom Imam poel^l je zagodrnjal nezaupljivo. — O, nI ae me treba bati! 4e odvrnil tujec in ae zarežal. Rad bi še začasno priapel na postajo ln ujel ekspres. Vzemite me s seboj, ne bo zaetonj i To rekši je potegnil iz žepu bankovec, ki ga je Pincheu* po kratkem pomisleku vtaknil v žep. i — Avto ni moj. Jaz sem samo sluga, Je odgovoril nekoliko prijazneje. Nu, le stopite noter! Možak se je udobno zieknil na blazine. Pincheu* je pognal. — Neoprezni ste bili; kako lahko bi vas bil povozil, je rekel Pincheux, da vobče kaj zine. Zakaj mi niste dali znamenja? — Ker bi ne bili ustavili, se js zasmejal neznanec. Avtomo-bilisti nimajo navade pobirati na cesti ljudi, zlasti ne ljudi moje vnanjosti. — Nisem se vas bil ravno razveselil, Je priznal Pincheux, ki mu je bil bankovec nekoliko vrnil pogum. Zadnje čase se pri nas dogajajo čudne reči. 0-no noč je bil umorjen moj gor spodar Bertrend. Morilca Še niso dobili; najbrže se klati tod okoli. Zato mora biti človek oprezen. — Imate prav. Vaš gospodar Je bil tedaj petičen? — O, nekaj je že imel pod palcem. — In skop je bil tudi, kakopak? Stavim kaj, da je imel ^oma sveženj bankovcev v predalu, kl se ni dobro zaklepal. — Pogodili! — In ponoči je vstajal, si prižigal lu£ in štel denarje. Kdo ve? Sobo je imel nemara v pri- tličju in Še na cesto povrhu. In če na oknu ni.imel zaves, bi ne bilo čudo, ako bi bila luč privabila kakega potepuha, a praznim želodcem. Udarec a pestjo v okno in kakor bi trenil je bil v sobi. Stari se je morda začuden obrnil, tisti mah pa mu je že za vratom in preden je utegnil pihniti, je bilo po njem. «Po potrebi še udarec s krepelcem po glavi, nakar si je potepuh mirno prilastil bankovce in amuk skozi okno. Nihče ga nI videl ne slišal. • — Tako pripovedujete, kakor da bi bili zraven, je ostrmel sluga. Skoro prav tako sem tudi jaz povedal orožnikom. — Drugi dan? je vprašal neznanec z drobnim nasmeškom. — Seveda. Ko sem gospoda našel na tleh, Je bil že mrzel. — In nihče ni ničesar slišal? To je bilo za morilca zelo u-godno. — Pa tudi.zame. Ako bi me bil ropot zbudil, bi bil prišel doli s podstrešje In bi jo še jaz iz-kupil. A na srečo imam trdno spanje. — Na srečo, je pritrdil neznanec s pridušenim usmevom. Po tem takem ni bilo razen vas nikogar v hiši? PROSVETA F. M. DesteJevrtdJl ■ ZLOČIN IN KAZEN fteaua v šestlk dellk s epllocem. • poslovenil Tla*mir Levstik. "Razumem, razumem ... SIcer pa ... Kaj si tako ogledujete mojo sobo? Mamica tudi pravi, da Je podobna rakvi." "Vse ste nam dali včeraj, kar ste imeli!" mu js nenadoma odgovorila Sonja z naglim in glasnim šepetom, nakar Jo je obšla vnovič silna pobitost Spet so jI vzdrhtele ustnice in podbradek. Ze davno Je bila presenečena po siromašnem stanovanju Raskolnikova ln zdaj so so jI te besede iztrgale same od sebe. Sledil je molk. Dunjicl so se oči nekako zjasnile in tudi Pulherlja Aleksandrovim se je prijezneje ozrla na Sonjo. "Rodja," Je rekla in vstala, "to se razume, da večerjamo skupaj. Dunjiea, pojdJva . . . TI, Rodja, bi Šel pa malo na Izprehod, potem pa nekaj časa počivat, de se oddahneš . . . Zvečer pa lo kmalu pridi . . . Bojim se, da sva te utrudili . . "De, de, pridom," js dajal on in naglo vstal. "SIcer Imam še neki opravek . . ." "Večerjal vendar, ne boš drugje!" jo vzkliknil Razumihin in začudeno pogledal Raz-kolnikova. "Kaj pa misli»?" "Pridem torej, gotovo pridem ... Ti pa oetani Še malo tukaj; sej ge zdaJTne potrebujete, kaj ne da ne, mamica? Ali ga boste morebiti pogrešali T "Oh, ne, ne, ne! A vi, Dimitrij Prokopič, pridite k večerji; ali boete Uko dobri?" "Pridite, proaim," ga je zaprosila Dunja. Razkolnlkov ae Je poalovil in vee zaaijel. Za trenutek ga je obvladala Čudna zadrega. "Z Bogom, Rodja, ae pravi, do svidenja; "Z Bogom" no rečem rada. Z Bogom, Nasta-zija... Ah, že zopet som rekla "s Bogom"!" Pulherlja Aleksandrovna se je hotela posloviti tudi od Sonjice, a nekaj ji ni dalo in naglo Jo odšla Is aobe. Avdotija Romanovna pa je čakala, da je prišla vrata nanjo, In ko je odhajala za materjo mimo Sonje, ae jo poelovila od nje a prijaznim, vljudnim in pravilnim poklonom. Sonji-ca jo poatala zmedena, poklonila ae * plaho naglico in na obrazu ae JI Je zarisalo nekakšno boleatno čuvatvo, kakor bi Jo vljudnoet In pri-jaznoat Avdotije Romanovne težila ln mučila. "Z Bogom, Dunja!" je zaklical Razkolnlkov le na hodniku, "daj mi rokol" "Saj sem ti Jo ie dala. ali si pozabil?" Je odgovorila Dunja ter ae prijazno in neokretno obrnila k njemu. "Kaj ¡m za to, pa mi Jo daj še enkrat!" In krepko Je stisnil njene prst|ts. Dunjiea se mi* Je nasmehnila, zardela, izdrla mu naglo svojo roko in odšla za materjo; tudi ona je bila vae srečna. "Tako Je pravi" Je rekel Sonji, ko ae je vrnil v sobo, in Ji jaano pogledal v oči. "Bog daj mrtvim pokoja, živim pa še življenja! Kaj ne da? Ali ni ros? All. ni tako?" Začudeno Je zrla Sonja v njegov obra*. ki se j« bil tako nenadoma razjaanil. On Jo Je molče in |M>*»rno motril nekoliko hipov in v njegovi (tuši se Je takrat obnovila vsa pri-(»oved njenega pokojnega očeta o nji . . . "MoJ Bog. Dunjiea!" Je izpregovorila Pulherlja Aleksandrovna. kakor hitro sta prišli na ulico, "skoro bi bila sama veaela. da sva odšli; nekako laše mi Je poslalo. Včeraj na železnici ai nisem mialila. da bom veaela celo tega!" "Se enkrat vam pravim, mamica, da je še zelo bolan. Ali ne vidite? Morebiti mu le •amo hrepenenje po vas tako Akodovalo. Človek mora biti prizanesljiv, in mnogokaj ae da odpustili." "Ti pa vendar nisi bila prizanesljiva?" JI je vročekrvno in z očitanjem takoj presekala besedo Pulherlja Aleksandrovna. "Vef, IH«. nja, opazovala sem vaju: ti ai vsa njegova «lit ka r- (M* licu manj nego po duši. (Hm »ta me-lenfcilike, oba «ložne ln vročekrvne nravi in oba velikodušna .. . Kaj ne da on ne bi mogel biti sebičnež, Dunjiea, kaj . . . Ssmo če pomislim, kaj bo drevi pri naju, mi upade ves pogum r "Ne vznemirjajte se, mamica; zgodilo se bo to, kar se mora zgoditi." "Dunjiea! Pomisli samo, v kakšnem položaju se nahajava zdaj! Kaj bo, ako naju Peter Petrovič pusti r* je zdajci rekla uboga Pulherlja Aleksandrovna brez pomisleka. "Cesa bi bil potem fte vreden!" je dejala Dunjiea odločno in prezirljivo. "Dobro je bilo, ds svs zdsjle odšli," ji je segla gostobesedna Pulherlja Aleksandrovna v besedo, "mudilo se mu je po nekem oprevku; naj se izprehodi, vsaj zraka naj se nasope . . . Strašno soparno je pri njem; a kje more tukaj dihati svež zrak, tukaj, kjer je na ulicah taka soparica kakor v zaprtih sobah! Moj Bog, kakšno mesto! . . . Čakaj, stopi stran, da te ne stisnejo — nesejo nekaj! . . . Bržkone so nesli klavir — res — kako se zadevejo . . . Tudi tiztega dekleta se želo bojim . . ." "Kakšnega dekleta, mamica?" "Tiste, veš, Zofije Semonovne, ki Je pravkar prišla k njemu ..." "Kako da?" "Takšno slutnjo imam, Dunja. Veruj mi ali .ne veruj, v tistem trenutku, ko je stopila v sobo, sem si mislila, da tiči tukaj poglavitni vzrok ..." , "Prav nič ne tiči!" je nejevoljno vzkliknila Dunja. VKakšni ste vendar s svojimi slutnjami, mamica! Šele od včerajšnjega dne jo pozna; niti spoznal je nI, ko je prišla v sobo." "Boš videla! . . . Ona me vznemirja; boš videla, boš že videla. Tako sem se prestralfla, ko me je pogledala s tistimi svojimi očmi; komaj sem obsedela na stolu, ko jo je začel predstavljati. Čudno se mi zdi, ko piše Peter Petrovič tako o nji, on pa nama jo gre predstavljati, zlasti pa še tebi! Bržkone mu je draga!" "Naj piše! O naju so tudi govorili in pisarili; all ste že pozabili? Jaz pa sem prepričana, da je — vrlo dekle — in da Je vse to prasns skrb!" "Bog daj, da bi bilo tako!" "Peter Petrovič je nepridiprav ln spletkar," je rekla Dunjiea naenkrat s prepričanjem. Pulherlja Aleksandrovna js sklonila glavo. Razgovor Je zastal.-- — "Veš kaj bi te rad prpsil . . .", je rekel Razkolnlkov ln odvedel Razumihina k okencu. "Torej lahko povem Katarini Ivanovni, da pridete," Je naglo, dejala 8onja in hotela ae že poalovltl. "Takoj, Zofija Semenovna, aaj nI akriv-noet, ne boete naju motili . . . Rad bi vam povedal še par besedi ... Veš kaj," se je obrnil k Rasumihlnu. "TI poznaš tegale — Porfl-rlja Petroviča — ali kako mu že pravijo?" "Kajpada! Moj aorodnlk je! Kaj pa bi mu rad?" Je odgovoril Razumihin z veliko radovednoatjo. "Saj ima on zdaj v rokah tiato zadevo — veš, tisti umor, o katerem amo včeraj govorili — kaj ner e "Da — in?" Razumihin Je naenkrat iz-buljil oči. "On Je poizvedoval po zaatavljalclh; tudi Jaz Imam dva zaatavka tam. Mnogo aicer nista vredna — majhen pralen kl mi ga Je dala seatra ta spomin, ko sem odhajal v Petrogrd, in očetova srebrna ura. Oboje je vredno pot do šest rubljev, a meni je dragoceno — spo% min. aaj veš. Kaj ml je zdaj atorlti? Nerad bi, da bi zapadlo, posebno ura. Kar trepetal aem prej. ko amo govorili o Dunjičlnl uri, da me ne bi mati proaila, naj pogledam na svojo. To je edina atvar, ki smo jo ohranili po očetovi amrti: mati bi zbolela, ako zapade! Zen-ska Je ženska! Torej povej ml. kaj naj storim! Vem. de bi bilo treba naznaniti to pri sodntjl Morda pa bi bilo boljše Iti k Pori;-rlju Samemu, kaj? Kako mlatiš? Stvar je tre» be kmalu urediti; boš videl, da me bo mati še pred večerjo vprašala tanjo." «■JL.