Anita Vodi{ek UDK 821.163.6.09 Blatnik A. 

[olski center Celje, Poklicna in tehni{ka elektro in kemijska {ola 
anitavodisek@hotmail.com 

Miran [tuhec 

Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta 
miran.stuhec@uni-mb.si 

SUBJEKT V KRATKI PROZI ANDREJA 
BLATNIKA 

Subjekt se v Blatnikovih zbirkah [opki za Adama venijo, Biografije brezimenih, Menjave ko` in Zakon 
`elje razvija v smeri od razmi{ljajo~ega preko otopelega subjekta v zbirki Menjave ko` do subjekta pogovarjanja v zadnji zbirki. Pri~ujo~e besedilo ume{~a Blatnikov postmodernisti~ni subjekt v postmoderno 
kulturo, ki jo zaznamuje hkraten obstoj ve~jega {tevila resnic. V zadnjem ~asu se je sicer pojavilo ve~ 
izrazov, ki ozna~ujejo postmodernisti~ni subjekt, sam razvoj pojmovanja subjekta pa lahko spremljamo 
od anti~nih gr{kih mislecev naprej. Alternativna psihologija 20. stoletja je v pojmovanje postmodernega 
subjekta vnesla nove interpretacije. Meadov komentator hipnih dogodkov, Foucaultev avtorefleksivni 
subjekt, Derridajeva paranoidna konstrukcija in Rortyjev liberalni ironist – vse to je postmodernisti~ni 
subjekt. Tako, vendar z nekaterimi zadr`ki, lahko imenujemo tudi Blatnikov subjekt, ki i{~e besedo, da 
bi izrazil resnico in se zna{el v hitro minljivi, kaoti~ni postmoderni dobi. 

0 Razmi{ljanje o dosedanjih interpretacijah Blatnikovih kratkoproznih zbirk je spodbudilo razpravo, katere namen je ob tem korpusu aktualizirati nekatere psiholo{ke 
{tudije o postmodernisti~nem subjektu, ki so bile do sedaj morebiti manj upo{tevane. 

1 Postmodernisti~ni subjekt `ivi v kulturi, ki ni enotna in jo ozna~uje razpadanje na 
obrobne segmente, lokalne totalitete. Svetu ne vladajo ve~ samo ena avtoriteta, ena 
resnica in ena ideja, temve~ je pri{lo do bolj in manj enakovredne razpr{enosti 
razli~nih avtoritet ter posledi~no do ve~ resnic, med katerimi mora subjekt izbirati 
in nazadnje tudi izbrati. Postmoderno kulturo je Grzegorz Dziamski ozna~il kot kulturo iz~rpanosti. Ideje, s katerimi smo gradili predstave o svetu, so izgubile svoj 
pomen in uporabnost. Sedaj nastopi subjekt, ki ni ve~ trden in suveren, ampak se 
za~ne meh~ati pod te`o raznolikosti, enakovrednosti in vzporednosti. Tudi ~e se 
subjekt odlo~i za dolo~eno idejo, pri njej ne vztraja dolgo ~asa, saj za to nima dovolj 
energije. Spri~o razo~aranosti in utrujenosti nima ve~ niti volje, {e manj mo~i, da bi 
se usmerjal. Postmoderni subjekt je na{el novo pot, ki ga bo zanesla po vijugastih 
cestah `ivljenja in na tej poti, kot ugotavlja Tomo Virk, je odlo~ilen korak razvelja-

Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 2 


38 Anita Vodu{ek, Miran [tuhec 

vitev avtoritete same avtoritete.1 Poleg meh~anega subjekta se pojavljajo {e {tevilni 
drugi izrazi, ki ozna~ujejo postmodernisti~ni subjekt. Najpogostej{i so naslednji: 
fraktalni subjekt, individuum, decentralizirani in shizofreni subjekt. Razlage izrazov se v nekaterih odtenkih med sabo razlikujejo, v globini pa imajo skupno 
pomensko izhodi{~e. Izraz fraktalni subjekt je vpeljal Jean Baudrillard, razume pa 
ga kot subjekt, v katerem poteka neskon~na diferenciacija. Poleg tega tudi poudarja, da pojmov fraktalni subjekt in individuum ne smemo ena~iti, saj sta to dve povsem razli~ni stvari. Individuum je po naravi manj{a enota od subjekta. Subjekt je 
deljiv, raznolik, individuum pa predstavlja osnovno, nedeljivo celico subjekta, ki se 
vpleta v mre`e in {ele zdru`en z ostalimi ~leni dobi vrednost. Trdni subjekt izginja, 
na njegovo mesto pa stopa individuum. V postmoderni dobi smo pri~a dvema pojavoma, desubjektivizaciji in individualizaciji posameznika. Individualizacija je 
klju~nega pomena za pre`ivetje v postmoderni dobi. Subjekt oziroma individuum 
mora zaupati vase, v svoje sposobnosti in se zase boriti. Jan Swidzinski je dejal 
»Sodoben ~lovek ne napada sveta, ampak se samo pred njim brani. Brani se pred 
uni~enjem narave, pred brezposelnostjo, inflacijo, cenej{o delovno silo in pred 
odtujitvijo« (Dziamski 1989: 66).2 Subjekt, oropan vere v napredek, svobodo in 
socialno enakost, se bori za svoje pravice ter ob tem ka`e `eljo po odkritju samega 
sebe; v odlo~itvah se ka`e njegov izraz in odseva njegova individualnost. Dziamski 
zatrjuje, da je postmodernisti~ni subjekt prenehal verjeti v modernisti~no zgodbo 
posameznikove svobode. Postmoderna je {e bolj kot poprej subjekt zvezala s pravili in vsiljenimi vlogami, njegovi dose`ki pa so dobili samo {e simboli~no vrednost. 
Mit o posameznikovi svobodi se je v tem obdobju izpraznil, prav tako si mora subjekt na novo postaviti lestvico vrednot, v katero bi bilo mogo~e verjeti. Dziamski 
pravi, da to slednje dolo~a meje njegove svobode. Potemtakem lahko sklepamo, da 
je postmoderni subjekt oblikovalec svoje usode, kolikor mu postmoderna doba 
dovoljuje. Ob prebiranju literature o postmodernizmu, novem literarnem izrazu, ki 
je v ZDA nastopil `e v {estdesetih letih 20. stoletja, se ve~inoma izpostavljajo negativne strani postmoderne dobe, v kateri je kot rezultat nastala postmodernisti~na 
literatura. Virk tako poudarja, da je postmoderna doba najbolj omogo~ila subjektu 
pokazati se kot posameznik, s ~imer se ve~a tudi toleranca v svetu, ki samo spodbuja posameznikovo individualno znanje, ustvarjalnost in intuicijo. 

2 Postmoderna doba je prinesla marsikaj novega na razli~nih podro~jih ~love{kega 
`ivljenja – v tehniki, znanosti, umetnosti, {e posebej pa v filozofiji. Tako je v literaturi in filozofiji prinesla pojme »konec subjekta«, »izginotje subjekta«, »kriza 
subjekta«, »smrt subjekta«, »prazni prostor subjekta«. Kaj vse to pomeni? Ob prebiranju filozofskih besedil ~lovek spozna, da se pojavljajo zelo nasprotujo~e si 

1 Tej trditvi lahko pridamo naslednje razmi{ljanje. Avtoritete so svojo trdno neomajnost izgubile `e prej 
in ne samo v postmoderni dobi. Razlika pa je ta, da je avtoriteta imela neko~ ve~jo mo~, ve~ji ugled in 
strahospo{tovanje, zaradi ~esar je samo navidezno ohranjala svojo avtoriteto. Izguba avtoritete same 
avtoritete ni pojav izklju~no postmodernega ~asa, je pa res, da je v tem ~asu postala indiferentnost subjekta do avtoritet odkrita. 
2 V izvirniku: »The contemporary man does not attack the world. He only defends himself. He defends 
against the destruction of the environment, against unemployment, against inflation, cheaper man power, 
against nuclear threat, and against alienation.« S tem zadnjim lahko razumemo morda odtujitev ~loveka 
od svojega bistva. 


Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika 39 

interpretacije teh izrazov. Med drugim najdemo celo mnenja o neustreznosti in 
nenatan~nosti ozna~evalcev ali pa razli~ne zapletene filozofske razlage. Navedene 
sintagme na prvi pogled delujejo zlove{~e in pomenijo nekaj negativnega, slabega 
ter obrnjenega v preteklost. Pa vendar filozofi ugotavljajo, da izraz »smrt subjekta« 
in njemu podobne formulacije ne pomenijo ni~ tragi~nega, negativnega in kve~jemu 
predstavljajo le {e pove~ano subjektivnost samega subjekta, kar je vse prej kot nekaj 
slabega. Helmuth Vetter ugotavlja, da se `e dalj{i ~as govori o smrti subjekta, sam 
izraz pa je prerasel okvire navadnega pomena in postal `e splo{no uporabljena 
fraza, ki ne zanika obstoja ~loveka kot subjekta, ampak zanika le posebno razlago 
~loveka. Za za~etek pretresa filozofskih pogledov na subjekt poglejmo genezo 
samega izraza. Beseda subjekt je prevod gr{ke besede hypokeimenon, dele`ni{ka 
tvorba na osnovi glagola hypokeisthai, v pomenu le`ati spodaj. V Snojevem 
Slovenskem etimolo{kem slovarju je navedena naslednja razlaga: 

Subjekt: Tujka, prevzeta po zgledu nem. Subjekt iz srlat. subiectum »subjekt«, izhodi{~no »spodaj postavljeno, osnovno«, kar je v srednjem spolu posamostaljeni pretekli 
trpni dele`nik klas. lat. glagola subicere »spodaj postaviti, spodaj vre~i«, sestavljenega iz 
lat. sub »pod« in iacere »vre~i«. (Snoj 1997: 628) 

V nasprotju s subjektom je objekt tisto, kar je postavljeno pred ne~im. V 
Slovenskem etimolo{kem slovarju najdemo naslednjo razlago: 

Objekt: Prevzeto po zgledu nem. Objekt iz srlat. obiectum »predmet«, izhodi{~no »kar je 
postavljeno, vr`eno pred (/razumsko/ dojemanje)«, v srednjem spolu posamostaljenega 
preteklega trpnega dele`nika kla. lat. glagola obicere »nasproti postaviti, postaviti pred, 
vre~i pred«, ki je sestavljen iz lat. ob »nasproti, pred« in iacere »vre~i«. (Snoj 1997: 392) 

Subjekt je eden temeljnih pojmov, na katerem se je od 14. stoletja naprej vse do 
danes utemeljila zahodna civilizacija.3 Hotimir Burger je v uvodu knjige Subjekt i 
subjektivnost podal zanimivo zgodovino pojmovanja subjekta, ki jo bomo v naslednjih vrsticah na kratko povzeli zato, da bi dobili nekaj podatkov o filozofskem in 
psiholo{kem vidiku pojma.4 

Ta izraz se je pojavil sicer `e pri Aristotelu, vendar je bil ve~je pozornosti dele`en 
{ele v novove{ki filozofiji. Po Aristotelovem mnenju ima izraz hypokeimenon 
obrobno mesto, saj ozna~uje le nekaj, kar je vsebovano v neki stvari, torej tisto, kar 
je dolo~eni stvari imanentno. S~asoma je hypokeimenon prevzel pomen aktivnega 
elementa, ki misli in postaja zato neke vrste sinonim izrazu razum. René Descartes 
je z izrekom »Cogito, ergo sum« subjekt izena~il z razumom, subjekt je postal tisti, 
ki misli in razmi{lja. Descartes je bil prvi filozof, ki je poudaril ~loveka kot subjekt. 
Po novem je subjekt tisti, ki z razumom opazuje in razlaga sebe ter svet, ki ga za~ne 
obvladovati s svojimi normami. Immanuel Kant je bil eden prvih filozofov, ki je 
subjektu pripisal status objektivnega. Subjekt je le eden od pojavov ~utnega sveta in 
kot tak eden izmed naravnih elementov, ki `ivi in deluje v lu~i naravnih zakonov. 

3 Zahodna civilizacija v ospredje postavlja ~loveka kot subjekt pred metafizi~no transcendenco in pred 

religijo. To dejstvo je bilo odlo~ujo~ega pomena za razvoj svetovnih dogodkov, predvsem dogodkov
zahodne civilizacije.
4 Ob{irnej{e informacije o tem najdemo v monografiji Hotimirja Burgerja z naslovom Subjekt i subjek
tivnost.



40 Anita Vodu{ek, Miran [tuhec 

Tako ima tudi subjekt objektivno naravo, kar pomeni, da tudi sebe razume in spoznava tako kot objekt. Kant spoznava ~loveka kot transcendentni in imanentni subjekt. V zgodovini filozofije so se nato pojavljali {e drugi aspekti – od tistih, ki so 
poudarjali razmejitve med objektom in subjektom, do onih, ki so govorili o estetskem in socialnem subjektu. Subjekt je vse od 19. stoletja, {e posebej pa v 20. stoletju, in verjetno se je ta trend prenesel tudi v 21. stoletje, eden osrednjih problemov 
razli~nih razprav. To je mogo~e razumeti kot odziv psihologov, filozofov, sociologov, politologov in drugih raziskovalcev na kaoti~no stanje v svetu. 

2.1 Alternativna psihologija5 20. stoletja je prinesla nove poglede na razumevanje 
subjekta. George H. Mead je eden tistih, ki se je za~el na veliko zanimati za teorijo subjekta. V svojem delu Um, jaz in dru`ba je razvil teorijo subjekta v lu~i medsebojnih odnosov, ki izhaja iz pojmovanja posameznika kot dru`benega bitja. Mead 
pravi, da je subjekt vezan oziroma ukle{~en v tog birokratski svet, v katerem je 
zavezan k neskon~nemu utrudljivemu ponavljanju, ki mu prina{a dolgo~asje in 
izpraznjenost. Subjekt ne stopa v `ivljenje, temve~ v igro, v kateri je le komentator 
hipnih dogodkov. Subjekt pojmuje kot socialno bitje, ki se {ele v medsebojnih 
odnosih razkriva svetu in v njem lovi trenutke, ki mu jih dajeta ~as ter okolje. V tej 
navidezni igri subjekt ustvarja najrazli~nej{e fotografije, ki nastanejo kot posledica 
trenutkov, ki jih ni mogo~e predvideti vnaprej. ^eprav Mead postavlja subjekt v 
zaprt sistem medsebojnih odnosov, v katerem se pojavljajo bolj in manj ustaljeni 
vzorci obna{anja, predstavlja subjekt vendarle izziv, ki se temu ustaljenemu ritmu 
upira ter ga sku{a spremeniti. V tak{no igro se subjekt spu{~a z dolo~eno mero izziva in tveganja. Postmoderni subjekt je v tem kontekstu subjekt tveganja in slu~aja. 
Dve leti pred nepri~akovano smrtjo je Michel Foucault opisal svoje delo z naslednjo izjavo: »Moja namera je bila ustvariti zgodovino razli~nih na~inov, kako v na{i 
kulturi ~love{ka bitja postanejo subjekti« (Foucault 1991: 7). Da iz ~love{kega bitja 
nastane subjekt, je potrebna dolo~ena objektivizacija, najprej mora biti postavljeno 
kot objekt. Objektivizacija pa se lahko zgodi na tri na~ine: tako, da je ~lovek postavljen za predmet vednosti, da je postavljen za predmet oblasti in da si za predmet 
postavi samega sebe.6 Foucault postmoderno ena~i z izrazom subjektivizacija. Ta 
pojav subjektu omogo~a, da razume svet, da je zmo`en interpretirati izjave in z 
interpretacijo razbijati ustaljene vzorce sveta. ^e `eli subjekt svet spoznati popol
5 Du{an Rutar v Teoriji subjekta (2001) pravi, da je potrebno iskati korenine alternativna psihologije v 

filozofiji. Ugotavlja, da so najbolj{a psiholo{ka besedila napisali prav filozofi ali pa psihologi, ki so se 
resno posve~ali branju filozofskih besedil. 
6 V knjigi Vednost–oblast–dednost, v kateri so zbrana razli~na predavanja M. Foucaulta in intervjuji z 
njim, se lahko podrobneje seznanimo s povezanostjo med oblastjo in subjektom v poglavju z naslovom 

Subjekt in oblast, Zakaj preu~evati oblast: vpra{anje subjekta. Foucault opozarja na subjektovo 
povezanost v kompleksna oblastna razmerja. V predavanju sku{a odgovoriti na vpra{nje, kaj je oblast in 
kako vpliva na subjekt. Oblika oblasti vpliva na subjektovo vsakdanje `ivljenje, »ki individua kategorizira, zaznamuje ga z njegovo lastno individualnostjo, vsili mu zakone resnice, ki jih mora prepoznati 
in ki jih drugi morajo prepoznati v njem. To je forma oblasti, ki individuume naredi za subjekte« 
(Foucault 1991: 160). Vidimo torej, da je individuum ve~ vreden kot subjekt. Avtor pa opozarja tudi na 
dejstvo, da v sodobnem svetu obstajajo tri vrste bojev proti oblasti: boj proti oblikam nadvlade, boj proti 
oblikam izkori{~anja in boj proti tistemu, kar individue ve`e nase in jih tako podredi drugim. To so boji 
proti podvr`enosti, proti oblikam subjektivnosti. 


Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika 41 

noma, tudi tisto, ~esar na prvi pogled ni mogo~e videti, je predpogoj subjektivizacija in posledi~no dvom. Subjekt mora dvomiti v tisto, kar vidi. Namesto gledanja 
se mora subjekt obrniti k poslu{anju. Foucault je mnenja, da subjekt s poslu{anjem 
razbija toge meje ustaljenega sveta, v katerem vse poteka po vzorcih. Dokaj drzna 
je tudi misel, da govorjenje v prvi vrsti ni namenjeno medsebojni komunikaciji, 
ampak je namenjeno vzpostavljanju in ohranjanju izmi{ljenih prostorov, znotraj 
katerih si ljudje izmenjujejo ljubeznivosti ter se trudijo, da bi jih spoznali v njihovi 
izmi{ljeni identiteti. To pomeni, da se postmoderni subjekt predaja iluzornim, 
izmi{ljenim izjavam in predstavam. Potemtakem subjekt sploh ne govori resnice, 
saj se trudi prikazati le svojo smrt. Pri tem Foucault opozarja, da gre le za metafori~no smrt in za ustvarjanje novih prenesenih svetov. Tako subjekt obstaja le v govorici, ~eprav samo v nami{ljeni podobi, pa vendar. Posledica teh trditev je, da {ele 
izginotje govorice predstavlja smrt postmodernega subjekta. Z izjavami subjekt 
oblikuje nove svetove, ki so le potencialni in za katere ni nujno, da jih bo kdaj spoznal. Dejstvo je, da ni~ ve~ ni trdnega in stalnega. S tem se pojavlja pravica do 
druga~nega govorjenja kot ena temeljnih ~lovekovih pravic. Nazadnje Foucault 
ponuja mo`nost, kako se subjekt samokonstituira.7 Ta proces uspe subjektu le, ~e je 
sposoben samopodrejanja in samoosvobajanja. V sodobnem ~asu pa to pomeni 
nastanek moralnega subjekta, ki se najprej podredi nekemu splo{no veljavnemu 
moralnemu kodu. To podrejanje moralnim prepovedim lahko razumemo kot oviranje na poti do samokonstituiranja subjekta, kot zadr`evanje v razvoju.8 Foucault 
pravi, da tako subjekt nikoli ne more sebe popolnoma realizirati, ampak mu moralni kod pomaga pri ustavitvi samorealizacije. Tako je za postmoderni subjekt zna~ilna velika mera avtorefleksije, saj mu le ta daje svobodo. Du{an Rutar je Jacquesa 

7 Foucault v intervjuju z naslovom O genealogiji etike, ki ga najdemo v knjigi Vednost–oblast–dednost, 
samokonstituiranje imenuje dejavnost samoformiranja, praksa sebstva ali asketizem. Spra{uje in odgovarja na vpra{anje, kako naj subjekt `ivi. Kadar `eli subjekt neomade`evano bivati, potem so tehnike 
samoformiranja druga~ne od tistih, ki jih uporablja, ~e `eli biti gospodar nad svojim vedenjem. Foucault 
pravi, da se je moral subjekt skozi vso zgodovino stalno podrejati prepovedim eti~nih kodeksov. To 
podrejanje je Foucault obdelal v monografiji Uporaba u`itkov, kjer osvetli gledanje subjekta na samega 
sebe skozi zgodovino s pomo~jo {tirih tem. Te so: zdravje, `ene ali `enske in de~ki. Subjekt imenuje kot 
subjekt eti~nih dejanj, kar pomeni, da je vseskozi deloval v skladu z uveljavljeno etiko. Tako je na primer v klasi~ni gr{ki dobi veljalo pravilo, kako se obna{ati, da ima{ ohranjen ugled in si sposoben vladati drugim. Etika je dolo~ala, da si zvest `eni in da se ne dotika{ de~kov; (v stari Gr~iji `enske tako niso 
veljale veliko, zato dolo~ilo, da mora{ biti zvest svoji `eni, saj se je nana{alo na mo{ko populacijo). 
Odlo~itev za upo{tevanje teh dolo~il pa je bila na izbiro. Posameznik se je lahko za to prostovoljno 
odlo~il. Kasneje se je posameznik odlo~il za upo{tevanje etike zaradi tega, ker je bil razumsko bitje, in 
ne samo iz razloga, da je potem lahko nekomu vladal, ker je bil ve~ vreden. Tudi Foucault uporabi izraz 
sebstvo, ki pa ga razume kot skrb zase. O tem veliko govori v omenjenem intervjuju, v katerem izpostavlja, da sebstvo ni samo pojav dana{njega ~asa, ki dobiva enega svojih izrazov v vse pogostej{em obiskovanju ljudi najrazli~nej{ih te~ajev, na katerih sku{ajo odkriti sami sebe v meditaciji, ampak je `e 
pojav klasi~ne Gr~ije. Od tam izvirata tudi spoznavanje sebe v bele`enju vsakdanjih dogodkov in 
kasnej{em prebiranju teh samorefleksij. Iz tega po~etja so nastali dnevniki, katerih namen je spoznavati 
samega sebe. Za konec intervjuja Foucault pravi, da je najte`je ~loveku, da se prepozna v prevladujo~ih 
pravilih. Tako se mora ~lovek nenehno spra{evati, ali se sploh lahko konstituira kot subjekt etike in ali 

je za to potrebno veliko asketskih vaj. Foucault zaklju~i z mislijo, da se ~lovek {ele v odnosu do sebe
vzpostavi, konstituira kot subjekt.
8 Kot vidimo se tudi Foucault vrti v za~aranem krogu svojih izjav, oz. da moramo lo~iti subjekt v smis
lu individuum in tisti subjekt, ki ga `elijo neka eti~na pravila.



42 Anita Vodu{ek, Miran [tuhec 

Derridaja ozna~il kot filozofa razlike.9 Zakaj tako? Verjetno zato, ker Derrida ohranja romanti~no razliko med subjektovo usodo in stalnim pri~akovanjem ter hrepenenjem v prihodnosti. Po njegovem mnenju je sodobni subjekt tragi~en, ker so njegova hrepenenja, usmerjena v prihodnost, iluzorna, a hkrati nujna. Sodobni subjekt 
je obsojen na stalno ujetost v razlike, ki ga obremenjujejo pri resnici, s katero se 
trudi, da bi te razlike presegel; pri tem pa se ne zaveda, da je prav razlika pogoj za 
resnico. Derrida zato izpostavlja problem dekonstrukcije subjekta, s katero se za~ne 
propad identitete. Kot je spoznal `e Foucault, gre pri samokonstituiranju subjekta 
za neke vrste imaginarno dejavnost. Zato dekonstrukcija ne pomeni ru{enja meja 
subjekta, ki sploh nikoli ni bil oblikovan, ampak predstavlja le dvom v resnice, v 
modele, ki jih je zgradil subjekt. S tem se pojavljajo mo`nosti za nastanek novih 
resnic in novih modelov. Derrida ozna~i sodobni subjekt kot paranoidno konstrukcijo, za katero je zna~ilna vera v resni~no, otipljivo osebnost. Kot podkrepitev 
tak{ni izjavi navede mno`ico najrazli~nej{ih priro~nikov, ki `elijo nau~iti `iveti brez 
stresa in kako postati sre~na, razumna in spro{~ena oseba z veliko prijatelji, ki pa v 
resnici vna{ajo v ~lovekovo `ivljenje veliko zmedo. Richard Rorty v okviru teorije 
subjekta, ki jo oblikuje v knjigi Contingency, irony and solidarity, razvije tudi koncept o skupni ~love{ki naravi, na katerem temelji ~love{ka solidarnost kot dr`a, ki 
slu`i razli~nim oblikam institucionalnega nasilja nad posamezniki, {e posebej tistimi, ki veljajo za druga~ne. Skupno ~love{ko naravo pa je mogo~e dose~i s subjektovim samoomejevanjem, o ~emer je govoril `e Foucault, ter s prepoznavanjem najhuj{ih stvari, ki jih ljudje delamo drug drugemu v krutosti in neusmiljenosti.10 Tudi 
Rorty govori o subjektovem samoomejevanju, ki pa ga ne razume le kot samotrpin~enje in prilagajanje skupnim dru`benim normam, temve~ je zanj samoomejevanje hkrati proces subjektovega samoosvobajanja. Rorty imenuje sodobni subjekt 
»liberalni ironist«, ki se zaradi samoomejevanja in podrejanja zaveda naklju~nosti 
uresni~itve svojih osrednjih `elja. Ker se tako vda v usodo samoomejevanja, se 
soo~i z nesmiselnostjo svojega obstoja, zaradi ~esar se posve~a drobnim `eljam in 
vsakdanjim, banalnim opravilom. Subjekt kot liberalni ironist ne verjame v ni~, ne 
verjame v red, v ideale in postane radikalen. Kot tak razume so~loveka kot tujca in 
hkrati kot sotrpina; prav zaradi tega skupnega ob~utja pa se lahko oblikuje temelj 
solidarnosti ter skupna ~love{ka narava. Samooblikovanje subjekta vsebuje dva procesa: samoopazovanje in samospoznavanje. To zadnje pomeni subjektovo soo~anje 
in zavedanje z lastno kontingenco, kar pomeni, da subjekt sam odlo~a o tem, kako 
se bo odzival v dru`bi. Njegovo obna{anje pa je povsem naklju~no. 

