SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20 -- Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo: Ljubljana, Linhartova ul. 5 ~ Dopisi za uredništvo: Poštni predal 18 ~ List se naroča v upravi: Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 ~ Račun ~	~	~	~	pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	^
Leto I
V Ljubljani, dne 20. maja 1926
Št. 12
Današnja številka obsega 10 strani.
Po jubileju
Ilirija je dostojno zaključila svojo petnajstletnico. Brez kričave reklame in pompa, dostojanstveno in z delom je slavila svojo proslavo. 246 športnikov je nastopilo v jubilejnem tednu na športnih prostorih Ilirije. Na vseh prireditvah so bili športniki kluba zastopani ter so dosegli v vseh panogah povoljne ali celo zmagovite rezultate.
Simpatije, ki so jih klubu izkazovala tekom proslave javna oblastva, športni tovariši drugih klubov in širša javnost, so jasno pokazale, da je Ilirija klub, ki ima za razvoj slovenskega sporta velike zasluge. Obenem Pa so bili ti izrazi simpatij afirmacija sedanjega klubovega delovanja ter kažipot v bodočnost.
Ilirija je bila, ki je s svojimi delavci organizirala športno življenje v Sloveniji in pripomogla našemu mlademu športu do te višine. To pa je šele začetek njenega dela. Čakajo jo še velike in težke naloge, ki jih Ilirija mora izvršiti. Ljubljanske športne pri like so v zadnjem času neznosne. Domišljavost, nagajivost, zlobnost, bolehna osebna ambicijoznost so v našem športnem življenju vsakdanji gostje. Ni nikake uvidevnosti več, nikakega zaupanja! Vsak vidi le eno: povzdigniti sebe in drugega uničiti.
Dalje v tem pravcu iti ne more! Če nočemo ubiti vsak napredek v sportu in vzeti veselja do dela še onim maloštevilnim športnikom - idealistom, se morajo razmere temeljito izpremeniti.
Ali ni škoda tratiti čas in izgubljati energijo za brezplodni klubski fanatizem, za prazno govoričenje in prerekanje, ki ne stremi za drugim kot da zadosti bolestnim osebnim ambicijam posameznih ljudi.
Prave športnike čakajo druge naloge, Id so vzvišenejše in lepše. Šport je trajen, ljudje pa so od danes do jutri.
Tu Ilirija mora prijeti in spraviti športno življenje zopet v normalen tir. Klub ima v svoji sredi dovolj resnih, idealnih in zmožnih ljudi, da to izvedejo. Prepričan sem, da jih
Jubilejni nogometni turnir SK Ilirije za pokal mesta Ljubljane. Sobota 15. maja.
Hajduk : Primorje 4:1 (1 : 0).
Vrhunec jubilejnih prireditev SK Ilirije je bil nogometni turnir za pokal mesta Ljubljane. — Vrstni red tekmovanja se je moral v sl el znatnih diferenc med Haškom in Hajdukom nekoliko spremeniti. Igralo se je po prvenstvenem sistemu po točkah.
Hajduk: Gazzari I — Bonačič I, Gazzari IT — Deškovič, Kurir, Podnje II, Poduje I, Benčič, Markovina, Bonačič 11, Radič.
Primorje: Erman I — Bul je vic, Jančigaj — Zemljak, Slamič, Gruntar — Čameimik, Erman H, Glavič, Uršič, Čebohin.
Hajduk je tehnično izvrstno izšolan, ni pf-enak v vseh delih. Najboljša stran je napadalna vrsta, ki ima krasno kombinacijo. Igra se večji del v triu, krila se le malo izrabljajo. Najboljši igralec je brez dvoma Bonačič II, ki je pravi virtuoz v driblingu. Velikana Slamiča si je naj-brž.e vzel za piko in ga je pošteno vodil za nos. Kombinacija tega tria je za oko izreden užitek, ne doseže pa cilja, ki je pri nogometu najvažnejši; namreč — gola; v hiperkoinbiniranju pač nimajo vrstnika. Tako igranje je brezplodno in je samo izguba časa ter nepotrebno tratenje moči. V tem oziru je največ škodoval Bonačič II, ki je drib-Ijal v neskončnost, medtem, ko so ostali napa-
tio pri tem delu podpirala vsa poštena športna javnost, ki ve ceniti delo in ločiti realnost od puhlih fraz.
Naša športna kritika pa naj s svojim delom pomaga ter zavzame v vsakem primeru svoje jasno stališče. Polovičarstvo ni nikjer dobro in stvari več škoduje kot koristi.
d.alci stali popolnoma nepokriti. Na ta način niso bile izrabljene neštevilne povsem sigurne šanse. Izvrsten; vodja je korpulentni Markovina; brezhibno delitev žog mu je pa tudi omogočalo naravnost klasično plasiranje obeh zvez. Benčič je izreden tekač in siguren strelec. Od kril je iiadič boljši kot Poduje. Oba sta bila pa le malo zaposlena. Krilska vrsta je nekoliko slabša od for-varda. Imela pa ni preveč težke naloge, kajti nasprotnikov napadalni kvintet je igral zelo raztrgano in nervozno. Najboljši je brez dvoma kapetan moštva Poduje II, ki se posebno odlikuje po izvanredni igri- z glavo. Kurir je v kali zatrl vse kombinacijske poskuse primorjanskega tria. Briljiral je v igri z glavo. Deškovič ni ničesar pokvaril. Branilca sta najslabša točka moštva. — K sreči ni bil nasprotnik preveč resen in je topot še nekako šlo. Vratar Gazzari I je izredno hladnokrven in ima povsem drugačen stil, ko naši vratarji. Dela ni imel dosti. V celoti moramo konstatirati, da se je Hajduk očividno hranil za nedeljsko igro in ni odprl vseh ventilov. Štirje goli so pač boren izkupiček iz tako občutne premoči.
Primorje ni dalo tega, kar moramo po tekmah z Ilirijo od njega zahtevati. Napadalna vrsta je bila popolnoma nemogoča. Najboljši S ut er Ljubljane Erman IT ne bi smel zastreljati tako sigurnih šans. V celoti je bila igra forvarda brez vsakega sistema. Vsak igralec se je skušal z mrzlično naglico znebiti žoge in jo je pri tem
Jubilejne prireditve S. K. Ilirije
V moški lahki atletiki zmagal AŠK, v ženski Ilirija, v hazeni AŠK, v
nogometu Ilirija
Na bi n kostno nedeljo in ponedeljek ob 4. uri popoldne
VIENNA CRICKE! F.C.:$K. ILIRIJA
Športni prostor Ilirije	Ob vsakem vremenu
poslal na napačno adreso. Krilska vrsta ni bila kos kombinaciji Hajduka. Zadovoljil je edinole Zemljak, ki edini ni izgubil glave. Slamič je zašel v trikotne kombinacije Hajduka, ki so ga popolnoma zmešale. Od obeh branilcev je bil Jančigaj boljši. Vratar Erman I. je večkrat uspešno interveniral in rešil svoje moštvo hujšega poraza. — Sodil je g. Planinšek dobro; je pa preveč rigorozen.
Hajduk je takoj v premoči, vendar doseže šele v 20. minuti po krasnem strelu iz daljave 20 m po Benčiču prvi gol. Primorje zastrelja tri sigurne šanse. Polčas. Hajduk se ustali v polovici Primorja. V 7. min. preskoči Markovina žogo in Bo-načič jo pošlje v mrežo. 9. min. center Radiča pretvori Podnje I. v tretji gol. 32 min. Vsled foula diktirano 11 m spremeni Benčič sigurno. 42. min. Edini gol za Primorje pade po Zemljaku iz zelo dvomljive enajstmetrovke.
Ilirija : Hašk 5 : 3 (0 : 0).
Ilirija: Miklavčič-Pogačar, Beltram - dr. Tavčar, Zanki, Lado - Hermann, Oman, Verovšek, Pevailek (Doberlet), Kreč II.
Hašk: Mitrovič - Koch, Dasovič - Marjanovič, Bosner, Kunst - Šarčevič, Vinek, Babič, Agič, Martinovie.
Ilirija je imela v prvi polovici zopet »svoj dan«. Igralo se je tako brez smisla, da ni bilo mogoče več gledati. Forvard ni zmogel nobene lepe poteze, poleg tega je bil pa v svojih akcijah tako počasen, da nasprotnim branilcem ni bilo težko odvzeti žoge. Izredno slab je bil Kreč, ki je delal napako za napako. Njegovi centri so končali za napadalno vrsto, kar je pripisati samo malomarnosti in površnosti. Pevalek se v levi zvezi nikakor ni znašel, zaostajal je za napadom ter je vsled tega nastala vrzel. Tudi naj ne zadržuje žoge, ker s tem samo omogoča protivniku dobro plasiranje. Verovšek je premalo zaposlil krila, tudi podaja netočno. Pri Omanu smo zopet opazili staro napako, da v slepo pošilja žogo svojemu krilu. Stoping zelo lab. Pri Hajduku smo videli, da napadalec, ki ne more prosto stopati, nastavi samo nogo in odda žogo krilcu, kateri jo natoi pošlje najboljše stoječemu napadalcu. To ni težko in ta način moramo kopirati tudi mi. Zelo dober je bil Hermann. V drugem polčasu pa napadalne vrste ni bilo več spoznati. Na vsaki akciji se je videla smotrenost in stremljenje doseči rezultat. Doberlet je prinesel napadu potrebno borbenost. Edini Kreč ni bil enakovreden ostalemu ansamblu. Zanki od igre do igre boljši, tudi topot je bil izvrsten. Stranska krilca v prvi polovici izredno nesigurna, na njih je tudi krivda Haškove premoči v prvem polčasu. Po odmoru oba znatno boljša, posebno dr. Tavčar je delal s svojim krilom, kar je hotel. Lado je imel proti sebi najboljšega igralca in je imel z njim mnogo opravka. Izvrsten je bil obrambeni trio Miklavčič, Pogačar, Beltram. Ti trije imajo glavno zaslugo, da Hašk kljub premoči v prvem polčasu ni dosegel nikakega uspeha. Miklavčič je branil v izvrstnem stilu, le pri tretjem golu Haška je bil skrajno nepazljiv. Pogačar izvrsten v razdiranju, posebno imponira njegov bliskoviti start. Beltram je igralec, ki še ni nikdar odpovedal in stori vedno svojo dolžnost. V največji stiski ne izgubi hladnokrvnosti.
Haskov napad je v prvem polčasu lepo kombiniral, ni pa zmogel nobenega pravega strela. Najboljši je bil Šarčevič na desnem krilu. Intemacijonalec Vinek je mnogo izgubil na svoji znani prodornosti, tudi nekdanjih silovitih bomb smo pogrešali. Zelo prodoren je Agič. V krilski vrsti izvrsten Marjanovič. Ostala dva krilca nista
nič posebnega. Bosner ni nikak centerhaives. Izvanreden je bil back Dasovič. Ima pa navado, da dela izprehode v nasprotno polovico in pusti svojega partnerja samega. Poseduje čist osvobodilni udarec. Vratar Mitrovič je imel zelo slab dan. — Sodil je dobro g. Vodišek, naredil pa je nekaj napak za obe strani. Publike precej.
Prvi polčas premoč Haška, ki pa ne zna streljati. Polčas. V 1 min. kombinacija Breč-Do-berlet, poslednji dvigne žogo preko vratarja v gol. 11 min. Agič pošlje center šarševiča voley v mrežo. V isti minuti solo Omana, Mitrovič zapusti gol, Oman plasira mimo njega v gol. 16. min. roka dr. Tavčarja, 11 m spremeni Dasovič sigurno .19 min. krasen solo Hermana, ki pre-dribla celo obrambo in strelja neobranljivo. — 26. min. solo v Sarčeviča, ki pošlje žogo mimo Miklavčiča v mrežo. V 30. min. vsled ioula diktirano enajstmetrovko plasira sigurno Doberlet. Absolutna premoč Ilirije, Hašk popolnoma popusti. 43. min. nenaden strel Verovška obtiči v mreži.
Hašk : Primorje 3 : 0 (par iorfait).
Primorje ni zadovoljno Z nominiranim sodnikom in ne nastopi. Ta nesportska gesta je vredna ostre obsoje in ni v čast slovenskemu sportu. Ne vemo ali se je to zgodilo po nalogu odbora AS K Primorja ali kapetana moštva. Naj si bo eno ali drugo, tako postopanje kaže športno nezrelost in zahteva stroge kazni s strani LNP-a. Nehote je ta odstop napravil utis, da moštvo ni nastopilo radi dežja, kajti znano je, da je na mokrem le-renu Hašk eno najboljših moštev Zagreba in je bilo pričakovati sigurnega poraza Primorja ter je nezadovoljnost s sodnikom samo slab izgovor. Publika je prijazno aklamirala Hašku, žalostno gesto Akademskega SK Primorja pa je ostro grajala. Publika je morala vsled tega čakali nad eno uro.
Ilirija : Hajduk 2 : 0 (1 : 0).
Ilirija: Miklavčič - Pleš, Beltram • dr. Tavčar, Zanki, Lado - Hermann, Oman, Verovšek, Doberlet, Kreč II.
Hajduk: Gazzari I. — Bonačić I, Gazzari JI -Deškovič, Kurir, Podnje II — Podnje I, Benčič, Markovina, Bonačič II, Rodič.