— («hOjertkešapt) • — Nikogar. Gospod Bertrend je bU vdovec brez otrok. Jaz aem mu bil za vee: za kuharja, vrtnarja, celo za Šoferja, kakor vidite.r — Samo za nočnega čuvaja ne'!, ae je pošalil tujec. Morilec ae gotovo ni nadejal, da bo tako lahko opravil. I ~ Tudi če bi ga bil ališal: kaj naj mu etorim, sredi noči, v samotni hiši? se je zagovarjal Pincheu*. SIcer pa mislim, da go bodo kmalu imeli orožniki v pesteh. — To nI tako gotovo, je odvrnil neznanec s tako čudnim glasom, da se je Pincheux ozrl in ga prodirljivo ošinil z očmi. — Ce ne orožniki, pa nekdo drugi, ki grem zdaj ponj na postajo, je rekel čez čas. Da. Detektiv iz Pariza pride z eks-presom. Sloveč detektiv, pravijo. — Ali menite, da pojde morilec ravno na ta vlak, da mu pade naravnost v roke? je porogljivo vprašal neznanec. Pincheu* se je spet ozrl po njem. Moža sta se srečala z očmi in tujec se je zdajci šumlji-vo zganil. — Pozor! je vzkliknil sluga in ga potisnil nazaj. Se malo, pa bi mi blld vodilo ušlo iz rdk. Ce želite, da ni oba razbijeva glavo, storite to še enkrat. ■Neznanec je ostal miren. -— Evo postaje, je kmalu nato rekel Pincheux. Srečno vožnjo! ■ Ustavil je voz. Možak'je skočil na tla, zagodrnjal nekaj v slovo in isgiail na postaji. Pin-cheux Je šel na peron in ga je kmalu odkril med popotnici. Moža sta se delala,'kakor ¿A drug drugega ne vidita, vendar se nista izgubila iz oči, dokler ni zažvižgal ekspres. Pin-cheux se je mebsnično obrnil proti vlaku. Ko se je potem ozrl proti neznancu, ge ni bilo več. Ekspres se je uatavil. Šofer je Šel ob vlaku in opazoval ljudi, ki so se usi-pali iz voz. Ekspres je zapuhal. Tedajci se je Pincheux, ki je čakat na Želim dobiti vajenca. Dobiti želim fanta slovenskih starišev, katerega bi veselilo u-čiti se čevljarske obrti. Mora biti nad 16 let star in znati mora čitati in pieati angleško in mora biti član SNPJ. Najraje bi vzel mladeniča premogarskih starišev, slabega ne maram, mora biti dober mladenič. Priglasi naj ae na naslov: August Babin, 423 N. 6th Street, Kansas City, Kans.—(Adv.) zadnji strani zadnjega vagona, al na pl pokimal proti iji 5li ploščad. % SOBOTA, 20. JULIJA 11 1 ■ POJASNILO ■ IZ GLAVNEGA URADA S.N.P.J. PRODA SE. hroda ae dobroidoča RESTAVRACIJA m prostor za salun. Prodam, ker odpotujem v staro domovino. Nizka cena in dober lease. Oglasite se pri lastniku na: Ideal Rest, 168 Reed Street, Milwaukee, Wis.—(Adv.) ——- NEVARNOSTI LETNEGA ZADOVOLJSTVA največkrat tiče v motenju iolodea. Dobor želodec Jo temelj dobrega zdravstvenega stanja, ln vsak želodčni nered bi se moral hitro odpraviti. TRINERJEVO GRENKO VINO je prvovrstno sdravilo soper sapeko, neprebavnost, slab tek do jedi, glavo-bol, nemiren spanec, ln enake preglavice, ki nastanejo vsled želodčnega nereda. "Monroe, Mich., 8. Junija. Sem zelo zadovoljen s uspeho Trinerjevegs grenkega vina. Tok do jedi se js povrnil, želodčni nered Jo izginil ln počutim se taborno. Sam Mieary." Pri vseh lekarnarjih., Poskusite in paslte na ospehl KUPON ZA BREZPLAČNI V ZOBEC Pošljite na Jos. Triner Co., 1338 S. Ashland Ave„ Chicago, 111. Ime. ............................ Ulica ........................... Mesto, država.................... Po sklepu 9. redne konvencije, alove takih članov iz družine, zborujoče meseca maja 1929 v Vselej kakor hitro kateri teh Chicagu, 111., ae lahko od 1. ju- članov preneha biti Član SNPJ HJa 1929 naprej prižteje TRI ali če ee preseli proč od družine člane iz ene družine ia is enega in bo zahteval sam avoj list te-naslova k eni NAROČNINI na dnik, bodo morali drugi člani iz dnevnik Proeveta. List Prosve- dotične družine, ki je tako fkup-ta (dnevnik) stane za vse enako, no naročena* na dnevnik Prosve-za člane ali nečlane, za enoletno ta, to takoj naznsniti upravni-naročnino $6.00. štvu lista,. in obenem doplačati Vsak član plača pri aaesmen- dotično svoto listu ProsveU tu vsoto $1.20 letno ali 10 cen- Ako tega ne store, tedaj mora tov mesečno za svoj list glasilo upravnlštvo znižati datum za to (tednik) Proeveta in je upravi- svoto naročniku, čen istega prejemati. Sme pa Dolžnost članov vselej je, na-prostovoljno svoj list odstopiti znaniti tajniku društva in taj-komur hoče, dokler plačuje zanj. nik upravništvu vse apremembe Do sedaj se Je prištelo samo v članskih naslovih, novopri-EN tednik k naročnini na daev- gtople člane, črtane, izobčene in nilt, od sedaj naprej se bo ps umrle, ter njih naslove, da se lahko prištelo enega, dva all tri uredi imenik, naslovnik za poši-člane iz ene družine iz enega na- lianie lista Proeveta. alova, k naročnini na dnevnik Proeveta ia ne več kot tri. ^ mi* m Torej, kjer bo prištet en (Ml PTtSVtta kot pri- sam sedaj član, $480, bo doplačal kjer bosta po 1. juliju 1929 Je: šteta dva člana iz ene družine, Za Združ. države la Rsaads $6.00 bodo doplačaH še $8.60, in kj< .....M........ ......... t tsMka ta. 8 tedniki in. ..................... ...................... 4.80 3.60 2.40 .$7.50 6.30 2 tednika in*.«..«................ 5.10 3 tedniki ia................... 3.90 er bodo prišteti trije člani iz ene družine, bodo doplačali še $2.40 _ in bodo zato lahko prejemali dnevnik Proeveta eno leto. T\a Cicero in Chicago je. sklep ni veljaven ea SBmce, 1 tednik in temVeč samo za družine iz enega naslova. Vsak tak slučaj pa, _ kjer bosta dva ali več članov prištetih k naročnini za dnev- »J ,Une"-.............♦1-20 nik, se bo upoštevalo v sporazu- 1 mu z upravništvom Prosvet* le P°*tnl«a za tsdnlk v Evropo .50 tedaj, ako bodo naročili dnevnik . za celo leto. Mladinski List staae......n....$1.20 Društveni tajniki bodo morali Ml Liat v Evropo staas— 1.50 skrbeti za točnost vseh takih Cena oglasom »o dogovoru. slučajev in navesti imena In na- Upravitelj. P. S.-—V nobenem slučaja na več kot tri tednike. - Mi poznamo može in žene ? Ikh h po bliskovito popel Zaničljlvo je še postaji, ki je že izginjala za ovinkom, in odprl vrata. — Le išči! Kje bom že zvečer! je zamrmral škodoželjno. Stopil je he hodnik, iščoč i očmi praznega Jtupeja. Tisti mah je obstfl kakor vkopan. Nasproti mu je prihajal nežna, nec, kl ga je bil pobral na cesti. Tik pred njim je postal, posmehljivo ga tfiereč z očmi. — Glej, glej! se je zasmejal in stopil za šoferjem v kupe. Kskor vidim, ss nekam odpravljate, he? v Pincheuxu je vsa kri izginila z lic. Po bliskovito se je vrgel na neznanca, toda ta je bU na to že pripravljen. Po kratki borbi je obležal Pincheux z u-klenjenimi rokami na tleh. Ne znanec s ceste Ss je sklonil k njemu, mu prsbrsksl žspe in privlekel na dan več svežnjev bankovcev. — Denar gospoda Bertranda! se je zagrohotal. Nu, to vam odtehta vsa priznanja. He, prijateljček. pobrisati ste jo hoteli t uropanim denarjem ... ne da bi bili prej počakali detektiva iz Pariza? Izborna misel! Samo . . . samo nerodno je bilo, da ste ga srečali že na cesti in da vas je prehitel jMpenu zakona ... POSESTVO NA PRODAJ V STARI DOMOVINI. Proda se posestvo v vaai Travnik pri I/oškem Potoku. Jugoslavija Hiša» v kateri je stara dobroidoča gostilna, ss nahaja tik glavne ceate na najlepšem prostoru omenjene vaai, ter je pripravna za kakršnokoli trgovina Lepa prilika se nudi ti-»Umu, ki se misli povrniti v domovino in tam ostati. Tudi zamenja za kakšno posestvo tukaj pri kakem večjem mestu kot: Cleveland. O.. Detroit, Mich.. Chicago DU Itd Za na-daljna pojasnila as obrnite aa lastnika: John Knaus* Box 3* Traunik. Mick—Adv.) DELAVCA POTREBUJEM. Potrebujem delavca sa delo na farmi, dele je stalno tudi po zimi. Za plača <• drugo pridite oesbao ali pa pišite na assh» Adolf Potočer. P. O. Harwick. N. Y.—(Adv.) kateri so več let marljivo hranili, nazadnje bo pa svoje prihranke ..v. vsled neprevidnega vlaganja izgubili. Zakaj bi se ne ravnali po našem nasvetu, ker mi vemo kako se prihranki varno vlagajo, in je to naie iivljensko zanimanje. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL - —— Tiskarna S. N. P. J. "SRŽ <7-' À SPREJEMA VSA V TISKARSKO OMÎT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila n veselice In «hode, vizitnice, iaanike, knjige, koledarje, letaka Itd. v alovenakem, hrvatskem, slovaikem, iefflcem, nem-ikem, angleškem jeziku ta drugih VODSTVO TISKARNE APKURA NA Članstvo &npda tiskovini NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmeniš, nnljsko dolo prve vrste. Vea pojasnila daje vodstvo tiskarne KRe pa laformscljs aa S.N.P.J. PRINTER Y 2657-59 So. Lawndale avmn CHICAGO, ILL. TAM SB DOBE NA ZELJO TUDI VSA U3TMBNA POJASNILA PODPORNE JEDNOTE UTO—YEAR Subscription 16.00 Yoarly »v Ugubili dutiy h.wd UrodnUki im uprmmWri prostori:, i«if 8. Lmwndal* Ato. Offim o/ hublicat^n. 9t$T boutk La tendal« ¿»a Tolophvno, h"r¡i H ill 1004 Chicago, Dln soU>ta. 20. julija (July 20), 1929. at Hi>ect«l rito of lx»M»||r proMdeti for ltt Arcrptancr for Act of K 111 authorized on June 14. 1» STEV.—NUMBER 169 V Sibirijo pošljejo veliko sračno floto la konjenico Kitajcem na ogled, da oe ohlade. Kitaj, aki komunisti v Ruaiji zahtevajo vojno. Obaodno stanje v HarWau. Japonska se pri-pravlja na intervencijo. Nemčija prevzela representacijo obeh spornih strank. Šangaj, Kitajska, 19. jul.— Vest iz Harbina sporoča, da ao ânes sovjetski letalci leteli ud kitajskim ozemljem in rtie-tali na tla letaka s pozivom na kitajsko ljudstvo, naj se upre oji vladi in podpre sdvjete. Moskva, 19. jul. — O napovedi vojne ni govora v vodilnih liovjetskih krogih, jo pa načrt, •ki »e že izvaja, da Sovjetska u-nija razstavi V Sibiriji ob mandžurski meji svojo moderno bojno opremo. Močna letalska eksadrs pojde tja in močna konjenica a kontigenti strojnic, topov in tankov ae že koncetri-ra v srediSčih ob Mandžuriji v svrho, da zaaadi strah v kitajske mase. General Budenji, poveljnik rdeče konjenice za čaaa civilne vojne z belimi armadami, ki ae je proslavil v mnogih bitkah, je prevzel vodstvo koncetracije sovjetskih čet v Sibiriji. Budenji je zasegel sibirsko železnico ter jo podvrgel edino vojaškemu transporté; vsi vlaki morajo tekati na skih progah. Obenem je vlada fcklenila pojačati posadke v Moskvi in Leningradu za "vsak slučaj." Včeraj ni bilo delavskih de-ttonatracii v MûskyL jkmon- striralo pa je ak^Ua^l&j-*kih komunističnih $tudentov, ki pohsjajo kitajsko univerzo v Moskvi. Študenti so vzklikali za vojno v Mandžuriji in priaegali •o, ds takoj primejo *s orožje džurije ao se pojavili aovjetaki aeroplani v zraku in izzvali »ail-no paniko med prebivalci. Nadaljne veati iz Harbina potrjujejo obtožbo iz Moakve, da je kitajaka nacionalistična vla ds vzela v službo ruake belogardiste in cariste, ki se že deset let potepajo po Kitajskem. Znani general Semjonov je zbobnal skupaj okrog 30,000 ruskih emigrejev: bivših častnikov in vojakov Kolčakove sibirske bele armade, ter jih odpeljal na sibirsko mejo. Nanking, lg. jul — Kitajska vlada naznanja, da je prejela iz Moskve noto preloma odnoša-iev s Kitajsko. Predstavnik vlade pravi, da nots ni vznemirila nikogar, ker so pričakovali nekaj takega. Vlada je pri-pravljena na vse, kar pride. Predsednik Kajiek je takoj sklical sejo kuomintangskih voditeljev, ki so zborovali pol dneva. Oficielni komunike seje jo izostal, poročajo pa, da vlada ni izgubila upanja, da se ne bl spor mirno poravnal. —^-i . Trgovina z opijem cvete Tihotapstvo opija priftlo v javnost. V škandal so zapletene kitajske oblestL Afera dela aitnoeti državnemu tajniku. Washington. — (F. P.)