2.2 Vse omenjene teorije subjekta, ki si med seboj navidez nasprotujejo, v bistvu pa 
gre le za globoko prekrivanje formulacij besed s podobnim smislom, so morda na 
za~etku enaindvajsetega stoletja `e nekoliko pomanjkljive in kli~ejo k novim inter
9 Tako zapi{e v knjigi Teorija subjekta, kjer so zbrane razprave o razli~nih teorijah subjekta. 
10 ^e to filozofsko razmi{ljanje pove`emo z aktualnimi svetovnimi dogodki zadnjih let, s tem mislimo 
na svetovno politi~no in duhovno sfero v lu~i teroristi~nih napadov na WTC in na ameri{ke povra~ilne 
ukrepe, v katerih je umrlo veliko ve~ ljudi kot v poru{enju WTC-ja 11. septembra 2001, potem gotovo 
ne moremo ve~ govoriti o skupni ~love{ki naravi, ki temelji na solidarnosti med ljudmi, kot jo pojmuje 
Richard Rorty. Rortyjeva knjiga Contingency, irony and solidarity (Kontingenca, ironija in solidarnost) 
je iz{la leta 1989. 


Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika 43 

pretacijam. Za konec k psiholo{ko-filozofskim razpravam o subjektu pa {e nekaj 
povzemalnih besed. Vpra{anje o subjektu se je v psihologiji11 odprlo v novove{kem 
~asu, ko so psihologi za~eli ugotavljati krizo sodobne znanosti, ki se je kazala v prevladi pozitivizma, ki je raziskovanje usmeril k odkrivanju golih, objektivnih dejstev 
in pri tem zanemarjal razli~ne subjektivne elemente, npr. ~ustva. Tak{no raziskovanje je povzro~ilo otopelost ljudi, ki so izgubili ob~utek za `ivljenje, njegove skrite pomene in predvsem za njegovo bogastvo. Husserl je novove{ko filozofijo razumel kot polje boja za smisel ~lovekovega `ivljenja. Sveta, `ivljenja ne moremo 
spoznati samo z golim opazovanjem, saj se za videzom vedno skriva nekaj globljega. Tudi za ~loveka ne moremo re~i, da je to, za kar se nam ka`e in kar vidimo s 
prostim o~esom. Za objektivno pojavo se skriva identiteta, ki je ne moremo spoznati s {e tako pozornim o~esom. Husserl pravi, da je novi vek pripeljal ~loveka na 
rob eksistence oziroma ga pahnil v krizo. Vedno manj se posve~a sebi, svojim potrebam in slepo verjame v znanost, ki mu ponuja teoreti~no razlago sveta. Tako vedno 
bolj zanemarja svoje `elje, s predajanjem le opazovanju sveta pa pozablja na 
razmi{ljanje o sebi.12 Avtorefleksija je tudi pogoj subjektove svobode, saj z njo 
spoznava svoje meje in ob razmi{ljanju o sebi odkriva vedno nove svetove.13 Ta 
spoznanja, s katerimi subjekt sku{a razlo`iti svet in sebe, se mu ka`ejo kot zgodba 
brez za~etka in konca. Pri spoznavanju ima velik pomen ~as, ki ga sodobni subjekt 
skoraj nima ve~, zato `eli imeti opravka s stvarmi, ob katerih se mu ni potrebno dalj 
~asa ustavljati. 

3 ^as in resni~nost sta dve kategoriji, ki nista otipljivi in ju ne vidimo, pa vendar 
sta del na{ega vsakdanjika. ^lovek je ujet v minljivo, a ve~no obstojno kategorijo, 
~as. Ko stopi na svet, ga ujame v svoje tirnice in ga ne izpusti ve~. ^as namre~ ne 
pozna novih za~etkov, nikoli ga ne moremo zavrteti nazaj, pa ~e bi v~asih to {e tako 
`eleli storiti. @elja po vrnitvi ~asa nazaj ali ustavitvi drve~ega kolesja vsaj za hip ni 
`elja, ki bi se pojavljala samo v sodobnem svetu in sodobni literaturi. Ta `elja obstaja `e v Cervantesovem Don Kihotu.14 T. Virk pravi: »Po diktatu ~asa smo obsojeni 
na en sam za~etek in konec« (Virk 1995: 8). Tak{no ob~utje mnogo stoletij kasneje ubesedi Jorge Luis Borges, argentinski pisec, ki ga literarna veda pojmuje kot 
za~etnika postmodernisti~ne knji`evnosti. Tudi Borges spoznava, da ~lovek ne 
more vplivati na potek ~asa, kaj {ele, da bi ga zaustavil. Borges primerja ~as z reko, 
ki nikoli ne te~e nazaj. Tisti, ki se nikoli ne povrne, je tudi ~lovek. Tudi ta gre v bistvu v eno samo smer in bo jutri neizpodbitno druga~en. Zato postavi trditev: »^as je 
reka, ki me odna{a, toda ta reka sem jaz. ^as sem.« (Virk 1995: 9). Borges v enem 

11 Prav pri vpra{anju subjekta sta se psihologija in filozofija zopet tesno povezali.
12 Da je razmi{ljanje o sebi pogoj za sre~o, je ugotavljal `e Platon. Dejal je, da sre~a ni v tem, da se
~lovek dokoplje do popolne objektivne vednosti o svetu, temve~ v samem iskanju znanja in te vednosti.


Nobena vednost namre~ ni ve~na, zato se ~lovek ne sme zana{ati na stalno sre~o, ki bi izvirala iz nje,
ampak se mora predajati iskanju te vednosti, saj mu {ele to ponuja zadovoljstvo in popolno sre~o.
13 Verovanje v nove svetove D. Rutar podkrepi s primeri iz vsakdanjega `ivljenja. Danes smo pri~a napo


vedovanju prihodnosti iz kart pred televizijskimi kamerami, branju horoskopov, ki nam jih po{ljejo po 
po{ti, odpravljanju telesnih in du{evnih te`av s pomo~jo bioenergije, masa`, kroglic, plo{~ic, kristalov… 
To je dokaz, da sodobni subjekt vse bolj verjame v ~ude`e. 

14 »Vem, da prosim nemogo~e,/ saj da to, kar je minilo,/ spet bilo bi pri~ujo~e, /ni na svetu se zgodilo, 
/nikdar se vrniti no~e./ Te~e ~as, be`i urno/ in nazaj ga ve~ ne bo…« (Virk 1995: 8) 