To pot je bilo moštvo Ilirije izvrstno in je popolnoma upravičeno zmagalo. Krilska vrsta in obrana so bili za razred boljši od nasprotnikove. Napad je lepo kombiniral in kar je glavno, mnogo bolj smiselno kakor Hajdukov. Vsak napad je spravil svetišče Splitčanov v nevarnost. Hajduk je pokazal skrajno nediscipliniranost in surovost. Nekateri igralci so igrali naravnost življenjsko nevarno, tudi s klofutami niso varčevali. Lep utis prvega dne so si s tem nastopom docela pokvarili. Višek surovosti je dosegel desni back BonačiČ I, kateremu je bila žoga postranska stvar. V tem oziru sta mu izvrstno sekundirala Kurir in Podnje II, ki je bil posebno radodaren s klofutami in brcami. Tako je prišel v dotik z njegovo roko najpreje Zanki, natoi pa še Doberlet in Herman. Ako bi sodnik takoj v začetku nastopil z vso strogostjo, bi najbrže ne prišlo do takih izgredov. Sicer je pa Hajduk s svojim nastopom pokazal, da v moštvu še ni dovolj pravega športnega duha. Vsak pravi sportsman priznava uspeh nasprotnika in ako vidi, da ni v premoči, ne nastopa z nedovoljenimi sredstvi.
Napadalna vrsta Ilirije je igrala odlično. — Izvedla je lepe kombinacijske poteze s kratkim dodajanjem po zemlji. Odličen je bil Herman na desnem krilu. Mojstrsko obvlada žogo ter ima dobro laslnost, da pelje žogo proti golu in napravi s tem zmešnjavo v nasprotnikovi obrambi.
Zelo nevarni so njegovi streh s krila. Njegov got z daljave preko 30 m je bil kabinetno delo z ozirom na hitro presojanje pozicije. Gazzari se strela niti nadejal ni, ker je menil, da gre žoga preko prečke. Izvrstno se je razumel z Omanom, ki je bil izredno dobro razpoložen. Tudi njegovi slreli so bili nizki, imel pa je smolo, da scanik ni videl njegovega gola, kajti žoga je bila ustreljena s tako vehemenco, da se je odbila od železne police, ki drži mrežo, zopet na polje. Verovšek je bil dober vodja in je enako dobro delil žoge na levo in desno. Doberlet je s svojo temperamentno igro in pirodornostjo mnogo pripomogel k zmagi. Krasno je predribljal v drugem polčasu oba branilca, kočljivo situacijo je rešil vratar Gazzari I le na ta način, da se je vrgel pod noge in onemogočil 'strel. Breča so precej nemilo obdelavah, mora se mu le priznati, da radi tega ni vrgel »puške v koruzo.« Zadnji čas je precej popustil in ni zadostno pazljiv, tako, da ni vjel nekaj predložkov, ki so gotovo bili dosegljivi.
Brilska vrsta je opravila ogromno delo nad vse požrtvovalno in uspešno. Bili so povsod in Hajdukov napad ni imel časa pomišljati. Najboljši mož na polju je bil brezdvomno Zanki, ki je imel najtežjo nalogo držati izvanredni trio Hajduka. Izvrstno je razdiral, precizno podajal žoge napadu in je bil poleg tega duševni vodja celega moštva. Kurir je bil napram njemu pravcata ničla. Dr. Tavčar je stotero popravil slab sobotni utis. Rešil je nebroj kočljivih, situacij v zadnjem hipu in žel radi tega specijelno odobravanje. Lado se je stopnjema zboljševal in dosegel v drugi polovici izredno formo. Boduje Š. ni zmogel niti enega pravilnega centra. Lado ga je z lahkoto držal, poleg tega pa je še izvrstno podpiral napad. Izvanredna branilska dvojica Pleš. Beltram! Mirno sta sproti razdirala vse kombinacije Hajduka in nista pustila do strela. Pravilno njihovo krilje in poštivanje je znatno razbremenilo delo krilske vrste. Beltram je posebno ugajal vsled hitrega starta in dolgih osvobodilnih udarcev. Pleš je bil v tehničnem ozira najmanje enakovreden Hajdukovcem. Večino dvobojev je odločil v svojo korist. Miklavčič je bil nepremagljiv. Dobil je v celem dva strela, katera je pa v znani sigurni maniri držal. V celoti je moštvo dalo iz sebe vse in kot skupnost predvedlo mnogo več pozitivnega kot Hajduk. Vsak se je zavedal važnosti tekme in kar moram še izrecno ugotoviti, moštvo se je posluževalo povsem fair sredstev ter ni reagiralo ha izpade Hajdukovih igralcev. Zmaga je bila popolnoma zaslužena in neoporečna.
Hajduk ni mogel predvesti sobotne igre. Imel je pač povsem drugega nasprotnika, ki mu ni dovolil, da se razvije. To svojo onemoglost je skušalo moštvo paralelizirati s skrajno surovostjo. Edina, ki nista nikdar prestopila meje faimese, sta bila Podnje I in Benčič. Poskušala sta pomirjevalno uplivati na soigralce, vendar njihovo prigovarjanje ni zaleglo. Vse obsoje vredno je postopanje kapetana moštva Podnje II., ki je dajal ostalim igralcem s surovo igro slab vzgled. Mesto da bi vplival na igralce, je prednjačil s surovostjo in večnim prigovarjanjem ter kritiziranjem sodnikovih odločb, o katerih bi moral vedeti, da so neovrgljive. Izključenje je prišlo mnogo prepozno, očividno je mislil sodnik, da bodo opomini zalegli. Vratar Gazzari I je izredno miren in je obranil nešteviino težkih strelov. Branilca sta bila mnogo boljša ko prejšnji dan. Posluževala sta se pa zahrbtnih foulov. Posebno nevarno je zatikanje noge in naskakovanje. Bonačič I. je igral tako surovo, da je bila njegova igra en sam niz foulov. Posebno veselje je imel nad malim Kve-
com, katerega je parkrat nemilo položil v travo. Nato si je privoščil najprej e Verovška, nato pa še Doberleta, katerega je z vso silo udaril po nogi, ko ta ni imel žoge. Pri tej priliki ga je doletela že v začetku zaslužena izključitev. Gazzari H. je slab tekač in ga je Oman večkrat pretekel. Zakrivil je precej kotov. Krilska vrsta ni mogla razbiti vehementnih napadov Ilirije. Pokazali so sicer tehnične vrline, niso pa uporabljali pravilne taktike napram hitrim napadalcem Ilirije. Poleg tega sta igrala Podnje II. in Kurir skrajno surovo. Napadalna vrsta ni mogla ponoviti igre prvega dne. Bo n : čič s svojim driblingom ni uspel. Najnevarnejši je bil Benčič v desni zvezi. Trio je prišel do gola zelo lepo, v kazenskem prostoru pa je bil predobro krit, da bi končal posamezne akcije s strelom. Dober vodja je bil Markovina. Obe krili sta bili izvrstno kriti in nista prišli do veljave.
Sodnik g. Vodišek je hotel z lepo besedo preprečiti surovo igro, kar se mu pa ni posrečilo. Do zadnjega je odlašal z najstrožjo kaznijo; ko pa niso opomini nič zalegli, je moral izključiti najbolj vročekrvna Bon riča 1. in Poduja IT., nakar se je vršila tekma do konca brez incidenta. Publika je ogorčeno obsojala nediscipliniranost Hajduka.
Izjava tajnika JNS. g. Riboli-ja.
Na igrišču navzoči prvi tajnik nogometnega saveza g. Riboli je podal o nedeljski igri našemu poročevalcu sledečo zanimivo izjavo:
Nenastop ASK Primorja je zelo nesportski, posebno že radi tega, iker se je kot gost udeležil 15 letnice SK Ilirije in je s svojim ravnanjem povzročil neljub incident jubilantu. Glede vprašanja o sodniku, izjavljam, da je bil tajnik sodniškega zbora po odpovedi sodnika g. Husa, po pravilih upravičen nominirati sam drugega sodnika iti ne more ASK Primorje radi tega ničesar oporekati.
Tekma Hajduk : Ilirija je končala s popolnoma zasluženo zmago Ilirije. Hajduk je bil tehnično boljši, zmagal je pa elan ter silna volja in požrtvovalnost domačinov. Sodnik g. Vodišek je bil premalo strog in bi moral že v 20 minutah izključiti tri igralce Hajduka.
Mirko P e v a I e k.
Ženski nacionalni lahkoatletski miting.
Ob krasnem vremenu, lepi udeležbi s strani tekmovalk in občinstva se je vršil preteklo sredo popoldne in četrtek dopoldne jubilejni ilirjanski ženskolahkoatletski miting. Startale so atletinje Ilirije, Atene, Haška in Primorja. Mariborčanke, ki so se k tekmovanju prijavile, se niso odzvale. Z uspehi, smo vkljub zgodnji sezoni lahko zadovoljni. Dokazujejo znova, da imamo Slovenci neprecenljiv človeški materijal, ki • ob primernem smotrenem vežbanju lahko doseže najpopolnejše rezultate.
Izidi so nastopni:
Tek 200 m: 1. predtek: 1. Omanova (Ilirija) 31.9, ‘2. Flickova (Hašk) II. predtek: 1. Špornova, 2. Jermolova II. (obe II.).
Met kroglje z boljšo roko:	1. Bernikova (11.)
9.40 (nov jugoslovanski rekord), 2. Jermolova I. (H.) 9.15, Križeva (Pr.) 8.85.
Finale 200 m: 1. Špornova (II.) 30.2, 2. Flickova (Hašk), 3. Jermolova II. (11.)
Skok v višino z zaletom:	1. Cimpermanova
1.30 (A), 2. Tratnikova 1.30	(II.), 3. Špornova
1.25 (II.)
Tek 60 m: I. predtek: 1. Bernikova, 2. Omanova (obe II.), II. predtek: 1. Špornova, 2. Jer-molpva II. (obe II.).
Met kroglje obojeročno: 1. Bernikova 17.59,
2.	Jermolova 1. 15.86 (obe 11.), 3. Cimpermanova 15.22 (A.).
Štafeta 4 X 100 yardov: 1. Ilirija (Špornova, Jermolova II, Bernikova, Omanova), 2. Atena (Ciuhova, Schiffrerova, Šaplova, Cimpermanova),
3.	Hašk (Padoševa, Matejovskyjeva, Petanova od 11. kot gost, Flickova).
Finale 611 m: 1. Špornova 8.8, 2. Bernikova, 3. Omanova (vse II.)
Met diska z boljšo roko: 1. Križeva 28.40,5 (Pr.) nov jugoslovenski rekord), 2. Prevčeva 28.39 (Pr.), 3. Tratnikova 26.02.
Met diska obojeročno:	1. Križeva 52.32,5
(Pr.) (nov jugoslovenski rekord), 2. Prevčeva 48.54 (Pr),	3. Cimpermanova 44.38 (A.).
Met kopja: 1. Križeva 23.40 (Pr.) (nov jugoslovenski rekord) 2. Bernikova 22.65,5 (II.), 3. Cimpermanova 22.46 (A.)
100 m finale: 1. Špornova 14, 2. Bernikova, 3. Petanova (vse II.)
Skok v daljavo z zaletom: 1. Špornova 4.75, 2, Tratnikova 4.55, 3. Petanova 4.20,5 (vse Ilirija).
Štafeta 50 X 60 X 100 X 200 m: 1. Ilirija I. 58, 2. Ilirija II., 3. Atena.
Izven programa je poskusila Bernikova v metu kroglje izboljšati, svoj lasten jugoslovanski rekord, kar se ji je tudi posrečilo. Izboljšala je na 10.35, ter se tako zelo približala svetovnemu rekordu. Če bo z isto vnemo in marljivostjo delovala tudi v prihodnje, ji tudi ta ne odide; vsi predpogoji za to so ji dani.
Prireditev sama je vkljub zgodnji pomladi kvalitativno dobro uspela, ne toliko kvantitativno. Kompletna je nastopila samo Ilirija, Primorje je poslalo dve rep-rezentantinji: Križevo in Prevčevo. Pogrešal sem Šantlovo, ki je bila v prejšnjih sezonah brez dvoma naša najboljša moč. Atena je nastopila bolj na slepo srečo brez vsakega treninga. Ima pa brez dvoma, dobre moči, ki bi se ob dobrem sistematičnem treningu povzpele lahko visoka Meti so bili razmeroma dosti boljši kot teki in skoki. Križeva, Prevčeva in Tratnikova v disku ter Bernikova in Jermolova L, v krogli obetajo lepo prihodnost. V tekih in skokih je prevladovala simpatična Špornova, ki brez dvoma še mnogo obeta. Favoritka v teku Omanova je letos popolnoma zatajila! Je kriva zima?
Cimpermanova je nastopila brez treninga in seveda ni mnogo pokazala. Svojih talentov pa naj ne zanemarja! Hazena ni vse!
Podrobnejše govoriti o atletinjah Haška bi bilo odveč, ker niso pokazale ničesar, kar bi bilo omembe vredno.
, Naše atletinje čaka po dosedanjih dispozicijah io sezono veliko dela. Če bodo v bodoče tako napredovale kot dosedaj, se nam tudi v inozemstvu ni bati blamaže.
O organizaciji prireditve govorim na drugem mestu.	— te.
Mednarodni moški lahkoatletski miting.
Nadaljevanje lahkoatletičnih prireditev se je vršilo v četrtek popoldne z mednarodnim mitingom. Startalo je okrog 60 atletov sledečih klubov: Grazer A. K., Klagenfurter S. V., Klagen-furter A. C., Ašk, Hašk, Ptuj, Primorje in Ilirija.
Doseženi rezultati:
Tek 100 m: L predtek:	1. Krajačič (AŠK),
2. Režek (II.), II. predtek: 1. Stepišnik, 2. živa-novič (oba Ib), III. predtek: 1. Haderer (K. S. V.), 2. Spahič (AŠK).
Finale:	1. Haderer 11.6 (K. S. V.),	2. Ste-
pišnik (Ib), 3. Spahič (Ašk),.
Tek 400 m: 1. Močan 45.5 (Pr.) 2. Plehaiy (Hašk), 3. Arhar (Pr.).