—Svetovna trgovina z opijem cvete. Izvzemši butlegaratva z alkoholnimi pijačami je malo industrij, ki bi delale toliko dober biznea Razni« v plačah v Ameriki h Evropi se najdejo pota in sredstva ss restrikcije trgovine z opijem, so pokszsle, ds je dolar močnejši kot pa želje humanitarcev. Najnovejši incident, ki mogo-in pomagajo rdeči armadi streti I če najde odmev v mednarodni kitajske fašiste. Vest se je rasftftrila, da je general Kubi&ev dobil nalogo, da mobilizira mdngolako armado, predvsem konjenico v Mongoli-Ü. ki se ima koncetrirati v Urgi, Petrovsku, Babarovaku in Bla-rovječensku ob mandžurski me-II- Mongolske čete bodo pome-bne s sibirskimi kozaki. Sinoči je moskovski radio naznanil. da Rusija ima približno 100 milijonov zlatih rubljev Investiranih v kitajski vzhodni Veznici in tega kapitala ne bolo pustili Kitajcem. terlin. 19. jul. — Nemška 'lada je vzela v oskrbo kiUjake flterese v Sovjetski uniji in ao-'jetske interese v Kitajski, ki ** Prekinili odnošaje. Nemški tunan j i urad: Je nasnanil vče-*j< da je Nemčija atorila to na jroKnjo obeh spornih strank, Irugače pa je popolnoma nev-rtlna. 1'eiping, Kitajska, 19. jul.— osobje sovjetskega poela-•wva In konzulatov je včeraj «Potovalo ji Kitajske. Vse ru-ke trgovine v Mandžuriji so *prle vrata in ruski turisti ao «puKtiii mandžurska letovišča. Tf*«o. 19. jul. — Nekatera J'roenji kažejo, da ae Jepon-** Ponudi Kitajski In Eualji 1 lK,Hredovalca v njunem spo-¡¡» H"de železnice v Mandžuriji. r^"jer Hamaguči in zunanji ■""»ter ftidehara sta danes »Tirala o situaciij. Zuna-'f urad je kasneje poročal, da ni zrel ta kako akcijo. JMtem j« prišla vest, da je «ndíurtkl governer Cang «f-hul p reklamiral izjemo v Harbinu. Vsi časopisi. M« conski, so pod oensuro. J^ine počivajo In mee* fe tajakega vojaštva. Oo» Z*" ie 'apretil s smrtno kes» T u razširjanje alermlatič-ari govoric, C* "traían Mandžurija je Kitajcev, ki ao pobegnili ' "»»mejnih krajev ia bližnjih mnk* me*. Ob meji Man- poUtiki, ae je dogodil, ko ao kitajski tihotapci akužali utihota-piti za 600 tisoč opija v Združene države. Državni tajnik Stim-son je mislil, da se bo afera re-ševela za zaprtimi vrati. To največ radi dejstva, ker sts v sfero zapletena Kitajski konzul in njegova žena, ki sta nastanjena v San Franciecu. In ko Je prišla zadeva na dan, je poatala škandal, ki je mednarodnega pomena. Sumi ae, d* ao ta kontrabant opija skušsli poslati v Ameriko z vednostjo — sko ne po navodilu — činiteljev kitajske vlade. Stimson se še ni odločil, da 11 postavi tihotapce pred ameriško sodišče ali jih izroči kitajski vladi. Medtem, ko ae porabi v zdravstvene a vrhe celega aveta le tri tone opij s na leto. znaša ave-tovna produkcija opija dva tisoč ton letno. Velik odatotek opija najde pot v Ameriko, oziroma precej večja proporcija na podlagi prebivalstva kot pa v katero drugo deželo. Največ opija ae pridela v Indiji. To induatrijo so nfcvlK angleški kapitalisti, in ker pri-naša izredno velike profite. je njen obeeg vedno večji kljub prizadevanju nekaterih držav— med njimi tudi ameriške vlade — da se jo reetriktirs. Ns zborovanjih Lige narodov se Je re-strikciji te tadueU|lJe poaebno upirala angleška torijaka vlada. Nji eo aekundirale tiste vlade, ki imajo od pridelovanja opija dobiček. Med njimi je tudi ju-goslovanska. . Potree v Italiji. Florenca. Italija, 19. jul. — Močap potreani sunek je sinoči zmajal Florenco in okolico. Po-tras je naredil precej škode In veliko paniko med ljudmi. ' Ameriški delavec prejmm| za svoje delo kot pa evropek na podlagi količine prodiritcije. Washington. — (F. p.) _ Zelo značilna je študija o evropskih in ameriških plačah, ki jo je objavil David J. Lewis od People's Legislative Service. Razlog, da ameriški delavec zasluži več kot pa delavec v Evropi, je t* ker prvi producira veliko večjo količino v Istem času kot pa drugi. Kar pomeni, da mora ameriški delavec bolj pridno in trdo delati kot pa,, evropski in da je tehnika ameriške industrije na višji stopnji razvoja kot pa Evropi. Tretji faktor, ki tudi pride v jioštev, je ta, da je Amerika bogatejša na naravnih za kladih kot pa oatale dežele. Posebno značilno je dejstvo, da izmed 350 industrij, prejemajo vladno subvencijo v obliki tarifa, porabi 208 manjše vsote Sa plače delavcem kot pa prejmejo dohodkov od tarifa. Z drugo besedo rečeno: ti podjetniki ne plsčajo niti centa svojim delavcem, ker vsak dolar, ki jra plačajo delavcem, prejmejo od carine, oziroma prodajajo blago sa višjo ceno kot bl ga prodajali v slučaju, ako bi ne >ilo carine. Iz tega sledi, ds ti podjetniki spravijo v svoje žepe vsak dolar, ki ga delavec prej me, in sa plačilo zadnjega pa prispevs ljudstvo, ker mora plačevati vitje cene za protektira-no blago. Za 100 dolarjev producira a-meriftki delavec 15,898 funtov mila; v Angliji producirajo za to vsoto le 8,559 funtov, skoro po-vico manj. To je le en priti pokazuje, m^gJ ameriški delavec p**-jemati precej višjo plsčo kpt Jo pa prejema. Žolezalika katastrofa MoeTee je podit JBd viškom Colorada in devet potnikov je utonilo. Denver, Colo. — Vlak železniške črte Chicago, Ročk Island * Pacific, ki je vozil iz Chicaga, je v četrtek zjutraj padel v strugo nsrastlega potoka pri Stratonu, Colo* kp se je podrl most pod nJMn. frejjtaji večer je bila v okolici huds ploha «vsled utrganja oblaka, ki je spremen lis potok v reko in iz-podjedls podstavke mostu. Do zdaj so našli de?et trupel v spalnem vagonu, ki ee je pogresntl v. vodi; okrog 40 pomnikov Je težko potlbitlh In nahajajo so v bolnišnici v Denverjtt. Med mrtvimi Je več Cikažepov. Razvaževald Philadelphia. Pa. — TukaJžnJ. dhevnik "Dally Newa" Je odslovil dvajset svto-voznikov, ker so Srietopili v unijo njih stroke, asopis ne mara unijskih "draj-varjev." Za svarilo, ki jim gs Je vodstvo časopiaa poslalo, se niso zmenili. • Pristopili so v unijo in zehtevrfft od kompanija 48 urni delavnik na teden In $52.50 tedenske plače. Delali ao ur ns teden in prejemali 25 dolarjev, Družba jim je pokazala svojo militantnoet (bojevitost) in btpoalovala aretacijo vaeh odstavljenih delavcev. mmmt■Jusia* * Boj med elektiilarjl Ia eUvto-skiasi delavd v BosUna. Boston. — Radi boja med e-lektričarji in eU«4>*nak)imi dela vd bi prišlo skoraj do stavke eiektričarjev na nadceatni želaa-nici. Svet sUvtritiaklh delavcev je pred par meseci aklenil splošno pogodb za vse delavce. Nova pogodba je določevala nižjo plačilno leatvieo sa elelctričarje kot pa prejšnja, namreč za dva-najat tn pol canta aa uro. V afero je poeagia Ameriška delavaka RADI0K0WSIJA POIMA IZKORIŠČEVALCEM Deiavakemu vodi mu vi rortfti nili govorni po dilu "higker-upa. sabra-u po navo- Loa Angelpa, Cal. -f (F. P.) — Kompletna kontrola i sraka po truatu radia je rasviElna iz incidente, ki ae je izvršil na tukajšnji postaji KMTR pr id par dnevi. Frank (Hlmore. predsednik unije gledaliških igralcev, se je pogodil, s radiopostajo KMTR, da mu odstopi čas, da pošlje svoj govor po radiu o sporu, ki je nastal med unijo ln gledališkimi magnatl. Skle gena je bila pogodba in pro4s< dnik unije je takoj plačal sa ra»o radiopo-staje. Ko je priiel pozneje, da govori po radiu, mu js ' odatvo postaje povedalo, ds friu ne more dovoliti, da bi govoril nevidni svdienci. Gilmore ae je skliceval na pogodbo ln na dejstvo, da je račun sa rabo postaje že pla-Čal. Odgovor je dobil, da je vod-atvu sicer ž*}, ne dovoliti rabo radi ukaza, ki je pritel Gilmore je pričel hlapca Jerneja ln zvezni radiolj^oiaijV Ia poaredu je v njegovem interesu. Kljub temu, da je radiokom aija vrhov ns oblast, ki ima dolftnoat rogu liratl radiopostajo^ Wsshingt( e mu pa taje radi "višjih." ati vlogo Javil Je Anorlikl kapitalisti čast-no sprejeti v Moskvi Sovjetl pogostili ato amorüklll buržujev. |0 Gilmore naletel na tudi v Washingtonu gluha ušeea. Radiokomisija je enostsvno odklonila djegov apel. Ta incident jo s* ameriško ljudstvo, in posebno le sa ameriško delavstvo, velik » km pome-na. Pokazuje, da soj)ahko poši* jejo po radiu ls teki govori, ki jih dovolijo "higher upa." In ti "higher upa" (truat radia) ne dovolijo, ds bi se pošfljali govori o delavskih bojih; ln "higher Moskva, 19. Jul. — Največja delegacija ameriških kapital! p tov, odvetnikov, inženirjev in žurnaliatov, odkar obatoji Sovjetska unija, je doapela včeraj ls Berlina v Mookvo v posebnem vlaku, ki ga je dala sovjetska v lads. Prišlo je 75 mož in 24 ženak. Sovjetski uradni ki ao Američane toplo aprejell, jim ainoči priredili aijajen banket, na katerem je aovjetaks godba igrsls ameriško himno "Stsr Spsngled Banner" prvič po revoluciji, dali ao jim na ras-polago avte ss vožnjo po mestu in jih naatanili v najboljših mo-nkovakih hotelih. iMoekovakl p rolete rel, ki ao rtali pred kolodvorom ln gledali čuden aprejem ameriške bur-žuazije, ss niso mogli nsčuditi, tods tem js bilo 200 policajev In prolotarcl ae niao smeli približati. |Vaak ameriški goat Je plačal $1000 sa enomessčno turnejo po Ruaiji, katero ate aranžirali rusko-ameriška trgovska abor-nica in American Expreaa Co. Ta vsotica pa jih ne bo doeti bolela. Saj Je v partiji devet milijonarjev. Samo med žen« akami ao tri milijonarke, nem-reč miss Roaemary Bsur it Chi* caga, miss Alice De Lamar tor inrs. Mabel S. Ingsla, M orgs nova pečakinja Is New Yorks. AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA SE ZIRB2UJE V preteklem Wtu ee ie sdružilo 84 podjetij. Parsda tudi v bodočem letu ne preneha. Nad pol milijona defcvee* prfca jdetih. New York- — (F. P.) leč, Vo se bo ups" posedujejo ali kontrolirajo vse radiopostaJe razen dveh . _ Ko Je radiopoatajš Cikaške Gulf Oil kurpoiscij* TM sari vik aa Turtkem. Carigrad. 