44 Anita Vodu{ek, Miran [tuhec 

od svojih esejev ~loveka imenuje ~as, s ~imer poudari njegovo neizbe`no usodo. 
Kategorijo ~asa pa so sku{ali razlo`iti tudi matematiki, fiziki in filozofi. Ena izmed 
teorij pravi, da je `ivljenje le iluzija, le predstava na{e zavesti. Na ta na~in lahko v 
svojih miselnih predstavah zavrtimo ~as nazaj in podo`ivimo trenutek izpred mnogih let. Po tej filozofiji pa Borges dokazuje, da so v ~asu mogo~e tudi ponovitve, s 
katerimi ljudje be`imo pred gro`njo smrti in si z njimi delamo utvare, da je nov 
za~etek vendarle mogo~. To je le optimisti~na, ve~na `elja. Tomo Virk jo imenuje 
»nostalgija po ve~nosti«, ki do najve~jega izraza pride prav ob sre~anju z lastno 
smrtjo. Do trenutka, ki pomeni ~lovekov neizpodbiten konec, pa ~lovek `ivi mnogo 
`ivljenj, ki se rojevajo v vsaki sekundi.15 Da je vsaka sekunda pomembna, ker poudarja trenutke, se zaveda tudi Blatnikov subjekt. Strukturiranje ~asa in njegova 
funkcionalna nenadomestljivost sta {e posebej o~itni v Blatnikovi prvi zbirki [opki 
za Adama venijo. ^as, hitro odtekanje trenutkov in nostalgija po ve~nosti se nadaljujejo tudi v zbirki Biografije brezimenih. Blatnikov subjekt je ujet v »mre`nico 
~asa«, v kateri nista mogo~a niti zaustavitev in niti beg pred minevanjem. »Beg ni 
mogo~. Ni kam be`ati« (Blatnik 1983: 7). V ~asu in svetu, v katerem se je zna{el, 
se subjekt po~uti utesnjenega in nemo~nega. Morda ta ob~utek izvira iz njegove 
`elje po natan~ni pojasnitvi sveta in svojega mesta v njem, vendar subjekt spoznava, da je `ivljenje, ki ga `ivi, vse prej kot preprosto in dostopno njegovemu razumu. 
Naslednji citati, vzeti iz zbirke [opki za Adama venijo, to potrjujejo: »Vsaka meja, 
ki jo postavimo na{emu svetu, se izka`e kot nezadostna« (Blatnik 1983: 7). »Vse 
bolj se ti izmika preprosto `ivljenje, ko je vse `e vnaprej jasno, ko `e ve{, kdaj bo{ 
delal in kaj, kdaj bo{ pil in kaj, kdaj bo{ fukal in katero. Iz dneva v dan, iz leta v 
leto« (Blatnik 1983: 32). »…bilo je tako malo ~asa, samo gibanje, hitenje naprej, ki 
naj bi ga obdr`alo na kru{ljivem nasipu `ivljenja« (Blatnik 1983: 60). To je le nekaj 
navedkov, ki potrjujejo, da se Blatnikov subjekt zaveda hitrega minevanja ~asa in 
ob tem nezadostnosti ~asa, da bi lahko razumel in pojasnil svet in resni~nost. 
»V~asih pomislim, da se nekje za na{imi hrbti mati metafizika prav prisr~no hahlja 
na{im obupnim poskusom, da bi si razlo`ili svet« (Blatnik 1983: 7). Spoznanje o 
svetu, o resni~nosti ni mogo~e. Edino, kar preostane subjektu, je, da se spusti v tok 
~asa in da v njem odkriva pomen trenutkov, ki polnijo njegovo `ivljenje z najrazli~
nej{imi dogodki. Tako tudi {tevilne Blatnikove zgodbe nastajajo na podlagi prikazovanja hipa. Pisatelj tematizira obrobne dogodke, ki nastajajo v najrazli~nej{ih trenutkih; v zgodbi Bobnarjev zamah poudari ~asovni odsek, v katerem zamahne bobnar s pali~ico, v Zgodbi o ~asu je osrednji motiv trenutek, v katerem star~ek pomaha otrokom, v zgodbi Jonestown, Gvajana pa je pomemben hip v gostilni, ko mo{ki 
prepri~uje `ensko, da izprazni svoj kozarec. To so po vsebini skoraj banalni ~asovni odseki, saj navidez ne odlo~ajo o ni~emer, a vendar predstavljajo ~as, v katerega 
minevanje je vpet subjekt. Resni~nost se Blatnikovemu subjektu ka`e kot kruta, 
neizprosna nujnost, v katero je vr`en in v kateri je obsojen na bivanje. Subjekt v 
Blatnikovih zgodbah ne `ivi spro{~eno, mirno in zadovoljno, temve~ ga hromi najbolj pretresljiv ~love{ki strah – osamljenost. Ni~ ni huj{ega kot biti sam v spoznanju svoje minljivosti. K temu strahu dodajmo {e enega, ki sicer ni eksplicitno izra

»Vsako sekundo se za nas za~enja novo `ivljenje.« Jerome K. Jerome v knjigi Modrost za novo 
tiso~letje. 


Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika 45 

`en, a ga bralec ne more prezreti – Blatnikov subjekt se boji svoje nevednosti, saj 
spoznava, da sveta ne more ujeti z besedami, {e bolj pa se boji nevednosti svojega 
konca. Ni ga strah smrti, ne nazadnje se marsikatera oseba v zgodbah odlo~i sama 
kon~ati svoje `ivljenje, temve~ nevednosti, kdaj pride ~as, ko bo `ivljenja nepreklicno konec. Blatnikov subjekt `eli razumeti svet, `ivljenje in ~as, ne mara presene~enj 
in verjame v nujnost urejenega ter popolnega sveta. Zato mora biti jasno za~rtana 
tudi kon~na postaja subjektovega `ivljenja in zato vzame usodo v svoje roke. Za 
popolno urejenost poskrbi sam. To stori s samomorom. S tem dejanjem prekine 
minevanje ~asa, ki nima dolo~enega konca. »Le on bo ogoljufal mirni in urejeni tok 
`ivljenja« (Blatnik 1983: 61). Subjekt, ki si vzame `ivljenje, paradoksalno poskrbi 
za urejenost svojega `ivljenja. Motiv samomora Blatnik izpostavi na ve~ mestih, in 
sicer V mre`nici ~asa, [opki za Adama venijo, V dvojni podobi, No~ni obisk. 
Blatnikov subjekt se ne boji umreti, saj v smrti vidi mir in svojevrstno zadovoljstvo. Smrt pojmuje kot »ve~ni mir, ki ga pri~akuje na dnu previsa.« (Blatnik 1983: 
62) Zastavlja pa si tudi vpra{anje, da mogo~e smrti sploh ni, namesto nje je le 
»po~asno odhajanje, ko te prekriva ~as v spominih« (Blatnik 1983: 105). ^as in 
spomin sta kategoriji, ki sta med sabo zelo povezani. Tomo Virk v eseju Mera spomina in ~asa zapi{e, da na povezanost spomina s ~asom poka`e `e samo dejstvo, da 
se ljudje v vsakdanjem `ivljenju ne zavedamo v vsakem trenutku svojega po~asnega umiranja. Spomin je tisti, ki subjektu prepre~uje natan~no zaznavanje `ivega 
gibanja ~asa. Spomin nam je v pomo~, da uredimo svet in svoja spoznanja v njem, 
hkrati pa je spomin tudi pomanjkljiv, saj nam ne dovoljuje popolnega ter natan~nega 
pogleda v preteklost. Pomanjkljivi spomin omogo~a, da subjekt sproti pozablja, kar 
ga varuje pred neprestanim zavedanjem minevanja in pribli`evanja koncu. Kakr{no 
koli prizadevanje Blatnikovega subjekta, da bi s pomo~jo svojega spomina spoznal 
realno sliko sveta, je brezpredmetno. Vendarle spomin ni samo subjektovo varovalo ali odre{ujo~a stvar, ampak tudi razlog, zaradi katerega subjekt sploh zaznava 
~as. ^e se ne bi spominjal, potem ne bi vedel, da je nekaj `e za njim in da ga nekaj 
{e ~aka. Zaradi spomina ima subjekt sploh do`ivetje ~asa. S spominom se subjekt 
zazre v `e minljivo stanje in zre v zdaj{nje, pri ~emer opazuje spremembe in razlike, ki so nastale zaradi ~asa. Mogo~e je to dejstvo eden izmed razlogov, da Blatnik 
tako natan~no opi{e vsak trenutek. S spominom je povezano celotno ~lovekovo bistvo. Dokaz temu so ljudje, ki izgubijo spomin, ki se ne spominjajo niti tega, kdo so, 
od kod prihajajo in kam gredo. Izguba spomina predstavlja izgubo identitete, kar 
pusti velike posledice v ~lovekovem `ivljenju. Te posledice so v omenjenem primeru negativne, lahko pa so tudi pozitivne, v primeru, ko iz spomina izbri{emo slabe 
trenutke v `ivljenju. Tako ni pomemben samo spomin, ampak tudi proces, ki ga 
imenujemo pozabljivost. Fridrich Nietzsche je v H genealogiji morale zapisal, da 
brez pozabljivosti ne bi moglo biti nikakr{ne sre~e, nobenega upanja, ponosa in ne 
sedanjosti. V Virkovem eseju Fizika in metafizika spomina je zapisano drzno 
vpra{anje, ki izhaja iz spoznanj nem{kega fizika Hermana Hakena, ali smo ljudje 
umrljivi prav zaradi svojega spomina. Za~etki ukvarjanja s spominom, ki so pripeljali tudi do tak{nih spoznanj, segajo `e dale~ nazaj. Eno prvih pri~evanj o spominu kot temeljni ~lovekovi lastnosti je Platonov nauk o vrojenih idejah. Vsaka stvar 
na svetu je posnetek in s tem le spomin ne~esa ve~nega. S spominom se niso ukvarjali samo filozofi, ampak je kategorija spomina zasedla posebno mesto tudi v nara


46 Anita Vodu{ek, Miran [tuhec 

voslovnih vedah, {e posebej v tistih, ki so se ukvarjale z razli~nimi oblikami `ivljenja. Te so spoznale, da obstoj vseh `ivih bitij temelji na obstoju genetskega spomina. @e omenjeni nem{ki fizik Herman Haken je organske elemente od neorganskih lo~il prav s kategorijo spomina, ki naj bi vplivala na umrljivost organskih sistemov. Kakorkoli opredelimo spomin, dejstvo je, da se Blatnikov subjekt predvsem v 
prvi zbirki {e posebej intenzivno predaja spominjanju, s ~imer izgublja trdne temelje resni~nosti. 