Met kroglje:	1. Spahič 13 (Ašk), 2. Esehe-
nauer 12.36 (KAC), 3. Leandrov 11.91 (Ašk.). Derganc (Ib), ki je na četrtem mestu, je dosegel z 11.44 nov slovenski rekord.
Skok v višino:	1. Jakupič 1.60 (Hašk, 2.
Leandrov 1.60 (Ašk), 3 Held 1.55 (G. A. K.)
Met kladiva: 1. Gašpar 33.60 (Ašk), 2. Zupan 33.03 (Ib), 3 .Leandrov 29.15 (Ašk).
Met diska: 1. Spahič 34.55, 2. Gašpar 33.73 (oba Ašk); 3. Vrhovec 31.14 (II.).
Skok v daljavo: 1. Spahič 6.32 (Ašk), 2. Haderer 6.19,5 (K. S. V.), 3. Živanovič 6.12 (II).
Met kopja: 1. Gašpar 43.81 (Ašk), 2. Zupančič 41.04 (Ib), 3. Cimperman 40.51 (Pr.).
Tek 5000 m: 1. Slapničar 17.00,8 (Pr.), nov jugoslovanski rekord, 2. De Reggi (Ib), 3. Pen-teker (Ptuj).
Skok oh palici: 1. Held 3.30	(G. A. K.), 2.
Štrekelj 2.80 (Ib), 3. Perkovič 2.80 (Hašk).
Tek 1500 m: 1. Friebe 4.08,4 (G. A. K.), 2. Rozenkranz 4.22 (Hašk), 3. Vidic (Pr.).
Štafeta 4 X 100 m: 1. Primorje 46.6,	2.
Ilirija 46.8, 3. Ašk.
• Končna klasifikacija: Ašk (36 točk), Primorje in Ilirija (po 23 točk), Hašk (12), G. A. K. (11), K. S. V. (8), K. A. C. (3), Ptuj (1).
Kvalitativno nas uspehi atletov niso kador voljili. Edina svetla točka je Spahičev met krogle in Fribejev tek na 1500. Zanimiva pa je bila štafeta 4 X 100 m, kjer se je bil oster boj med Primorjem in Ilirijo. Ilirija pridobiva na sprinterskem materijalu. Vztrajni Stepišnik napreduje in tudi mlajše moči se uveljavljajo.
Pri teku na 100 m sem pogrešal naša favorita dr. Perparja in Valtriča. Najbrž sta vsled slabega vremena do sedaj še malo trenirala.
Meti diska in kopja so bili nezanimivi. — Nikjer nikakega napredka. Zakaj nista startala Orehek in Smerni? Sta se zopet ustrašila različnih tujih veličin? Malodušnost ni lastnost pravega športnika!
Rak rana naše lahke atletike so skoki, posebno skok v višino. Borštnar, ki je bil velik talent, je, kot izgleda, popolnoma popustil. Za to panogo naj se naši klubi pobrigajo, da rezultate vsaj malo spravimo v višino. Skok v daljavo je bil nekoliko boljši. Najlepši nalet in stil ima brez dvoma Stepišnik, ki bo s svojo znano marljivostjo in energijo gotovo znatno izboljšal svoje dosedanje rezultate.
Pri skoku ob palici je bil Held brez konkurence. Perkovič je vojak in brez treninga. S-reldju pa je potrebno vaditi sprint, če hoče sp ob še kaj napredovati.
Slapničar in de Reggi se morata učili še mnogo, če hočeta kaj pokazali.
Lepi točka je bil tek na 1500 m, kjer je startal znam avstrijski rekorder Friebe. S svojim krasnim stilom in tehniko ji? talentiranega Rosenkranza z lahkoto odpravil, Vidica pa direktno pogazil.
V splošnem maram reči, da tiči našim atletom zima še trdno v nogah in se z rezultati, doseženimi na ženskem mitingu niti primerjati ne dajo.
Organizacija prireditve, ki je bila pri obeh mitingih ista, je zadovoljiva, ne brezhibna, a še daleko ne vzorna. Pričetek je bil, kar je v čast prirediteljem, točen. Sodniški zbor ni bil kompleten na mestu. V bodoče je treba sklicati več sestankov in delo razdelili le med zanesljive ljudi. Tekmovanje je potekalo dosti gladko, le pred štafeto je bila daljša neodpustljiva pavza. Graje vredno pa je oviranje tekmovanja od različnih nepoklicanih oseb, ki tekmovalca in sodnika direktno blokirajo. S svojim ugibanjem, govo-
ričenjem in kritiziranjem motijo tekmovalce in sodnike. Na tekmovalni prostor ne spada nikdo drugi, kakcir samo tisti, ki je pri izvajanju dotične panoge res potreben. Vse drugo mora na prostor za gledalce, pa naj si bodo potem klubovi funkci-jonarji, zastopniki tujih klubov, ali novinarji.
Brez dvoma pa je organizacija od lanskega leta napredovala in upam, da se bo v tem pravcu tudi izpopolnjevala.	— te.
Jubilejni bazena - turnir SK Ilirije.
Zmagovalec A. Š. K. Zagreb.
Za bazenski turnir, katerega je Ilirija priredila v proslavo svojega 15 letnega obstoja, je vladalo neobičajno veliko zanimanje, kar priča rekorden poset od strani občinstva. Ilirija si je za-sigurala za ta turnir najmočnejšo bazensko družino Jugoslavije AŠK, kar je že v naprej določilo zmagovalca. Poleg Aška se je turnirja udeležila ljubljanska Atena in Mura iz Murske Sobote, provincijalni prvak L. h. p. a.
A. Š. K. : Atena 6:2 (3 :0).
Tekma ni nudila onega užitka, katerega je občinstvo pričakovalo zlasti od Aška. Obe družini sta igrali izpod svoje običajne forme, kar se je opažalo predvsem pri Ateni. Njena družina je predvedla posebno v prvi polovici jako medlo in raztrgano igro, ki nikakor ni mogla dovesti do kakih uspehov. Najslabši del njene družine je bil napad, v katerem je le Petričeva odgovarjala, toda še ta le deloma. Tudi krilska vrsta se ni mogla znajti. Omejevala se je preveč na defenzivno igro, dočim je puščala napadalno vrsto brez vsake pomoči. Odlična pa je bila v golu Cimper-manova, katera ima glavno zaslugo, da Atena ni doživela hujšega poraza.
Aškova družina, ki je nastopila brez londje-noivičieve, katero pa je prav dobro nadomestila Šetinova, je igrala povprečno igro. Najboljše delo je opravila obramba z vratarico, ki je od svojega zadnjega nastopa v Ljubljani presenetljivo napredovala. Napad je igral precej ležerno, pred golom pa je preveč kombiniral. Streli na gol so bili prerahli. Scortale so za Ašk Šetina 4, Radovič 1, Baranay 1, za Ateno Zupančič 2.
Ilirija : Mura 15 : 4 (7 : 2) koti 9 : 4.
Mura, ki je slovela doslej kot jako opasec nasprotnik, je v tej tekmi precej razočarala. Njene igralke so kot posameznice prav dobre, manjka pa jim smisel z-.; skupno igro. Pred golom silno neodločne, zamude običajno vsako ugodno priliko za streljanje. Najslabša točka je bila vsekakor vratarica, ki je pustila skoro vse žoge v svoje svetišče.
Ilirija je imela v tej igri lahek posel. Napadalna vrsta je pokazala prav lepo kombinacijsko igro, vsled slabega streljanja na gol, pa je zamudila marsikatero lepo priliko. Krilska vrsta je igrala jako raztrgano; običajno izvrstna Špornova se nikakor ni mogla znajti. Jermolova v golu nesigurna zlasti pri nizkih strelih. Scortale so za Ilirijo: Bernik 5, Oman 5, Milena 5. Za Muro desno krilo 3, srednja napadalka 1.
Atena : Mura 9 : 0 (4 : 0> koti 13 : 3.
Mura kakor Atena sta pokazali v tej igri mnogo višjo formo, kakor prvi dan. Zlasti jle bilo opaziti to pri Muri, ki pa je morala pred dobro razpoloženo napadalno vrsto Atene kloniti, ter z visokim score poražena zapustiti igrišče. Pri Ateni zopet jako dobra Cimpermanova v golu. Prijetno je iznenadila topot Černetova v napadu.
Murine igralke so se omejevale zopet le na solo prodore, zanemarjale pa so skupno igro. Tej
napaki se imajo tudi zahvaliti za visoki potaz. Krilska vrsta slaba v placiranju, ter preveč ofenzivna. Vratarica nekoliko sigurnejša kot prvi dan. Lovenje žog jako sigurno pri vseh igralkah.
Ašk : Ilirija 6:1 (3 : 1).
V odločilni tekmi sta se srečala zmagovalca prvega dne Ašk in Iliirja. Zmagala je, kakor je bilo z vso gotovostjo računati družina Aška, ki pa je imela zlasti v prvem polčasu jako mnogo posla z požrtvovalnimi Ilirijankami. Aškova družina, osobito pa njena obramba z vratarico je pokazala vse svoje zmožnosti, ter sproti razbila vsak napad Ilirije. Krasna kombinacijska igra njenega napada, je navdušila vse gledalce, ki so to glasno dokumentirali.
Ilirija se je držala v tej tekmi prav dobro, zlasti se ji mora to priznati v prvi polovici. Bila je svojemu nasprotniku povsem enakovredna. Ni pa znala tega vsled svoje neodločnosti pred golom izrabiti. S primeroma prav dobro kombinacijo je obdržala igro prvi polčas popolnoma otvorje-no, ter dosegla proti svojemu renomiranemu nasprotniku jako časten rezultat 3:1. V drugem polčasu pa je očividno utrujena precej popustila, tako da je v razmeroma kratkem času uspelo Ašku povečati score na 6:1. Tekma je bila nato vsled silnega naliva predčasno zaključena. Po medsebojnem sporazumu se je določilo, da se tekma ne nadaljuje, ter da se prizna zmaga Aškovi družini, ki si je s lem priborila klubov jubilejni pokal.	B.
Jubilejni nacijonalni tennis - turnir SK Ilirije,
ki se je odigral ob priliki 15-letnice kluba dne 12., 13. in 14. t. m. moramo smatrati za prvi poizkus pomladanskega turnirja v Ljubljani. Kakor je bilo vsled rane sezone pričakovati, je bila udeležba zunanjih klubov jako pičla in je bila prireditev le bolj lokalnega značaja.
Od tujih klubov se je prijavil le H AŠK s tremi, S. K. Zlatar z 2 in S. K. Maribor z 1 igralcem. Prijetno nas je iznenadila igra prvaka Jugoslavije gda. Ivana Balaša, ki nam je pokazal svojo sigurno in elegantno igro; le žal, da naši igralci še nikakor niso dosegli lanske forme, vsled česar g. Balaš ni imel prilike razviti vseh svojih zmožnosti in znanja. Njegova zmaga je bila lahka.
Udeležba ljublj. igralcev je bila dobra, vendar naši igrači še niso v formi in bo treba še mnogo treninga in pridnosti, da dosežejo lansko kvaliteto. Med onimi, ki so letos nastopili prvič, je nekaj mladih igralcev, ki vzbujajo mnogo upanja. Posebno nas je iznenadila gdč. Ksenija Ravnikarjeva (Atena), katere igra je že danes precej sigurna in ubrana. Treba ji je le še turnirske rutine, ki pa manjka brez izjeme vsem našim igračem. Vzrok temu je pač premalo po-sečanje zunanjih turnirjev. Od ostalih udeležencev naj omenimo še g. Vazo Zajca (Atena), D. Juvana in gdč. Florjančičevo (oba Ilirija), ki kažejo presenetljiv napredek v tem lepem sportu.
Ilirijanski kader z damami Koslerjevo, Šepe-tavčevo in gg. Bleivveis, Kmet, Dacar in Golob nas je letos razočaral. Vzrok je pač v tem, da omenjeni vsled rane sezone še niso imeli dovolj prilike trenirati. Svetujemo jim, da ravno v sedanji kondiciji pazijo in delajo na to, da ne ostanejo na »mrtvi točki«, za kar je nevarnost velika, ker v Ljubljani nimajo boljših nasprotnikov. Treba je pač, kakor v vsakem drugem sportu, da merijo svoje znanje s tujini boljšimi močmi, za-kar treba pridno posečati zunanje turnirje. V sedanjih razmerah je to seveda vezano z velikimi težkočami, toda s pomočjo kluba se bo tudi to gotovo dalo izvesti.
Končno naj še omenimo, da je zanimanje ljublj. publike za tennis prireditve jako mlačno.
V nastopnem podajamo rezultate, katere so dosegli igralci v spominskih igrah jubilejnega nacijonalnega tennis turnirja:
Gospodje posamezno: L Ivan Balaš, HAŠK,
II.	Boris Beloševič, HAŠK.
Dame posamezno:	L Heda Čorak, HAŠK,
II. Ksenija Ravnihar, Atena.
Gospodje v dvoje: I. Golob-Dacar, Ilirija.
II. Beloševič-Ferič, HAŠK.
Dame in gospodje v dvoje:	I. Čorak-Balaš.
HAŠK, II. Kosler-Bleiweis, Ilirija.
Juniorji: I. Vazo Zajc »Atena«, II. Marko Bleivveis »Ilirija .
Gospodje posamezno z izenačenjem:	Miron
Bleivveis »Ilirija«, II. Milan Kmet »Ilirija«.
Dame posamezno z izenačenjem: I. Ksenija Ravnihar »Atena«, II. Frida Florjančič »Ilirija«.
G.
Slavnosten zaključek v Kazini.