1». Jul. — fttevilo I J mrtvih vsled povodnji v okolic! f^j^ijm, ki je pogodbo razve-Trebésonda ob Črnem morju Jejij,^ |n dekret i rala, da elek narasti« m tisoč. Uričarjl prejemajo staro plačo. delavske federacije iskala pred radiokomieljo večjo valovno dol ino, so zastopniki trueta po-vdarjali, da so radiopostaJe od prte vaakemu in da imajo dela v ake organisaclje večje in boljše priložnoetl doseči ljudstvo, ako ae poalužujejo obstoječih postaj kot ps, sko gradijo avojs. Komisija je aplikacijo radiopostaJe člkaškega delavstva zavrnila. Ns drugi strani je ps trustu radia dala kompleten monopol, kar pokazuje tudi te incident. , Boj proti Mtfpolu zraka ss zanese v kongres. Radio je vedno večjega pomena za ameriško Judstvo, ln dokler bo v alužbi privilegiranega razreda, se bo njegovs mreža vedno bolj raztezala. - Poletna šola sa mladino. Aehtabul* O. — Finska so-cialiatična federacij« Je otvorila poletno šolo v svojem letovišču, ga ims v bližini Ashtsbul«. dola, ki js namenjena mladini, bo trajala od 18. julija do 8. av-gueta. Poduk vodi Arthur G. «cDowetl, ki Je bil preteklo pomlad izkliuten Iz pitteburške u-ni vence, ftob \fo obiskovalo od 40 do 60 mladonlčev in mladenk. Na programu bo tudi razne zabave. Tvrdka p i Iphiils Pogodbo s Reel je. New York, — Inženirska tvrdka Lockwood Green Co. je pod-pieaia pogodbo se kooperacijo z rusko tekstilno Industrijo. Te tvrdko tvorijo najboljil tekstil-nI Inženirji, ki eo se S pogodbo ta veseli, da pomagajo rasvlti rusko industrijo. i -Raiaay MpeDoneld ee sahvalil New Bedford. Masa, — Ramsay Mac Donald, dala veld pnrrni-Jer Anglije, ee je zahvalil tukajšnji delavski strani! za povabilo, da govori na njensM shodu, kadar pride na obisk t Ameriko. . Veliki JoMikl Mellonove d r u i b e Družina taklsdnlškega tajnika ee koplje v sallijenik. k! so na-s oljem. Chicago.—(F. P. «a' Družina zakladniškega tajnik« Mêlions je ob koncu zadnjega lete <*>o- podjatij v vete večja teless m EÄ sa 80 wUiJoi^v doUr)ev. ¡uifjgn^ Vddno Vféj Kokoš, ki nese slsta jsjea, je rMmAh tudí v avtomobilskl ln ni več dslečr ko se bo večina podjetij — ako ne vsa — ene industrije sdružilo v eno telo. To telo bo Imelo napeljsne vajeti v vsa smerlška mesta, v katerih bodo tovarno racimo za avtomobile. Glsvs telesa ~ kjer ae bo že nahajalo — bo dajals vodstvu i>oasmesnlh tovaren direktivo najbrž potom avoje radio posts je, ki se bo nshsjala v glavnem uradu. Po radiu bo sadonsl ukas, ds bo plača od jutri naprej toliko ln toliko (amanjšans), da Je delavni čm toliko, da ss odslov delavca s to ln delavca s druge številko, bodisi radi nesadostm produkcije ali radi unijskih ak tivnosti, ali pa redi starosti. Z drugo besedo rečeno: povelja bo. do prihajala ls csntruma poaa metne Induatrijo, ki bodo velja Ia sa celo industrijo. Dasl se što vilo ursdov, od kodsr prihsjajc povelja v tovarno aH tovarne vsdno tnižuje, Ims delsvsc ds nea še priliko, da sl lsbere to si drugo-družbo, pri kateri sl slu> ži svoj kruh. Dvomljivo je, ak< bo Imel to priliko čes dvajset sl dssst 1st. Amsriškl delavec bo poznal 1« eno kompanljo v poaa mptni industriji. "Wsll, I shouM worry," prav dslavoo* "garati moram, kjer ž« slučajno delam . * Ta osnutek nove industrijek< Suhaikl vlomilci so oa oakrat élzmotlliM Ud ril so v nunakl khšter ln sds j es ne morejo Ismasstl. družbe, v katero ss pMMCsim skokoma, niso ls prasns sanje Prooes rasvoja, ki jo sspopsdei v konsolldsclji (sdruževanju oljni delsvel, poaeduje Jo pa stric Mellon ln njegova družina. Lsn-ako leto js te kokoA sneela Jajce, ki je bilo vredno nld M milijonov dolarjev. Od te rsotb Je spravil Mellon 80 milijonov dolarjev v obliki dobička. Od iste 1922 mu je ts kokol sneels Jsj-■v vrednosti 140 mllijončkov ce Plavajoče šole sa ruske trampe. Moekva, 19. jul. — Sovjetski komisar prosvete LunačafskiJ si Js tamislil nov načrt šotenjt bresdomovlnske mladine. Rusija Ims vpč stotiaoč dečkov In deklic, ki so izgubili dom in starše v svetovni in civilni vojni ps se klatijo naokrog kot vs-gabundi. Težava js s njim), ker se nočejo nikjer udomačiti, Oblasti jih vtiksjo v šole in p> boljševglnlco, a vaelej Jo. Navadili ao se trem nikjer ne obstanejo. Lunačar nkizdaj priporoča, da ee t! m» K trampi nastanijo na parni klh, ki bodo neprenehoma pluli po Črnem in Kasplškem morju ter po Donu In Volgi. Na U v » pobegne-•mpat! In tega proceas, i itoječlh »Ino; .11 oaeb «tonile. Bukarešta, 19. Julv — Sov Jet ski pernik "Volga", ki je plul Is Novorosljska, je zadel ob pis-vajočo mino na Črnem morju in ae resletel. 81 oeeb jO'lsgu bilo življenje. seključel — ako sodlm< po obstoječih tendencah — di se spoje vse kompenlje, korpo racije, truati v eno aamo velike telo, V avtomobilski Induatrlji po-staja to tslo General Motors korporacije, katero kontrohrajc Morgsn-Dupontovl Interesi. V pt oteklih dvanajstih mesecih Je iMigoltnlla več malih ln večjih rib, kstsrih vrednost znaša več sto milijonov dolsrjsv. V to svrho Js te korpossoija potrošila Isnsko leto 70 milijonov dolar" jev. V industriji sa traktorje so so v preteklem letu itvršlla tri v ^ja združenja ali konaolidscije v akupnl vrednosti 200 milijonov dolsrjfv. Eno izmsd teh deti t Je United Trector and E<|ulp-ment korporacije, ki ssstojl ls 35 podjetij, katera eo ee združila v eno telo. Oneral Motor» opnetrira ra-pidno tudi v induatrijo za aero-plane. Zadnje Teto Je dobfla kontrolo nad eno četrtino delnic H.ndrlz Avla t Ion korporacije, 40 odatotkov nad Fokker Air-eraft dryžbo ln al oevojlla veliko IKidJetJe v Indlanapoltau ee Izdelovanje gonilnih atrojev. De-trolt Alrcraft korporacije a! Je Lee Angelea. Cal. — Prohl-bičnikl v tem diatriktu so narodih grdo "pomoto". Posledlou bo, da najbrž šest auhaških detektivov isgubi svoje službe. "Pomota" js bils, ker so udrll v katoliški žsnski samostan v predmestju Bel veder u. V klo-Hru bivajo žpanske nune — in katoliška cerkev (me v Loa An-geleau velik vpliv. Saržent O. L. Chlldera, ki 1o 18. julije vodil naval na klo- Vsa ta pojasnlls ne pomagajo nič. Distriktnl prsvdnik iurton Fitta tudi ns vs niče* ar In nikdar ni dal nikomur lovoljenjs ss vlom v klošter. Itta je hud, ds se js moglo ksj ako grdegs zgoditi in odredil e prelaksvD, ki nsj dožene, kdo e prsvasprsv dal auhačem "tip" n seka J. Dsjatvo Js, ds Js Chlldera s «•tirni možmi tsdnjo soboto nsoeniral vpad v klošter. Nu-o so kričalo po špensko, s ksr Ih možje prohlblclje niso rasu-lele, so enostavno sililt dalje, ^une so uprle vrata pred no-iom prohlbičnikov, oni pa m ptodfc leni so vrste rasblll in o-Irli v svete prostora. Potem so ie pa le ustrašili in niso nič skali kotU in drugih reči. Kakor bi ustrelil so ssčell rrmotl proteeti. Bogati katoliki kjlkl so bombardirali dla-rilrtnsgs pravdnlks ln škof >antwell je ogorčen brsojav!) senatorju Hlrsmu Johnsonu >Waatnlki so retirirsli kakor tplašenl zajci. Nune eo prejelo trat obžalovanja In plačilo ss ubite vrste. Chlldera in nje-?ovs čete bo pa isksla novih Uužb ta kasen, ker ne zna lo-*!t! kloštra od nsvsdns šganjsr-ns. Glavno Js, ds sdsj najdsjo lopova, kl Js dsl "Up". Jetl Jih tudi, ksr Js stvsr prišle v čsso-piee. Zidov» k s republike v Sibiriji. Moskve, 19. jul. — govjetelu vlada poroča, da je sprsjela načrt te ustanovitev avtonomne židovske republike v okrožju Biro Badtena ob raki Amur v Sibiriji. Novs republike, ki bo eficleino znana kot 2ldovsks ao-vjetaka ao^jallatlčna republiko, bo največja židovaka kolonija ne svetu. Poalovels bo v lastnem Jetiku In po tvojih običajih. Ozemlje, ki Je tako veliko kot države Tetaa v Ameriki, Je bogato ne rodovitnih poljih in Wm • To moč ameriške avtomobilske induatrijo občutijo tudi deievcl in kapitalisti v Kvfopi. Ameriški Izvos Je Isnsko leto snašal 825 osvojile devet trekdplovnlh pod jetlj, V enem direktoriju to vo- taoč avtom^ilov, Francija, Ite-ditaljl Ford, General Motors In I|JA |n Anglije ao skupno isvosUe iHodaon družb. j le 90 tisoč avtomobilov. In ako V m* konsolidacij v motorni m pomisli nadalje, da je Gene-industriji je bilo lanako leto 84 ral Motor» lanako leto pogoltni-r» številu. Finančni ekapertl tn 1* Opel podjetje, k! je največje potnevatelj te Induatrlje napo- avtomobiUko podjetje v Nemči-vodu jejo, da se bo perada na- ¡JI, j« strah Kvropcev pred pene-«iiiljcvale v prihodnjem ktu, < traeijo ameriških finančnikov namreč od psvega Julije naprej, upravičen, še V večjem temahu. It tega je j Razlike med enim ln drugim lahko sklepali, da čea al več da- gospodarjem nI veliko, poaebno leč. ko bo ameriško motorno In- še, ako Je delavse zadovoljen e d u »tri Jo kraijeveh ene seme ve- položajem, v katerem ee nahaja, lika korporulie. Ako se pomisli, Je pe velike raslima, ako delavce dt rr prptentkajo podjetje, ki so trs v oči. ki gs spremljajo pri bile združena v preteklem letu, delu ln Isven dela, kjerkoli u UmeII, Mees. — Konvencij» dve milijardi dolarjev, bo proeee Že uheja. Z manjšim bikom sa Maaaachuaettske dsiavaka lede koifeotldedjo v tej induatrlji sna vedno bolj lahko bost! kot Ameriški kaptteiieti eeva je jo Južno Afriko. Johanneeburg, Južnoafriška unija, 19. Jul. — Neka ameriška družba Je kupila najboga tejše bakrene rudnike v Južni Afriki v t Nsmagualandu ta enajtt milijonov dolarjev. racije t« prične 5. avguste. kmalu dov ipa s velikim. ..m - »'■■y prosveta tus iwticirroiMBNT GLASILO n LASTSIS^.