Po~asi smo pri{li do izraza resni~nost. To je tisto, kar je resni~no, kar obstaja. Zanimivo, da je izraz izpeljan iz besede resnica, vemo, da tisto, kar obstaja, ni nujno 
vedno zavezano resnici. Resnica in resni~nost sta izraza, ki v sodobnem svetu nista 
ve~ samoumevna. Absolutne resnice ni, ampak se »sproti ustvarja, kot kamen, kot 
lehnjak« (Blatnik 1983: 61). Morda Blatnikov subjekt tako neuspe{no i{~e besede, 
s katerimi bi izrazil resnico o resni~nosti, ker se ne zaveda, da ni ene in edine, absolutne resnice. Védenje o tem, da je univerzalna resnica izginila, manjka Blatnikovemu subjektu, ki tudi ne ve, da je resnico potrebno ustvarjati sproti. Tako je v 
prvih treh zbirkah Blatnikov subjekt zavezan k utrudljivemu in brezuspe{nemu 
iskanju resnice. To se spremeni {ele v zbirki Zakon `elje, kjer pa nastopi nov problem. Subjekt `eli ustvariti svojo resnico, ima pripravljene besede, s katerimi bi jo 
izrazil, vendar je nima komu posredovati. ^e `e govorimo o resnici, bomo na tem 
mestu zapisali nekaj temeljnih spoznanj o resnici, ki jih je zapisal Tine Hribar.16 
Resnica o resnici je, »da ni resnice o resnici, ~eprav ~lovek mimo resnice ne more« 
(Hribar 1981: 163). ^loveku je vgrajeno, `e od prazgodovine naprej, da i{~e resnico o sebi in svetu. Kako pa ~lovek uporablja resnico, koliko je resni~no odkrit do 
drugih ter do sebe, pa je drugo vpra{anje. Hribar pravi, da je ~lovek najbolj spreten 
prav pri zakrivanju resnice o samem sebi. Ne toliko pred drugimi, kolikor pred 
samim seboj, saj kadar je ~lovek popolnoma odkrit s samim seboj, se zazre v svojo 
lastno resnico in takrat se sre~a z grozo ni~a ter stopi na rob samomora. Temu se 
~lovek izogne le, ~e grozo zamenja za bole~ino spomina. Vsaka izre~ena beseda je 
resni~na, vendar to {e ne pomeni, da izre~ena beseda prina{a tudi resnico. In ~e pristanemo na to, da je tudi odsotnost znaka znak, lahko sklenemo naslednje: ^e bi 
Blatnikov subjekt vedel, da je tudi z molkom mogo~e izraziti resnico, da resnice ni, 
bi to storil. 

3.1 @ivljenje Blatnikovega subjekta pogojuje njegovo iskanje resnice in besed, s 
katerimi bi jo izrazil in hkrati povedal tudi zgodbo o `ivljenju. Ne najde ne enega 
ne drugega.17 To iskanje zaznamuje celotno Blatnikovo prvo zbirko in se nadaljuje 
tudi v Biografijah brezimenih ter v zbirki Menjave ko`. ^e so evropski simbolisti 
`eleli izraziti tisto, kar je neizrekljivo, potem morda Blatnikov subjekt ne more izraziti resnice, ker smo rekli, da v sodobnem ~asu absolutne resnice ni ve~. Ne more 
izre~i ne~esa, kar ne obstaja. O~itno se subjekt tega {e ne zaveda, posledica neuspe{nega iskanja pa so utrujenost, razo~aranost, iz~rpanost subjekta, ki se na tre
16 [e ve~ informacij o resnici, teoreti~ni in zgodovinski pregled raziskovanja resnice je v knjigi Tineta
Hribarja s pomenljivim naslovom Resnica o resnici.
17 Tega ne najde v prvih zbirkah. V zadnji zbirki sicer najde besede, pojavi pa se nov problem; pomanj
kanje poslu{alca.



Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika 47 

nutke `e ka`e kot pasivne`. O tem, kako neutruden je boj za besedo, nekaj primerov: »Ho~e{ izgovoriti neko besedo; ve{, da jo mora{ re~i, i{~e{ jo… Ne najde{, 
megla je vse gostej{a, bolj in bolj te du{i« (Blatnik 1983: 11). »Stoji med nebom in 
zemljo, ker ~aka besedo, ki bi ga odre{ila. Ni te besede, le smehljava se mu lahko, 
jaz in pisec te zgodbe« (Blatnik 1983: 23). Besede pa se seveda povezujejo tudi z 
molkom. Tega se pola{~a predvsem mo{ki subjekt ve~krat kot `enski. »Vse besede. 
Vsa mol~anja. Ni~ ni v njih, ni~ za njimi. Ni~esar ni mogo~e povedati, ni~esar 
zamol~ati« (Blatnik 1989: 123). 

Pri{li smo do manj{ega paradoksa. Ne z besedo ne z molkom ni mogo~e ni~esar 
povedati in ni~esar zamol~ati. Lahko bi rekli, da z besedo izrazimo veliko, pa vendar ni~esar ne povemo.18 Enako velja za molk, s katerim izrazimo ni~, a vendar 
povemo veliko. Besede pa tudi ne povedo vedno tistega, kar izre~emo. Povedano z 
besedami iz zgodbe Uradna verzija: »Besede so nezanesljive. Lahko zadenejo drugam, kakor merijo. In razen tega ne zapustijo vidne sledi. Nikoli ne more{ biti res 
prepri~an, kaj so naredile« (Blatnik 1983: 117). Ljudje se na dogodke v `ivljenju 
odzivamo na najrazli~nej{e na~ine. Vendar se vedno, kadar `ivljenje od nas zahteva 
skrajno resnobnost, natan~no dojemanje dogodka, odzovemo s ti{ino. Mnogokrat 
besede utihnejo in se izrazimo z molkom. Morda je res, da z molkom v nekaterih 
primerih povemo celo ve~ kot z besedami. Te vedno prina{ajo tudi la`i, kadar pa 
nastane molk, se za njim vedno skriva resnica.19 Vendar niso besede tiste, ki la`ejo, 
la`emo ljudje. Zato nam vedno, kadar se znajdemo v polo`aju, ko nam gredo besede te`ko iz ust in z njimi ne moremo izraziti resni~nega ob~utja – resnice, preostane mo~nej{e oro`je – molk. Blatnikov subjekt ne more mol~ati in zaradi tega je 
obsojen na utesnjeno ob~utje in do`ivljanje sveta. Dejansko stanje Blatnikovega 
subjekta v prvih treh zbirkah pa je prav tisto, ki ga sam ne mara – molk in {e ve~ 
ti{ina. Res je, da veliko govori, vendar govori samemu sebi, medtem ko je pred svetom nem. Do preobrata po~asi prihaja v zbirki Menjave ko`, ko Blatnikov subjekt 
za~ne govoriti, sicer ne suvereno, a vendarle. V zbirki Zakon `elje pa se potem, ko 
se subjekt za~ne pogovarjati, pojavi nova te`ava; komu zaupati resnico o sebi in 
svetu.20 

3.2 ^esar subjekt ne more izraziti z besedo, lahko izrazi z glasbo. Motiv glasbe je 
stalnica skozi vse {tiri Blatnikove zbirke. Iskanje besede je neuspe{no in tega se le 
na trenutek zave tudi subjekt sam. »Polniti ~love{ka usta se mu je zazdelo enako 
brezupno kakor polniti ~love{ko du{o« (Blatnik 1983: 64). Glasba spremlja ~loveka na vsakem koraku in sprva je Blatnikov subjekt nad tem zbegan. V zgodbi Pesem 
pravi: »/.../ tisto, kar me bega, je nenehno porojevanje glasbe iz vsake pore bivan
18 Spomniti bi veljalo na kolumno Igorja Grdine, ki je bila 17. 3. 2003 objavljena v ~asopisu Delo. 
19 »Resnica je navadno tisto, o ~emer mol~imo« (V. Kav~i~: Zapisnik). 