Lepo dekorirano dvorano Kazine je zvečer napolnilo veliko število prijateljev SK Ilirije. Na slavnostni mizi so bila okusno razstavljena darila. Predsednik Ilirije dr. Berce je nato pozdravil zastopnike velikega župana, narodne vojske, predsednika gerentskega sveta dr. Dinko Puca, častno pokroviteljico večera, dvorno damo g. dr. Tavčarjevo in vse ostale prijatelje SK Ilirije. Sledila je razdelitev daril. Dar mesta Ljubljane, dragocen pokal je osebno izročil predsednik gerentskega sveta dr. Puc kapitanu I. moštva dr. Tavčarju. V izbranih besedah je čestital SK Iliriji na velikem uspehu, ki si ga je po težkem boju častno priborila. Veseli ga, da je darilo ostalo doma ter želi jubilantu, da bi še nadalje deloval v procvit slovenskega športa iti v čast naše bele Ljubljane. (Burno odobravanje, ki je trajalo več minut.) Sledila je nato nrosta zabava s plesom ob zvokih izvrstne železničarske godbe.
Nedeljski incident
Kot poročamo na drugem mestu, je ob priliki ilirjanskega nogometnega turnirja nastal incident, ki je posamezne klube, kot tudi našo celokupno športno javnost, močno razburil. ASK Primorje namreč v nogometni tekmi proti Hašku pod sodnikom Deržajem ni hotelo nastopiti. Nastop Primorja je presenetil celo najbolj fanatične ilirjan-ske pripadnike.
Na svoj nogometni turnir je Ilirija povabila Hajduka, Haška in Primorje. Primorje v prvi vrsti radi tega, ker je Ilirija hotela tudi pred javnostjo dokumentirati prijateljske odnošaje do kluba. Vse ugodnosti od tekem je imelo itak Primorje. . Finančni riziko je nosila Ilirija, Primorje pa je imelo to ugodnost, da je brez vsakega rizika igralo z dvema močnima nasprotnikoma; razven tega pa je bila Ilirija še pismeno obvezana igrati s Primorjem na primorjanskem igrišču prijateljsko tekmo, ki bi klubu prinesla lep finančni uspeh. Mislim, da je bilo vse to od Ilirije nadvse lojalno.
Za tekmo Hašk—Primorje je bil v petek od sekcije nogometnih sodnikov na seji delegiran g. Hus. G. Hus, ki je bil pri seji osebno navzoč, se je sicer branil prevzeti mesto sodnika, toda se je končno zato le odločil. V soboto popoldne pa prejme tajnik sekcije pismo g. Husa, kateri sodniško mesto z nam neznano motivacijo odklanja. Ugotoviti moramo, da je g. Hus postopal popolnoma pravilno, kot predvidevajo to pravila. Tajnik g. Vodišek je nato za to tekmo, delegiral kot sodnika g. Deržaja. Kakšne slabe lastnosti pa ima g. Deržaj kot sodnik? Edino to, da je član SK Ilirije.
Deržaj je star reprezentativen igralec, ki se je kot sodnik že mnogokrat in uspešno udejstvoval. Med drugimi je sodil letos tudi tekmo Primorje : Maribor. »Naš šport« mu je ravno ob tej priliki napisal, da je zelo zmožen sodnik. To je formalna stran afere, nikakor pa ne bistvena. Formalizem igra glavno vlogo tam, kjer ljudje nimajo smisla za pošteno delo, red in disciplino.
Je pa tukaj drugi bistven moment — moralni moment. Okoli tisoč navdušenih športnih privržencev (drugače ne bi bili prišli v takem vremenu na športni prostor) je v nalivu in mrazu pri čakovalo tekmovanja. In gospodje akademiki, ne da so napravili netaktnost napram povabljenim gostom, skrajno netaknost proti jubilantu llirij., ne, oni so s cinično gesto ignorirali ono športne publiko, ki jih podpira in kolero vabijo že ta teden na svoj športni prostor. To so dejstva, preko katerih nikdo ne sme iti. Gospodje, je to športna morala?
Še eno dejstvo je, katerega molče preiti ne smem. Poročanje o tem incidentu v naših dnevnikih. Niti en športni kritik ni ■ imel poguma ožigosati to dejanje, kot zasluži. Gospodje, s kakšno pravico pa potem Vi kritizirate tekme, igralce in moštva, če vi podobnih dejanj ne upate ožigosati? Ali mislite, da na tak n:čin podpirate spori in vzgajate športno moralo? Športnik.
Z druge strani smo prejeli še sledeče poročilo:
Presenetila so nas športna poročila naših dnevnikov o nedeljskem incidentu. Vsi, ki smo bili nrvzoči, smo bili prepričani, da bo športna kritika nastop Primorja ostro obsodita, toda zgodilo se je ravno nasprotno. »Narod« je prvi dan skoro direktno obdolžil Ilirijo, da na njej leži krivda. — Drugi dan pa je prinesel tako zamotano poročilo, da ga najbrže nikdo razumel ni. Poročilo je bilo sestavljeno' po receptu: »volk sit in koza cela.« »Jutro« je zavzelo1 konkretnejšo obliko in se je spravilo na meritum stvari. — Citira § 8 pravilnika Z. N. S. seveda v čisto napačni zvezi. — Sodnik je' namreč na igrišču »osvanuo« in sicer v osebi podsaveznega sodnika g. Deržaja. Radi tega ta § v tem primeru ne drži. Primorje v nobenem slučaju ni imelo pravice ga odkloniti. Kvečjemu se po tekmi radi tega pritožiti. Da bi pa tajnik g. Vodišek imenoval drugega sodnika in bi g. Deržaja pred javnostjo in igralci desavuir 1, o tem g. kritik naj hrže ni mislil. Radi bi pozvali tudi tistega sodnika, ki bi hotel svojega sodniškega tovariša na ta način biamirgti. (Iz službene izjave sekcije se vidi, da je g. Vodišek pristop'l pravilno.)
Če je bilo tehnično mogoče sklicati sejo sodniške sekcije, o tem mi no moremo razpravljati. Fakt pa je, da se je na t ’ n"čin vedno prakticiralo in se gg. kritiki nad toni niso zgražali, vkljub temu, da so videli na igrišču drugega sodnika, kot pa je bil službeno objavljen.
J"? mislim, da bi bilo najbolj primerno, da bo »šport« hitreje napredoval, da si vsak klub nominira »svojega« sodnik". Eden n. pr. g. Špacapana iz Vrtojbe, drugi pa Janeza Kalana iz Blatne Brezovice . . . Tako bomo zmiraj »vsi« zmagali! —
Sprehod po svetu
Vsle d jubilejne izdaje »Slov. Sporta« se enkrat nismo nič sprehodili, se bomo pa zato danes bolj. Najprvo omenimo kongres ra telrsro vzgojo, ki so bo vršil leta 1928 v Amsterdamu, tedaj ko bodo tam Olimpijske igre. — Kakor povsod drugod je bil tudi na Švedskem spor med športniki in telovadci zelo oster; prestolonaslednik je posredoval in se je dosegel menda popoln sporazum.
—	Nemški državni odbor za pospeševanje telesnih vaj je soglasno sklenil, da se vpelje na šolah vsak dan ena ura telovadbe; najbrž bodo vpeljali športno obveznost tudi za mladino, ki no hodi več v šolo. — V mestecu Gaggenau na Radenskem je od 4500 prebivalcev vpisanih 150 v športnih in telovadnih društvih.
Italija je porazila Švico 3 : 2, Švedska : Švico 3 : 2, angleški Arsenal praško Slavio 5 : 1, Hakoah moštvo mesta St. Louis 4:2, a je izgubila napram Chicago 2:3; Dunajčani so že zelo utrujeni, potem pa tudi preveč kombinirajo, dočim igrajo Amerikanci z veliko močjo in brezobzirnostjo, brez posebnih kombinacij. Proti Providence je igrala Hakoah 2 : 2.
V Nizzi je igrala Suzana proti 28 Lkmovai-kam in je zmagala vselej 6:0. — Prvak teniških profesionalov K. Koželuh je revanšno tekmo z Najuchom zgubil. — Izborni rumunski igralec Mishu jte imenovan za poslanika v Washingtonu, k čemur mu je poleg diplomatskih sposobnosti pripomogel tudi veliki njegov sporini talent. — Kako se svet vsepovsod zanima za sport, so nam dokaz tekme v Vvimbledcnu, ki si jih bosta pgle-da’a tudi Dcumergue in Briand; videla bosta Suzano, kako bo igrala s Heleno. —
Povsod po svetu se vršijo tekme za Davisov pokal. Dosedanji rezultati: Južna Afrika : Portugalska 4 : 1, Češkoslovaška : Indija 4 : 1.
Lahka atletika je zimsko obleko slekla 'udi že na severu in skače sedaj razposajena zunaj v lepi naravi. Poročila se kar kopičijo. Ker smo v naravi, omenimo najprvo Cross-Country; Šved VVide je 2 X 4250 m pretekel v 29 : 59.6, 10 km v 35 : 29.5, Nurmi pa ca 8200 m igraje v 28 : 52, M ttilainen v 29 :43 itd. Za letošnjo sezijo si je sestavil Nurmi nov rekordni načrt; pravi, da hoče imeti s časom vse rekorde od 1500 m do maratonskega teka, 42.2 km. — Čeh Chmelik je vrgel kopje po dolgem času spet enkrat čez 60 m, kroglo 13.06, Čeh Jandera j'e porabil za 110 m lese samo 15.4, 120 y 15.8, 200 y 27.5. — Avstrijec Friebe, znan nam od Vnebohoda, je pretekel 1000 m v 2 : 34, 1500 m pri nas v Ljubljani v 4 : 08.4. — 83.7 km dolgo razdaljo med Londonom in Brighto-nom je prehodil Ayles v 8 : 51 : 24.4. — Hoff j c skočil v Ameriki 4.195 (po drugih poročilih 4.197) in je s tem menda zaključil svojo ameriško turnejo. Tam v Ameriki se je pojavil nov sprinterski talent, Roland Locke; 220 y v 20.5 bi bilo za 0.3 bolje kot svetovni Paddočkov rekord, če bo priznano. 100 y je tekel v 9.5, torej v Scholzovem svetovnorekordnem času, enkrat celo v 9.3, a mu je veter v hrbet pihal. Paddock se je zdramil, je malo potreniral in je tekel 100 y v 9.6 in sedaj v 9.5. Amerikanec Smith je skočil ob palici 4.10, Barnes 4.11, Thiery je pretekel že lani 440 y v 47.9! itd. Prav izborna garda. — Majhno turnejo po Srednji Evropi okoli sta napravila Houben in Schtiller. Na. Dunaju sta nastopila drug proti drugemu, na 100 m; prvi dan je zmagal Schtiller v 11, drugi dan v 10.8 (zmočena tla, zato slab čas); 200 m Schtiller v 22.1. V Brnu sta tekla vsak zase, Schtiller 100 m v 10.8, H. 200 m v 22.7; tudi v Pragi in v Dresdenu vsak zase, v Pragi H. 100 y v 9.8!, Sch. 200 m v 22.3, v Dresdenu H. 100 m v 10.8, Sch. 200 m v 22.3. Poslej je tekel
H.	100 m že 15 krat v 10.5. — Oger Daranyi je sunil kroglo 14.2 m daleč. — V Dresdenu je bil lahkoatletski meeting. Trossbach 110 m lese 15.7 (razmočena tla), dr. Pelzer 400 m 50, Carts 100 m 11, Wege 200 m 22.4, Krause 1500 m 4 : 12.8, Ratze 5000 m, 15 :52.3. — Francoz Temeveau je porabil za 400 m 51.4, Bostemps za 800 m 1 : 56.4.
—	Nedeljskega štafetnega teka Potsdam—Berlin
se je udeležilo 111 moštev, 5600 tekačev! Lani GOO; tako gremo naprej. — Omenimo še par damskih rekordov, ki jih je priznala Mednarodna ženska atletska zveza. Poročila so zelo netočna, zato zapišemo samo to, kar se nam verjetno zdi: tek 250 m Angležinja Palmer 33.8, kopje. oboje-ročno Čehinja O Im ero va 53.14 in Švicarka Pian-zola 54.43 (o razliki med obema ne beremo), skok v višino brez zaleta Francozinja Dupuis 1.16, z zaletom Angležinja Green 1.524. Ni bil priznan met diska Poljakinje Konopacke 33.405 m, ker Poljska ni včlanjena v zvezi; iz istega vzroka ni bilo priznanih tudi par drugih rekordov.
Estonec Tammers je prosto na prsi dejal in kvišku sunil 145.5 kg.
Zelo dolgočasen je moral biti boj bokser,jev Renaulta in Demavea v New Torku, ko so sodniki prisodili prvemu zmago, po točkah, so' debelo gledali, ker ni bilo razen njih in obeh bokserjev nikogar več v dvorani. — Bokserji res dobro zaslužijo, tudi v Evropi. Za evropsko prvenstvo sta se ta torek udarila v Barceloni Erminis Spalla in Paolino; sedaj, ko to pišemo, nam rezultat še ni znan, vemo pa, da je dobil zmagovalec 750.090 dinarjev, premagani pa 375.000.