^VlWSjB MASOOMB WOWS . ¡¡STÏTiT HM m» mi HU.J»** » *** ss. „(MI tot ü» SUl« («MM* CMaSSak IZ, CIMS «< Ci«. fT* r«. ust p« /«•«. «VtMOV P9 A*«»«"«— 9 h-mst Glasovi k naseliti RGBOÎ A, 20. .WT.T.TA Bht^lft tt " SNPJ. |PJ, nsj jih nagovarjajo, da se E velet h Mlan — Klimeset- i P^rutijo kjerkoli s« jim P*t ska fadaraeiis »kupnih društev PriJfoa k angkdko govorečim H'Än rä \mäo organizacijo in njena noč* lia. Prej aH štej bomo ur»M do Park ni bilo vat uko lepo kot e rejeni gospodje tfdili V ___Okrog 4,(>00 oseb, te je, b«. garni, zelo malo, kajti pričakova-'«V V> tisoč, ket so ogledali hI pričakovali, pater se je i*ra*ll te svobpdnrtrtec poifiče duhovna k smrtni postelji, posebno pono« (rojenim se je peč tešbo peneči ljudski glas Svobodna beseda tfem* S.N.PJ. j7- idÄ. Vie'tal, človeH «er* Siia^a S u SNPJ t pÄlh danskih or- njena .vlnjs/' i^ov^en s^ klameega stališča za »m *u * y ^ delavskd pod- kaj so si poslušalci midtli. ko se »WW . I___—«__ I. trultiipMn nrtft inlvMtfio. In. i.kih "kâtoliiklh" »hodih pri- jTSKj r^ro nuaSSM. d.|po«o in kuhurto organizacij". |n< Uh|h '^tolilkU. ÎXl' rjÄÄ^SÄÄ ne le^Tzdruienih drl- Ltl»l iednimi katoMkimi p£ našiTdruštbe, katerih je n«d SOI vor J® končal s Idicem: Nepej, šivalnega apraja* »S drveti imKiTj (Ms twlju ÄT ¿7f. P. #. nMWjflUjjflHHHI «Im ». N. P. J. previse, ds stvsm» I» ¿Mtojnu kritiaira m»S«W» «S- trase »rvsvo, gl. akmove lakUučU, po k. gl. ud bora. posam. ää" eai objavi la «aors biti pošpiaass a »hI« ia pravim in**» piaes laaja fadtssjdb ia drsfih «akonov, eashevsls .kftainaU» obrekfmsuJe S, BT. f. J, V'ostslm Js odgovoren aa Odgovor Severovič tif Farmarjem pomagajo! Ko se slikali odpomoč s« farmarje, so se tresle Rocky MounUins. Vsa dqtela je grmela navdušenja. Na mietra farmarji končno le posuti soleče prosperitetet i ^ ,. Kongres js bil sklican k ierednemu zasede-. n/6 samo zarili farmarja in sprejet Je bil za-kon, ki daje pol milijarde (petita milijonov) dolarjev iz zvezne blagajne farmarju na razpolago. Živeli zakonodajalcu Farmerski se-S so se sicer krsmžili in «klkaft' e ksj bodo ti tepci ISsJ ne vedo čeea js treba pravim farmarjem. ' * . r Ke je Ml fermeki zakon pol streho, se Je takoj začelo pomegenje. Preehfcnt Hoovw je Iztegnil bratsko roko. Prva p<*noč je prUU, ko je hoover imenoval člkašksg* milijonarji 1« kapitalista predsednikom farmskega odbora. Pravilno 1 Kadar čreda ovac potrebuje pomoči, pošlji jim volka ia pomaggne j* i bol Druga pomoč je prišla ta eden. Legge, milijonarskl predsednik fermski pa pomušnega odbore* je prejel cel kup prošenj od farmarjih kooperativ za nnpovedena posojila ig fonda pel milijarde dolarjev. To je bilo pno; drugoje bilo, da je Legge prejel drugI k od privatnih bankirjev, ki eo * farmarjem s posojili in jim i delek, še ni bik» hitro ohreetoih se hudujejo, kam da pojde n bo vlada posojsvale denar Ugge, k! tudi razume ip^l ni kredit je treba najprej l*i<9t! Tako se pomaga bankirjem. Farmske 7koopcra8»Mdaj lahkoimolzejo stsVe ^stumpe" ali avoje peste. NeltlJ še pritečf še ne mtoke pe sveta jezs. Tako ae pernate farmarjem. Tak» lahko pomage tudi tWU device. M je zadnjič migala na ameriških BseiJdh. ^ Business v vUdi ■rSNnot * Potem 'ii l^iJv ^M to rta", doma ali drugod, vadi» «ve.ii kov.rticam. TI gospodje »o .klU ®' • re«>lucij«, ki joJe .mlo-M niu S okroi uS dobri «lani to o*a«Mcije. caH »kupaj r»ne govo^ ke p. p» konvencija ^v hrM^ mnoika mvrKo. katero »o uatanoviM njihovi atar- Uiti enega ni bito med njimi. « ^ k kor ,e iutl rev. Severov«. fifV^iS Naj Jih na potabijo. koder U «pregovorili beeedo v l^rirt , ,e b sdrutt. £„»tvl ««9 ^Ptr^d^bodo hodili, ¿poitujejonaj .vo- delavcu. Tudito jev »^'aju v»eh jugoslovanskih pod. m^ m«trr ^iba dtHlana je .Urfe in njihovo delo in naj njihovimi naieli: drtatt ddav- izllclj. Nii drugega ne. , rfruitva št vedno akrbe po «voji me«, da ca k tlom In v temi. In si »e dre- .k kto) m n) ^ ^ b, ge mladbukega oddelka^toatva vean ^ , wt, y gvet> ds njihovo ^ 2drlditi p„ volji SNPJ. ^i^doto^^K®^^^ S,Uii fr^P reii kakšen < u% Zk« druSv» note. lojem tiete rojake, ki verjamejo neoWwn faMtlk, bi nii ne reka», KaV^v^TSJSI k. Ljud-vo Je bilo ladovoljn» z v tjko jjgj^jg^j fe TJ6 mu lTlej^S™ J»Jmot Zmaga bo na*!" Ome-Udrutijo, je pa qd alta. Ifc^VaihLM^Sfc?1ii SS^V^^SSriSlu »e .trudne ra.tHne med Stevend Pi, in ie .e ne more boriti , ro- leženci. -Godba je itfrela boreš- čil program. ' J g '' M niče ln sprevod se je lepo pomi- siavnost, kot Je bile, te fe ne kal s godbo na čelu po fUvnih fludi vsaki den. Isvršiti jo je mq. ulicah vee do Fayala. T« so če« gače le, sko je sporezum in har-ksTI avtobusi in avtomobili, ki monijs. Člani v Mlnneeoti vse to «ttvar ie v resnici take: Ako pomni to, da članstvo SNPJ ne ! res imeli kaj uspeha, kakpr trde, tedej bi jim ns bib šftev. Članstvo HBZ se tudi ne saa ä." r^s čitel kje V zgodovini le zrednjega enskege" «hoda TjBlinoisu, še bo tem — protestov "oomairali" sarubili prill. Bankirji businaaa. če jem. i, je brš sve- so prepeljeli občinstvo v Evs-mumejo in potom svoje prga- de Unije plevel MHE," kpko Je duhovščina nešču- leth PeVk Lake, na breenl pro-Lisedje, Minnesotskc federšcije M^ W vale^lju4i. de so se klaM med ss> ^ •......1----- — , Na Ida ga njoli boj. V gotovih slučajih so tudi kg, [sne®, niti ne s fra^ittta^P^JJ^j ^ tegii ^ morilnem ,bo se zna vsša^^^ orošjursei^ d^ so usUnbeveli rojak rtjaka, liso morda vfr^ edtem je redno pHhajalo deli še vei let. Navzoči so bi« Miti dg bt hneU uspeh več 1» več ljudstve z av- atari členi, ki nosijo certlitkat- stjb se bo moralo ¿budmji tc- jMedt redho i tomobUl lz raznih naselbin še- ne številke pod 1000 in tu4rpod letnega okrožja. Prišli so po W 500 ki niso tako misliti ket p»^* Gotovo se ie spomtnja na ¿Tvsč milj oddaljeni v selo v* likam številu. Bile Je fotovo nad tri tisoč ljudi. Odborniki so IhTna svoja dele in prijelo »e ie kuhati, peči in piti - samojn^-pijače. "Najmočnejše" je bUo pNo. Kuharice so pri-le jedila, med temi je bila najvarnejša "bujC pečene jet* niše in drugo. "More in Oeslo HardlngovegSk rešfms ie bHo: business in government; leea government business." Kolikor se tiče "več hu^lnesfe y vladi," ae Js geelo perfektno Izpolnilo. Dokaz temu je Andrew Mellon, ki so |a njegovi prijsteljl kratili se "največjega zsklsdnlškegs Ujnlka od časov H am il tona." Mellon je glavni laatnik to v ar en, ki nosijo ime Alumlnum Company of America. Ts dn|š-be je Mellonovo drušlneko r^ijetje; vas kapital je v drušini In lepe dividendi hi veda tudi prihajajo v drušlno In oetenejo v drušlnl. Pred nekaj leti so bile delnice tega podjetja vredne po MS. Zadnji teden je biU borzna cena štiri-ato dolarjev za delnico. Druga Mellonova druttnska korporacija is Oulf 011. Pred dvema letoma so se delnice te drušbe prodajale po lté. Kadnjl teden eo bile po $180 "Wall Street JournsP Je pisal pred nekaj dnevi: "Delnice Mellonovs drutine v teh dveh drutbah imajo danes trtno vrednost sns milijarde dolarjev." Predno je Mellon prevzel alušbo sakladni-tkega tajnika, ao njegovo celo premošenje cenili na berašklh triato milijonov dolarje«. Ie danes je ene milijarda. Rualneea in government t Pa še kako dober ! «■■111 Nski ameriški Italtjen. ki je bil rojen v Wiseonsinu, je pred kratkim odpotovsl v Italijo na poročno potovanje e svojo aevecto. Ko je t je. se ga -Mistični oblastniki vtaknili v italijansko armada. Is katere pa je kmetu no- I «gnil In ee Vrnit v Ameriko. Njegoša tene je šla sa nJim. Upejme. de bo U ItaNjan odslej zelo ljubil domovino seejlh očetov. Ako pride do vojne med sovjeti in KltaJcl, t>odo ruski proletard pobijali kitajske prote-tarče ln obratno. Ruski proletard se l k vi o morda opravičili, da se kitajski proletard manj vredni ... ) Vojne je sdaj konec do prihodnje vej ne! bi potem aa bode val narodi oborošill, de ae bra. ni Jo — samo sato, da se branijo ... 0b 2. popoldne je prišel govor. nMl program. Vodit ge je bset J.l,*uhvtri»aiHe g S zamišljenem govoru omenil en Minnesotskc fedsradjs njsno delo, namen in d-Ue, kaj vse se lahko dosefte v skupnem in slošnem delu. Ob koncu govora se je sahvalil mestnemu šupanu ln abčinsliemu svetu se prijazno sodslovanjs ln sprejem gostov ne Bvelethu ter za pomoč od strani mseta, ki je dali mestno godbo, park, dvore« no b» več drugih stvari članstvu SNf J ln vse to brsapladna Nato js br. Muhvič naznsnll vss pr» gram občinstvu in povedal, da m ze vsakim govornikom igrela godba po en komed. Neto Je predstavil kot prvega govornike mestnega iupana Victor B. Ea-linga, ki js v kratkih beaedeh pozdravil vse nevnoče, česšitsS gostom ln s povdarbom nagle« sil, da čeprav ao Slovenci malo-h 11« v i U • n narod, imgjo kljub temu veliko in veovM podporno organisecijo. Vspodbujsl je, aa| delujemo naprej aldno, pg be proelava 25 letnice Imela gotovo vela moralni ln finančni uepeh se S^^iBBiHmi Zaigrala je zopet godbe In tetam se brstje Debevc igrali per komadov. Občinstvo jim js toplo dplevdiralo. Neto sta dva de-kleti igrali violino In piano. Glavni govornik je bil PiHp Gajlma Is ttitoega. Govoril je ena uro. Reslošil je zgodovino organizacije, poje* n g ttftc, tf m Jih IsesH i^oairjl-uaUnovUs. Ui. Povdaril je pomen siavnost i ter, orisal vss delovanje SNPJ ter bevieti, ki jih hudi članstvu. Impra je kot nelešš, ko je ge-vorfl Godiaa, hudo pm^eksi«. mi njeflpe dve gbivo ali ustraAD ss af Se svoia levajanjs je šel aplefs la odobravsnje od steenl poslušalcev. Apellrel ja aa te. naj navdušijo mtadia*"5 Posns je so se vršile r ke med mladino^ udeležilo od 800 do 600 Tekme eo vodili uredniki društve št IfiO. Starejši so pe kramljali In se____ M v senci košetih brezovih eb "Vbliko ee jih Je brigtalno čletl vodi kr Bveleth jezera. Cgs je hUro mi-nevel, sdlnce ss je nagnilo i^roti zatonu, prijazna sapica je pri-čela pihati in delal se je mpek. Gostje so se poslavljali in odhajali zopet nasaj v oddaljene naselbine telesnega okrošja. Poročevalec te impozantne proslave, «e stara korenina, se je pe "pri-štulil" k atari znanki, mre. Lu-šinovi, kjer je tekel pogovor o raznih etvereh vpoeno noč. t"---— ----' ■ 