Morda je zanimivo vpra{anje, zakaj Blatnikov subjekt i{~e besedo, kaj `eli z njo to~no povedati. 
Zaustaviti tok hitrega minevanja in odkriti svoje mesto, bistvo v njem. V zgodbi Pesem iz zbirke [opki 
za Adama venijo pravi: »Te`ko se nam je sprijazniti z mislijo, da se na{a usoda v trenutku, ko jo zapustimo, spreminja v sprijeto magmo, iz katere se bodo znova izoblikovala bivanja nekih drugih, nam povsem neznanih in tujih ljudi. I{~emo besedo, ki bi nas privzdignila nad to noro odtekanje, poizku{amo jo 
izrekati v jezikih tiso~erih ver in verovanj. Na{e besede pa so brez odmeva kakor prvi dan, {ibki in minljivi ~akamo dne, ko nas bo pometlo iz zemeljskega bivanja.« (Blatnik 1983: 5). 


48 Anita Vodu{ek, Miran [tuhec 

ja« (Blatnik 1983: 5). Ta glasba mu prina{a tudi najrazli~nej{e spomine. V razumevanju glasbe Blatnik spominja na Ivana Cankarja. Njemu melodija pomeni prvotno 
in najgloblje do`ivetje. ^lovek se spominja pojavov in dogodkov v `ivljenju po 
melodiji, re~emo lahko, da ima ~lovek muzikalni spomin.21 Res je, vse, kar je ~lovek 
delal, ima svojo melodijo, ki ostane. Glasba je neuni~ljiva in nad besedo, saj ima 
ve~jo mo~. Blatnikovemu subjektu glasba pomaga obdr`ati `e razpadajo~o zvezo, 
npr. v Billie Holliday. Glasba ima veliko mo~, predstavlja tudi razlog za subjektovo vztrajanje v `ivljenju, ki mu je »pravzaprav ni~«. Ko subjekt ni ve~ sposoben 
sli{ati glasbe, `ivljenjskega zvoka, potem se mu ne zdi ve~ vredno niti `iveti. 
»Glasbe, ki mu je v~asih dajala toliko – ni ve~ sli{al« (Blatnik 1983: 23), to ga privede tudi do samomora ali vsaj misli nanj. Blatnikove zgodbe so polne glasbe, 
plo{~, in{trumentov (violina, flavta), glasbenikov (violinist, kitarist, celoten orkester) ter celo citatov iz razli~nih pesmi. Pesmi so tiste, ki povezujejo zvok z besedami, ~eprav bi bilo bolje, ~e bi ostal samo {e zvok. V zgodbi iz zbirke Zakon `elje, 
Pankrti igrajo ljubezenske pesmi, mo{ki pravi, da se mu zdi bolje, ~e v pesmi ni 
besedila, tako da ostane res samo {e melodija. Glasba je tista, ki lahko pomaga spremeniti stvari na bolje, in ne beseda. Ta ~loveka preve~krat prevara. 

4 Blatnikov subjekt se skozi zbirke spreminja od razmi{ljajo~ega do pogovarjajo~ega se subjekta. @e v prej{njih poglavjih je bila predstavljena subjektova 
nezmo`nost izra`anja. Subjekt se v svetu, v katerem `ivi, po~uti utesnjenega, nezmo`nost izraziti tisto, kar `eli, ga navdaja {e z melanholijo in pesimizmom. 
Pesimizem je pogojen s subjektovo nemo~jo in nepomembnostjo v svetu, ki te~e po 
svojih pravilih. [e bolj pesimisti~no je morda dejstvo, da pripovedovalec v zgodbi 
V mre`nici ~asa pravi, da je »pesimist optimist, ki je na stvari za~el gledati realno« 
(Blatnik 1983: 65). Realna slika je nadvse mra~na in ob dejstvu, da tega subjekt ni 
zmo`en izraziti, pa tudi sogovornika ali poslu{alca ni, ostajajo le bole~e spoznanje, 
pogovor s samim seboj in melanholija. Takega subjekta najdemo v prvih treh 
Blatnikovih zbirkah kratke proze. Subjekt razmi{lja o ~asu, svetu in na sploh o lastnem `ivljenju. Tak razmi{ljajo~i subjekt se je pojavil `e v moderni dobi trdi Mirjana 
Nastran Ule v razpravi Moderno sebstvo kot refleksivni projekt.22 @e za moderno 
dobo je bila zna~ilna refleksija, ta pa se je prenesla tudi v postmoderni ~as. Razmi{ljajo~ subjekt je posledica hitrega tempa, nedore~enosti v `ivljenju ter poru{enega za{~itni{kega ovoja tradicije. Tak{en je Blatnikov postmodernisti~ni subjekt. 
Pripovedovalec njegovih zgodb se ne ustavlja pri opisovanju kraja in ~asa, v katerem se zgodba odvija, ampak se osredoto~a na notranjost upovedenih oseb tako, da 

21 Pomen muzike pri Cankarju je viden v njegovih razli~nih literarnih besedilih, v katerih se kot glavni 

motiv pojavlja glasba, {e posebej pa je njen pomen izpostavljen v ~rtici Melodije. V njej pripovedovalec 
sli{i razli~ne melodije in ob tem se mu asociativno prika`ejo razni dogodki iz preteklosti. 
22 V knjigi Sodobne identitete v vrtincu diskurzov (2000) M. Nastran Ule ugotavlja, da je za postmodernisti~ni subjekt zna~ilna odprtost, diferenciranost, refleksivnost in individualizacija. Subjekt je zaradi 

pospe{enih kulturnih in dru`benih sprememb odprt za nove razvojne mo`nosti. Refleksivno naravnanost 
subjekta pa zahteva pluralizem `ivljenjskih oblik, razli~ni kulturni stili `ivljenja in vedno nove odlo~itve, 
ki terjajo od posameznika distanco do dru`benega in subjektivnega sveta. Pri teh odlo~itvah se mora subjekt zanesti nase, vendar je pri tem pod ogromnim pritiskom, posledica tega pa je ob~utek izpraznjenosti ter ob~utek ~utne in ~ustvene praznine. 


Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika 49 

skozi hipne ~asovne odseke spoznavamo tesnobo in grozo. To spodbudi temeljna 
~love{ka vpra{anja, ki se navezujejo na bistvo ~lovekovega obstoja. V dobi brez 
trdnih temeljev i{~e tudi Blatnikov subjekt svoj smisel. Tisto, kar spoznava v prvih 
zbirkah, je, da pomeni `iveti vse ve~, kot samo obstajati. V zbirkah [opki za Adama 
venijo, Biografije brezimenih ter Menjave ko`e je Blatnikov subjekt obremenjen z 
minljivostjo in z neurejenostjo sveta, v katerem sku{a izpovedati ter napisati svojo 
`ivljenjsko zgodbo. ^e bi `elel, da mu to uspe, bi se moral razviti v trdno, individualno in prilagodljivo celoto, kar pa mu, vsaj v prvih treh Blatnikovih zbirkah, ne 
uspe. Dokaz za to je tudi njegova mol~e~nost pred svetom in nezmo`nost napisati 
zgodbo. To ob~utje tesnobe subjekt sili k mno`ici socialnih in eksistencialnih tveganj, ki jih ne more nadzorovati ali pa jih nadzoruje le navidez. Za navidezno nadzorovanje sveta lahko pojmujemo subjektov samomor. Le to je tisto, na kar lahko 
vpliva, vse ostalo ni pod njegovim nadzorom. O~itno subjektu ni po volji ob~utek 
negotovosti, v smislu tistega, kar {e mora priti. Toda svet in `ivljenje v njem sta 
negotova ter stvari neurejene. Prav zaradi tega je znova potrebno vzpostaviti red v 
svetu. Mirjana Nastran Ule je v poglavju Produkcija novih tveganj in negotovosti 
izpostavila pove~ano potrebo po redu v postmoderni dobi. Svetovni red je propadel, 
najve~ji novi sovra`niki postmodernega subjekta pa so negotovost, neobvladljivost 
in nestabilnost. To lahko razberemo tudi iz Blatnikovih kratkih zgodb. Blatnikov 
subjekt svojo energijo usmerja k zagotovitvi smisla. Zaveda se, da mora smisel najti 
sam, da mu nih~e ne bo pomagal pri iskanju, {e manj pa mu ga bo razkril svet sam, 
kajti `ivljenje je labirint poti, med katerimi ne najde prave. Prihodnost se mu ka`e 
kot nekaj negotovega in kot nekaj, ~esar ne more nadzorovati. Vsak dan prina{a 
novo tveganje, zato mora zaupati vase, v svoje sposobnosti in se boriti. Njegova prihodnost ni izra~unljiva, {e manj predvidljiva, najbolj{i na~in pre`ivetja je, kot ugiba 
Mirjana Nastran Ule, »situacijska ekspertnost«. Postmoderni subjekt mora preizku{ati mo`nosti, ki so na razpologo. S tem se tveganost njegovega po~etja sicer {e 
pove~a, a vsaj na~elno omogo~a `eleno. @eleni rezultat je lahko tudi samomor. V 
mre`nici ~asa pripovedovalec pravi: »Da, smrt, edino upanje vseh njegovih razmi{
ljanj, vseh samogovorov in sanj« (Blatnik 1983: 65). Samogovor je zna~ilen za 
Blatnikov subjekt v prvih dveh zbirkah. V teh zgodbah je subjekt mol~e~ in se 
pogovarja samo sam s sabo. Tega sicer no~e, a mu ne preostane ni~ drugega. »@elel 
si je pogovarjati, vendar se je zdelo, da se ljudje temu izogibajo, ~e ne druga~e, ga 
pustijo, da govori sam« (Blatnik 1983: 65). ^e si mora postmodernisti~ni subjekt 
sam postaviti lestvico vrednot, potem je ljubezen na samem vrhu lestvice. Blatnikov 
postmodernisti~ni subjekt ugotavlja tisto, kar `e ves ~as sluti, to pa je spoznanje, da 
je svet druga~en. »Da, zdaj se je tudi tu vse spremenilo. Da, ni ve~ tistih ljudi, tistih 
dobrih ljudi. Da, vsi ti ljudje zdaj so druga~ni. Da, ne vidijo, da svet potrebuje ljubezen. Da, tako je to.« (Blatnik 1983: 40). Svet se je spremenil in z njim ljudje. 
Ljudje, s katerimi `ivi Blatnikov subjekt, ga nehote u~ijo hladnega sovra{tva. 
Vendar iz tega hladnega labirinta ni izhoda. Subjekt spoznava: »Beg ni mogo~. Ni 
kam be`ati. S prijatelji v ulici izgublja{ stik. Malo se vidite, le tu in tam spregovori{ s katerim, vendar je vse te`je najti besede.« (Blatnik 1983: 31). V zbirki Menjave 
ko` se subjektove lastnostni {e vedno ne spremenijo. Mol~e~nosti in razmi{ljanju se 
tu pridru`i {e otopelost. V tej zbirki se pojavi otopel subjekt, ki se zdi na trenutke 
povsem odmaknjen od dogajanja okoli sebe. Vendarle pa ta zbirka pomeni tudi ten


50 Anita Vodu{ek, Miran [tuhec 

denco, ki se {e posebej razvije v zbirki Zakon `elje. @e v zbirki Menjave ko` se 
namre~ pojavi subjektov poskus komunikacije z drugo osebo. Ta prehod sicer {e ni 
suvereno izpeljan, saj ostaja {e vedno na ravni za~etnega poskusa, a je vendarle 
znak, da se v zgodbah pripravljajo pomembni premiki. To vidimo pri Katarini v 
zgodbi Okus krvi, ki se pogovarja s policistoma, ~eprav to ni pravi pogovor, ampak 
le prvi preboj ti{ine. Prvoosebni pripovedovalec v zgodbi Praske na hrbtu ugotavlja, da je v `ivljenju potreben pogovor, ki lahko razjasni marsikatero stvar. Do 
popolnega preobrata pride v zadnji zbirki Zakon `elje, v kateri je izpostavljena 
o~itna subjektova `elja in potreba po pogovoru. Svojih misli in vpra{anj ne `eli ve~ 
zadr`evati v sebi, ampak i{~e re{itev v komunikaciji. V Zakonu `elje so zgodbe {e 
vedno popis iz~rpane eksistence, ki i{~e nove poti v `ivljenju s pomo~jo pogovarjanja. Virk je ta razvoj postmodernisti~nega subjekta od prve do zadnje zbirke 
ozna~il tako: »Naslov zgodbe O ~em govoriva simboli~no ponazarja dejstvo, da se 
je v obzorju te eksistencialne pozicije po smrti subjekta akcije pojavil subjekt pogovarjanja« (Blatnik 2000: 179). To definicijo bi nekoliko dopolnili z naslednjim: subjekt se v Blatnikovih zbirkah razvija v smeri od razmi{ljajo~ega preko otopelega 
subjekta v zbirki Menjave ko` do subjekta pogovarjanja v zbirki Zakon `elje. 

Literatura 

Ahlberg et al.(ur.), 1989: The subject in postmodernism. Ljubljana: Dru{tvo za estetiko.
Barth, John, 1988: Ameri{ka metafikcija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Blatnik, Andrej, 1983: [opki za Adama venijo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Blatnik, Andrej, 1989: Biografije brezimenih. Ljubljana: Aleph.
Blatnik, Andrej,1990: Menjave ko`. Ljubljana: Emonica.
Blatnik, Andrej,1994: Labirinti iz papirja. Ljubljana: Literatura.
Blatnik, Andrej, 1996: Gledanje ~ez ramo. Ljubljana: Aleph.
Blatnik, Andrej, 2000: Zakon `elje. Ljubljana: Beletrina.
Buber, Martin, 1999: Problem ~loveka. Ljubljana: Dru{tvo Apokalipsa.
Burger, Hotimir, 1990: Subjekt i subjektivnost. Zagreb: Globus.
Foucault, Michel, 1991: Vednost-oblast-dednost. Ljubljana: Krt.
Gumbrecht, Ulrich Hans, 1995: Subjektova smrt kot ekstaza subjektivnosti. Nova revija 14


XIV/161. 108–110.
Hribar, Tine, 1981: Resnica o resnici. Maribor: Zalo`ba Obzorja.
Klevi{ar, Metka, 1996: ^isto vsakdanje stvari. Ljubljana: Dru`ina.
Kos, Janko, 1995: Na poti v postmoderno. Ljubljana: Literatura.
Kurz, Robert, 2000: Svet kot volja in design. Ljubljana: Krt.
Moeller, Lukas Michael, 1995: Resnica se za~enja v dvoje. Celje: Mohorjeva dru`ba.
Nastran Ule, Mirjana, 1993: Psihologija vsakdanjega `ivljenja. Ljubljana: Znanstveno in


publicisti~no sredi{~e.



Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika 51 

Nastran Ule, Mirjana, 2000: Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno 
in publicisti~no sredi{~e. 

Rupar Koro{ec, Mojca, 2000: Spol in subjekt. Problemi 38/4-5. 121–147. 

Rutar, Du{an, 2001: Teorija subjekta. Ljubljana: Samozalo`ba.
Schroeder, Winfried, 1995: O neuspehu modernega subjekta. Nova revija 14/161. 111–113.
Schuetze, Jochen, 1995: Premi{ljevanje o statusu subjekta po moderni. Nova revija 14/161.


102-104.
Snoj, Marko, 1997: Slovenski etimolo{ki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.


[openhauer, Arthur, 1981: Svet kao volja i predstava. Beograd: Grafos.


[tuhec, Miran, 2001: Dve idejni strukturi v slovenski kraj{i pripovedi po letu 1980.
Slavisti~na revija 49/1–2. 75–84.
Tonkli-Komel, Andrina, 1995: Subjektivno kot kriterij znanstvene ustvarjalnosti. Nova revi


ja 14/162. 131–135.
Virk, Tomo, 1991: Postmoderna in »mlada slovenska proza«. Maribor: Zalo`ba Obzorja.


Virk, Tomo, 1995: Ujetniki bole~ine. Ljubljana: Mihela~
.
Virk, Tomo, 1997: Tekst in kontekst. Ljubljana: Literatura.
Virk, Tomo, 2000: Strah pred naivnostjo. Ljubljana: Literatura.
Waldenfels, Bernhard, 1995: Onstran na~ela subjekta. Nova revija 14/162. 149–153.


Wetter, Helmuth, 1995: Kateri subjekt umira? Nova revija 14/162.136–148.
@i`ek, Slavoj, 2000: Mit med pre- in post- moderno. Problemi 38/4–5. 13–37.