Belgijec Schelie je preplaval 100 m v 1 : 02.6, Nemec Missbach v 1 :06, Oger Baranyi v 1 : 00.2 (evropsiki rekord, svetovnega ima Weissmueller)
Od Pariza do Toursa je po cesti 324 km; Švicar Sutter jih je na kolesu prevozil v 11 urah in 10 minutah, njegov rojak Notter je bil za pol kolesa za njim. — Svetovno kolesarsko prvenstvo se bo izvojevaio letos v Italiji, od 24. julija do 1. avgusta; hkrati se bo vršil v Milanu 44. kongres Mednarodne kolesarske zveze. — Na treptovvskem dirkališču (Berlin) je prevozil Wittig 50 km v
48.5,	v Hannoveru Moller 75 km v 1 :07 : 52, na vellodromu Buffalo (Pariz) je porabil Linart za 100 km 1 : 15 : 18.4, v Vratislavi Wittig 30 km
27.06,	v 1 uri Sawall v Berlinu 63.62 km, v Ntirn-
bergu Junghans 40 km v 44 :15.2, 20 km v 17 : 8.8, v Kolnu Oszrnelia in Schorn v treh urah in pol 134 km, na Olimpijskem dirkališču v Berlinu Wittig 10 km 8 : 37.1,	20 km 16 : 57.3,	1 uro
70.19 km, v Dresdenu Feja 20 km 15 : 58, 30 km 23.59, Wittig 50 km 40 :44.3, v Aachenu Lejour
10	km v 8 : 34, 20 km 17 : 23, itd. — Po cesti je prevozil pri Innsbrucku Baumgartner 13 km v 23 : 38, slaba cesta. Na Bavarskem so vozili najboljši nemški cestni dirkači, nad 330 km; zmagovalec Kem eter je vozil 11 ur in 10 minut. Cestno dirkanje po Piemontu, 293 km, je dobil Binda v
11	: 38, cestno dirko »okoli Kolna«, 250 km, pa Sutter, v 8 : 21 : 42. — Svetovni kolesarski rekord ene ure, za vodnikom in za hrambo proti vetru, je 120.958 km; ima ga od 1. 11. 1925 Francoz Brunier. Sedaj mu ga hoče iztrgati Francoz Breau.
Pri Arpajonu na Francoskem je vozil Morel z avtomobilom v letečem startu 1 km s hitrostjo 197.422 km, 1 miljo pa s hitrostjo 195.962 km.
Italijan Pinedo pripravlja polet okoli sveta, v hidroplanu; v osmih mesecih hoče preleteti 120.000 km = štirikratni zemeljski obseg. Letel bo iz Rima v Južno Ameriko, čez Ande na zapadno obalo Amerike, ob njej do Beringove ceste in od tam ob vzhodni in južni obali Azije ter preko Suesa nazaj v Rim. — Francoz Fonck je odšel v Ameriko, da pripravi tam polet z aeroplanom preko Atlantika; aeroplan 425 konjskih sil. Fonck namjerava leteti brez etape 35 ur, 5800 km. — Zrakoplov »Norge« je srečno priplaval na Alaško. Oboje moramo športno zelo visoko ceniti, tako Byrdov polet na tečaj, kakor ekspedicijo Amund-sena in tovarišev na tečaj in dalje čez neznani svet do Aiaske.	V. š.
Pismo iz Berlina
Kakor vse kaže, bo današnje pismo nekoliko daljše; pa ima tudi svoje posebne vzroke.
Predvsem nekaj o jugoslovanski razstavi. — Čudite se. Pa je res tako. Putnik« je po posredovanju jugosi. gen. konzulata priredil propagandno razstavo za tujski promet, misel, ki jo sama na sebi jako hvalevredna. Tudi razstavljeni materijal, predvsem slike, fotografije in nekaj skic dalmatinskih narodnih noš, vse je bilo prvovrstno. Vendar pa hočem na tem mestu omeniti tudi kritično stran prireditve. Skrajno neugoden utis je napravila okolnost, da je bilo mnogo slik, predvsem gorske slike Slovenije, brez vsakega napisa in pojasnila. Tudi ne morem odobravati sistema, da se dalmatinska mesta nazivajo samo z domačim imenom, ko vendar ves svet pozna Spalato, ne pa Splita. Ali bi bilo toliko dela, če bi napisali »Dubrovnik (Ragusa«)? To so pogreške, ki so temeljne, ki kažejo neko nerazumljivo stališče. Zakaj ni bilo na razpolago dosti prospektov Bleda v nemškem jeziku, mi tudi ni jasno, še manj pa, zakaj se vzame za nadomestek češki prospekt. Prihodnjič bi bilo želeti, da se razstavi poleg južnosrbske in hrvatske narodne noše tudi še naša slovenska, že radi dokumentacije SHS. V ostalem pa so slike T. K. Skale naravnost prima in so žele splošno priznanje občinstva. Žal, prostor mi ne dopušča, da bi napisal več o tem, zdi se mi pa potrebno, da opozorim na nedostatke, ki so za naš ugled le kvarni in škodljivi. In čitatelji mi bedo to ekskurzijo od športnih poročil na tujski promet oprostili, ker mislim, da tudi to športnike nekoliko zanima.
Pomembna nedelja v tenisu je bila 9. maja. Na krasnem turnirskem prostoru Rot-Weis-kluba v Aumewaldu se je namreč vršil boj med profesi-jonalcema Koželuhom in Najuchom. Prvi je evropski profesijonalni mojster drugi pa trener RW-
kluba in je dosegel na spomladanskem turnirju na rivijeri prav lepe uspehe; zato tudi ni bilo čudno, da je ves Berlin, vsaj športni, jako napeto pričakoval izida tega dvoboja, ali bolje, prostor je bil razprodan in toplota, povzročena po gnječi na tribunah je ob hladnem vremenu le ugodno vplivala na razpoloženje gledalcev. Oba igralca sta pokazala krasno igro. Bil je sport prve vrste! — Po trdem boju je zmagal Najuch z 111 : 107 točkami. Zaslužena zmaga, ker je bil Najuch brez-dvomno močnejši. Pač pa je igral na domačih tleh, kar se mora tudi upoštevati.
Visokošolska tekmovanja za leto 1926 je otvo-ril štafetni tek moštev beri. visokih šol na progi 4,6 km od univerze do tehniške vis. šole, ali kratko T. H. Kot »odgovorni urednik« je beležil okrožni urad za telesne vežbe X. ourožja Deutsche Studentenschait, ki je v vsakem pogledu s prireditvijo pokazal veliko organizatorično zmožnost in je lahko z uspehom zadovoljen. Izmed 4 moštev univerze, tehnike, trg. visoke šole in kombinirane poljedelske vis. šole in živinozdravniške vis. šole je zmagala tehnika v 10,33 pred trg. vis. šolo in univerzo. S tem se je T .H. obenem re-vanžirala za porazno osmico v jesenski veslaški tekmi.
Tek na 25 km skozi Berlin je kljub neprijaznemu vremenu 9. maja še prilično dobro uspel. Zmagal je danski tekač Jensen v 1, 28, 25.
V hockeyu si je pridobil v boju za srebrni ščit Berlin zmago po lahkem boju proti reprezentanci Srednje Nemčije 5 : 2. S tem je dosegel tudi vodilno mesto v nemškem hockejui sploh.
Začetkom junija igrajo dunajski Kriketer proti F. C. Preussen par nogometnih tekem.
Dasi ni neposredno v zvezi s sportom, je vendar vredno, da se omeni novo poslopje centralne uprave »Deutsche Turnerschaft«, vrhovne instance nemških telovadcev. Že po zunanjosti se hiša odlikuje po hipermodernem slogu, ki je
fcJi notranjščini d.l nekako eksotično sliko. — Poslopje je urejeno z najmodernejšimi pridobitvami tehnike, vsebuje poleg vzorno urejene telovadnice in šole za telovadne učitelje tudi športni prostor in kopališča, prhe, prostore za masažo in negovanje telesa v splošnem. Sploh moram na tem mestu pripomniti, da vsi športni klubi v Berlinu skrbe za čim obširnejše higijenske naprave na spertnih prostorih in da skoro ni kluba, ki ne bi imel v oblačilnicah obenem tudi kopalne naprave.
Tudi beri. high life je dobila novo klubovo hišo. Namreč Golfklub Wannsee. Oprema te hiše in novega športnega prostora je članom primerna in tudi članov vredna.. Kajti če vemo, da so najdejavnejši člani kluba obenem člani inozemskih zastopstev v B. z angleškim veleposlanikom lordom d’ Abemonom na čelu, se ne bomo čudili solidni opremi te klubove hiše.
Za ljubitelje vodnega športa, katerih je v B. precejšnje število, je posebno zanimiva vodno-sportna razstava v Potsdamu. Niso razstavljeni samo vsakovrstni pripomočki za vodni sport v domačih vodah, ampak tudi jahte za odprto morje in seveda vsi tehnični in nautični pomožni aparati. Posebno zanimiva je dirkalna jahta s Flett-nerjevim rotorjem, ki je baje hitrejša od enako-velike navadne jadrnice.
Prihodnjo nedeljo 16. maja se vrši štafetni tek Berlin - Potsdam. Prijavljenih je 111 moštev, kar 'kaže dosti veliko zanimanja za to prireditev.
V rokometu so zmagali Polizei S. V. Berlin proti Pclizei S. V. Halle 4 : 3 in dame S. C. Charlottenburg : Učiteljskem S. K. Hamburg 3 : 1 in s tem pridobili zopet prvenstvo za Berlin.
Ob koncu bi še dodal novico, da je univerza dvakrat premagala tehniko v nogometu in se s tem hitro maščevala za izgubljeni štafetni tek.
Santo L e v i č n i k.
Sport — vrelo zdravja in mladosti!
(Nadaljevanje.)
Pojavi in razmere, ki sem jih mogel tu le na kratko očrtati, so poved, da se tudi pri nas vedno češče in vedno glasneje razlega klic po športnih zdravnikih. Misel zdravniškega nadzorovanja telesnih vežb je prav tako stara, kakor te vežbe same. Že oba najpoznatejša starogrška zdravnika Hipokrat in Galen sta visoko cenila pomen telesne vzgoje. Galen je celo zahteval, da naj telesne vežbe v stadionu vodijo zdravniki in je vsakega zdravstveno neizobraženega gimnastal smatral za mazača. Kakor toliko drugega dobrega je v novejšem času tudi ideja spertnih zdravnikov prišla s severa. Prof. Henschen v Upsali je leta 1896. prvi vršil stroge in dosledne zdravniške preiskave pri smučarskih tekmah, ki zahtevajo vsled velike daljine in brzine posebno ustrajnost srca in sopil. Ideja športnega zdravniškega nadzorovanja in posvetovanja se je hitro r zširila zlasti v Ameriki in Franciji, ki’er imajo skoraj na vseh univerzah posebne stolice za sport, na katerih se vpliv telesnih vežb na človeka proučuje s strogo znanstvenih vidikov. Nemčija je po vojni ustanovila posebne visoke šole za telesno vzgojo, ima pa že tudi zdravniško udruženje za telesne vežbe s krajevnimi organizacijami, ki prirejajo - kurze za zdravnike. Naloga športnih zdravnikov je zelo važna, zlasti v treningu, kjer naj zdravnik s svojo higiensko naobrazbo izpopolnuje vaditelja in trenerja. V delokrog športnih zdravnikov spada raz-
ven presojevanja športnih igrišč in prve pomoči pri nezgodah, preiskavanje športnikov z ozirom na njih rast in telesni ustroj, posvetovanje, kateri športni panogi naj se posvetijo z ozirom na njih konstitucijo, nadziranje treninga ter pregledovanje vseh onih telesnih organov, na katere slav Ijajo poedine športne panoge posebne z.hteve. V Zagrebu se je že ustanovilo Udruženje liječnika za promicanje športa u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Kakor vse kaže, se tudi že nekateri slovenski klubi in med njimi današnji slavljenec pečajo z mislijo športnih zdravnikov. Želeti bi bilo, da se z ozirom na visoko stopnjo našega sporta ta ideja čim prej uresniči.
Tekom svojih dosedanjih ]izvaja n j sem večkrat naglašal potrebo vsesplošne harmonične telesne vzgoje. Krko more človek zlasti pa športnik to harmonično vzgojo doseči z najpriprostejšimi sredstvi? Treba je, da zavarujemo naravni razvoj naših telesnih sposobnosti in ckt te izpopolnjujemo do najvišje meje. Najprimernejše sredstvo v to so telesne vežbe združene z osnovnimi za kani telesne higiene. Predvsem ti je treba osemurnega spenja. Ta počitek naj se po možnosti dan za dnem vrši ob istih urah. V spanju si zbereš potrebno zalogo živčne sile in telesne energije. Ko vstaneš, skrbi najprej za higieno' kože. Umivanje za to ne zadostuje. Drgni si najmanj prsi in hrbet pozneje pa vse telo s hladno vodo ali pa se osveži v prhi. V Ameriki ima vsakdo doli do zadnjega delavca navado, da se zjutraj, preden gre na delo, poda v prsno kopel. Po leti pa se zjutraj koplji na prostem. Plavaj in gibaj se, ne boš se prehladil, ampak utrdil. Koža se ti osveži,
mišice se ti napnejo, njih prožnost raste. Po prhi ali kopel ji se posveti vsak dan 10 minut gimnastiki, bodisi da izvajaš proste vaje, vaje z ročkami ali kakim aparatom, n. pr. ekspanderjem, dihalno ali plazilno gimnastiko. Vse to lahko opraviš v sobi in sicer po možnosti pri odprtem oknu. Ako si pa v prosti kopeli, izvajaj gimnastiko tamkaj, najbolje v družbi, napravljala ti bo tem več veselja. Kar pa delaš, delaj temeljito. Trdno voljo moraš imeti, da uporabiš vse mišice svojega telesa, kajti namen te jutranje vaje je, da ojačiš svejo telesno silo. Ako izvajaš to gimnastiko dosledno, dan za dnem 10 minut, ne pridobiš samo telesne moči, empak tudi svežost in okretnost, ki sta ti potrebni v vsakdanjem življenju. Značilno je, da so Muller, Suren in drugi svoje gimnasfi ene sisteme zgradili ob študiju starogrških kipoc ki predstavljajo olimpijonike. Športno izobraženi Grk je imel telo, ki je ideilu najbližje. Z enakomernim vežbznjem vseh mišičnih skupin se brez vsakega težjega n opora razvije harmonični človek.