115# VIUVvVv Pv 0« nik, v kateri ga drže taki 8°-Lne ¿ase, zlate čaaa, ki ao . spodje. (imeli njegovi predniki, ka so Jakšettč tudi omenja, da jf Li^ekim naklepi in nešlovi "Amerikanaki Slovenec i« ^^"4-IAisiI* itiUildbnini trpinftiH ljudi sitaterega šfrokoustns^e ugaBji ^SpanSS inkvizicije. n 'ta prepričal, da ni na pravi f Vem, da Severovič vzdihi^ pO«. Mislim, ds je zelo malo pfeti nebu: "O, ko bi se spet po-tistih, kajti ne dajo se kar tako vrnili tisti lepi časi, d« bi du-Ugriati kot si kdo misli. Saj je hovščina zevladala nad Ijud-znamo komu koristijo toki listi I .tvorni" In še b| mučiU ljudi na kot je "A. S." Dokler be Ijud- natezalnicah in fflf sežig&li M stvo podpiralo tako časopisje, ne grmadah žive, trgaU jim jezike, bo nič. Ameriški Slovend! Cas rezali ušeza, lomili jim kozti, reje ie, da se zbudite iz epanja in zali jih na jerAene, izkopavali se pridružite vrstam razredno oči živim nesrečnikom trgali s poJdflUjo koristi ln dobrote SN-' laleatna uepdi izussftrfja, ******* Thlmon. alert, lf ga je lanm pahnO v bedo. — Zli- najdbo wo ee okoristiti Angleži... Dandanašnji si ženski svet komaj lahko predstavlja kako je bilo nekoč, ko je bilo treba se vgfck šiv na obleki aH perilu napraviti ročni vix*l a vrUi- Jn veiidar ie bflo tek^-r W te celo ne prav davno. Niti dobrih sto ni tega, bo k iivel v nkromhi fmgcoski provinci reven, a bistroumep krojaček Jernej (Parthelemy) Thimonnler, Ifi mu ^ lepegü dne jelo presedati vbedenje s Iglo. Dolgočasilo ga je sefeti ure in ure za mizo, zefcadati šivanko na eni strani v sukno in jo vleči na drugi strani ven. Minilo gS je potrpljenje in začel as je ukvarjati z mi. sli jo, da bi ročno ddlo lahko nadomestU stroj. Izum pa je imel v početkn okorne noge in ni Muegel nikamor naprej.. Thimonnler je delal in delal, primerjal in popravljal, zanemarjal je celo krojaške naročila ^ pomagalo ni nii! Tudi njegovi podporniki so izgubiti vero v lajajoči izum, ki ga je pa revni krojaček 1fe toliko izpopolnil, da je stroj delal pravUne šive. Stvar se je videla ljudem čudna, vendar nič novotorska. Tako, «e je zgodilo, da so smatrali izumitelja za čudaka, ki ga ne ve^a obrajtati. Tkominnier, ki jc videl, da v tem omki van§u ne bo našel zasluženega priznanja, pa si ni gtiel etvari k srcu. Zadel je prvotni šivalni stroj na rame, pa hajd po svetu, jn sicer na-ravnost v Pariz. Tamje upal »aAti,teč razume. Snjd kakor na kmetih. Med potoma pa ni nisi1 gevdrH o izumu, na^brže iz strahu, da ne bi «a zasmehovali. Ko je pritisni najve¿ja sila, je rajši odložil Šivalni stroj v kot i» ae je oprijst srečnejšega sredstva: WWijo»et. Pred-vejejo« lutke, je predaval tudi svoj humor, ki je Hudi bolj zanimal kakor njegova iznajdba. Tako se je le prikopal de Pariza ne da bi mu bilo treba poginiti lakote. V Parizu ae mu je sa trenutek nasmehnila ereča. Našel je rojaka, ki mu je dai priporoma, da je šel iskat podpornikov. Spsavil jih je res nekaj skupej. Omogočili so mu odkup izuma in napravo 24 sličnih krojaških priprav, ki so mehanično šivali Atelje je ifprva delal sa vojaške skladišča- Toda pomočniki, ki jih ja Thimonnler uril v novem poklicu, so se zbali, da jim bo zmanjkalo kruha in so «s nekega dne mojstri» postavfll pp robu. Grozili so mu celo z ubojem, če ne ifgfpe iz prestolnice. Moral ji Mati. da je odnesel zdrav* *<*>. . $d je domov, «daj vsaj deloma priznan od Parttanov in je ig|K*lft4ft¥ftl nftpršvo tako dolgo, da so nanjo šivali lahko tudi usnje. Teds zashitek je bil teko pičel, da je moral ftltent prodfcti nekemu An**tt. NatO je umri bete--tal' in razočaran v M, letu. i ThftiWn»lšrjev üüm ai je U Anglije ukrčil pot čes ocean. Tvemičerji Howe, Wheeler, Wilson in Singer so e fabrikneue šivalnih stro-jev obegüeH in poataU nrtlijonafjt. ftumitelj ¡|b je danes na pol pozabljen In da ni njegovo ime zabeleženo X burni kroftttt Čila, bi bilo gotovo še davno zginilo v hrupni afigteŠkt ln ameriški r^wäS^SsSSSm^^m Lynkeus: PHUATBUICE. N. Y. — "Vseele-venSki" katoličani eo sktteeM shod, ki se je vršil v dneh fc, 7. in S. julije v Lemontu, 111., eM, kakor oni nasivejo ta prostor, "ameriških Bresah," vča-alh ga krstijo za Chicago, v&pih pa tudi za JoHet, in ne vem ie kake. Namen skllcsteljev shoda je bil: napovedati boj "slovenskim krivovercem" in njihovemu če-soplsju. Ošifoeali so tudi mesarje, ki prodajajo meso delavcem. Teko Je! - "Vseslovenci", sko boste poslušali take gospode, lh poHvke vam ne bodo privolili, ko vam bodo utepli v glavo, da drugih "prepovedanih" jedi ne smete ulivati. ltaj bo meeo tebi, ki garaš dan se dnem v potu svojega ohraaa, de si kaj aa-ahišiš tudi sa košček meee! Gospodje šele, de delavci samo garamo, oni se p« lepo rede — ne račun delavskih žuljev. Takega mnenia se — tudi noši "vssMe-venskl" gospodje. A gHj čudot Lepo so tudi ti gospodje priznali, da jim tjt* »t\*o (tbrača hrWet. Ha, ha, Nnt Sate pe je pe njihovem mnenju potrebno da obišče vsako slo- •lanelsA Al ASMms M^JH i f USKT9, "pnuiTiir, n "raesiovensbS^ nesslblno Imlh šen duhoven vsej vsake leto e^ lqrat To p%č lahko steee. še ee Jbn le oVee prinesle do vel j ke v LsmonS. O uepebe pe bode petem lehko Sej tudi ne . "vseslovenskem zavednega delavstva. Ko bo večina ljudstva Uko storilk, šele takrat nam je pričakovati resnično boljših česov. Jaa-i -1____ . Matestovicn. Piknik in drago. Durant aty, Pa, — Namenil sem se, da nekoliko opišem razmere v tem kraju in mišljenje foveacev. / aše društvo št. 881 SNPJ je 4. julija piknik, ki ee jc v _____ičnem ozfru dobro obnesel, tako da Je društvena blagajna procej močna. To je bilo dobro, nI pa tako s našim bratstvom, ki se je očito pokazalo v zvezi z nekim italij*nom- Jaz BeTn ime' namreč nalogo, da nakupim vse potrebne stvari za piknik, ker pe ni tukaj nobenega slovenskega ali slovanskega trgovca, sem se napotil b nekemu ŽMu ter naro-ČU potrebščine za piknik. Ko je enaki trgovec zvedel o tem, takbj napotil do leblraver-ne^ev in jim pripovedoval, d» bi bil on darjMiTlflUto ceneje kdtšid. Slovend navadho kupujejo pri Itakjanu ob tenki priliki, kar je ialoetno sa naa. bi ae belj prikupil Slovencem, ie te Italijan prineed nekak dar aa naš piknik, toda bil je odklonjen, kar ga je tako uje^ ziK.de je pobledal Naa je tukaj precej, ki se i strinjamo s Italijani, ker vemo, kako italij enake vlada postopa z našimi ljudmi, Id ao prešli pod njeno oblast Morda je bilo to tudi rpok. da me j« neki ItaHjen ne pikniku hotel napasti s no-tem, ksr pe je preprečil brat T Kedn. kateremu gre vse čast za njegovo pogumno dejanje. Tako je t Italijani povod,^ kjsr dobe JjHm tistim, ki Šs drle i Laki fellm. da bi kmalu odprli svoje oii in r*»Klp Jesaej K rs jee. kleščami nohte, lovili mlada dekleta in jih zapirali v katakombe, iz katerih nI bilo več rešitve, njih sorodnike pa enostavno pomorih. Po tistih časih hrepeni Severovič in njegovi pajdaši. Toda zapomnite si, da vam je odklenkelo za yaelej, ker vaše delo ln humbug, ki ga utepate narodu v glavo, da dobfie lož je1 denar, to ee je |e začelo temu narodu studiti, ki ne borte oži-vali tistega, kar so uživali z naslado vaši predniki, ko so se se-taneko smejali ob trpljenju in rfcuččhju nedolžnih ljudi. Rev. 8everovič/ bi gobovo ukazad po-klati vee šlane SNPJ, ako b! Imel | moč. Pogleda naj v sveto pismo, ako veruje vanj, kjer stoji zapisano, da "k** sa med prt-i jeme, bo z mečem pokonštfM Zato se zna zgoditi, d« bo član stvo HB2 obrnilo "noševt" proti njemu, ne pa proti članstvu SNPJ, katero ne teli članstvu | Bajednioe nič slabega. (Konec] Lepa žena je neozdravljivo zbolela in p< dolgem hiranju začutila, <|a se ji bliža konec Dala je pozvati svojš prijateljice, da s; poalovl od njih. Vse so sedele okoli nJfene postelje, a bol niča, daai je biW pri vsej zavesti, nI spoznal; nobene izmed njih. Dokler je natnroč živela, n! nikoli pogic dala svojim prijateljicam v obraz, temveč ji s očmi, obrnjenimi v vala in presojala njihovo sedaj žene, sedeče ob njeni svoje obraza, ae ubožlca ni jih je zamenjala vsi vprek. MlUnlN štvs It. Debevsc. člen dru-m SNPiJ in HBZ SMRTNA KOŠA. — t Brooklynu, N. Y., je u-mrla Msry «uetič, rojene Blatnik le wm m Gorenjske^, Bila je tO let v Ameriki. — y Oaklandu, Cel, je umrl Me Keševar v starosti 70 let Doma j# bil ia Ručetne vad pri Crneanlj« ln v Ameriko je prišel leta lflTS. Ril ja eden prvih nasdjeneev v Kaliforniji- V Ctevslaadu je umila Jo-dphm Vuk, stara tt lat In do-me Is PMbmrta na Gorenjskem. Tu je bivaki It let Dalje je komaj a let Nettic Rhode, Bila je čla-št IST 8. N. P. J. — V lenem je umrla Katari-Tešak. v 49. le opazo Ker «o j , kazale l< znajti i! Kura ln umetna lut , V listu "Blectrioite pour tous" piše biolo( Bette, kake ugodno «¿inkuje dektrična svet lebe na kokoši, da v*č nesejo, kokodajce nam reč vstajajo in hodijo apat z dnem. Pozimi to rej večino čaaa predremajc, sato ae pičloikrmij« in v gnezdu najde gospodinja le malo jsjec Stoprav ko jame dan rasti, ee pofešaj zasuki na bode, n. pr. v drugi polovid »»ustaps. T< Izraža slovanska prišlavkm: Okoli svete Nei« se knram meh odveše. Ako fe uporablja* m t raj ki svešer ignetne luč, se pMbe jajčanc« utegnejo dvakrat eU trikrat neaobeti na dan Poudaril je namreč, da ee ta livad v temi nit Tne omrzi piše. V kemiku je treba nastanit aemoffr za prižiganje avetilnic v jutru, zvsče pa ee bo krme pslagele. Ir^^r ugesoejo luii Perotniner bo mced takieto inrebiti blegodaj člen društva It .191 jletu avoje H p* — revved Iz peetel k oko* in jat pov« Pazil bo seveda na to, 4a bo------- . enako razsvetljen, drugače.bi se lene perj* zavlekla v mračne kote In šdsl* nsmoteno v sv« jib aanjah. Pri vesm tem pa mora kokoša sMwM tudi se prikladne, po strokovnjaki! pesi Jiušsnu pifrv J e e e •( Osne Navijsč: "froshn. je ta restevran prvega redaF^ Natakar: rt "Da, lahke kar te ^¿taTttavUita MrfiftMKnlk "Številka î Poiščite jo v šape meje* plašča. Tja aem jo spravil, de je ne izgubim Vestí iz Jugoslavije VESTI 2 VSEH STRANI «efe Ai*. Ckini», illlnol* GLAVNI OÜfcOft S.N.KJ Sljwmltlt Avf LftlMMlile AvAh S. lawadfcle Ave.. J^S^ftfttoTftlk Avft ,..,,1Q0W E. 74th Strni, Cle predsednik im okroije B. I mM st., CleveUhd, • « 0. Mulbofjf, »•••ígl W» rtl'W». t MS Alt, Ole Mstti NADfOBNI ODSEK Hm York. — IntsmsUoBBl LsdAss' OsrmsRt VVorkers uniji namero*a prt*etl s flfcsoins Sami psnjo «• orgsnisirsnjo ostala t* dustrlje Atnsklh obisk. Novs po-godbo, ki Je bila sklenjen» pročI enim todnot*,>rije Is S» tiss« Ima^ Ml Si^MiU^ik »—.1-«-- JiMjscrv, M.n< S,uW> eenene suknje. OrgsnfraciJa nsmsrsvs Ksvistl all*iw akcijo v brsnAl is krllB «Ir.eemaklSg), kjer dola 40 tiso« delavk. ♦ milit napodi» katotUkega la pnlkg t OtNfMp | "-j CMesso. -r- V italljanaki fa» rl 8v, Kallsta, 1110 Ds K*!