Ko pa pride v nedeljo, na proznik ali tudi mieid tednom delopustni čas, pohiti na prosto in uporabljaj zračne in solnene kopeli. To ni nobena umetnost. Kulturni človek je na zrak in svetlobo že davno pczabil. Koža, naš najboljši varstveni organ, je obenem regulator toplote, ki vzdržuje vse življenje. Intenzivna igra mišic in krvne cirkulacije po koži, dražljaji kožnih živcev, sekre-cija in izhlapevanje potu ter kurja polt, ki nas z zmanjšanjem telesne površine v-ruje pred mrazom, so izraz izurjene in utrjene kožne funm-ije. ki je najboljše varstvo pred prehlajenjem. Ako je pa človek oblečen, se pod obleko nabere sopara, ki
O medicinski žogi
Medicinska žoga je gimnastično orodje, ki prihaja iz, Amerike, dam so jo £e dalje časa uporabljali pri treningu za boksanje. Stoje in . sede so se ne ravno prerahlo obmetavali z njo, dokler telesa ni zalil znoj. Toda kmalu so spoznali, da je medicinska žcga izvrstno sredstvo za vse prilike, ne samo za trening klubov, ampak tudi za gimnastiko posameznikov. Napravlja nas neodvisne od prostora in raznih sistemov in nam omogoča, da se z njo vežbamo v kretanju, pri čemur se čudovito izobrazijo vse mišice telesa.
Medicinska žoga je trdno nabasana okrogla usnjena žoga. Za moške je 3 kg težka in meri 33—35 cm v premeru. Za ženske in otroke vzamemo lahko nekoliko manjše in lajše žoge. Vendar so vežbe s to žogo ostre in naporne, ako jih z vso silo izvajamo. Zaradi tega pristojajo bolj odraslim, ki so že gimnastično izvežbani.
Medicinsko žogo lahko uporabljamo doma ali pa jo vzamemo na športne prostore seboj, kakor je toi v Ameriki v navadi. Da celo v posteljo jo lahko vzameš. Z rokama jo vržeš v vis in jo skušaš v jeti s podplati. Izvrstna lečba za tolste in okorne ljudi 1
Na prostem se z medicinsko žogo lahko uriš sam ali v družbi, da, cela moštva je mogoče zaposliti z njo. V družbi mečemo in lovimo žogo in poljubno lahko stopnjujemo hitrost, pri čemur pa maramo paziti na pravilno in globoko dihanje. Vadimo se z obema rokama ali samo z eno, menjaje z desno in levo. Najlajše in najobičajnejše vrste meta so: 1. z obema rokama navspred; 2. z obema rokama navzad; 3. z obema rokama nav-zad skozi razkrečene noge. Pri teh vajah zlasti pa pri metu skozi razkrečene noge ne ostane niti ena mišica telesa nezaposlena. Suvanje žoge z eno roko, pri čemur ti jo tovariš vrača na enak način, je ena najostrejših vaj, ki te izuri, da postaneš v vseh gibih nagel in spreten. Zelo elegant-
kožo mehkuži. Z zračno kopeljo je združeno intenzivno obsevanje, ki pomnožuje rdeča krvna telesca. Ako se na zračne kopeli navadimo in jih previdno stopnjujemo, nam pridejo lahko tudi v jeseni v dobro, po zimi pa jih do gotove meje nadomestimo s tem, da izvajamo gimnastiko ne-oblečeni v sobi.
Te zračne in solnčne kopeli so skoraj sport zase, na vsak način pa žal od mnogih pozabljena važna telesna higiena. Na Nemškem so v zadnjem času izzvale mogočen pokret. Ob nedeljah in praznikih ter v počitnicah prihajajo cele rodbine in družbe na deželo in se gibljejo po solneu in zraku, možje in mladeniči, žene in deklice ter otroci. Možje opasani samb s prtom okoli ledij, ženske v kopalnih oblekah. Izvajajo priprosto gimnastiko, zbirajo in mečejo kamenje, nosijo bruna, igrajo se z medicinskimi žogami, tekajo po šumah in logih. preplavajo reke in jezera. Imenujejo se otroci solnca, pokrajino pa, v kateri se zbirajo, solnčno graščino. In prav ti otroci solnca najbolj naglašajo harmonično telesno kulturo. Dosegajo jo s svojim naravnim kretanjem, s svojo priprosto gimnastiko, ki ob učinku zraka in solnca enakomerno vadi in uri vse mišice telesa.
Hladna prha po taki zračni kopeli in kratkotrajno pa energično drgnenje telesa, dokler koža ne zardi, ti bodo izzvali prijeten čut toplote, ki je najboljši dokaz blagodejnega učinka. Šele na to se loti prej omenjenih kratkih gimnastičnih vaj, s katerimi imaš pričeti tudi vsako športno udejstvovanje. najsi še začetnik ali že izurjen športnik. Kaj je namen teh vaj? Najnaravnejši. Okre-
na vaja je met z eno roko, ki ga moraš prav kakor suvanje vaditi z desno in levo. Celo leže se lahko urimo z medicinsko žogo, pri čemur pri metu in lovu zgornji del telesa nekoliko vzdignemo. Pri tej vaji se zlasti krepijo mišice trupa.
Pri krepkem in hitrem metu in nič manj pri lovu se ti od nožnih prstov pričenši napnejo vse mišice telesa, obenem pa ti je potrebna vsa koncentracija živčevja.
Vežbe z medicinsko žogo je v Nemčiji zlasti razširil Su r e, propagator »otrok solnca«. Ni je kmalu lepše slike, kakor videti ogorele idealno raščene športnike, opasane samo s prtom okoli ledij, pri vežbah s to žogo. Pri metu se ti čudovito izrazijo konture treniranega telesa. In kako prasketanje in topotanje, kako bujno dihanje, kaka koncentracija živcev, ako se ti 30 mladeničev bliskovito obdelava s 15 medicinskimi žogami.
Priporočati je, da vpeljejo vsi naši klubi gimnastične vežbe z medicinsko žogo, naj se sicer pečajo z lahko atletiko, veslanjem, plavanjem ali nogometom.	Dr. BI.
Občni zbor turistovskega kluba „Skale"
Ob obilni udeležbi članstva se je vršil dne 12. t. m. v prostorih Ljubljanskega dvora občni zbor T. K. Skale.
Po uvodnih formalnostih pozdravi predsednik prof. Ravnik delegata JZSS g. Gorca in zastopnike jesenjške podružnice. Klub praznuje mal jubilej — svojo petletnico. Omenja neprilike, s katerimi se je morala Skala boriti ob svojem rojstvu, katere pa je zmagala s svojim delom ter tako opravičila svoj obstoj in našla pri javnosti priznanje. Klub stremi kvišku in hoče vzgojili res idealno članstvo! Zato je spremenil svoja pravila in izdelal obširen pravilnik. Kdor ne dela, ne more biti redni član kluba.
pijo naj ti srce in pljuča, omogočijo naj ti, da lepo obvladaš svoje telo in urijo naj ti voljo in živce. Nevajeno in izprijeno telo naj se zopet vrne k svojim najenostavnejšim funkcijam. Naučimo se zopet pravilno hoditi, tekati, metati, suvati, prijemati, plaziti in lezti. Treba nam je harmonično raščenih ljudi in v ta namen nam služijo prav priproste vaje, n. pr. lahki trajni tek, ki je ena naj-priprostejših društvenih gimnastičnih vaj. Neprisiljeno se držeč in z ohlapnimi mišicami tečemo enakomerno brez napora, pri čemur pa pazimo na preudarno dihanje, n. pr. vdihnemo vsake 4 korake in izdihnemo vsake 4 korake. Tudi vsak nevajeni in omehkužetni bo lahko obvladal ta tek, ako ne traja predolgo' in se čudil, kako hitro ga bo mogel stopnjevati. To ni nič prisiljenega, to je zabava, obenem pa najboljša dihalna gimnastika. Kdor je član kakega kluba, bo imel tudi po zimi priliko udeležiti se gozdnega teka.
Dosti premalo znana lahka gimnastična vaja, ki nam pripomore k harmoničnemu izobrazovanju telesa, je skakanje čez kolebalo. Delo laketnih in plečnih mišic pri vrtenju kolebalne vrvi zajedno z lahkim skakanjem je izvrstna gimnastika za srce in pljuča, ako le pazimo na pravilno dihanje. Tudi priprosta vaja teka na mestu, menjajoče se pripogibanje kolen in vihtenje lakti, je izvrstno sredstvo, da obvladamo samohotno mišičevje. Seveda moramo pa te vaje resno in dosledno vršiti in jih stopnjevati, ako hočemo svoje telesne zmožnosti ojačiti. In zaradi tega je potrebno, da vadimo vsak dan sicer kratek čas, toda v razmerju naših moči kar najizdatneje. Ni dvoma, da s tem vzbudimo voljo in red, da urimo odločnost in vztraj-
Iz poročila tajnika posnemamo, da ima klub preko 200 članov, ter je imel nad 50 rednih od-borovih sej. Klub se je udeležil športne razstave, postavil pokojnemu dr. Jugu spominsko ploščo pod triglavsko steno ter stopil v prijateljske stike z angleškim Alpine Gubom. Ima svoj lasten lokal v poslopju Jadranske banke ter si je nabavil novo opravo.
Po poročilu blagajnika, gospodarja, knjižničarja in revizorjev poda poročilo načelnik smuškega odseka Ante Gnidovec. Odsek je preskrboval svojemu članstvu opremot, prirejal predavanja in sestanke ter organiziral dva smuška začetniška tečaja. Udeležil se je športne razstave ter priredil medklubsko tekmo na 50 Km. Kot priznanje za dobro organizirano prireditev je prejel odlikovanje J. Z. S. S. — plaketo s saveznim znakom. Udeležil se je tekem S. K. Ilirije ter tekem za prvenstvo države. Prvakinja države za leto 1925/26 je klubova članica Minka Rabičeva. Kot vojaška nastavnika sta fungirala tov. Kveder in Rus.
Fotoamaterski odsek, ki mu načeluje prof. Ravnik, je izdeloval diapozitive, priredil 4 ski-optična predavanja, se udeležil alpinske razstave v Londonu ter Pragi, imel podučna predavanja ter skrbel za propagando v tu- in inozemstvu.
Iz poročila tehničnega odseka, katerega je podal tov. Delkin, vidimo, da je klub marljivo markiral planinska pota, pomagal pri tehničnih delih za 50 km tekmo ter izdelal za min. trgovine natančen načrt turistovske cone ob priliki konvencij z Italijo. Načelnik sam je izdelal zemljevid Savinjskih Alp, ki ga je izdalo Slov. planinsko društvo.
Klub ima svojo lastno rešilno ekspedicijo ter potrebni sanitetni materijal.
Občni zbor je nato enoglasno sprejel nova pravila ter pravilnik.
Pri volitvah so bili enoglasno izvoljeni: predsednik: prof. Ravnik, podpredsednik: Ante
nost, same za športnika velevažne lastnosti. Po vseh napornejših gimnastičnih vežbah je hladna ali mlačna prha oziroma spiranje telesa z energičnim drgnenjem prav tako potrebno kakor po zračni kopelji. Cirkulacijo krvi in limfe pa zlasti po teku zelo pospešuje masaža. Ko se ti je to udejstvovanje priljubilo, se lahko posvetiš resnejšim vežbam, n. pr. gimnastiki ali lahki atletiki pod vodstvom učitelja. Tudi to je važno, kajti skupno delo nas dosti bolj miče kakor pa delo posamič.
Šele ko imaš tako harmonično telesno izobrazbo za seboj, ko si vsak trenotek gospodar in ne sluga svojega telesa, ko si tako postal krepak, odporen in zdrav človek, se moreš z veseljem in ljubeznijo posvetiti raznim panogam sporta, v katerih boš hitro in brez truda napredoval. Take panoge so n. pr. plavalne tekme, veslanje, nogomet ali lahkoatletične vaje v metanju, suvanju, skakanju in teku. S tako predizobraženim telesom se tudi lahko posvetiš ritmični gimnastiki, onemu izražanju po godbi, ki naj predstavlja enotnost duha in telesa. Nikdar pa ti to ne bo mogoče, ako nimaš temeljne, vsesplošne in harmonične oblasti nad svojim telesom. Po tej poti stopnjema izoblikovane telesne vzgoje, ki gre roko v roki z zakoni harmonije, dosežemo pravo telesno kulturo. To pomenja biti človek čvrst, zdrav in krepak, harmoničen, naraven, veseleč se življenja, pomenja biti značaj. Ako bo tako, ostanejo resnica besede, ki sem jih stavil na čelo današnjim izvajanjem : Sport je vrelo zdravja in mladosti!
(Konec.)
Gnidovec, v odbor pa tovariši:	Toreli, Kosca,
Ogrin Kveder, Predalič in Pibernik.
Načelniki posameznih odsekov pa so:	Gni-
dovec, smučarskega, Planinšek!, fotoamaterskega, Adlešič tehničnega ter Kveder, vodja rešilne ekspedicije.
NOGOMET	—
Iz Ljubljane
Vienna Cricket F. C. : Ilirija 23. in 24. t. m.