* st., trsjs fsrsnoks rovotasijs «o vsi tednov proti aovoms lup* nlku, ki u ni marajo, tods Ikof vttrajs, di «s morsjo J*» ti. Rlls J« Is vst Isgfiio» Hi cerkev Js i^rtf. V lotrtak Jo novi Ifttpiik odprl cerkev, ko Isf bil nokl pogn-ob. 0* toj ttrlNkl f> labruhnlll novi Isfsdj, » krof 50, fsranov, vStlBVSR los4r, 90 js »škodilo v n#*|» ftopnlks, ki JS komaj sMsol pote. Pet Italijank jt bilo od-HJsalh v, psp Is ksioribo sila-trg latinsko Amo- Bo«ton. — Ker 9ti dvt 4ov- ff» i^iSsis»rp Jpvad, 90 js nad njima rsstofotil varuh kapitaliima. Sodnik ja po-slsl v upor <*• itsvksrjs. sns-ga ns 60 ln drugogs ns 80 dal. J 1 _ i' tL llerger veliko koijft. ' Mllwaukss» Wls. — Vlslot L. Bargpr, ki j« bil pred tremi dne-,vi toCko pobit od slgktHlM It» ro na osstli jo As tako okreva i. da os idrsvslki somi eudijo. 'rw faiaraflH ^MPB^pVB Prvih 94 sr niso upsH, da ao Boston. Dolavoka fodor jo Is drtsvs Msoaaoktiootls sklenM«, ds Iniciatirs novo ljudstvo pdloéllo ni apio* pmmummT H. J. Magug: ARETACIJA Ko jo bil avto že skoro no vrhu klanca, se je I* grmičevja ob poti iznenada pojavil možak, ki je plenil ne cesto in šel proti avtomobilu, ftofer Pin-cheu* je jedva ie utegnil zavreti voz in preprečiti nesrečo. Neznanec je takoj atopil k njemu. — Prijatelj, ali je proetora «e zame? je vprašal. Obril ae ni bil gotovo te dva dni. Njegova obleka je bila po-noiena in koami mahu e — Najprej bi rad vedel, s kom Imam poel^l je zagodrnjal nezaupljivo. — O, nI ae me treba bati! 4e odvrnil tujec in ae zarežal. Rad bi še začasno priapel na postajo ln ujel ekspres. Vzemite me s seboj, ne bo zaetonj i To rekši je potegnil iz žepu bankovec, ki ga je Pincheu* po kratkem pomisleku vtaknil v žep. i — Avto ni moj. Jaz sem samo sluga, Je odgovoril nekoliko prijazneje. Nu, le stopite noter! Možak se je udobno zieknil na blazine. Pincheu* je pognal. — Neoprezni ste bili; kako lahko bi vas bil povozil, je rekel Pincheux, da vobče kaj zine. Zakaj mi niste dali znamenja? — Ker bi ne bili ustavili, se js zasmejal neznanec. Avtomo-bilisti nimajo navade pobirati na cesti ljudi, zlasti ne ljudi moje vnanjosti. — Nisem se vas bil ravno razveselil, Je priznal Pincheux, ki mu je bil bankovec nekoliko vrnil pogum. Zadnje čase se pri nas dogajajo čudne reči. 0-no noč je bil umorjen moj gor spodar Bertrend. Morilca Še niso dobili; najbrže se klati tod okoli. Zato mora biti človek oprezen. — Imate prav. Vaš gospodar Je bil tedaj petičen? — O, nekaj je že imel pod palcem. — In skop je bil tudi, kakopak? Stavim kaj, da je imel ^oma sveženj bankovcev v predalu, kl se ni dobro zaklepal. — Pogodili! — In ponoči je vstajal, si prižigal lu£ in štel denarje. Kdo ve? Sobo je imel nemara v pri- tličju in Še na cesto povrhu. In če na oknu ni.imel zaves, bi ne bilo čudo, ako bi bila luč privabila kakega potepuha, a praznim želodcem. Udarec a pestjo v okno in kakor bi trenil je bil v sobi. Stari se je morda začuden obrnil, tisti mah pa mu je že za vratom in preden je utegnil pihniti, je bilo po njem. «Po potrebi še udarec s krepelcem po glavi, nakar si je potepuh mirno prilastil bankovce in amuk skozi okno. Nihče ga nI videl ne slišal. • — Tako pripovedujete, kakor da bi bili zraven, je ostrmel sluga. Skoro prav tako sem tudi jaz povedal orožnikom. — Drugi dan? je vprašal neznanec z drobnim nasmeškom. — Seveda. Ko sem gospoda našel na tleh, Je bil že mrzel. — In nihče ni ničesar slišal? To je bilo za morilca zelo u-godno. — Pa tudi.zame. Ako bi me bil ropot zbudil, bi bil prišel doli s podstrešje In bi jo še jaz iz-kupil. A na srečo imam trdno spanje. — Na srečo, je pritrdil neznanec s pridušenim usmevom. Po tem takem ni bilo razen vas nikogar v hiši? PROSVETA F. M. DesteJevrtdJl ■ ZLOČIN IN KAZEN fteaua v šestlk dellk s epllocem. • poslovenil Tla*mir Levstik. "Razumem, razumem ... SIcer pa ... Kaj si tako ogledujete mojo sobo? Mamica tudi pravi, da Je podobna rakvi." "Vse ste nam dali včeraj, kar ste imeli!" mu js nenadoma odgovorila Sonja z naglim in glasnim šepetom, nakar Jo je obšla vnovič silna pobitost Spet so jI vzdrhtele ustnice in podbradek. Ze davno Je bila presenečena po siromašnem stanovanju Raskolnikova ln zdaj so so jI te besede iztrgale same od sebe. Sledil je molk. Dunjicl so se oči nekako zjasnile in tudi Pulherlja Aleksandrovim se je prijezneje ozrla na Sonjo. "Rodja," Je rekla in vstala, "to se razume, da večerjamo skupaj. Dunjiea, pojdJva . . . TI, Rodja, bi Šel pa malo na Izprehod, potem pa nekaj časa počivat, de se oddahneš . . . Zvečer pa lo kmalu pridi . . . Bojim se, da sva te utrudili . . "De, de, pridom," js dajal on in naglo vstal. "SIcer Imam še neki opravek . . ." "Večerjal vendar, ne boš drugje!" jo vzkliknil Razumihin in začudeno pogledal Raz-kolnikova. "Kaj pa misli»?" "Pridem torej, gotovo pridem ... Ti pa oetani Še malo tukaj; sej ge zdaJTne potrebujete, kaj ne da ne, mamica? Ali ga boste morebiti pogrešali T "Oh, ne, ne, ne! A vi, Dimitrij Prokopič, pridite k večerji; ali boete Uko dobri?" "Pridite, proaim," ga je zaprosila Dunja. Razkolnlkov ae Je poalovil in vee zaaijel. Za trenutek ga je obvladala Čudna zadrega. "Z Bogom, Rodja, ae pravi, do svidenja; "Z Bogom" no rečem rada. Z Bogom, Nasta-zija... Ah, že zopet som rekla "s Bogom"!" Pulherlja Aleksandrovna se je hotela posloviti tudi od Sonjice, a nekaj ji ni dalo in naglo Jo odšla Is aobe. Avdotija Romanovna pa je čakala, da je prišla vrata nanjo, In ko je odhajala za materjo mimo Sonje, ae jo poelovila od nje a prijaznim, vljudnim in pravilnim poklonom. Sonji-ca jo poatala zmedena, poklonila ae * plaho naglico in na obrazu ae JI Je zarisalo nekakšno boleatno čuvatvo, kakor bi Jo vljudnoet In pri-jaznoat Avdotije Romanovne težila ln mučila. "Z Bogom, Dunja!" je zaklical Razkolnlkov le na hodniku, "daj mi rokol" "Saj sem ti Jo ie dala. ali si pozabil?" Je odgovorila Dunja ter ae prijazno in neokretno obrnila k njemu. "Kaj ¡m za to, pa mi Jo daj še enkrat!" In krepko Je stisnil njene prst|ts. Dunjiea se mi* Je nasmehnila, zardela, izdrla mu naglo svojo roko in odšla za materjo; tudi ona je bila vae srečna. "Tako Je pravi" Je rekel Sonji, ko ae je vrnil v sobo, in Ji jaano pogledal v oči. "Bog daj mrtvim pokoja, živim pa še življenja! Kaj ne da? Ali ni ros? All. ni tako?" Začudeno Je zrla Sonja v njegov obra*. ki se j« bil tako nenadoma razjaanil. On Jo Je molče in |M>*»rno motril nekoliko hipov in v njegovi (tuši se Je takrat obnovila vsa pri-(»oved njenega pokojnega očeta o nji . . . "MoJ Bog. Dunjiea!" Je izpregovorila Pulherlja Aleksandrovna. kakor hitro sta prišli na ulico, "skoro bi bila sama veaela. da sva odšli; nekako laše mi Je poslalo. Včeraj na železnici ai nisem mialila. da bom veaela celo tega!" "Se enkrat vam pravim, mamica, da je še zelo bolan. Ali ne vidite? Morebiti mu le •amo hrepenenje po vas tako Akodovalo. Človek mora biti prizanesljiv, in mnogokaj ae da odpustili." "Ti pa vendar nisi bila prizanesljiva?" JI je vročekrvno in z očitanjem takoj presekala besedo Pulherlja Aleksandrovna. "Vef, IH«. nja, opazovala sem vaju: ti ai vsa njegova «lit ka r- (M* licu manj nego po duši. (Hm »ta me-lenfcilike, oba «ložne ln vročekrvne nravi in oba velikodušna .. . Kaj ne da on ne bi mogel biti sebičnež, Dunjiea, kaj . . . Ssmo če pomislim, kaj bo drevi pri naju, mi upade ves pogum r "Ne vznemirjajte se, mamica; zgodilo se bo to, kar se mora zgoditi." "Dunjiea! Pomisli samo, v kakšnem položaju se nahajava zdaj! Kaj bo, ako naju Peter Petrovič pusti r* je zdajci rekla uboga Pulherlja Aleksandrovna brez pomisleka. "Cesa bi bil potem fte vreden!" je dejala Dunjiea odločno in prezirljivo. "Dobro je bilo, ds svs zdsjle odšli," ji je segla gostobesedna Pulherlja Aleksandrovna v besedo, "mudilo se mu je po nekem oprevku; naj se izprehodi, vsaj zraka naj se nasope . . . Strašno soparno je pri njem; a kje more tukaj dihati svež zrak, tukaj, kjer je na ulicah taka soparica kakor v zaprtih sobah! Moj Bog, kakšno mesto! . . . Čakaj, stopi stran, da te ne stisnejo — nesejo nekaj! . . . Bržkone so nesli klavir — res — kako se zadevejo . . . Tudi tiztega dekleta se želo bojim . . ." "Kakšnega dekleta, mamica?" "Tiste, veš, Zofije Semonovne, ki Je pravkar prišla k njemu ..." "Kako da?" "Takšno slutnjo imam, Dunja. Veruj mi ali .ne veruj, v tistem trenutku, ko je stopila v sobo, sem si mislila, da tiči tukaj poglavitni vzrok ..." , "Prav nič ne tiči!" je nejevoljno vzkliknila Dunja. VKakšni ste vendar s svojimi slutnjami, mamica! Šele od včerajšnjega dne jo pozna; niti spoznal je nI, ko je prišla v sobo." "Boš videla! . . . Ona me vznemirja; boš videla, boš že videla. Tako sem se prestralfla, ko me je pogledala s tistimi svojimi očmi; komaj sem obsedela na stolu, ko jo je začel predstavljati. Čudno se mi zdi, ko piše Peter Petrovič tako o nji, on pa nama jo gre predstavljati, zlasti pa še tebi! Bržkone mu je draga!" "Naj piše! O naju so tudi govorili in pisarili; all ste že pozabili? Jaz pa sem prepričana, da je — vrlo dekle — in da Je vse to prasns skrb!" "Bog daj, da bi bilo tako!" "Peter Petrovič je nepridiprav ln spletkar," je rekla Dunjiea naenkrat s prepričanjem. Pulherlja Aleksandrovna js sklonila glavo. Razgovor Je zastal.