Vienna Cricket F. C., ki absolvira o Binko-štih dve nogometni tekmi z našim prvakom Ilirijo, je najstarejši športni klub Dunaja. Osnovali so ga leta 1892 na Dunaju bivajoči Angleži. Do razkola v klubu leta 1911, iz katerega je nastal današnji Amateursportverein, je bil VCFC merodajni klub na Dunaju, pa tudi nato se je vzdržal na visoki stopnji Ob odločitvi amaterjev od pro-fesijonalov se je izjavil za čisto amaterstvo ter velja danes za najboljše amatersko moštvo Avstrije. Okoliščina, da amaterski klubi niso obvezani igrati prvenstvenih tekem, daje Kriketer-jem možnost do živahnih tekmovalnih vezi z inozemstvom, kjer dosegajo vseskozi izvrstne rezultate. Nedavno je n. pr, zbudila veliko pozornost njihova zmaga nad praškim D. F. C., ki velja za kontinentalno >klaso . Izravnane rezultate beležijo tudi proti prvim profesijonalnim klubom na Dunaju (n. pr. Slovan 1 : 1, WAC 4 : 2, Ama-teure 1 : 2, Rapid 2 : 2). Moštvo igra tehnično vi-sokostoječ, tipični dunajski kombinacijski nogomet, ki ga je v Ljubljani pred tedni dovršeno predvedel Amater SV. Dunajski reprezentančni amaterski team tvorijo večinoma igrači Krike-terjev. Vienna Cricket and Football - Club gostuje v Ljubljani s kompletnim prvim moštvom. V ne leljo kakor v pondeljek se prične tekma ob 16. uri. in se vrši ob vsakem vremenu.
Iz Maribora
Maribor - Ljubljana 8 : 2 (0 : 0).
V četrtek na praznik je bila reprezentanca Ljubljane občutno poražena od reprezentance Maribora. Ker je bila Ilirija in Primorje zaposleno, je reprezentanca Ljubljane nastopila v postavi Vidmar - Pečnik, Marchiotti I - Rogač, Kern Januš - Hariš Klančnik, Pleš, Marchiotti II., Jamnik. Mariborsko moštvo je bilo sestavljeno iz igralcev Maribora in Rapida in sicer:	Gayer - Kurzman,
Wagner - Pernat II., Frangš, Bergant - Pernat I. Vodeb, Hreščak II., Tergletz, Lešnik.
Ljubljansko moštvo je igralo požrtvovalno toda ni bilo vigrano, kar je v prvi vrsti zakrivilo poraz.
Mariborčani so se dobro razumeli in odločili sigurno v svoj prid.
Maribor : Rapid 5 : 4 (4 : 1). V nedeljo 16. t. m. Zanimiva borba. Maribor nastopi z mlajšimi močmi, ki so se dobro obnesle. Odprta igra. Slab sodnik g. Nemec.
Merkur : Svoboda 4 : 3 (1 : 2), prvenstvena.
Iz Celja
Ilirija : Celje 5 : 2. Celje v prvenstveni tekmi ni nastopilo in izgubilo s 3 : 0. V prijateljski rekmi pa je porazila Ilirija Celje s 5 : 2
Iz ostalih krajev države
Zagreb: Reprezntanca Zagreba : reprezentanci Splita 3 : 3 (1 : 1). Izključitev Bona-čiča I in Kurirja. Celo moštvo Splita radi tega zapusti igrišče. Zopet inci-dent.
Železničarji : Borac (Split) 5 :1 (0 : 1).
Ilirija : Grafika 5 : 3.
Sarajevo: Sašk : Moravska Slavija 1 :2.
Slavija : Moravska 1 :2.
Osijek:	Coneordija (Zagreb) : Slavija 6 : 3.
Beograd: Šumadija : Jadran 2 : 1, prvenstvena.
Iz inozemstva
Gradec : Sturm : Primorje (Ljubljana) 4 : 1 (4 : 1). V prvi polovici silna nesigurnost in trema Primorja. V drugi polovici je Primorje svoje moštvo pregrupiralo, se znašlo in bilo defenzivno dobro. Z rezultatom, če upoštevamo, da je to prva težja tekma, je Primorje lahko zadovoljno.
Prvenstvene: Hakoah : Admira 3:0 (1:0),
GAK : Sudbahn 8 : L (4 : 1).
Dunaj:	(v četrtek) prvenstvene: Slovan :
Sportklub 2 : 0 (2 : 0), Rapid : Simering 2 : 0 (0 : 1).
- (Nedelja): Admira : WAC 4 : 2 (2 : 0), Simering : Floridsdorf 2 : 0 (1 : 0), Rapid : Ru-dolshugel 3 : 1 (2 : 0), Nicholson : Neubau 2 : 1 (1 : 0), Sportfreunde : Gersthof 2:1 (0 : 0), WAT : Donau: 1 : 1, Brigittenauer A. C. : International 5 : 3 (4 : 1), Bevvegungsspieler : Germama 2 : 1 (1 : 0).
Praga: Sparta : MTK 3 : 1, Union Žižkov : Čechie Karlin 1 : 0.
Profesijonalno moštvo Arsenal iz Londona je v soboto igraje porazilo Slavijo z 5 : 1.
Brno: Slovan (Dunaj) : Židenice 5 : 4.
Basel:	Huddersfild (prvak Anglije):	Oh.!
Boys 11 : 0 (katastrofalen poraz!)
LAHKA ATLETIKA —
Lahka atletika v Zagrebu.
NacijonaM meeting Makkabi-ja za jm^iarje pod 16 in 18 leti je presenetil z izvrstnimi rezultati, ki so se dosegli v vseh disciplinah, " kakor tudi s številom prijavljenih mladeničev, ki so zastopali klube Hašk, ASS, Makkabi, Gradjanski (vsi Zagreb) in Ilirija (Ljubljana).
Rezultati pod 16 leti:	Tek 60 m:	L Režek
(Ilirija) 7 : 2, II. Turner 7.3, III. Horvat 7.4. Režek je vjel dober start in takoj pridobil 1 m, katerega je držal do cilja. Skok v vis:	L Jam-
nicky II 1.50, II. Kaltay II 1.50, III. Petričič 1.45. Borba za I. in II. mesto je trajala 20 minut brez uspeha, nato je odločil žreb. Skok v daljavo: T. Turner 5.72, II. Petričič 5.60, III. Horvat 5.46. Ivrstni rezultati. Met krogle 5 kg z obema rokama: I. Horvat 19.06 (10.61 + 8.45), II. Jamnic-ky II 18.71 10.51 + 8.20), III. Kallay II 17.72 (10.22 + 7.50). Razveseljivo je dejstvo, da so vsi trije vrgli z boljšo roko čez 10 m.
Rezultati pod 18 leti. Tek 50 m: I. Krajačič II 6.2, II. Hoffmann II, III. Kallay L Tek 150 m:
I.	Hoffmann 17.8, II. Krajačič II, III. Podaubsky. Zelo dober čas prvega. Tek 1000 m:	L Thaller
2 : 54.8, II. Vedriš 3 : 1.4, III. Ferković II 3 : 2. Sigurna zmaga Thallerja, ki obeti biti izvrsten tekač na srednje proge. Skok v vis:	I. Kallay I.
I.	60, II. Kallay II 1.55, III. Nikolajevič 1.50. Skok v daljavo: I. Kallay I 6.05, II. Kalčič (Ilirija) 5.60, III. Fučkan 5.59. Dobri rezultati. Disk z obema rokama: I. Kallay I 52.59 (27.09 + 25.50),
II.	Fučkan 48.30 (26.93 + 21.37), III. Hoffmann II 47.45 (28.60 + 18.45).
Kopje z obema rokama:	1. Kallay I 62.03
(40.66 + 21.37), II. Babič 62.02 (39.66 + 22.361,
III.	Fučkan 58.50 (36.22 + 22.28). Zmago je odločil 1 cm.
Cela prireditev, ki je trajala od 9—13. ure, je zelo dobro uspela in smo z rezultati naših najmlajših lahko zadovoljni.	Lj.
Zagreb. Lahko - Ati. Podsavez je na svoji seji dne 17. t. m. akceptiral predloge Ljublj. L. A. Podsaveza radi ati. matcha Zagreb - Ljubljana, kateri se vrši dne 13. junija t. 1. v Zagrebu.
Lj.
Propagandna štafeta za Schwabov pokal, ki bi
se morala vršiti v nedeljo 2. maja, je bila vsled tehničnih neprilik odgodena na 30. maj.
BAZENA	—
Hazena v Zagrebu.
Na praznik dne 13. t. m. je gostovala v Zagrebu družina O. S. K. Hajduk iz Osijeka ter odigrala prijateljsko tekmo proti Viktoriji z rezultatom od 14 : 2 (polčas 5 : 2). Osiječanke so pokazale primitiven način igre spojen z velikim elanom in hitrostjo; originalen je bil način streljanja na gol, kateri se je izvajal z obema rokama na enkrat, kot n. pr. met iz auta; bile so to tik pod prečko placirane žoge, katerim je vratarica Viktorije vedno nasedla. Pri teh strelih se je posebno odlikovala centerica Urban, ki jih je pošiljala iz polnega teka na daljavo kakih 7 do 8 metrov. Viktorija jje icdigrala eno najslabšiii iger v letošnji sezoni; vratarica in levo krilo pa ne bi smele imeti mesta niti v tej družini. K moralnemu neuspehu se je pridružil tudi financijelni s prodajo celih 26 vstopnic. Sodil je g. Ferega nepristransko, pač pa je precej spregledal.
Prventsvo.
V četrtem kolu za prvenstvo ZHP sta se sestali v nedeljo družini Concordia - Vesna, medtem ko je bila tekma ASK - Viktorija radi gostovanja ASK-a v Ljubljani preložena. Po ostri in napeti borbi je z precej sreče zmagala Concordia z 3 : 2 (2 : 0) in si s to tekmo končno zasi-gurala II. mesto. Dober sodnik je bil g. Bugarski.
Viktorija namerava razpustiti svojo hazena sekcijo radi njenih športnih neuspehov in materi jel nih težkoč.
AVTOMOBILIZEM —
Prve letošnje automobilske in motorne dirke so se vršile v nedeljo, dne 16. t. m. v zagrebški okolici na progi Samobor—Plješevica—Jaška— Samobor v priredbi zagrebške sekcije autoklubn in s sodelovanjem I. hrv. Motokluba v Zagrebu. Prireditev je bila sijajno organizirana ter so se izvršile dirke brezhibno, žal konkurenca ni bila velika. Pri motociklih smo pogrešali dirkače iz Slovenije, startalo je le 12 Zagrebčanov v 2 kategorijah: nad in pod 500 ecm. Motocikli so prišli kljub temu, da niso dosegli posebnega časa, vsi, razven enega na cilj. V manjši kategoriji je startalo 7 dirkačev, ter se je placiral kot prvi Hra-ščan na Guzzi-ju v času 54 : 17, kot drugi šoštar-ko na Jap-u v času 55 : 0 in kot tretji Uroič na Sarole-i v času 55 : 50. V kategoriji velikih motociklov je startalo 5 motociklistov ter se je placiral prvi Krušnjak na Zenithu v času 52 : 52 pred znanim Zenithom Kuneja, ki je vozil celo 60 : 18. Tretji je bil Sambolek na Wandererju v času 61 : 24. — Automobili so bili razdeljeni na turistične, športne in dirkalne vozove, ter je zmagal v prvi kategoriji na Oaklandu znani ljubljanski športnik Barešič, ki je vozil dva kroga 1 : 32 : 34, drugi je bil zopet Ljubljančan Marschner na Austro-Daimlerju v času 1 : 45 : 33, a tretji Ferković na
Opel automobilu v času 1 : 52. V kategoriji sport-n.ii automobilov se je placiral kot prvi Žitko-vić na Buick.u. Ta kategorija je vozila 3 kroge ter je dosegel Žitković čas 2 : 27 : 26; drugi je bil Slovenec Sottler na Seneehal-u v času 2 : 27 :39. V kategoriji dirkalnih automobilov je zmagal Sava! ić iz Beograda na istem Alfa-Romeo, s katerim je o priliki vrhniških dirk vzbujal mnogo pozornosti v Sloveniji, v času 2:56 za 4 kroge; drugi je bil Bertrand na Amilcam v času 3 : 16 :13. Oa 11 automobilov, ki so startali so morali trije odstopiti radi defektov na motorju, zato je bila konkurenca majhna. Razdelitev kategorij je bila nespretna, ker je n. pr. povzročila, da sla vozila v eni in isti kategoriji auto s 3000 in 1100 ceni. Najboljši čas dneva ima Savatič, ki je vozil najboljši krog z 43 : 34 in pol, medtem ko je drugi Barešič, ki .c vozil najboljši krog 45 :56. Vsi drugi so vozili znatno več. Povprečni čas motociklistov je v kategoriji malih motociklistov boljši kot v kategoriji nad 500 ccm. — Savatič je prejel pokal kraljice Marije kot častno darilo. — Dirkam je prisostvovalo ca 30.000 ljudi. — Zagrebški auto klub je s temi prireditvami dokazal svojo visoko organizatorično sposobnost. — Vendar pa udeležba jasno opominja, da naj se začasno prirejajo slične prireditve le z večimi sekcijami skupno, da se doseže močnejša konkurenca in dvigne športno interesantnost tekem. Dosedanje dirke v naši državi pa so pokazale, da je smatrati mcmentano Barešiča in Savatiča našim najboljšim automobilskim dirkačem.
2. Internacijonalna Alpska vožnja 1926. Za internacijonalno alpsko vožnjo, ki jo priredi automobilski Klub Kralj. SHS, skupno z avstrijskim automobilskim klubom od 20. junija do 3. julija t. L. so že dospeli razpisi in prijavni listki, kateri se lahko naroči jo v tajništvu Autom ob ilske-ga Kluba Kralj. SHS.
KOLESARSTVO
Otvoritev kolesarske sezone v Ljubljani.
Kolesarska Ilirija je otvorila v nedeljo 16. I. m. kolesarsko športno sezono z krajšimi dirkami na Dolenjski cesti. Dirka je bila razpisana kot medklubska ter so se prijavili štirje klubi, Ilirija, Primorje, Sava, Lj., in Disk, Domžale — 37 dirkačev. Dirke je vodil g. Gorjanc, savez je zastopal podvodja g. Vinko Bar, pod savez g. Bru-mat. Žal je neugodno vreme in ploha prekinilo dirke in povzročilo, da se ni moglo dobiti slike o letošnjih dirkačih. Šolar, naš jugoslovanski prvak, je pokazal, da je v dobri formi, ter je v svoji kategoriji sigurno zmagal. Dobro obeta Zanoškar, ki je od lani že v tretjem klubu, sedaj akad. SK Primorje, ki se zelo hitro razvija; ilirijan Podboj je za prvo tekmo dosegel prav lepo mesto, toda ker so padli v tej kategoriji Hvala, Dolenc in Rozman, se bo njih kvaliteta šele prihodnjič pokazala. Od novincev obeta največ Rozman (Primorje), ki je presenetil s svojim nastopom med juniorji pa Senica (Primorje). Izidi so nastopni: Birka novincev na 3 km: I. Rozman (Pr.) 5 : 25.8, H. Kokalj (11.) 5:37, III. Sinčić Raf (11.) 5:43. Dirka juniorjev na 5 km: I. Senica (Pr.) 10 : 53, n. Kovič (Disk) 11:06, III. Kokalj (II.) 11:06. Glavna dirka 10 km: I. Šolar (II.) 19:17.2, II. Zanioškar (Pr.) 19:18, III. Podboj (II.) 19:38. Ostalo tekmovanje se vsled prehudega naliva ni moglo izvesti. Dirke so sle vršile v najlepšem redu. — Značilno je, da je poslala Sava svoje tekmovalce na start z reklamnim napisom za firmo Tribuna na majcah. Na protest saveznega delegata so se le majce odstranile; mi samo pripo-
minjamo, da velja v mednarodnem svetu reklama ua majcah kot prestopek- proti amaterstvu ter da se taki vozači na amaterskih dirkah diskvalificirajo.
ZIMSKI ŠPORTI	—
Vispko-aipinski smuški tečaj naše vojske. 15. t. m. je pričel na Staničevi koči pod Triglavom v isoko-alpinski smuški tečaj, kot nadaljevanje dosedanjih smuških tečajev, ki jih je organiziral J. Z. S. S. Tečaja se je udeležilo 27 najboljših absolventov - oficirjev smuških tečajev, ki bodo pod vodstvom 6 naših smučarjev vežbali v alpinski in smuški tehniki. — Tečaj bo trajal do 15. junija. Kot nastavnik! so bili vpoklicani : Pelan, Tavčar, Šircelj, Kodella (Ilirija), Kveder in Rus (TK Skala). —
Razno
Ljubljanski pod savezi.
Kolesarski. Po izr. glav. skupšč., ki se je pred kratkim vršila radi zadržanja kolesar, društva Sava, in na kateri se je Sava končno odločila za športno delovanje in za včlanjenje, objavlja kolesarski savez v Zagrebu, da se skupščina ne priznava in da se razveljavijo vsi sklepi te skupščine, ker so prisostvovali in glasovali na skupščini tudi delegati klubov, ki niso člani saveza, kar se protivi § 11 pravil. Seziva se nova skupščina, zopet se določita 2 savezna delegata — kakor zadnjič, a končno nihče ne pride. — V zvezi s tem objavlja Savez ponovno zaporo nad prireditvami Save ter potrdila vseh sosednih savezov, da so vzela zaporo nad Savo na znanje ter, jo objavila svojim članom. Tako:	avstrijski, madj'arski, češki in italijanski
kolesarski savez ...
Delo podsaveza je s tem zopet na mrtvi točki in znova se bo izgubljalo čas z nepotrebnimi medsebojnimi nepravilnostimi. Pri tem ni brez važnosti izjava predsednika Save na nedeljski tekmi, ko ta sklep še ni bil znan, da se bo Sava šele odločila, ako vstopi v savez, četudi je on prevzel podpredsedniško mesto v pod savezu, ter je zahtevala in dobila Sava poleg tega še tajniško in 3 odborniška mesta! Pri takih razmerah se mora ubiti vsako veselje do dela!
Lahkoatletski. V zadnjih službenih objavah podsaveza čilamo, da je vzel hlap na znanje verifikacijsko prijavnico atleta Gaberška za Ilirijo in istočasno njen preklic ter verificira pod savez na osnovi tega Gabrščka za Akad. s. k. Primorje. Slučaj jasno ilustrira, kako vrhovna organizacija podpira snubljenje atleta za drugi klub. Mesto da bi L. 1. a. p. uvedel preiskavo, kako sta mogoči istočasno dve prijavnici enega atleta, ter zavzel stališOa proti snubljenju, kot ga predvidevajo pravila, verificira brez nadaljnega atleta za oni klub, ki je nekaterim odbornikom podsaveza, ki so v tesni zvezi s tem slučajem, prav blizu. Potem se pač ni čuditi ostri napetosti med klubi, ki je posledica takih slučajev.
Nogometni. V Ljubljani je proslavljal svoj 15-letni jubilej SK Ilirija, ustanovitelj nogometnega podsaveza in soustanovitelj nogometnega saveza. Klubu, ki je prvi v Sloveniji gojil nogomet, ki je vsa leta prvak LNP, ki je dal vzpodbudo ali podporo za razvoj skoro vseh ostalih nogometnih klubov, ljubljanski nogometni podsavez ni smatral potrebno, da mu, enako kot druge organizacije, čestita. Ilirija je deloma sama, deloma z dragimi in riskiranim! mednarodnimi nogometnimi tekmami, mnogo koristila namenom podsaveza ter
tudi na la način aktivno podpirala razvoj nogometa v Sloveniji. Predsednik podsaveza, ki je pred zadnjo glavno skupščino deloma osebno obiska val najoddaljenejše klube, da jim dokaže veliko svojo vnemo in razumevanje za nogomet, je očividno smatral za protivno svojim načelom, ako bi on ali pa LNP s čestitanjem izrazil priznanje Iliriji za ISletno delo na polju slovenskega sporta, predvsem nogometa. To je vsekakor vredno, da se zabeleži.
K našemu poročilu o medmestni tekmi Celovec : Ljubljana, je treba resnici na ljubo ugotoviti, da podsavezni kapetan za določeni termin ni imel na razpolago boljšega moštva, ker nekaj igralcev, ki bi morali priti v poštev, ni moglo nastopiti. Sicer pa naj se v inozemstvu nastopa kompletno ali pa — sploh ne!
Nemške priprave za Amsterdam.
Po dolgem odmoru bodo Nemci leta 1928 prvič zopet nastopili v olimpijskem tekmovanju in bodo morali pokazati, ali so prvovrstni ali ne. V nemškem državnem odboru za telesne vaje združene zveze so dobile od Ullsteinove zaloge izdatno pomoč in bodo svoje načrte, deloma kaj velepotezne, lahko izvršile. Z izvedbo so že začele. Od 21.—24. aprila so priredili v frankfurtskem stadionu poseben kurz za sprinterje, ki so jih povabili tja iz vseli krajev Nemčije, najboljše. Prišli so Buchmer in Houben, Kornig in Carts in drugi. Kurz je vodil državni športni učitelj Waitzer.
Tudi druge zveze so se začele pripravljati, treba je izbrati elito. Tako bo nemška nogometna zveza takoj po bojnih igrah v Kolnu zbrala 24 igralcev in jim bo priredila poseben učni tečaj od 5. do 11. julija. Rokoborce bo odbrala Nemška atletska športna zveza, veslačem pa bo veslaška zveza dala po možnosti priložnost, da startajo pri prvovrstnih regatah; saj je tekmovanje zmeraj najboljši trening. Tudi zveza hockeya bo v izbirnih tekmah odbrala najboljše in jih bo preskušala v boju proti drugim narodom, najprvo proti Avstriji.
In tako gre naprej; vse se je začelo pripravljati z uprav mrzlično naglico, pa nas ločita še dve leti od iger. In pri nas, kaj dela naš olimpijski odbor, ali misli kaj na Amsterdam?
Giro d’ Italia, slovita italijanska dirka po Italiji, je začela. Tekmujejo vsi najboljši italijanski dirkači, med njimi Girardengo in Brunnero, ki veljata kot favorita. O dirki bomo poročali.
Poravnajte takoj naročnino za prvo četrtletje, da prejmete naslednjo številko!
Članstvu S. K. Ilirije!
Vsled opetovanih zmed in nereda na tribuni povodom zadnjih tekem je odbor Ilirije v interesu reda in klubovih financ primoran vpeljati strožjo kontrolo ter obvešča s tem ktubovo izvršujoče članstvo (tekmovalce), ki je v posesti legitimacij za prost vstop k nogometnim tekmam, da veljajo te legitimacije le za prost vstop na igrišče, ne pa tudi za dostop na tribuno. Odbor naproša članstvo, da to vsestransko vpošteva ter tozadevno podpira odborova prizadevanja. Predsednik.
Prireditve prihodnje nedelje
V nedeljo:
Štafeta za Jutro-vo« prehodno darilo. Hazena: Concordia : Atena.
Nogomet: Vienna CFC : Ilirija.
Ponedeljek:
Hazena: Concordia : Ilirija.
Nogomet: Vienna CFC : Ilirija.
Vsem našim prijateljem, naročnikom in čitateljem!
Z 12. številko zaključujemo prvo četrtletje našega lista. Čitatelji so se mogli uveriti o resnih ciljih, ki jih zasledujemo ter o mnogovrstnem gradivu, ki smo ga dosedaj nudili. V bodoče bomo list še izboljšali ter skrbeli za dobra in strokovna poročila o vsem, kar zanima naše športnike.
Predpogoj za to je, da nas čitatelji tudi podpirajo! Brez zadostne denarne podpore obstoj tista ni mogoč. Zato ustavimo z naslednjo številko list vsem onim, ki niso poravnali članarine za prvo četrtletje.
Športniki, podpirajte edini slovenski športni list s tem, da mu pridobivate novih naročnikov. Čim več naročnikov — tem boljši bo Vaš list.
Konzorcij Slov. Sporta.
llllllllllllllllllllllllllllHllilllliiiiiiiiiiiiiiiiinihiiiiiiiii'iiiiiiiiiini'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllll
Jubilejna številka Slov. Sporta, ki je izšla kot posebna izdaja na 28 straneh in bogatao ilustrirana ter jo naročniki niso prejeli, je v omejenem številu še na razpolago ter se lahko naroči v upravi. Cena je Din 5.— ter je vposlati znesek v naprej ev. v znamkah.
C? (5^	5) S	g) (S	g) CD S g)Qž ž)<5	g)(9*
Na5 urednik
g. Lavoslav Struna
se je poročil z gdč.
Mimi Radovanovo
dne 17. maja 192.6.
Obilo sreče!
©g____2S___sg____308____SOS.___28---28----S®
Trpežnosi, solidnost In tovornlšlte cene so
najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke.
Športniki proti nakozinici svojecjn kliit>o Imajo 3% popust.
—	Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2	—
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & CIE., EjuMjono
KOLESA
RADIO-
aparate
0
najboljše pri
J. G O R E C
LJUBLJANA, palača Ljubljanske Kreditne banke
Halcenele In solidno uežehnjlže
e
KNJIGOVEZNICA
A. Feldstein
1*1111, uidovdonskiit. 12
e
..........	i'^rrffrnrmaasraamrnsm
Pridite in prepričajte se!
LJUBLJANA
VELEMESTO
e
vsaj utis velemesta bi lahko napravila na vsakogar, da bi se gospodje oblačili elegantno, kar bi bilo, z ozirom na to, da so oblačila pri tvrdki Drago Schwab izredno poceni, lahko dosegljivo.
Nek.nf	vse?
i!iag3awtgBw«tti^j»aiaaas§Baaws»tfiiJWiiiL8iB«^^	l■^iyMHl^l^lll ■l^■ll■l^ ^™H—
Da bi se mogle sanje tolikih uresničiti in si nabaviti motorno kolo, se je tvrdka „Zscho-pauer Motorwerke I. S. Rasmussen" odločila, proizvesti novi model pod označbo „DKW Sport 1926“ za neverjetno nizko ceno in sicer pod 835 zl. mark, t. j. 13.000 Din zacarinjeno in franko Maribor.
Omenjeni DKW Sport ima 4 k. s. in je opremljen z gonilom, zares motorno kolo za vsakega in v vsako svrho. Za njegovo zanesljivost jamči sto in sto prav lepih uspehov pri zelo težavnih ocenjevalnih vožnjah v tu-in inozemstvu.
Vsled njenih enostavnih strojnih naprav vozi lahko vsak začetnik brez posebnega , znanja.
Ima lastnost, da se da dobro in lahko očistiti in vrhutega je poceni v vporabi.
Prospekti na razpolago ari generalnem zastopniku Mžb. &chtggy v
Vse udobnosti nudi „DKW Šport". Ballon-obroči, dobra peresa sprednjega kolesa, kakor tudi izkušeni amortizeri (Stossdampfer) omogočijo mirno in lahho vožnjo, kateri še pripomore dobro pritrjeno sedlo. Izkušena konstrukcija jamči, da leži cela teža med vožnjo na cesti in v vijugah.
Ime DKW pomeni veselje do gorskih voženj ! V ravnini je DKW hiter in lahko premaga velike medkrajevne vožnje s socius sedežem in priklopnim vozom. Močni zavori na prednjem in zadnjem kolesu (Innenbacken-bremsen) ustavijo motor mirno in zanesljivo, radi tega se da kolo pri ovinkih dobro okre-niti. Široki blatobrani čuvajo voznika pred cestnim blatom. Pri tem se posebno odlikujejo krepke oblike in eleganten kroj.
Mariboru, Trg Svobode štev. 2
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sportac Hrabroslav Sever. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.