-- — "Veš kaj bi te rad prpsil . . .", je rekel Razkolnlkov ln odvedel Razumihina k okencu. "Torej lahko povem Katarini Ivanovni, da pridete," Je naglo, dejala 8onja in hotela ae že poalovltl. "Takoj, Zofija Semenovna, aaj nI akriv-noet, ne boete naju motili . . . Rad bi vam povedal še par besedi ... Veš kaj," se je obrnil k Rasumihlnu. "TI poznaš tegale — Porfl-rlja Petroviča — ali kako mu že pravijo?" "Kajpada! Moj aorodnlk je! Kaj pa bi mu rad?" Je odgovoril Razumihin z veliko radovednoatjo. "Saj ima on zdaj v rokah tiato zadevo — veš, tisti umor, o katerem amo včeraj govorili — kaj ner e "Da — in?" Razumihin Je naenkrat iz-buljil oči. "On Je poizvedoval po zaatavljalclh; tudi Jaz Imam dva zaatavka tam. Mnogo aicer nista vredna — majhen pralen kl mi ga Je dala seatra ta spomin, ko sem odhajal v Petrogrd, in očetova srebrna ura. Oboje je vredno pot do šest rubljev, a meni je dragoceno — spo% min. aaj veš. Kaj ml je zdaj atorlti? Nerad bi, da bi zapadlo, posebno ura. Kar trepetal aem prej. ko amo govorili o Dunjičlnl uri, da me ne bi mati proaila, naj pogledam na svojo. To je edina atvar, ki smo jo ohranili po očetovi amrti: mati bi zbolela, ako zapade! Zen-ska Je ženska! Torej povej ml. kaj naj storim! Vem. de bi bilo treba naznaniti to pri sodntjl Morda pa bi bilo boljše Iti k Pori;-rlju Samemu, kaj? Kako mlatiš? Stvar je tre» be kmalu urediti; boš videl, da me bo mati še pred večerjo vprašala tanjo." «■JL.— («hOjertkešapt) • — Nikogar. Gospod Bertrend je bU vdovec brez otrok. Jaz aem mu bil za vee: za kuharja, vrtnarja, celo za Šoferja, kakor vidite.r — Samo za nočnega čuvaja ne'!, ae je pošalil tujec. Morilec ae gotovo ni nadejal, da bo tako lahko opravil. I ~ Tudi če bi ga bil ališal: kaj naj mu etorim, sredi noči, v samotni hiši? se je zagovarjal Pincheu*. SIcer pa mislim, da go bodo kmalu imeli orožniki v pesteh. — To nI tako gotovo, je odvrnil neznanec s tako čudnim glasom, da se je Pincheux ozrl in ga prodirljivo ošinil z očmi. — Ce ne orožniki, pa nekdo drugi, ki grem zdaj ponj na postajo, je rekel čez čas. Da. Detektiv iz Pariza pride z eks-presom. Sloveč detektiv, pravijo. — Ali menite, da pojde morilec ravno na ta vlak, da mu pade naravnost v roke? je porogljivo vprašal neznanec. Pincheu* se je spet ozrl po njem. Moža sta se srečala z očmi in tujec se je zdajci šumlji-vo zganil. — Pozor! je vzkliknil sluga in ga potisnil nazaj. Se malo, pa bi mi blld vodilo ušlo iz rdk. Ce želite, da ni oba razbijeva glavo, storite to še enkrat. ■Neznanec je ostal miren. -— Evo postaje, je kmalu nato rekel Pincheux. Srečno vožnjo! ■ Ustavil je voz. Možak'je skočil na tla, zagodrnjal nekaj v slovo in isgiail na postaji. Pin-cheux Je šel na peron in ga je kmalu odkril med popotnici. Moža sta se delala,'kakor ¿A drug drugega ne vidita, vendar se nista izgubila iz oči, dokler ni zažvižgal ekspres. Pin-cheux se je mebsnično obrnil proti vlaku. Ko se je potem ozrl proti neznancu, ge ni bilo več. Ekspres se je uatavil. Šofer je Šel ob vlaku in opazoval ljudi, ki so se usi-pali iz voz. Ekspres je zapuhal. Tedajci se je Pincheux, ki je čakat na Želim dobiti vajenca. Dobiti želim fanta slovenskih starišev, katerega bi veselilo u-čiti se čevljarske obrti. Mora biti nad 16 let star in znati mora čitati in pieati angleško in mora biti član SNPJ. Najraje bi vzel mladeniča premogarskih starišev, slabega ne maram, mora biti dober mladenič. Priglasi naj ae na naslov: August Babin, 423 N. 6th Street, Kansas City, Kans.—(Adv.) zadnji strani zadnjega vagona, al na pl pokimal proti iji 5li ploščad. % SOBOTA, 20. JULIJA 11 1 ■ POJASNILO ■ IZ GLAVNEGA URADA S.N.P.J. PRODA SE. hroda ae dobroidoča RESTAVRACIJA m prostor za salun. Prodam, ker odpotujem v staro domovino. Nizka cena in dober lease. Oglasite se pri lastniku na: Ideal Rest, 168 Reed Street, Milwaukee, Wis.—(Adv.) ——- NEVARNOSTI LETNEGA ZADOVOLJSTVA največkrat tiče v motenju iolodea. Dobor želodec Jo temelj dobrega zdravstvenega stanja, ln vsak želodčni nered bi se moral hitro odpraviti. TRINERJEVO GRENKO VINO je prvovrstno sdravilo soper sapeko, neprebavnost, slab tek do jedi, glavo-bol, nemiren spanec, ln enake preglavice, ki nastanejo vsled želodčnega nereda. "Monroe, Mich., 8. Junija. Sem zelo zadovoljen s uspeho Trinerjevegs grenkega vina. Tok do jedi se js povrnil, želodčni nered Jo izginil ln počutim se taborno. Sam Mieary." Pri vseh lekarnarjih., Poskusite in paslte na ospehl KUPON ZA BREZPLAČNI V ZOBEC Pošljite na Jos. Triner Co., 1338 S. Ashland Ave„ Chicago, 111. Ime. ............................ Ulica ........................... Mesto, država.................... Po sklepu 9. redne konvencije, alove takih članov iz družine, zborujoče meseca maja 1929 v Vselej kakor hitro kateri teh Chicagu, 111., ae lahko od 1. ju- članov preneha biti Član SNPJ HJa 1929 naprej prižteje TRI ali če ee preseli proč od družine člane iz ene družine ia is enega in bo zahteval sam avoj list te-naslova k eni NAROČNINI na dnik, bodo morali drugi člani iz dnevnik Proeveta. List Prosve- dotične družine, ki je tako fkup-ta (dnevnik) stane za vse enako, no naročena* na dnevnik Prosve-za člane ali nečlane, za enoletno ta, to takoj naznsniti upravni-naročnino $6.00. štvu lista,. in obenem doplačati Vsak član plača pri aaesmen- dotično svoto listu ProsveU tu vsoto $1.20 letno ali 10 cen- Ako tega ne store, tedaj mora tov mesečno za svoj list glasilo upravnlštvo znižati datum za to (tednik) Proeveta in je upravi- svoto naročniku, čen istega prejemati. Sme pa Dolžnost članov vselej je, na-prostovoljno svoj list odstopiti znaniti tajniku društva in taj-komur hoče, dokler plačuje zanj. nik upravništvu vse apremembe Do sedaj se Je prištelo samo v članskih naslovih, novopri-EN tednik k naročnini na daev- gtople člane, črtane, izobčene in nilt, od sedaj naprej se bo ps umrle, ter njih naslove, da se lahko prištelo enega, dva all tri uredi imenik, naslovnik za poši-člane iz ene družine iz enega na- lianie lista Proeveta. alova, k naročnini na dnevnik Proeveta ia ne več kot tri. ^ mi* m Torej, kjer bo prištet en (Ml PTtSVtta kot pri- sam sedaj član, $480, bo doplačal kjer bosta po 1. juliju 1929 Je: šteta dva člana iz ene družine, Za Združ. države la Rsaads $6.00 bodo doplačaH še $8.60, in kj< .....M........ ......... t tsMka ta. 8 tedniki in. ..................... ...................... 4.80 3.60 2.40 .$7.50 6.30 2 tednika in*.«..«................ 5.10 3 tedniki ia................... 3.90 er bodo prišteti trije člani iz ene družine, bodo doplačali še $2.40 _ in bodo zato lahko prejemali dnevnik Proeveta eno leto. T\a Cicero in Chicago je. sklep ni veljaven ea SBmce, 1 tednik in temVeč samo za družine iz enega naslova. Vsak tak slučaj pa, _ kjer bosta dva ali več članov prištetih k naročnini za dnev- »J ,Une"-.............♦1-20 nik, se bo upoštevalo v sporazu- 1 mu z upravništvom Prosvet* le P°*tnl«a za tsdnlk v Evropo .50 tedaj, ako bodo naročili dnevnik . za celo leto. Mladinski List staae......n....$1.20 Društveni tajniki bodo morali Ml Liat v Evropo staas— 1.50 skrbeti za točnost vseh takih Cena oglasom »o dogovoru. slučajev in navesti imena In na- Upravitelj. P. S.-—V nobenem slučaja na več kot tri tednike. - Mi poznamo može in žene ? Ikh h po bliskovito popel Zaničljlvo je še postaji, ki je že izginjala za ovinkom, in odprl vrata. — Le išči! Kje bom že zvečer! je zamrmral škodoželjno. Stopil je he hodnik, iščoč i očmi praznega Jtupeja. Tisti mah je obstfl kakor vkopan. Nasproti mu je prihajal nežna, nec, kl ga je bil pobral na cesti. Tik pred njim je postal, posmehljivo ga tfiereč z očmi. — Glej, glej! se je zasmejal in stopil za šoferjem v kupe. Kskor vidim, ss nekam odpravljate, he? v Pincheuxu je vsa kri izginila z lic. Po bliskovito se je vrgel na neznanca, toda ta je bU na to že pripravljen. Po kratki borbi je obležal Pincheux z u-klenjenimi rokami na tleh. Ne znanec s ceste Ss je sklonil k njemu, mu prsbrsksl žspe in privlekel na dan več svežnjev bankovcev. — Denar gospoda Bertranda! se je zagrohotal. Nu, to vam odtehta vsa priznanja. He, prijateljček. pobrisati ste jo hoteli t uropanim denarjem ... ne da bi bili prej počakali detektiva iz Pariza? Izborna misel! Samo . . . samo nerodno je bilo, da ste ga srečali že na cesti in da vas je prehitel jMpenu zakona ... POSESTVO NA PRODAJ V STARI DOMOVINI. Proda se posestvo v vaai Travnik pri I/oškem Potoku. Jugoslavija Hiša» v kateri je stara dobroidoča gostilna, ss nahaja tik glavne ceate na najlepšem prostoru omenjene vaai, ter je pripravna za kakršnokoli trgovina Lepa prilika se nudi ti-»Umu, ki se misli povrniti v domovino in tam ostati. Tudi zamenja za kakšno posestvo tukaj pri kakem večjem mestu kot: Cleveland. O.. Detroit, Mich.. Chicago DU Itd Za na-daljna pojasnila as obrnite aa lastnika: John Knaus* Box 3* Traunik. Mick—Adv.) DELAVCA POTREBUJEM. Potrebujem delavca sa delo na farmi, dele je stalno tudi po zimi. Za plača <• drugo pridite oesbao ali pa pišite na assh» Adolf Potočer. P. O. Harwick. N. Y.—(Adv.) kateri so več let marljivo hranili, nazadnje bo pa svoje prihranke ..v. vsled neprevidnega vlaganja izgubili. Zakaj bi se ne ravnali po našem nasvetu, ker mi vemo kako se prihranki varno vlagajo, in je to naie iivljensko zanimanje. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL - —— Tiskarna S. N. P. J. "SRŽ <7-' À SPREJEMA VSA V TISKARSKO OMÎT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila n veselice In «hode, vizitnice, iaanike, knjige, koledarje, letaka Itd. v alovenakem, hrvatskem, slovaikem, iefflcem, nem-ikem, angleškem jeziku ta drugih VODSTVO TISKARNE APKURA NA Članstvo &npda tiskovini NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmeniš, nnljsko dolo prve vrste. Vea pojasnila daje vodstvo tiskarne KRe pa laformscljs aa S.N.P.J. PRINTER Y 2657-59 So. Lawndale avmn CHICAGO, ILL. TAM SB DOBE NA ZELJO TUDI VSA U3TMBNA POJASNILA